Leto IX, St. 144 Ljubljana, četrtek 21. junija 1928 Cena 2 Din i lateaja oto 4, Kprtraj. Stane mesečno Din «5-—; u Moutro Din 4cr— neob Oglasi po tariiu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica fttev. 5/L Telefon ftt. S07* in <804, ponoči tudi it. «034. Rokopisi ao no vračaj«. Dnevnik za5?gospodarstvo, prosveto in politiko Upravatttvas L*ubi)ana, šL — Telefon ftt. «036. 1* LJubljana, Prcfter« ftt. 4. — Telefon ftt. sjca Potfratoid: Maribor, Aleksandrova ftt. is — Celje, Aleksandrova cesta Ra£oa pri pofttnem ček. zavodu: Ljub* lana ftt. u.4*j • Praha čisio 7&.ita. Wicn.Nr. 10$. «41. Poslanca Pavle Kal in Dr. lail v Narodni skupščini umorjena Stepan Radič in dva druga poslanca nevarno ranjeni Strahovit zločin radikalskega poslanca Puniše Račfca Po ponovnih grožnjah v zadnjih dneh je prišlo včeraj res do zločinske katastrofe. - Nesrečni Puniša Račič je z revolverjem streljal na voditelje KDK, umoril Pavla Radiča in dr. Basarička, Stepana Radiča pa nevarno ranil. - Dr. Basariček je rešil Svetozarja Pribičeviča. - Morilec je najprej nemoteno pobegnil, popoldne pa se je javil oblasti Poziv prebivalstvu Slovenije! Junaška borba Kmečko-demokratske koalicije za pravo demokracijo, enakopravnost vseh državljanov in suverenost naroda je zahtevala v sredo, dne 20. junija 1928. prve velike žrtve. Pred očmi kleroradikalne vlade je prost razbojnik po načrtu umoril in ranil več borcev za narodna prava. Pozivamo vse tiste, ki hočejo, da naša država ozdravi in postane res evropska država, da v znak sočustva razobesijo žalne zastave. Ne samo po mestih, ampak tudi po deželi, po vsej Sloveniji. Ljubljana, 21. junija 1928. Poslovni odbor Kmečko-demokratske koalicije v LjubljanL Ljubljana, 20. junija. V Narodni skupščini je tekla kri. Dva poslanca opozicije sta umorjena, trije težko ranjeni. Pet dobro merjenih strelov s tribune, atentator odide skozi ministrsko sobo ir» buffet, vladni poslanec ga spremi na ulico. Kaj naj pomenijo poznejše časti in pogreb na državne stroške, ko pa je mogel na samo jutro žalostnega dogodka v «Narodnem Valu« Stepan Radič objaviti, da je opozorjen na nevarnost in da je grožnja z umorom resna. Ce še pripomnimo, da so bili plenjeni listi opozicije, ni pa bil zaplenjen list, ki je umor Pribičeviča in Radiča v naprej odobraval, potem je razumljivo mišljenje, ki se je pretvorilo v dejanje. Žrtve zločina so poslanci, zastopniki naroda, ki so padli sredi Narodne skupščine v izpolnjevanju svoje dolžnosti, na katero jih je narod izvolil in poslal. Žrtve umora in morda zarote so padie v borbi za temelje zdrave države. Zoper koga se mora voditi borba za zdravo državo? Država je danes v ve-lesrbskih rokah, ki nas tišče, ker jemljejo sebi vse pravice, a nam nalagajo vsa bremena. Zato nimamo izenačenih zakonov, zato nosimo mi davčna bremena, zato se steka vsa smetana k njim, in zato naj bi se celo laške konvencije ratificirale. To je izvrševanje velesrbske hegemonije in plemenskega egoizma, napram kateremu se borimo pod zastavo jugoslovenske državne ideje za enakopravnost, za demokracijo in svobodo. Na nasprotni strani so ljudje, ki so vzgojeni v mišljenju nasilja in v cincar-ski morali, in naravno je,ž njimi zvezan oni klerikalizem, ki je vedno stal na nam nasprotni strani, i leta 1914. s Habsburgom, i sedaj z velesrbskim he-gemonizmom zoper idejo, ki je temelj naše države. Grozni beograjski dogodek bo imel svoje posledice. Moral bo odpreti oči onim, ki še vedno niso spoznali, v čigavem taboru mora stati Slovenija. Polna odgovornost za vse obsodbe vredni zločin pada z vso težo na vlado hi na stranke, ki jo tvorijo, težko pa so prizadeti tudi posamezni člani vlade, ki so, zanemarjajoč svojo dolžnost, pustiti, da je zločinec dobil iz njih molka odo-brenje za svojo črno namero in vzpodbudo za nje izvršitev. V preliti krvi se ruši režim nemoralne zveze klerikalizma in korupcije in prečanska opozicija je upravičena, da terja od odgovornih tudi zadoščenje. Zločin je prezgovorno doVa/al. VaVo pravične so zahteve oporiciie ir V*40 teptali. S krvjo te srbske mladine na bcogra&tUt ulicah s« je sedaj pomeša- la kri n2Ših narodnih poslancev v naši narodni skunščini, žandarjem Vukičeviča in Korošca se je pridružil njun poslanec. ki misli, da mora braniti Srbstvo pred nevarnostjo, ki mu preti od nas, ki je P* v resnici nikjer ni. zagledal poslanca Svetozarja Pribičeviča, se je zopet hladnokrvno sklonil nad ograjo govorniškega odra in pomeril nanj. Posl. dr. Gjuro Basariček, ki je to opazil, je skočil naprej, da obvaruje Pribičeviča. V tem hipu sta drug za drugim počila na-daljna dva strela. Zadet v vrat in levo stran prsi, je padel dr. Basariček na kolena, se nato zopet dvignil, napravil dva koraka naprej in se, oblit s krvjo, zgrudil pred stenograisko mizo brez glasu na tla. Zadnja žrtev pobesnelega morilca je postal posl. Pavle Radič. Stal je v četrti klopi poleg poslanca dr. Krizmana. Z besedami: »Tudi tebe iščem!« je sprožil Puniša Račič zadnji strel proti njemu. Krogla je zadela Pavla Radiča 2 cm pod prsno bradavico v levo stran prsi. Smrtno ranjen je napravil Pavle Radič par korakov in se nato med klopmi oblit s krvjo zgrudil nezavesten. Mrtve in ranjene žrtve V skupščinski dvorani je zavladal nepopisen kaos. Ministri so že po prvih strelih pobegnili iz dvorane, ravno tako tudi predsednik, poslanci vladne večine pa so se drenjali pred izhodom. Galerija je bila v par minutah prazna, ker se je občinstvo razbežalo na vse strani. Le poslanci KDK in nekateri zemljoradniki so ostali v dvorani ter prvi priskočili ranjencem na pomoč. Grozen umor je vplival na nekatere poslance tako strahovito, da so bili kakor brez uma in so hoteli planiti na morilca, da bi si na licu mesta sami poiskali zadoščenja. Le prevdarnosti in hladnokrvnosti prvakov se je zahvaliti, da ni prišlo v skupščini še do hujšega pokolja. Skoraj mrtvaška tišina je zavladala v dvorani, ko so se poslanci KDK zbrali okrog žrtev bestijalnega morilca. Na pomoč je prihitelo več poslancev zdravnikov, ki so takoj pregledali ranjence in na največjo žalost vseh navzočih morali ugotoviti, da je za dr. Basarička, ki je rešil življenje Svetozarju Pribičeviču, vsaka pomoč zaman. Bil je že mrtev. Tudi Pavle Radič ni kazal nobenega znaka življenja. Po temeljiti preiskavi so zdravniki sicer ugotovili, da je še pri življenju, morali pa so izjaviti, da je njegova rana absolutno smrtna in da je vsak čas pričakovati katastrofe. Tudi rano Stepana Radiča so zdravniki označili za smrtnonevarno Medtem ko so zdravniki nudili ranjencem prvo pomoč, je bil pozvan rešilni avto, nakar so ranjence prepeljali v bolnico. Ko so dvignili Stjepana Radiča na nosilnice, se je za hip zavedel in potožil, da ga rana strahovito boli, nato pa je padel zopet v nezavest. Pavle Radič se ni več zavedel bi je izdihnil med prevozom v bolnico. Poslanci KDK so spremili ranjence v bolnico in se pobrigali za niihovo nadaljnjo oskrbo. Morilec se nemoteno odpelje z avtom Ko je Puniša Račič izstrelil ,yse naboje, je vtaknil samokres mirno r žep, kakor da se ni nič zgodilo, stopil z odra in šel nato skozi ministrsko sobo v skupščinski bufet, kjer je popil še čašo konjaka. V skupščini je vladala taka zmeda, da ga spotoma ni nihče niti ustavil, kamoli prijel, iz skupščine se je Puniša Račič v spremstvu radikalskega poslanca Jovanoviča-Lune podal na ulico, poklical v bližini stoječ avtotaksj in se odpeljal neznanokam, Jovanovič pa se je vrnil v skupščino. Narodna skupščina nudi nepopisno žalostno sliko. Pred predsedniško mizo in med prvimi vrstami poslanskih klopi so cele mlake krvi, krvavi sledovi pa vodijo tudi na hodnike in po stopnišču, kjer so nesli ranjence. Več klopi je polomljenih, ker so v splošni paniki poslanci lomili klopi in si utirali pot na prosto. Šele potem, ko se je vsa Narodna skupščna že razbežala in so prihiteli zdravniki, se je pojavil na hodniku Narodne skupščine predsednik dr. Perič in začel klicati: Žandarji v skupščino! Primite jih! Preden so se pojavili žandarji, v skupščini že ni bilo nikogar več. Beograd, 20. junija p. Na poslopju Narodne skupščine je bila zaradi dogodkov, ki so zahtevali dve smrtni žrtvi, izobešena črna zastava. Beograd, 20. junija p. Kralj Aleksander je popoldne ob 2. prišel v bolnico, kjer je posetil najprej Stjepana Radiča in se z njim dalj časa razgovarjal, nato pa obiskal tudi druge ranjene poslance. Iz bolnice se je kralj podal na stanovanje Pavla Radiča, kjer je osebno izrazil sožalje njegovi nesrečni vdovi. Ob 5. je prišel kralj ponovno v bolnico k Stjepanu Radiču. Naročil je zdravnikom, naj ga vsake tri ure obveščajo o stanju ranjcnca. Službeni komunike vlade o zločinu Velja Vukičevič v avdijenci ski svet k seji. na kateri je z obžalovanjem in ogorčenjem vzel na zname poročilo o strahovitem zločinu posl. Puniše Račiča. Ministrski svet je sklenil, naj se zločinec izroči sodišču. Istočasno je bil sprejet sklep, da se obe žrtvi bestijalnega umora, noslanca dr. Basariček In Pavle Radič pokopliefa na državne stroške. Skrb za rodbini pokojnikov prevzame diržava. Nadalje je mi« Seja ministrskega sveta. — Beograd, 20. junija, p. Ob 12. opoldne se je sestal ministrski svet, ki je imel v vladnem predsedstvu dveurno seio. Takoj po seji se je ministrski predsednik Velia Vukičevič podal na dvor, da poroča kralju o dogodkih. O seji ministrskega sveta je bil izdan sledeči komunike: •Takoj po nezaslišanih dogodkih v Narodni skupščini, se je sestai ministr- listrski svet sklenil, da se bodo vsi ranjeni poslanci zdravili na državne ttroške.* •Vlada je končno sklenila, da apelira na. tisk in bo tudi s posebnim razpisom vsem državnim oblastem odredila, da se ti dogodki ne bodo zlonamerno eks-ploatirali in osebni zločin ne bo tenden-cijozno tolmačil na škodo ugleda in miru države. V imenu vlade je ministrski predsednik izjavil sočutje prizadetim rodbinam in predsedstvu kluba HSS, minister narodnega zdravja pa je po naročilu ministrskega sveta posetil ranjence v bolnici.* Komunike vlade je napravil v javnosti zelo slab vtis in ga splošno tolma- čijo kot dokaz, da Je vlada popolnoma izgubila situacijo iz rok. Večerna seja ministrskega sveta Beograd, 20. junija, p. Od 7. do 9. zvečer se je vršila seja ministrskega sveta. V tem času so bili ponovno na dvoru vojni mini* ster general Hadžič, notranji minister dr. Korošec in predsednik vlade Velja Vuki* čevič. Ministrski svet je po izjavah mini« strov razpravljal o ukrepih, ki se imajo poduzeti za vzdrževanje reda in miru ter je ob tej priliki notranji minister tudi po* ročal o položaju v državi. Poročila z raz« nih krajev države poročajo po njihovih izjavah, da je povsod mir. Le v Zagrebu so bile demonstracije, pa je Josip Preda* vec ob tej priliki govoril lepo pomirljivo. Ranjeni poslanci v bolnici operirani Prevoz v bolnico in mrtvašnico. - Operacija Stepana Radiča. - Rane dr. Pernarja in Ivana Grandja Beograd, 20. junija p. Ranjence so takoj, ko so jim v Narodni skupščini nudili prvo pomoč, prepeljali v splošno državno bolnico.. Stepana Radiča sta zdravnika dr. Kr-iijevič in dr. Kon ml. položila v ministrski avtomobil, ki je slučajno stal pred Narodno skupšč. ter ga n?jprej odpremili v bolnico Ostale ranjence in med tem že umrlega dr. Basarička so prepeljali z rešilnimi avtomobili. Pavle Radič je med prevozom v bolnico izdihnil in so ga zato skupno z dr. Basa-ričkom položili v bolniški prosekturi na mrtvaški oder. Stepana Radiča in ostale ranjence so odpremili takoj v operacijsko sobo I. nadstr. kjer sta bila navzoča že univerzitetni profesor dr. Kostič, docent dr. Kosanovič in 20 asistentov. Prvi je bil operiran Stepan Radič. Na operacijski mizi je ležal bled in nem kakor mrtev. Zaradi oslabelosti srca — St. Radič boluje že dalje časa na sladkorni bolezni — ga niso smeli narkotizirati. marveč eo mu dali zgolj lokalno anestezijo. Kljub temu pa Radič med operacijo ni dal od sebe niti glasu, tako da so se temu čudili vsi zdravniki, ki so vedeli, da je trpel grozne bolečine. Operacijo je izvršil prof. dr. Kostič. Stepati Radič ima 30 cm globoko rano v smeri od leve na desno v neposredni bližini popka. Operacija je pokazala, da so ostala črevesa nepoškodovana, pač pa je pretrgana trebušna mrena. Prof. dr Kostič je z operacijo zelo hitel, ker je obstojala nevarnost, da bi je bolnik zaradi izgube krvi in oslabelosti srca sicer ne mogel zdržati. Operacija je dobro uspela. Nevarnost pa s tem še ni odstranjena, ker lahko nastopijo komplikacije bodisi vsled vnetja trebušne mrene, bodisi vsled oslabelosti srca. Po operaciji se je Stepan Radič počutil dobro. Ves čas je bil navzoč tudi Svetozar Pribičevič. Drugi je bil operiran dr. Pernar. On Ima dve rani. Prvi strel ga je zadel pod levo ključnico in mu je krogla obtičala v mesu Drugi strel ga je zadel v zapestju desne roke. vendar pa rana po mnenju zdravnikov ni nevarna, ker je ostala kost nepoškodovana. Po preiskavi z rontgenovimi žarki so zdravniki sklenili, da mu krogle, ki mu je obtičala pod levo ključnico, ne morejo odstraniti, ker bi to stanje bolnica poslabšalo in kompliciralo Zato so mu rane le izprati in desinficirali, kroglo pa bodo pustili da se zaraste in bo tekom časa sama prišla na dan. Posl. Grandja je ranjen pod levim laktom in ima zlomljeno kost Rana je precej komplicirana. vendar pa ni nevarna. Vaš dopisnik je tekom popoldneva posedi ranjene poslance v bolnici. Vsi so mu izjavili, da se počutijo dobro in upajo, da bodo kmalu okrevali. G. Radič je sicer po prestani operaciji zelo slab, vendar pa je bil dcbro razpoložen. Izrazi sočutia sonrogi Stepana Rašica Zagreb, 20. junija, č. Soproga Stepana Radiča je prejela od Svetozarja Pribičevi* ča brzojavko, v kateri pravi, da je posetil ranjenega Radiča v bolnici, da se po ope* raciji počuti dobro in da ji zaradi tega ni treba biti v skrbeh. Tudi kraljica Marija je brzojavno izrazila ge. Mariji Radicevi svoje sožalje. Kralj, ki je posetil Stepana Radiča v bolnici, se je ž njim razgovarja! kakih deset minut in se mu je videlo, da ga je krvavi dogodek zelo pretresel. Morilec Račič v rokah policije Do 4. popoldne so ga iskali zaman, potem pa se je nenadoma pojavil pri notranjem ministru, ki ga je poslal na policijo Beograd, 20. junija p. Po naročita vlade je policija v Beogradu tekom dopoldneva izdaila tiralico za moricem PiMlišo Račičem. Puniša Račič je v Beo gradu vsakemu otroku znana osebnost in policija ne bi imela baš težke naloge, da bi ga takoj prijela. Vendar pa do 5. lire popoldne ni nihče vedel, kje se skriva. Tem s en z a c:ij on atoej še je vplivala vest, da se je Puniša Račič v spremstvu svojega polbrata radikala Lune Jovamaviča nenadoma pojavil! v kabi-iretu notranjega ministra in se prostovoljno predal. Po naročilu poslanskega kluba KDK so narodni poslanci dr. Drteevič, Veče-slav Vilder in Stupairič popoldne ob 4. pose® notranjega ministra dr. Korošca da intervenirajo pri njem v zadevi svobode in objektivnosti časopisnih poročil o današnjih dogodkih. Dr. Korošca so dobili na stopnicah in so se naito skupno podali v njegov kabinet. Ko so stopili v njegovo sobo, so se odprla vrata zad. nje sobe, kjer običajno posluje šef kabineta, in na vratih sta se pojavila Puniša Račič in Luna Jovanovič. Dr. Korošcu je bito to srečanje v navzočnosti poslancev KDK ooividno skrajno neprijetno. Luna Jovanovič je nato izjavil, da je dovedel Puniša Račiča, da se preda v roke notranjega ministra. Dr Korošec je to odklonil im naročil šefu kabineta, naj pozove orožnike, kar je ta po kratkem Darlamentiramiju tudi storil, nakar se je Puniša Račič v spremstvu dveh orožnikov tn Lune Jovanoviča z avtomobilom smehljajoč se in pušeč cigareto, odpeljal na policijo. Ogorčenje in žalovanje v Zagrebu Vse mesto v črnih zastavah* - Demonstracije po mestu. Vse trgovine in vsi javni lokali zaprti živeti. Ni razloga, da bi se v Hrvatski koga napadalo in nikomur ne sme pasti las z glave. Iz nedolžne krvi. ki so jo prelili naši veliki vodje, mora vzkliti za hrvatski narod boljša bodočnost Zagreb, 20. junija, n. Ko se je ob pol 1. popoldne raznesla po mestu vest o krvavih dogodkih v Beogradu ter so pričele izhajati posebne izdaje zagrebških listov, je zavladalo med prebivalstvom silno razburjenje. Po 2. popoldne so že pričele hoditi posamezne skupine lju-di po mestu, ki so zahtevale, naj se zapro vse trgovine. Pred Seljaškim domom na Akademskem trgu se je zbralo več tisoč ljudi, ki so ogorčeno komentirali beograjske dogodke. Na zgradbi so razobesili črno zastavo, poleg nje pa hrvatsko trobojnico, ovito s črno ko-preno. Ob 3. popoldne so bile po mestu že vse trgovine zaprte. Istočasno so se pričele že manjše spontane demonstracije na križiščih ulic. Ob 4. popoldne je bil ustavljen tudi tramvajski promet. Istočasno so zaprli vse kavarne, gostilne in druge javne lokale. Okoli 5. popoldne je precejšnja množica, ki je prišla preko Zrinjevca do Gornjega grada pred zgradbo bivšega hrvatskega sabora, narastla na več tisoč ljudi. S poslopja bivšega sabora je nagovoril množico Josip Predavec. Svoj govor pa je moral prekiniti, ker je policija navalila na množico, da bi jo razgnala. Množica je pričela ogorčeno protestirati proti postopanju polici ie in so jo mnogi hoteli naskočiti z dvignjenimi palicami Predavec je klical z balkona zgradbe oblastnega odborn policiji, zakai izziva narod in ovira njega, da bi ga pomiril. Policija je res odnehala in Predavec je nadaljeval svoj govor. Povdarjal je, da je krvi že pre-tveč prelite in da je treba za Hrvatsko Pri tem je pričela množica burno klicati «Do1i hajduki!» Policija je pričela zopet razganjati ljudi ter jih potiskati v stranske ulice. Množica, ki je nosila na čelu hrvatsko zastavo, ovito s črno ko-preno, je krenila preko Ilice in Jela-čičevega trga pred Seljaški dom, kjer jo je policija zopet pričela razganjati. Posvetovanja demokratskih ministrov Beograd, 20. junija, p. Nocoj se Je razširila vest, da je Ljiuba David o vid zahteval od demokratskih ministrov, naj predlože ostavko. Demokratski ministri so imeli konferenco pod predsedstvom prosvetnega ministra Milana Grola ter so, odhajajoč od konference izjavili novinarjem, da ta vest ni točna. Za tem so demokratski ministri odšli na sejo ministrskega sveta in so tudi pozneje izdavili novinarjem, da omenjena vest ni točna. 