(^Jutranje Izdanje.) 93 i I ka. V Trstu, v soboto dne 4. avgusta 1894. Tečaj XIX. nIDINOIT«1 uhaja po trikrat na tednn ▼ tastih is-danjih ob torkih, iatvtklh in ■otsoaofcls. Zjutrunj« irdnje ii-haja ob uri zjutraj, već- rno p« ob 7. ori vefer. - Obuj no izdanje stan« : " Jedrn «*»"C . t. -.»0, 11 ven Avutrtte f. 1.40 li tTl mesec. . „ 2.«o _ . 4 — M pol let« . . . 5,— . I „ h m i*to . . , 10 — « . i« _ Na aarsćbe brez prilsiea« naročnin* M ■s jemlje siir. Posamićrs Storilke ne dobivajo t pro-dajalnicah tobak« v Irntu po a nv«., r Gorici po S nvć. Sobotno vefterno tidanje r lr*tu • n«., v Gortri « „6. EDINOST Glasilo ■loventketfa političnega društvi Ojfliiii nn rakune po tnrifu v potil u; t.a nail.ifn t debelimi črkami «.. plafuj« prostor, kolikor itbsega < avadnih rrutic. Po»lana osmrtnic* in jtvnejtabvale, In-mafi flglimi itd. no riČHnujo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pobijajo aredmAtta : ulica CaHorma it. 1:1. V-tako pi*wo mjra biti frankotano, k*r nafrankn.ana »o ne •projjmajo, Rokopisi no »rafajc. Naročnino, reklamacijo in oj*la*« »prejema UfiritrnUfto ulica Ca»tirm,» i a. Odprte reklamacijo *o pro»te poAtnino. Primorsko. , r lAnoiH J* at.r / < Razpust občinskega zastopa v Pogradu. Občina Podgrajska je zelo velika. Pod to županstvo apada 29 podobam a 7171 prebivalo*. Naravno je torej, da je v občinskem uradu mnogo opravita, tembolj, ker je Pod-grad tudi sedež rasnim okrajnim oblastnijam. Sicer pa je obaeiooat dela v tem uradu naj* bolj oČividna ii činjenice, da je računati na leto od 9000 do 4000 opravilnih itevilk. Velika većina vaega opravka je — preneieni delokrog. Kdor potna uradno delovanje aploh, ta gotovo pritrdi, da je toliko dela sa eno aamo oaebo doati preveč in da mora e d i ■ i tajnik, •ko hoče sadovoljiri e. k. oblaatnije, na kar te vedno ailijo, tanemarjati pravo tvoje delovanje, i. j. atrogo občinske ali avtonomne •tvari. Viije oblaatnije, bodisi e. k. vlada, bodisi deielni odbor, vedd hitro sa odporno«. Kar na kratko rećejo županstvu: ako ne ■ore vsega imagati jeden uradnik, pa ti nastavite dva ali tri t A od kod naj ae jih plada f Driava, aa katero ae a • j v e d dela, ne da k trolkom niti krajcarja. Občina Pod-grnjska pa tud) nima ni kakega premo* ž • n j a, torej tudi ne dohodka ! Pri takih rasmerah je staliiCe županovo salo teiavno. Ako ni smoien, propadati mora vse; ako je saoien in ako pri delu pomag« tudi sam, je njegovo poirtvovanje jako veliko. To smo akuaili posebno tu v Podgradu. Do Ista 1887 bilo je vse sanemarjnno : preneieni delokrog in le bolj pa avtonomni. V pravih občinskih stvareh se aploh ni storilo nič. Šole, cerkve, duhovnica — vse je bilo skoro ruleviaa, da ne navajamo rasnih drugih reči. Prsd 7 leti bil je voljen ta župana nai deielai poslanso g. SI a v o j Jenko. On je najprej uredil občinski urad, pravi labirint, poplačal občinske dolgove in podel poprav* Ijati in aidati, kjer je bila potreba največja in aa kar so ga deloma silile vitje oblastnije s Izvanredno strogostjo. Dohodek «a vse to dobival ja jedino in doklad nt davke, ker. kakor tmo že omenjali, občina nima drugih dohodkov. In koliko je le delo, koliko po* treb, katerim to ni moglo odpomoči v 7 letih! Občinsko računovodstvo bilo je