EVIDENCA OKTOBER 2018 FOKUS Elektricna vozila 24 24 Elektricno gnana plocevina na štirih kolesih 30 Je prihodnost res v elektricnih vozilih? DOSJE Hiša iz kart, zgrajena na živem pesku E-zdravstvo se je v zadnjih letih razširilo tudi na potrošniške izdelke in storitve, a hkrati odprlo niz novih izzivov ter težav, ki mu preprecujejo pomensko poln premik na višjo raven. NOVE TEHNOLOGIJE Tiskalniški prstni odtisi Vsaj trideset let imajo papirji iz barvnih laserskih tiskalnikov in fotokopirnih strojev prostemu ocesu neviden podpis, iz katerega lahko preberemo, kdaj, kje in kaj je natisnilo neki dokument. Šele zadnjih 15 let je to javno znano in šele letos se je ta informacija prebila v zavest laicne javnosti, saj so v ZDA obsodili žvižgacico, ki so jo ujeli tudi zaradi teh podpisov. 40 52 2 oktober 2018 OKTOBER 2018 VKLOP U MONITOR PRO 04 Beseda urednika VKLOP 05 Ali Microsoft res potrebuje svoj brskalnik? 06 Novice 08 Dogodki – IFA 2018 10 Nowwwo IZVIDNICA 13 Samsung proti iPadu Pro? 14 Prakticna virtualnost 17 Prenosnik za igre NA KRATKO 18 Zajemanje zaslona za napredne MOBILNO 20 Naš izbor na Androidu 21 Ostareli Android 22 Naš izbor na iPhonu 23 Jesenska bera jabolk FOKUS 24 Elektricna vozila NAJBOLJŠI 34 Telefoni 38 Prenosni racunalniki DOSJE 40 Hiša iz kart, zgrajena na živem pesku 44 Racunalniki na pomoc 48 »Staro« je moderno NOVE TEHNOLOGIJE 52 Tiskalniški prstni odtisi 56 Halo, je tam podmornica? IZ TUJEGA TISKA 60 Zbogom, gotovina NASVETI 64 Izboljšajmo brezžicni signal – doma ali v pisarni 67 Dvanajsti iOS 70 Informacijska tabla in pametno ogledalo 72 Pisma bralcev 74 Pro et contra IZKLOP 76 Vzpon in padec – Bondwell 95 Pogled nazaj 78 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 30. oktobra nadaljujemo MONITOR PRO 78 80 Novice 82 Padec interneta – se lahko primeri nepredstavljivo? 84 Komunikacije in varnost: igra macke z mišjo 86 Varnostnotehnološki glavoboli 88 Je mar blockchain rešitev za informacijsko varnost? 90 Evolucija elektronskega sestankovanja 94 Videokonference v visoki locljivosti NAJBOLJŠI Huawei Mate 20 Lite Huawei je s prodajo »lahke razlicice« telefona zacel mesec dni pred tem, ko bosta uradno predstavljena »pravi« Mate 20 in Mate 20 Pro. 34 TELEFONI 34 Huawei Mate 20 Lite 35 Nokia 3.1 36 Nokia 5.1 36 Cubot P20 PRENOSNI RACUNALNIKI 38 Asus ZenBook Pro 38 Lenovo Yoga 730 39 Lenovo Ideapad 330 oktober 2018 3 VKLOP BESEDA UREDNIKA 9 4 oktober 2018 Množica davkov in trošarin na bencin se bo v prihodnosti gotovo preselila na elektriko, s katero bomo polnili avtomobile. MATJAŽ KLANCAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si Novi zagon za elektricni pogon Elektricne avtomobile poznamo že dolgo, tudi na lokalnih, slovenskih cestah jih je zadnja leta kar nekaj, vendar pa šele zdaj prihajajo casi, ko se bo boj za to tržišce zares razplamtel. a elektricnih avtomobi­lov do zdaj nismo jema­li resno, tako uporabniki kot proizvajalci, pokaže že zgolj pogled na tržne deleže – najbolje prodajani elektricni avtomobil je že leta Nissan Leaf, verjetno ga bodo kmalu prehiteli Kitajci (ker imajo pac najvecje tržišce na sve­tu). Glede na to, da si prva mesta med obicajnimi avtomobili z no­tranjim izgorevanjem že desetle­tja izmenjujejo Volkswagen, To­yota in General Motors, je jasno, da tukaj nekaj »ne stoji«. Zakaj veliki v elektricnem po­slu za zdaj ne sodelujejo? Gotovo je kljucen razlog, da vanj ne ver­jamejo oziroma je bilo tako vsaj do pred kratkim. Nadalje – go­tovo jih je presenetil vstop Tesle, ki je pokazala, da so lahko elek­tricni avtomobili tudi zelo dobri, vsaj ce so zelo dragi. In zagoto­vo je nekaj tudi na stari dobri te­oriji zarote, ki pravi, da veliki za vsako ceno ohranjajo svoj stole­tni monopol. Monopol, ki zelo dober kruh zagotavlja res veliki verigi podizvajalcev in proizva­jalcev tisocerih sestavnih delov, ki gredo v obicajen avtomobil z notranjim izgorevanjem. Nedvo­mno je proizvodnja elektricnega avtomobila enostavnejša in se je v nekaj letih bolj ali manj zado­voljivo priuci tudi popolni »racu­nalniški« novinec, kot je podje­tje Tesla. Resda so pri tem še ve­dno malo zacetniški in težave ve­likokrat rešujejo z rocnim delom, toda, kot kaže, bodo vendarle splavali. Bodimo realni – elektricni av­tomobili še niso pripravljeni, da bi prevzeli svet avtomobilov, kot ga poznamo. Svet, kjer so av­tomobili univerzalni in se lah­ko z njimi vozimo tako po me­stu, kot tudi odpotujemo na dru­go stran kontinenta. Svet, kjer so polnilna mesta na vsakem kora­ku in kjer polnjenje traja minu­to ali dve. Elektricni avtomobili, kot jih poznamo danes, so upo­rabni za mestno in primestno vožnjo, šele ce zanje odštejemo zelo veliko denarja, tudi za pre­cenje manjših držav, kot je Slove­nija. In še to vkljucuje daljše pol­nilne postanke (pol ure se šteje kot izredno hitro polnjenje, ki je zaradi omejitev avtomobila in/ali polnilnice le redko doseglji­vo) in varcevanje na vsakem ko­raku – ste res pripravljeni v vo­zilu zmanjšati gretje/hlajenje in ga upocasniti na raven 30 let starega avtomobila, da boste lah­ko brez težav pripotovali od Lju­bljane do morja in nazaj? In to v avtomobilu, za katerega ste kljub državni subvenciji odšteli veliko vec, kot bi dali za obicajen avto­mobil. A vendar število navdušencev, ki si elektricarja kupijo kot dru­gi avto za vožnjo v službo, nara­šca. Pri nas je k temu gotovo pri­pomoglo podjetje AvantGo s svo­jo floto elektricnih avtomobilov, ki si jih lahko izposojamo za re­lativno ugodne zneske. Gotovo ni malo uporabnikov, ki se ob iz­posoji navdušijo za enostavnost, hitrost, okretnost in do neke mere tihost elektricnega avto­mobila ter si ga nato želijo ime­ti tudi na domacem parkirišcu. Da o »zastonj« gorivu niti ne go­vorimo, ceprav se je treba zave­dati, da je zares zastonj (nakupo­valna središca) le zacasno in tudi zelo poceni (doma) ne bo vec, ce se bo tržišce razmahnilo. Množi­ca davkov in trošarin na bencin se bo v prihodnosti gotovo pre­selila na elektriko, s katero bomo polnili avtomobile, nakupoval­na središca pa svojih nekaj brez­placnih polnilnic nikoli ne bodo razmnožila na nekaj sto. Da o elektricnem omrežju, v nadgra­dnjo katerega bomo kot družba morali vložiti ogromne denarje, niti ne govorim. In vendar – zakaj lahko v re­snici v prihodnjih nekaj letih pri­cakujemo obcuten premik v sme­ri elektrifikacije avtomobilskega parka? Zaradi t. i. »dizelgata«, zato, ker so nemški avtomobilski velikani (ne samo Volkswagen) z dizelskimi avtomobili padli v nemilost pri nemških politikih, nato pa tudi pri kupcih. Kar ne­kaj vodilnih je že v zaporih, pod­jetja placujejo milijardne (Volks­wagen) ali vsaj milijonske (Dai­mler, morda tudi še BMW) kazni in odškodnine, Angela Merkel se v pismih avtomobilskih šefov ne dovoli vec nagovarjati z »Draga Angela«, kot kaže, bo vsaj dvaj­set nemških mest vsaj delno pre­povedalo vstop dizelskim avto­mobilom. Ne, nemški kupci s ta­kim razvojem niso zadovoljni, zato tržni delež dizelskih avto­mobilov drasticno upada. Tudi zato nemški proizvajalci že nekaj let izvajajo marketinško elektricno ofenzivo. Na sejmih gledamo »elektricne študije« in poslušamo, kaj vse bo na voljo okoli leta 2020, Audi in Merce­des pa sta pohitela in dva luksu­zna elektricna modela SUV pred­stavila že letos. Audi kar v pake­tu z omrežjem pogodbenih hi­trih polnilnic, kar bo za elektric­ni uspeh vsekakor kljucno. Pocakajmo torej na leto 2020 in se pustimo presenetiti. Do ta­krat pa berimo, kaj vse od elek­tricarjev obstaja po svetu in kaj od tega se v majhnih odstotkih da, z veliko truda, kupiti tudi pri nas. Vmes pa razvijajmo žilico za potovalno avanturo, ki je (in bo) v elektricnem svetu popolnoma drugacna, kot je zdaj.. D KOLUMNA VKLOP 9 oktober 2018 5 Si lahko predstavljamo prihodnost Microsofta brez mobilnih telefonov, brez lastnega brskalnika in v neki oddaljeni prihodnosti celo brez Oken? DAVID VIDMAR Ali Microsoft res potrebuje svoj brskalnik? dge je povsem spodo­ben brskalnik. Mode­ren, hiter, varen, pri­jazen do prenosnikovega aku­mulatorja in podpira vticnike. Microsoft je celo poskrbel, da so najbolj priljubljeni dodat­ki konkurencnih brskalnikov na voljo tudi za Edge. A za vse to mnogim ni mar, uporabni­ki ob prvem zagonu racunalni­ka z Okni refleksno namestimo Chrome ali redkeje Firefox. Ob­rabljena šala je, da je Edge zelo dober brskalnik – za prenos br­skalnika Chrome z Googlovih strežnikov. Spletni brskalnik je za uporab­nika kljucno spletno orodje. Nje­gova izbira je osebna. Ko ga upo­rabnik enkrat izbere, se nanj na­vadi, ga razume in mu zaupa. Odkar se nastavitve brskalni­kov sinhronizirajo med racunal­niki in mobilnimi napravami, je brskalnik še podaljšek telefona, kjer je uporaba vgrajenega oziro­ma privzetega brskalnika skoraj samoumevna in zato še toliko bolj trajna. Za tehnološko podjetje pa je brskalnik veliko vec kot le orod­je. Še pred nekaj leti veljalo, da proizvajalec z operacijskim siste­mom, ki tece na napravi, financ­no in tehnološko obvladuje tudi kljucne programe, ki jih uporab­niki tam uporabljajo. To pravilo je najbolje izkoristil prav Micro­soft, ki je z Okni obvladoval zaje­ten delež industrije programske opreme. Monopol operacijskega sistema je zacel razpadati s poja­vim »druge« naprave – pametne­ga telefona. Telefon je hitro po­stal prva uporabnikova naprava in postalo je jasno, da se dogaja­jo velike spremembe. Tržni dele­ži velikih so se zamajali, poti na­zaj ni bilo vec. In ko je Microsoft po mno­gih nadgradnjah koncno ugoto­vil, da je Internet Explorer ne­mogoce pripeljati v 21. stoletje, saj njegova zastarela tehnološka zasnova ne omogoca hitrosti in varnosti, ki jo diktirata tekme­ca, je predstavil nov brskalnik – Edge. A ce je Internet Explorer še leta 2003 kraljeval z neverje­tnimi 95 odstotki tržnega deleža, danes 60 odstotkov spletnih stra­ni prikaže Chrome, Safari 15, In­ternet Explorer tri (kar je le malo manj kot Firefox), Edge pa le dva odstotka. Chromu tržni delež še vedno pocasi raste, Safari je privzeti br­skalnik na jabolcnih telefonih in racunalnikih, njegov tržni de­lež kaže priljubljenost Applovih naprav. Ceprav je Mozilla pred meseci izdala novo, res vrhun­sko razlicico Firefoxa, ki je prava starosta spletih brskalnikov, in navdušila ozek krog tehnoloških navdušencev in borcev za svobo­den splet, ima vsak mesec manj uporabnikov. Googlov brskalnik je nesporen kralj, vsi ostali le ca­pljajo v njegovi senci. In vendar Microsoft vztraja, želi si ponovno vzpostaviti sta­nje, ko so uporabniki moder E enacili z internetom. Manj zah­tevni uporabniki, ki jih je še ve­dno velika vecina, so v Oknih pac uporabljali brskalnik, ki je bil privzeto namešcen. Inter­net Explorer takrat ni bil edini in ne najboljši, a je bil dovolj do­ber in ljudem ni bilo mar. Danes jim ocitno je. Tako kot so obu­pali nad Windows Phonom, bi Microsoft lahko pocasi obupal tudi nad lastnik brskalnikom, saj se zdi, da je ves trud zaman. Si lahko predstavljamo priho­dnost Microsofta brez mobilnih telefonov, brez lastnega brskal­nika in v neki oddaljeni priho­dnosti celo brez Oken? Domaci uporabniki bodo rekli nikakor – saj potem Microsofta sploh ne potrebujemo vec! A poslovni uporabniki vedo, da eno najve­cjih podjetij res še ne bo šlo v po­zabo. V vecini podjetij kraljujejo osebni racunalniki z Okni, stre­žniki za pošto, podatkovne zbir­ke in še marsikaj z Microsofto­vega dolgega seznama izdelkov. Celo Internet Explorer se še mar­sikje uporablja. A vse to so ostan­ki preteklosti. Microsoftovo del­nico žene v nebo le oblak. Offi­ce 365 je po letih marketinških vlaganj koncno prišel v zavest ljudi in podjetja tako ali druga­ce prehajajo nanj. Googlu s svo­jo oblacno Pisarno v poslovnem svetu v resnici ni uspelo, zato Microsoft Office popolnoma do­minira. Tudi drugi del Micro­softova oblacne zgodbe, Azure, se skokovito razvija in celo kra­de Amazonov tržni delež. Delni­ca strmo raste, že davno je prese­gla vrednost, ki jo je imela v casu dominacije nad tržišcem doma­cih racunalnikov in spleta. Microsoft lastnega brskalnika ne potrebuje. Tako kot ne potre­buje lastnega telefona, celo Oken in PC v resnici ne. Njegova priho­dnost je v oblaku. A v preteklo­sti so pokazali, da se ne preda­jo zlahka, in obcasno jim preo­brat celo uspe. Verjamem, da se bo Microsoft še kar nekaj casa trudil, Okna in Edge še naprej iz­boljševal. Zakaj tudi ne – ne na­zadnje bo tako dlje obdržal kup­ce Oken in majhen delež uporab­nikov brskalnikov. Mogoce pa se bo vztrajnost celo izplacala – nic namrec ni vecno, tudi Google in Chrome ne. . Microsoft si na vse mogoce nacine prizadeva obdržati tistih nekaj uporabnikov, ki za brskanje po spletu uporabljajo Edge, hkrati pa si zelo mocno želi, da bi med zveste uporabnike privabil še koga. Poskuša celo z obup(a)no potezo oglaševanja Edgea, ki se sproži, ko zaženemo namestitev brskalnika Chrome ali Firefox. Bitka za brskalnike se zdi že davno izgubljena, zakaj se torej Microsoft še vedno bori? E VKLOP NOVICE NOVICE VKLOP U U 6 oktober 2018 oktober 2018 7 Leto je naokoli in Apple spet predstavlja nove modele svojih iPhonov. Ce je bil lanski modem iPhone X precejšnja novost in sprememba v primerjavi s pred­hodniki (zaslon OLED od roba do roba, zareza, ne nazadnje viš­ja cena), so tokratni modeli le zmerna evolucija. Seveda ima­jo (ponovno) hitrejši procesor (A12 Bionic), kljucna novost pa je le vecji model XS Max. Letošnji iPhoni nosijo ime­na (kot smo že porocali) XS, XS Max in XR. Zlobneži bodo pripo­mnili, da gre za skorajda »andro­idna« imena, iz katerih se opazo­valci delamo norca že vrsto let (mimogrede, tudi zgoraj ome­njeni Bionic sodi v isto kategori­jo imen). Modela XS in XS Max sta vi­deti kot lanski model X. Prvi ima tudi enako velik zaslon (5,8 pal­ca), medtem ko ima model XS Max kar 6,5-palcni zaslon (lo­cljivosti 1242 × 2688 pik), kar je celo vec kot najvecji Samsungov model Note 9. Casi, ko je iPhone moral biti majhen, locljivost pa ni bila pomembna, so ocitno do­koncno mimo. Po Applovih bese­dah so se za model Max odlocili zato, ker so uporabniki po lanski predstavitvi OLED modela X po­grešali »velik« telefon, kot je bil model 8 Plus. V resnici ima mo­del X v primerjavi z njim vecji za­slon, le ohišje je manjše. Model XS bo stal enako kot lan­ski model X (v ZDA je to med 999 in 1349 dolarji), model XS Max pa vsaj 100 dolarjev vec. Pri nas je model X trenutno na voljo za 1199 EUR (64 GB) in 1379 EUR (256 GB), približno torej lahko ocenimo, za koliko denarja si bo­ste lahko privošcili model Max … Za manj zahtevne (in bogate) je na voljo še model XR z zaslo­nom LCD, ki je velikosti 6,1 pal­ca. Stal bo približno 200 dolarjev manj kot model XS. Nova ura Na dogodku je bila predsta­vljena tudi nadgrajena pame­tna ura Watch 4. Apple sicer ne pove, kako dobro se prodaja­jo ure Watch, jasno pa je, da so to najbolje prodajane pametne ure. Watch 4 ima zaslon OLED, ki sega bolj od roba do roba, na voljo sta velikosti diagonale 40 in 44 mm. Lanski model Watch je bil na voljo v velikostih 38 in 42 mm, bil pa je tudi precej ce­nejši. Za letošnje modele se zah­teva zaokroženo 100 dolarjev vec – 500 in 530 dolarjev. Leto­šnji model lahko menda zazna, ali je uporabnik z uro padel, na­kar poklice nujno pomoc. Apple torej ocitno meri (tudi) na sta­rejšo populacijo. Na to kaže tudi certifikat, ki ga je v tej smeri do­bil od ameriškega zdravstvenega regulatorja. U Novi, vecji iPhoni in nova, vecja ura Watch U Resolucija za prepoved avtonomnega orožja Poslanci Evropskega parlamenta so v sredo sprejeli resolucijo, ki prepo­veduje avtonomne sisteme orožij. Poslanci menijo, da je treba orožja, ki bi lahko delovala brez cloveškega nadzora, prepovedati, preden bo pre­pozno. Seveda (še?) ne govorimo o Terminatorjih, toda dejstvo je, da nekate­re države že razvijajo samodejne trote (drone) in rakete, ki bi se zmogli o svoji tarci odlocati samodejno oziroma na podlagi algoritmov umetne in­teligence, ki bi jih vsebovali. Tudi ideje o samodejnih kvadrokopterjih, ki bi samostojno iskali teroriste in jih pobijali, niso vec nove. Poslanci z resolucijo merijo na dogovor, ki naj bi ga sprejele evropska izvršna oblast ter države clanice in ki naj bi zagotovil popoln clovekov nadzor nad orožjem. Tovrstni pogovori naj bi se novembra nadaljevali v Združenih narodih, kjer bi lahko morebiti dosegli mednarodno prepoved avtonomnega orožja. U Ko televizor pozove k tožbi lastnega proizvajalca Vizio, kalifornijski proizvajalec televizorjev, je bil leta 2015 ujet pri pri­dobivanju osebnih podatkov in navad uporabnikov, ki so bili potem pro­dani oglaševalcem. Z ameriškim regulatorjem FTC so se pogodili za ka­zen 2,2 milijona dolarjev, hkrati pa so obljubili, da bodo poslej od upo­rabnikov poskušali pridobiti dovoljenje za tovrstno pocetje. Vizio pa je še vedno pod pritiskom skupinske tožbe uporabnikov, ki od podjetja zahtevajo odškodnino za ocitano mu pocetje. Po ameriških za­konih morajo biti vsi zainteresirani za skupinsko tožbo enakopravno ob­vešceni, kar po navadi pomeni obvestilo po elektronski ali navadni po­šti, vendar sodišce tokrat razmišlja o bolj tehnološko naprednem obve­stilu. Televizorji Vizio, o katerih tece beseda, so namrec povezani s sple­tom (sicer bi pac težko zbirali podatke o uporabnikih), torej jim je mogo­ce tudi poslati obvestilo, ki naj se prikaže na zaslonu. Obvestilo bo upo­rabnika pozvalo oziroma vprašalo, ali si želi sodelovati v skupinski tožbi proti Viziu in na koncu morebiti prejeti delež milijonske odškodnine, ki ga bo podjetje morda moralo placati. U Kar 44 odstotkov mladih je Facebook izbrisalo iz svojih telefonov Ameriška agencija za raziskave