Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 25. maja 1936 Štev. 118. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Gena 1 Dfn VECERNIK Uredmttvo in uprava: Maribor, Gqppoaka ul. It / FeMon uradntttva 3440, nif»,i 34*6 Uhaja razen nedelja 'n prašnikov vsak dan ob 14. uri / Volja masažno projeman v upravi aN po poiti 10 Din, dostavijan na dom 12 Din / Oglaai po cw>iku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani r Po*tni cekovn< račun St. 11.409 99 .JUTRA 99 Kam imm/Uiska \vm mdsiua JUS h vseh srezov Dravske banovine so se zbrali včeraj v prostorih ljubljanske Kazine delegati sreskih organizacij JNS. Potek zbora je nudil sliko čvrsto strnjenih nacionalnih vrst v Dravski banovini *er odločne složnosti, da se s poživljenim delom v organizacijah JNS, ki se ob dogodkih zadnjega časa ni hotela eksponati, zajamčijo trdne osnove jugoslovanskega narodnega in državnega edin-stva, na katerih edino je mogoče graditi •nočno, edinstveno Jugoslavijo. Ob priliki včerajšnjega krasno uspelega bano-yinskega zbora JNS se je krepko odracala popolna složnost nacionalnih prvakov v naši banovini v vseh pogledih najine in taktične narave. Rezultat te s!ožne edinosti je novo izvoljeno vodstvo banovinske organizacije JNS za Dravsko banovino, ki v svoji sestavi nudi sigurna jamstva uspehov v nadaljnjem, po-^vljenem delovanju. Včerajšnji ljubljanski zbor je pridobil na pomenu še z narodnostjo številnih prvakov jugosloven-politike v naši banovini, tako senatorjev dr. Kramerja, Ivana Puclja in ilr. ^loja ter narodnih poslancev Ivana Prelika, Rajka Turka, Albina Komana, "'■lana Mravljeta, Rudolfa Pleskoviča, £vKtista Lukačiča ter Ivana Mohoriča, p^zastppnik akcijskega odbora JNS pa 'e bil iiavzoč bivši minister dr. S. Popovič. Ideološka jasnost in edinost je prišla do izraza v temeljitih in izčrpnih polltl-®*>Ih poročilih, ki sta jih podala predam senator dr. Kramer in senator Ivan ucelj. Senator dr. Kramer je predvsem Drevdarjai, da so nacionalni ljudje v SIo-Vei'iji doživeli trpka razočaranja, kar pa ne more ovirati elana pri nadaljnjem, v*trajnem delu. JNS se je bila ustano-*'a z namenom, da se med narodom popularizirajo ideje šestojanuarske polita ter da se uresniči program jugoslo-enskega in narodnega edinstva, za kakega se je bila angažirala zgodovinska ®Hčina in osebnost kralja Ujedinitelja. ladalinjih izvajanjih se je dr. Kramer °taknil vseh perečih problemov naše acionalne in državne politike ter ugodil. kako so smešni vsi napadi, ki jih na dan Čitamo v slovenskih radlkal-^ glasilih, ki ne vedo ničesar drugega ^metnega početi kakor da se izčrpavajo smešnih napadih. Senator Ivan Pucelj je prikazal razvoj notranjepolitičnih » *,ner od 6. januarja naprej in nagla-’ <^a so v diktatorskih režimih po 6. ja-ar?u sodelovali ravno oni ljudje, ki da-?jS te režime najbolj napadajo in krltl-rajo. Predstavniki naprednih in nacio-v nih Slovencev pa so vstopili v vlado e Potem, ko se je bila dne 2. septem-ie i Pro^*asi'a nova ustava in ko 8lo za likvidacijo diktature ter postop-obnovo demokratičnega In polltlčne-» življenja v naši državi. Potem, ko je sj spregovoril bivši minister dr. Svetlel Popovič in drugi navzoči delegati, Sej iasno začrtala iz vseh izvajani mi-j;v’ (>a stopa JNS znova na plan v nal-j»0^te^e Povezani solidarnosti vseh ju-°Vensklh nacionalnih elementov v Ijeya' * i*1 da bo do končne zmage nada-ala borbo za veljavo jugoslovenske Tudi V Bži&i&i aLsimontuiL sitni kd Pafatki UPOKOJENA DIPLOMATA. Upokojena sta svetnik zunanjega ministrstva in šef protokola dr. Ljuba Novakovič in pooblaščeni minister ter no-mineini poslanik v Moskvi dr. Aleksander Bodi. MEDNARODNI POLICIJSKI KONGRES se vrši od 15. maja do 4. junija v Beo- BRUSELJ, 25. maja. Danes ob 6. zjutraj so se razglasili sledeči rezultati včerajšnjih volitev v parlament: Socialisti so dobili 72 mandatov (prej 73), kle rikali 66 (preje 79), liberalci 25, takozvani »rexistl«, novo gibanje Lnona De grella, 21 (preje nobenega mandata), Flamci 10 (preje 8), komunisti 7 (preje 3), realisti 1 (preje 10). Socialistični »Peuple« označuje rexiste in komuniste kot k ‘ u' DoSnin p tisti struji, ki sta imeli od včerajšnjih volitev največji dobiček. Politično bi-’ • • , • j., 1! banje »Rex« je nekako mladokatoliško gibanje, ki se zavzema proti gospod-! , .‘l VT1Iv.,s IZ^‘ redbo o spre stvu strank in za stanovsko državo. Voditelj novega gibanja Leon Degrelle, i« . ^,.r?tL'ja °'3c.in Mačkovci i n Krije izjavil, da bo v 6 mesecih izsilil razpust včeraj izvoljene zbornice in da bojv ’ . ',S l', a erc s<: Kustanovci v, _______________x»„ j_____________..u.««.* i v. niursko-soboskem srezu izločijo iz ob- čine Mačkovci ter priključijo občini Kri- ^onalne misli. y borun?vo ^voljenem banovinskem od-u JNS s predsednikom, bivšim sena- dr. Rajarjem, podpredsednikoma Pri prihodnjih volitvah dobil večino, ki mu bo omogočila, da prevzame oblast v državi. Socialistični »Le Peuple« označuje Degrella kot pripravljalca fašizma in diktature. Notranji minister De Varnafa (klerikalec) je označil De-grella kot povzročitelja razcepa klerikalne fronte Belgije. To mlado klerikalno gibane se v zunanjepolitičnem oziru zavzema proti pretesni zvezi med Francijo in Belgijo. Število njihovih mandatov gre na račun hudega padca staro-klerikalne struje in pa realistov. Vojni minister Deveze (Uberlec) je izjavil, da ne preostaja sedaj liberalcem nič drugega kakor sodelovanje s socialisti. hdestiua, v vikom, pmUke vm*e JERUZALEM, 25. maja. Po vsej Palestini je izbruhnila gueriiska vojna, zlasti pa v goratih predelih, kjer streljajo Arabci in Beduini na policijske in orožniške patrole, uničujejo telefonske napeljave ter požigajo žitna polja Židov. Včeraj je obstreljevala pri Nabiusu skupina Arabcev iz zasede angleško vojaško pairolo. Angleži so odgovorili s streli in so obležali na bojišču trije mrtvi in štiri težko ranjeni angleški vojaki. Arabci jemljejo svoje ranjence in mrliče vedno s seboj, tako da ni mogoče zabeležiti število njihovih izgub. Seda speejeSi k JScudem as vsem častmi LONDON, 25. maja. Neguš se vozi s križarko »Capetown« proti Gibraltarju. Neguš potuje z obema sinovoma in hčerko, dočim je cesarica ostala v Jeruzalemu v nekem samostanu. Neguš je izrazil željo, da poseti po Londonu tudi Pariz ter je francoska vlada nato že pristala. Veliko zanimanje vlada za to, da li hoao neguša sprejeli v Angliji z običajnim