najpri-mitivaejie. Deielni odbor ni hotel več potrjevati proračunov. Moralo te je uvesti pravilno računovodstvo sa vaako podobftino posebej. B tem je delo t i t n o n a r a a 11 o in da se ni žrtvoval župan in sam vodil račune, morali bi bili nastaviti še jednega in *>oer izvedenega uradnika in a tem letni trote* telo povišati, da*ai imuno že tako previsoke doklade na davke. Ooap. župan prihranil je torej a svojim delom »bćini lept-va denarja, ne stotake, nego tisočake I PODLISTEK. " Kmetski upor. Mgotamimikn fnMl intnujittgm rek m. — Spital Avgust Štnoa. Prtloiil l P. Planinski. — — Beži, odgovori deklica, ne poznam iala ; mudi ae mi na delo. — Stoj, pravim I ponavlja aluga io aeže po nji, ali deklica zažari in ae umaitne ter ••mahne s motiko, rekoč gnevno: — Beži, nesramoež I sicer te i motiko. Toda ta hip ji istrga drugi aluga motiko, a Peter Buinjak aapre, zlobno se smeje, graj-•ka vrata. — Pustita me, hudobneža I takriči de* klioa, trepetajo od strahu. — Ne boj se me, golobioa, nasmehne ae Peter, milostni gospodar praia tate. — Oospodar P Laže*! Kaj mi hoče go-epodar P — Ima a teboj neke račune, nasmehne se hudobno Peter in namigne slugam. Spomladi naznanil je Frsncer m nirtteratvu, kakor imajo pravico po §. 96. 0 "i-kega reda. Kakor bi trenil, tuženo deklici piabto čes glavo in, prijemsi jo čes pas, ponese jo sluga v »gornji grad, v stanovanje gospodu Tshijtt. Roke držeč na hrbtu, pričakuje jih gospodar v prvi aobi, Oči mu plamte, untnice drhte. Deklica atoka in se brani. T*hi n niti pred njim ; in avtoriteta *k»fov ima le toliko čast obvesno moč, kriči, vzdigne roko in udari grozovitnika s pestjo po lici. Ali on zgrabi deklico kakor z železnimi kleidani okolu nog in jo vsdigne kvišku. — Pomagajte! zavpije deklica, aeže s prati v atarčeve lase in ga sačne beino la-sati, Škripajo z zobmi in vrte z glavo, toda on stisne roko in krepkeje. — Ho! Hol SHknhota se, zastonj, golobioa I in ponese deklico v drugo sobo ter zapre vrata. Grozovit krik saori po gradu a Peter Bošnjak reče nt dvoriiči svojemu tovarišu : — Drmačič je vender pametna glava, to ae jo v njegovi butioi porodilo. Sedaj bo menda mečja. • * • Ilija ae je vrnil s pota in sedi za mizo. V kotu čepi Jurko, pledajo v tla, čakaje v skrbeh Jane, na vratih stoji Kata, glodajo v daljavo, ne prihaja li deklica. Noč je, moae-čina je. Jug podi avitle oblake po nebu in dokler se ta avtoriteta ne križa z vestjo vernikov. Papež pa ne odloči n kJar tako, da ae ogerski katoliki morajo zadovoljiti ter dopustiti, da ae krčijo njih dogme. In ako bi se naiel tak ikof, atoril naj bi pokoro in dal zadotčenje onemu, ki j« bil napaden po njegovi lažnjivi avtoriteti. Ne bi škodilo, ako bi očistili katoliško Cerkev od takih nezvestih upraviteljev in malodušnih talmi-apostolov. Na jrečo ni nijednega med ogerskimi škofi, ki bi bil po meri liberalnih liatov, A če so vendar taki ikofje, imenujejo n»j jih liberalni liati in dokažejo naj svojo trditev. Potem bodemo tudi toliko pogumni, da izprosimo, da pride na Ogerako apostolski odposlanec proti takemu ikofu ali nadikofu.1 — Članek zaključuje : „Ako se najde škof, kateri misli, da se ga ne apoituje zadostno, potem ni smeti iskati pogreška pri vernikih, ampak pri njem samem. In