javnega menja Pew Research Center je objavila izsledke raziskave, ki kažejo na osip uporabnikov Facebooka. Med okoli 4500 anektiranimi je kar 74 odstotkov uporabnikov zaradi afe­re Cambridge Analytica ukrepalo. Nekateri so si vzeli daljši cas in premor pri objavljanju vsebin, mnogi so spremenili varnostne nastavitve in ome­jili objave, tretji pa so povsem izbrisali profile in aplikacije iz svojih (mo­bilnih) naprav. Kar cetrtina vprašanih, ne glede na starost, je prenehala uporabljati Fa­cebook. Številka postane še precej višja, ce se omejimo na generacijo mladih v starosti 18–29 let. Tu je Facebook nehalo uporabljati kar 44 od­stotkov vprašanih, vecina pa nadaljuje spletno druženje na drugih plat­formah. Pew Research je raziskavo opravil v prvi polovici junija, torej do­volj dolgo za afero, kar pomeni, da so se strasti že polegle in izmerjene vrednosti najbrž predstavljajo novo realnost. U Netflix in Amazon bosta morala ponuditi vec lokalnih vsebin Evropska komisija pripravlja nov zakon, po katerem bodo mo­rali ponudniki pretocnih video posnetkov ponujati vsaj 30 od­stotkov lokalnih vsebin. Dogo­vori z glavnimi ponudniki, kot sta Netflix in Amazon, so menda že sklenjeni, zakon pa bo predvi­doma sprejet v decembru. Ponu­dnik bodo nato imeli 20 mesecev za uskladitev z novo direktivo. Lokalne vsebine bodo morale biti objavljene na vidnem mestu, clanice EU pa bodo imele nekaj fleksibilnosti pri izbiri nadomestil. Ponudniki bodo lahko zagotavlja­li lokalno produkcijo ali pa prispe­vali v nacionalne filmske sklade. Poleg tega obstaja tudi možnost, da države scasoma dvignejo kvoto na 40 odstotkov lokalnih vsebin. Evropska komisija se menda ne namerava ustaviti pri tem. V pripravi so dodatni zakoni, ki bodo zagotavljali višja placila nadomestil avtorjem in režiser­jem vsebin, ki so objavljeni v sto­ritvah, kot je YouTube. EU DIREKTIVA U Evropski parlament sprejel direktivo, ki omejuje svobodo na internetu vropski parlament je da­našnji seji v Strasbourgu sprejel besedilo nove di­rektive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu, ki prinaša stro­go zašcito avtorskih pravic. Za direktivo je glasovalo 438 po­slancev, proti jih je bilo 226. Najvec prahu v zvezi z interne­tom sta dvignila 11. in 13. clen, ki omejujeta pravice, ki smo jih bili na spletu vajeni že od same­ga zacetka. Založniki oziroma novinarske hiše bodo dobile pra­vico do zaracunavanja objav od­lomkov iz svojih vsebin (news snippets), ki, na primer, predsta­vljajo gonilo Google News. Novo ureditev se v medijih poime­novali davek na povezave (link tax). V preteklosti so tak pristop nekatere države že preizkuša­le in obicajno se je koncal klavr­no. V Španiji je Google preprosto izklopil Google News, v Nemci­ji pa so davek placevali vsi razen Googla. Še vedno bo dovoljeno objavljanje povezav in posame­znih kljucnih besed, ne bo pa vec brezplacno objavljanje (niti eno­stavcnih) povzetkov. V 13. clenu direktive pa je za­pisana obveznost ponudnikov platform (kot sta YouTube in Fa­cebook), da proaktivno prepre­cujejo kršenje avtorskih pravic. Doslej je veljala doktrina varne­ga pristana, kjer je zadošcalo, da se je ponudnik platforme hitro odzval na vsako prijavljeno krši­tev, ni pa mu bilo treba prever­jati vsebin ob nalaganju. Zdaj bo drugace, saj bodo morali zago­toviti samodejne razumne ukre­pe za blokiranje. To pomeni, da se obetajo samodejni filtri. Tako neprofitne organizacije (npr. Wi­kipedija) kot giganti (Facebo­ok, Apple) so se izrekli ostro pro­ti predlogu. Glavni porocevalec parlamenta Axel Voss je po drugi strani zatrjeval, da direktiva ne prinaša cenzure interneta, kot so se na novico že odzvali v Piratski stranki. Nova direktiva še ne velja. Po potrditvi v parlamentu se za­cenja zadnji krog pogajanj še z Evropsko komisijo in Evropskim svetom, ki bo dal koncno obliko besedila. Pricakovati je, da bo di­rektiva sprejeta v zacetku priho­dnjega leta. Zanjo so izmed slovenskih po­slancev v Evropskem parlamen­tu glasovali Franc Bogovic (ELS/SLS), Patricija Šulin (ELS/SDS), Romana Tomc (ELS/SDS) in Ivo Vajgl (ALDE/Desus), proti pa so bili Tanja Fajon (SD/SD), Alojz Peterle (ELS/NSi) in Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem). Milan Zver (ELS/SDS) ni bil prisoten. E V casih, ko so za vrhunske te­levizorje veljali tisti, ki so delova­li na podlagi plazemske tehnolo­gije in so bili LCD le za tiste z (re­lativno) tanjšimi denarnicami, je bilo hkrati jasno, da »plazme« niso primerne za prikazovanje staticne slike – ta se je namrec v zaslone trajno »vžgala«. Verjetno ste tudi sami kdaj vide­li letališke zaslone, ki so prikazovali logotipe in naslove, ki jih že davno ni bilo vec. Zasloni LCD (med ka­tere sodijo tudi danes najbolj priljubljeni za­sloni LED – gre le za dru­gacno osvetlitev v zaslo­nih LCD) teh težav ni­majo, imajo pa jih, zani­mivo – današnji vrhun­ski televizorji s tehnolo­gijo OLED. Zasloni LCD namrec delujejo tako, da tekoci kristali le ustrezno zaustavljajo svetlobo iz ozadja, pike v zaslonih OLED pa dejansko »žarijo«. Po veliko urah takega žarenja pa sposobnost hi­trega ugašanja in prižiganja po­casi izgubijo. Korejski LG, ki je bolj ali manj edini proizvajalec dovolj velikih zaslonov OLED, da jih je mogoce vgraditi v televi­zorje (vgrajujejo jih tudi Philips, Sony, Panasonic in še kdo, kon­kurencni Samsung pa se je raje odlocil za QLED, kar je slišati kot OLED, vendar ni), se taki »vžga­nosti« poskuša izogniti z reloka­cijo pik, ki se vklopi, ko zaslon zazna daljši staticni prikaz ena­kih delov slike. Kot kaže, to ne deluje najbolje. Spletna stran Rtings, ki se ukvarja s preizkušanjem razlic­nih zaslonov, je januarja 2017 zacela s trajnim testom, ki naj bi pokazal, ali se imajo današnji televizorji težave z »vžganostjo« slike. Televizorji so prižgani po pet ur, nato eno uro pocivajo, ta cikel se ponovi štirikrat na dan. Televizorja, ki sta pred­vajala TV postajo CNN, imata po 4000 urah de­lovanja jasno »vžgan« lo­gotip in spodnjo staticno vrstico, enako se je zgo­dilo tudi s televizorjem, ki je »igral« igro FIFA18. Televizorji, ki so predva­jali druge TV-programe (NBC), težav z »vžgani­nami« nimajo. LG sicer navaja, da naj bi njihovi televizorji OLED brez »vžganja« de­lovali do 30.000 ur. Kot kaže, to ne drži. U OLED TV – ponavlja se zgodba z »vžgano« sliko VKLOP IFA 2018 IFA 2018 VKLOP U U 8 oktober 2018 oktober 2018 9 ot je že v navadi, so za­šcitni znak vec kot pol stoletja starega sejma IFA zasloni – od tistih najmanj­ših do najvecjih. Tokratni pre­gled novosti zacenjamo z naj­vecjimi med njimi, torej televi­zorji. Ti so naredili naslednji ra­zvojni korak, vsaj kar zadeva lo­cljivost, saj so se številni proi­zvajalci že bahali s kratico 8K. Samsung je za svoj televizor QLED Q900R celo napovedal, da bo na bogatejših tržišcih na­prodaj že oktobra, medtem ko se je tehnicno podkovana jav­nost lovila okoli 88-palcnega ve­likana znamke LG s tehnologijo OLED. Svojo že drugo generaci­jo televizorjev z locljivostjo 8K je medtem predstavil Sharp, ki dokazuje, da še kako obvlada svoje delo. Na drugi strani pa sta giganta iz sveta televizor­jev, Philips in Sony, ubrala pre­cej bolj prakticen pristop in po­kazala novo generacijo televi­zorjev z zasloni locljivosti 4K, s katerimi bosta v prihodnjih me­secih novacila kupce. Njuna iz­delka Philips OLED903 in Sony AF9 sta nadvse prepricljiva iz­delka, na naše vprašanje, zakaj v ponudbi še nimata televizorja locljivosti 8K, pa smo dobili sko­raj identicne odgovore, in sicer: niti tehnologija HDR se še ni uveljavila, prav tako oddajanja v locljivosti UltraHD 4K ne najde­te skoraj nikjer. Na vecji nabor televizorjev z locljivostjo slike 8K bomo torej morali pocakati še kakšno leto, je pa jasno, da prihajajo. Dodatna »ovira« pri njihovem uveljavljanju bo poleg premijske cene bržkone tudi ve­likost – vsako gospodinjstvo pac nima prostora za 75-palcni tele­vizor, ki je nekakšna vstopna ve­likost v svet locljivosti 8K. Racunalniški svet spet deležen svežih inovacij Intelova polomija z ranlji­vostmi procesorjev je zaslužna tudi za to, da nismo bili deležni le še enega miniaturnega sko­ka na podrocju zmogljivosti in oznak nove generacije proce­sorjev. Zato pa so se morali proi­zvajalci domisliti svežih inovacij in po videnem v Berlinu se zdi, da je to vecini zelo dobro uspe­lo. Posebej sta nas navdušila Asus in Lenovo. Prvi z novo dru­žino prenosnikov ZenBook Pro, ki prinaša eno najbolj inovativ­nih funkcij ta hip – drsna plošci­ca, poimenovana ScreenPad, na­mrec deluje kot dodaten zaslon in omogoca preslikavo razlicnih funkcij programske opreme ali pa kar vsega namizja nanjo. Cim se uporabnik privadi nove di­menzije upravljanja programov in sistema Windows 10, naj bi se njegova produktivnost moc­no povecala. Pravi šov pa je dan pred sej­mom uprizoril najvecji proi­zvajalec racunalnikov na svetu, ki je na dogodku TechLife med drugim predstavil vec svežih prenosnikov. Z modelom Thin­kPad X1 Extreme so kitajski in­ženirji postavili nove meje mo­gocega v svetu poslovnih pre­nosnikov (in vanj vgradili prav vse, kar so želeli uporabniki), še precej bolj vroce pa je bilo ob predstavitvi prenosnikov Yoga. Druga generacija modela Leno­vo Yoga Book (C930) ima na­mrec vgrajena kar dva zaslona, pri cemer je spodnji »pasme« e­-ink (elektronsko crnilo) in ob­cutljiv na dotik, svojo podobo pa spreminja glede na namemb­nost – spremeni se lahko v kar 160 razlicnih (navideznih) tip­kovnic, plošco za prosto risanje ali pisanje itd. Zastavonoša dru­žine Yoga, model C930, je dobil v ohišje prenosnika skrito aktiv­no pero, v tecaje zaslona vgraje­no zvocno policko (zvok je tako vedno usmerjen proti uporab­niku) ter povsem novo funkci­jo odpiranja zaslona prenosni­ka. Zanj moramo zgolj potrka­ti na ohišje. Na velikanskih pla­katih v neposredni okolici sejmi­šca pa je Lenovo dražil s še enim prenosnikom – modelom Yoga C630. Ta se od vecine drugih prenosnikov razlikuje po tem, da ima vgrajeno zmogljivo mo­bilno platformo, in sicer Qual­comm Snapdragon 850. Preno­snik s povsem obrnljivim zaslo­nom na racun izjemne miniatu­rizacije komponent kljub tanki zasnovi premore še precej zmo­gljivo baterijo, ki skupaj z rela­tivno skromno energijsko lakoto mobilne platforme prenosniku omogoca kar do neverjetnih 25 ur avtonomije delovanja z enim polnjenjem. Seveda na sejmu IFA ni manj­kalo igricarskih prenosnikov, a najvec pozornosti je bil deležen tisti, ki morda sploh ne bo ugle­dal proizvodnje. Acer se namrec še odloca, ali bo prototipni Pre­dator Triton 900 dejansko zacel izdelovati. Gre za kombinacijo igricarskega prenosnika in hi­brida 2-v-1, njegova posebnost pa je položaj tecajev zaslona, ki ga ob uporabi premaknejo nad vrhnji del tipkovnice. Zaslon je tako bliže igralcu. A tu se ino­vacije še ne koncajo, prenosnik je kot eden res redkih na svetu opremljen še z mehansko tip­kovnico, drsna plošcica pa je po­stavljena na desni strani in ima za namecek integrirano navide­zno številcnico. Jesenski mobilni obracun Od svetovnega mobilnega kongresa v Barceloni je mini­lo že pol leta, kar pa je cas, ki v svetu mobilne telefonije predsta­vlja t. i. osvežitveni cikel. Števil­ni proizvajalci mobilnih telefo­nov in dodatkov zanje so zadnja leta povsem posvojili sejem IFA. Dva med njimi sta ga celo izkori­stila za predstavitev novih zasta­vonoš, pri cemer je bil Sony Xpe­ria XZ3 hkrati najzmogljivejši in najdražji pametni telefon, pred­stavljen na sejmu IFA, a nic kaj veliko ni zaostal niti ZTE z mo­delom Axon 9 Pro, v katere­ga kitajski proi­zvajalec polaga velike upe, saj mora pokrpati izgubljeni ugled zaradi sankcij v ZDA. Še precej bolj vroce pa je bilo oziroma bo v t. i. srednjem cenovnem razredu, kjer se bodo v naslednjih mesecih za kupce pomerili zelo prepricljivi mode­li razlicnih proizvajalcev. Mobil­nike Huawei Mate 20 Lite, Ho­nor Play, HTC U12 Life ter Wiko View 2 Plus bomo kmalu preiz­kusili tudi v naši reviji. Za nekaj deset milijonov ljubiteljev tip­kovnice na pametnih telefonih pa je poskrbel BlackBerry s sve­žim modelom BlackBerry Key2 LE. Znamka, ki je sicer pristala v rokah kitajskega TCL, obljublja, da bo telefone s polno QWERTY­-tipkovnico izdelovala, vse do­kler jih bodo ljudje kupovali. Za ljubitelje kakovostnega zvoka Ob vseh zaslonih uporabniki kaj hitro pozabimo, da je zvok pravzaprav polovica kinotecne ali druge vecpredstavnostne iz­kušnje. Sejem IFA pa je raj tudi za ljubitelje kakovostnega zvo­ka, ti imajo kaj videti in pred­vsem slišati. Luksuzna blagov­na znamka Bang & Olufsen je postregla z zanimivo oblikova­nim domacim zvocnikom z ohiš­jem iz aluminija, ki ima vgraje­nih vrsto razlicnih zvocnikov, vkljucno z nizkotoncem premera 25 cm, vsakega izmed dveh pa­rov zvocnikov »v posodi« pa po­ganja locen ojacevalnik. Zvocni­ški sistem Beosound Edge pod­pira tudi tehnologijo Chrome­cast, torej mu bomo zlahka po­slali glasbo v predvajanje. Med številnimi brezžicnimi slušalka­mi so ocenjevalci na sejmu izbor za najboljše podelili Sennheiser­jevim Momentum True, medtem ko je bil za najboljšo zvocno poli­co razglašen izdelek Sennheiser Ambeo, ki je opremljen s kar 13 zvocniki in resnicno ustvari pri­sten zvok v navezi s katerimko­li televizorjem. Berlinski sejem je eden redkih, kjer na svoj ra­cun pridejo tudi ljubitelji vinil­nih plošc. Te nikakor nocejo iz mode, nasprotno, proizvajalci jim pridno podaljšujejo življenje. To na odlicen nacin pocne tudi predvajalnik plošc Yamaha Vinyl 500, ki zna zvok z vinilnih plošc prek brezžicne povezave WiFi prenesti na razlicne zvocnike in druge naprave.. Tehnološko razvajanje Sejem potrošniške elektronike IFA obiskovalcev nikoli ne razocara, za kar poskrbijo številne novosti, pri cemer proizvajalci tekmujejo, kdo bo predstavil najucinkovitejšo ali pa vsaj najopaznejšo inovacijo. Letos smo poglede in dotike pasli po naslednjih napravah ... Miran Varga . Drsno plošcico ScreenPad bi si želeli v slehernem prenosniku. K . Televizorji postavljajo nove mejnike – najboljši sliko že prikazujejo v locljivosti 8K, a jih v naših domovih bržkone prav hitro še ne bomo (u)gledali. Huawei že draži z novim Kirinom Kitajski velikan Huawei je sejem IFA izkoristil zgolj za napoved novih modelov, ki jih bo predstavil v kratkem, je pa zato razkril vrsto podrob­nosti o njihovem »srcu«. Poganjal jih bo namrec hišni mobilni procesor (SoC) Kirin 980. Ta bo nastajal v tovarnah partnerja TSMC in bo narejen v litografiji 7 nm, na površini kvadratnega centimetra pa se bo gnetlo kar 6,9 milijarde tranzistorjev. Nova jedra ARM Cortex-A76 in graficna sredica ARM Mali G76 ob precejšnjem dvigu zmogljivosti obljubljajo še vecjo varcnost. Procesorskih jeder je osem, po novem pa niso razpore­jena v dve skupini (big.LITTLE), ampak v tri (big.middle.LITTLE). Prvi dve glede na potrebe poganjajo jedra A76, zadnjo pa jedra A55. Med ostali­mi izboljšavami velja omeniti hitrejši LTE Cat21 (dosega hitrosti prenosa podatkov do 1,4 Gb/s), hitrejši WiFi, dvojni slikovni procesor za podporo dvojni kameri in dvojni nevronski soprocesor NPU. . Lenovo dokazuje, da inovacij v svetu prenosnikov resnicno ne manjka – druga generacija modela Yoga Book je namenjena kreativcem po duši. . BlackBerry se ne da. Model Key2 LE predstavlja dostopnejšo alternativo hišnemu zastavonoši. . Združevanje starejših in novejših tehnologij je v svetu zvoka nadvse dobrodošlo. VKLOP NOWWWO U 10 oktober 2018 Igricarsko-racunalniška nostalgija Ne glede na to, koliko stari smo, se s prijatelji in z znanci prej ali slej zaplete­mo v pogovor, kako so bile stvari vcasih drugacne, a še vedno nadvse zani­mive. Naslednjih nekaj spletnih strani nas bo popeljalo v igricarsko obarva­no racunalniško preteklost. T Besedni tetris Poznate Semantris? Gre za novo igro, pod katero je podpisan sam Google, je pa hkrati na moc podob­na najboljšemu ruskemu izvoznemu artiklu vseh casov – igri Tetris. Se­mantris je podobno zasvajajoca igra, v kateri vnašamo bodisi besede ali fraze in s tem logicno dokoncamo misel ali stavek, ki je prikazan na za­slonu. Igra pozna dva razlicna naci­na igranja – v arkadnem nacinu za pravilno ugotovljene besede dobiva­mo tocke, v nacinu, poimenovanem Blocks, pa upamo, da bo uspela teh­nologija strojnega ucenja našo bese­do povezati z drugimi in tako uniciti kar najvec nakopicenih predmetov. research.google.com/semantris/ T Zvocni opis potovanja Še eden izmed najzgovornejših na­cinov, kako lahko kombiniramo naj­razlicnejše tehnologije in vsebine ter ustvarimo nekaj povsem novega in uporabnega, je ideja o zvocnih opi­sih potovanja. V brskalniku pame­tnega telefona dostopamo do strani Road Trip, z njo delimo svojo lokaci­jo in že naslednji hip lahko posluša­mo zanimive informacije o krajih, po katerih se vozimo. Spletno-mobilna storitev vire crpa iz spletne enciklo­pedije Wikipedia. roadtrip.glitch.me T Potovanje z Emirati Letalska družba Emirates je v sple­tno predstavitev pretvorila pravca­to 3D-podobo notranjosti svojih le­tal. Spletno mesto podpira klasicen 2D-ogled na namiznem racunalniku, še precej bolj doživeto pa bomo po­tovanje doživeli ob pomoci ocal za navidezno resnicnost (VR). Vkrcali se bomo v virtualni airbus A380 ter se usedli na sedež v ekonomskem, po­slovnem ali prvem razredu. Med le­tom je na voljo vrsta zanimivih in uporabnih informacij, preverimo lah­ko celo stanje toaletnih prostorov in prhe v prvem razredu. bit.ly/emirates454 T Ubisoft Reflections Angleška podružnica francoske­ga založnika racunalniških iger Ubi­soft, ki je podpisan pod vrsto naj­bolj ikonskih naslovov, med drugim tudi Assassin’s Creed, je pred krat­kim prenovila svoje spletno me­sto. Ta