slovesnim ceremonialom. LONDON, 25. maja. Vest o neguševem odpotovanju v London je v tukajšnjih krogih podkrepila pričakovanje, da ima neguš namen, da se sredi junija poda v Ženevo, kjer bo 16. junija pričetek zasedanja sveta Društva narodov in da tamkaj na dramatski način zastopa abesinske zadeve. Po splošnem mnenju se bodo simpatije angleškega prebivalstva za pobeglega neguša z njegovim bivanjem v Londonu še znatno povečale. Doznava se, da bo Halle Se-lasije apeliral na kralja Edvarda in na Edena, spominjajoč • ju na obveznosti napram Abesinijl kot članu Društva narodov. Četudi se nahaja angleška vlada spričo teh neguševih obiskov v nemali zadregi, je vendar opustila namen, da bi preprečila neguševo potovanje v London, ker bi tako zadržanje nasprotovalo tradicijam britanske politike. Halla Selasija bodo marveč v Londonu sprejeli z vsemi častmi. V proučenih krogih trdijo, da se bo Halle Selasje podal iz Londona v Pariz, kjer bo obiskal prezi-denta Lebruna in šefa levičarske vlade ter ju zaprosil za pomoč. Haile Sela-slje se bo smel v Londonu popolnoma svobodno kretati z edino omejitvijo, da se bo moral odpovedati temu, da bi iz Londona inspirlral nadaljevanje sovražnosti' v Abesinijl. LONDON, 25. maja. Reuter poroča Iz Halle: Nekaj minut pred neguševini odhodom je počila v nekem kinematografu pod vedrim nebom v bližini pristanišča bomba. Dve osebi sta lažje ranjeni. Atentat nima nikakšne zveze z ne-guševlm odhodom. w Cettm ‘4 Mdaida m duuoi DUNAJ, 25. maja. »Prager Presse« prinaša zanimive informacije v zvezi s prihodom Otonove sestre nadvojvodinje Adelaide v Avstrijo. Tako je par dniod imenom »mrtva roka«, ker so pač ostala vedno v enih in istili rokah. Že vsa stoletja se opaža, da pazi cerkev posebno na širjenje posestev. Posledice tega cerkvenega gospodarstva vidimo tudi v Mariboru in okolici. Ogromni kompleks? naj-rodovitnejše zemlje in krasne stavbe so v .rokah cerkvenih krogov. Že v središču mesta, na Slomškovem trgu, je kar cela ulica last škofa, stolnega župnika in kanonikov, a razen tega spada v last iste mrtve roke ogromno ozemlje proti Kamnini, kjer ima na drugi strani še nek koroški samostan krasno posestvo z vino- ^d11;.,rarynotak0 v Pekra'i< na Pesnici itd itd. Posebno bogat je samostan šol-skjh sester, ki je tudi že v lasti skoro cele Samostanske ulice, a razširil se je tud, že v Melje in pravkar renovirajo nZ S5 T V M'inski uIici’ kier ™aio nune tudi krasen vrt. S tem še seveda 'mrtv0 H?1 0d daleč na5teli posestev >mrtye roke« v mestu in okolici. Ali i»e žive mke?f ’ ^ ',ri da se na-v» V pian.0Vina odreči svo-ienw posestvi fMkral1 pn Mariboru. To posestvo Mh SV0Jčas del veleposestev, ki so , ,sf znanega samostana Št. Pavel na hMn T Koroškeni- Pred 10 leti je a-i en]e^u določb agrarne reforme vi., en-)i' i veleposestev tujega samo- stana 21 ha zemlje v Pekrah, kjer se je uredila vzorna trsnica. Sedaj pa se namerava ta zemlja zopet vrniti avstrijskemu samosianu. »Kmetski list« protestira m zahteva, naj banovina razdeli zemljo, Je sama noče, med okoliške kmete in’ viničarje. Obenem zahteva, naj se po asrarni reformi razdeli med kmete celokupno posestvo šentpavelskega samosta-"a. kolikor ga je v Sloveniji, ker ima samostan v Avstriji itak dovolj premoženja. tkl&ti&Gt V AtOkti tHMItifU M&MUl MM Včeraj dopoldne je nas obmejni Maribor zelo svečano manifestiral svojo jti-goslovensko in pomorsko zavest ter tako dokazal, da je ideologija Jadranske straže tudi ob skrajni severni meji že močno ukoreninjena. S prisrčno svečanostjo na Glavnem trgu je obmejni Maribor ponovno izpričal ljubezen do našega sinjega Jadrana, ki je bila vcepljena v mlada srca navdušenih Pomladkarjev. Zborovanje Jadranskih stražarjev v mestni posvetovalnici pa je bilo dokaz nesebičnega in požrtvovalnega dela vsega severnega predela naše domovine za poglobitev ideje Jadranske straže. RAZVITJE ZASTAV NA GLAVNEM TRGU. Že pred osmo uro se je zbrala šolska mladina na svojih zavodih in se skupno s Pomladkarji vseh mariborskih šol, pod Vodstvom poverjenikov podala na Glavni trg. Pred Marijinim znamenjem so se utaborili mladi zastavonoše s svojim spremstvom, na čelu močnih kolon Pomladkarjev. Zbrane Pomladkarje ki šolsko mladino je prvi nagovoril predsednik Oblastnega odbora Jadranske straže g. dr. Franjo Lipold. V svojem zanosnem nagovoru je nazorno predočil mladini ve licino in lepoto našega sinjega morja, Orisal je mladini najpomembnejše zgodovinske dogodke iz narodnostnih bojev za naš Jadran, ob katerem so že pred stoletji cvetela bela mesta naših pradedov. Pozval je mladino, naj neustrašno in od fočno nadaljuje ta boj za naše morje in naj ga ljubi z vsemi svojimi čuvstvi in naj se zaveda, da je morje najdražji biser naše mile domovine, da prav morje odpira vrata našemu narodu v širši svet Z vzklikom: »Čuvajmo Jugoslavijo! Čuvajmo naše morje!« je zaključil svoj gb' boko zajeti nagovor, ki je napravil na mladino najgloblji v.tis. Nato je blagoslovil prapore stolni župnik msgr. U m e k, ki je po odigranem svečanem koralu imel na zbrane Pomladkarje in šolsko mladino daljši nagovor. Po župnikovem nagovoru je predsednik Oblastnega odbora gosp. dr. L i-pold z bodrilnimi besedami izročil blagoslovljene prapore zastavonošem. Prvi zastavonoša se je v imenu vseh zahvalil in zaobljubil. Ko je predsednik razdeljeval prapore, so botrice na nje pripele lepe trake. Praporu Pomladka na drž. učiteljišču je komu vala namestnica ge. Iv. Lahove gdč. Jelisava Petričeva, praporu Pomladka drž. trgovske akademije je kumovala ga. Marta G i n t z o v a, 'praporu vinarske in sadjarske šole ga. Milka Priolov a. praporu gozdarske šole namestnica ge. Marije Pahernikov e ga. Marija K lešnikova, praporu 11. dekliške meščanske šole ravnateljica ga. Antonija Š t u p c o v a, praporu I. dekliške osnovne šole ga. Mila Jan čičeva, III. deške osnovne šole gdč. Olga Mik I a u čičev a, IV. deške osn. šok- ga. Betka H u 11 e r j e v a, praporu samostanske osnovne šole pa je kumovala ga Angela Juvanova. Po razdelitvi zastav je nagovoril zasta vonoše in Pomladkarje oblastni tajnik g. Janko Pirc. Naročil je v izbranih besedah zastavonošem, naj skrbno čuvajo svoje prapore, Pomladkarje pa je 'bodril in navduševal za naše morje s povdar-kom, naj bodo darovane jim zastave trajni simbol zvestobe, čistih stremljenj in goreče ljubezni za vzvišenimi cilji Jadranske straže. Tajnikove besede so raz gibale zbrano