odkrito bodi povedano, da niti malovernoat, niti dobrodušna lenoba, niti indolenca in ingoranca v katoliških vprašanjih niso po tem, da bi utrdili in zagotovili ugled nekaterih Škotov. Punktum I" Program radikaltio-napredne stranke čefike. List „Straž na Cidline' objavlja program imenovane stranke. Jedon predlogov, ki se imajo predložiti abodu mladočeško stranko, se glasi: Mladočeika stranka ne odpusti od opozicije tako dolgo, dokler so nn oživi topet generalni deželni zbor za dežele četke krone, dokler ae ne odpravijo kurijo, se ue uvedeta obče volilno pravo in notranji čeiki uradni jezik, dokler se no pripozna avtonomija v šolstvu in tinančnom gospodarstvu, in dokler se ne osnuje jedno čoško vso* učilišče na Moravskem". V verskem pogledu zahtevajo omladinistiški radikalci, da naj so popolnoma loči Cerkev od državo, ker je vera privatna atvar vsacega posamičnikn. (No, v teui pogledu ue soglaša ogromna večina prebivalstva s nazori te radikalne gospode. Ur.) V socijalno reformatorskom pogledu predlagajo: „lli zahtevamo, da so klub poslancev popolnoma postavi na stran ljudstva ter da ne bode igral v prihodnjo tako dvomljive uloge, kakor sedaj, ko se nekateri ljubkajo a kapitalizmom drugi pa hočejo biti demokratje. Stranka mora dati delav. stanu obvezno obljubo, da ga hoče podpirati v njega prizadevanj v dosego pol. pravic; in zahtevamo vnovič, da ae izreče jasno in nedvomno, kaj misli stranka storiti v tem pogledu. Mi za htevamo vse to, ker smo uverjeni, da so nijedna zaresna politiika stanka ne moro opirati na nejasne programe, sestavljeno iz fraz, atnpsk mora iskati svojo oporo v natarijonem določenju svojih svrh in ciljev." — Dvomiti je ps, da bi radikalna stranka prodrla so svojim programom na shodu mladočeško stranke, kor sedaj provaguje v stranki — vsaj soditi je tbko — zmernejša struja. pripogiba žvižgaje vejevje. Ha! Ha! Hal sliši ae grozovit smeh mej piskanjem vetra. Za mejo akuka ženska. Hosa je, razbijena je. Temni lusje in bela srajca ji plava po vetru. In vzdiga roke in ae robota. Ila I Ha! Ha! Teče, toče k liijini hiši. — Za pot ran božjih ! zakličo Kata in so umakne prekrižavši se, v sobo. — Kaj je P piano Ilija pokonci, a Jurko vzdigne glavo. V veži ae čujejo koraki in v v sobo plane razgaljena, razčesana, bleda in propala — Jana, Sredi aobe postoji, Život ji trepeta, oči ji igrajo in ae ji vjednoinor vrte, kot da jih obrača vrag. In nagne glavo in tleskne z rokami, pa udari v huh Ii : — Ila, ha, ha t Jaz aem Arlandova Dora, Dorat Dora 1 I)ora 1 Ha, ha, ha! In zavrti se na jedni nogi in ae vrti in vrti tur tleska z rokami — in kot mrtva pade na tla. Kata vzkrikne, Ilija priskoči k deklici, a Jurko vstane, izvali slepo oči in zaječi: — Jana ! Moja Jana ! Kje si P — — (Dalje prih.) Finsko ministra Hieronymija. Oger-•ki minister a« notranje stvari podal ae je, kakor mano, nedavno med uporne Romunce, da tam nabere — nach beriihaaten Mnatern — smernih življe*. Opravil je — ni6, tako, da amemo variirati iarek alavnega Cezarja : Priiel je, videl — in propal. Da pa vendar nekoliko pomašijo ta fitako, podtaknili so dunajski prijatelji goapoda ministra Hierony-mija nekaterim romunskim rodoljubom rasne isreke o nesoglasju med »smernimi" in „radikalnimi* življi