deluje kot klasicna spletna stran in hkrati tudi novaci nove raz­vijalce iger, v spletnem dnevniku pa najdemo opise delovne kulture v podjetju. Poleg opisov najrazlicnejših iger so seveda neposredne povezave do spletne trgovine. reflections.ubisoft.com T Potujmo z aranžmajem nekoga drugega Živemu cloveku se vse zgodi, pravi­jo. Na to racuna tudi spletna stran Transfer Travel, ki je sama sebe okli­cala za spletno tržnico potovanj. Na njej ljudje prodajajo svoje rezervaci­je hotelov, letov, potovanj in pocitnic. Stran dejansko deluje kot tržnica, za posamezno vsebino lahko ponudi­mo doloceno vsoto denarja in skle­nemo dobro kupcijo. Seveda se lah­ko postavimo tudi v vlogo prodajal­ca, pri cemer velja omeniti, da pro­vizija omenjene strani v vsakem pri­meru znaša kar 15 odstotkov. www.transfertravel.com T Ucenje morsejeve abecede Google je svoji tipkovnici Gboard v sistemu Android dodal podporo za morsejevo abecedo in tako ljudem z omejenimi gibalnimi sposobnostmi olajšal komunikacijo. Zatem je isto funkcionalnost omogocil še za upo­rabnike naprav z iOS. Veliki adut di­gitalne tipkovnice je v tem, da jo uporabnik lahko povsem prilago­di lastnim potrebam. Toda prava vre­dnost aplikacije se skriva v njenem izobraževalnem nacinu, saj uporab­niku pri ucenju omenjene abecede pomaga umetna pamet. experiments.withgoogle.com/collection/morse T Pod površjem Amsterdama Ob gradnji novih prog podzemne že­leznice pod reko Amstel so v sredi­šcu Amsterdama in okolici arheologi dobili priložnost za res globoke izko­pe. In jih seveda izkoristili, saj so na­šli kar okoli 700.000 starinskih pred­metov. Vecino si jih lahko ogleda­mo na arheološkim najdbam posve­ceni spletni strani, pri cemer si lah­ko pomagamo z umestitvijo predme­tov v posamezne kategorije, se pre­mikamo po casovnici (njihovega na­stanka) ali pa se odlocimo za vode­ni spletni ogled. Seveda ne manj­ka izcrpen clanek o projektu, o ka­terem si lahko ogledamo tudi doku­mentarni film. belowthesurface.amsterdam/en T Muzej starih racunalnikov Na spletu je moc najti resnicno vse. Tudi spletni muzej starih racunalni­kov. Domuje prav tako na precej stari domeni Old computers, saj uporabni­ke gosti že od leta 1995. Gre za brž­kone najbolj popoln seznam starih racunalnikov, opremljen s slikami in z bolj ali manj popolnimi opisi. www.old-computers.com/museum/ T Retro igricarski raj Stare igre nikoli ne umrejo. Preseli­jo se na stran Retro Games, ki je celo tako priljubljena, da je dobila vec posnemovalcev. Na njej bomo našli morje starejših iger za racunalnike in igralne konzole proizvajalcev Atari, Commodore, Nintendo, Sega, Sincla­ir, Sony in drugih. Na voljo za ogled (in nakup) je tudi precej bogata zbir­ka revij in knjig. www.retrogames.co.uk T Najboljše starejše igre Ce bi radi spet igrali katero izmed iger, ki so bile velik hit pred 15, 20 ali vec leti, potem bo pravi naslov spletno mesto Best Old Games, ki je posveceno igricarskim uspešni­cam nekega drugega casa. Te so za vecjo preglednost urejene v posa­mezne kategorije, na lestvici najpo­gosteje igranih starih iger pa vodijo Prehistorik 2, Civilization, Dyna Bla­ster ter Transport Tycoon. Za njiho­vo igranje bomo potrebovali emu­lator, zato spletna stran postreže z odlicnim emulatorjem, poimenova­nim DOSBox. www.bestoldgames.net T Samov svet Starejši bralci revije Monitor se za­gotovo spomnijo casov ikonskega osembitnega racunalnika ZX Spec­trum (t. i. mavrica pa tudi radir­ka). A njegovega naslednika, mode­la Sam Coupe, se spomni le redko­kdo. No, da ne bi ostal v popolni po­zabi, skrbi po vzoru Wikipedie in da­tumu nastanka izdelka graficno skla­dno izdelano spletno mesto, na ka­terem najdemo cel kup fotografij ra­cunalnika, opisov, zanimivosti ter na­vodil za uporabo. Seveda lahko pre­nesemo tudi marsikatero aplikacijo in predvsem igro ter ju poženemo v emulatorju, ce že originalne naprave ne premoremo. www.worldofsam.org T Brezplacno do starih iger Še eno izmed zakladnic starih iger za osebne racunalnike in racunalnike Amiga predstavlja stran Old Games, ki je v casu našega pisanja premo­gla kar neverjetnih 9573 iger. Vsa­ka izmed njih je na graficno res pre­prosti strani predstavljena z opisom in s povezavo do datoteke ter z na­vodili, kako jo pognati na racunal­niku s sodobnim okenskim operacij­skim sistemom. www.old-games.com T Antstream Spletno mesto Antstream zase pravi, da želi postati nekakšen Netflix retro iger. Namesto prenašanja iger in nji­hovega poganjanja v takšnih in dru­gacnih emulatorjih Antstream oblju­blja precej enostavnejšo in bolj teko­co izkušnjo z igranjem starih iger v okoljih Android ter Windows. Za piko na i bo v prvih podprtih igrah omo­goceno tudi vecigralstvo – stran in istoimenska storitev Antstream naj bi zaživeli še letos. www.antstream.com Uporabniki Kodija so nevede rudarili Monero Slovaško varnostno podjetje ESET poroca o tem, da so uporabniki medijske­ga predvajalnika Kodi, ki so programske razširitve nalagali iz knjižnic Bub­bles, Gaia XvBMC, letos dobili »Kodi virus« v obliki programa za rudarjenje kriptovalute Monero. Raziskovalci so ugotovili, da so imele nekatere izmed razširitev namešceno programsko kodo, ki je sprožila prenos zlonamerne kode. Ta je pregledala, na kakšnem racunalniku tece, in nato namestila kriptorudarja. Danes so vse tri omenjene tržnice že zaprte. Kodi sicer mnogokrat tece tudi na majhnih androidnih racunalnikih, kjer je morebiti povecano uporabo procesorja, kar je zagotovo posledica rudarjenja kriptovalut, težko opaziti. IZVIDNICA IZVIDNICA 7 7 oktober 2018 13 14 oktober 2018 IZVIDNICA Prakticna virtualnost Preizkusili smo HTC Vive, navideznoresnicno napravo, ki je na prodaj že dve leti, vendar v Slovenijo prihaja šele sedaj. 12 Prenosnik za igre Tudi prenosniki zmorejo gostiti resne graficne kartice, kot je nVidia GTX 1060. Res pa je, da so zato malce debelejši in malce glasnejši. 14 12 oktober 2018 o je Apple predsta­vil iPad s pripono Pro, je bilo mnogo besed in špekulacij o tem, ali bo to mor­da scasoma postal nadomestek za osebni racunalnik (pa najsi­bo to PC ali Mac). Danes je ja­sno, da ne bo tako, iPad Pro pa je postal izdelek, po katerem po­segajo graficni oblikovalci, neka­teri ga uporabljajo tudi kot poto­valni »prenosnik« in nadomestek za najlažje izmed prenosnikov. Hitrejši procesor, boljši zaslon in predvsem podpora za priklo­pno tipkovnico s peresom so ti­sto, kar pri takih uporabnikih odtehta. Ker je vsem jasno, da »nava­dne« tablice v androidnem sve­tu (iz)umirajo še hitreje kot v jabolcnem, je Samsung pomi­slil, da bi tudi tu morda pomaga­la »profesionalna« izvedba. Pero S-Pen za tablice Galaxy Tab S je na voljo že kar nekaj casa, »pro­jevska« tipkovnica tudi, v model Tab S4 so zatorej dodali tisto, kar iz tablice res skorajda naredi PC – namizni nacin delovanja, ki ga že od telefonov Galaxy S pozna­mo pod imenom DeX. V celoti je tablica Tab S4 z magnetno tipkovnico Book Co­ver Keyboard, s peresom S-Pen (oboje moramo dokupiti pose­bej) in z vgrajenim DeX do neke mere res videti kot osebni, pre­nosni racunalnik. Vendar le do neke mere. Kdor je navajen dela z okenskim ali macovskim prenosnikom, celo tisti, ki je mo­rebiti navajen dela s Chromebo­okom (teh je pri nas manj), bo v Samsungovi kombinaciji prepo­znal – »Linux«. Racunalnik? DeX izberemo iz zgornjega poteznega nastavitvenega me­nija in v približno sedmih sekun­dah se odpre namizje, ki spo­minja na eno od okolij, ki so na voljo za Linuxove distri­bucije. Okna aplikacij lah­ko premikamo, jih posta­vljamo enega cez drugo in pospravimo v odlo­žišce, med okni lahko izmenjujemo podat­ke, skratka, tablica postane racunalnik. Le malce nenava­den, saj svoj del za­slona osvežuje le ena aplikacija na­enkrat, nekate­re aplikacije se prika­zujejo le v pokoncni »telefonski« obliki, druge pa s takim nacinom delovanja sploh niso združlji­ve. Vsak preklop »med tablico in PC« (kot receno – nekaj sekund) zahteva tudi shranitev podatkov v aplikacijah, sicer lahko mimo­grede ostanemo brez njih. Pred­vsem pa – priložena tipkovni­ca nima sledilne plošcice (med­klic, tudi šumnikov seveda ne), zato bomo morali vskociti z do­datno miško bluetooth (priklop katere je, resnici na ljubo, trivia­len). Obicajne uporabnike oseb­nih racunalnikov bo gotovo mo­tilo tudi dejstvo, da tipkovnica nima tipke Esc, ki bi zlahka na­domestila zaslonsko izbiro tipke za nazaj. Dex torej ni osebni ra­cunalnik, ni pa niti vec tablica, je nekaj vmes. Prav zanimivo bi bilo vedeti, koliko uporabnikov ta nacin tudi dejansko uporablja (že na telefonih in seveda zdaj na tablici). .. ali tablica? Seveda pa se lahko DeX tudi odpovemo in tablico uporablja­mo v obicajnem okolju Andro­id, lahko s priklopljeno tipkovnico ali tudi s peresom. V tej obliki gre za gotovo trenu­tno najzmogljivejšo tablico z An­droidom, cetudi ima vgrajen lan­ski model Qualcomovega vr­hunskega procesorja – Snapdra­gon 835. Zakaj se v tablice ve­dno vgrajuje slabša strojna opre­ma kot v telefone kljub vecjim zmožnostim hlajenja, vedo le … Vprašanje, ali sploh kdo. Res pa je, da je v praksi tablica hitra in popolnoma gladko delujoca, tako da bodo »lanski procesor« v negativni obliki opazili le tehno­loški navdušenci. 10,5-palcni zaslon AMOLED je vrhunski in izredno svetel, ne sega pa od roba do roba, kot smo zadnje case vajeni na telefo­nih. Kot kaže, je ob najvišji sto­pnji osvetlitve tudi še kar potra­ten, saj smo s testnim progra­mom Geekbench 4 namerili de­vet ur delovanja, kar je približno toliko, kot zmore tudi telefon Galaxy Note9 s pol manjšo bate­rijo. Vsekakor pa namerjenih de­vet ur v praksi (brskanje po sple­tu, tipkanje) pomeni nekajkrat višjo številko. Ce dokupimo pero S-Pen (ali uporabljamo tistega, ki pride zraven telefona Note9 in tudi sa­modejno deluje), lahko tablico uporabljamo tudi za risanje ali hitro beleženje zapiskov. Tab S4 je trenutno najboljša (in najdražja) an­droidna tablica, ki bi rada bila tudi še kaj vec. S tipkovnico in na­cinom DeX je dejansko do neke mere videti kot osebni racunal­nik, v praksi pa to še vedno ni.. Samsung proti iPadu Pro? Tablice so v nekaj krat­kih letih prešle od izdel­kov, ki so jih želeli ime­ti vsi, do izdelkov, ki jih želi imeti le še nekaj po­sebnežev. Med njimi so »profesionalci«, ki po­segajo po profesionalni razlicici Applovega iPa­da. Bo kateri izmed njih posegel tudi po Samsun­govem konkurentu? Matej Šmid K SAMSUNG Galaxy Tab S4 Prodaja: www.samsung.si Cena: Razlicica Wifi 726 EUR, razli­cica z LTE okoli 150 EUR vec. Pisalo S-Pen 35 EUR, tipkovnica 130 EUR. X Odlicen zaslon, hitro in tekoce de­lovanje. Vgrajen namizni nacin delovanja DeX, podpora peresu S-Pen. Z Visoka cena. Nacin DeX je v pri­merjavi s pravim prenosnikom še vedno le zasilna rešitev. Prakticna virtualnost HTC Vive Sistem za navidezno resnicnost Proizvaja: www.vive.com X Presenetljivo tekoce delovanje, v dolocenih igrah izjemen obcutek. Z Cena, postopek postavitve in vse­prisoten obcutek zahtevne uporabe. odrocje VR ima trenu­tno dve dominantni na­pravi – preizkušeni HTC Vive (v tujini se prodajajo že do­bri dve leti) in Oculus Rift, nje­gov proizvajalec je v lasti Fa­cebooka. V preteklosti smo si­cer preizkusili tudi Oculus Go, samostojno napravo, ki upora­blja prikrojeno razlicico sistema Android, in Samsung GearVR, sorodnika omenjenega Oculus Go, le da za delovanje potrebu­je zmogljivejši telefon z Androi­dom (tako za samo procesiranje kot za prikaz slike). Omeniti ve­lja še Sonyjev Playstation VR, na­menjen uporabi na njihovi igral­ni konzoli. Za igranje v navezi z racunal­nikom prideta v poštev le Vive in Oculus Rift, ki ima manjšo pred­nost pri tržnem deležu, se pa le­tos jeseni obeta še kar nekaj no­vih igralcev na tem trgu. Pri Microsoftu so namrec že pred casom napovedali Windows Mixed Reality, platformo za ra­zvoj programov VR, tovrstna ocala pa so najavili tako rekoc vsi vecji racunalniški proizvajal­ci (Acer, Dell, HP, Lenovo). Ta ocala naj bi bila predvsem neko­liko cenejša, kot so Vive in Rift, a po trenutno dosegljivih podatkih tudi nekoliko manj zmogljiva. Vive v praksi Kot receno, je Vive namenjen uporabi z osebnim racunalnikom, glavna ciljna publika so igricar­ji. Na voljo je sicer tudi nekaj za­nimivih programov drugega tipa (denimo Google Earth), a je na tržnici Steam res ogromno iger, ki podpirajo igranje v VR (vec o tem sicer nekoliko kasneje). Pomembno je, da za Vive po­trebujemo razmeroma zmo­gljiv racunalnik, predvsem kar se tice graficne kartice, saj mora ta s sliko 3D »zalagati« dva zaslo­na naenkrat, za vsako oko ene­ga. Za preizkus smo uporabi­li namizni racunalnik z Nvidiji­no kartico GeForce GTX 1060, 16 GB pomnilnika in Intelovim procesorjem i5 prejšnje generaci­je, kar je nekakšen higienski mi­nimum (v taboru AMD se pripo­roca vsaj Radeon RX480 ali zmo­gljivejši). Povedano drugace, po­trebujemo racunalnik cenovne­ga razreda okoli osemsto evrov, s poudarkom na graficni karti­ci. V poštev pridejo tudi nekateri zmogljivejši prenosniki - podjetja svoje prenosnike (in tudi sesta­vljene racunalnike) že oznacuje­jo z napisi, kot je »VR Ready«. Marsikateri uporabnik se bo ob prvem srecanju z Vivom kar nekoliko zgrozil – tudi mi smo se. Najzgovornejši je podatek, da je priloženih kar pet napajalni­kov. V kompletu namrec dobimo razmeroma velika ocala, ki ima­jo na zadnji strani kar zajeten šop kablovja. Priložena je manj­ša nadzorna enota Link Box, ki deluje kot vmesnik med ocali in racunalnikom. Za nadzor sta do­dana samostojna krmilnika, oba imata vgrajeno baterijo, za vsa­kega je na voljo tudi napajalnik. Ob tem sta priloženi še dve ška­tlici, ki delujeta kot tipali, s ka­terima sistem v prostoru doloci tocno pozicijo in orientacijo ocal ter obeh krmilnikov. Dve bazni postaji, torej, vsaka s svojim na­pajalnikom. Podprta sta dva nacina upora­be – uporaba v vecjem prostoru, kjer imamo vsaj tri kvadratne me­tre prostora in se bomo po pro­storu gibali, ali pa sede oziroma stoje, ko bomo pri miru. V prvem primeru moramo iz prostora, kjer bomo igrali, umakniti vse more­bitne prepreke. Mi smo po kraj­šem preizkusu raje ostali pri dru­gem nacinu, torej sede za mizo. Namestitev se zacne s postavi­tvijo obeh baznih postaj. Posta­vljene naj bi bile nad glavo (pri­poroca se višina cez dva metra) in rahlo nagnjene navzdol. Med seboj morata imeti vidno linijo, prav tako morata ves cas »vide­ti« ocala, najvecja razdalja med njima je pet metrov. Vsaka iz­med njiju pa seveda potrebu­je tudi dostop do elektrike. Ker smo sistem uporabljali vecino­ma sede, smo eno postajo posta­vili na vrh višje omare (na višini dobrih dveh metrov), do njenega napajalnika pa ob steni potegni­li še elektricni podaljšek. Drugo postajo pa smo postavili na dru­go stran sobe, konkretno na na­mizni racunalnik, ki je sicer na pisalni mizi. Pri postavitvi smo potrebovali še kar nekaj poprav­kov, da sta se postaji med seboj lepo »videli«. V kompletu so tudi držala, s katerima se postaji da pritrdi­ti na steno, a se za potrebe pre­izkusa nismo lotili vrtanja zidu. Imata pa dokaj standardni na­voj, s katerim se ju lahko pritrdi tudi na fotografski stativ, držalo za luci ali kaj podobnega. Sami smo imeli za vsak primer pripra­vljeno tudi stojalo za mikrofone, ce se ena izmed dveh pozicij ne bi obnesla. Postaji se sicer med seboj in s sistemom sporazume­vata brezžicno, za napajanje skr­bi vmesnik microUSB. Sledila je prikljucitev povezo­valne enote Link Box. Ta se na eni strani priklopi na racunalnik, in sicer prek vmesnika HDMI ne­posredno na graficno kartico, preko USB pa na racunalnik. Do­dan je še lastni vmesnik za pri­klop napajanja. Na drugi stra­ni pa so spet trije vmesniki, prek njih priklopimo še ocala. Tu so spet HDMI, USB in vmesnik za napajanje, ki so za ocala zdru­ženi v en skupni kabel, dolg pet metrov. Programje Ob priklopu vsega skupaj na racunalnik se gonilnik naloži sa­modejno, dodatno moramo na­mestiti še Steam (in seveda ure­diti uporabniški racun oziroma se vanj prijaviti) in znotraj tega paket SteamVR – ta »tehta« do­brih 5 GB. Namestitev paketa je hitra in enostavna, kot smo pri Steamu pac vajeni. Ob prvem zagonu se zažene tudi uvodni demo, s katerim se naucimo uporabljati krmilnika in preveri­mo, ali smo vse skupaj pravilno postavili. Na namizju se pojavi manjše statusno okno, v katerem hitro opazimo morebitne težave, denimo prekinitev vidne osi med obema baznima postajama. S tem smo pripravljeni na igranje, kjer glavno vlogo seve­da prevzamejo ocala – glede na velikost je zadeva v praksi sicer bolj podobna povecani smucar­ski maski. Na glavo si enoto na­mestimo ob pomoci nastavljive­ga pasu (za nastavljanje in do­koncno zategovanje je na zadnji strani kolesce), dodatni pašcek poteka po sredini glave. Masa teh ocal je 470 gramov, kar nika­kor ni malo, sploh ker je vecina teže spredaj, pred našimi ocmi – vrat po dobre pol ure že cuti na­por. Ob strani sta kolesci, s kate­rima nastavimo razdaljo lec od oci (odvisno od oblike obraza), spodaj je še kolesce za nastavi­tev razdalje med obema lecama. Na ocalih sta majhna zvocni­ka, ki delujeta kot slušalke. Lah­ko jih enostavno dvignemo, da ocala lažje snamemo oziroma slišimo okolico (vgrajen je tudi mikrofon). Namesto teh lahko uporabimo tudi svoje slušalke, ki jih prikljucimo neposredno na kabel, pripet na ocala. Ta so sicer dovolj udobna, a bi si želeli, da bi bila lažja. Hkrati nam je posta­lo pri njihovi uporabi kar vroce. Pena, ki je naslonjena na obraz, je sicer mehka in udobna, a ne prepušca zraka. Sicer pa jo lah­ko enostavno odstranimo, deni­mo ob cišcenju. Izkušnja Preizkusili smo kar veliko iger in programov, najbolj