mladino, ki je vsklikala naši domovini, njenemu kraljevskemu domu in našemu sinjemu Jadranu. Iz njenih grl je zaorila pesem »Mi Jadranski smo stražarji«. Stolni župnik je opravil nato cerkveno opravilo. Po končani maši je vojaška godba zaigrala državno himno iti prisrčna svečanost na Glavnem trgu je bila zaključena. Z vojaško godbo na čelu so se nato Pomladkarji s svojimi zastavami podali po Gosposki iti Slovenski ulici na Trg Svobode, kjer je bil svečan pozdrav in mimohod. Tu so bili zbrani predstavniki mariborskega javnega življenja in smo opazili med njimi mestnega poveljnika generala M. Milenkoviča, predsednika 0. O. J. S. dr. L ipold a, mestnega načelnika dr. Juvana, srezkega načelnika, policijskega predstojnika, ravnatelje vseh mariborskih srednjih, strokovnih in meščanskih šol, predstavnike cerkvene oblasti in druge. Pomladkarji in šolska mladina je navdušeno pozdravljala zastave in vzklikala domovini, kralju in našemu morju. Sledil je nato razhod. Včerajšnji dogodek bo ostal mladini v trajnem in lepem spominu. ZBOROVANJE V MESTNI POSVETOVALNICI. Ob 10. uri so se zbrali številni delegati s področja Oblastnega odbora k 11. rednemu občnemu zboru mariborskega Obla stnega odbora Jadranske straže v mestni posvetovalnici. Zborovanja so se udeležili tudi mnogi zastopniki državnih, samoupravnih, vojaških in cerkvenih obla-stev, ter -zastopniki kulturnih, nacionalnih in gospodarskih organizacij. Delegate in predstavnike je pred otvoritvijo toplo pozdravil predsednik OOJS g. dr. Lipold z željo naj bi zborovanje poteklo v čim lepši harmoniji, ki je potrebna za dosego vzvišenih ciljev vsedržavne patriotične organizacije Jadranske straže. Na predsednikov predlog se je odposlala udanostna brzojavka pokrovitelju JS Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravna brzojavka pa Izvršnemu odboru Jadranske straže. Predsednik g. dr. Lipold je nato otvoril zborovanje. Po izvolitvi kandidacijskega odbora je sledilo tajniško in blagajniško poročilo ter poročilo nadzornega odbora. TAJNIŠKO POROČILO. Iz skrbno in vestno sestavljenega tajniškega poročila, ki ga je podal agilni oblastni tajnik meščanskošolski učitelj g. Janko Pirc, se zrcali ogromno delo Oblastnega odbora, ki je vsestransko kljub raznim težkočam in oviram rodilo mnoge in lepe uspehe. Preteklo poslovno leto je bila preizkusna doba za organizacijo, ki takšnih pretresljajev ni doživela od svojega obstoja. Prvi kamen se je sprožil ob lanski oktoberski redukciji plač državnim uslužbencem. Ko pa je bil po nekaj mesecih udarec prebolet, so z malimi izjemami zopet vsi prijeli za delo. Dne 31. decembra 1935 je štel Oblastni odbor 24 krajevnih odborov in 16 poverjeništev s 4144 člani. S padcem članstva pa so se znatno znižali tudi prejemki, kar se bo občutno poznalo šele na prihodnjem občnem zboru. Nadalje je izrazil tajnik v svojem poročilu prepričanje, da bodo zvesti Jadranski stražarji v novi poslovni dobi zastavili vse sile, zavedajoč se prevzete dolžnosti in odgovornosti, da očuvatno našo največjo dobrino — Jadransko morje, in jadranske interese ter da nesebično in neumorno razširimo našemu narodu prekoristno jadransko misel v vsakem kraju in ob vsaki priliki. Vse delo, ki ga je uprava Oblastnega odbora izvršila v minili poslovni dobi, jel oblastni tajnik g. Pirc razvrstil v šest J skupin. Ideološka delavnost Oblastnega' odbora je bila usmerjena v prvi vrsti poglobitvi ideje Jadranske straže. V ta namen so imeli krajevni odbori in poverjeništva razna predavanja. V propagandne namene je bilo razpečanih med članstvo 500 raznih predavanj, 3000 brošuric, 2200 žepnih koledarčkov in nad 10.000 prospektov za letovanje na morju. Organizacijsko delovanje Oblastnega odbora je bilo posvečeno predvsem zgraditvi in utrditvi posameznih krajevnih odborov. Organizacija Pomladka Jadranske straže je razširjena skoraj na vseh osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah. Tudi jc bil lani realiziran načrt za lasten dom v Bakru, ki je bil zelo slovesno izročen svojemu namenu lani 29. junija in ki niso ime pokojnega viteškega vladarja. Za letos je Oblastni odbor organiziral tudi letovanje odraslega članstva v domu v Bakru. BLAGAJNIŠKO (POROČILO. Blagajniško poročilo je podal oblastni blagajnik g. Ante Lavrenčič. Skupni denarni promet je znašal lani 1,237.830 Din, in sicer so znašali dohodki 626.159 Din, izdatki pa 611.670 Din. Sklad za dom se je povečal na 304.179 Din. Na predlog nadzornega odbora je bila izrečena raz-rešnica blagajniku in celotni upravi Oblastnega odbora. VOLITVI NOVE UPRAVE. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika Oblastnega odbora g. dr. Fr. Lipold. V upravni odbor so se izvolili brigadni general M. Milenkovič, mestni predsednik dr. J u v a n, sreski na čelnik Peter Popovič, stolni jupnik Umek, dr. Vrečk o, dr. Goričan iz Celja, Ladislav J e r š e iz Ptuja, dr. G o-r i š e k od Sv. Lenarta v Slov. gor. dr. Rapotec, Janko Pirc, Ante Lavrenčič, Saša Petrovič, inž. Šlajmer, ravnatelj Martin Mastnak, Drago Pal ja ga, Avgust Amalietti, Drago Jug, ravnatelj dr. Heric, dr. Ivan Jančič, prof. dr. Sušnik, inž. Janko Kukovec, upokojeni prosv. inšpektor dr. Kotnik iz Celia ter ga. Marija Maistrova in Lidija M i o v i č e-v a. V nadzorni odbor so se izvolili: Fr, Bureš, Lovro Budih na, Ferdo Pin-ter dr. J. Leskovar in ga. Anica A š i č e v a. Pri raznoterostih je predsednik g. dr. Lipold razvil smernice bodočega dela J. S. in sporočil delegatskemu zboru, kako si zamišlja Oblastni odbor čim rentabil-nejšo uporabo doma v Bakru. Izrazil ie željo, naj bi naše šole prirejale ekskurzije in naj bi sleherni slovenski otrok videl v dobi svojega šolanja vsaj enkrat naše morje. K besedi sta se oglasila še gg. Še stan iz Ptuja in dr. Leskovec iz Rogatca. Občni zbor je nato pozdravil v imenu mestne občine mariborske mestni predsednik g. dr. J u v a n. Čestital je k dosedanjim uspehom in izjavil, da bo mestna občina mariborska tudi v bodoče z vsemi svojimi močmi podpirala stremljenja Jadranske straže. V škofovem imenu pa je pozdravil zbor stolni župnik g. U m e k Ker je bil dnevni red izčrpan, je preds. dr. Lipold zaključil lepo uspelo zborovanje s pozivom k nadaljnemu nesebičnemu delo za vzvišene cilje jadranske ideologije. Občnemu zboru je takoj nato sledil delegatni sestanek na katerega dnevnem redu je bil razgovor o podrobnem bodočem delu. Sprejetih je bilo več predlogov, ki bodo mnogo koristili ideji Jadranske straže. ki zadevajo zasebne nameščence. Na občnem zboru je bilo zastopanih 20 društev med njimi tudi mariborsko Društvo za* sebnih in avtonomnih nameščencev. — Občni zbor je vodil predsednik zveze S-Joško Zemlji č. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno intenzivno or-ganizatorično delo in prizadevanje za zboljšanje socialnega položaja privatnih nameščencev. V Zvezi je včlanjenih 26 društev in predstavlja Zveza najmočnejšo strokovno centralo organiziranega na-meščenskega pokreta v naši banovini-Na zborovanju je bilo sprejetih več resolucij, v katerih se zavzemajo privatni nameščenci za enotno socialno zavarovanje, za ohranitev delovnega prava za nameščence po obrtnem zakonu, za grad njo sanatorija v Mariboru, za gradnjo konvikta za šolajoče otroke nameščencev v Ljubljani, kakor tudi za povračilo bednostnega fonda delavcem in nameščencem. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za zvezinega predsednika Joško Zemljič, za II. podpredsednika pa R-Leban iz Maribora. ioMklci jpad iifte Pfft Kogres jugoslovanskih novinarjev V Zagrebu je bil včeraj kongres jugo-slovenskih novinarjev, organiziranih v stanovskem Jugoslovcnskem novinarskem udruženju, ki so se ga udeležili delegati novinarskih sekcij iz vse države. Kongresu, ki je bil združen s proslavo lOO-letnice hrvatsega novinstva it> 25-letnice ustanovitve zagrebškega novinarskega društva, so prisostvovali mnogi odlični predstavniki zagrebškega javnega življenja. Zborovan>s je vodil predsed. centralne uprave g. Slavo Jutriša, direktor »Novosti«. O socialnem položaju novinarjev je poročal centralni tajnik g. Milenkovič. Po temeljiti razpravi o novinarskem penzijskem fondu so bile sprejete resolucije o tiskovnem zakonu, o cenzuri, o pokojninskem zavarovanju in drugih perečih stanovskih zadevah. Za predsednika centralne uprave je bil izvoljen glavni urednik listov konzorcija »Jutra« g. Stanko V i r a n t, za podpreds. urednik »Politike« Andra Milosavljevič in,urednik »Jutranjega lista« dr. Branko Sokolje. Novinarje je sprejel (udi ban savske banovine dt. Ružič. Privatni nameščenci se bore za svoje pravice V Delavski zbornici v Ljubljani je bil včeraj dopoldne 14. občni zbor Zveze društev privatnih nameščencev, na katerem so se strokovno obravnavala vsa pereča stanovska in socialna vprašanja, Uredništvu! Po naključju sem izvedel, kako so praznovali 1. maj uslužbenci ne' kega mestnega podjetja. Vzpeli so se na Pohorje, se tamkaj utaborili in na drevesu obesili rdečo zastavo. Državne ali narodne zastave nisem videl. Pri nas je nemčurjem zrastel greben, sedaj pa še socialistom. Na desnem bregu Drave 2u-ješ na vsak korak pokvarjeno nemščino, kakor na primer: »Wos? I kum aufi, do vverma rejden« itd. Zavedne narodnjak® mora biti sram, kadar čujejo na ulici to lajanje. Mariboru jugoslovansko lice! Mariborski meščan. Martinek K. s Kozjaka. Dragi prijatelj-Kako je s tisto Johanco z Vodic, vprašujete? To je celi roman. Po pošti prejmete naslov zbirke krasnih pesmic o »slavni Johanci«. MO¥it€ Otvoritev ceste. Ugodno zvezo je dobilo Tezno z novo razširjeno in urejeno cesto od Koroščeve ulice skozi Straž«11 na Pobrežje. Ossta je pripravna tudi za vozila in jo pozdravljajo zlasti oni ?e' zenčani, ki so morali doslej v slabel1! vremenu po Nasipni ulici v občinski UfaC* ali na pokopališče. Kiosk pri postajališču. Gospa PasetzkV je zaprosila za postavitev paviljona n® zemljišču tovarne »Splošna« nasproti P°' stajališču v Maistrovi' ulici, v katere^1 bo trafika in prodaja kolekov. Komisu3 je v to svrho ogledala prostor in se b° tudi primerno razširil del Maistrove ul1' ce. Upamo, da bodo lepemu zgted11 »Splošne« sledili drugi posestniki, kjer -,s potrebna razširitev.__________________ ^ Rta^etske MHtitt 31. maja je proslavila tukajšnja narodna šola skupno s Sokolskim društvo!" v sokolski telovadnici Materinski dan s petjem, deklamacijami in otroško »Pri mamici je največja sreča«. Pod vo«' stvom šolskega upravitelja g. Veliko11-1. je zapela deca nekaj narodnih pesmi, deklamacijah so se odrezali naši naj' mlajši, possbno Šobetov Milči in Barbl' čeva Pupa, za kar so želi velik apla^ občinstva, ki je telovadnico napolnilo s v dokaj lepem številu. Pod vodstvo1 ge. Senekovičeve so podali igrico mamici je največja sreča«, svoje »P11 vloSe - - - “■— --—O * — — J-* — » — • - , so rešili vsi z lahkoto, posebno dobri bili Veraničeva kot mati, Senekovič®' Cicka kot njena hčerkica in princeska Žigonova kot vzgojiteljica, ^pravice odobravanje gledalcev po vsakem dej uju je pokazalo, da je igrica in prosi* uspela dobro. Nekaj brezposelnih je bilo spet tih na delo na progi drž. železnic na r gerskem kot sezonski delavci, v PoSri>r„ so prišli večinoma domačini iz skega in okolice, kar je zopet »m3 veliko brezposelnost Daruit* za azilni sklad hUuitctske maluMke a Pobreibe občinske zadeve Vzidanje spominske plošče Kralju Mučeniku Aleksandru I. — Občinske doklade zvišane od 57 na 60 odstotkov — Neporavnani računi za postajališče na Teznem - Sedem po-lovnjakov vina zaplenjenih — Cesta skozi Stražun otvorjena Te dni se Je vršila v veliki Renčljevi dvorani skoraj polnoštevilno obiskana občinska seja, katero je otvoril ob 20. ari župan g. Volk Matija in katera se je radi obširnega dnevnega reda in vsestranske stvarne razprave zavlekla pozno v noč. K zapisniku, ki je podal podrobno sliko Predzadnje seje, so stavili razne pripombe in vprašanja odborniki gg. Kovačič, danko, Požar, Holc in Klemenčič. Sledilo le izčrpno poročilo župana. Občina prispeva primerno vsoto za vzidanje spominske plošče na šolskem poslopju kralju Mučeniku Alekasndru I. na pobudo Narodne odbrane v Pobrežju. Kr. banska uprava je povišala občinske doklade od 57% na 60% radi povišanja prispevka za meščanske šole v Mariboru. Tihotapstvo vina povzroča občini ogromno škodo. Zadnje čase so zaplenili marljivi orožniki 7 polovnjakov vina. Določili so se pregledovalci dimnikov, pobiralec za pobiranje pasjega davka in spremljevalec finančnih organov za iztirjanje davkov. — Občinski uslužbenci imajo v soboto popoldne prosto. Legalizirana bo kupna pogodba za gramoznico na Teznem. Nadalje je poročal g. župan za stavbeni in gradbeni odsek. Po danem proračunu za ceste se bo razširila cesta do tlakovanje cest, kar je v teh slabih časih pač neizvedljivo. Posestnikoma Rajbenšu in Janžekoviču jc dovoljena par celacija. Za