romunskimi. Tako so podtaknili uredniku Sirianu izjavo, da se zmerni iivlji skoro lodijo od radikalnih. Toda laž ima le kratke noge, kajti g. Sirianu isjavlja sedaj odločno, da ni nikdar izgovoril omenjenih besed, pač pa je naglaial, da poatane med Romuni nemogoč vsakdo, kateri bi ae hotel odmakniti od programa narodne stranke. Torej je bil vendar-le popoten — fiasco. Razprava proti Caseriju. Kakor smo bili omenili Že v večernem izdanju 92. šte-vilke med najnovejšimi vestmi, ponašal se je Carnotov morilec pred sodišdem jako mirno, a odgovarjal je prav drzovito. I« njegovih odgovorov je ratvidno, da je Caserio — četudi neomikan — kojikrat sares duhovit. Svoj sločin je prisnal brea ovinkov in hladnokrvno, naglalajoč posebno, da je njegova domovina vesoljni svet in obžalujoč, da ni bil marljivejli v loti, kajti mogel bi ■ bolj-iim vspehom širiti svoje „idealne* nazore, ako bi bil naobrašen, Odločno je trdil, da ni bolan na duhu, ter da vsprejme popolno odgovornost ca avoje hudodelstvo. Večkrat je naglašal, da je pek, a ne ovaduh, da naj torej sodišče ne izgublja časa i izpraševanjem po anarhistih in njegovih „domišljenih" sokrivcih. Predsednik je dal porotnikom na ogled okrvavljeno bodalo, • kojim je bil Cit«erio usmrtil Carnota, naglalajoč, da se bode hranilo to bodalo kot dragocena svetinja. Vojska med Kitajem in Japonsko. Agenciji „Strfani* javljajo dne 2. t. m. is Peterburga, da je angleška vlada pripravljena postopati vzajemno s Rusijo v obrambo skupnih interesov. — Iz Lordona poročajo, kakor navadno, Japoncem neugodne vesti. Naglašali smo že, da je očividno, da se je postavila Angleška, vsaj moralno, nekako na atran Kitajcev. Poslednje poročilo trdi, da je padlo v bitki pri Yaskauvu 1500 Japoncev; o Kitajcih poročilo seveda molči. — Rusija je odposlala 1. t. m. v Korejo 8 popolnoma oboroženih vojnih ladij. Ne ma se ie, kojo nalogo ima to brodovje. Kralj romunski Karol potoval je dne 1. t. m. preko Dunaja. Ob tej priliki je vsprejel v avdijenciji ministra aa vnanje stvari Ka!nokyja. — Italijanski list „Seoolo* je bil prijavil tudi, da pojde minister Kalnoky v pohode na italijanski dvor v Monsi. No, to je bila menda le pobožna želja, kajti omenjena vest ni resnična. Različne vesti. V«5nl spomin na pokojnega nadvojvoda Vlljalna. Predvflerajšno povelje na vojsko spominja težko izgubo, ki je prizadela skupno vojsko veled smrti generalnega nadiornika topništva, nadvojvode Viljelma. Zajedno pri-posnava povelje pokojnikove zasluge za skupno vojsko in ukazuje, da mora nositi 3. vftjni topniški polk (v Gradcu) na večne čase pokojnikovo ime. Pogreb nadvojvode Viljelma. Predvčerajšnjem popoludne ob 3. uri pričeli so prihajati državni dostojanstveniki in deputacije, da se udeležijo pogreba pokojnega nadvojvode. Po vseh ulicah okolo cesarskega dvora bila je ogromna množica ljudstva, ras poslopij vihrale so črne zastave. Točno ob 4. uri dvignili so krsto ras mrtvaški oder v dvorni župni cerkvi ter jo položili po blagoslovu na mrtvaški voz. Voz je bil preprežen a škrlatnimi preprogami, vpreženih je bilo G belcev. Pred mrtvaškim vosom uvrstile so se raine čete konjištva in dvorni vozovi, mrtva-iki vos so obkolili plemiči in cesarske telesne straže. Neposredno za