7op*t atentat na Ualiiansk^a konzula Rtm 20. junija, d. Kakor poročajo Usti iz Curvtibe v Braziliji le bil na tamošnjega italijanskega generalnega konzula izvršen atentat z revoiveriem Konzul ni bil poško* dovan. »Livoro d' Italia« pristavlja, da so si profifašisti izbrali kot operacijsko bazo južno Ameriko, tako da bodo morale ta« mošnie vlade skrbeti, da bodo strožje za* straženi. Kako se je pripravljal umor? Važna dva dokumenta o kompletu umora * Jutro« je že 15. junija priobčilo vest, I da je treba ubiti Badiča in Mbfcevife, na ___v._xr T_J:„_i.---- 1 ialost ni samo prazna grožnja. Ni bilo Se položaja, ki bi bil tako divjaški in tako protiven vsem pojmom politike in parlamentarne borbe. Zato so se nekateri radi- da poziva vladni list »Jedinstvo« na umor voditeljev KDK. Tozadevni članek, ki nosi naslov: »S svinjami je treba govoriti samo v njihovem jeziku« je podpisal odgovorni urednik Vlado Ristovič, ki je med drugim zapisal: »Če pomislim, da nekdo od znotraj ruši državo, potem je in ostane Vaša prva dolžnost, da še Istega dne ubijete I Svetozarja Pribičeviča i Stepana Radiča.« Ta članek ni bil konfisciran in notranji minister tudi na opetovane proteste poslancev v finančnem odboru ni ničesar ukrenil v osebno varstvo opozicijonal-nih poslancev. Pač pa je policija plenila opozicijske liste radi protestov zoper^ nettunske konvencije. Na dan umora in isti dan zjutraj pa je priobčil Stepan Radič v »Narodnem valu* članek, ki ga priobčuie včerajšnja »Riječ« in ki se glasi takole: , se naglaša. da ne bo izbiral niti načina, niti sredstev, da ostane na vladi. In zato ono, kar je pisal njegov list piše: Politiko Male anlante vodi skupnost njenih interesov in zvestoba, ki vlada v medsebojnih odnošajih vseh treh držav. Konference Male antante so samo manifestacije te interesne skupnosti, ki pa so tudi zelo potrebne napram onim, ki se vdajajo napačnim iluzijam, da je obstoj Male antante oslabljen in da je Mala antanta že izpolnila svoj namen. Sestanki Male antante so danes še mnogo bolj nujno potrebni kot kdaj poprej, ker se v Evropi zelo živahno poizkuša posebno z madžarske strani doseči revizijo mirovnih pogodb. Vsi taki poizkusi so brezr uspešni. Mirovne pogodbe so delo mednarodne pravičnosti in v interesu celokupne civilizacije. Politika Male antante ni naperjena proti nikomur in ni agresivna. Njena politika ima predvsem namen, da brani mirovne pogodbe in zagotovi njihovo izvedbo in spoštovanje. Nemška pogajanja napredujejo Muller-Franken bo v slučaju odklonitve po nemški ljudski stranki sestavil vlado weimarske koalicije Berlin, 20. junija, s. Težave za sestavo nove vlade so sedaj privedle tako daleč, da bo poslanec Miiiler^Franken še tekom današnjega dneva poslal nemški ljudski stranki ultimatum. Pokazalo se je namreč, da med centrumom, socijalnimi demokrati in demokrati ni več posebnih nasprotij, ta* ko da je dana podlaga za sestavo močne vlade, dočim samo še nemška ljudska stran ka s svojimi zahtevami ogroža sestavo. Ker je ta stranka osamljena, se bo morala te* kom popoldneva odločiti za ali proti ve* liki koaliciji. Če bo odklonila Miillerjev vladni program, bo Miiller skušal sestaviti vlado na podlagi \veimarske koalicije. Centrumaška frakcija državnega zbora se je bavila na današnji seji z vladnim pro> gramom, ki ga je predložil poslanec Miil* ler. Po razgovoru se izve, da je frakcija v vseh bistvenih vprašanjih, razen šolske* ga, sporazumna z načrtom Mullerja. Monakovo, 20. junija, (be.) Min. pred* sednik Held je podal ostavko celokupne vlade. Proglas splošne stavke v Grčiji Za danes je proglašena po vsej Grčiji splošna stavka. — Energične odredbe vlade Atene, 20. junija, d. Delavski sindikati so sklenili pričeti v četrtek s splošno stavko. Odposlana je bila posebna deputacija k Venizelosu z zahtevo, naj imenuje preisko* valno komisijo, ki naj preišče krvave do* godke, ki so se odigrali med policijo in to* bačnimi delavci v Makedoniji in Trakiji ter prizna svojcem usmrčenih delavcev po» kojnine. V Pireju se je včeraj pričela stav. ka tobačnih delavcev, kakor tudi pristani* ških delavcev in mornarjev. Izvrševalni odbor delavskih sindikatov je predložil gospodarskemu ministru za* hteve delavstva, in sicer uvedbo Burnega delovnika, 30 odst. zvišanje mezd, zakoni* to uvedbo delavskih knjižic, ustanovitev delavskih uradov ter pobiranje posebnih prispevkov za starostno zavarovanje delav* stva. Vojni minister je odredil, da je v Pire ju pripravljen en polk pehote iz Aten in baterija topništva. Napovedujejo se novi vojaški ukrepi. V Patrasu in Bolu so se pričele včeraj delne stavke. Dočim se vla* da slej ko prej brani, da bi proučila zahte* ve delavcev, je izjavil Venizelos, da je vlada obvezana baviti se z zahtevami de* lavstva. Venizelos je obenem svaril, da bi pognali delavstvo na ta način v komunisti* čen tabor. Grški zakoni ne prepovedujejo delavcem stavke Ravno tako odklanja Ve* nizelos tudi zahteve delavcev, ker bi na ta način izzvala liberalna stranka ponovno ministrsko krizo. V Solunu so pričeli stavkati uradniki vodovoda, vendar je mesto za silo še pre* skrbljeno z vodo, ke* vršijo dela neorgani* zirani delavci. Ravnateljstvo vodovoda je zapretilo, da bo delavce odpustilo, ako se ne javijo na dela V Solunu dela kljub stavki kakih 900 tobačnih delavcev, kakor tudi v Kavali in Xanthiju. Atene, 20. junija, (pa.) V mestu je bila proglašena splošna stavka. Naporno iskanje Nobila Preuranjene vesti o pristanku Amundsena pri Nobflovi skupini, — Francosko letalo »Lathan«, na katerem je Amundsen izgubil smer ali pa ga je zadela nesreča. — Nansen o možnosti rešitve« — Maddalena vrgel Nobilu živeža in obleke srečilo najti Nobila. Zaradi razpok v ledu je ponesrečence težko opaziti. Letala bodo spuščala dim, da bodo opozorila Nobila na svojo prisotnost in omogočila, da bo No* bile natančno označil kraj, kjer se nahaja. Parnik Braganza je odposlal na sever eks* pedicijo štirih mož, ki bo skušala prodreti Osto, 20. junija. L Tukajšnji »Morgen* bladet* je ponoči razobesil na svoji redak* cijski deski brzojavko, po kateri je Amund sen pristal blizu Nobila. Vest, žal ni bila potrjena. Oslo, 20. junija, (be.) Vest, da je letalo «Latham» pristalo v bližini Nobila se ne potrjuje. Os/o, 20. junija, (ri.) O letalu Latham 47, ki ima na krovu Amundsena, ni dosedaj nikakih vesti. Kingsbay, 20 junija, (be.) Zaradi odsot* nosti francoskega letala Lathama, v ka'e* rem je poletel Amundsen na pomoč Nobi* Iu so v tukajšnjih krogih v velikih skrbeh. Letalo je startalo že v ponedeljek ponoči in se dosedaj še ni vrnilo. Kakor domne* vajo. je letalo izgubilo smer ali pa zašlo v vihar. Rim, 20. junija, (ri.) Uradni komunike Agenzie Štefani poroča, da se kljub zad* njim poletom Larsena in Maddalene ni po* do rta Lowen Oslo, 20. junija, (be.) Ker se kapetanu Madddaleni kljub šesturnemu iskanju ni posrečilo najti Nobila, je predlagal, naj se opremijo letala z brezžičnim aparatom, ki bi omogočil Nobilu, da bi pokazal rešiteljem pravo smer. Nobile je že v drugič opazil letala. ki so vsled slabih vremenskih razmer zgrešila. jliian. 20. junija, s. Kakor poroča -»-čanja nam ne izpodbije m ti največje i stično ogorčenje, niti najbesneiše zmaria* nje in p savan je fašističnega tiska! »70TR6« ft f44 ■srCfetrtel; 71. TI T528 == za svobodo, poštenje in Pavle Radič J Pavle Radič je mrtev. Krogla podivjanega človeka mu je v beograjskem parlamentu, sredi moške dobe in dela prebila srce. Pokojni Pavle je bil eden najbolj simpatičnih ljudi v gostih vrstah »Hrvatske seljačke stranke«. Po svojem zna- čaju je bil miren in skromen človek, M ni nikoli silil v ospredje. Da je stopil v politično areno, je bila zgolj nujna posledica tega, ker je bil po svojem rojstvu član velike kmečko-delavske družine Radičev iz Trebarievega Desna pri Sisku. Oba njegova strica, Stjepan in pokojni Ante Radič sta z vso dušo in z vsem svojim bistvom stala v političnih bojih Hrvatov, ki so bili vedno težki. Spomniti se je treba le na dobo Kaen Hedervaryja in na policij sko-bi-rokratske režime raznih madžarskih eksponentov na banski stolici v Zagrebu pred vojno. Ante Radič je moral sredi teh bojev žrtvovati tudi svojo poklicno eksistenco, opustiti je moral zaradi svojega narodnega in kmečko-socijalnega nazi-ranja profesuro. Težko je bilo njegovo življenje poslej, zakaj vsakdanji kruh si je moral služiti kot pisatelj vse dotlej. dokler ni dobil skromne službice tajnika »Matice Hrvatske«. Pri tem je našel še vedno toliko časa, da je mogel misliti na moderen kmečki pokret, na izdajanje svojega malega tednika Stepan Radie »Dom« in na organizacijo »Hrvatske seljačke stranke«, ki ji je v zvezi s svojim bratom, Stjepanom končno leta 1904. dad glavo in srce, to je njen program, njen socijalni duh in organizacijo. Pri tem težkem javnem delu je sodelovala vsa rodbina Radičev, in sicer oni, ki so ostali kmetje prav tako, kot oni, ki so študirali in doštudirali ter se posvetili borbi za prava naroda. V tem miljeju je zrastel pok. Pavle Radič in dasi i po zunanjosti i po svoji mirnosti in premišljenosti bolj podoben stricu Antonu kakor Stjepanu, je moral v politično areno, kjer je sedaj tako nenadoma in nepričakovano končala njegova težka življenska pot. Po svoji vzgoji in po svojih študijah je bil določen za mirno delo narodnega gospodarja — zadrugarja. Svoje gospodarske nauke je končal v Pragi na trgovski akademiji. Tam je našel, kakor že davno poprej njegov stric Stjepan, tudi on inteligentno in razumno življensko družico, ki stoji danes obupana s svojo nepreskrbljeno deco ob rakvi ubitega ji moža. Težko je najti zakon, v katerem bi bilo še več harmonije, kakor jo je bilo v tem, težko je najti zakonsko dvojico, ki bi posvečala še večjo pozornost vzgoji svoje dece. »Hrvatska seljačka stranka« je že zgodaj spoznala, da je naraščajoče politično gibanje, ki predstavlja danes edini moderni in aktivni socijalni pokret v Jugoslaviji, treba organizirati tudi gospodarsko. Poleg znanih zadružnikov, pokojnega dr. Basarička, podpredsednika stranke oosipa Predavca in še nekaterih drugih, je bilo tudi pokojnemu Pavlu odkazano delo pri zadružni organizaciji na selu. Lahko trdim, da je večina ogromnega dela, ki se je izvršila na tem poprišču, njegovo delo. Ta naloga na Hrvatskem ni bila lahka, zakaj poleg nepismenosti je tej organizaciji nasprotoval organizirani židovski kapital, kti. je stegnil svoje prste tudi že na hrvatsko selo. Tudi hrvatska duhovščina temu pokretu ni bila naklonjena. Vsi so se bali politične in gospodarske osvoboditve hrvatskega kmečkega ljudstva. Vendar se je pokojnemu Pavlu posrečilo, organizirati in postaviti na solidni temelj preko 200 različnih gospodarskih in kreditnih zadrug. Organiziral je te zadruge v skupno zvezo »Glavno zadrugo hrvatskih seljač-kih zadruga«, katere predsednik je bil do zadnjega. Iz te organizacije je zra-stla pozneje tudi »Seljačka zadružna banka« v Zagrebu, nadalje zadruga »Hrvatski seljački Dom«, ki poseduje danes krasno palačo v Zagrebu na Akademskem trgu, a v mnogih vaseh in trgih so se dvignili »Hrvatski Domovi« kot zbirališča tega velikega pokre-ta. Ko je bila 1. 1924. raztegnjena ko-mimistična »Obznana« tudi na »Hrvatsko seljačko stranko« in so prišli vsi njeni vodniki v dolgotrajni zapor, je obviselo tudi vse politično delo pokre-ta na Pavlu Radiču, ker je ostal na svobodi. Tedaj se je pokazala vsa veličina njegove delavoljnosti in zmožnosti. Poleg težkega zadrugarskega dela je moral dnevno sprejemati kmečke deputacije, jim dajati navodila, pisati politične članke za »Slobodni Dom«. Tedaj večkrat ni vedel, kaj in kako bi, kam naj nameri svoj korak, kateri misli naj da prednost, da ne bo pozneje zmot in napak. Tedaj ga je družina navadno videla, samo kadar je v pozni noči truden do smrti prišel domov in legel za nekaj ur. Zjutraj je bil navadno že na vse zgodaj na nogah, kakor vsi Radiči sploh. Od leta 1920. dalje je moral tudi kandidirati, dasi mu ta posel ni bil po godu. Vsakokrat je bil izvoljen v Bosni kot nosilec liste. Bosance je naravnost Kulturni pregled Ljubljanska opera Začetek ob 8. Četrtek, 21. Šaloma. A. Mariborsko dledališče Četrtek, 21. Strauss: Salome. A. Petek, 22. Zaprto. Šentjakobski gledališki oder Sreda, 20. »Zaroka«, »Ljubosumnost«. Abon- Petek, 22. >Faun«. Abonma. Zaključna predstava. Strauss: Salome. Danes, v četrtek, 21. t. m je repriza Straussove opere »Salome«, ki je imela ob premieri v resuici lep in velik uspeh. Zasedba posameznih vlog je ista kot pri premieri, na čelu z go. Thierrvjevo, ki kreira naslovno partijo. Opero dirigira kspelnik g. Štritof, režija je v iokah ravnatelja g Poliča. Predstava se vrši za abo-nente reda A. To je obenem poslednja operna predstava v sezoni 1927./28., abonenti reda B in C dobe za svoj letošnji abonma opero »Salome« začetkom meseca septem- jjjg ( Slovenska religiozna lirika. Konzorcij »Križa« ie založil in izdal knjigo s tem naslovom. Publikacija prinaša izbor slovenskih pesmi, ki so izraz »osebne religiozne usmerjenosti«. kakor pravi v zagovoru urednik zbirke. Franci Vodnik. V knjigi srečamo ikoro vsa pomembnejša imena slovenskih lirikov, od Prešerna do Zupančiča in mlajše generacije. Zbirka je lično opremljena in se naroča pri upravi »Križa«, Ljiubljana, dobi se pa tudi v knjigarnah. III. javna produkcija gojencev državnega konservatorija v Ljubljani se vrši v soboto, dne 23. junija 1928 ob 20. v dvorani Filhar-monične družbe. Na sporedu so klavirske in violinske točke, v katerih nastopajo posamezni gojenci konservatorija iz šole prof. Janka Ravnika in Jana šlaisa. Program se dobiva v pisarni Glasbene Matice. II. javna produkcija konzerva-toristov je zopet napolnila Filharmonično dvorano m ni dvoma, da bo tudi tretja privabila vse glasboljubeče. Tokrat je bil komorni večer Da takoj ugotovim: takih komornih večerov smo imeli to sezono malo, mogoče dva, tri. To ie bil idealen koncert z idealnim sporedom v dovTšeni interpretaciji. Človek bi ne verjel s kakšnim ognjem in s kako preciznostjo so gojenci konservatorija na-študiTali ta težka dela. Poleg tega. da je za prestopne izpite imel vsak od njih nekoliko stranskih predmetov ter celo šumo etud. ška! in podobnega. Mozartov genijalen kla-rinetni kvintet so nam podali gg. Gregorec, Stanič. Pfeifer, Šušteršič in Leskovic še mnogo bolj izpiljeno nego na interni vaji. Karel Rupel je zaigral Brahmsovo A-dur sonato po lastni pripravi, brez kakega pro- ljubil, a Slovencem je bil brat, zakaj čutil se je z nami Slovenci eno. Leta 1924. in 1925. je prišel večkrat tudi v Ljubljano, kjer je navadno odsedel pri meni doma; tu smo imeli prilike dovolj občudovati njegovo skromnost, mirnost, a tudi njegov bister realen razum in pogled na svet in življenje. Ko je prišlo 1. 