kmetijski odsek je poročal g. K1 e-menčič, finančni g. L uku ar, socijal-ni g. 2 u n k o. Muhič Mariji se dovoli enkratna podpora. Več prošenj se je zavrnilo. Mesoglednik za Tezno je g. Duh. Gostilniška obrt se dovoli Balon Josipi-ni in Šabeder Angeli se ugodi prošnja glede trošarine prostega domačega pridelka in uporabi po tozadevnih navodilih. O reviziji občinske blagajne sta poročala člana uprave g. Požar in Johar. Blagajniški posli;se vodijo vzorno in blagajnik g. Ban zasluži pohvalo. Nadalje se je vršila razprava o povišanju mesečne podpore bivši babici Detiček Ivani. O podaljšanju električnega omrežja je stvar no poročal predsednik odseka za elektrifikacijo g. Žohar drugo. Neplačani računi za postajališče na Teznem se morajo poravnati, ker bo imela občina drugače občutne sodne stroške. Blagajnik odbora g. Kovačič je podal jasno sliko stroškov za gradnjo postajališča, vendar ra-! di pozne ure in utrujenosti nekaterih od- | bornikov ni našel dovolj zanimanja in pazljivosti. V dogovoru z drugimi okoli fvornice Thoma, otvorjena je cesta iz' škimi občinami se nastavi kot tehnični Tez na skozi Stražun za vozila in pešce, izvedenec inž. g. Rane. V tajni seji so Cesta je dobrodošla zlasti Tezenčanom, dobili zagotovilo domovinstva Gaber- i čeravno je bilo precej kritike radi strmine pri spojitvi s Koroščevo ulico. Mnogo debate je povzročilo škropljenje cest. Občina bo skušala nabaviti lasten škropilni voz. G. Kovačič je celo predlagal šček Franc, Geržel Rudolf, Brandl Josip in Zupan Milka. Obravnavale so se še nekatere druge personalne zadeve, ki so se končno tudi uradno rešile. H&ttt fuijdet*a? Kino-kavarna. Od 20. ure koncertira Priznana Slamičeva godba, od 9. ure dalje ples itd. Sveže pijače, najboljši sladoled, izvrstna jedila, prvovrstna postrežba, solidne cene! Koncert slepe dece. Naše mesto bo 28. hn. imelo priliko slišati izredno zanimiv, a kaj redek koncert: nastopita namreč Pevski zbor in orkester Zavoda za vzgojo slepih otrok iz Zagreba. Iz mnogih časopisnih kritik nam je znano, da nudijo mladi in slepi godci in pevci kvalitetno glasbeno izvajanje, ki je vse na umetniški višini. Prepričani smo, da bo mariborsko občinstvo, ki je vsakokrat pokajo svojo gostoljubnost, tudi tokrat doprineslo svoj delež s čim lepšim in do-stojnejšim obiskom koncerta. Gledališke novice. Debut Majde Skr-bitiškove in zadnjič »Direktor Čampa«. Pri jutrišnji predstavi uspele in aktualne Kranjčeve drame, ki bo zadnja uprizoritev tega dela, debitira v ulogi dijakinje dhie Sušnikova Majda Skrbinškova, bčerka znanega režiserja in igralca Ijub-baniske drame Milana Skrbinška. Pri tej Predstavi veljajo globoko znižane cene. ~~ Zadnje gostovanje ljubljanske opere k° za red B v petek, 22. trn. Odlični gostje so bili pri obeh predstavah Rossinije opere »Sevilskj brivec«, navdušeno sprejeti ter ni bilo ovacijam ne konca ne Kraja. V partiji don Basilia nastopi naš ^ eliki operni pevec, mojster Jqlij Be-e 1 to, kar je še posebna privlačnost za |° gostovanje. Rezervirajte vstopnice! 'Tel. 23-82). — Lastnike blokov opo- Zaria gledališka uprava, da izrabijo svo-Je bloke čimprej, ker bo to sezono le Še Pekaj predstav! Zapadli bloki prihodnjo Sezono ne veljajo. Ljudska univerza. Ponovno opozarjali0 na zelo interesantno zadnje predava-)e letošnje sezone, ki ga bo imel danes Ponedeljek, dne 25. maja ob 20%. uri .ovitj zgodovinar — univ. prof. dr. Erich bgelin z Dunaja o temi »Borba Azije a nadvlado v Evropi«. V središču preganja stoji ustvaritev velikanskega °mpleksa od Kitajske do Jadrana, ki so * ga osvojili Mongoli pod Čingiskanom Tarnerlanom. H koncu bo govoril tudi o sedanji situaciji borbe Azije po nadvladi v Evropi. Posebnost prireditve obstoja v tem, da je opremljeno to zgodovinsko predavanih z mnogimi lepimi skioptičnimi slikami. & tet* m (met* Premestitvi. Premeščena sta policijski agent pripravnik Maks Burja od komisariata železniške obmejne policije v Ma riboru in policijski agent Pavel Penko od predstojništva mestne policije v Mariboru h komisarijatu železniške in obmejne policije na Rakeku. Iz prometne službe. Premeščeni so med drugim administrativni uradnik Andrej Žele s tukajšnjega koroškega kolodvora na glavni kolodvor. Prometnik Matej Jošti iz Fale pride v Ruše, nadzornik strojev Anton Tepina iz Velenja v Maribor, prometnik Alojzij Pavšer iz Poljčan v Zidani most, prometnik Martin Podgornik iz Celja v Poljčane, prometnik Alojzij Ladi iz Rogatca k Sv. Juriju. Odlikovanje. Z zlato kolajno za zvesto in vestno službovanje je odlikovan upokojeni zvaničnik pri tukajšnjem sre-skem načelstvu Franc Simončič. Iz banovinske službe. Za banovinskega uradnika pri tehničnem razdelku sre-skega načelstva Maribor levi breg je imenovan uradniški pripravnik Branko Bartol. Za banovinsko sestro pomočnico pri tukajšnjem Zdravstvenem domu pride uradniška pripravnica Ana Bižalj, za banovinskega arhivskega uradnika na Kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni žel. je hnenovan ban. uradniški pripravnik Jos. Rongador. Za ban. sestro pomočnico pri združeni zdravstveni občini Gornja Lendava je imenovana uradniška pripravnica Marija Špalirjeva. Z ogromno energijo se ponaša strojna in kovinska industrija. A ta energija spi, dokler je ne izkoristi človek, da se z njo povzpne za gospodarja mrtvega stvarstva. Mnogi stroji, raznih oblik, za razne smotre ustvarjeni, človeku v pomoč iznajdeni, jb krijejo v sebi. Treba nam je le podjetnosti in dobre volje, včasih tudi malo tveganja, brez katerega pa ni uspehov, in z železnimi roboti si bomo ustvarjali novo blagostanje! Kar zavzeti boste stopali skozi paviljone Ljubljanskega velesejma, ki Vam bodo od 30. maja do 8. junija prikazovali nesluteno dovršene izdelke strojne in kovinske industrije. Tako tvornega se človeški duh že dolgo ni pokazal na polju tehnike, kot v teku preteklega leta. Prometna nezgoda. Na križišču Lovske in Šolske ulice na Pobrežju je v soboto zvečer neki avtomobilist podrl na tla 30-Ictnega Mihaela Babiča, ki se je peljal na kolesu. Babič se je pri padcu hudo poškodoval na glavi in mu je prvo pomoč nudil neki mariborski zdravnik. Napaden. Ko se je sinoči v Vukovskem dolu vračal domov 301etni delavec Ant. Kovač, sta iz zasede planila nanj neki moški in neka ženska. Z združenimi močmi sta obdelala Kovača s kamenjem tako nevarno, da je moral iskati takojšnje zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici. Kovač