vosom je korakal novi veliki predstojnik nemškega vitez-kega reda, nadvojvoda Evgen, na čelu vitezov tega reda. (Pokojni nadvojvoda je bil veliki predstojnik reda „Tlooh- uud Deutsclinm-ster". Ta duhovako-viteški rod je bil osnovan še sa dobo križarskih vojn ; dandanes mu je glavni namou obskrba ranjenih v čam vojno. Ur.) Med otožnim zvonenjem pomikal se je veličastni sprevod do cerkve oo. kapucinov. Med tem so se sbrali v cerkvi dvorniki, di-plomatje, ministri, miniaterski predsednik, vai na Dunaju bivajoči generali, predsedniitvo državnega zbora, župan, rasne vojaške deputacije polkov, čijih lastnik je bil pokojni nadvojvoda (med temi deputacija vahodno-pruskega topniškega polka) itd. Nekoliko minut po 4. uri je vstopil v cerkev Nj. Veličanstvo cesar s princema Friderikom Ilofcen-zollerškim in Leopoldom Bavarskim. Krsto je vsprejela v cerkvi duhovščina in cesarski stražniki so jo postavili na pripravljeni oder. Prošt nemškega viteškega reda je blagoslovil krsto zadnjikrat, potem so jo odnesli v ra-kev. Krsti so sledili bližji sorodniki pokojnikovi in njega najviiji dvornik. V rskvi je izročil najvišji dvornik krsto gvardijanu oo. kapucinov in mu vročil ključ krsto. Nj. Vel. cecar in dvorniki so odšli is cerkve, ko so bili odnesli krsto v rakev. Izlet V Postojno. Glasom poročil bode slavnost v Postojini velikanska, sarea do-atojna naše zavedne Notranjski*. Udeležba bode ogromna od vaeh krajev. Zaatopana bodo korporativno vsa slovenska sokolska društva, druga narodna društva pa korporativno ali pa po deputacijah. Poleg že omenjenih vnanjih društev nam je še naglasiti, da bode „Hrvatski Sokol" iz Zagreba zastopan po kakih 40 članih. Tem nnjnejŠa je dolžnost nam Tržaškim Slovencem, napeti vse sile, da bodemo dostojno in častno sa-atopsni tudi mi. V Postojino torej, kdor le more t Opozarjamo poaebno, da se „Delav. podp. društvo* udeleži te s'avnosti po deputaciji. In v tem poslednjem trenotku poživljamo že enkrat mestne in okoličansko izletnike, da ae nikdo ne vozi z drugim, nego našim posebnim vlakom 1 Treba, da se pokažemo solidarne. Vstopnico v Postojinsko jamo prodajale se bodo na vlaku sa člane „Sokola* (v društveni opravi ali ne) in sa člane „Del. podp. društva*, koji se udeležijo isleta korporativno, p<> 30 ni., sa vse ostale iz-etnike pa p>» SO n6« Trgovinsk — Oseko t Kakor rasvidijo naši čč, čitatelji iz trgovinskih poročil, je * sedanji pasji dobi trgqvina v obče jako mlačna, posebno pa je promet a moko popolnoma otrpnel. Ni torej čuda, da obešajo rasni mlini svoje izdelke ljudem kar zavratno, samo da napravijo „kupčijo". Tako vsiljevanje je prav navadno pri židovskih tvrdkab, toda vendar ostane pri vsem tem vsakomur vsaj toliko osebne svobode, da more jedno-rtavno zavrniti vsiljeno mu blago, koje niti n« potrebuje. No, ako se pa vendar da koja b;aga dula pregovoriti ter vsprejme nepotrebno blsgo, je popolnoma v redu, da je mora tudi plačati. Da bi pa kdo plačal atvar, koje ni niti videl, kaj taoega, mislimo, ae ne dogaja niti v M«melukib. Pri nas v Trstu in v blagoslovljeni napredni Madžariji je pa mogoče tudi kaj takega. Evo dokaza : Dne 3. t. m. dobil je v Tržaških narodnih krogih obče snsni in cenjoni gosp. M. C. od tržaškega odvetnika drja. G. neko „prijateljsko" pismo, v katerem gospod doktor vabi omenjenega gosp. C., da naj blagovoljno plača svoto 22 gld. 95 ,nvč. s 6% obresti od 9. februvarja 1893. 