1925. do tako zvanega »narodnega sporazuma«, je postal Pavle minister za agrarno reformo. Ostal je takšen, kakršen je bil vedno: miren, molčeč, previden. Nekoč mi je v svojem kabinetu potožil, da je ta posel zanj veliko breme. »Imam občutek ujetnika,« je rekel. »Vem, da sem obdan od špijonov in lopovov, toda kdo je špi-jon, tega ne vem. Vedno mi nosijo nekaj na podpis in vse je nujno, vsem se silno mudi. Ne dajo miru, da bi akt pregledal in premislil, ker mi hočejo to in ono podvaliti!« Vendar je v težkih prilikah v tem resoru napravil zelo veliko, kajti imel je navado, za vsako večjo odločitev postaviti najprej socijalno načelo, po katerem se je potem ravnal. Razumljivo je tedaj, da mu je »stri-ček«, Stjepan Radič zaupal vse važne politične akcije, poizvedovanje dogodkov, ki se pripravljajo na politično tako spolzkem parketu, kakor je beograjski, da ga je k potrebnim razgovorom vedno jemal s seboj kot svetovalca in pomočnika. Četudi Stjepan Radič ozdravi — kar Bog daj! — mu bo v težavnem in napornem javnem delu pokojni Pavle manjkal, kakor če bi mu amputirali desno roko. Pavle zapušča številno in nepreskrbljeno družino. V Zagrebu si je na Pan-tovčaku, v Hercegovačkoj ulici št. 4., postavil skromni domiček Še od 20. do 25. maja letos smo bili skupaj v Pragi na kongresu kmečkih strank in na manifestacijah kmečke demokracije. Tedaj ie privedel s seboj tudi svojega najstarejšega sina Pavla ter ga je tam všolal, da bo kdaj, ko doraste. nadaljeval delo očeta. Pokojni Pavle je bil rojen na novega leta dan 1880. Gimnazijo je študiral v Zagrebu, trgovsko šolo pa v Pragi. Potem je bil učitelj na trgovski šoli v Pragi dve leti, nakar je stopil v gospodarsko prakso, v kateri je ostal 15 let. Vojna ga je našla v Slunju kot organizatorja tamošnje »Gospodarske zadruge.« ........-....... Ob vsem dolgoletnem javnem delu je umrl kot siromak. Bil je vzor nesebičnega javnega delavca, bil je del svojega naroda, ki stoji ob niegovi krsti zaprepaščen nad brezumnim zločinom. Albin Prepeluh. ...............Ils&s in8 % . >-••• i- m' • Morilec Puniša Račič fesorjevega navodila v absolutnem pojmovanju temp in krasno v prednašaniu. Sprem Ijal ga je na klavirju g. Šivic. Tri stavke Borodinovega D-dur kvarteta so nam podali Stanič. Pfeifer, Šušteršič in Leskovic naravnost frapantno, nad vsako pričakovanje. Naj mi ostali ne zamerijo ako posebej omenim krasen ton viole (Štršteršič). Mozarta in Borodina Je naštudiral z gojenci g. Šlais, ki mu moram priznati, da ga za take uspehe zavidam. Izgleda, da je naš mladi konservatorij že tako dozorel, da se počasi izpreminja iz učilnice v delavnico. In edino to je prav. Kajti »učilnica« je vedno tudi kos mučilnice, ki bi zamogla ubiti v mladih eruptivnih ljudeh pravi smisel za umetnost. Cmetnost mora biti živa! Ne na papirju, ne v učnih sobah — med narodom je njeno mesto. Slavko Osterc. Rešite s Ikoholtke 1 Alkoholiki se morete sami na lahek in enostaven naoim odvaditi alkohola, a more se jih omejiti in odvaditi skrivaj, ne da bi to oni zapazili. Neškodljiv m zajamčen tranooski preparat. Brez-)iačna in brezobvezna posojila razpošilja zastonj in franko sod. pro-t. tt. AROME COMPANY (podružnica Zagreb) Zagreb 6, depot 7. Ce hočete pojasnila dobiti v zaprtem listu, pritožite 2 Din v znamkah. Dr. Gjuro Basariček % Posebno tragična je bila igra usode pri včerajšnjem strašnem zločinu v Narodni skupščini s poslancem dr. Gju-rom Basaričkom. Izikrvavel je, zadet od krogle brezumnega strankarskega fanatika, mož, ki je bil poosebljena dobrota, morda najmehkejša duša v vsej Narodni skupščini. Dober kakor jagnje je v osebnem občevanju dajal vtis skromnega dobri-čine, ki ni nikomur mogel prizadeti zla niti z žal besedo. Zaradi velikih zaslug, ki si jih je pridobil za narodni in socijalni blagor s svojim neumornim delom kot organizator humanitarnih akcij v območju Saveza dobrotvornih društev, pa tudi kot plodovit pisec narodno-gospodarskih in karitativnih člankov, ga je Stepan Radič visoko cenil. In to še prav posebno zaradi njegove velike priljubljenosti med najbednejšimi in zaradi njegove vedno pomirljive, blagohoteče vplivnosti. Iz časov zbližanja med Hrvati in Srbi v letu 1925. je še v dobrem spominu dr. Basaričkov govor v Narodni skupščini, ki je razodel uprav nepričakovane tople simpatije do Srbov. Dasi so posamezne enuncijacije govor- nika v takratnih okoinostih bile taktično neoportune za HSS, so vendar bile izraz in najodkritejši dokaz dr. Basa-ričkove prostodušnosti, prirojene dobrohotnosti in — svobodno lahko to po-vdarimo ravno pri blagem pokojniku — prave ljubezni do bližnjega, do bratov iste krvi in jezika. A včeraj, evo — je ta mož padel, po-goden iz samokresa podivjanega brata. Toda kakor je bila usoda kruta, je vendar tudi njegovo smrt poveličala z glo-rijolo žrtvovanja za drugega: dr. Gjuro Basariček je s svojo smrtjo rešil življenje Svetozarju Pribičeviču ... Nepozaben ostane v naših srcih spomin na dr. Gjura Basarička! * Dr. Gjuro Basariček se je rodil 13. mar« ca 1884. v Zagrebu. Njegov oče je blago« pokojni Stepan Basariček, učitelj in znani hrvatski pedagoški pisatelj, vrstnik sloven« skega Trstenjaka. L. 1907 je Gjuro Basa* riček promoviral doktorjem prava, nato je vstopil v sodno službo in se obenem po očetovem vzgledu intenzivno posvetil ka« ritativnemu delu v «Savezu dobrotvornih društava«. Z vso ljubeznijo in najčistejšo plemenitostjo je vršil funkcije glavnega taj« nika tega Saveza, in njemu se je v glav« nem zahvaliti, da je med vojno Hrvatska prehranila okrog 60.000 glav gladne bosan« ske, dalmatinske in slovenske dece. Delal je naporno vsak dan do pozno v noč. In potem v Narodnem Viječu ... Pristaš Ra« diča je bil pokojni dr. Basariček že iz di« jaške dobe in je ob porastu stranke bil med prvimi poslancu Zapušča vdovo in hčerko. Ivan Grandja narodni poslanec HSS, inteligenten hrvatski posestnik iz Šašincev pri Zagrebu. poznan Slovencem z velikega ma-nifestacijskega shoda KDK v Ljubljani, ranjen v levo ramo, Dr« Ivan Pernar odvetnik in eden najuglednejših poslancev HSS, ranjen v levo stran prsi. Ljubljančani! V petek ob tričetrt na 12. uro opol-dne se bo brala v frančiškanski cerkvi v Ljubljani maša zadušnica za umrlim Pavlom Radičem in dr. Gjuro Basariček om._ Odmev v Ljubljani Ljubljana, 20. junija Neizrekljivo bolesten dojem je med na šim ljudstvom izzvala 'tragična novica iz Beograda, ki se je opoldne bliskovito razširila po Ljubljani. Posebna izdaja »Slovenskega Naroda«, ki je bila ob 1. že na ulici in je šla od rok do rok, je s svojo črno vestjo osupnila slehernega Ljubljančana. Ulični promet, ki je v prvih dveh popoldanskih urah najživahnejši, je nudil danes nervozno sliko velike razburjenosti, ki se je polaščala ljubljanskega prebivalsitva. Na vogalih, v kavarnah, v vseh glavnih prometnih žilah Ljubljane, posebno pa v Knaf-ljevi ulici, pred Narodno tiskarno, so se neprestano zbirale velike gruče, ki so pod skrajno mučnim vtisom prve depeše razpravljale o veliki tragediji in čakale novih vesti, predvsem redne izdaje »Slovenskega Naroda«. Redakcija na neprestana telefonična po vpraševanja ni mogla dajati novih intor maoij, ker so veliko županstvo, policija in poštna direkcija že opoldne prejela nalog za takojšnjo ukinjenje medmestnih telefonskih in brzojavnih zvez. Policija je v središču mesta ojačila straže, istočasno je vojaško poveljstvo odredilo strogo pripravljenost garmzije. — Pavle Radič ustreljen v Narodni skupščini! — Stjepan Radič smrtno nevarno ranjen! Velike črne črke na črno obrobljeni posebni izdaji so razodevale pravkar odigrano krvavo dramo, nepopolno poročilo se je zdelo kakor strašen misterij. V mračni slutnji dalekosežnih posledic zločina v Narodni skupščini so bili pogovori tihi, zaupni, polni sožalja in trpke sodbe. Dan je bil turoben, drobno je zdaj pa zdaj' rosik) iz nizke megle . . . Z avtom so oddrdrali zavoji posebne izdaje na Gorenjsko. V Št. Vidu, Medvodah, Kranju, Naklem, Tržiču, Radovljici, Lescah, na Bledu, Koroški Beli, Jesenicah so ljudje razgrabili naklado. Vtis med našim mirnim podeželskim ljudstvom je bil porazen ... Ko je bil ob 5. popoldne zopet otvorjen telefonski promet, je v redakcij; neprestano brnel zvonec: — Povejte, za Boga, ali je mogoče?! Mogoče in kruto res! Strašna resnica, ki je niso mogli ne olepšati ne oslabšati »Slo-venčevi« afiši po Ljubljani. Še preden je »Slovenec« objavil, da je Stjepan Radič izven nevarnosti in da ga je posetil kralj, se je po Ljubljani razširila pretresujoča vest, da je izkrvavel tudi ar. Basariček . . . Dve črni zastavi sta zapl2polali z balkona Narodne tiskarne, dva tiha simbola neizrekljive tuge. V mraku se je v Knafljevi ulici nabrala ogromna množica in nestrpno pričakovala tretje izdaje »Slovenskega Naroda«. — Dopolnjeno Je! Brez demonstracij, brez vsakega vidnega izraza ogorčenja so se gruče polagoma razhajale, tiho, resignirano, z očmi povprašu-jočinri v nebo: — Ali je moralo biti tako? Mar bomo sami v sebi vdušili vero vase, v svobodo, v domovino?! . . . Urejuje najbolje prebavo! Cisti želodec in čreva brzo in ugodno! 1 omot na vseh iekaroab Din 4.—. Kdor si boče izbrati erečko s primerno številko, mora to Čimpreje storiti. Srečke gredo zelo hitro v promet in jih bo po prvem že zelo malo na razpolago. Srečke zadružne hranilnice ie dobiti: v Ljubljani: v Siški: v Mariboru: v oglasnem odd .Jutra" I v ekspozituri „luta" v \ pravi .Vičdnka" na Prešernova ulica štev. 4. | Celovška ces a štev. 53. J Aleksandrovi cesti 13. Domače vesti * Kraljica se vrnila v Beograd. Kraliica Marija se je s prestolonaslednikom Petrom in princem Tomislavom iz Beija vrnila v Beograd. * Promocija. Dne 12. t. m. Je položil g. Inž Fran Podbrežnik iz Gornjega grada na univerzi v Bordeauxu doktorat tehniških ved. — Veterinar državnega bakteriološkega in serološkega zavoda v Kri-ževcih na Hrvatskem, g. Ivo K e n d a, rodom iz Idrije, bo dne 30. t. m. na zagrebški univerzi promoviran za doktorja veteri-narne medicine. Čestitamo! * Predavanje ljubljanske Akademske podi užnice JM v Pakracu. Akademska podruž niča Jugoslovenske Matice iz Ljubljane je priredila v soboto 16. t. m. v Pakracu (Slavonija) javno predavanje o naših manjšinah pod Itaiijc. Vršilo se je v kinodvorani hotela »Pakrac«, ki je bila nabito polna in je moralo še mnogo poslušalcev ostati na hodniku in stopnicah. Predavanje je otvoril predsednik Narodne Odbrane v Pakracu in bivši večletni poslanec SDS g. dr. Milenko Markovič za njim pa je g. akademik Iskra v enotirnem govoru orisal trpljenje našega naroda onstran začasnih meja. Občinstvo Je pazno sledilo izvajanjem g. Iskre ter z ogor čenjem obsojalo postopanje fašistov. Preda-včtija se Je udeležilo preko 500 ljudi vseh strank, med njimi tudi zastopniki javnih oblasti, kakor g. sreski poglavar, direktor učit. šole g. M. Sučevič in drugi. * Upokojenjenje profesorjev in učiteljev. Kakor do/nava »Vreme«, se v ministrstvu prosvete pripravljajo ukazi za upokojenje srednješolskih profesorjev ter učiteljev meščanskih in osnovnih šol, ki so dovršili svoja službena leta. Upokojitev se bo izvršila pred početkom prihodnjega šolskega leta, tako da tekom šolskega leta ne bo radi npokoiitev učnih moči osebnih izpre-memb. ki bi neugodno uplivale na šolski poi;k. * Praktični učiteljski Izpiti. Ministrstvo prosvete je izdalo odlok, da se bodo vršili septembra v vseh oblasteh praktični učiteljski izpiti pred stalnimi izprašt varnimi komisijami. * Konferenca za zaščito avtorskih pravic v Beogradu. V drugi polovici meseca septembra se bo vršila v Beogradu mednarodna konferenca za zaščito avtorskih pravic. V Beogradu se je osnoval poseben odbor, ki bo preskrbel potrebne priprave za to konferenco. * Češkoslovaški general poseti Jugoslavijo. Po vesteh iz Prage bo general Syro-vy, načelnik češkoslovaškega generalnega štaba, v kratkem posefil Jugoslavijo, da vrne obisk naših vojaških dostojanstvenikov. General Syrovy se bo udeležil velikih slavnosti v spomin slavne bitke pri Ceru sredi avgusta 1914. ter odkritja spomenika, ki ga ie v teh bojih padlim junakom postavi' odbor Udruženja rezervnih oficirjev. * Nova pomorska proga med Francijo In Jugoslavijo. Francoska Companie de Messageries maritimes bo uvedla v kratkem stabio pomorsko progo iz Sušaka in dalmatinskih pristanišč za Marseille, Bor-deaux, Rouen, Le Mavre in London. Na tej progi bosta v prometu parobroda »Te-neriffe« in »Hermeny«. Prva ladja bo priplula na Sušak 14. julija. * Naš tobak za Češkoslovaško. Kakor poročajo iz Beograda, je minister za trgovino in industrijo predvčerajšnjim podpisal konvencijo, s katero se naša država obvezuje, da bo vsako leto prodala Cešk-j-slovaški 3,500.000 kilogramov hercegovUi-skega m južnosrbskega tobaka. Konvencija bo veljavna, čim jo bo podpisal tudi češkoslovaški finančni minister. * Kulturna liga južnih Slovanov. Na Vidov dan letos se bo na Kosovu vršila pa-trijotična konferenca v svrho osnovanja Kulturne iige južnih Slovanov, ki naj bi imela tri glavne cilje: ekonomski, socijalni in politični. Konferenca se bo vršila na kraju, kjer se je leta 1389. bila kosovska bitka. * Šetjakobski gledališki oder bo vprizo-ril v petek 22. t. m. izborno komedijo »Farni«. Komedija je polna zdravega humorja in napetih scen. Predstava je za obonma ln z nio zaključi oder sezijo. Posetite to piedstavo! Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl. Miloš Kamičnik, Stari trg 18. * Znižane cene za krožna potovanja po Avstriji. Avstrijski konzulat nas obvešča, da so avstrijske železnice uvedle znatno znižane cene za takozvana krožna potovanja po Avstriji. Krožno potovanje obsega pot od meje preko Dunaja do meje nazaj. Vozni listki po znižani ceni so veljavni za dva meseca. Za daljše proge znaša znižanje 50 odstotkov v 2. in 3. razredu. Podrobnejša pojasnila dajejo tujsko - prometni uradi, v Sloveniji pisarna Putnika v Ljubljani ih Mariboru. * Strojna podoiicirska šola mornarice v Kumboru pri Gjenoviču, Boka Kotorska, bo letos sprejela 400 gojencev. Od teh bodo 200 ki se bodo izobraževali 2 leti, uvrstili v 14 le^i ik a 200, ki se bodo zorraževali Ml leta v 15 letnik, šola «2 bo načela 1. ckt. Podrobnejši pogoji so razvidni pri vseh voj* nih okrožjih, sreskih, mestnih h občuiskih uradih kakor tudi pri vseh (5r>avni'i realnih g-n razijah. * Gradba nove carinarnice v Sarajevu. Generalni direktor carin Konrad Šmid je na svojem inšpekcijskem potovanju prispel te dni v Sarajevo, kjer Je konferiral z mestnim komisarjem Bičakčičem ter direktorjem državnih železnic Šneleriem v zadevi gradbe nove carinarnice. Dosedanja stara carinarnica se bo demolirala ter na tem mestu postavil spomenik pokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. * Opozorilo onim, ki gredo v počitniško kolonijo. Mestni fizikat ljubljanski nasve-tuje vsem onim otrokom, ki nameravajo oditi v počitniško kolonijo ob morju, da prično že doma s solnčenjem, da privadijo telo k močnejšemu južnemu solncu. * Slovenski Sokoli v Novem pazarju. Iz Novega pazarja poročajo, da bo prispelo tja jutri nad 50 slovenskih Sokolov, ki bodo ostali nekoliko dni tamkaj ter priredili veliko sokolsko slavnost, potem pa krenili z novopazarskimi Sokoli v Skoplje na veliki sokolski zlet. V Novem pazarju pripravljajo našim Sokolom svečan sprejem. Kot je ta poset Slovencev prvi v tem kraiu, bo njihov prihod povzročil lepo nacionalno manifestacijo. * Najnovejši izum Nlkole Tesle. Newyor-ški dnevnik »The Wor!d< poroča o novem izumu našega ameriškega rojaka uglednega znanstvenika Nikole Tesle. Nikola Tesla — poroča omenjeni list — znani izumitelj in električni čarodej, se Je podal tudi na področje avijatike in smatra, da je rešil problem, da človeka ulice usposobi za človeka zračnih višin in mu pri tem zajamči popolno sigurnost. Tesla je izumil stroj, s katerim se bo omogočilo, da se letalec vertikalno dvigne v zrak, da leti potem naprej z veliko brzino ter da se spusti, ako Je to potrebno, tudi skozi odprto okno, ako je široko osem čevljev. Tesla je popolnoma prepričan o uspehu svojega izuma. * Na starčka je streljal. K članku, objavljenem pod tem naslovom v našem listu štev 142 med dnevnimi vestmi smo dobili naslednje pojasnilo; 68 let stari užitkar Miha Pogačnik 'iz Podtabora pri Podbrezjah je Šel v soboto okoli 6. ure popoldne od svojega doma v gostilno ge Humerjeve. Domači sin Humer je ta čas streljal s flo-bertovko (kaliber 5 mm) vrabce okoli hiše. Po nesrečnem naključju se mu je ilo-bert sprožil in krogla je zadela na cesti 25 korakov od strelca idočega Miho Pa-gačnika Mož je šel sam v gostilno in šele tam povedal, da Je obstreljen. S pomočjo soseda je Dušan Humer takoj s konjem odvede! ranjenca v Tržič, kjer mu je nudil prvo pomoč zdravnik dr Havlina, ki je odredil prevoz ponesrečenca v javno bolnico v Ljubljani. Neprevidni strelec se je takoj po prihodu v Podtabor šel sam javit na orožniško postajo v Podrebrezjah. Da is bil aretiran, ne odgovarja resnici. V nedeljo je Dušan Humer obiskal ponesrečenca v bolnici kier pa mu še niso mogli dati nikakih informacij o pravem zdravstvenem stanju Mihe Pogačnika, šele v torek 19 t. m. je ob zopetnem obisku doznal. da ie ponesrečenec bil obstreljen na rebrno kost na desni strani, da je bil operiran in je izven vsake nevarnosti ter da bo bolnico zapustil v najkrajšem času. Ves dogodek nima nikakega značaja zahrbtnega napada, marveč je bilo samo nesrečno naključje krivo, da se je primeril ta dogodek. * Smrtna nesreča pri gradnji nove stavbe. V Čulincu pri Zagrebu se je predvčerajšnjim pripetila nesreča, ki Je zahtevala dve žrtvi. Na visokem odru sta bila zaposlena neki Bošnjak, čigar ime še m znano, ter delavec Alojzij Drame, rodom iz Ro-ginjske Gorce v celjskem okraju. Ko je Drame uprav prižigal cigareto svoierrtu tovarišu, se ie najbrže zaradi moč-iega vetra zrušil oder in oba delavca sta padl-t v globočino. Bošnjaka so potegnili mrtvega izpod ruševin. Drame pa ie nevarm ranjen ter mu je pri padcu bila zlomljena leva roka MALINOVEC prvovrsten, drogerija KANC, Židovska ulica. 138-a * Pretresljiva tragedija nezaposlenega delavca. Pred kakimi desetimi dnevi ie prispel v Sarajevo 251etni delavec Robert Flikar iz Slovenije iskat dela, katerega pa ni mogel najti. Ko je potrosil svoja skromna sredstva, si je pognal kroglo v* glavo in se zgrudil nezavesten. Ni upanja, da bi okreval. V ganljivem pismu, ki ga Je zapustil, izjavlja, da se je trudil najti dela, kar pa se mu ni posrečilo. Ker pošteno ne more živeti, gre prostovoljno v smrt. V svojem pismu Flikar priznava, da je že pred par dnevi nameraval končati svoje življenje. Ker pa je naletel na nekatere znance iz spotnega kluba »Primorje«, ki so se mudili v Sarajevu, Je odložil izvršitev samomora ker ni hotel delati sramote svojim rojakom. Radioemanacijsko termalno kopališče 36° do 38® C Dolenjske Toplice (Toplice pri Novem mestu), postaja Straža-Toplice dolenjske železnice, ozdravijo sigurno revma-tizem, nevralgiio (ishias). ženske bolezni, ostarelost itd. Vsaka tukajšnja kura čvrsti in pomlajuje. Uspehe tega že stoletja starega zdravljenja ne doseže nobena druga terapija. — V predsezoni znatno znižane cene — 2fl dni z vsem pavšalno 1200 Din Sezona od maia do oktobra. Zeleznični popusti. — Fina restavracija. — Zahtevajte orospekt* * Močan potres t Hercegovini Predvčerajšnjim ob eni zjutraj so čutili v Mostarju močan potres s podzemskim bobnenjem. Sunek je bil tako močan, da so bežali ljudje v paničnem strahu iz stanovanj na ulico. S streh je padala opeka in podrlo se je nekoliko dimnikov. Kakor je izjavil šef tamkajšnje seismološke postaje, je bil epicenter potresa v okolici Mostarja. Pozneje so aparati zabeležili še dva rahlejša sunka. Potres so čutili tudi v sosednji Dalmaciji. * Krvna osveta med Črnogorci V selu Zatrepče v podgoriškem srezu so našli mrtvega Prenka Cutoviča. seljaka iz istega sela. Na glavi je imel veliko rano od strela iz brzostrelne puške. Pri preiskavi so ugotovili, da je bil nesrečnež ustreljen kot žrtev krvne osvete. Morilec Zef Kalje-vič je pobegnil brez sledu. Telo se lepša, koža postane enakomerno zagorela, lišaj in izpuščaji izginejo, ako pri solnčenju mažete z originalnim NIG« GEROL oljem za solnče-nje in masažo, ki se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ul. 5. ♦ Zima In sneg v Liki. Po vesteh iz Ogulina je preteklo nedeljo padlo na Bje-lasici 40 cm snega. Temperatura je padla na 4 stopinje Celzija. V ponedeljek se je zjasnilo, zrak pa je še zelo hladen. ♦ Toča bo napravila v Slavoniji za 30 milijonov škode. Po službenih podatkih je povzročila toča. ki je opustošila v zadnjih dneh velik del Slavonije in Baranje, veliko škodo, ki Jo cenijo na trideset milijonov dinarjev. Najhujše je prizadet okraj Po-žega. ITO — zobna pasta najboljša. ♦ Nabavljaina zadruga državnih nameščencev v Ljubljani opozarja svoje člane na občni zbor, ki bo v petek 22. t. m. ob 19. uri v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. 1161 ♦ Noseče žene in mlade matere dosežejo z naravno »Franz Josef« grenčico urejeno lahko prebavo. Ženske bolnice se poslužujejo v takih primerih z velfkim uspehom prirodne grenčice »Franz-Josef«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ Tovarna Jos. Reicb sprejema mehko in skrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. ♦ Vabilo na veliko vrtno veselico, ki se bo vršila 24. t. m pri »Jurju« na Peščenjku. Za dobro kapljico in prigrizek poskrbljeno. Pri plesu bo svirala godba. Vabljeni vse! 1162 Iz LuihHane u— Iz mestnega središča TM. V soboto se bo vršila seja širšega odbora. Ker je ta seja najbrže zadnja pred abstinentskim kongresom, vabim vse sestre in brate odbornike, da se je sigurno udeleže. Seja bo točno ob 18. v Akad. kolegiju. — Tajnik. u—1 Ižvidnički odred Streljačke družine, LJubljana. Vsi izvidniki, ki se nameravajo udeležiti taborenia na Sušaku naj se javijo v soboto 23. t. m. od 14. do 16. pri rednem sestanku v vojašnici Vojvode Mi» šiča, vhod Maistrova ulica 9. — Izvidniki ostalih odredov naj se javijo svojim vodjam odredov in ri imajo takoj javiti število izvidnikov komandirju čete za ljublj. oblast. Ako se bo javilo zadostno število izvidnikov, odidemo začetkom julija. — Vodja odreda. u—Ljudski kino (Matica) bo predvajal zadnjikrat film »Črni angelj« z Vilmo Banky in Rolandom Colmanom v glavnih vlogah. Priporočamo občinstvu, da si spričo velikega zanimanja za ta spored preskrbi pravočasno potrebne vstopnice. Jutri Igo Sym, Anny Ondra in Nila Naldi v izvrstnem dunajskem velefilmu »Micika iz Pratra«. u— Demokratski studentskl klub »Jugoslavija« sklicuje drevi ob 20. uri izreden članski sestanek z važnim dnevnim redom. Sestanek se bo vršil v Kazini. II. nadstr. u_ Izredni občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani se bo vrši! v četrtek, dne 5. Julija v pevski dvorani Glasbene. Matice. Na dnevnem redu je sprememba pravil in imenovanje častnih članov. u— VII. redni letni občni zbor društva »Soče« se bo vršil v sredo 27. t. m. ob 20.30 v salonu pri »Levu« na Gosposvetski cesti. »Sočani«, vaša dolžnost ie, da se ga udeležite vsi brez izjeme! — Predsedstvo n— Razstava kiparske ter rezbarske in keramiške šole bo odprta samo od 23. do 25 junija. Ravnateljstvo tehniške srednje šole uljudno vabi vse prijatelje strokovnega šolstva, da si razstavo ogledajo. PRiŽNANO najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka i Mačefc Liubliana Aleksandrova C. 12. u— Pasji kontumac ukinjen. Ker se v Ljubljani že delj časa ni pojavila pasja steklina, ukinja mestni magistrat dne 23. februarja letos odrejeni pasji kontumac. Ker se steklina zanaša v Ljubljano po navadi po tujih pseh-klatežih, ima mestni konjač nalog, naj pazi poostreno na pse brez pasje znamke. Občinstvo prosimo, da v lastnem interesu tudi samo podpira oblastvo ter take pse nanznanja. u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina gotovine, 1 tatvina jopiča, 1 napad in razgrajanje, 1 poškodba tuje lastnine, 3 prestopki pasjega kontu-maca, 2 prestopka kalenja nočnega miru, 1 neprevidna vožnja, 4 prestopki prekoračenja policijske ure, 1 prestopek zglaše-va!nih predpisov, 1 pobeg. 1 prestopek sladoledarskih predpisov in 11 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bi-a izvršena samo ena, zaradi pijanosti in nedostojnega vedenja Kar s polenom ga fe. Ko te fe Tra- ča1 včeraj ponoči zidarski vajenec Lado Babnik z Viča v Rožno dolino, ga je na razpotju poleg znamenja na Tržaški cesti napadel neki ponočnjak ter ga s polenom močno obdelal po rokah ln ramah. Napa-denec je iskal zatočišča na glinški stražnici ki bo skušala sedaj eruirati nočnega napadalca. u— Ubegel mož. Zidarjeva soporoga Marija Fuličeva je prijavila včeraj, da se je že 13. t. m. neznano kam odstranil od doma na Glincah njen mož Mihael. Ker vse te dni ni javil kje je ln kako je ž njim, sluti njegova soproga, da se mu je pripetila kaka nesreča. Pogrešani je 32 let star, srednje postave, podolgastega obraza, ter je bil oblečen pri odhodu v rjav suknjič in črne hlače, na glavi pa je nosil sivo športno čepico. u— Povožena deklica. Nekateri kolesarji postajajo v mestu čedalje bolj brezobzirni in neprevidni ter vozijo po ulicah kakor na prostih cestah kje na deželi. Ravno zaradi brezobzirnosti kolesarjev so nesreče na dnevnem redu. Predsnočnjim je neznan mlad človek povozil s kolesom 9-letno Ano Habičevo na Starem trgu pred kavarno Zalaznik ter jo močno poškodoval po nogah. u— Končno se je vendar ujel Včeraj zjutraj Je opazil policiiski agent postopati okrog gugalnic v Tivoliju mladega fanta, ki se je sumljivo sukal tam okrog in napravil utis nepoštenjaka. Agent ga je pobaral, kaj počne tamkaj, nakar mu je neznani mla denič drzno odgovoril: »Afne guncam!« — in se skušal oddaljiti. V veri, da je naletel na drznega tička, ki ima na vesti marsikik greh, se mu je agent nato legitimiral ter pozval fanta s seboj v rdečo hišo na BIeiwei-sovi cesti. Fant se je hotel upirati, a se je končno uda! in kratko odkorakal za agentom. Na policiji so takoj spoznali v no""em gostu 20 letnega postopača in tatu Alojzija Anderliča iz Plate obč. Šmarje pri Jelšah. Aretiranec je znan kolesarski tat, ki pa ne zanemarja tudi drugačnih prilik ter Je bil zaradi kraje že 7 krat kaznovan. Pred dobrim mesecem se je zadrževal v Megojnici pri Celju ter tam okradel Rudolfa Gorška. Odnesel mu je precej obleke, perila in listnico, nakar jo je popihal v Ljubljano meneč, da bo tukaj boljše izhajal. Prehitela pa ga ie usoda in se bo moral uzmovič sedaj osmič postiti v zaporu. u_ Drzen tat na kolesu. Sodni oficijal v pokoju Josip Vončina, stanujoč na Dolenjski cesti št. 14., se je v ponedeljek popoldne okrog 14.30 ustavil pri trafiki Angele Šego-ve na Krekovem trgu ter si kupil par smodk. Med kupovanjem je položil svojo aktovko poleg sebe in nato odšel proč, po-zabivši aktovko na oknu. Vrnil se je po aktovko že čez nekaj minut, a je ni naše! več tamkaj. Šegova mu je povedala, da je aktovko dobro videla poleg okenca, a je med tem prišel neznan človek, ki je kupil tobak, nato pa pograbil aktovko, češ da je njegova in zasedel kolo. Neznani uzmovič, ki se je polastil 3C0 Din vredne aktovke, ki je bila Vončini vrh tega še drag spomin, je star okoli 30 let in bržkone samo drzen pri-ožnostni tat. Iz Celja Iz Maribora a— Oblastni odbor obvešča svinjerejce in kmetovalce, da je letos toliko prošenj za podelitev plemenskih merjaščkov po znižani ceni, da ne bo mogoče vsem ugoditi. Upoštevani bodo v vsakem okraju le nekateri gospodarji, ostali pa pridejo po možnosti prihodnje leto na vrsto. Nove prošnje naj se ne vlagajo. a— Sprememba posesti. Posestnica Ana VValant je prodala višjemu stražniku Lav-renčiču na Koroški cesti št. 111, hišo za 65 tisoč dinarjev. Ida Stickler je prodala svojo hišo v Krekovi ulici št. 16 višjemu davčnemu upravitelju Megliču za 327.000 Din. a— Današnja porotna razprava proti Antonu, Francu in Karolu Vedlinu in Valentinu Bezjaku, ki so pod raznimi pretvezami in ob razprodaji srečk ogoljufali več ljudi v mariborski oblasti, se danes ni mogla vršiti, ker je bil glavni obtoženec odsoten. Vsi so namreč na prostem. Anton Vedlin je pa poslal sodišču pismo, da na razpravo ne more priti in da se sploh misli rajši zaupati hladnim dravskim valovom a— Nesreče. V sredo popoldne se Je ob vogalu Aleksandrove in Meljske ceste neki nerodni kolesar zaletel v 14 letnega Josipa Debeljaka ter mu prizadel krvavečo rano na nogi. Na njivi ob Brodu je omedlela sredi poldneva 82 letna Marija Leničeva. Njeno onemoglo klicanje na pomoč Je čul stražnik (i je takoi aviziral rešilni oddelek Staro revico so prepeljali v bolnico. Mehanik Ivan Romih se je pri delu opekel po desni roki. a— Tatvine in škode po vrtovih. Zdaj imajo zopet visoko sezono vrtni tatovi. Ne samo, da kradejo z vrtov raznovrstno so-čivje in povrč, zdaj se udejstvujejo še razni barbari s trganjem dragocenih cvetlic. Vrtni nasadi ob hišah, ki so tolik kras mesta in v veselje vseh kulturnih mimoidočih, so v nevarnosti pred raznimi vandali. Prebivalstvo pričakuje od varnostnih oblastev, da bodo svojim organom naložila potrebno nadzorstvo tudi nad privatnimi vrtnimi nasadi. n— Akademski agrarni klub »Njiva« skE« cuje drevi ob 20. uri plenarni sestanek skupaj s DSK »Jugoslavija« z važnim dnevnim redom. Sestanek se bo vršil v Kazini II. nadstropje. Člani naj se sestanka polnošte-vilno udeleže. — Predsedstvo. e— Občni zbor sreskega gremija trgovcev v Celja se»bo vršil 26. t. m. točno ob 8. dopoldne v mali dvorani Celjskega doma. e— Kaj Je s staro justično palačo? S to stavbo smo že večkrat poročali, ker je nje vnan.iost in notranjost v sramoto Celja, ki velja v splošnem kot eno najčistejših mest. Ce se vprašamo, kdo je kriv propadanja tega poslopja, potem lahko mirne vesti trdimo, da edinole zanikarnost erarja. Letošnjo pomlad je da! erar popraviti fasade na jetnišnici, napraviti je pustil tudi žlebove na strehi, pustil pa je glavno fasado v istem desolatnem stanju, kakor je bila. Le ena šestinka fasade je čedno popravljena seveda na račun nabavljalne zadruge. Mogoče bi se dalo pa tako urediti, da bi vsaka stranka fasado lastnega stanovanja sama popravila. Stavba sama bi po temeljitejšem popravilu lahko služila še dolgo svojemu namenu. Seveda je treba tudi v notranjosti primernega čiščenja. e— Z nožem ga je usekal. Karel S. in J. A., oba mesarska pomočnika v Celju sta se v mestni klavnici med delom sprla, ker je A. zahteval od S. vrnitev posojila. Končno je prišlo do pretepa in je S. useka! A. z mesarskim nožem po roki, da mu Je prereza! pest. S. je takoj nato prosil A., da naj zadeve ne naznani češ, da mu bo vse stroške za zdravljenje