resno smo se ustavili pri igrah, ki jih tudi si­cer igramo in jih zato dobro po­znamo. To so dirkalni simulaciji Assetto Corsa in Project Cars ter vesoljska igra Elite: Dangerous. V obeh primerih gre za igre, kjer kot igralec v svetu igre sedimo na stolu, bodisi v dirkalnih av­tomobilih bodisi za komandnim pultom vesoljske ladje. Pri prvih uporabljamo volan, pri drugem pa smo igro preizkusili z igralno palico (kombinacija miši in tip­kovnice se pri uporabi VR ne od­reže najbolje). Sama igralna izkušnja nas je na prvo žogo pozitivno prese­netila. Igra Elite postane resnic­no impresivna, sploh ko letimo med asteroidi, po ožjem kanjonu kakega ledenega planeta ali pristajamo z ladjo na ve­soljski postaji. Obcutek je res odlicen, dejansko je zaradi izboljšanega ob­cutka za smer, v kateri se naša ladja giblje, igro lažje igrati (oziroma jo je lažje dobro igrati). Podobno velja za dirkal­ne simulacije – ker z mi­nimalnim zasukom glave z vogalom ocesa toliko lažje vidimo nasprotnike, imamo bi­stveno boljši obcutek za položaj na stezi. Bolje vidimo vrh ovin­ka, lažje se prilagajamo na hitro dogajanje, sploh ko vozimo blizu ostalih (tu mogoce velja opozori­ti, da je igra Assetto Corsa bistve­no boljša od Project Cars, a po­nuja zadnji boljše graficne ucin­ke). Tu velja omeniti še morebi­tno slabost. Pisec teh besed je, kar se tega tice, med obcutljivej­šimi, a v preizkušenih igrah na­celno ni bilo težav. Manj prijetne so sicer igre, kjer se kot lik giblje­mo naokoli. Zaradi fizicnih ome­jitev prostora se pri teh premika­mo bodisi tako, da s krmilnikom pokažemo v doloceno smer in se s pritiskom na tipko tja »pre­žarcimo«, bodisi ob pomoci vec­smerne plošcice na krmilnikih. Tu je vec možnosti za težave, je pa to odvisno tudi od konkretne igre in nastavitev. Po naših izku­šnjah pomaga prisotnost neke­ga fiksnega elementa (denimo armaturne plošce avtomobila), najslabše pa je pocasno zibanje (denimo pri igri jadranja). Utrujenost nas je nekoliko pre­senetila. V splošnem se priporo­ca, da v kosu ne igramo vec kot pol ure, po naših izkušnjah je to presenetljivo korektno priporo­cilo. Enostavno smo bili pri igra­nju v navidezni resnicnosti opa­zno utrujeni, tudi takrat, ko se v igrah ni nic zares dogajalo (de­nimo med miroljubnim, turistic­nim letenjem po vesolju v igri Elite). Po obrazu postane upo­rabnik hitro oznojen, obcutek je tak, kot da bi že nekaj ur prese­del za racunalnikom. Preizkusili smo tudi nekaj drugih iger in programov, pred­vsem v želji po preizkusu prilo­ženih krmilnikov. Oba se dobro obneseta, sta pa povsem ena­ka in tudi simetricna. Oba imata vecsmerno plošcico, obcutljivo na dotik, nanjo lahko hkrati tudi kliknemo. Pod palcem je proži­lec, naokoli pa še par dodatnih tipk. Tipala zaznajo tako pozici­jo kot orientacijo teh krmilnikov, to pomeni, da ju lahko upora­bljamo tudi za presenetljivo na­tancno vihtenje meca, streljanje s pištolo ali obrambo nogome­tnega gola. Ne, to še ni »to« Po zacetnem navdušenju hi­tro pridemo do omejitev siste­ma. Najopaznejša je locljivost. Ocala imajo vgrajena zaslona OLED, vsak ima locljivost 1080 × 1200 pik, skupaj torej 2160 × 1200 pik. To se mogoce sliši veli­ko (in vsaj z vidika strojnega po­speševanja tudi je), a ker ju ima­mo tik pred ocmi, so pike še kako vidne. V praksi so tako elementi manj ostri kot pri klasicnem, 24-palcnem zaslonu loclji­vosti 1920 × 1080 pik. Tako smo se pri igri Elite morali veckrat premakniti bliže zaslo­nu v igri, da smo lahko prebra­li besedilo na njem. Pri HTC so si­cer že v zacetku leta napovedali model Vive Pro z locljivostjo 1400 × 1600 pik za vsako oko, kar bo precejšnja izboljšava (a bo seve­da zahtevala tudi vec graficne moci). Osveževanje je sicer že tu dovolj dobro, ponuja namrec 90 osvežitev na sekundo (število slik na sekundo je seveda odvisno od graficne kartice, konkretne igre in vseh graficnih nastavitev). Naslednja omejitev je pri pro­gramski opremi oziroma igrah. Elite in Project Cars delujeta brez posebnih nastavitev. Ko je Vive aktiviran, ju enostavno zažene­mo in se po privzetem že pokaže­ta na teh ocalih. Vmesnika sta si­cer v obeh primerih nekoliko bolj nerodna, a vecjih težav nismo imeli. Pri igri Assetto Corsa pa je podpora nekoliko slabša. Zagna­la se je na glavnem zaslonu, a na ocalih se ni zgodilo nic. Pod gra­ficnimi nastavitvami smo nato poiskali možnost, imenovano OpenVR, a tudi to sprva ni nice­sar spremenilo. Po izletu na splet pa smo izvedeli, da se ocala akti­virajo šele v trenutku, ko nasta­vimo dogodek (dirko, testno vo­žnjo) in nas igra posede v avto. Pri tem je treba paziti, da imamo že pred tem ocala na glavi, saj se v trenutku, ko izberemo mo­žnost Race, nastavi zacetna pozi­cija ocal. Ce jih imamo v narocju, bo naš pogled med vožnjo posta­vljen bistveno previsoko. V Steamu najdemo res veli­ko iger in aktivnosti, namenje­nih VR, tudi precej brezplacnih. Te so pogosto bolj ali manj le teh­nološke demonstracije, cesa so ta ocala sploh sposobna – reci­mo obramba nogometnega gola z mahanjem s krmilniki. Najde­mo pa tudi že veliko resnih iger oziroma predelav obstojecih iger v svet VR. Med najbolj zna­nimi so Skyrim VR, Fallout 4 VR in Doom VFR. Žal pa gre za sa­mostojne razlicice, ki niso ravno poceni – Skyrim in Falout 4 ve­ljata vsaka po 60 evrov, Doom VFR je v casu pisanja stal 30 evrov, cetudi imamo te igre (oziroma njihove originalne raz­licice) že kupljene. Še najvecja omejitev pa je po­stopek, da se sploh »spravimo« v igro. Ocala nikoli ne ugasnejo – gredo le v stanje mirovanja. Ena­ko velja za bazni postaji. A pri teh je slišati neko vrtenje, zato smo ju po koncanem igranju raje uga­snili (izkljucili iz elektrike). Da bi se izognili morebitnim težavam, smo iz elektrike izkljucili tudi krmilno enoto za ocala. Sistem tako navadnemu zagonu igre doda še prikljucitev ocal (oziro­ma vsaj krmilne enote), vkljuci­tev baznih postaj, preverjanje, ko se vse sestavne enote prepozna­vajo, zagon sistema SteamVR, po možnosti pa še nekaj popravkov trakov in kakšen klik po nasta­vitvah. Ce racunamo, da bi radi igrali pol ure, se nam s tem po­stopkom enostavno ne da ukvar­jati – po koncanem preizkusu se tudi nam ni vec dalo. Prodaja HTC kompleta Vive naj bi pri nas stekla v naslednjih mesecih, cena še ni znana, a so­dec po cenah v tujini, lahko racu­namo na vsaj 800 evrov. Na nas je naprava naredila mešani vtis, glede na vse omejitve se nam zdi predvsem cena res visoka. Dejan­sko smo tudi med preizkusom imeli obcutek, da gre za prvi bolj ali manj dostopni primer nove tehnologije. Lahko, da ima ta teh­nologija res lepo prihodnost, a v tem trenutku in po tej ceni jo ta hip res težko priporocimo. Z ve­seljem pa bomo spremljali razvoj, saj je potencial zelo ociten. . Za virtualno resnicnost imamo obcutek, da že leta lebdi v nedefinira­nem obmocju med po­tencialom in prakso. Za­dnjo zastopajo tokrat preizkušena HTC oca­la Vive. Jure Forstneric P s V splošnem se priporo­ca, da v kosu ne igramo vec kot pol ure, po naših izkušnjah je to prese­netljivo korektno priporo­cilo. . Kablovja ni malo, zato je pri stojeci uporabi nevarnost zapleta v kable zelo visoka. . Brezžicna krmilnika se dobro obneseta, eno napajanje drži nekje med šest in osem ur igranja. rve igricarske prenosni­ke smo preizkusili že pred desetimi leti, a da­nes jih je na voljo vec kot kadar­koli prej. Na preizkus nam pro­izvajalci sicer najraje pošljejo zmogljivejše modele, ti so pa po­gosto tudi zelo dragi – za marsi­koga predragi. Tokrat preizkuše­ni Acer Nitro 5 pa lepo kljubuje temu trendu, saj meri na solidno igricarsko izkušnjo po nekoliko razumljivejši ceni. Ohišje je seveda nekoliko de­belejše od obicajnega petnaj­stpalcnega prenosnika, kot se spodobi ima kar nekaj rdecih detajlov, najbolj izstopajo rde­ce obrobljene tipke. Tipkovni­ca je osvetljena od zadaj, tudi to je v rdeci barvi. Kakovost tip­kovnice je so­lidna, tip­ke ponuja­jo dovolj vi­sok hod in so­liden povratni od­ziv, na desni strani je tudi šte­vilcnica. Podobno dobra je tudi sledilna plošca, vgrajena zvoc­nika pa sta zgolj povprecna. Zelo dober je tudi mat zaslon, v upo­rabi je IPS-matrika, locljivost je klasicnih 1920 × 1080. Ta locljivost je ravno prava, da vgrajena graficna kartica Ge­Force GTX 1060 brez težav pre­bavi skoraj vse igre tudi pri viš­jih stopnjah podrobnosti in efek­tov. Kartica ima vgrajenih 6 GB lastnega pomnilnika, ob njej je sicer namešcena tudi Intelova vgrajena UHD 630. GTX 1060 je trenutno najpopularnejša grafic­na kartica na svetu (vsaj ce gre soditi po podatkih Steama), si­cer bolj pri namiznih racunalni­kih, a se tudi tu odlicno odreže. Pri Acerju so dodali Intelov procesor zadnje generacije, kon­kretno štirijedrni i5-8300H s tehnologijo hyper-threading (sis­tem tako vidi osem jeder). Vgra­jenih je 8 GB pomnilnika, kar je danes nekako osnova za udob­no delo. Tisti, ki ob igrah poc­no še kaj (denimo igre snemajo ali jih celo v realnem casu preta­kajo na splet), si bodo sicer za­želeli vec pomnilnika. Tu pride­mo še do ene pohvale prenosni­ka, saj nas do nadgradnje po­mnilnika locijo le vratca, zapr­ta z enim vijakom. Prenosnik ima dve reži, od tega je ena se­veda že zasedena, to pomeni, da lahko brez vecjih težav hi­tro skocimo na 16 GB. Enako velja tudi pri pogonu – vgra­jen je SSD tipa M.2 veliko­sti 512 GB, ob njem pa je spet povsem dosegljiva reža za vgradnjo doda­tnega pogona klasicne velikosti 2,5 palca. Strojna oprema tako ponu­ja dobro izkušnjo, tako ob igrah kot med vsakodnevnim delom. Vzdržljivost baterije seveda ni nic posebnega, na našem pre­izkusu je zdržal dobri dve uri, a je to za prenosnik tega razre­da povsem razumljivo. Hladilna rešitev bi lahko bila sicer nekoli­ko drugace zastavljena. Pri nava­dnem delu v Oknih je prenosnik povsem neslišen, a se vse skupaj spremeni, ko se lotimo igranja. Procesor in graficno jedro sta namrec postavljena zelo skupaj (v prenosnikih pac ni prostora, da bi bila predalec narazen), cez njiju pa vodita dve hladilni cevi (heat pipe) do dveh ventilator­jev, postavljenih v desni zadnji vogal prenosnika. To pomeni, da gredo temperature enega in dru­gega z roko v roki, prenosnik pa pri zahtevnejših opravilih hitro postane kar glasen. Plastika nad tipkovnico se ob tem tudi kar se­greje – to med igranjem sicer ne zmoti. Oboje je stalnica pri takih zmogljivih prenosnikih, a vse­eno se nam zdi postavitev dveh ventilatorjev na nasprotni strani ohišja bolj smiselna. Ce uporab­nik igra s slušalkami, ga glasnost ventilatorjev sicer ne bo motila. Na prenosniku smo pogna­li standardne preizkuse gra­fike (konkretno v programu 3DMark), poskusili pa smo igra­ti tudi nekaj graficno zahtevnej­ših iger (denimo zadnji Doom in Project Cars 2). Prenosnik je vse poganjal brez najmanjših te­žav, dejansko je povsem primer­ljiv doma sestavljenemu nami­znemu racunalniku s podobnimi komponentami (konkretno GTX 1060, i5-7500 in 16 GB pomnil­nika). Zanimivo, da sta se gra­ficni kartici obnesli skoraj ena­ko, pri procesorjih pa je novejši i5-8300H za skoraj 20 odstotkov zmogljivejši pri racunanju fizike. Debelejše ohišje ponuja tudi vec prostora za vmesnike. Tako na levi strani najdemo klasicni omrežni vmesnik, vmesnik USB­-C, izhod HDMI, vmesnik USB 3.0 in bralnik pomnilniških kar­tic SD. Na desni so še dva vmesni­ka USB, izhod zvocne kartice ter vhod za napajanje. Opticne eno­te tu ni, a je tudi nismo pogrešali. Pri racunalniku, namenjene­mu igram, imamo nekaj razlic­nih možnosti. Najbolj zagrize­ni bomo seveda ostali pri lastno sestavljenih namiznih racunalni­kih, marsikomu pa je nakup na­menskega racunalnika enostav­no lažja in hitrejša pot do uži­vanja v igrah. V naših spletnih trgovinah najdemo tudi veli­ko namiznih modelov, ce si želi­mo tudi možnost prenašanja ra­cunalnika oziroma smo omeje­ni s prostorom, pa bo prenosnik edina resna izbira. Tu lahko no­vega Acerjevega Nitro 5 brez te­žav priporocimo, saj ponuja do­bro razmerje med zmogljivostjo in ceno. . Prenosnik za igre V zadnjih letih smo pre­izkusili veliko igricarskih prenosnikov, vecina jih je zasedala najvišje zmo­gljivostne in cenovne ra­zrede. Tokrat preizkuše­ni Acerjev Nitro 5 pa po­nuja graficno zmoglji­vost po nekoliko bolj ra­zumljivi ceni. Jure Forstneric P ACER Nitro 5 Igricarski prenosnik Cena: 1280 EUR Prodaja: www.diss.si. X Zmogljivost, tipkovnica, enostavna nadgradnja, graficna kartica. Z Velikost in teža. VKLOP NA KRATKO NA KRATKO VKLOP U U 18 oktober 2018 Zajemanje zaslona za napredne Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Neruda • MonitorTV – Asus ZenBook Pro in Acer Nitro 5 • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDFin še 3 GB najrazlicnejših programov! Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. sak operacijski sistem in vsaka »racunalniška naprava« uporabniku omogocata narediti trenutno sli­ko zaslona, t. i. screenshot, ker je to obcasno koristno. In vendar se je vcasih dobro poglobiti v pro­grame, ki zmorejo še kaj vec, kot le zajeti celoten zaslon, kar omo­goca tipka Prtscr, in vec kot zmo­re v Windows vgrajeni Snipping tool. Takih programov je ogro­mno, zbrali smo nekaj najboljših. . PicPick. PicWord stavi na uporabniški vmesnik, ki je na moc podoben Microsoftovemu paketu Office, poleg samega za­jemanja zaslona pa omogoca tudi nekaj obdelave zajetega. Za­jamemo lahko ves zaslon, trenu­tno okno, oznaceni del zaslona, prostorocno oznaceni del zaslo­na pa tudi zajem vsebine okna, ki ni v celoti prikazan na zaslo­nu (denimo daljše spletne stra­ni). Od orodij, ki jih lahko upo­rabimo na tako zajeti sliki, ome­nimo pipeto za izbiro barve, po­vecevalno steklo in merilo, ce že­limo, pa lahko po »zaslonu« tudi rišemo. Res enostaven in lepo narejen program, ki seveda tudi prevza­me funkcijo tipke Prtscr, ce ga pustimo delovati v ozadju. PicPick NGWin picpick.app picpick_inst.exe Cena: Brezplacno, na voljo placljiva razlicica. . Greenshot. Tudi Greeen­shot zna prevzeti klasicne tip­ke Prtscr, Alt-Prtscr in podobne, po njihovem pritisku pa se sproži ustrezen del programa. Zajame­mo lahko le del zaslona, aktiv­no okno ali ves zaslon, ne pa tudi daljše spletne strani. Tudi nepra­vilno oblikovanih delov zaslona ne moremo zajeti, je pa priložen Imgur, preprost urejevalnik foto­grafij, s katerim lahko zajete sli­ke tudi malce dodelamo. Zani­mivo je, da je vgrajena povezava s paketom MS Office, ki omogo­ca, da zajeto sliko pošljemo ne­posredno v Word, denimo. Greenshot odprtokodni projekt getgreenshot.org Greenshot-installer-1.2.10.6.exe Cena: Brezplacno. . SnapCrab so od drugih brez­placnih zajemalnikov razliku­je po tem, da lahko, ce želimo, prikazuje tudi majhno plavajoco orodjarno, s katero zlahka izbe­remo, kateri tip zajemanja potre­bujemo. Na voljo so sicer le kla­sicni (ves zaslon, okno itd.), ne pa tudi daljše vsebine v oknih, lahko pa izberemo, da program ne zajema tudi morebitno grafic­no bogatega ozadja. Koristno je, da med zajema­njem izbranega pravokotnika za­slona vidimo plavajoce okence s povecanim delom slike, saj tako lažje najdemo delcek, ki ga želi­mo zajeti. SnapCrab Fenrir snapcrab-for-windows.en.lo4d.com SnapCrab111-setup.exe Cena: Brezplacno. . ShareX še vedno sodi med brezplacne programe, vendar se trudi biti malce vec. Poleg obicajnega zajemanja zaslona, ki ga opravimo s tipkami ali prek uporabniškega vmesnika, si lah­ko privošcimo tudi zajemanje dogajanja na zaslonu v obliki vi­deoposnetka. Žal je sistem malce »hekerski«, ker mora uporabnik rocno namestiti dolocene razši­ritvene programcke (ffmepg) in se ukvarjati s podatki, kot je »slik na sekundo«. Po drugi strani pa lahko s programom zelo hitro naredimo kar animirane GIFe, kar se bo morda zdelo komu tudi zabavno. ShareX ShareX Team getsharex.com ShareX-12.2.0-setup.exe Cena: Brezplacno. . Icecream screen recorder je še korak višje od prej omenje­nega ShareX. Ob namestitvi de­jansko dobimo dva programa, od katerih je eden klasicni zaje­malnik zaslona, drugi pa v resni­ci videozajemalnik zaslona in še cesa. Poleg tega, da lahko doga­janje na zaslonu zajame v obli­ki videoposnetka, lahko zajema tudi zvok in celo dogajanje v igri, ki jo igramo. Zajemati zna tudi spletne videoformate (Youtube, Vimeo, Dailymotion), videopo­snetke pa zna do neke mere tudi opremljati in popravljati. Zanimivo je, da je Icecream na voljo tudi v slovenšcini, ki jo iz­berete ob namestitvi. Icecream screen recorder Icecream Apps icecreamapps.com screen_recorder_setup.exe Cena: Brezplacno, na voljo placljiva razlicica. . Snagit, kot najbolj komple­ksen program v tokratnem iz­boru, ni vec brezplacen. Gre na­mrec za že skorajda polnokrven program za screen castanje, to­rej za izdelovanje spletnih pred­stavitev, ki jih opravimo z zaje­manjem dogajanja na zaslonu. V resnici gre za mlajšega brata pro­grama Camtasia, ki ga izdeluje isto podjetje in velja za de facto standard na tem podrocju. In da, zajeti zna tudi staticen zaslon, vendar programa prav gotovo ne boste namestili le za­radi tega. Snagit TechSmith www.techsmith.com snagit.exe Cena: Preizkusna razlicica, nato 50 evrov. V . TinyTake je malce drugacna »žival« in ga priporocamo predvsem tistim, ki res veliko casa preživijo za racunalni­kom in ki bi radi zajete dele zaslona tudi res hitro posredova­li komurkoli. Deluje na­mrec tako, da zajem za­slona prek tipk samodej­no preusmeri v »oblak«, do zajetega pa nam po­nudi spletno povezavo. Dobesedno v sekundi ali dveh lahko torej naredi­mo zajem dela zaslona in ga v obliki spletne pove­zave pošljemo komurko­li ali kamorkoli (denimo na Facebook ali Twitter). Res prakticno in prav nenavadno je, da tak program, ki mora med drugim vzdrževati lastne strežnike, kljub temu uspe delovati zastonj. TinyTake TinyTake tinytake.com TinyTakeSetup.exe Cena: Brezplacno. oktober 2018 19 D D 20 oktober 2018 oktober 2018 21 MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc . Niagara Launcher fresh & cle­an (Unreleased) je zaganjalnik, ki se na vse pretege trudi, da bi bile name­šcene aplikacije uporabniku dostopne v vsakem trenutku. . Rootless Launcher. Zaganjal­nik Rootless Launcher ponuja kot sol­za cisto izkušnjo in ubere drugacno pot od tekmecev, ki se v vecini dajejo, kdo bo v izdelek spravil vec nepotreb­nih zmožnosti. . Tipatch • Backup internal sto­rage. Naprednejši uporabniki naprav Android vedo, da je TWRP odlicno orodje za igranje z ROMi. Tipatch mu pomaga pri izdelavi varnostnih kopij. . Volume controls android p – P Volume controls Free. Tudi starej­ši telefoni lahko uporabljajo privlac­ne zmožnosti (uravnavanja glasno­sti) novega Androida, ce imajo ustre­zno aplikacijo. . Envision AI. Umetna inteligen­ca programa Envision AI pomaga sla­bovidnim pri branju napisov, zna­kov, seznamov in prepoznavanju stva­ri ter ljudi. . CrOS Updates je program, ki uporabnike naprav z operacijskim sis­temom ChromeOS obvešca o poso­dobitvah. . HiHello Contact Exchange. Iz­menjava osebnih podatkov in infor­macij tako v poslovnem kot domacem okolju je mocno olajšana s progra­mom HiHello. . Alarmy (Sleep If U Can) – Mis­sion Alarm Clock App je najbolj na­dležna budilka na svetu, zagotavljajo razvijalci, ki pri bujenju poleg glasnih zvokov med drugim uporabljajo mate­maticne probleme in druge naloge. . Polarsteps – Travel Tracker nam sledi na avanturah po svetu, ce­tudi imamo telefon v žepu in smo brez internetne povezave. .. Poppinz Family Organizer je di­gitalni koledar, namenjen organizaci­ji, nacrtovanju in sledenju družinskih dogodkov. .. Mushroom Identify – Automa­tic picture recognition. Ker smo Slovenci navdušeni gobarji, bomo ve­seli aplikacije, ki bo za nas preverila, ali so najdene užitne. .. StoryZ Photo Motion & Cine­magraph (Unreleased) je program, ki omogoca izdelavo vedno bolj prilju­bljenih fotografij, katerih del je v gi­banju. .. IMDbPro. Najvecje spletišce, po­sveceno filmu in televiziji, IMDb je splavilo istoimensko razlicico mobilne aplikacije, namenjeno profesionalcem. .. 