1. dalje za vrečo moke, kojo je bil baje poslal Đ. Bsckov mlin v Sege-dinu nekemu gospodu F. C. v Trst. Sleherni si lahko misli, da je gosp. M. G. skoraj oka-menel, videvši in Čitavši to bajko, koja se njega tiče toliko, kolikor kitajska vojaka Mauronerjevih prašičkov. Gospod. M, C. je kar sazijal od samega začudenja. Poleg tega pa ims še krasno tolažbo, da mu je omenjeni odvetnik odprl že masten ekspon-sar. Zares škoda, da iz te moke — ne bo kruha. No, ker smo že tako neskromni, da smo povedali to zanimivo dogodbico, ne narase naša pregreha prav Čisto nič ako šepnemo našim čitateljem na uho, da se je to dogodilo — v našem uredništvu. Samo prosimo za Boga, ne pripovedujte tega dalje 1 Kaj ie?! V zadnji številki poroške „L'I-atrie" čitamo sodbo, pred katero bi moral sneti svoj klobuk aam kralj Salamon. Župan Pasinski odšel je nedavno na odpust iz zdravstvenih ozirov. Treba soveda, da ga kdo nadooieaiuje. A slavna „Istria* jo takoj pri roki z dobrim nasvetom, namreč, d a naj politička oblast raspusti obči ti h k i s h s t o p Pazinski ter imenuje odbor „poštenih in nestrastnih meščanov* (smejajte ae, prijatelji I), kateri naj bi izvel prihodnje občinske volitve. Kakor se vidi je Poreški Aleksander (a ne Vćliki) kar a jednim mahom presekal gordiški — ne : Pazinaki vozel. Drugih želja menda nimajo gospoda aa aedaj. Modri so res goapodje Italijani, žal, da je zakon že modrejši 1 Poneverjanje. »Naša Sloga4 piše: „Priobčili smo že v poslednji številki, da eo se nekateri občinski zastopoiki na Cresu zagrešili a — poneverjenjem ter da je vsled tega občinski glsvar dal svojo ostavko. Pričakovalo se je sploh, da vlada takoj raspusti občinski sastop. Kaj pa dal Mesto tega čitamo v zadnji številki poreškega lista, da je načelnik Chersich dal svojo oatavko valed „nekaterih nepravilnosti", a c. kr. okrajni glavar v Lošinju da mu je naložil, da naj vodi tudi nadalje občinsko upravo, dokler o. kr. namestništvo ne odredi drugače. Radi omenjenih nerednosti da se je uložila tožba na c. kr. državno pravdništvo. Poluslužbeni „II Mattino* je bil prvi prinesel veat o po-neverjenju na škodo občine, a poreikemu listu so to le „certe irregolitft" I A vendar niso raspustili občinskega ss-stopa radi teh „irregolit^* t Kaj pa Podgrad, kjer ni bilo poneverjenj« Pu Nemftkutarska kultura. Dne 31. m. m. je bil obsojen v Ljubljani nemški „turner* Maks Andretto zaradi hudobnega poškodovanja tuje lastnine in žaljenja časti na 25 gld. globe, odnosno na K dni zapora. Andretto je bil po noči na 15. julija v kavarni ljubljanskega „Casina* m rasprave priuč I se je tako čudno naglo slovenski, da mu niti tolmača ni bilo treba. Tošitnlj g. Šturoj je oglasil takoj pr{. tožbo proti obiodbi zaradi neprimerno majhne kasni. Za druibo ev. Cirila In Metoda daroval je I. Ivanski 1 gld. kot kasen na „umanjkani besedi sa narodno stvar". Za podrulnleo družbe ev. Cirila In Metoda na Greti valed neitgublj< ne stave podaril je g. J.mip Požar 50 ntč. — Gospa Leopoldina Kavčič darovala je 50 nvč. —> G. Ivan Kavčič tudi 50 nvč. Velika meeta V Ruoijl. Po najnovejših