bo oba napadalca tožil. Strogi pasji zapor. Dne 18. V. 1936 je bila na psici, volčje pasme, sive barve, srednje velikosti, 11 let stari, neznanega lastnika, ugotovljena steklina. Psica je v petek zvečer dne 15. V. 1936 popadla na Tržaški cesti v bližini vojašnice nekega psa, katerega lastnik ni znan. Ako je popadla več psov in ako je ugriznila ljudi, dosedaj ni znano in se naroča, da se takšni slučaji javijo mestnemu poglavarstvu. V smislu čl. 56 in 57 živ. kuž. zakona se odreja za mesto Maribor strogi pasji zapor. Vsi psi morajo biti tako zavarovani, da je vsako poškodovanje oseb ali živali onemogočeno, kakor tudi, da je pobeg ali dostop tujim psom izključen. Psi, ki se jemljejo na cesto, se morajo voditi na vrvici, ter morajo biti opremljeni z varnim nagobčnikom, ki zabra-njuje -grizenje. Vse mačke morajo biti varno zaprte. Iz območja mestne občine se smejo psi odstraniti le z dovoljenjem mestnega načelstva, to pa le tedaj, če se pozna po uradnem veterinarju kot popolnoma nesumljiv. Prepovedano je jemati pse v gostilne, kavarne in druge javne prostore (trgovin«, mesnice, tržišča, zabavališča). Vsakega psa, ki se je žalostil brez nadzorstva akoravno z nagobčnikom, bo konjač pokončal. Konjač bo v presledkih lovil pse in mačke, ki brez nadzorstva okoli letajo. Pse, ki niso obdavčeni za leto 1936, bo konjač pokončal. Vsako poškodbo psov po tujih psih mora lastnik takoj naznaniti mestnemu poglavarstvu, ugriznjenega psa pa varno zavarovati do nadaljnih odredb. Ugrizene osebe se morajo takoj javiti mestnemu fizikatu. Pasji kataster ostane nadalje v veljavi. Kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Po razpisu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Pravico do tega zdravljenja imajo samo osebni invalidi. Interesentje dobijo točne informacije v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, pritličje desno, soba 3. Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Filip Meglič, zvaničnik drž. žel. v pokoju, Tattenbachova ulica 2, in Antonija Čurič, kuharica, Koroška cesta 6. — Edvard Otorepec, trgovski potnik, Lekarniška ulica 2, in Justina Pušnik, vdova pot rgovcu, Vetrinjska ulica 3. — Drago Babič, magistratih sluga, Vrtna ul. 11, hi Roza Gabrovec, kuharica, Gosposka ulica 27. — Franc Kralj, kmečki sin, in Katarina Brglez, kmečka hči, iz Laporja. — Frančišek Korošec, mizarski pomočnik, in Jožefa Vake, tkalka, Melisi hrib. — Anton Gliha, administrativni dnevničar, ip Justina Stiražer, zasebna nameščenka, Aleksandrova cesta 79. — Maks Šumer, mesar, in Marija Grundner, posestniška hči, iz Poljčan. — Al. Florjančič, jetniški paznik, iti Marija Budja, tkalka. — Franc Bohinc, čevljarski pomočnik, Pobrežje, in Antonija Krajnc, tovarniška delavka. Mejna ul. 14. Bilo srečno! S strehe je padel 15 letni mizarski vajenec Rudolf Peterka iz Apač in si strl desno roko Gdpremili so ga v bolnišnico. Dečkova nezgoda. 12letni sin mehanika Otmar Cene iz Maribora je strmoglavil z lestve in si zlomil desno roko. Zdravi se v tukajšnji splošni bolnišnici. Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Sirakova in Maverjeva lekarna, jutri v torek Konigova in Albane-ževa. la vsakogar ! t>Šawo m XVI. Lhtbfomki velesejem Polovična voznina na železnici, paro-brodih. avijonih. Železniška izkaznica se dobi na odhodnih postajali po 2 Din. Razstava industrije in obrti. Gostinska razstava (hoteli, restavracije, gostilne). »Sodobna gospodinja«. Modna revija. Pohištvo. Avtomobili. Male živali Razstavni prostor zavzema 40.001) m3. REPERTOAR. Ponedeljek, 25. maja: Zaprto. Torek, 26. maja ob 20. urh »Direktor Čampa«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Debut Majde Skrbinškove. Sreda, 27. maja: Zaprto. GRAJSKI KINO. Danes najlepši film o Indijanki, ki se je omožila z milijonarjem. »INDIJANKA« je velefilm o veliki ljubezni milijonarja do uboge Indijanke. Samo Silvva Sidney lahko igra tako dovršeno vlogo Indijanke, ker je rojena Indijanka. Pride »Mladi grof«. Kino Union. Danes svetovni velefilm prekrasne vsebine »Stradivari«, Gustav Frbhlieh, Sybille Schmitz. »Lojze«. V soboto popoldne je bila poskusna vožnja z novim mestnim avtobusom znamke MAN v Celje. O prednostih novega vozila smo poročali že v sobotni številki. Ob priliki poskusne vožnje, ki so se udeležili zastopniki mestnega sveta z mestnim predsednikom dr. Juvanom na čelu ter drugih korporacij se je novo vozilo krstilo po krstnim imenom mestnega predsednika na ime »Lojze«. Če se fantje zabavajo ... V Stanovskem so se tamkajšnji fantje lani na Štefanovo zbrali pri nekem posestniku, da se malce pozabavajo. Proti večeru pa je med zbranimi fanti nastalo prerekanje, ki se je končno pretvorilo v pretep. Ob tej priliki je zadobil posestniški sin Slavko Drobne s stolom tako hud udarec po glavi, da mu je počila lobanja. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. Epilog tega dejanja je bil danes dopoldne pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča. Na zatožni klopi je sedel 23-letni posestniški sin Ivan Simončič iz Kicarja, ki je bil obtožen, da je prizabial Drobnetu smrtnonevarne poškodbe. Obsojen je bil na leto dni zapora ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obsojeni pohotnež. V tajni razpravi je danes dopoldne mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča obsodil 26-letnega zidarja Franca M. iz Kicarja na 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic, pogojno za dobo 3 let. M. je uil obtožen, da se je lani v juniju spozabil nad neko 1 Delno deklico, letos v februarju pa da je izvršil nasilje nad žensko. Odvetniška pisarna dr. Pernata je naklonila tukajšnji ProtltuberkuJozni ligi za njen azilski sklad iz neke pravde 100 Din. Industrijec Viljem Freund in »Ljudska tiskarna« sta naklonila jetičnim bolnikom v mariborski bolnici nekaj knjig. Velikodušnim daro vatel jem prisrčna hvala! Vsem gg. poverjenikom (cam) Vodnikove družbe. Koncem maja poteče rok v smislu zadnjega odstavka točke III. druž bene okrožnice, razposlane vsem gg. poverjenikom (cam) koncem aprila t. 1. — Uprava Vodnikove družbe prav vljudno prosi vse gg. poverjenike (ce-, da blagovolijo na dopisnici, ki je bila priložena zadnji okrojnici, sigurno do konca maja L 1. sporočiti podatke o številu članstva, da zamore družben odbor določiti naklado za letošnje Vodnikove knjige. Spomnite se CMD! Hevavi fHatoka! — To priliko je Izrabil Abd el kini, zbral je 