1lyrics. Ljubitelji glasbe, ki žejo po melodijah dnevno gasijo s pretocni­mi storitvami, bodo veseli pripomoc­ka 1lyrics, s katerim se bodo lažje pri­družili petju. .. Beat Maker Pro – music ma­ker drum pad je glasbeni pripomo­cek za ustvarjalce najrazlicnejših rit­mov, kjer so narocniki tedensko dele­žni novih zvokov. .. Tasty. S programom Tasty se na tr­žnico Google Play vraca uradna apli­kacija vira najbolj priljubljenih video­posnetkov hrane z družabnega omrež­ja Facebook. .. Rowdy Wrestling je igra prepro­stega videza, ki navduši z igralno me­haniko in igralcu približa svet profesi­onalne rokoborbe. .. Gladiabots. Strateška igra Gla­diabots z bojem avtonomnih robo­tov ponuja zanimiv pristop, kjer je tre­ba obnašanje svojega borca vnaprej sprogramirati. .. Castle Burn – RTS Revoluti­on se drži strateške formule, s katero je zaslovela igra razvijalcev Supercell Clash Royale, kot pijanec plota in pov­zroca odvisnost kot alkohol. .. Zero Escape. Zadnja ta mesec, a vredna ogleda, je na videz preprosta zbirka miselnih orehov, ki so vsekakor vredni pol evra, kolikor razvijalci zah­tevajo zanje. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA ANDROIDU MOBILNO . . . . . Ostareli Android Starejši telefoni z operacijskim sistemom Android morda niso vec najbolj privlacen izdelek v naši lasti, a nikakor ne sodijo v koš. Gre za zmogljive naprave, ki lahko služijo številnim namenom. Novo življenje starinam vdihnejo naslednje aplikacije s tržnice Google Play. Boris Šavc rogram Unified Remo­te . se prek brezžic­nega omrežja ali Blu­etootha povezave poveže z ra­cunalnikom in omogoci daljin­sko upravljanje. Ostareli telefon se s programom prelevi v mi­ško, sledilno plošcico in tipkov­nico, oddaljeno upravlja raz­licne predvajalnike in sistem­ska opravila. Placljiva razlicica, ki velja slabe štiri evre in pol, v programu odklene poprej na­stavljene profile za vecino naj­bolj priljubljenih programov v operacijskih sistemih Windows, macOS in Linux. V telefon vgrajena kamera je prirocna tako za fotografiranje kot snemanje videoposnetkov. Ko ostari, pa lahko iz nje na­redimo pravi sistem za nad­zor našega doma. Program IP Webcam . nam bo omogo­cil, da bomo v vsakem trenutku skozi okno izbranega spletne­ga brskalnika videli, kaj se do­gaja doma. Da ne gre zgolj za igrackanje, nakažejo naprednej­še zmožnosti programa, med ka­terimi velja izpostaviti snema­nje videa ter zaznavanje gibanja pred kamero. Ostareli Android je z ustre­znim programom lahko cudo­vita budilka. Skupaj z namen­skim stojalom je aplikacija Ti­mely Alarm Clock . ena boljših odlocitev za tretje življenjsko ob­dobje starega telefona. Gre za privlacno programsko opremo, s katero zbujanje ne bo pretežko. Omeniti velja, da lahko v nasta­vitvah prikaza telefona z Andro­idom omogocimo tudi funkcijo Daydream, nakar se budilka pre­levi v foto okvir ali prikazovalnik aktualnih novic. Telefon z operacijskim siste­mom Android je ne glede na šte­vilo križev, ki jih nosi na hrbtu, nadvse primeren kot strežnik. Prek aplikacije Servers Ultima­te . odjemalcem ponudi boga­to bero vsebin, podpira pretoc­ne protokole DLNA in UPnP, za­šcito spletnega prometa v obliki posredovalnega strežnika (angl. proxy), datotecne storitve FTP in WebDAV, za namecek pa lahko postane spletni, poštni ali imen­ski strežnik DNS. Za konec se spomnimo na naše najmlajše oziroma na upo­rabnike, ki so mladi po srcu. Ostareli Android je po želji odlic­na naprava za igranje iger. Pro­gram ClassicBoy . telefon spre­meni v pravo pravcato igralno konzolo, v njegovem naboru na­prav, ki jih uspešno simulira, ne manjkajo PlayStation, N64 in Game Boy Advanced, Classic ter Color. Med drugim podpira upo­rabo igralnih plošckov in shra­njevanje igralnih položajev.. P MOBILNO NOVO NA IPHONU Naš izbor na iPhonu Jure Forstneric . TimeTag. Enostavna aplikacija, s katero enostavno beležimo cas, ki ga porabimo za razlicna opravila cez dan. . PDFThinker. Zmogljiva aplikaci­ja za izdelavo in obdelavo dokumen­tov PDF, omogoca tudi pretvorbo foto­grafij v PDF. . Microsoft Edge. Microsoftov br­skalnik je privzeta izbira v Windows 10, na voljo je tudi za iOS, podpira tudi sinhronizacijo z namizno razlicico. . WhatsIt. Zmogljivi program, ki ponuja prevajanje tujih jezikov ob po­moci kamere, vkljucuje tudi prepozna­vo in prevajanje predmetov. . Splitwise. Program Splitwise je namenjen razdeljevanju stroškov, de­nimo pri skupnem potovanju ali v sku­pnem gospodinjstvu. . Adobe Lightroom CC. Eden najzmogljivejših programov za ureja­nje fotografij na iOS, ponuja tudi po­vezavo s spletnim Creative Cloud. . Pic Collage. Enostavna aplikacija za sestavljanje fotografij v kolaže, do­dajamo lahko tudi nalepke, besedila in animirane GIFe. . Phanced. Še ena aplikacija za kreativne, v njej lahko izdelujemo la­stne animirane slike za ozadje telefo­na ali ohranjevalnike zaslona. . Record it!. Apple je pred casom v iOS dodal možnost snemanja zaslona, Record it! nam to olajša, vsebuje pa tudi urejevalnik posnetega videa. .. Stop Motion Studio. Enostaven program, ki nam ob pomoci kame­re omogoca izdelavo t. i. Stop motion posnetkov oziroma animacij. .. Leo AR Camera. Aplikacija, s ka­tero lahko v fotografije in videe vne­semo objekte 3D oziroma dodatke obogatene resnicnosti (AR). .. FishCure. Prikupna aplikacija, ki pomaga premagati odvisnost od tele­fona, saj nas z nagradami, ki jih najde naša ribica, prepricuje, da pustimo te­lefon za dolocen cas pri miru. .. RunGo. Program, namenjen vsem, ki se ukvarjajo s tekom, ponuja gla­sovno navigacijo in tudi podporo uri Apple Watch. .. Standland. Še ena aplikacija, ki nas prek igre motivira, da naredimo kaj zase, tokrat nas spodbuja, da re­dno vstajamo in naredimo vsaj ne­kaj korakov. .. Slovenski vrhovi. Aplikacija do­macega avtorja, ki glede na lokacijo prikaže, kateri vrhovi so okoli nas. .. Measure. Uporaba izboljšane re­snicnosti AR (Augmented Reality) je zelo koristna tudi z aplikacijo Measu­re, z njo lahko merimo predmete ob pomoci kamere. .. Bark. Aplikacija, ki želi posta­ti družabno omrežje za pse in njiho­ve lastnike. Znane pse oziroma njiho­ve lastnike lahko spremljamo tudi na zemljevidu. .. 3DMark Sling Shot je izredno priljubljen program za merjenje zmo­gljivosti racunalnikov, sploh graficnih , na voljo je tudi za mobilne naprave. .. Polytopia. Izredno nalezljiva igra grajenja preproste civilizacije. V njej se moramo razširiti, raziskovati nove teh­nologije in se tudi spopasti s sosedi. .. Bit City. Še ena graditeljska igra, tokrat za preprosto grajenje mesta, kjer zacnemo z mestecem in ga tudi ob pomoci odklepanja zgradb poveca­mo v pravo metropolo. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA IPHONU MOBILNO . . . . . Jesenska bera jabolk Znova je med nami jesen in z njo hladnejši ter krajši dnevi, nestanovitno vreme, šola, barve in še kaj. Življenje se v primerjavi s pocitniškim poletjem precej spremeni. Da bo šok manjši, nam pomagajo naslednje aplikacije za telefone iPhone in tablice iPad. Boris Šavc ri vecini jesenski cas po­meni zacetek izdatnej­še rekreacije, ki bo po­skrbela, da se do poletja ne na­bere prevec odvecnih kilogra­mov. Ena od ocitnejših možno­sti je tek, ki bo v navezi z apli­kacijo Charity Miles . poskr­bel, da bomo v odlicni formi ter hkrati pomagali izbrani dobro­delni akciji ali ustanovi. Progra­mu v inovativnem pogovoru naj­prej povemo, kaj bi s tekom (ali sprehodom, kolesarjenjem) radi podprli, nato se podamo v akcijo. Aplikacija lepo sledi našemu na­predku ter nas obvešca, kdo nas sponzorira. Posamezniki, ki jim rekrea­cija ne diši, se jeseni lotijo po­spravljanja in urejanja stanova­nja oziroma hiše. Etsy . ponu­ja raznovrstno robo, od oblacil, zlatnine do bolj nišnih izdelkov, med katerimi je tudi bogata bera zanimivega dekorja. Aplikacija je pravzaprav katalog ponudbe razlicnih spletnih trgovin s sve­tovanjem na osnovi preteklih is­kanj in nakupov ter omogoca sle­denje narocenim izdelkom. Cudovite barve so jese­ni poglaviten razlog za dalj­še sprehode po naravi. Ker nas med pohajkovanjem marsi­kaj zanima, se velja opremiti z ustreznimi aplikacijami. Program Leafsnap . nas poduci o dreve­sih, ki smo jih ali jih bomo sreca­li med hojo. Znanje pridobimo z igro ali brskanjem po prilože­ni enciklopediji, ki zavzema osre­dnji del programa. Fotografiranje listov drevesa je morda najboljša zmožnost programskega pripo­mocka Leafsnap. Najdeni list med sprehodom preprosto zajamemo s fotoaparatom, pošljemo sliko na strežnike razvijalca digitalne en­ciklopedije ter izvemo, kateremu drevesu najdba pripada. Jesenske barve spodbudijo tudi druga cutila, na primer oku­šalne brboncice. Znano je, da pri kuhanju jeseni najvec eksperi­mentiramo z okusi. Pri ustvar­janju nam pomaga aplikacija Big­Oven ., ki premore vec kot 350.000 razlicnih receptov. Med njimi išcemo po posamezni be­sedi, nazivu jedi ali sestavini, ki nam je ostala v hladilniku. Pro­gram omogoca sestavljanje jedil­nikov in olajša nakupovanje po­trebnih sestavin. Ceprav je poletja konec, nas caka do konca leta še precej vese­lih dni. Cas do njih nam pomaga prebroditi aplikacija Dreamdays ., ki zvesto odšteva dneve in nas opozarja na bližajoce praznike, obletnice, rojstne dni in drugo.. P FOKUS ELEKTRICNA VOZILA ELEKTRICNA VOZILA FOKUS X X 24 oktober 2018 oktober 2018 25 Elektricno gnana plocevina na štirih kolesih Veliko ljudi z zanimanjem spremlja dogajanje v avtomobilski industriji, ki doživlja svojevrstno preobrazbo. Klasicnim vozilom z motorji na notranje izgorevanje se po robu postavljajo elektricna vozila. V naslednjih treh letih naj bi proizvajalci vozil predstavili kar okoli 340 novih modelov, ki bodo bodisi povsem elektricni bodisi hibridne sorte. Preverili smo, kaj se danes dogaja v svetu elektricno gnanih vozil. Miran Varga ani se je prvic v zgo­dovini zgodilo, da je prodaja novih ele­ktricno gnanih vo­zil presegla milijon primerkov – ce mednje štejemo tudi t. i. pri­kljucne hibride, ki lahko krajše razdalje prevozijo zgolj na elek­triko. Proizvajalci so zanje našli kar dobra 1,2 milijona kupcev, pri cemer velja poudariti, da sta bili »cistokrvni« elektricni vozi­li dve tretjini, vsak tretji pa je so­dil v kategorijo prikljucnih hibri­dov. Raziskava McKinsey Electric Vehicle Index pa je postregla še z zanimivo statistiko – elektricno gnana vozila so si med vsemi vo­zili »odrezala« 1,3-odstotni tržni delež. Ceprav so šele zacela svoj pohod, so pravzaprav že preho­dila spodobno pot – še leta 2012 je bil njihov globalni tržni delež zgolj 0,2 odstotka. Študija druž­be ResearchAndMarkets pa je po­stregla s podatkom, da so pro­izvajalci elektricnih vozil lani ustvarili 119 milijard ameriških dolarjev prihodkov, leta 2025 pa naj bi ob napovedani 22,3-odsto­tni povprecni letni rasti tržišca za svoja elektricna vozila prejeli že 567 milijard ameriških dolarjev. Kitajska izstrelitev na vrh zemljevida elektricnih vozil Za hitro rast se imajo proizva­jalci zahvaliti skoraj izkljucno Ki­tajski, saj je njen trg elektricnih vozil zgolj v enem samem letu (od 2016 do 2017) zrasel za ne­verjetnih 72 odstotkov, zato je Kitajska zlahka prehitela vse druge države. Na Kitajskem je ta hip v uporabi vec elektricnih vo­zil kot v Evropi in ZDA skupaj! Zanimiva posebnost je tudi ta, ko gre za elektricna vozila, Kitaj­ci nadvse zaupajo domaci proi­zvodnji – kar 94 odstotkov vseh elektricnih vozil je kitajskega iz­vora in le šest odstotkov uvože­nih. Podobno kot drugje po sve­tu je k hitrejšemu posvajanju ele­ktricnih vozil najvec prispevala državna spodbuda v obliki raz­licnih subvencij ali olajšav. Na Ki­tajskem so od lani nova elektric­na vozila opremljena s poseb­nimi registrskimi tablicami ze­lene barve, zato se jasno locijo od ostalih, v vecjih mestih (Pe­king, Hangcou, Šanghaj, Šenžen in Tjandžin) pa so njihovi lastni­ki deležni razlicnih ugodnosti in prednostne obravnave. Letos so oblasti na Kitajskem že prenovile sistem subvencij, s katerim precej nacrtno usmer­jajo prodajo elektricnih vozil v smeri bolj kakovostnih izdelkov. Tako so spodnjo mejo za subven­cijo pogojili z dosegom 150 kilo­metrov (prej 100 km) in vecjo ele­ktricno gostoto baterij (po novem 105 Wh/kg, prej 90 Wh/kg). Ra­zvojno naravnane so tudi najvišje subvencije, te so na voljo kupcem, ki se odlocijo za elektricna vozila z dosegom vsaj 400 km. V državi z najvecjim številom prebivalcev na svetu je tržni delež elektricnih vozil že dosegel dva odstotka, pri cemer velja izpostaviti dejstvo, da so mocno skoncentrirana pred­vsem v velikih mestih. Zelo zgovoren je tudi indeks elektricnih vozil (EVI), ki se deli tako na tržno kot proizvodno pe­netracijo. V zgolj letu dni je Kitaj­ska preskocila Japonsko, Nem­cijo in ZDA ter mocno povedla v proizvodnji elektricnih vozil (in njihovih gradnikov), ki jo še do­datno pospešuje mocno domace povpraševanje. Po tržni penetra­ciji elektricnih vozil pa je zaosta­la le za Norveško, ki v tem svetu velja za svojevrstno posebnost. Na Norveškem so lani v povpre­cju vsak mesec prodali vec kot 5000 elektricnih vozil, pri cemer je skoraj vsako tretje novo vozilo poganjala elektrika. (Evropski) severnjaki so naklonjeni elektriki Evropski trg elektricnih se je od leta 2016 do 2017 povecal za skoraj 40 odstotkov, ceprav je gledano skozi prizmo absolu­tnih številk elektricno gnanih vo­zil še vedno relativno malo. K ve­cji priljubljenosti med kupci no­vih vozil so prispevali razlicni de­javniki, kot so gonja proti dizel­sko gnanim vozilom zaradi one­snaževanja okolja in splošno po­vecano zanimanje. Lep zagon so elektricna vozila dobila v Nem­ciji, kjer se je trg elektricnih vo­zil vec kot podvojil. Ta država je zdaj drugi najvecji tovrstni trg v Evropi, pred njo je le Norveška, v kateri je od decembra lani vsa­ko drugo novo osebno vozilo že poganjala elektrika. Med država­mi, ki so se »zagnale«, a ustavile, sta Nizozemska in Italija. V prvi gre vecino vzrokov iskati v spre­membi subvencij (premik od hi­bridov k cistokrvnim elektric­nim vozilom), v drugi pa v splo­šni stagnaciji tržišca. V Franci­ji trg postopoma, a suvereno na­rašca (z 1,5 na 1,7 odstotka dele­ža med vsemi vozili), tržni stro­kovnjaki pa napovedujejo zdravo rast tudi v prihodnje, saj doma­ci proizvajalci vozil krepijo svo­je ponudbe elektricnih modelov. Z vidika tržnega modela spre­jetja elektricnih vozil kot novega standarda v prometu cetrte faze, torej dejanskega sprejetja, ni do­segla še nobena država. V tem po­gledu premocno vodi Norveška, ki je prišla do zacetka tretje faze – premore že dovoljšno kriticno maso uporabnikov, da je spreje­tje mogoce. V drugi fazi najdemo le dve državi, in sicer Švedsko in Kitajsko, ki dokazujeta, da elek­tricna vozila lahko funkcionira­jo kot del sodobnega prometa. V prvi fazi elektrifikacije voznega parka pa se nahajajo države, kot so Francija, Nemcija, Indija, Juž­na Koreja in ZDA, ki dajejo jasne signale, da bi prihodnost prometa lahko bila elektricna. Druge drža­ve, tudi Slovenija, se na to lestvico še niso uvrstile. Racionalisti gledajo predvsem na prakticnost in stroške Med vzroki, zakaj elektrifika­cija prometa po svetu ne poteka hitreje, je vsekakor (ne)praktic­nost uporabe elektricnih vozil. Nanjo vplivata tako domet vo­zil kot nadvse pomanjkljiva in­frastruktura polnilnic. Na veli­kem tržišcu, kakršno predstavlja­jo