podatkih je v Rusiji 20 mest, ki imajo nad 100.000 prebivalcev. Ta mesta so: Peter-btirg (1.001.000), Moskva (808 000) Varšava (526.000), Odesa (344.000), Kijev (202.000), Karkov (189.000), Riga (195.000), Saratov (155.000), Lodz 150.000), Kasan (144.000), Kišinev (140.000), Taškend (124.000) Vilna (122.000), Ti Hi s (110.000), Baku (105.000), Samara (104.000), Rostov (103.000), Arjol (102.000), Nikolajev (101.000) in Berdičevo z baš 100.000 prebivaloi. — Meseea oktobra prihodnjega leta bode v Rusiji ljudsko štetje po vsem oarstvu. Policijsko. Dotični drsni tat, o katerem smo bili javili v poslednji številki našega lista, da je ukradel v pisarni odvetnika Ri-ehettija svoto 94 gld., je nek Just P., bivSi pisar pri odvetniku D' Angeliju. Prijel ga je polio, ofioijal g. Tis in ga na dolgo in iiroko izpraševal, toda P. je odločno tajil tatvino. Tajenje pa mu ni pomagalo, {kajti vse okolnosti so proti njemu in zato so ga pridržali v zaporu. — 24letno hišino Marijo S. is Po-ztojine so zaprli, ker je na sumu, da je ukradla svojemu gospodarju novčarko a 7 gld. Koledar. Danos (4.): Dominik, spozn.; Ariatarh, sp. — Jutri (5.) : 12. pobinkoštna nedelja ; Marija D. snež. — V pondeljek (6.): Gospodova spremenitev na gori, — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 50 min., zatoni ob 7. uri 21 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri jutraj 23.4 stop., ob 2 pop. 30 stop. Najnovejše vesti. Dunaj 3. Danes ob 11. uri dop. je daroval nadškof dr. Angerer v dvorni župni oerkvi sv. mašo zadušnico sa pok. nadvojvode Viljelma. Pri službi božji bili so prisotni : Nj. Vel. cesar, nadvojvode in nadvoj-vodinje, princ Leopold Bavarski, princ Friderik Ilohenzollerski in druge knežje oBebe, potem ministri, generali in dostojanstveniki. Cesar odpotuje danoB zvečer v Išt, princ Leopold Bavarski pa je odpotoval popoludne. Berolin 3. Nekemu majorju gonuralnega štaba je nekdo ukradel na kolodvoru kovčeg, v kojem so bili vojaški načrti. O tatu ni nobenega sledu. London 3. Na Japonskem stanujoči Kitajci so se stavili pod saščito Združenih držav severossseriškib. London 3. Javljajo, da se bili na potopljeni Kitajski transportni ladiji „Kow Shing" 4 angleški častniki, 3 angleški inženerji 1 nemški stotnik in 2 nepoznana Nemca. Stotnik in 2 častnika so med rešenimi. Shanghai 3. Na podlagi brzojavk is Tient-Tsina javlja Bureau Reuter, da so bili Japonci v bitkah pri Yanhanu (Asan) dne 27. in 28. jnlija odbiti, isgubivii več nego 2000 moi. Trgovinski braojavl. Buiimpsštl. Pienica sa jesen 6 «0-6-81, ta spomlad 6'98 - 7 00 Koruza sa avg.-sept. 6-49 do 6-52. Oves za jesen 6 01—6 02. Ri za jesen 5 03-5-05. Plenica nora od 77 kil. t. 6*50—6-511, od 78 kil. f. 660-665, od 79 kil. f. 6 70-6-75, od 80 kil. f. 6 75-6 80, od 81 kil. for. -•—. Ječmen 6-75 —7'— j proso —•—.— Ponudbe in povpraševanje po pšenici dobro. Prodalo se je 24.000 met. st. po stalnih csaah 10 nft, dražje od včeraj. Rž 5 ni oeneja. Koruza atalna. Vreme: lepo. Praga. Nerafinirani sladkor aa avgust f. 14.90 nova roba za december f. 14 05, mlačno. Havra. Kara Santo* good average sa avgust 97'—, za december 86 —, trg miren. Hamburg. Santosgood average ta avgust 76 75, september 74 85, december 69 75, trg mirnn. Damaska, bo 1« Državni dolg v papirja . . „ ▼ srebru Avstrijska renta v alatu „ .v kronah Kreditne akcije .... London K) Lst..... Napoleoni...... 