25.000 fanatičnih Beduinov in napadel mesto Xanen. Po kratki borbi je bilo mesto zavzeto. Napredoval je dalje proti severu in osvojili še Benhairik, Te-tuan in Centu. — Istočasno so arabske čete pod Sa-hibovim vodstvom, brata Abd el Krimo-vega v Melillanskem predelu zavzele mesta Taforsit, Tifarnin, Bemtes in Nador. To slednje mesto je branil don Pedro de Rivera, brat kasnejšega španskega diktatorja Prima de Rivera. Po ljuti borbi se jc moral udati. Obenem so se udale gotovo vse španske čete, ki so se udejstvovale v teJi borbah. Abd el Krim je zasegel ogromni plen. Med neštevilnimi ujetniki je bil sam poveljnik španskih čet, general Novaro. — Iz Španije so odposlali nekaj ladij z vojsko, ki bi se morala izkrcati v Me-lilli. Uporniki so medtem tudi te čete pričakovali in jih razorožili. Zavoljo te zmage so Marokanci od veselja izvolili Abd el Krima za svojega sultana. — Vse Špance, civiliste in vojake, so Marokanci pobili. Španska kolonijalna oblast je tukaj doživela pravo katastrofo. V Španiji so oborožili nove trupe, ki naj bi zopet zavzele Maroko. Za borbo, ki se je vršila medtem med Kastilijo in Katalonijo, je bila mobilizacija onemogočena, ker Katalonci niso hoteli na maroško fronto in tudi parlament se je razdvojil v dva tabora: republikanski in nacionalni. Medtem ko so se borili v parlamentu, se je Abd el Krim skrbno utrjeval v svojih pridobljenih postojankah. Pripravljen je bil, da prepreči vsak napad, ki bi se izvršil bodisi s španske, bodisi s francoske strani. — Šele sedaj, ko je oborožitev zgrešila svoj cilj, je bivši španski major, narodni poslanik Ostras predlagal, naj se osnuje španska kolonijalna legija po francoskem vzoru. Astras je odpotoval na Kubo in priredil dobro organizirano propagando. Zbralo se je bliku 4000 Kubancev, ki so se pridružili 7000 prostovoljcem različnih narodnosti, uvrščenih v vrste kolo- nijalnih čet. V kratkem so se te trupe izkrcale na marokanski obali, nedaleč od Melille. V ta čas pada moj prihod med Riffance. ŠTIRINAJSTO POGLAVJI:. Moja ljubezen s šejkovo hčerko Aiso in pobratimstvo s šejkom Lahbidu. • Na dvoru šeiha Lahbida sem se čutil, kot da bi bil njihov rojak. Lahbid in jaz sva postala nerazdružna prijatelja. Nikdar nisva eden brez drugega odhajala, niti tedaj ne, kadar je on pohajal na svoje ljubavne sestanke. To me je končno izmučilo in čestokrat sem se pretvarjal, da sem bolan, samo da bi imel čim več prilike, da bi ostal sam. Zaljubljen sem bil v Aiso in skušal sem biti temu lepemu dekletu kolikor mogoče zvest. — Pa četudi sem svojo ljubezen dolgo skrival, je bila vendar nekega dne odkrita. Bilo je nekega jutra, ko je Aisa odhajala iz moje sobe in stopila proti izhodu, so se vrata naenkrat odprla in v sobo je vstopil Lahbid. Bil »2 zaprepa- ščen, ko je videl, da je njegova sestra prebila pri meni noč. Precej dolgo sta -c merila nemo in s tako strogostjo, ki se je mogla vsak trenotek spremeniti v zl°' čin. — Ves ta čas sem brezgibno pričakoval najhujše. Pa sem vzdrhtel od presenečenja, ko je Labhid sestri nežno oprostil in ji rekel eno edino besedo, i»akar je ona mirno in z nasmehom vsa srečna odšla. — Tedaj se je Labhid nasmehnil, prišef je k meni in rekel: — »Oprosti prijatelj, da sem te vznemirjal!« (Se bo nadaljevalo.) za spomenik blago1 ■mm ookojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini-1 telja v Mariboru. Pisarna! Mestno poglavarstvo, RotovJ ški trg 1, soba št. 6 p StoG&faai /uOjkuio SH Uubjana letošnji prvak LNP V prvenstvu je včeraj SK Železničar premagal Čakovečki SK SK Ljubljana pa SK Hermes - Usoda SK Železničarja zapečatena 4 3 10 13:5 7 5 2 1 2 8:9 5 5 2 0 3 10:12 4 4 1 0 3 7:12 2 Letošnje tekmovanje za prvenstvo LNP prehaja v zadn>^ faze, vendar je že sedaj naslov prvaka LNP takorekoč določen. Je to SK Ljubljana, ki ima sicer odigrati še dve tekmi proti SK Železničarju v Ljubljani in proti Cakovečkemu SK v Čakovcu. Tudi v slučaju, da bi, recimo. SK Ljubljana obe tekmi zgubil — kar pa je malo verjetno,’ bi SK Ljubljana ostal na prvem mestu, ker ima odlično razliko golov. Teoretično ima sicer SK Železničar možnost, da si pribori naslov prvaka LNP, toda te možnosti so le na papirju. Mariborčani bomo tako tudi letos ostali izven kroga udeležencev tekmovanja za državno prvenstvo in bomo pač morali spremljati tekmovanja za naslov državnega prvaka — iz daljave... ^ Prvenstvena tabela izgleda po včerajšnjih tekmah takole: SK Ljubljana SK Železničar SK HERMES Čakovečki SK . * „ „ SK ŽELEZNIČAR:ČAKOVEČKI SK 3:2 (2:0). Čakovečki SK je prišel včeraj v Mari bor, da nastopi v revanžni tekmi proti SK Železničarju. Kljub temu, da je bila tekma takorekoč samo prestižnega pomena, se je zbralo na stadionu SK Želez ničarja do 700 gledalcev, da vidijo predstavnika mariborskega nogometa v ožjem tekmovanju LNP v borbi proti reno-miranemu gostu iz medjimurske metropole. Kakor znano je bil SK Železničar v prvi tekmi, ki se je vršila v Čakovcu, »remagan z 0:2 in je bila včeraj naloga SK Železničarja ta, da popravi ta neuspeh. Toda to nalogo jc SK Železničar opravil le delno in z veliko mujo. Železničar je sicer pospravil obe točki, toda z včerajšnjo igro pač ni navdušil gledalcev. V prvem polčasu je še nekom šdo, v drugem pa >2 moštvo klonilo in moralo prepustiti vso iniciativo gostom, ki so bili v tem delu igre tudi boljši nasprotnik. Igra je bila izrazito borbena in napeta do konca, na posebno visokem nivoju pa ni bila. Bilo je mnogo lepih kombinacij, zlasti pri moštvu Železničarja, mnogo žilavih in vztrajnih obrambnih činov pri ČSK, modre strategije je pokazal več ČSK. V glavnem je potekla igra fair. Moštvi sta pokazali, da se nahajata v dobri kondiciji; vzdržali sta do konca bitke, ki ni dala prilike za oddih. Odločila je igro srednja vrsta domačega moštva, ki jc zlasti v prvem polčasu igrala zelo ofenzivno, in kolikor je bilo potrebno, pomagala tudi svoji obrambi. Večji poraz CSK je preprečila dobro disponirana ožja o-bramba CSK v prvem polčasu, ki ji je dobro služila tudi sreča. Bri vsem tem vratar ČSK niti ni imel toliko dela kakor njegov kolega, ki je moral v drugi polovici braniti nekaj težkih stvari. V napadu je imel Železničar močno orožje, zopet pa se je izkazalo, da napadalci znajo predvajati lepo igro, toda brez efekta. Posrečilo se je napadalcem spraviti žogo trikrat v nasprotnikovo mrežo, nekaj izrazitih zrelih prilik pa je ostalo zopet neizkoriščenih. Res je sicer, da je napad zlasti v prvi polovici mnogo streljal, toda vsi streli so bili oddani v nervoznosti, tako da jih je vratar z lahkoto branil, ali pa se je žoga znašla v outu. Oba napada sta bolehala na slabo zasedenem središču. Pri tem se je napad Železničarja izkazal kot povezanejša celota, predvsem po zaslugi zaledja, ki ga je pošiljalo venomer naprej. Napad ČSK pa je dolgo take podpore od zadaj pogrešal, zato je tudi delal vidnejši vtis raztrganosti ter se je moral omejiti bolj na prodore, ki so bili izvedeni v silni naglici. Ti prodori so bili vselej zelo nevarni in so zahtevali od obrambe Žel. mnogo in težko delo. Goli so padli v 18. in 30. minuti po Bačniku, ter v l. minuti drugega polčasa po Turku, tako da je Železničar vodil že s 3:0. Prvi gol za ČSK je zabil Takač v 3. minuti, končni rezultat pa je postavil Vamplin v 38. minuti iz enajstmetrovke, ki jo je sodnik morda preostro prisodil, tako da je izzvala ogorčen protest gledalcev. Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane v dobrem stilu, brez napake seveda tudi ni bil, vendar je bil v splošnem dober in kar >2 glavno: nepristranski in to je naposled glavna vrlina sodnika. V predtekmi sta odigrali mladini SK Železničarja in Čakovečkega SK prijateljsko tekmo, ki se je pod vodstvom g. Jančiča končala neodločeno 1:1 (0:0-. OSTALE NOGOMETNE TEKME. Ljubljana: SK Ljubljana:Hermes 4:1 (2:0-. Zagreb: GradjanskkSparta 6:1, Con-cordia:Hašk 1:0. Concordia je postala prvak ZNP. Varaždin: Slavi ja :Hajduk (Zagreb) 5:1 Zemun: Jugoslavija (Beograd):Sparta 1:1. Beograd: B9K:Liverpool 3:2. Poverjeništvo JLAS, službeno. Jutri, v torek ob 20. seja pri »Orlu«. Radi tekmovanja moštev za državno prvenstvo naj pošljejo klubi svoje opolnomočene delegate. Poverjenik. Tekmovanje za državno prvenstvo v tenisu Na teniikih igriščih ISSK Maribora je včeraj SK Rapid zmagal nad ISSK Mariborom z 9 : 1 4:6. Pokazal pa je, da bo tudi on kmalu uspešna klubova moč. Tončič je nekolik iznenadil v igri s Schmidererjeni. Za* četkom se je sicer trudil, pozneje pa pre' pustil popolnoma iniciativnost nasprotniku, ki je zmagal s 7:5, 6:1. V igri v dvoje sta prehitro obvladala Leyrer-Holzingef Mariborovo dvojico inž. Fabian-Voglars 6:3, 6:1. Tudi v damskem tekmovanju je beležil Rapid uspeh, kljub temu pa bi bil izid ob primernejši pripravi Mariborovih zastop' nic lahko drugačen. Ga. Voglarjeva !e gotovo nudila od vseh najlepšo igro i11 tudi v tehničnem oziru prekašala obe Rapidovki, toda nesigurnost ji je prekrižala tudi tokrat najboljše izglede. Ga' Babičeva je še vedno steber damskeža zastopstva ISSK Maribora, žal je letos še premalo trenirala, kljub temu pa i® pokazala, da je tudi ona ena naših naj* boljših igralk. Gdč. Lirzerjeva in zlasti pa gdč. Čutičeva sta se tudi tokrat orne-jili na to, da z defenzivno igro in z očitno premočjo v sigurnosti pridobita zmago i" točke. Izid je bil naslednji: Ga. Voglar' jeva proti čirtičevi 6:4, 4:6, 3:6 in proti Lirzerjevi 1:6, 3:6, ga. Babičeva pr°*‘ čutičevi 2:6, 3:6 ih proti Lirzerjevi l^j 1:6. Igro v dvoje je Maribor prepust'* brez boja, tako, da pride Rapid z 9:1 v naslednje kolo V borbo za državno klubsko prvenstvo v tenisu je posegel včeraj tudi Maribor Kot nasprotnika sta nastopila ISSK Maribor in SK Rapid, ki sta tudi topot nudila nekaj lepih iger. Dočim se je Rapid za to tekmovanje vestno pripravil, se je zastopnikom in zlasti zastopnicam ISSK Maribora le preveč očitno poznalo pomanjkanje treninga. Uspešno delo dunajskih teniških učiteljev je rodilo v Rapi-dovih vrstah obilo sadov. Kljnb temu pa smo se lahko zop2t prepričali o tem, da ISSK Maribor še vedno razpolaga z mnogoštevilnejšim, a tudi s sposobnejšim igralskim materialom. Treba bo le urediti trening in si pridobiti sposobnega trenerja, sicer bomo še vnaprej čakali zaman uspehov. V moškem tekmovanju je edini Bergant izvojeval pomembno zmago nad nekdanjim prvakom Leyrerjem s 6:1, 7:5. Dočim je Bergant z boljšo kondicijo in z rezanimi žogami podil svojega nasprotnika iz enega v drugi kot, je ta zaman iskal svoje nekdanje forme. V drugi igri je prožil nadebudni Albaneže trdovraten odpor proti Holzingerju in imel gotovo tudi dovolj izgledov do zmage. V odličnih trenotkili pa je spustil nekaj žog, ki so s 7:5, 7:5 s pičlo razliko odločile zmago za Rapidovca. Mali a žilavi Korenčan >3 preveč podcenjeval mladega Blan-keja in po nepotrebnem izgubil s 8:6, 3:6, Pred sodnikom. — Obtoženi ste, da ste močno udarili ženo po glavi s posodo za vrtnice in ji prebili lobanjo. Kako se boste zagovarjali? Obtoženi mož: — Gospod sodnik, vrtnice so najljubše cvetje moje žene. Diagnoza. Sobarica: »Ah, gospod doktor, tak° sem žalostna!« Doktor: »Kaj se je hudega zgodil o?* Sobarica: »Sramujem se povedati.« Doktor: »Kar povejte, dete moje!« Sobarica: »Razbila sem kristalni ser' visi« Razno V MU dNUiM id M Podpisana naznanjata, Ua sta prevzela vso MLINARSKO OBRT ter izdelavo in izmenjavo vsa kovrstnega olja od J. M. Vc-černika, Jelovec pri Kamnici, sedaj hčerka poročena s F. Grašičem, ter se priporočata za nadaljna naročila in izdelavo___________________ 2854 ZA BIRMO so zelo praktična darila male ročne torbice in denarnice v veliki izbiri in po nizki ceni pri Kravosu, Aleksandrova c. 13. 2433 DIN 18.— beli Crepe de Cliiue dobite pri Trpinu, Vetrinjska 18. 2267 Posest NOVA HIŠA V PEKRAH z velikim vrtom, pripravna za vpokojenca, poceni ua prodaj. Krajnc Ivan. Pckie95 2550 Prodam Naprodaj poceni KOTEL za kuhanje klobas, »alta« itd. Marica Partlič, Sv. Marieta ob Pcsnici. 2551 Sobe odda SOBO S HRANO oddam gospodoma ali gospo-dičnaiua. Vrbanova 28. 2553 Službe dobi BRIVSKEGA (dober in hiter POMOCN^ delaVMn- sprejmem takoj. Banič, ribor.__________________ Sprejmem prvovrstno KUHARICO. Pojasnila daje Franc Boži Meljska c. 9. Maribor. Razpis del Mestna podjetja — Maribor razpisujejo dobo do 31. marca 1937 sledeča tekoča dc in dobave, potrebna za vzdrževanje razn zgradb in drugega: ka kleparska, steklarska, pečarska, iuizarS*c’ pleskarska in slikarska dela, vzdrževan stolne stolpne ure, dobavo železnine in benega materijala tor dobavo barv in čopi*® ' Vsi potrebni podatki se dobijo med P°jhe, nitni urami od 7.30. do 13.30. ure pri itra^ ]_ ni upravi, Frančiškanska ul. 8/11, soba st. J — Zapečatene ponudbe je vložiti do 20. J nila 1936 v pisarni gradbene uprave, * [ čiškanska ul. 8/II. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.