ZDA, pa sta dodatna dejavni­ka tudi nizka cena fosilnih goriv in visoka cena elektrike, kar do­datno ovira hitrejšo uveljavitev elektricnih vozil. Elektricnim vo­zilom utegne dodaten pospešek zagotoviti morebitna nova oko­ljevarstvena reforma, ki bo od proizvajalcev vozil zahtevala ve­cjo prijaznost do okolja. Katera vozila so najbolj priljubljena? Za kar najbolj referencno predstavo o tem, katera elektric­na vozila so najbolj priljubljena med uporabniki, smo pogledali lansko statistiko prodaje na Nor­veškem. Med 25 najbolj proda­janimi elektricno gnanimi vozi­li je namrec bilo 11 cistokrvnih in 14 prikljucnih hibridov, pri ce­mer velja poudariti, da so si vrh lestvice podredila elektricna vo­zila. Najbolj prodajani model je bil namrec volkswagen e-golf, njegovi najbližji zasledovalci pa so bili Teslina model X in model S ter BMW i3, zelo hitro se je po lestvici vzpenjal tudi sveži nissan leaf, ki bo letos zagotovo med najbolj priljubljenimi. Zanimivo je opazovati zastopanost skoraj vseh avtomobilskih razredov, od malcka VW e-up!, prek manjših renault ZOE ter kia soul do vozil srednjega velikostnega razreda, kot sta hyundai ioniq EV ter opel ampera E. Dimenzijsko vecja vo­zila pa so skoraj v celoti zastopa­li prikljucni hibridi, kot so mitsu­bishi outlander, mercedes-benz GLC350e, audi Q7 e-tron, BMW 530e ter volvo S90, V90, XC90 in XC60. V nadaljevanju podrobne­je opisujemo ponudbo elektric­nih vozil posameznih proizvajal­cev, ki bodo prodajne številke za­stopala v prihodnjih mesecih. BYD, BJEV, JMC, Zhi Dou in ostali kitajski proizvajalci Nobenega dvoma ni vec – Ki­tajska je in bo avtomobilska vele­sila, kar zadeva proizvodnjo ele­ktricnih vozil. Evropskemu po­trošniku manj znani proizvajalec BJEV je z modelom EC180/200 letos že na drugem mestu po šte­vilu prodanih vozil, saj je z nje­govih proizvodnih trakov pri­šlo in kupce našlo skoraj 20 ti­soc elektricnih vozil – vec jih je prodal le Nissan (22 tisoc lea­fov). Med najbolj prodajanimi modeli povsem elektricnih vo­zil sta se znašla še malcka JAC iEV6 in chery EQ, ki sta v prvih treh mesecih letošnjega leta na­šla 7800 oziroma 6500 kupcev, mejo 4000 prodanih vozil pa so presegli še malcka zhi dou D1/D2 ter JMC E200 in prestižnejši BYD e5. BYD je vodilni proizva­jalec prikljucnih hibridov, saj sta njegova modela song in Qin na visokem drugem in tretjem me­stu po letošnji prodaji, za najbolj­šo v tem segmentu, toyoto prius druge generacije, sta zaostala za vsega par sto primerkov. Tudi si­cer velja poudariti, da so kitajski proizvajalci absolutni zmagoval­ci med vecjimi vozili – npr. vo­zili segmenta D in SUV, saj pro­dajo dalec najvec prikljucnih hi­bridov. Z njimi se lahko trenu­tno dostojno kosa le mitsubis­hijev outlander, medtem ko je najbolj prodajani volvo, model XC60 PHEV, ravno še ujel rep le­stvice 25 najbolj prodajanih ele­ktricno gnanih vozil v prvem le­tošnjem cetrtletju (vir: www.ev-vo­lumes.com). Audi Septembra je v boj za prevlado med prestižnimi elektricno gna­nimi vozili SUV vstopil tudi Audi z modelom e-tron, ki ga bo poga­njal sklop elektromotorjev zmo­gljivosti 150 kW. Vozilo bo se­veda imelo štirikolesni pogon in zajetno baterijo zmogljivosti 95 kWh, podprto s tehnologijo hi­trega polnjenja, ki bo na super hitrih polnilnicah bateriji vrnila do 80 odstotkov zmogljivosti v približno pol ure. BMW Nemški proizvajalec BMW je bil eden prvih, ki je skocil na »elektricni vlak« in to se mu da­nes že obrestuje. Model BMW i3 je med bolje prodajanimi ele­ktricnimi vozili na številnih tr­gih, v maticni Nemciji je letos na tretjem mestu. Nemci so odpr­tih rok sprejeli bolj družinsko na­ravnani prikljucni hibrid BMW 225xe active tourer, saj je bil po absolutnih prodajnih števil­kah med elektricno gnanimi vo­zili zmagovalec letošnjega pole­tja. Prodaja drugega najbolj pri­ljubljenega prikljucnega hibri­da, poslovno naravnanega BMW 530e, pa je bila vec kot desetkrat manjša. Ford Ford svoje elektricno gna­ne modele ponuja predvsem na ameriškem tržišcu, kjer je model fusion energi (ameriška razlici­ca modela mondeo) na repu de­seterice najbolj prodajanih elek­tricno gnanih vozil, ostala dva – prikljucni hibrid C-max energi in cistokrvi focus electric – pa sta letos onkraj luže do konca julija našla le nekaj vec kot 500 kup­cev. General Motors Proizvajalec General Motors, ki ima pod svojim okriljem vec blagovnih znamk, je elektriko najprej zaupal vozilom z logoti­pom znamke Chevrolet. V prvi polovici letošnjega leta sta tako prikljucni hibrid volt kot elek­tricni bolt EV našla dobrih 9000 kupcev v ZDA, krepi pa se tudi njuna prodaja v Evropi in Kana­di. Chevrolet je zato letos zacel nadgradnjo proizvodnih kapaci­tet, saj je bila mesecna proizvo­dnja okoli 2000 vozil redno raz­prodana. Zdaj so jo dvignili za dobrih 20 odstotkov, a je povpra­ševanje še precej vecje. Kratko v bitki za modele, ki se prodajajo kot vroce žemljice, so tokrat po­tegnili kar Americani, saj je Che­vrolet dobavo modela bolt EV za domaci trg omejil na 1000 enot mesecno, ostale pa izvozi v Ka­nado (kjer se je cakalna doba že podaljšala na leto dni) in Evropo. Za Chevrolet je zdaj prioriteta predvsem povecanje proizvo­dnje, saj je že jasno, da bi lahko prodali bistveno vec vozil, ce bi jih bili sposobni izdelati (letos bo s proizvodnih linij zapeljalo okoli 30.000 modelov bolt EV). Hyundai Hyundaievo glavno elektricno orožje je trenutno model ioniq, ki je na voljo tako kot prikljuc­ni hibrid kakor cistokrvni »ele­ktricar«. Dobro se prodaja tako v Aziji kot v Evropi, slabše pa v ZDA. Letos se mu bo na številnih tržišcih pridružil še model kona, ki ga je medij Top Gear že oznacil za eno najbolj prepricljivih elek­tricnih vozil. Opremljenost z ba­terijo kapacitete 64 kWh, ki skr­bi za okoli 400-kilometrski do­seg, in relativno ugodna cena (kona EV v Nemciji in na Norve­škem stane okoli 35.000 evrov brez subvencij) že skrbita za to, da kupci za ta modni mini SUV cakajo v vrsti. Tudi Hyundai ima pred seboj podoben izziv kot Chevrolet, saj je povpraševanje po modelu kona izjemno, trenu­tno pa lahko izdela le okoli 2200 vozil mesecno, pri cemer imamo Evropejci to sreco, da vecina vo­zil, namenjenih izvozu, konca v državah EU. Kia Tudi Hyundaieva »sestricna« Kia ima zelo podobno prodajno paleto in skrbi. Zacetek prodaje elektricnega modela soul EV je nadvse spodbuden, pravo ofen­zivo pa si obetajo od modela niro EV. Za oba velja, da bosta po vsej verjetnosti naslednje leto razpro­dana, saj sta priljubljena tako v Aziji, Evropi kot ZDA. Julija letos je bil model soul EV celo najbolje prodajani elektricni avtomobil v Nemciji. Precej dobro kaže tudi t. i. prikljucnim hibridom podje­tja, tako optima PHEV kot niro PHEV sta v zlati sredini po leto­šnjih prodajnih številkah. Mercedes-Benz Velikan iz sveta prestižnih vo­zil se je elektricnih vozil lotil pre­cej zadržano. Pripravil je vec pri­kljucnih hibridov obstojecih mo­delov in (ce ne štejemo malc­ka smartfortwo electric drive) šele letos predstavil povsem ele­ktricni SUV po imenu EQC, a bodo prvi kupci vozilo EQC 400 4MATIC prejeli šele prihodnje leto. Kako previdno se Merce­des-Benz loteva tržišca elektric­nih vozil, pove tudi novica, da prodajne številke modela EQC ne bodo imperativ, saj je nem­ški proizvajalec odkrito priznal, da ga skrbijo morebitni garan­cijski zahtevki in odprava napak. Naj omenimo, da se tako vozi­lo kot njegove baterije proizva­jajo v Nemciji – avtomobil v Bre­mnu, baterije pa v obratu v me­stu Kamenz. Mercedes-Benz je obenem že objavil nacrte, da bo v prihodnje vozilo EQC izdelo­val tudi na Kitajskem, v proizvo­dnem obratu v Pekingu. Mitsubishi Ceprav je bil malcek i-MIEV leta 2009 prava revolucija, je da­nes Mitsubishijeva glavna elek­tricno gnana zvezda orjak oziro­ma kar velikan med prikljucni­mi hibridi – outlander PHEV. Le­tos je namrec osmo najbolje pro­dajano elektricno gnano vozilo in absolutni prvak v razredu vo­zil SUV, saj najbližjega tekmeca (volvo XC60 PHEV) prekaša za dobrih 2,5-krat. Za »svojega« so ga vzeli tako Norvežani kot tudi Nemci. Kot zanimivost naj ome­nimo, da se malcek i-MIEV, ki je preprical skoraj 60.000 uporab­nikov, proizvaja še danes – poleg tega pa je na voljo tudi v »franco­ski preobleki« v podobi modelov peugeot iOn ter citroën C-zero. Nissan Letos se bo na podrocju ele­ktricnih vozil bržkone najbolj smejalo Nissanu, saj je po prvi polovici leta sveži model leaf že prevzel vodstvo v prodaji in bo verjetno svoj naskok pred tekmeci le še poveceval. V pr­vih osmih mesecih je japonski proizvajalec samo v Evropi pre­jel 37.000 novih narocil in pole­ti prodal že svoj 100.000 evrop­ski model leaf, kar pomeni, da Nissan tako rekoc vsakih deset minut na stari celini proda ene­ga leafa. Po svetu pa je ta naj­bolj prodajani elektricni avtomo­bil vseh casov že presegel števil­ko 320.000. Spodbudna prodaja je tudi japonskega proizvajalca že gnala k iskanju dodatnih pro­izvodnih zmogljivosti – danes v dveh obratih izdela približno 8000 leafov mesecno, številko pa bi si želel dvigniti na 10.000. Nissan je hkrati eden redkih pro­izvajalcev, ki ima v svojem pro­gramu tudi elektricna dostavna in lahka tovorna vozila. Skupina PSA Skupina PSA je v zadnjih le­tih doživela temeljito reorga­nizacijo, del nje pa je tudi letos spomladi ustanovljena nova di­vizija za elektricna vozila, ki bo skrbela, da bodo vozila blagov­nih znamk Peugeot, Citroën, DS in Opel v prihodnje poganja­li tudi elektromotorji. Poleg že omenjenih mackov, ki sta bila dejansko preobleceni mitsubis­hi i-MIEV, je namrec PSA v pre­teklosti z elektricnimi razlicica­mi bolj dražila kot pa vabila kup­ce. Še najbolj uporaben je bil ele­ktricni mestni dostavnik berlin­go, medtem ko sta elektricni E­-méhari in predvsem superšpor­tnik DS E-tense skrbela za šte­vilne poželjive poglede. Opel je v preteklosti imel nekaj uspeha z modelom ampera (bratranec modela bolt EV), ampak odkar je iz okrilja GM prešel v franco­ske roke, se je tudi dobava ome­njenega elektricnega vozila »po­sušila«. Skupina PSA pa je ena izmed tistih, ki lahko preseneti – odgovorni so namrec napoveda­li, da bodo na lastnih platformah razvili štiri nova povsem elek­tricna vozila in sedem novih pri­kljucnih hibridov. Prvi se bodo javnosti predstavili že prihodnje leto. Renault Francoski proizvajalec Renault ima z elektricnimi vozili že pre­cej izkušenj, veseli pa predvsem njegova vsestranskost, saj po­dobno kot Nissan pokriva vec segmentov vozil. Mestna igraca twizy in vsakodnevno uporab­ni ZOE sta lahko pogosteje vide­na tudi na naših cestah, medtem ko bomo v nekaterih evropskih državah lahko ugledali tudi lah­ki dostavnik kangoo Z.E. in cisto­krvni elektricni dostavnik Ma­ster Z.E. Renault obljublja, da se bodo elektricna vozila v njegovi ponudbi v prihodnje še namno­žila, konkretno, do leta 2022 naj bi jih bilo kar 20 – osem povsem elektricnih in 12 prikljucnih hi­bridov. Tata Motors Industrijski konglomerat Tata Group danes proizvaja tako re­koc vse – od soli do programske opreme, kaj kmalu pa bo tudi eden vecjih proizvajalcev elek­tricnih vozil, saj se je Indija re­sno lotila projekta elektrifikaci­je prometa. Prvo državno naro­cilo za 10.000 elektricnih vozil je sredi poletja prejel prav Tata Mo­tors, prav tako pa je podjetje bilo uspešno na 60 odstotkih razpisa za elektricne avtobuse. Obstoje­cima elektricnima avtomobilo­ma tigor in tiago EV se bo v pri­hodnjih mesecih pridružila vecja flota elektricnih vozil in prikljuc­nih hibridov, ki bodo predvsem izpeljanke obstojecih modelov iris, magic, ace ter super ace. Tata Motors se bo sprva osredo­tocil na izdelavo cenovno dosto­pnejših modelov z odlicnim raz­merjem med ceno in dosegom, v nadaljevanju pa pripravil tudi zmogljivejša elektricna vozila s pricakovanim dosegom med 300 in 400 km. Tesla Enega najbolj zaželenih proi­zvajalcev elektricnih vozil ni tre­ba posebej predstavljati, njegova prestižna modela tesla S in tesla X sta kljub zelo visoki ceni še ve­dno med bolj priljubljenimi elek­tricnimi vozili. A podjetje veliko stavi predvsem na manjši model tesla 3, s katerim naj bi zares sto­pilo na pot demokratizacije elek­tricnih vozil. Po številnih zaple­tih in težavah z množicno proi­zvodnjo omenjenega modela na bi v drugi polovici leta ta »letel« s proizvodnih trakov. Ce se je še v prvi tretjini letošnjega leta pro­daja tesla 3 v ZDA gibala okoli 3000 avtomobilov mesecno, so jih že julija prodali 14.250, do konca istega meseca pa skupaj kar 38.000, kar je prav toliko kot tudi vseh treh najbližjih zasledo­valcev v ZDA – pri cemer sta te­sla S oziroma tesla X prispeva­la 12.000 oziroma 11.000 vozil. Vozila Tesla obožujejo tudi Nor­vežani, medtem ko se zdijo Nem­ci prav neverjetno zašcitniški in izražajo podporo domaci avto­mobilski industriji – v Nemciji so julija letos prodali le 51 primer­kov tesla S. Toyota Japonska Toyota si je ugled v industriji ustvarila predvsem z vozili na hibridni pogon. Rela­tivno pozno je predstavila tudi prodajno uspešnega priusa kot prikljucnega hibrida, zato pa ja­ponski proizvajalec obljublja, da bo že v naslednjem desetletju pripravil okoli 20 elektricnih vo­zil, zato velja biti nanj vsekakor pozoren. Trenutna prodaja elek­tricnega malcka eQ kot tudi eno­sedežnega urbanega vozila i-RO­AD je namrec bolj kot ne buticna. Volkswagen Ceprav se je lani okitil z naslo­vom najbolj prodajanega vozila na Norveškem, bo moral Volks­wagnov e-golf lovoriko letos ver­jetno prepustiti Nissanovemu le­afu, ki je v polnem zagonu. Si­cer pa se e-golf in njegov manj­ši bratec e-up! po Evropi zelo do­bro prodajata, tudi prikljucna hi­brida golf GTE in passat GTE pri­dno nabirata nove kupce. Da bi se prikupil še uporabnikom on­kraj luže, je Volkswagen že na­povedal, da bo prihodnje modele svojih elektricnih vozil izdeloval tudi v ZDA in se tako izognil mo­rebitnim visokim zašcitnim cari­nam. Z zanimanjem bomo spre­mljali tudi razvoj novih elektric­nih vozil nemškega proizvajalca, saj je s koncepti iz družine I. D. vsekakor pokazal, da znajo biti še kako zanimivi – posebej SUV I.D. crozz in minibus po imenu I.D. Buzz. Volvo Švedski proizvajalec Volvo, ki je pristal v kitajskem lastni­štvu, ima ta hip eno najbolj pre­poznavnih družin prikljucnih hi­bridov, saj so skoraj vsi njego­vi »velikani« lahko gnani tudi na elektriko. Paleti S90, V90, XC90 ter XC60 pa se bo v pri­hodnjih mesecih pridružil prvi Volvov cistokrvni elektricar – in sicer elektricna razlicica mode­la XC40. Volvo je tudi že napo­vedal, da bo prav vsako vozilo v njegovi ponudbi od leta 2019 da­lje na voljo tudi z elektricnim po­gonom, do leta 2025 pa naj bi bila polovica njegovih vozil pov­sem elektricna.. L Razvojni indeks elektricnih vozil po državah . BJEV/BAIC EC180 je letos drugo najbolje prodajano elektricno vozilo na svetu! . Med najuspešnejša elektricna vozila se utegne kmalu prebiti tudi hyundai kona. . Mercedes-Benz je po malcku smartfortwo preskocil celo vrsto razredov in izdelal prestižni elektricni SUV, skrbi pa ga zanesljivost delovanja. . Cenovno ugodni indijski elektricni malcki, kakršen je tata tiago EV, bi utegnili v prihodnje postati prava prodajna uspešnica. s Švedski proizvajalec Volvo, ki je pristal v kitajskem lastništvu, ima ta hip eno najbolj prepoznavnih družin prikljucnih hibridov. boj za kupce elektricnih vozil se je nekoliko presenetljivo po­dal tudi ruski proizvajalec orožja Kalašnikov. Podjetje je že splavilo svoj prvi avtomobil, poimenovan CV-1. Vozilo si je zu­nanjo podobo izposodilo pri sovjetskem modelu 2125 kombi iz leta 1973, ki ga je izdelovala tovarna IZh. Samosvoje vozilo naj bi bilo kon­kurent tesli 3, saj naj bi do 100 km/h pospešilo v šestih sekundah, z enim polnjenjem baterij pa prevozilo do 350 kilometrov. RUSIJA Elektricna vozila bo izdeloval tudi Kalašnikov V . Za Volkswagnovega I.D. buzz bi si želeli, da ohrani kar najvec zunanje podobe prototipa. Je prihodnost res v elektricnih vozilih? amljiva je ideja o elektri­fikaciji prometa, a vsa­ko bolj konkretno razmi­šljanje, podprto s podatki, nam da hitro vedeti, da utegne biti ta prihodnost zelo zelo oddaljena, ceprav si zanjo prizadeva ceda­lje vec akterjev, ne le potrošniki, ki ta vozila (že) kupujejo, temvec tudi njihovi proizvajalci. Reuters poroca, da so proizvajalci elek­tricnih vozil v njihov razvoj vlo­žili že vsaj 80 milijard evrov, kar pomeni, da jih vsekakor imajo v svojih nacrtih. Podjetja, kot so PSA Peugeot Citroën SA, Toyo­ta, BMW, Daimler, GM, Volvo, Nissan, Porsche, Ford, Renault, Volkswagen in druga, so že na­povedala krepitev lastne ponud­be na podrocju elektricnih vozil, marsikateri proizvajalec si je za­stavil ambiciozne cilje. Skupina PSA je, denimo, objavila nacrt, da bo elektricni in hibridno-ele­ktricni pogon ponudila kot mo­žnost v vseh svojih vozilih do leta 2025, medtem ko je Volvo napo­vedal, da želi do istega leta pro­dati že milijon elektricnih vo­zil. In kje smo danes? Ta hip ele­ktricna vozila – torej tista, ki jih žene izkljucno elektromotor, na­pajan z energijo iz litij-ionskih baterij – predstavljajo le drobec voznega parka našega planeta. Ce smo realni, lahko zaokroži­mo, da jih je dober odstotek, na slovenskih cestah pa je njihov de­lež še precej manjši. V bistvu se deležu enega odstotka prodaje novih vozil približajo le najbolj »zrela« avtomobilska tržišca – z izjemo »obsedene« Norveške (ki, mimogrede, velja za proizvajal­ko nafte!), kjer je lani skoraj vsa­ko tretje novoprodano vozilo že poganjal elektromotor (32 od­stotkov). Na drugem mestu je Kalifornija s štiriodstotnim dele­žem elektricnih vozil med novo­prodanimi. Ob tem se nam nehote pora­ja cela vrsta