100 mark ...... loO italj. lir..... avgusta danes včeraj 98 40 98-40 12245 »7-7 t 364-10 124 65 9-90 61-05 44-35 98-40 96 40 122-55 97-80 364- 5 124*70 »90 81-05 44 »5 Gostilna „All'Antico 3toro" ulica Solitario 12, (po liomnSe pri , frvatkovfsil*) priporoča pravi kratki teran i* Komna I. vrste po 40, lf. po ,H'J i.i belo vipa <»ko po 36 ni. liter. — Driet se gesta: „Rojak k rojaku", pri porota se podpisani za vbil obisk, AiUon Vodoplvec, gostilničar. Svoji k svojim! Po neverietno nizkih cenah dobivajo se najno-vej ta vsakovrstna Kolesa (blcykli) (model 1804) Jamči voziti, v treh da ne in vse 98— 108-188— 145— 150-19 - za opennki novi ce ti St. 18, bliz i pivovarne. n«> >a vsako kol6 12 mesecev. Kdor ne sna mauči ga brez nevarnosti in breaplaSao dneh aloven*ki ufitelj, in nikdo naj ne misli bi ss nauftiti mogel. — Pošilja se na delelo kraje. Cene *o : Kole s tanjkim kavčukom........gld. „ a votlim bavAukom gushion...... „ pneumatično se Širokim kavčukom. „ „ „ močnej&e Duulopali Kontiuental „ „ „s tangentnimi prečkami . . . „ Stroji S 3 kolssl z železnimi obroči za otroke „ „ „ „ „ fantiče obroči ia kaučuk „ Na*lov: Zaloga koles v Ir&tu, Strada uuova M. 18 Gostilna „Stoka", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v meatu in na deleli. Točijo ae iaborna viar istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino t.« debelo, tako meščanom, kakor aa delelo. Cl. Mlekarna Frana Griine na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. & (Piazza Ponteroaao). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. liter na-dosredno ia Št. Petra, svei* (frišna) smetana. Na zahtevanje, poiilja se tudi na dom. Martin krita pi"(* s- Gi0' marini ivrzu, ira, trgovino > i Giovanni št. 1. mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. Kavarni ffSESSSS v ulici Ganerma, glavni shajališči tržaških Slo-venoev vseh stanov. Na razpolago so časopiai v raznih slovanskih jozikih. Dobra postrešba. — Za obilen obisk ae priporoča Anton Šorli, Cl. kavarnar. Gostilna Josipa Kataiana v Rojanu, „Pri dvanajatlk murvah", priporoča se slavnemu slovenskomu občinstvu za obilen obisk. — Točila se bodo aamo dO> mAĆA lavrstaa vftaah 104 -98 vplians zadruga z omejenim poroitvom v Rojsuu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pre> sarbljeno (v ulioi Belvedero it. 3) pristopno zadružnikom in nezadruinikom, koji prvi so deležni lotnegn Čistoga dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej rertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, i obširnim senčnatim vrtom in dveml dvoranami, kjer se točijo izborna domatćat vina, teran, pivo v ateklenloah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo v Rojanu (poprej Pertotova) kjer ne prodaja goveje in telečje meto, po najnižjih tržnih cenah Priporoča se slavnemu ob' činstvu in udom. PT Novi 61a.nl no »o vedno sprojemujo ob uradnih urah vsak četrtek od H—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9-10 ure predp. 104—5 Lastnik politično društvo .Edinoat« — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tieke Tinkama Doleuo v Trstu.