povrnil. Vseeno je policija izvedela za zadevo in se bo moral Karel S. zagovarjati pred sodnikom. e_ Priporočljiv trgovski potnik. Molek Anton iz Zagorja ob Savi e bil zaradi raznih poneverb, ki jih je izvršil kot provizij-ski potnik tvrdke Ivan Jax in sinovi v Ljub liani že obsojen na 2 meseca težke ječe. Po odpustu tega uslužbenca je tvrdka javnost nanj opozorila. Po odsluženi kazni se je pa Molek provizijskemu potniku T. tvrdke Jax zasmilil, ker je živel v bedi. V upar.ju, da je Moleka kazen izučila, ga je v lastnem imenu pooblastil, da sme proti primerni proviziji posredovati pri strankah nakup šivalnih stro jev in dvokoles. Kakor hitro je dobil Molek od T. naročilne liste tvordke Jax, je izkazano mu zaupanje takoj zlorabil ter zašel ponovno na stara kriva pota. Tako .ie ogoljufal T. za večji znesek. Hkrati je bil Molek provizijski potnik pri Ludviku Baragi v Ljubljani. Posli ki jih je posredoval, se tudi niso razvijali baš na gospodarievo korist. Za razne malverzacije je obsodilo okrožno sodišče v Celju Moleka na 3 mesece težke ječe. h Krama r— Važna vodnopravna razprava. Vpra> šanje močne obrežne škarpe na desnem savskem bregu nad kranjskim državnim mostom navzgor do Majdičevega jeza je že staro več let! Sava vedno bolj izpodje« da to obrežje ter ogroža posestva pri vat* nikov in državne železnice ter deželno ce« sto Kranj=Besnica. Sresko poglavarstvo je že pred tremi leti sklicalo na licu mesta ogled in obravnavo, ki je konstatirala gor* nje navedbe. Sedaj so pri ljubljanskem velikem županu dovršili načrte in troškov« nike za zopetno zavarovanje ogroženega omrežja, kar znaša nad 86.000 Din. Da se ne bi akcija, ki je nadvse nujna, zavlekla in čim preje realizirala, sklicuje kranjski sreski poglavar obravnavo za ponedeljek dne 25. junija ob 2. popoldne. Povabljeni so poleg zasebnih interesentov tudi zastop« niki oblasti in oblastnega odbora. r— Matura na realni gimnaziji. V pone* deljek in torek so se vršili pod predsed« stvom vseuč. profesorja dr. Frana Ilešiča iz Zagreba na tukajšnji realni gimnaziji višji zrelostni izpiti. Pripuščenih je bilo 14 maturantov in dve maturantinji, ki so vsi izdelali. Štular Franc je bil oproščen ustnih izpitov zaradi odlične ocene. Ostali so: Rudolf Bajželj, Alojzija Birtič, Stanko Fortuna, Jožef Inglič. Hubert Korošec, Ma« tej Nagele, Franc Piber, Pavel Planinšek, Viktor Savnik, Alojz Seliškar, Albert Sentočnik, Jožef Sorli, Kristjan Stolcar Albert Vilč in Adele Žgur. Iz Tv • v rzica 5— Koncert Slovenskega bralnega dru» Stva. Pevski zbor Slovenskega bralnega društva priredi v soboto 23. junija na kres« ni večer v telovadnici meščanske šole pod vodstvom ravnatelja g. Lajovca velik pev» ski koncert, pri katerem nastopi kot solist na gosli po dolgem času zopet enkrat go» spod Leopold Kernc, strokovni učitelj na meščanski šoli. Koncert bo gotovo zanimiv, zato opozarjamo že danes nanj vse, ki se zanimajo za lepo petje m godbo. Iz Litije Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! i— Pogreb Josipa Planinska. Predvčfc rajšnjim so pokopali 48 letnega g. Josipi Planinska, sodavičarja in hišnega posestnika na Frtici, ki je umrl po kratki bo« Iezni. Na njegovi zadnji poti so spremili priljubljenega krajana Litijčani in innogc ljudje iz okolice. V mrtvaškem sprevodu je korakalo korporativno litijsko gasilne društvo, ki je počastilo s tem svojega biv« šega dolgoletnega načelnika. Tudi vsa okoliška gasilna društva so se poslovila od pokojnika s številnimi deputacijami. Glo> boko prizadeti rodbini naše sožalje, pokoj« niku pa večen mir! i— Zadnja poi najstarejše Slovenke. V ponedeljek dopoldne je nastopila na Savi pri Litiji ga. Elizabeta Vilkovčeva svojo zadnjo pot. Odlično krajanko, ki je preži« vela zadnja desetletja na Savi pri svoji vnukinji gdč. Zakotnikovi, tamkajšnji šol« ski upraviteljici, je spremilo ogromno šte* vilo prebivalstva na savsko pokopališče. Kljub obilnemu delu na polju so prihi« teli ljudje tudi H hribovskih vasi, iz Ro* viš, Tirne, Ponovič in drugod. Savska šol« ska mladina je natresala na zadnji poti stare dame cvetje in tudi ves grob je bil posut s cvetlicami, ki jih je 102 letna da» ma v vsem svojem življenju tako ljubila. Naj spi naša odlična krajanka sladek sen med cvetlicami! i— Kratke vesti. V nedeljo vsi na raz« stavo osnovne in obrtne šole v Šmartnem Brez vstopnine! i— Za Skoplje naj se prijavijo vsi uae» leženci p d načelniku Sokola, br, Habiču Dva opasna rckomavha na Dolenjskem Kakor smo nedavno poročali. sta se zadnje čase klatila po Gorenjskem, posebno okroz Radovljice in Brezij. dva nevarna cerkvena tatova, znani »pater« Frakelj ter :5e neki njegov tovariš, doma z zelenega Stajerja, ki je. kakor prvi, presedel že dolgo vrsto let v zaporih. KompKca sta se našla in spopriiaznila na svobodi na tatinskih pohod;h, morebiti sta naletela drug na na drugega celo pri kakem novem tatinskem podjetju in si segia v roko. Sedai pa. ko so jima postala gorenjska tla že prevroča in se nista tamkaj čutila več varna, sta io kar čez noč popihala ter .se obrnila z Gorenjske na Dolenjsko. Gorenjcem pa ne bo žal. da sta jo svedrovca odkurila ni pa to všeč Dolenjcem, ki sedai občutiio njuno neprijetno prisotnost. Tatova sta se nekaj časa zadrževala tudi v ljubljanski okolici ter izvršila več vlomov Pien /ima ie ravno zadostoval za popotnico nižje doli na Dolenjsko Par dni sta poizkušala siečo v okolici Straže in Novega mesta, a iima posel ni šel prav od rek. ker so ljudje postali zaradi ponavlia-ločih se vlomov previdnejši in so ponekod sami organizirali nočne straže Ptička sta se zatorej umaknila ter se naselila v okolici Mokronoga. kjer sta tekala in še tekata po vaseh kakor dihurja ter kradeta vse. kar jima pride pod roko. Orožni.ške postaje so bile kmalu obveščene o njunem početju in sn po ralinirani izvedbi tatvin in vlomov uvidele, da imajo opravka z dvema posebnima prekanjencema. Vlomilca se vtihotapliata v tule hiše podnevi kakor ponoči ter sta na svojih pohodih izredno drzna, vendar previdna. Ker sta sem pa tja poskušala tudi s prosjače-njem. kar iima ie služilo le bolj za reko-gnosciranje in preizkušanje načrtov za nameravane vlome, sta prišla večkrat med ljudi in so ju nekateri na podlagi nedavnih časopisnih poročil tudi spoznali. Imela pa sta neverjetno srečo, da sta vselej odnesla pete. Na Dolenjskem imata navihanca na vesti v kratkem času že nad 10 vlomov in nešteto manjših tatvin. Ker je vreme nekoliko neugodno, zlikovca bržkone ne prenočujeta, kakor se je spočetka domnevalo, v gozdovih, marveč sta si kje v mokrono-ški okolici skoro gotovo izbrala za bivališče kako zapuščeno kaižo Orožniki pridno zasledujejo tatinska pajdaša in jima bo. če se zopet pravočasno ne nreselita. menda kmalu odklenkalo njuno drzno vagabundi-ranie. Burna nedelja v Logatcu Logatec, 20. jiumja. Pretekla nedelja ie bila za Logatec razburljiv dan. V Logatcu ne rodi žlahtna vinska trta. vendar pa je v kleteh vina, da bi pe človek utopil v njem. In to dela včasi hudo kri. Okoli enajstih ponoči, malo prej. ko je ugasnila elektrika, je nastal pred gostilno nasproti kolodvoru hud prepir Beseda je dala besedo, z besedo je rastla korajža in bojaželjnost. dokler ni prišlo nazadnje do dejanskega obračuna. Na tleh je obležal neki Vipavec, katerega ie prine.ria ujma baš prejšnji večer preko Hrušice iz zasedenega ozemlja. V tem trenutku je nastalo premirje. Napadalci so se potuhnili, oni na tleh je ležal neoremifno, okrvavljen in hropeč. ^Pomagajte, saj. je vendar človek!! Vode!? ■»O jej, saj so ga ubili!« je zastokal ženski glas. »Pomoč! Po zdravnika! Po orožnike!< »Pustite ga, bo že vstal, saj mu ni nič!« ce je oglasil nekdo, ki je bržkone vedel, kod in kam iih je oni na tleh dobil. >Saj se ie samo potuhnil.« Med tem časom, ko je zavladala med vsemi prisotnimi razburjenost in zmedenost, pa se je pripravljalo tako rekoč za kuliso tega dogodka drugo krvavo dejanje. Sorodnik onega na tleh, Franc Pohole, doma nekje z Vipavskega, znana surovina in vse-zbov, je odšel neopaženo v gostilniško kuhinjo, sunil iz miznioe dolg kuhinjski nož, izginil nazaj skozi vrata ter se rvomešal med okoli stoječe, držeč nož za hrbtom. Med prisotnimi je bil tudi Franc Modrijan, lesni delavec pri Kunstlievem podjetju, znan kot miren človek in priden delavec. Pretepa se ni udeležil in tudi vinjen ni bil. Zavzel se je za ranjenca, meneč, da mu je treba na vsak način pomoči ter se sklonil nadenj, da ga vzdigne V tem tre-' nutku pa se zakadi Pohole vanj. mu zada na mah par sunkov z ukradenim nožem, nato pa izgine v noč. Pozneje se je še ugotovilo, da so ga videli, kako je tekel čez Hodnikov vrt. Modrijan, kateremu se je vlila kri po obrazu in mu pritekla celo skozi hlačnico, je stopil nato v gostilniško sobo Ker pa mu je opešala moč. se je opotekel ln se zgrudil v nezavest v mlaki svoje krvi. Na pomoč poklicani višji okrajni zdravnik gosp. dr. Papež je ugotovil 15 cm globoko rano na levi prsni strani z nožem, ki mu je predrl pljuča in prerezal ledvico, rano na glavi in vbednino na levem stegnu. Drugi dan so Modrijana odpeljali v ljubljansko bolnico kjer je izdihnil. Ta krvavi dogodek vzbuja obžalovanje in sočustvovanje z nesrečnim mladeničem, ki mu je bila usoda tako nemila. Sodijo namreč. da ta bestijalni napad ni veljal njemu, marveč nekomu drugemu, v poltemi na je napadalec menda zgrešil namenjeno žrtev svcie krvoželjnosti ter bodisi omotoma zaklal Modrijana, ali pa je ravnal brez vsake-a prevdarka. Sumijo, da sta jo popihala s sorodnikom še tisto noč preko meje. kjer mu pa ne bodo rožice cvetele, zakaj tudi v Italiji ga zasledujejo zaradi podobnega de-likta. Splošno pozornost vzbuja v Logatcu, ki je sirpr zelo miren kraj, tudi dejstvo, da ta žalostni dogodek ni bil v nedeljo osamlien, marveč da je prišlo do več.tfb ali manjših prask tudi drugod. Tako so pred neko drugo gostilno razbili nekemu Ostermanu ^ li-tersko steklenico na glavi, da ga je v hipu oblila kri. Na Martinjhribu pa so se fantje spravili celo nad nedolžne šipe. Burno razpoloženje je vladalo tudi pred konzumom. kjer se je vršila orlovska veselica Vendar se ie posrečilo treznejšim preprečiti spopad še pravočasno. Razen pretepov, pobojev in drugih nepri-lik je beležiti tudi tatvine. Pri Hodniku se je splazil po strehi neznan tat v sobo trg. sotrudnika g. Lazarja ter mu spečemu odnesel novo obleko, čevlje, uro in čez 700 dinarjev gotovine, v Puntarievi gostilni pa je vzel seboj steklenico pelinkovca, preme-tal opravo in odnesel čevlje služkinje. Neznanemu prhutarju so orožniki že za petami. Šport Razpis za damsko lahkoatletske tekmovanje za prvenstvo LLAPa za leto 1923. 1.) LLAP priredi 1. julija ob 15. ari v LJubljani lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo podsa-veza 1928 za dame s naslednjim razporedom: 1. Predtek 60 raj 2. skok v dalj. z zaleto-m; 3. tek 60 m finale; 4. tek 800 ra; 5. me* krogle 4 kg; 6. predtek 200 m; 7. skok v vi?, z zaletom; 8 predtek 100 m; 9. tek 200 m finale; 10. met diska 1 kg; 11. tek 100 m finale; 12. met kopja 600 g; 13 štafeta 4X60 m. 2.) Tekališče je iz ttgaskov, z 2 nedvignlenima zavojema. 3.) Prijave se pošiljajo na naslov K. Valašek, Ljubljana. Emonska c. 10 najkasneje do 24. VI. skupno s prijavnino od Din 2.— po točki in osebi in Dm 15.— za Štafeto. 4.) Naknadne prijave in prijave brez prijavni-ne se ne sprejemajo 5.) Nagrade v obliki kolajn dobivajo najboljše tri tekmovalke v vsaki disciplini in zmagovalka naslov »Prvakinja LLAP za leto 1928«. 6.) Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS bi brez handicapa. Igrišče se bo javilo naknadno. Tajnik L Razpis za lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo LLAPa za moške. LLAP priredi 30. Junija ob 16. uri in 1. Julija t. L ob 15. uri v Ljubliiani lahkoatletsko tek-movanje za prvenstvo podsaveza 1928 za mo&ke z naslednjim sporedom: 36. junija: 1. Predtek 100 m; 2. met krogle; 3. tek 100 m finale; 4. skok v vis. z zaletom; 5. tek 200 m (predtek); 6. met diska; 7. preditek 400 m; 8. skok v dalj. z zaletom; 9. tek 1500 m; 10. štafeta 4Xl00 m. 1. Julija: 1. Met kladiva; 2. tek 200 m finale; 3. tro skok; 4. tek 400 ra finale; 5. met kopja; 6. tek 800 m; 7. skok ob palici; 8. tek 5000 m; 9. štafeta 1000 m (400X300X200X100). 2.) TekaJišče je iz ugaskov z dvema nedvig-nentma zavojema. 3.) Prijave je pošiljati na naslov K. Valašek, Ljubljana, Emonska c. 10 najkasneje do 23 junija t. 1. ob 18. ari skupno s prijavnino od Din 5.— po točki m osebi ter Din 15.— za štafeto. 4.) Naknadne prijave io prijave brez prijavna-ne se ne sprejemajo. 5.) Nagrade v obliki kolajn dobijo najboljši trije tekmovalci v vsaki disciplini, zmagovalec pa naslov »Prvak LLAP za 1928«. 6.) Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS in brez handicapa. 7.) Oni, ki branijo prvenstvo poedinih disciplin iz lanskega leta. ne plačajo prijavnine, morajo se pa prijaviti kakor vsi ostati. Moške io ženske discipline dne l. Julija se absolvlrajo izmenično. Tekmovanje prične l. Julija s tekom 60 m za dame. Atletinje morejo startati v tekih samo na 60 m in 100 m 'er štafeti odnosno v teku na 200 m io štafeti. One, ki štartaio na 800 m ne smejo startati v nobeni drugi disciplini tekov. Tajnik 1. Hazena: Srednješolke proti privatnim nameščenkam Danes zvečer ob 18.30 se vrši na prostoru Atene inieresantna hazenska tekma, v kateri nastopijo naše študentke proti privatnim nameščenkam. Tekma bo izreden športni dogodek, ker je to prvo srečanje teh dveb stanov na športnem polju. Boljše izglede na pozitiven uspeh imajo vsekakor študentke, ker nastoipijo v njihovem timu sami znani bazenski kationi. Vendar pa je tudi tim privatnih nameščettk dovolj močan, da bo nudil študentkam energičen od;por ali pa jim celo ogrožal zmago. Družini nastopita v sledečih postavah: Srednješolke: Kezele, Kaiser, Tratnik, Schiffrer l, Jerrnol, Prrvšek, Doberlet. Privatne nameščenke: Stare, Brodar, Jenko, Zanner, Erbežnik, Bernik, Vidic. Za tekmo je določena minimalna vstopnina, tako da je poset iste omogočen vsakomur. Službeno iz LLAP. (Iz šefe u. o. dne 19. 6.) Dopis ŽSK Hermes Ljubljana z dne 20. 5 se vzame na znanje, odgovori se pismeno. — Ci-tajo se s pravom takojšnega nastopa naslednji lahkoaHe^K-mje): za SK Železničar. Maribor: Babirik Jakob, Ermenc Jože. Fischer Josip. Ka-ger Fric, Kosi Viktor, Krieger Franc, Marinič Alojz, Podpečan Franc, Sonkup Gustav. Viljem Spanner, Štrukelj Vili, Wagner Mafcs; za SK Ptuj: Gor kip Boris. Grill Gottfried, Popovič Ni-ko, Theodor Rand. Otto Seyler, Caniko Greti, Amanda Fuhrmann, Irma Ftihrmauo. Ridi Kropf, Stebifo M a Ki, Tkalec Josefrne, Fanny Urban, Vičič Elfride, Marija Kardinar, Gregorc' Olga. za SK Ilirijo. LJubljana: Kezele Stane, Senekovič Olga. — Obenem se pozivajo klubi, ki še niso poravnali članarine za tekoče leto, da to nemudoma store. Tajnik 1. SK Svoboda. Danes, v četrtek ob 18.30 trening II. skupine na igrišču Ilirije s SK Reko (naše igrišče je mokro). Jutri v petek trening I. skupine. Igrišče objavimo v pe« tek. Članski sestanek v soboto ob 20. v Gradišču. SK Reka. Danes ob 18.30 na igr SK Ilirija trening tekma rezerve s SK Svobo« do. Postava moštva običajna. Kapetan II. Službeno iz LNP Seja upravnega od« bora LNP se vrši v petek, 22. t. m. ob 20.30 v posebni sobi kavarne štvo — ob vsakem vremenu. Jutri (v pes tek) trening na dva gola za I. moštvo in rezervo istotako ob 18. uri. — Načelnik. ASK Primorje (hazena sekcija). Danes odpade trening in se prihodnji vrši v pe« tek ob 17. — Trener. ASK Primorje (hazea sekcija). Danes ob 18.15 naj bodo na igrišču Atene slede« če igralke: Kaiser, Stare, Jenko. Zanner, Erbežnik in Modic Julka. Dres: belo«črn. Trener. ASK Primorje (nogom. sekcija). Danes od 17. naprej trening juniorjev in rezerve. SK Slavija vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši danes ob 20. v pro» štorih gostilne Podobnik z običajnim dnev. nim redom. Dolžnost članov je, dfl se obč. zbora točno in polnoštevilno udeleže. — Upravni odbor. ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). V petek, dne 22. t. m. ob 20.30 sestanek obvezen za vse lahkoatlete v vogalni sobi «Zvezda» Obravnava se prvenstvo Slove« nije in države, ki se vrši 30 t. m. in 1. ju« lija oziroma 14. in 15. julija. Razven tega druga važna vprašanja ter gostovanje v inozemstvu. — Naprošajo se tudi gg. Win« diseh, Slamič, Gregorič in Podgornik. da se iste udeležijo. — Trener Na poti. kadar je soparica prah in vročina, je neobhoden — Odol. Proti bakterijam in za osveženje se vporablja po celem svetu Odol. Po svetu poznana Odol - steklenička je na potu uprav idealna. Ne idite na pot brez stekleničice O dola« Odol se dobiva v vseh lekarnah, droeerilah. Darfumeriiah in podobnih trzovinah Steklenica 22 Din velika steklenica 35 Din. dvoj-nata steklenica 65 Din. Gospodarstvo Anketa o prezadolženosti seljakov Predvčerajšnjim se je vršila v Beogradu anketa gospodarskih strokovnjakov, pravnikov, predstavnikov denarnih zavodov ln zadruga rstva. ki jo je sklical kmetijski minister g. Svetozar Stankovič. Na konferenci se je razpravljalo o vprašanju razdolžitve seljakov glede na predložene zakonske predloge g. Nastasa Petroviča, dr. Tupanja-nina in Koste Timolijeviča. Med drugim so bili navzoči vseučiliščni profesorji gg. Ve-limir Bajkič. Mirko Kosič in Dragotin Aran-gjelovic, dajie direktor Poštn« hranilnice dr. Nedeljkovič, ravnatelj Direkcije za kmetijski kredit Muačevič, načelniki kmetijskega in trgovinskega ministrstva, predstavniki bank, zadrugarstva itd. Konferenco je otvoril minister za kmetijstvo, ki je stavil navzočim strokovnjakom konkretna vprašanja ter med drugim omenil. da vbida insistira na tem. da se to vprašanje na kak način reši. Dr. Mirko K o-s i č je kot prvi govornik ugotovil, da o prezadolženosti naših seljakov ne more biti govora, kajti po uradnih podatkih znaša skupni dolg seljakov okrog 3 milijone Din, kar predstavlja le 5 % vrednosti obdelane površine in inventarja Priznal pa je, da obstoja nevarna zadolžitev in lo predvsem zaradi težkih Dogojev (obresti) kakor tudi zaradi neproduktivnega načina uporabe posojil in nerentabilnosti našega gospodarstva. Da se popravi težko stanje o posameznih področjih, kjer morda dejansko postoja pre-zadolžitev, je treba favorizirati snovanje privatnih hipotekarnih bank, ki nai bi dobile gotove olajšave. Ti zavodi bi lahko najeli potrebna posojjla v inozemstvu, za kar pa je potrebno, da se inozemskim upnikom dajo devoljne garancije in da se pospeši sodno osiguranje terjatev. Treba je organizirati tudi kmetijski lombardii kredit in mobilizirati vsa javna sredstva v svrho organizacije kratkoročnega kmetijskega kredita. Direktor Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič se je izjavil proti temu, da se posli kreditiranja seljakov monopolizirajo in poverijo eni edini ustanovi. K tem poslom je treba pritegniti vse one zavode, ki se lahko baviio s kmetijskim kreditom ter jim dati ugodnosti in olajšave. Srbskemu spljaku je treba dovoliti, da se poslužuje vseh oblik kredita, to je meničnega, lom-bardnega in hinolekarne~a, pri vseh zavodih in ustanovah, ki dajeio take kredite. Nikakor se ne smejo usvojiti predlogi za nnu-liranje in moratorij seliaških dolgov. Uve-ljavljenje predloženih zakonskih predlogov bi pomenilo težko go^podirsko katastrofo za vso državo. Tudi dr. Milorad Z e b i č. načelnik trgovinskega ministrstva je mnenja. da ne ostoia nrezadolženost seljakov. Tudi on se je izjavil proti uvedbi moratorija, ker bi to škodovalo ugledu naše države. Tajnik Saveza novčanih zavoda dr. Markovič je v imenu Saveza iziavil. da ne more biti govora o prezadolženosti in da niso potrebni nikaki revolucionarni ukrepi. Najostreje je o tem problemu razpravljal vseučiliški profesor dr. Velimir B a j k i d. Uvodoma je ugotovil, da je samo Hrvatska in Slavoniia imela pred vojno v današnjem denarju okrog 10 miliiard hipotekarnih dolgov. Po njegovem mišljenju so hipotekami dolgovi v naši državi pred vojno znašali okrog 20 miliiard Din. Današnje stanje nikakor ne daje povod za izjemne ukrepe. Ti ukrepi se ne dajo utemeljevati z obstoječo visoko obrestno mero. ki se ne more znižati potom moratorija. Oderuštvo glede obresti se mora odpraviti z organiziranjem kmetijskega kredita in pravnim polom Istočasno pa je treba najti potrebna denarna sredstva, to je cenen kapital. Najprej se morajo organizirati ustanove za kmetijski kratkoročni kredit. Direkcija za kmetijski kredit bi se morala nasloviti na obstoječo in izkušeno zadrugarstvo. Ker danes tudi najboljša organizacija ne more mobilizirati znatnejših sredstev na svobodnem tržišču zato je jx>-trebno v to svrho mobilizirati javni kapital. Tu bi morale sodelovati Narodna banka. Poštna hranilnica. Razredna loterija, predvsem pa Državna hipotekama banka. Govornik je mnenja, da bi se tudi iz velikega državnega posojila moralo dati potrebna sredstva ta kmetijski kredit, ki je nujnejši kakor n. pr. melijoracije. Končno je izrazil mnenje, da je moratorij, ki bi veljal samo z& gotov stan, nevarnejši kakor splošen moratorij. Tudi dr. Sc b u s t e r, ki je govoril v imenu Direkcije za kmetijski kredit je izrazil mnenje, da ne obstoja prezadolženost seljakov, čeprav obstojajo težki pogoji za posojila v posameznih pokrajinah. To stanje se ne da izlečiti z zakonskimi ukrepi, temveč samo s cenenim kreditom G. Nikolaj Jaga-tič je v imenu osrednjega Saveza hrvatskih seljačkib zadrug konštatiral, da v Hrvatski oe obstoja prezadolženost seljakov. Posebni odbor, ki je bil izvoljen na tej konferenci, je izdelal resolucijo, v kateri se ugotavlja, da o prezadolženosti našega kmetijstva v splošnem ne more biti govora, zato smatra konferenca, da so nepotrebni izredni zakonski okrepi za razdolžitev seljakov. Ti ukrepi vsebujejo nevarnost za kreditne in gospodarske odnošaje v državi, zlasti če bi se uvedel moratorij za kmetijske dolgove. Na drugi strani pa je jMJtrebno izvesti gotove socijalno-pravne in gospodar-■ Di Smer vetra in brzina v metrih o Co KJ — Padavine Vrsta v mm do 7. ure 15 / 18 17 16 14 20 17 h 63 81 76 86 yy N 2 mirno NW 2 mimo tnmio SE 2 f'E 4 0 1 9 10 9 dež dež dež del dež dež 5.3 1.0 4.0 I 0 10 2.0 Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19-50, luna vzhaja ob 6.24, zahaja ob 22.48. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 21.8 C. najnižja 10.0 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Semintja oblačno, brez bistvenih padavin. Tržaška vremenska napoved ca četrtek: Lahki vetrovi iz četrtega kvadranta. Nebo oblačno, mestoma dež; kasneje večinoma jasno. Temoeratura od 16 do 23 stopinj. Morje razburkana niče za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze 20. junija. Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet slab. Večji je bil promet edino v devizah na Prago, London in Dunaj. Potrebo v devizah na Trst, Pariz in New-york je krila privatna ponudba ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na Trst je ponovno nekoliko popustila ter se je trgovala po 298 (včeraj 298.75) Tudi deviza ra Pariz je za malenkost popustila. Na Zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi mlačna ter so lečaji popustili za več točk. Promptna ie notirala 445 — 450, trgovala pa se je za december po 472.5 — 470. Investicijsko je bilo najprej zaključeno po 92, pozneje pa po 91.75. V bančnih vrednotah je bilo več zaključkov v Hipotekami po 59 — 59.5. Dalje so se trgovale Poljodelska po 19.5. Jugoslavenska po 88 — 88.5, Praštediona po 950 in Srpska po 145. Bančne vrednote so bile bolj zanemarjene. Zaključki so bili samo v Dubro-vački po 490 in v Narodni mlinski po 19. Na zagrebškem deviznem tržišču ie biia /ečja privatna ponudba deviz, zlasti v devizi na Newyork, ki je popustila na 56.74. in v devizi na Milan, ki je tekom borznega sestanka popustila od 298.5 — 298. nakar se je zopet okrepila na 298.3. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0—22.925, Berlin 13.57—13.60 (13.585), Bruselj 0—7.9375, Budimpešta 0—9.912. Curih 1093.5—1096.5 (1095). Dunai 7.9855—8.0155 (8.0005). London 277.0—277.8 (277.4), Newyork 53.72— 56.92 (56.82), Pariz 222.2—224.2 (223.2), Praga 168.05—168.85 (168.45), Milan 297— 299 (298). Zagreb. Amsterdam 22.895 — 22.955. Dunaj 7.9855 — 8.0155, Berlin 13 57 — 13.601, Budimpešta 9.897 — 9.927, Milan 297-28 do 299.28, London 277 — 277.8. Newvork 56.642 do 56.842, Pariz 222.2 — 224.2, Pra-a 163.05 do 168.85, Curih 1093.5 — 1096.5. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 123 98. New-vork 518.70, London 25.3125, Pariz 20.385, Milan 27.26. Praga 15.37, Budimpešta 90 445, Bukarešta 3.175, Sofija 3.145, Varšava 58.175 Dunaj 73.01. Trst. Beograd 33.355 — 33.675. Dunaj 264.75 — 270.75, Praga 56.25 — 56.55, Pariz 74.6 — 74.9, London 92.78 — 92.98. Newvork 19 — 19.00, Curih 366 — 368; dinarji 33.375 do 33.845. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Ljubljanska kreditna 128—0. Kreditni zavod 165—175, Vevče 105—0, Ruše 280—300, Stavbna 56— O, šešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 445 — 450, za julij 448 — 454, za december 460 — 470, investicijsko 91 — 91.75, agrarne 55 — 57; bančne vrednote: Poljo 19.5 do 20, Kreditna &5 — 0. Hipo 59 — 60, Jugo 88 — 88.5. Ljubljanska kreditna 126 — 130, Narodna 6850 — 0. Praštediona 950 — 952, Srpska 145 — 146. Obrtna 39 — 40; industrijske vrednote-. Narodna šumska 20 — 0, Gutmann 215 — 0, Slaveks 0 — 112, Slavonija 10.5 — 12, Danica 143 — 0. Drava 382.5 do 385, Šečerana 0 — 499, Vagon 0 — 98, Vevče 105 — 106, Isis 30 — 32. Dubrovačka 485 — 490, Trbovlje 490 — 500, Narodna mlinska 19 — 20. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (20. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni in sicer 1 vag. desk, smre-ka-jelka, monte, od 18—48 mm, od 16 cm naprej, media 24. fco. vag. meja po 517.50, 1 vag. hrastovih desk (podnic). 42 mm, 2.85 m dolž.. z nadmerami, I. II., od 18 do 28 cm, fco. vag. meja po 1260 in 1 vag. tramov merkantilnih, */«, 4/s, 5/t, od 5—7.50 m, fco. vag. meja jx> 300. Deželni pride 1-k i : Tendenca mlačna, zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov post., mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška, promptna, 78/79 kg po 395—397.5, baška nova. uzančno blago. brez doplačila, za julij po 335—337.5, za avgust po 327 5—330; turščica (slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 330—332.5, činkvantin prompt-nj po 305—310; oves: baški zdrav, reše-tan po 305—310; moka: »Og«, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 530 - 535. Živinski sejem v Ljubljani (20. t. m.). Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 163 konj, 37 volov, 37 krav, 14 telet in 317 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 32 konj, 25 volov, 18 krav. 12 telet in 255 prašičkov za rejo. Pri srednje živahnem prometu so cene ostale v glavnem nespremenjene. Cene za kg žive teže so bile naslednje: voli I. 10 Din, II. 9 Din. III. 8 Din, krave debele 5—7 Din, krave klobasariee 3—4.50 Din, teleta 14—15 Din; prašički za rejo (8—12 tednov stari) po velikosti 200— 300 Din za komad. Dunajska borca ca kmetijske proievode (19. L m.) Na ameriških tržiščih je razpoloženje mirnejše. Na dunajski borzi je opažati popuščanje s strani ponudnikov, vendar se cene niso bistveno spremenile. Jugosloven-ska pšenica Tisa (77 kg) se je trgovala po 1.78 Kč ex slep Dunaj. Nazadovanje cen tur-ščici na argentinskih tržiščih je vnlivalo tudi na tendenco na dunajski borri. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davok: pšenica: domača 42.25 — 43.25. madžarska Tisa 47.25 — 4/.75; rž: marchfeldska 42 — 42.25; turščica: 38—38.75; oves: domači 37 — 37.25 in „Latham", Guilbaud in Amundsen Poizvedovanja brez konca in kraja Francoko letalo «Latham», katerega Je poslala francoska vlada na sever, da z Amundsenom poišče ponesrečen« ce «Italie», je hidroplan, last franco« skega mornariškega ministra, katerega so imeli Francozi v rezervi za polet čez Atlantski ocean iz Pariza v New« york. Poveljnik Guilbaud, ki vodi hidro« plan, je eden najboljših letalskih čast« nikov francoke mornarice. Letos v aprilu je letel iz Caudebca na Seini v Stolpa v Kingsbay. Toda kaj so odgovorili učenjakovi sestri, ko je vprašala po usodi svojega brata? Ta*le odgovor so ji poslali: «Dr. Behouneka ni tu, upamo pa, da je bil na zrakoplovu.* To sporočilo, ki nudi primer res lepe organizacije, je prišlo 4. junija in od tega dne naprej je dama brez nadalj« nih pojasnil. V praških listih objavlja učenjako* va sestra izjavo, v kateri popisuje svo* je tegobe in bridkosti, povdarjajoč, Padec Chevroletovega tovornega voza preko pečin- Prestal je padec, ne da bi utrpel poškodbe. Chevroletov tovorni voz, ki je padel raz skalovite strmine in se je med padcem trikrat prevrnil, so dvignili in postavili zopet na cesto, kjer se je takoj znova lotil prevažanja peska, kakor da bi spadala pravkar absolvirana akrobatska umetnost med vsakdanje naloge. To zgodbo pripovedujejo neke novi-ne iz Manile. Tovorni voz je bil dodeljen odseku za zgradbo bodoče nove ceste med krajema Appari in Manila. Glavna naloga mu je bila, da prevaža pesek k deloma zgrajeni cesti. V trenutku nezgode je bil tovorni voz prazen in se je umaknil drugemu tovornemu avtomobilu. Provizorični nasip na eni strani ceste se je udal m Chevrolet je zdrknil v globino. Dočim se je voz trikrat prevrnil, se je vozač krčevito oprijel svojega sedeža slično kapetanu potapljajoče se ladje, a ostali so se še pravočasno rešili. Tovorni voz se je postavil v pravilno lego, ne da bi bila počila pneumatika. Uporabili so takoj močna dvigala, tramove in dolge vrvi, pri čemer sta opravljala dva druga Chevroleta delo dviganja. Brez posebnih težkoč so po tegnili nesrečni tovorni voz zopet kvišku in ga postavili oprezno na cesto. «Vendar to ni bil še najzanimivejši del zgodbe», piše korespondent «Pravi del je započel šele tedaj, ko so pritrdili zopet stranske deske in uravnali zakrivljeno ogrodje na gornjem delu voza. Vozač je pritisnil na starter, dal motorju plin in voz je že oddrčal nazaj k delu.» «Bil sem silovito presenečen, dosti manj pa vozač.» «To je vedno isti način Chevroleta.