vprašanj, na kate­ra bomo poskušali odgovoriti v nadaljevanju. Kaj sploh spod­buja avtomobilske proizvajalce k izdelavi elektricno gnanih vo­zil? Kako si predstavljajo priho­dnost? Bodo elektricna vozila nekoc (spet) prevladovala v pro­metu? Prijazn(ejš)i do okolja?! Proizvajalci vozil potrošnike prepricujejo, da je vožnja elek­tricnega vozila precej prijaznej­ša do okolja. Kar sicer drži, a le zato, ker potrošnikom skrijejo t. i. TCO-metodo obravnave tehno­logije. Ob upoštevanju dejstva, koliko energije se porabi za izde­lavo elektricnega vozila in njego­vih baterij, t. i. ogljicni odtis, po­datek vsekakor ni v ponos nobe­nemu »elektricarju na štirih kole­sih«. Izhodišce je torej relativno slabo, a se zato vozila poskušajo odkupiti z uporabo, torej vožnjo. Medtem ko vedno vec mestnih oblasti naseda »zgodbicam«, kako zelo nevarni so izpusti vo­zil, opremljenih z dizelskimi mo­torji, in jim omejuje ali celo pre­poveduje vstope v mestna sre­dišca, se mestni veljaki trepljajo po ramah, kako podpirajo elek­trifikacijo prometa. Mestna vo­žnja na elektriko je resda lahko bolj cista, a le, ce elektriko pri­dobimo na cist nacin. Ce jo zago­tavljajo veter, voda ali sonce, je precej bolj cista, kot ce za njeno proizvodnjo kurimo premog ali ustvarjamo jedrske odpadke. Žal vecina elektricne energi­je v vecini držav sveta še vedno izvira iz termoelektrarn, torej elektrarn, v katerih kurijo pre­mog. Bistveni dvig števila elek­tricnih vozil bi torej še dodatno obremenil elektricna omrežja in povecal »energijsko lakoto«. Po­vecanim energijskim apetitom pa lahko hitreje odgovorijo le termo- in nuklearne elektrarne. Ce bi želeli vec energije od son­ca ali vetra, moramo pac zgradi­ti vec tovrstnih elektrarn, kar pa se ne zgodi cez noc. Mimogrede pa lahko pokurimo nekaj vec ton premoga. Govoriti, da so elektricna vo­zila prijaznejša do okolja, je ta hip vsaj dvorezen mec. Skupaj z njihovo promocijo bi morali v ospredje potiskati tudi pridobi­vanje elektricne energije iz obno­vljivih virov, ko so sonce, voda in veter. Vse ostalo je pesek v oci. Še ena kost za glodanje – da­nes skorajda cetrtino vseh emisij CO2 ustvari promet. Po podatkih mednarodne energetske agenci­je (IEA) pa nafta in druga teko­ca goriva, uporabljana v prome­tu, predstavljajo kar 96 odstot­kov energetskih virov (v nekate­rih državah znatno manj, v dru­gih pa je njihov delež kar absolu­ten). Nadomešcanje fosilnih go­riv z »umazano« elektriko ni re­šitev, niti za okolje niti za potro­šnike. Sploh pa se velja zavedati, da bi že v primeru, ko bi se delež elektricno gnanih vozil dvignil na deset odstotkov ali vec, tre­nutna energetska omrežja naj­verjetneje doživela kolaps, kar bi imelo resne posledice za ves svet, saj vecina ostale industrije temelji na zanesljivi dobavi elek­tricne energije. Kako zelo nena­den porast porabe elektrike spra­vi na kolena posamezne prede­le, mesta ali celo države, pa nas je nedavno nazaj naucila mrzli­ca kriptovalut – no, bolj kot mi so bili prizadeti v Venezueli, na Ki­tajskem in še marsikje drugje. Promocija zelenega transporta Ena izmed kljucnih predno­sti rabe elektricno gnanih vozil pred vozili, opremljenimi z mo­torji z notranjim izgorevanjem, je odsotnost izpušnih plinov. Raba elektricnih vozil torej res pripo­more k izboljšanju kakovosti zra­ka v lokalnem okolju, kar je v bolj onesnaženih mestih in državah kar velik motivator lokalne poli­ticne skupnosti. Vedno vec držav tako podpira iniciative s podrocja zelenega transporta, saj so politi­ki v zadnjih letih mimogrede raz­vili okoljsko zavest. A spremem­be se v praksi dogajajo na dva na­cina – s spremembo zakonoda­je in/ali z razlicnimi spodbuda­mi. Med zadnjimi so seveda naj­ucinkovitejše financne spodbu­de (beri: subvencije). Te ob na­kupu elektricno gnanega vozila danes poznajo skorajda vse drža­ve. Po njihovi zaslugi je, denimo, Kitajska skorajda cez noc postala najvecje tržišce za elektricna vo­zila in malodane za šalo prehi­tela ZDA. Oblasti v Pekingu celo »sanjajo« o tem, da bi prepoveda­le prodajo vozil z bencinskimi ter dizelskimi motorji, ceprav si le­tnice ne upajo objaviti. Francija in Velika Britanija sta to že stori­li in na papir zapisali, da bo pro­daja novih vozil, ki ji ženejo mo­torji na notranje izgorevanje, pre­povedana od leta 2040. Indijske oblasti so bile še precej bolj dr­zne, saj so objavile, da se bodo v tej izjemno veliki in gosto pose­ljeni državi od leta 2030 naprej prodajala izkljucno le še elektric­na vozila. Bomo videli … Tam­kajšnji proizvajalci vozil in baterij so napoved vzeli skrajno resno in objavili vrsto investicijskih nacr­tov in partnerstev, s katerimi naj bi skupaj z državo, ki bo poskrbe­la za namestitev »morja« polnil­nih postaj in nadgradnjo elektric­nega omrežja, dosegli optimistic­no zastavljeni cilj. Kdo bo prvi? Ce bi morali staviti na zmago­valca dirke za elektrifikacijo pro­meta, bi ta hip vsekakor izbrali Norveško. Kot receno, v tej skan­dinavski državi je že vsako tre­tje novo vozilo elektricno, opti­misticne napovedi severnjakov pa pravijo, da bi lahko delež no­voprodanih elektricnih vozil do­segel sto odstotkov že leta 2025 – torej cez vsega sedem let! Pri tem naj bi kljucno vlogo odigra­le predvsem državne subvencije. Med državami, ki so vseka­kor v ospredju, velja omeniti še ameriško zvezno državo Kalifor­nijo. Soncna država v ZDA moc­no prednjaci po rabi elektric­nih in hibridnih vozil, mocno pa pritiska tudi na proizvajalce tovornjakov, saj si želi, da bi se deleža elektricnih in klasicnih vozil cim prej izenacila. Kalifor­nijske predpise in nacrte je ko­piralo oziroma povzelo še osem drugih ameriških zveznih dr­žav, ki skupaj predstavljajo vec kot tretjino (35 odstotkov) trži­šca v ZDA, torej jih avtomobilski proizvajalci preprosto ne morejo vec ignorirati. Kalifornija je edi­na postavila številcno opredelje­ni cilj – do leta 2025 želi, da bo po njenih cestah vozilo 1,5 mili­jona vozila brez izpustov toplo­grednih plinov. Zanimivo je brati tudi oce­ne (ugibanja?) o tem, koliko ele­ktricnih vozil bo na svetu cez 22 let. Bloomberg ocenjuje, da jih bo 530 milijonov, medtem ko zdru­ženje držav, proizvajalk nafte, OPEC, meni, da skoraj polovico manj (266 milijonov). Še najbolj všec so nam ocene strokovnjakov, ki menijo, da nam takrat za vozila sploh ne bo treba skrbeti. Ceš, ko bo delež elektricnih vozil dosegel 20 odstotkov, bo med njimi veci­na že samovozecih in povezanih z razlicnimi storitvami. Uporab­niki si torej vozil sploh ne bomo vec lastili, temvec bomo samo na­rocali storitve prevoza, ponudnik pa se bo ukvarjal z vsem ostalim, vkljucno s polnjenjem. Baterije se (koncno) cenijo Pred desetimi leti je bil stro­šek izdelave baterije zmogljivosti ene kilovatne ure (1 kWh) oko­li tisoc ameriških dolarjev, da­nes pa je približno 220. A ce naj postanejo elektricna vozila bolj množicna, morajo postati tudi dostopnejša – kar pomeni, da morajo biti njihovi sestavni deli, predvsem baterije, še cenejši. Velik izziv za proizvajalce ele­ktricnih vozil je tudi polnjenje baterij. Lastniki elektricnih vozil, ki bi te enostavno polnili na do­maci elektricni vticnici in si tako zgolj zvišali racun za elektric­no energijo, morajo racunati na dolge case polnjenja – približno deset ur (odvisno od vozila in zmogljivosti baterij). Kdor bi rad baterije napolnil hitreje, mora racunati z dodatnimi stroški – bodisi stroški postavitve lastne hitrejše polnilce ali pa stroški polnjenja na hitrih polnilnicah. Teh je seveda povsod po svetu premalo, da bi lahko racunali na hiter zasuk v potrošniških nava­dah in željah. Tudi t. i. hitre pol­nilnice dela še vedno ne opravijo tako hitro kot bencinske crpalke, kjer klasicna vozila natankamo v par minutah in že se odpeljemo novim dogodivšcinam napro­ti. Elektricno vozilo pa moramo tudi v hitri polnilnici pustiti pri­klopljeno vsaj 15 minut (pogo­sto pa vsaj pol ure), ce se želimo z njim kam dlje peljati. Inovacije v svetu polnilnic in tehnologij hi­trega polnjenja obljubljajo, da se bo cas polnjenja elektricnih vozil še skrajševal – na npr. 10 minut, a bo vsaj sprva šlo za vse kaj dru­gega kot standardizirane rešitve. Pa tudi vecina obstojecih polnil­nic ni enostavno nadgradljiva na novejše tehnologije. Brez ustrezne infrastrukture ne bo šlo Brez ustrezne infrastrukture bo elektrifikacija prometa uto­pija. Težave utegnejo nastopi­ti predvsem v mestih in na go­steje poseljenih podrocjih, kjer je obremenitev elektroenerget­skega omrežja že danes velika, elektricna vozila pa bi predsta­vljala še ogromno dodatno bre­me. Izzivov na podrocju infra­strukture torej ne manjka. Upo­rabniki v stanovanjskih naseljih bodo imeli povsem drugacne iz­zive – kako, kdaj in kje polniti svoja elektricna vozila. Prav mo­goce je, da bomo morali v pri­hodnje razviti povsem nove na­vade, med katerimi bosta tudi spremljanje napolnjenosti ele­ktricnega vozila in njegov pre­mik s polnilne postaje, da jo bo cez dan lahko uporabilo cim vec uporabnikov.. Elektricna vozila bržkone res lahko pozitivno vplivajo na naš planet, a do njihove prevlade v cestnem transportu je še dolga pot. Ce se bo ta scenarij sploh kdaj uresnicil … Ovir namrec ne manjka. Miran Varga M s Nadomešcanje fosilnih goriv z »umazano« elektriko ni rešitev, niti za okolje niti za potrošnike. NAJBOLJŠI 32 oktober 2018 oktober 2018 33 OKTOBER 2018 Programska lahkotnost Za tokratno številko Monitorja sem preizkusil dva nova telefona znamke Nokia, modela 3.1 in 5.1, vec o tem lahko preberete na naslednjih straneh. Gre za presenetljivo solidna telefona, katerih pomembnejša lastnost je uporaba sistema Android One. To je nekakšna »originalna« razlicica sistema, Android v obliki, kakršnega so si zamislili pri Googlu. Jure Forstneric praksi to pomeni, da se proizvajalec sistema ne loti z lastnimi »poprav­ki« in dodatki. Torej ni nobenih graficnih »olepšav«, nobenih re­snejših dodatkov v smislu funk­cionalnosti, nobenih resnih spre­memb sistema in vmesnika. Po­pravke in olepšave sem nalašc dal v narekovaje, saj so po mo­jih izkušnjah ti popravki vecino­ma slabi, graficne olepšave pa vsaj brez pomena, ce ne narav­nost grde (sploh v primeru pro­izvajalcev, ki kopirajo druge, de­nimo Apple ali Samsung). Telefonov s sistemom Andro­id One smo sicer v preteklosti že kar nekaj preizkusili (med bolj hvaljenimi je bil lanski Xiaomi A1), vendar so tako »cisti« obsta­jali že prej, preden so si pri Goo­glu izmislili oznako za kaj ta­kega. Takrat smo pac pisali, da uporabljajo telefoni neolepšan ali neokrnjen sistem, ki se drži Googlovih specifikacij za Andro­id (taki so bili, denimo, Motoro­lini telefoni). Kar nekaj bralcev nas je si­cer spraševalo, zakaj smo nad tem tako navdušeni, ceš, saj so dodatki podjetij vendarle kori­stni, s tem se tudi telefoni ne­koliko locijo med seboj. To je si­cer lahko res, a po naših (no, mojih) izkušnjah je velika veci­na programskih dodatkov, ki so si jih podjetja izmislila, enostav­no odvec. V praksi so manj upo­rabni, kot se sprva zdi, velikokrat gre le za »gimmick«, kot bi rekli angleško govoreci, za finto, ki jo nekajkrat preizkusimo, nato pa izkljucimo in trajno pozabimo. Taki so, denimo, stiskljivi robovi HTC U12+, preizkušenega pred dobrim mesecem, ali pa prepo­znava objektov na fotografiji, s katero se hvalijo razlicni proizva­jalci (LG, Huawei). Res dvomim, da ima vecina uporabnikov kaj od tega, da programska oprema na fotografiji prepozna coln. Ti dodatki, poleg tega, da ve­cinoma ne prinesejo kaj res uporabnega, obremenjujejo tako sistem kot uporabnika. Tisti, ki so se pripravljeni poglobiti v te­lefon in se nauciti uporabljati vse te možnosti, imajo od njih mogo­ce res korist, a velika vecina upo­rabnikov je zaradi dodatnih mo­žnosti v menijih in dodatnih po­govornih oken le zmedena. Podobno velja tudi za graficne »olepšave«. Zaradi njih je marsi­kateri telefon pocasnejši, to se še najbolj pozna pri cenejših. Hkra­ti te olepšave pomenijo, da se An­droid telefoni kljub enaki pro­gramski osnovi med proizvajal­ci pogosto drugace obnašajo. Kot nekoga, ki ima poleg skrb za ra­cunalnike na grbi vse pogosteje tudi pametne telefone, me moti, ce imajo naprave neko atipicno postavitev in delovanje vmesnika. Vsa ta odstopanja pomeni­jo tudi, da dlje casa cakamo na programske popravke in nad­gradnje, proizvajalci pa tudi prej obupajo in prepustijo starejše naprave nemilosti programskih hrošcev. V svetu androidov ni nic cudnega, ce naprava po dveh letih ne prejema vec program­skih popravkov – Apple po dru­gi strani tudi vec let po preneha­nju prodaje neke naprave še ve­dno objavlja programske poprav­ke zanjo. Android One je skratka odli­cen premik v smeri konsistence in preglednosti, sploh pri vsto­pnih, strojno bolj zadržanih na­pravah. Kako se bo razvijal v prihodnje, bo pokazal cas, seve­da pa bodo proizvajalci pri naj­dražjih modelih še vedno upo­rabljali tudi svoje prilagoditve in sisteme – ce ne drugega, se mo­rajo nekako lociti drug od dru­gega. . V s Res dvomim, da ima vecina uporabnikov kaj od tega, da programska oprema na fotografiji prepozna coln. MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > TELEFONI Huawei Mate 20 Lite Mate 20 Lite naj bi bil nekaj novega, drugacnega in skorajda vrhunskega, skorajda prihajajoci Mate 20 Pro. Pa seveda ni, navsezadnje stane »le« 400 evrov, kar je in bo zagotovo vsaj pol manj od omenjenega velikega brata. 34 PRENOSNI RACUNALNIKI Asus Zenbook Pro UX580GE Asusov prenosnik v sledilni plošcici skriva dodatni zaslon, po velikosti enak povprecnemu pametnemu telefonu. 38 NAJBOLJŠI TELEFONI > 34 oktober 2018 oktober 2018 35 ? Ime ni vse Ocenjevanje telefonov Pri preizkusu vse telefone, ki jih preizkusimo, razvršcamo na lestvi­co. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Ocenjujemo: hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost zaslo­na, kakovost zvoka, velikost in teža, zmogljivost akumulatorja, eko­sistem. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 63  TELEFONOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   23 cenejših telefonov • 40 dražjih telefonov Proizvajalci telefonov se zavedajo, da je danes ime tisto, ki prodaja. Ne cudi torej, da »zveneca imena« dajejo tudi cenejšim izdelkom, ki z originalom nimajo nic. . Huawei Mate 20 Lite. Hu­awei kot proizvajalec telefonov nezadržno raste, zato zagotovo »delajo nekaj prav«, pa vendar si ne moremo kaj, da se ne bi spotaknili ob dejstvo, da proda­jo »lahke razlicice« telefona zac­nejo mesec dni pred tem, ko bo­sta uradno predstavljena »pra­vi« Mate 20 in Mate 20 Pro. Hu­awei za telefone Mate vsako je­sen pripravi nekaj tehnološko novega, lahke (»lite«) razlicice pa ponavadi nekaterih novosti nimajo in so zato precej cenejše. In se seveda prodajajo tudi zara­di imena, saj povprecni uporab­niki pac ne locijo med Mate 20, Mate 20 Pro in Mate 20 Lite. V resnici tudi ne med temi in med P20, P20 Pro in P20 Lite. (Ne cudi torej, da po novem obsta­jajo tudi cenejši kitajski konku­renti, ki se kar naenkrat imenu­jejo P20.) Kakorkoli, model Mate 20 Lite naj bi bil nekaj novega, drugac­nega in skorajda vrhunskega, skorajda Mate 20 Pro. Pa seveda ni, navsezadnje stane »le« 400 evrov, kar je in bo zagotovo vsaj pol manj od omenjenega velike­ga brata. Gre za 6,3-palcni telefon z za­slonom LCD (matrika IPS) v for­matu 2 : 1, ki sega skorajda do robov in ima na vrhu tudi danes tako priljubljeno »zarezo«. Za­slon je dober, ni pa vrhunski, ob robovih smo opazili malce ne­enakomerne osvetlitve, vendar nic hujšega. V zarezi se skriva­jo slušalka in dva objektiva, ena­ka kot na zadnji strani. Huawei pac meni (verjetno upraviceno), da je smiselno selfije izdelovati z enako kakovostno opremo kot obicajne fotografije. Prvi objek­tiv je locljivosti 24 megapik, dru­gi, locljivosti 2 MP, pa služi le za »globino«, za izdelavo t. i. ucin­ka bokeh oziroma zamegljene­ga ozadja. Ce se dražji Huawei pri objektivih pohvalijo s sodelo­vanjem s podjetjem Leica, tukaj tega logotipa ne bomo našli. V praksi se fotoaparat obnese nad­povprecno dobro, vendar je tre­ba racunati na obcasno malce prevec zasicene barve, ki so po­sledica »programov«, ki jih tele­fon samodejno prilagodi (hra­na, živali, narava, portret …), v mraku pa smo opazili mal­ce vec zrnatosti kot pri vrhun­skih telefonih. V Mate 20 Lite je vgrajen procesor srednjega razreda, kar v praksi pomeni, da bo, denimo, lanski Mate 10 ali le­tošnji P20 v rokah »cutiti« hi­trejši, vendar je celota kljub temu zelo tekoca in prijetna za uporabo. Vgrajena baterija je zmogljivosti 3750 mAh, kar se sliši veliko, vendar se v pra­ksi izkaže za povprecno. S te­stnim programom Geekbench 4 smo telefonu Samsung Ga­laxy Note9 (ki ima baterijo 4000 mAh, torej le malce ve­cjo) namerili skoraj še enkrat vec minut. Od »naprednih« lastno­sti »velikih huaweiev« mode­lu Lite »manjkata« še vodood­pornost in hitro polnjenje (za 75 odstotkov smo potrebova­li tri ure), seveda pa tudi nima brezžicnega polnjenja, kot ga za zdaj nima noben Huawe­iev telefon. Veseli pa smo bili, da je na voljo klasicen vtic za slušalke. V resnici bi lahko zakljucili, da je preizkušeni telefon stroj­no povprecen, s klasicno Hu­aweievo programsko prevleko (ki vsaj nam ni všec) in nekaj nepotrebnimi Huaweievimi dodatnimi programi (e-pošta, galerija…), njegova aduta pa sta videz in obcutek ob upora­bi. Telefon je res lep, njegova steklena obleka pa v je v rokah prijetna. Le na tla ga ne smete spustiti, kar pa tako in tako ve­lja za skoraj vse današnje tele­fonske izdelke. Matej Šmid . Nokia 3.1. Nokia se je pred dobrim letom in pol vrnila na podrocje pametnih telefonov, tokrat v te­snem sodelovanju