* je dejal površno, ko se je voz zopet premaknil. Veliki knez Dimitrij Pavlovič, poleg princa Jusupova glavni zarotnik proti menihu Rasputlnu, živi sedaj v francoskem kopališču Biarritzu. Vest, da ga Rasputinova hči, ga. Solovjevova, toži zaradi soudeležbe pri umoru (o čemer smo te dni opetovano poročali), ga je zadela kakor strela z jasnega. Zastopniku pariškega »Matina«, ki ga je posetil v Biarritzu, je izjavil, da ni hotel nikoli z nikomur govoriti o dogodkih, ki so se izvršili onega usodnega dne Rasputinove nasilne smrti, 16. dec. 1916. Tudi ko je Jusupov naznanil, da bo izdal svoje spomine na tiste dogodke, ga je skušal veliki knez pregovoriti, da bi to namero opustil; In ko ga princ n! hotel poslušati, mu je odpovedal svoje prijateljstvo. V ostalem pravi, da se umora nI direktno udeležil, temveč je stal samo na straži v hiši, kjer se je tragedija Izvršila, ln Jusupovu Je posodil svoj revolver. Po umoru je sam zahteval, naj ga sodijo In obsodijo na smrt. A car je postopanje proti velikemu knezu ustavil tn ga poslal v pregnanstvo v bližino perzijske meje. Tndl o svojem trpljenju v tem pregnanstvu nI še z nikomur govoril. Zarote se je udeležil samo iz patrljotičnega Idealizma. Kako bo čez 30 let? Te dni je izšla 10.000 številka največjega londonskega dnevnika »Daily Mail«. Ob tej jubilejni priliki je objavilo uredništvo uspeh zanimivega vprašanja, ki ga je zastavilo uglednim domačinom in inostranskjm znanstvenikom: Kako bo čez 30 let? Evo nekaj odgovorov: Profesor Low, znan inženjer, meni, da vojna v tridesetih letih še ne bo odpravljena. Proučevanje atomov in sin-tetska kemija bosta dala ljudem nova orožja, Čijih grozotnosti si ne moremo niti predstavljati. Tudi hranilna sredstva bodo tedaj drugačna, praktičnejša, kar bo zopet vplivalo na način vojskovanja. Esnault-Pelterie, pijonir francoskega zrakoplovstva, pravi, da bodo v treh desetletjih za zrakoplovne motorje uporabljali petrolej namesto bencina. Polet okoli sveta bo trajal 100 ur, že v treh letih pa bo človek z raketami plul nad zemeljsko atmosfero, kar bo omogočilo važna proučevanja planetarnega in zvezdnega prostora. Če pa se posreči razkroievanje atomov, tedaj bomo že potovali na luno in na Mars. Tudi tajnik1 vatikanske zvezdarne Pio Emanuelli misili, da bo človeštvo z izrabo atomske energije našlo način za potovanje do drugih planetov. Seveda z raketami. Nemški kemik in zdravnik dr. Oppen-heimer trdi. da bo razvoi fiznologije in "«ihologiie uredil vprašanje produkcije. Človeštvo bo popolnoma obvladalo naravne sile in bo produciralo takšne ogromne množine življenskih potrebščin, da mu ne bo nobene sile več. To bo omogočilo življenje v sedanjih gladovnih ozemljih, ki so preobljudena, ljudje pa bodo gosto naselili velikanske dežele, ki štejejo danes le malo duš, n« pr. Sibirijo, Avstralijo in Argentino. Novi vlomi v draguljarske trgovine na Nemškem V trgovino draguljarja Schillinga v Berlinu so vdrli neznani zlikovci in odnesli za 50.000 mark raznih dragocenosti. Berlin si tega dogodka ni pričakoval, saj smo poročali baš pred nekaj dnevi, da se je policiji posrečilo prijeti 16 člansko tolj>o, ki je strahovala že dalj časa berlinske draguljarje in napravila škode za stotino milijonov dinarjev v naši valuti. Odnesla je med drugim tudi nakit danske kraljice. Policija je menila, da bo imela poslej vsaj nekaj časa mir. Sličen vlom se je izvršil v neko dra-guljarno v Munchenu. kjer je zmanjkalo za 40.000 mark vrednostnih predmetov. »Imam Idejo, ki }e vredna milijonov.« »Koliko hočete zanjo?« »Pet dinarjev.« Diplomat, umetnik in goljuf Pred berlinskim sodiščem se je za« govarjal te dni nečak bivšega držav« nega kancelarja Biilowa, Joachim von Reichel, zaradi goljufije v pet i i dvaj« setih slučajih. Reichel ima za seboj malo običajno pustolovsko življenje. Ob začetku vojne je služil v nemškem poslaništvu v Carigradu, potem v Ri« mu in na Dunaju, kjer ga je sprejel sam cesar v avdijenci. Po vojni je za« pustil armado in postal umetnostni zgodovinar, literarni zgodovinar, banč« ni ravnatelj, gojitelj dirkalnih konjev, komponist in režiser. Kot dramaturg je deloval med drugim v Munchenu in na Dunaju, 1. 1923. je bil intendant opere v Diisseldorfu in Duisburgu, glasoviti umetniki so bili njegovi pri* jatelji. Toda vztrajnega dela ni bil spo« soben, vsak čas je menjaval svoja mesta. Kadar mu je zmanjkalo denar« ja, je ponarejal čeke. Bil je opetovano obsojen, v Diisseldorfu, v Ženevi, v Curihu in Graubiindenu. Prišel je leta 1926. v Berlin, kjer je hotel spremeniti svoje zavoženo eksistenco. To se mu je zdelo najprimerneje na ta način, da bi vstopil v plemenitaški jahtni klub. Kupil si je — na kredo — motorko za 2500 mark, zdela se mu je premajh« na, prodal jo je in kupil večjo — tudi na kredo. Ta mu spet ni ugajala in ta« ko je prodajal in «kupoval», da se mu je nazadnje nabralo dolgov baš za dve leti ječe, na kateri so ga sedaj obso« dili. Zanimivo je, da je Reichel uspe« val kot komponist. Dve njegovi operi sta bili uprizorjeni celo na velikih ino-stranskih odrih. ' Provizije za operacije na učencih Pariški list «Ami du Peuple», ki ga izdaja levičarski publicist Coty, je poročal te dni o škandaloznih praktikah v znani gimnaziji Michelet Vodja tega zavoda je dal operirati na slepiču celo vrsto svojih pitomcev, čeprav so bili popolnoma zdravi, po nekem kirurgu, ki je bil njegov znanec. Od njegovih honorarjev pa si je dajal izplačevati mastne provizije. Prosvetno ministrstvo je odredilo preiskavo, ki je ugotovila, da so Cotyjeve trditve popolnoma osno. vane! V mislih. Umor v sodni dvo Žrtev časti in ugleda Včeraj smo kratko poročali o sen« facijonalnem umoru, ki se je odigral v dunajski sodni dvorani na Hietzingu, kjer se je vršila obravnava med dve* ma dunajskima novinarjema, Brunom Wolffom in Oskarjem Pofflom. Obravnava je dospela do take točke, da so jo hoteli odgoditi. Šlo pa je za stva* ri, ki so za novinarsko čast nad vse delikatne — za podkupovanje. Bruno Wolff je dokazoval pred sodniki, da je obtoženi Poffl podkupljiva oseba in da je pisal članke v prilog tistim, ki so ga v ta namen posebej plačevali. Poffl je bil namreč gospodarski ured* nik «N. W. Journala» in je prejel ne* koč za en sam članek 40 milijonov kron podkupnine. Pečal se je tudi z drugimi nečedni* mi zadevami. Nabiral je oglase za svoj list pod najrazličnejšimi pretvezami in je potem na račun teh oglasov izsilje* val denar od plačnikov. Kadar mu ni bilo kaj všeč, je šel in je napisal čla* nek proti podjetju, od katerega je upal kaj dobiti. Popravil ga je šele potem, ko so mu žrtve plačale zneske, katere je zahteval. Vse te in še druge stvari je doznal Bruno Wolff, ki je bil svojčas tudi urednik «N. W. Journala». Hotel je napraviti konec nesramnostim svojega poklicnega tovariša in je šel pred so* dišče, da mu dokaže njegove nekorekt* nosti. Debata pred sodnim dvorom pa je bila ostra, vroča in dolga. Kakor sodnik je govoril Wolff, Poffl pa je molčal in je naenkrat med razpravo potegnil revolver ter z besedico «zdaj» sprožil samokres ter ustrelil tožitelja. V sodni tvorani je nastala divja pa* nika. Poslušalci so se deloma razbe* žali, deloma pa začeli ugibati, kaj bo sedaj. Takoj po dejanju so odpeljali Poffla 'ani na Dunaju novinarskega stanu na policijski komisarijat, kjer je zlo« činec naprej izjavil, da je nameraval ustreliti samega sebe, da pa je v afek« tu pomeril na svojega nasprotnika. Šele pri drugem zasliševanju je razkril, da zločina ni izvršil v afektu, ampak po natančnem premisleku in da je že dolgo nosil s seboj načrt, kako bi umo« ril svojega nasprotnika. Umor se je zgodil v navzočnosti 25 prič, krogle iz Pofflovega samokresa pa so preluk« njale Wolffovo telo na treh mestih. En strel ga je zadel v srce. Ves dunajski tisk in ž njim vsa av« strijska javnost najostreje obsoja zlo« čin, ki se je odigral v prostorih sodi* šča, kjer bi morala govoriti pravica, ne pa orožje. Umorjeni Bruno Wolff je neumorno delaven in je urejeval lo* kalni del nekega dunajskega lista. Živel je v zelo srečnem zakonu. Bil je kljub svoji temperamentnosti stva* ren in oster ter se ni dal zapeliati k nobenemu činu, ki bi omadeževal čast novinskega stanu. Nikdar ni onečastil svojega imena in poštenja, za katere* ga je dal svoje življenje. Poffl je bil rodom iz Madžarske, služboval je pred vojno v Bukovini, potem je živel v Trstu, kjer je sodelo« val pri nemškem listu «Triester Zei* tung». Po vojni se je etabliral kot go* spodarski urednik pri «N. W. Journa* lu». Svoje službe ni niti od daleč jemal resno. Udeleževal se je dvomljivih podjetij in špekulacij na borzi ter se je ob vsaki priliki okoriščal s tujim de* nar jem. Zanimivo je, da je bil Poffl zavoljo dokazanega izsiljevanja izključen iz av strijske novinarske zveze. S svojim zadnjim činom pa se je obsodil sam, izključivši se iz sleherne poštene člo* veške družbe. Id iivt v Ameriki, se ie dolgo pripravlja na polet preko Atlantika. Pravkar jo je prehitela miss Earhartova in to jo tako draži, da se je odločila kar čimprej na pot. Poleteti pa meni I/ Amerike naravnost v Berlin, da bo vsaj tako potolkla rekord svoje zmagovite tekmovalke. Stavimo, da bo — v vodo padla. .'Francoski hidroplan »Latham 47« s poveljnikom Guilbaudom v levem in z Amundsenom v desnem ovalu Biserto brez pristanka ter je napravil 2000 km. Potem je z inženjer jem Ra* pinom preletel zapadno in ekvatorijal* no Afriko. V Francijo se je vrnil čez Egipt, Grčijo in Italijo. Na severu, v Bergenu na Norveškem je bil Guilbaud s svojimi tehničnimi pomočniki zelo slavnostno sprejet. Po« veljniku mornariške stanice v Berge« nu je prinesel iz Pariza velik šopek francoskih rož in je bil od njega po« vabljen na večerjo. Od Francije do Norveške je imel letalec po lastni iz* javi krasno vožnjo, čeprav se je moral boriti z močnimi severnimi vetrovi. Na norveških tleh je Guilbaud vzel na krov Amundsena in norveškega pi* lota Dietrichsona, s katerima je oale* tel najprej v Kingsbav, od tam pa na* ravnost proti točki, katero je označil Nobile kot svojo pozicijo. »Najnesrečnejša sestra na svetu« Ekspedicije generala Nobila na se* verni tečaj se je, kakor znano, udeležil tudi češki učenjak dr. Behounek, ki je zapustil doma na Češkem sestro, kate« ra si služi kruh kot uradnica pri ne« kem podjetju za stroje. Dama je bila po prvih vesteh o katastrofi «Italie» tako razburjena, da jo niso mogli po« miriti. Prosila je italijansko oporiščno ladjo «Citta di Milano» v Kingsbavu, naj ji sporoči, kaj je z njenim bra* tom, ki se je tudi udeležil ekspedicije. Dr. Behounek se je bil posebno do* bro sprijateljil s papeževim duhovni* kom, ki je spremljal ekspedicijo na se« ver. S tem svečenikom, patrom Gian Francescom, se je Behounek vozil iz da je najnesrečneiša sestra na svetu. Hotela je iti bratu na pomoč s kakim Junkersovim letalom, toda vsi aero* plani tega podjetja so že odleteli proti severu in tako je morala ostati sestra doma v Pragi, kjer še danes zaman ča« ka vesti o svojem bratu ter ne ve, če je živ ali mrtev. Norveški letalski poročnik Dietrichson. Trije, ki jih ni od nikoder Zgoraj Filippo Zappi, pod njim švedski profesor Malmgreen ter Um* berto Mariano, trojica, ki jo je Nobi« le poslal na pot, da bi mu prinesla pomoč in vzpostavila zvezo s človeški* mi bivališči. Doslej ni o njih ne duha ne sluha. Umrl na posledicah čudnega atentata V Budimpešti je umrl dr. Karei Auer, predsednik najvišjega sodnega dvora, ki je vodil proslule tiskovne in komunistične procese na Madžarskem v povojni dobi. Dr. Auer je umrl na posledicah nenavadnega atentata, ki so ga izvršili nanj baje komunisti pred dvema letoma. Takrat je dobil v vozu cestne železnice sunek z bodalom. Rana sama na sebi ni bi'a nevarna, a čez nekaj dni je otekla in kri se mu je zastrupila. Zdravniška preiskava je dognala, da je bila konica bodala kaljena v kadaveri-nu, strupu, ki nastaja pri razkroju trupel. Takrat so mu življenje rešili, a strup mu je srce in obisti že tako pokvaril. da ni mogel več premagati lahke influence, ki se ga ie k>ti'a zadnie dni. Tako je neznani atentator le dosegel svoj namen. Največji vztrajnostmi polet na vidiku Župan v Long-Beachu (Kalifornija) je prejel od dir. Eckenerja brzojavno sporočilo, da bo ta poskusil z novim ze-pelinovcem direkten po'et iz Fried-richshafna v to mesto, in sicer prihodnji mesec ob priliki razstave onih držav Unije, ki ležijo ob obali Tihega oceana. Razstavni urad se bo obrnil ba'e do unijske vlade, da bi dala prepeljati v Long-Beach velikanski jambor za za-sidranje zrakoplova, ki stoji sedaj v Panami. Ubežm medved isrott muziki Iz cirkusa, ki se mudi te dni v Linzu, sta pobegnila dva medveda. Enega so kmalu ujeli, drugi je šel na sprehod v mestni park in je okrog 10. zvečer napadel neko svirajočo kapelo. Enega mu-zikanta je vrgel na tla in ga pošteno opraskal, drugemu je prizadel lažjo rano. Po dolgem boju so nemuzikalno zverino ukrotili in jo odvedli v cirkuško keho. Mlada nemška letalka Thea Rasche, Sokol Telovadne prireditve na zletu mariborske Sokolske župe Višek sokolskib svečanosti v Mariboru sta tvorili telovadna akademija, ki se ]e vršila 16. Junija zvečer, ter javna telovadba prihodnjega dne popoldne. Akademijo Je otvorila marljiva mariborska sok. godba s sokoisko koračnico, nato pa so sledile toč!ke opere. STUTTGART 20.15: Simfor.ični koncert fil- harmoničnega orkestra. ZAGREB 20.35- koncert komorne glasbe Nato lahka večerna godba. LONDON 19.15- Rheinbergerjeve orgelske sonate. LONDON 19.15- Mešan večer Nato koncert orkestra in solistov. PRAGA 1915: koncert godbe na pihala. PRAGA 20.10- Zabaven večer Nato koncert orkestra ln solistov. RIM 21.15: Vokalen In instrumentalen koncert . ^ DUNAJ 20.30- Literaren in dramski večer. VARŠAVA 20.30: Simfonični koncert Mem- delssoihnovih skladb. STOCKHOLM ?015. Pevski koncert švedskih narodn'h in drugih pesmi. BUDIMPEŠTA 19.13: Prenos iz kabareta Nato koncert voiaške eodbe. Sobota, 23. VL BERLIN 20.30: Komedija »Cirkuški gtomač proti svoji volji«. 22.30. »Slagerjl« nekdaj te dane« (Orkester.) FRANKFURT 20.15: Lehdirjev« operet« »Končno sama« LANGENBERO 18: Večera! koncert orkestra. 20.15: Zabaven večer. (Orkester, solisti io drugo.) STUTTGART 20.15: Mešan večer. ZAGREB 19.30: Prenos iz IfabUanske opere. BRNO 19: Koncert nordijskih skladateljev. 20.30: Moderna romanca. — Parodična glasbena burka (Poje moški kvartet.) LONDON 19.15: Rheinbergerjeve orgelske sonate. 19.45: Koncert vojaške godbe. Naito zabaven večer. PRAGA 19.15: Koncert lahke glasbe. Nato mešan večer. , RIM 21.15: Bellfni: »Norma«; opera ▼ 3 defenjfli. DUNAJ 20.15: Pesmi, dmeti te Instrumentalni komadi iz klasičnih operet. VARŠAVA 20.15: Po'Hide-1 orkestralen koncert. STOCKHOLM 20.30: Praznovanje kresnega večera v Vikar bynl BUDIMPEŠTA 19.30: Madžarske pestri s cigansko godbo, En sros Specijaina 10 «*uu treovina vozičkov tn koles V zalogi koltsne oprema ia Igrata n otroka Reaovlranje koles, vozKkov la Šivalnih stroja* ZEMELROK OTON Lastna tovarna: Tržaška cesta - Glince. Prodajalna: Llubljana. Mariji* fr« St. t. Kdor oglašuje, ta napreduii Gozdno veleposestvo 40.000 m* S Smrek in macesna odvoz 9 km v Mozirje, naprodaj. — Ponudbe na: »Veleposestvo, Spodnji Berložnlk«, Šoštanj — Belevode. 7642 Dražba zemljišč. Dne 25. junija 1928, ob 8. uri je dražba zemljišč Mibaela lo Ane Essich, na licu mesta v Miačab, po sledečih skupinah: Sv. Duh-Loče, enonadstropna hiša in novo gospodarsko poslopje najmanjši ponudek 106.000 D n, njiva in travnik 5.140 Din, travnik 480 Din; vinograd s hišo in zemljo v Velikem Lipo-glavu ter gozd v Ostrožnem 14.500 Din; zemljiški parceli Dolga gora 4780 Din, gozd Zbelovska gora 2.830 Din. Vabijo se kupci 1 7766 K. mag. St 25.941/27. ref. K. Razglas. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje 7780 oddajo naorave zbiralnega kanala na Kette - Murnovi cesti, med Prisojno ulico in Vilbarjevo cesto. Ponudbe ie pod običajnim pogoji vložiti pri Mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II do petka, dne 6. julija 1928 do 11. ure dopoldne. Tam se dobe vsi potrebni razpisni obrazci in načrti. Mestni magistrat ljubljanski, dne l9 Iuniia 1928. Primo flor nogavice traja en par deti kakor več oarov drugih Pazite no znamko in zahtevajte oovsoa ie fiot novavice znamke Mravlja Dunaj - Hotel PoŠto I., Fleischmarkt 24 — Telefon: 78520 Edini slovanski hotel na Dunaju. Preko sto moderno opremljenih sob s toplo in mrzlo vodo, telefonom in centralno kurjavo. Kopel ji v hiši. Prvo--vrstna dunajska kuhinja. Plzensko pivo.a Rimske toplce (ugoslovenski Gastein. radio-aktivne topli oe 37° C. Direktna zveza brznvlakov Pra sp Berlin, Wien. Linz. Graz Zdravi pro Mn. revmatizem. ishiaa, ženske bolezni ne vralgijo. posebno učinkuje proti oespanji in slabem teku Cene cele penzije: v pred seziji Din 00. v «eziji «¥) Oin U*/ Javna dražba. Dne 22. hinlja 192& ob 8. url se bodo prodajali na Dunajski cesti 14 v skladišču na dvorišču na dražbi oprema ra trgovski lokal, večja množina slamnikov, klobukov, čepic, svile, trakov, baržuoa, raznih okraskov itd. 7691 Reform steklenice so za konzerviranje sadila fn povrtnin naibotiSe io naiceneiše. Glavna zaloga za oelo Jugoslavijo * pri tvrdki LOVBO PGTOTAS, Ivanjkovci. Istotam se dobi Zuuanc-eva knjtea: Konserviranje sadja ln vsakovrstnih po vrtnin za domačo uporabo _Ceniki na zahtevo._19« 111 n innM B11111111»1111 n irnmn Floberi puške ® lovske puške, brovninge, niStote za strašenje psov. samokrese, topiče, zaloge lovskih, ribiških potrebščin ter umetalmi ogenj. F. K. KAISER, puškar, Ljubljana. Šelenburgova ulica 6. i^Hiinnimiimiiiiiiiii HAMILT0N MILU je sestavljeno iz najboljših snovi. V svrho, da se občinstvo spozna s tem milom, dobi vsak kupec pri odjemu tucata Hamilton-mila lepo, dobro namizno uro. Kupci po komadih dobe kupon in pri nakupu 12 og. komadov dobe namizno uro. 1 tucat 120 Din, 1 komad 10 Din. Generalno zastopstvo in skladišče za SHS mv MAKSO WEISS. ZAGREB PALMOTIČEVA UL. 39 Za vsakn večip. mesto snrPi^PTir kr^evrtesra za^tonnika Ogliem (karbon) papir indigo papir oaroai fraki, barce za Stampllfke paglntrnfke In blagajne dobite vedno in najceneje pii Lud. Baraga, Ljubljana Šelenburgova ul. 6/1. Tel. 2980 5 DRVA bukova, hrastova ta oglje, kupujem In posredujem prodajo za Italijo. Ponudbe na D. DEKLEVA, LJubljana. Prisojna ul 1 II. 7781 Odč na Moste on Ljubljan., iazpfsuje mesto strojnika za tukajšn o elektrarno z nastopom službe l jula t. 1. Prošnje opremljene s potrebnimi spričevali u usposobljenosti In dosedanjem stužbovanju tei z navedbo plače je vlagati pri županstvu občine Moste med uradn mi urami do vkliučno V t m 7783 OGLAS. Prema rešenju Gospodina Ministra Vojske 1 Mornarice A A Br. 16.757 od 23. decembra 1^27 godine a na osnovu 51. 82—89 Zakona o Državnom Računovodstvu u vezi rešenjt A. A. Br. 6671 od 21. maja 1928. godine shodno ČL 94 pomenutog Zakona. Uprava Slagahšta Glavne Auto-Komande u Beogradu izložiče trečo} javnoi ustmenoj 'icitaciji na dan 2. Jula 1928. godine u 10 časova u krugu Parka rezervnih vozova u Beogradu kod Glavne Auto-Komande (ulica Jove Iliča Br. l) veču količinu mehaničkih vozova razne vrste i raznih maraka I to; Teretnih automobila * > • n B > G ■ • D I » f ■ 16 Sanitetskih automobila » . ■ C i • • • ■ ■ 1 1 5 Putničkih automobila .»te i C i ■ 0 1 ■ ■ > f 19 Traktora ...... » B > ■ 1 ; ■ > k 2 2 Automobila za osvetljenje « t C 1 r 1 > • • 1 ■ 4 Električnih prikolica » » : » C I i * a « ■ C I 0 4 Automobil perionica . . e s 1 e t ■ f * i t 1 1 Prikolica sušalica . » t ■ * • a 1 « 3 s 1 1 Putnička zatvorena karoserija i t 5 i S • 3 $ a t 1 Motocikleta ..,.»* i ( E 7 z 1 . 1 2 Valjaka za drum . » . • a - p * r ■S F » f ( ■ 1 Kolica gvozdena • l t e » » ; _ * z t J i 1 1 Motora automobilskih »»ar • Z 3 C a 3 • ■ E s 2 Uslove za prodaja ovlh mehaničkih vozova mogu se videti svakoga radnoga dana u kancelarifl Slagališta Glavne Auto-Komande u Zemunu tri. »Kralja Petra< Br. 5, kod Glavne Auto-Komande u Beogradu, n Artilerisko - Tehničkom Odeljenju MiniVarstva Vojske I Mornarice — Auto-Odseku, kod Auto-Komanda 1, 2, 3, 4 I S Arm. Oblasti — Petrovaradinu, Sarajevu, Skcplju, Zagrebu I Nišu I u industrijsko! komori u Beogradu — palata Jugo-Banke. Kauciju polažji u napred do 10 časova 2. Jula 1928. god. I to; naši podanld 5%, a za strane 10%, pojedinačno za svaki penaosob procenjeni mehaničkl voz, kasl Glavne Auto-Komande. Po završenoj licitaciji kauclja se zadržava onima na kojhna licitacija bode ostala. Iz kancelarlje Uprave SlagaOita Glavne Anto-Komande a Zemunu Br. 2054 od 5. jima 1928. godine. 7777 A 6tanley Weyman: 49 Rdeča kokarda Roman. »Po tem takem ne veste, kad se je zgodilo?« sem ponovil, ves ogorčen nad njegovo krivičnostjo. »MoraM bi vedeti, da sva bila z gospodično de Saint-Alais v obupnem položaju, da so tvegali za naiju življenje in da gre hvala za najino končno rešitev pred vsem tnobojnici, ki je zbudila med podivjanci veliko več spoštovana a, nego bi ga bil mogel zbuditi nastop še tako velike oborožene sile.« »Tedaj je resnica?« Obraz mu -je potemnel. »Takoj vam povem svoje mnenje toda o tem. A dovolite gospod villcont, da vam najprej zadam vprašanje. Ali je bočno, če domnevam, da so vam prišla ti gospodje ponudit mesto v tistem svojem — oprostite mi, da ga ce imenujem s pravo besedo — odseku za javno blaginjo?« Prikimal sem. »In če smatram, da jim lahko čestitam na vašem pristopu?« »Nikakor ne!« sem rekel ponosno. »Ta gospod« — pokazal sem na kapetana Hughesa — »mi je samo naštel nekaj razlogov, ki naj bd govorili v prilog njihovi želji.« »Toda najtežjega razloga vam ni omenil,« se je oglasil kapetan in kratko sahitiiral. »Overjen sem pa, gospod vikont, da ga ta trenutek že sami vodite v gospodu markiziu de Saint-Alais!« Markiz ga je mrzlo premeril z očmi. »Najlepša hvala,« je rekel prezirljivo. »Pri priliki se morda pomeniva o tej stvari kač več. Za zdaj govorim z gospodom v ikon -tom.« In spet se je obrnil k meni: »Ti gospodje so vas povabili medse. Alti naj razumem, da ste zavrnili njihovo ponudbo?« »Vsekako,« sem odgovoril. »Toda,« sem dodal z ra-zvnetim glasom, »iz tega še ne sledi, da bi mi nedostajalo hvaležnosti ali vobče človeškega čuvstva.« »Aa, a!« je dejal marfeiz. Nato je vprašal povsem hrezsikrbno in neprisiljeno: »Tamle vidim vašega slugo. Smem li za trenutek razpolagati z njim?« »Izvolite!« Mignil je Andrčju, ki nas je gledal z vrha stopnic. Sluga je jadrno prihitel. Saint-Alais se je znova obrnil k meni: »Imam li vaše dovoljenje?« Naklonil sem se, čeprav ga nisem razumel. »Idite, prijatelj, stopite po gospodično de Saint-Alais,« je velel. »Najdete jo v veliki dvorani. Prosite jo, naj nas pride počastit s svojo prisotnostjo.« Andre je kar moči dostojanstveno odšel, mi osi al i pa smo začudeni obstali na mesto. Nihče ni orhnil be sedeče. Jaz sem se hotel ozreti na abbeja Benoita, kaj misli on, toda markiz ni niti za trenutek odvrnil svojih neprodirmih oči od mene; bal sem se, da me ne bi imel za slabiča. Naposled se je pokazaia na grajskem pragu gospodična De niz a in je krenila proti nam. Napravljena je bila v obleko, ki jo je menda nekdaj nosila moja mati in ki je bila njej veliko predolga; toda podala se ji je čudovito. Čipkasta ruta ji je odevaila ramena, druga taka ruta pa je ležala na napudranih laseh ter padala v drobnih gubah na uhlje in vrat. Temu prelestnenru negiižeju je dajala rdečica njenih lic še posebno mika-nost; stopala je proti nam in si z roko zakrivala oči pred solncem. Videl sean jo prvič, odkar so jo bile ženske snele z mojega sedia; bilo mi je, kakor da gledam boginjo, ki se mi bliža v mladi jutranji svetlobi. Kar razumeti nisem mogel, da sem se je bil odrefkel. Obšla me je nesmiselna žellja, da bi izzval njenega brata na dvoboj ter jo ugrabil in odpeljal kamorkoli iz te strašne zmešnjave političnih strank. Toda srce se mi je skrčilo, ko sem videl, da me ne pogleda. Ubožica je imela oči samo za gospoda markiza, kakor da jo z magnetno silo priteza k sebi. »Gospodična,« je resnobno izpregovori! markiz, »kakor vidim, ste se snoči rešili s tem, da ste sprejeM znak, ki ga imate tudi zdaj še na sebi. Noben podanik njegovega Veličanstva ne more s častjo nositi tega znaka. Napravi/te mi radost in snemite si ga.« Bledica in rdečica sta se vrstMi na njenem obrazu, ko se je obupno ozrla na nas. »Kaj pravite, gospod?« je zamrmrala, kakor da ga ne razume. »Mislim, da govorim dovolj jasno,« je dejal. »Bodite tako dobri in snemite to stvar.« Oklevala je, kriveč se pred ponižanjem; nekaj tren-utkov je bilo videti kakor da se zdajzdaj razjoče. Nato je z drhtečimi ustnicami in trepetajočimi prsti storila, kar je hotel od nje, ter jela odpenjati trobojno kokardo, ki so jo bSe služkinje prenesle z včerajšnje obleke na današnjo, ne da bi bila ona kaj vedela o tem. Dolgo jo je snemala vpričo nas in v meni je vse vrelo od ogorčenja. Vendar pa se nisem upal poseči vmes; ostali so jo resnobno gltedadi, ne da bi se bil kdo oglasil. »Hvala vam,« je rekel gospod de Saint-Alais, ko se ji je naposled posrečilo. »Vidim, gospodična, da ste prava Saimitaladška; radši bi umrli nego dolgovali svojo rešitev izdajstvu. Bodite tako dobri pa vrzite ta gnus na tla m stopite nanj.« Ncu^ocila, uv vso, cLojms^ iiooia^j«, malih, oglasov !*, poslah, m> Oglasru, od daUk -Julra.' ZiaN^ULO,, Pr%Jtrnova, 4. TtL sL ifp2 Ujt, pristojbin*, ji vpaAa, li ooaAajn, z varoctlbnu, so-c*ri% oglasu «« pnobčutr Čtkovtu, mcuio posluj tra,- nUrucs Cjublf/uui.fL tt/42. AjiU, oglasi,, ki slu tujo u posredovalna in, rocyal> j fifro Duij\ I nanjfi ZA&sik, Vin, tov Vrislojbuta, ta, fi/ro J)ul r- ?ekovskega vajenca »prejmem takoj. Nad 16 let »tari biajo prednost. Ivan Deržič, Šmartno pri Litiji. 21409 Starejšo prodajalko zmožno samostojno voditi podružnico z mešanim blagom, sprejmem. Kavcije zmožna ima prednost. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »15. julij*. 21134 Izdelovalce orodja modelne in strojne ključavničarje išče za TAKOjŠEN NASTOP tovarna »TITAN« d. d. Kamnik, pri Ljubljani. 21075 p—--- Kuharico mlajšo, restavracijsko, — mre ime Velika kavarna — Maribor. 21345 Knjigovodjo- bilancista samca, dobro verziranega v knjigovodstvu, išče za takojšen nastop oskrbništvo graščine, Ribnica na Dolenjskem. Ponudbam naj fr priložijo prepisi spričeval, osebno predstaviti se je samo na poziv. 21349 Fotograf, učenca ali učenko sprejmem takoj, dober risar ima prednost. Vinko Bavec, Rajhenburg. 21355 Absolventa trgovske šole ali trgovske akademije, ki obvlada slovenščino popolnoma, to je, da more prevajati brezhibno iz nemščine, sprejmemo. Prednost imajo absolventi trgovke akademije, ki obvladajo tudi srbohrvaščino. Ponudbe po,i »Bodočnost« »a ogl. odd. »Jutra«. 21380 Šiviljo ludi apretno začetnico — er.rejme takoj »Feminac Stari trg 28. 21491 Priletno žensko pametno, sprejmem k 2 otrokoma, ki bi tudi znala gospodinjstvo voditi in kuhati. Benedičič Alojzija, Pristava p. Tržiču. 21501 Plačilno natakarico ia dobro Močo gostilno v Ljubljani, s kavcijo, iščem. Ponudbe pof] »št. 2000« na ©gl. odd. »Jutra«. 21507 Delavke ra izdelavo oficirskih belih bluz potrebujemo za takoj. Podružnica Oficirske zadruge v Ljubljani, Tabor 1. 21509 - Kroiašk. pomočnika ea fino, veliko delo in 1 učenca sprejmem takoj pri »Elite«. Ljubljana, Prešernova ulica 9. 21407 Mizarski pomočnik ml a, z dobrimi spričevali, dobi službo. Ponudbe z zahtevo plače na naslov: — Martin Tamše, Stari trg, Siov. gradeč. 21437 Dobro kuharico od 35 let naprej, z daljšimi »pričevali, zdravo, pošteno in snažno, k samo 1 osebi ( ki je pa večkrat od-sotna). pn'fcr sobarice, — Iščorn. Plača po dogovoru, nastop takoj. Ponudbe na Franja Jakil, Karlovac — (Hrvatska). 21439 šiviljo ca damske obleke sprejmem Josip Baide, modni •alon, Krekov trg 10. II. 21404 Točilca »možnega kavcij*, sprejmem. Naslov v ogl cdd. »Jutra«. 21462 Usnjarskega vajenca krepkega, sprejme s hrano in stanovanjem (po dogovoru) Franc Cebular, Ig pri Ljubljani. 21468 Delavko ali delavca iz papirne ali kartonažne stroke, ki je zmožen rezanja papirja na stroju, — sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani. 21460 Zobotehnika veščega nekoliko operativnega dela, sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21442 Praktikanta za zobotehnika, z dovršeno meščansko ali srednjo šolo iščem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21443 Uradnik Potnik s popolno trgovsko in tehnično izobrazbo, — zmožen slovenščine, hrvaščine in nemščine — dober akviziter išče službe — Dopise pod »Akviziter« na ogl. oda. »Jutra«. 21290 Stalen visok zaslužek Iščemo potnike, nezaposlene itd. za celo našo državo Ponudbe na »Jutro pod — »Mednarodna«. £1479 Velik zaslužek — malo dela! Sprejmemo takoj zastopni-ke(ce) za prodajo lukrativ-nih predmetov. Zasigurana eksistenca. Garancija ni potrebna. — Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova. 21512 Zastopniki Velika zavarovalna družba sprejme zastopnike za vse večje kraje v Sloveniji — posebno za Črnomelj, Kočevje, Kostanjevico, Vel. Lašče, Litijo, Logatec, — Metliko, Ribnico, Vignjo goro, Vrhniko in Žužemberk — odnosno v okoliških vaseh navedenih krajev. Največja kulantnost in visoka provizija. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Visoka provizija 900«. 21466 Postrežnlco pridno in pošteno sprejmem s 1. julijem. Cas zaiposlit-ve Or) 7. do pol 4. Naslove pustiti v ogl. odd. »Jutra« pod značko: »Pošteno 22«. 21517 Postrežnlco mlado dekle, bivajočo pri starših, potrebujem za dopoldanske ure. Streliška ulica 32. 21508 Mlad šofer iznčen mehanik, trezen, — zanesljiv, išče mesta. Na/-slov v ogl. odd. »Jutra«. 21463 Samostojen mesar in prekajevalec Seli nastopiti takoj službo event. mesarijo vzaime na račun aH v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21452 Kino - operater išče službo. Naslov v podružnici »Jutra* 21435 Pekovski pomočnik iz Rusije, ki bi opravljal vse posle, razen pri peči, išče službe, prvi mesec delam zastonj. Cenj. ponudbe na ogl odd. »Jutra« — pod »Pošten pomočnik«. 21455 Vrtnar v svoji stroki popolnoma vešč, samski, 31 let star, išče stalno nameščenje. Tudi je pripravljen prevzeti mesto starejšega pomočnika. Nastopi lahko 1. avgusta. Cenjene ponudbe na — Karel Malek, vrtnar, Slov. Bistrica. 21310 Pekovski pomočnik mlad, išče službo. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod — Pekovski pomočnik. 21105 Uradnica dobra računarica, vešča — vseh pisarniških del, z — znanjem slovenskega, srbo hrvaškega, nemškega in italijanskega jezika, s 71et-no prakso, v večjem industrijskem podjetju v Ljubljani, želi spremeniti svoje dosedanjo službo z drugo samo za dopoldanske ure. Cenj. ponudbe na ogl. od. »Jutra* pod »Dopoldan«. 21470 Strojnik 38 let star, izučen ključavničar in železo s trugar, ki je bil več let uslužben v parni žagi pri električnih motorjih, išče mesta v večjem podjetju. Nastopi takoj Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Št. 38« na ogl. odd. »Jutra«. 21496 Trg. pomočnik mlad, dobro izvežban v mešani stroki, želj premeniti mesto. Nastop po dogovoru. Cenj. dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva moč«. 21440 Bivši mornariški podčastnik z nižjo srednjo šolo, vešč slov., srb.-hrv. in nemšč. ter dobro izvežban v pisarniških poslih, išče primerno službo Dopise na ogl. od. »Jutra« pod »Marljiv in zanesljiv«. 21445 Natakarica želi stopiti v službo s 1. julijem, gre tudi na deželo v boljšo restavracijo. Ima večjo prakso kot natakarica. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21441 Nemško konverzacljo da Nemka iz boljše družine na uro ali Jez ves dan. Gre tudi na dom. Ponudbe pod »Deutsch« na ogl. odd. »Jutra«. 21494 Drva bukove tn hrastove, odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. 8cagnetti v Ljubljani — za gorenjskim kolodvorom. 86 Indian Scout motor s prikolico, v dobrem stanju, prodaon. A. Kavčič, — mehanična del. Tržaška c. 12. 21432 Lokomobilo na surovo olje 12—14 HP, v dobrem stanju, z vozom za mlatilni-co, prodam po zmerni ceni radi preureditve pogona na elektromotor Pojasnila daje Jcsip Krajnc, Varaždin, tvornica ulja. 21262 Tesarji pozor! Več tisoč zobov za mlinska in žagina kolesa — (Kammbolz) is črnega gabra, prodam. Josip Kušer, lesni trgovec, Vitanje. — 21324 Fotoaparat Voigt.lSnder -Berheil, 9X12 Doppelanastigmat, nov. s 6 kasetami in filmsko kaseto, ugodno prodam Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra« 21473 Bukova drva suha, ponudite proti takojšnjemu plačilu družbi Ilirija, Vilharjeva cesta. — 21391 Vrvarske Izdelke oajboljfte kvalitete kupit«-najceneje » najveiji vrv« ni v Jugoslaviji: Tovanu motvoz« ln rrvarnv d i.. Uro#uplj<> prt Ljubljani — Komisijska zaloga: Franc Palme Ljubljana. Uospo-jasnila dais : V. Kovač. Sv. Petra nasip št. 17. 147 Restavracija »Planina« Sv. Križ nad Jesenicami. na novo preurejena. Na razpolago so zračne solnc-ne sobe in cela družinska stanovanja. Avto - taksi vsak čas na razpolago. Cene zmerne; izven glavne sezone znaten popust. — Priporoča se uprava. 21403 Profesor dr. E. ŠLAJMER ne crdiirra do 1. avgusta 1.1. 7779 Do sedaj najcenejia tvrdka v držat«! I Skladišče MEINEL & HEROLD Tovarna glasbil giamolonov in hartponik. R. Lorger MARIBOR ftt. 101-A Violine od Din 95r- d Ročne harmonike od Din 8!> Tamburice od Din 98-- d. Gramofoni od Din 345-— Zahtevajte naft veliki katalog, katerega vam poftljemo brezplačno. 7741 POZOR, strojni kljnčavničarji 1 We.iueug S hnitt-S anzenmac- e aa! ne potufefo v Kamnik ker so delavci tam v