z Googlom, zato na no­vih telefonih seveda tece Android. Konkre­tno gre po novem za podjetje HMD, ki je od Nokie dobilo pravice do uporabe imena v na­vezi s pametnimi telefoni, za samo proizvo­dnjo pa skrbi kitajski Foxconn. Po dobrem letu pa so že zaceli prodajati drugo genera­cijo teh telefonov. Model 3.1 je nadgradnja lanskega mode­la 3. Gre za vstopni telefon, namenjen manj zahtevnim uporabnikom. Prvo, kar opazimo, je izboljšana kako­vost ohišja. Ta je seveda še vedno plasticno (z aluminijastim okvir­jem), a deluje bolj kompaktno in kakovostno od lanskega. Telefon je sicer za šcepec višji in debe­lejši, dobil je tudi malenkost ve­cji zaslon (5,2 palca namesto 5). Ob tem se je dvignila tudi loclji­vost, ta je po novem 1440 × 720. Ohišje je sicer zelo lepo. Preizku­šeni model je bil zelo temno mo­der (skoraj vijolicast) z zlatimi detajli. Omeniti velja še to, da te­lefon nima vec samostojnih tipk, torej so na spodnjem delu zaslo­na navidezne. Fizicni vtis je torej zelo dober, zgodbo pokvari predvsem vme­snik MicroUSB, ki je pri cenejših modelih še vedno stalnica. Foto­aparat je malenkost boljši od lan­skega, ponuja višjo locljivost (13 milijonov pik) in nekoliko bolj žive barve, a nekoliko peša pri ostrini. Video se po novem za­jema tudi pri locljivosti FullHD (pri 30 slikah na sekundo). Pri Nokijinih Android telefo­nih smo že pohvalili uporabo ci­stega sistema Android One, ki se tu nadaljuje, konkretno gre za Android 8.0. Telefon je stroj­no sicer zelo zadržan – upora­blja vstopni Mediatekov osem­jedrni procesor, ki je sicer hitrej­ši od lanskega, a vseeno ne gre za hiter telefon. Pomnilnika je 2 GB, pogon meri 16 GB, od tega uporabniku ostane polovica (ce odštejemo sistem in nekaj za­cetnih aplikacij), kar tudi ni ve­liko. Baterija se je tudi nekoli­ko okrepcala, po novem ponuja 2990 mAh. Nova, prenovljena Nokia 3.1 je torej telefon za nezahtevne upo­rabnike, ki bodo cenili lepo in glede na ceno kakovostno ohiš­je. Cisti in tekoci Android One je pri tem dodatni plus, moramo se pa pac zavedati, da gre za stroj­no zadržano napravo. Jure Forstneric . Nokia 5.1. Lani smo v troji­ci novih Nokijinih telefonov (3, 5 in 6) najbolj pohvalili srednji model, torej petko, zdaj pa smo na preizkus dobili njeno nasle­dnico, model 5.1. Še vedno gre za telefon vstopnega ranga, ki pa vsaj na prvi vtis deluje bolj premijsko, kot bi si mislili gle­de na ceno. Ohišje je namrec aluminijasto, telefon s prijetno zaobljenimi stranicami pa res lepo stoji v roki. Preizkušeni mo­del je bil lepe, zelo temno modre barve. Obcutna izboljšava je novi za­slon, ki je na racun odstrani­tve tipk vecji kot pri predhodni­ku (konkretno meri 5,5 palca), hkrati pa ponuja bistveno ve­cjo locljivost (2160 × 1080 na­mesto 1280 × 720). Razocara­ni pa smo nad uporabo vmesni­ka MicroUSB, saj bi si tudi pri ce­nejših modelih želeli prehod na USB-C. Na zadnji strani je tudi bralnik prstnih odtisov. Telefon uporablja MediaTekov osemjedrni procesor, ki je ravno za obcutek hitrejši od tistega v sestrskem modelu 3.1. Po hitro­stnih preizkusih je vsaj pri hitro­sti enega jedra primerljiv s pro­cesorjem Snapdragon 630, kar potrdi tudi vsakdanja raba. Te­lefon je namrec lepo odziven, je pa res, da uporablja cisti sis­tem Android One brez nepotreb­ne (in pogosto pocasne) navla­ke. Mogoce bi si želeli le kak GB pomnilnika vec, vgrajenih je na­mrec 2 GB. Še bolj smo sicer po­grešali kaj vec prostora, saj je na voljo le 16 GB, v praksi pa dejan­sko le polovica tega. V tujini je sicer na voljo tudi model s 3 GB pomnilnika in pogonom 32 GB. Fotoaparat je glede na ceno soliden, ponuja dovolj ostrine in dobre barve, temperatura beli­ne je sicer malenkost prehladna. Podprt je zajem videa pri loclji­vosti FullHD, fotoaparat ima si­cer locljivost 16 milijonov pik. Nova Nokia 5.1 je dobra nad­gradnja lanskega modela, v tem trenutku gre za enega boljših te­lefonov v nižjem cenovnem ra­zredu. Prodaja bo stekla v teh dneh, cena bo okoli 230 evrov. Najvecji plus sta solidna kako­vost izdelave in uporaba sistema Android One. Ce se bo kdaj po­javil pri nas, pa bi utegnil biti za­nimiv tudi model s 3 GB pomnil­nika in pogonom 32 GB, seveda odvisno od cene. Jure Forstneric . Cubot P20. Casi cenejših te­lefonov, ki so na racun cene var­cevali popolnoma z vsem, so že nekaj let mimo. Današnji tele­foni s ceno okoli 200 evrov so popolnoma spodobni izdelki, ki bodo marsikomu prav dobro služili. Tak je tudi Cubot P20, ki svoje slabosti kar dobro skrije. Gre za moderen telefon z »visokim« 6,18-palcnim zaslonom LCD (matrika IPS) locljivosti 2246 x 1080 pik in zarezo (kjer se skrivajo slušalka, objek­tiv za kamero in svetlomer). Zaslon spodaj sicer ne sega tako zelo do roba kot pri ve­liko dražjih konkurentih (Samsung, Hu­awei), prav dalec od tega pa tudi ni. Le po­droben pogled bo opazil, da je na robu za­slona videti manjše »žarenje« zadnje osve­tlitve. Ohišje je plasticno in predvsem na zadnji strani izredno privlaci prstne odti­se, vendar telefon v roki vseeno lepo sede. Na zadnji strani je tudi bralnik prstnih odtisov, ki je, žal, nekoliko pocasen. Za odklep telefona bo treba malce poca­kati, denimo kakšno sekundo, z malce smole pa bo treba branje vcasih tudi po­noviti. Pograjati moramo tudi vgrajen foto­aparat, ki se z megapikami in objektivi sicer dobro pohvali (20 + 2 MP na za­dnji strani in 12 MP na sprednji), ven­dar v praksi ne dosega pricakovanega. Fotografiranje je dokaj pocasno, pred sprožitvijo pa se je dobro umiriti, sicer bo fotografija lahko meglena. Tako kot vecinoma vsi telefoni omogoca tudi fotografiranje v nacinu HDR, ki pride prav v kontrastnih razmerah (temnej­ši objekt pred svetlim ozadjem), ven­dar za vsako tako fotografijo potrebuje kar tri sekunde. Te je dobro »prebiti« pri miru, sicer bo rezultat meglen. Ce omenimo še za leto 2018 nesprejemlji­vo dejstvo, da telefon polnimo prek vticnice microUSB (in ne USB-C), pa smo naštevanje slabosti že bolj ali manj koncali. Telefon poganja Mediatekov osemjedrni procesor z varcnimi jedri A53, priloženih 4 GB pomnilnika (shrambe je za ta denar za­jetnih 64 GB) pa pripomore k temu, da je telefon v praksi lepo tekoc (ne poskušajte pa ga z dražjo konkurenco primerjati prek sinteticnih merilnih aplikacij!). Ob uporabi zahtevnejših programov (denimo Facebo­ok) se mu bo sicer obcasno »kolcnilo«, ven­dar nic hujšega. Prepricani smo, da mu gre tako dobro zato, ker ima namešcen skoraj­da cisti Android 8.0 in ga ne ovirajo doda­tne preobleke. »Skorajda« pravimo zato, ker v nastavitvah najdemo nekaj dodanih izbir, ki se kljub izbrani slovenšcini pokažejo v an­glešcini. Cubot P20 ima vgrajen akumulator zmo­gljivosti 4000 mAh, kar je zelo veliko (le red­ki vrhunski modeli imajo tako zmogljivega), vendar se v praksi izkaže, da mAh pac ni vse. Na našem testu Geekbench je tako telefon zdržal celo nekaj manj od Huaweia Mate 20 Lite, ki ima manjši akumulator (3750 mAh), medtem ko je 4000-»miliamperurski« vrhun­ski Samsung Note9 zdržal še enkrat vec. Ah, da. Verjamemo, da za naše bralce to opozorilo ne bo potrebno, pa vendar – ime P20 seveda nima popolnoma nobene zveze z enakoimenskimi vrhunskimi modeli Huaweia. Prepricani pa smo, da bo oznaka vseeno koga zavedla, na kar je Cubot tudi gotovo meril… Matej Šmid . Tudi "lahki" Huawei ima dva objektiva, vendar brez napisa Leica. HUAWEI Mate 20 Lite Prodaja: Operaterji. Cena: 400 EUR X Videz, obcutek ob rokovanju, do­volj hitro delovanje. Z Tovrstno strojno opremljenost se da dobiti tudi za manj denarja. HITROST DELOVANJA 8 KAKOVOST IZDELAVE 8 s Povprecni uporab­niki ne locijo med Mate 20, Mate 20 Pro in Mate 20 Lite, vendar so razlike obcutne. TELEFONI NAJBOLJŠI > s Tudi pri Nokii 3.1 je namešcen cisti Android, Android One, zaradi cesar je prav spodobno hitra. NOKIA 3.1 Prodaja: Operaterji. Cena: 180 EUR X Android One, solidna kakovost iz­delave, videz. Z Vmesnik MicroUSB, povprecna zmogljivost. HITROST DELOVANJA 6 KAKOVOST IZDELAVE 7 s Nokia 5.1 je dobra nad­gradnja lanskega modela, v tem trenutku gre za enega boljših te­lefonov v nižjem cenovnem ra­zredu. CUBOT P20 NOKIA 5.1 Prodaja: www.emonagram.si Cena: 239 EUR. X Dobro razmerje cena, kakovost, ci­sti Android. Z Slaba kamera, pocasen bralnik pr­stnih odtisov. HITROST DELOVANJA 6 Prodaja: Operaterji. Cena: 230 EUR X Android One, solidna kakovost iz­delave, videz. Z Vmesnik MicroUSB. HITROST DELOVANJA 7 KAKOVOST IZDELAVE 7 KAKOVOST IZDELAVE 8 TELEFONI NAJBOLJŠI > s Cubot P20 ima vgrajen akumulator zmo­gljivosti 4000 mAh, kar je zelo veliko, vendar se v praksi izkaže, da "mAh" pac ni vse. NAJBOLJŠI PRENOSNI RACUNALNIKI PRENOSNI RACUNALNIKI NAJBOLJŠI > > 38 oktober 2018 oktober 2018 39 ? Ocenjevanje prenosnikov Pri preizkusu vse prenosne racunalnike, ki jih je ta hip mogoce dobiti na sloven­skem trgu, razvršcamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: zgradbo in opremo, kakovost in locljivost zaslona, kakovost tipkovnice in sledilne plošcice, hitrost delovanja, cas trajanja akumula­torja, velikost in maso prenosnika, ceno in garancijske pogoje. Ocenjevani parametri so pri razlicnih kategorijah razlicno obteženi (npr. pri ce­nejših prenosnikih igra cena vecjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so od­visne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spreme­njenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 49  PRENOSNIH RACUNALNIKOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   21 lahkih • 13 cenejših • 15 dražjih. Zaslon namesto sledilne plošcice Poskusimo nekaj novega, so si dejali pri Asusu – dajmo namesto sledilne plošcice vgraditi zaslon, ki je obcutljiv na dotik. Nenavadno, vneda bo morda komu tudi všec. . Asus ZenBook Pro UX580GE. Asusov ZenBook Pro na prvi po­gled navduši že z res lepim alu­minijastim ohišjem v izredno te­mni, tako rekoc že crni modri barvi. Svoje dodajo še zlate po­drobnosti (robovi, logotip), a pravo presenecenje opazimo ob zagonu. V sledilni plošcici se na­mrec skriva dodatni zaslon, po velikosti enak povprecnemu pa­metnemu telefonu (po diagona­li meri 5,5 palca). Temu zaslonu pri Asusu pravijo Scree­nPad, prevzame pa tako vlogo klasicne sle­dilne plošcice kot vlogo doda­tnega (lahko tudi samostojne­ga) zaslona. Pri navadnem delu gre za pac sledilno plošcico, ki ji lahko dodamo lepo ozadje. A v zgornjem robu opazimo majh­no opravilno vrstico, v kateri se skriva nekaj ikon. Tam lahko do­stopamo do nekaj samostojnih aplikacij – po privzetem so na­mešceni predvajalnik glasbe, predvajalnik Spotify, kal­kulator, koledar in šte­vilcnico. Zraven so še lo­cene nastavitve in ne­kaj bližnjic, s kateri­mi (na glavnem zaslo­nu) zaženemo kate­rega od programov – denimo nastavi­tve Windows 10. Z dodatkom za br­skalnik Chrome lahko dodamo tudi nadzorno aplikaci­jo za upravljanje spletišca You­Tube, pri uporabi nekaterih pro­gramov (denimo Microsoftovih Excela in Worda) pa lahko prek tega dostopamo do nekaterih pogosto uporabljanih možnosti. Drugi nacin rabe je kot doda­tni zaslon, torej tako, kot ce bi prek HDMI na racunalnik pri­kljucili še zunanji zaslon. Tako lahko na zaslon sami povlece­mo okno, denimo orodna okna v programu Photoshop. Lahko celo uporabimo ta majhni za­slon namesto glavnega – recimo, ce bi prenosnik uporabili le za predvajanje glasbe, a pri tem ne bi potrebovali glavnega zaslona. Priznati moramo, da je Scre­enPad zanimiva ideja, ki pa po­nudi premalo res uporabnega. Glavna težava je njegova pozici­ja, saj je pod tipkovnico in mo­ramo od glavnega zaslona pre­vec spustiti pogled, da bi se na to zares navadili. Podobno teža­vo ima tudi Applov TouchBar, ta je sicer še obcutno bolj omejen, a vseeno. Pri Asusu so sicer že po­vabili razvijalce, da v svoje pro­grame dodajo podporo za ta do­datni zaslon. Roko na srce pa je ZenBook Pro odlicen prenosnik tudi brez omenjenega zaslona. Kot rece­no, ponuja res lepo (in kakovo­stno) ohišje licnih mer in dovolj majhne teže. Gre za prenosnik s klasicno, 15,6-palcno diago­nalo, ki po vsej površini ostane pod dvema centimetroma debe­line. Kakovost izdelave je odlic­na, zelo dobra je tudi tipkovnica, ki ponuja sicer razmeroma maj­hen hod, a dober povratni od­ziv. Zaslon je zelo kakovosten, v uporabi je IPS-matrika z odlicni­mi vidnimi koti, locljivost je viso­kih 3840 × 2160 pik. Velja ome­niti, da je na voljo tudi enak mo­del z nižjo locljivostjo (FullHD), ki je skoraj tristo evrov cenejši. Tudi pri strojni opremi niso varcevali – glavni je Intelov pro­cesor Core i7-8750U, zraven je 16 GB pomnilnika, podatke shranju­jemo na SSD velikosti 512 GB. Za grafiko poskrbi Nvi­dia GTX 1050Ti, ki je sicer bolj v vstopnem razredu samostojnih kartic, a bo vseeno ob­cutno boljša pri igrah kot Intelove vgrajene re­šitve. Prenosnik je zelo hi­ter in odziven, bi pa lah­ko bila vzdržljivost akumu­latorja boljša. Pri preizku­su smo sicer imeli vklopljen tudi dodatni zaslon v sledil­ni plošcici, a vseeno je pol ce­trta ura za lahek oziroma pre­nosljiv prenosnik podpovprec­ni rezultat. Pod crto gre za odlicen tanek in zmogljiv prenosnik, ki pa je tudi razmeroma drag. Njego­va posebnost, zaslon v sledilni plošcici, nas ni zares navdušila, hkrati bi raje priporocili model z nižjo locljivostjo zaslona in zato nižjo ceno. Jure Forstneric . Lenovo Yoga 730 – 131KB. Novi hibridni prenosnik Yoga 730 je solidno nadaljevanje lan­skega modela Yoga 720. Gre za tanek, stilski prenosnik, ki ga lahko zavrtimo okoli tecajev in postane razmeroma velika ta­blica. Meri na zahtevnejše do­mace uporabnike, sploh tiste, ki želijo lahko, elegantno in preno­sljivo napravo. Preizkusili smo 13,3-palcni model, na voljo je tudi vecji, 15,6-palcni. Ohišje je iz sivega, rahlo hra­pavega aluminija, na katerem se prstni odtisi skoraj ne opazi­jo. Ohišje je rahlo zaobljeno, po našem mnenju je le spodnji rob malenkost ostrejši, kot bi si žele­li. Tipkovnica ponuja skoraj rav­ne, zelo nizke tipke, ki kljub niz­kemu profilu ponujajo dober povratni odziv in prijetno izkušnjo. Omeniti velja le nizko tipko Enter, ki se je pac moramo nava­diti, pohvalimo lahko osvetlitev tipk. Sledil­na plošcica je razme­roma velika in dovolj natancna, v desnem vogalu pod tipkovnico je tudi bralnik prstnih odtisov. Stereo zvocnika nista nic po­sebnega, tu se pac pozna omeji­tev razmeroma tankega ohišja. Velik plus preizkušenega mode­la je zelo dober zaslon, ta upora­blja matriko IPS in ponuja visoko locljivost 4K (3840 × 2160 pik). Je sicer svetlec, a to je standard pri zaslonih, obcutljivih na dotik. Po našem mnenju je sicer model z bolj klasicno locljivostjo FullHD (1920 × 1080) smotrnejša izbi­ra, saj je okrog dvesto evrov ce­nejši, a se tudi tega ne bi branili. Na tankem ohišju ni ravno ve­liko prostora za vmesnike. Tako sta na levem robu dva vmesni­ka USB-C, eden od njiju je na­menjen tudi napajanju preno­snika. Na drugi strani je še kla­sicni vmesnik USB, seveda po standardu 3.1, pogrešali smo bralnik pomnil­niških kartic in iz­hod HDMI (je pa res, da lahko z adapterjem prek USB-C dobimo tudi vmesnik za video). Strojna oprema je dovolj zmo­gljiva za tako rekoc vsa opravila. Gre za Intelov Core i7­-8550U, zraven je 16 GB pomnilnika, pogon je seveda SSD, velikost 256 GB. Za grafiko skrbi Intelova vgrajena rešitev. Proce­sor se dobro obnese in ob zmerni uporabi po­nuja tudi dovolj majhno porabo energije, pri dalj­ših zahtevnih opravilih pa se prenosnik opazno segre­je. Vseeno gre za zelo hi­ter prenosnik pri vsakdanjih opravilih, tudi kolicina pomnil­nika je dobro izbrana, da lahko brezskrbno uporabljamo vecje število poslovnih programov (in zavihkov v brskalnikih). Nova Yoga 730 ponuja veli­ko v tankem in lahkem ohišju, le cena je temu primerna. Po na­šem mnenju je tudi model z za­slonom nižje locljivosti povsem dobra, ce ne boljša izbira, pa tudi pri procesorju bi brez sla­be vesti izbrali malenkost cenej­ši model – denimo Core i5. Ohiš­je sicer ostaja enako kot pri pred­hodnikih, tudi ti bodo še nekaj casa na prodaj. Jure Forstneric . Lenovo IdeaPad 330. Le­novo v vstopnem razredu pre­nosnikov ponuja serijo IdeaPad, novi modeli IdeaPad 330 pa predstavljajo nada­ljevanje lanskih Ide­aPad 320. Glavna no­vost letošnjih mode­lov je uporaba novejših procesorjev, konkretno Intelove nove serije, zna­ne pod kodnim imenom Cannon Lake. Sicer pa so ti prenosniki na voljo v ne­šteto razlicnih konfiguraci­jah in kombinacijah, zato je bila preizkušena sestava res le ena izmed mnogih. Ker gre za vstopni model, je ohišje seveda plasticno in nic kaj posebej tanko. Vseeno so tudi cenejša ohišja zdaj tanjša in uporabljajo kakovostnejšo pla­stiko kot podobni modeli izpred nekaj let. Nekoliko preseneti op­ticni pogon na desnem robu, si­cer pa gre za klasicni, 15,6-palc­ni model (v tej seriji so sicer na voljo tudi manjši, 13-palc­ni, in vecji, 17-palcni modeli). Našo najvecjo grajo je preizku­šeni model zaslužil z nizko loclji­vostjo zaslona, konkretno 1366 × 768 pik. Taka locljivost letos res nima vec kaj iskati pri petnaj­stpalcnem zaslonu. Kot receno, ponujajo tudi enake prenosnike, a z zaslonom višje locljivosti, kar vsekakor priporocamo. Tipkovnica je solidna, na de­sni strani je tudi številcnica, do­bro deluje tudi sledilna plošci­ca. Omenili smo že opticni po­gon. To pa je tudi vse, kar naj­demo na desni strani prenosni­ka, vsi vmesniki so namrec na levi. Tam so klasicni omrežni vmesnik, dva vmesnika USB, en USB-C, bralnik pomnilni­ških kartic ter izhod HDMI. Do­volj soliden nabor torej, a škoda, da niso vsaj enega USB prestavi­li na desno. Novi modeli uporabljajo tudi nove procesorje, v preizkuše­nem modelu je bil Intelov Core i3-8121U. Gre za varcni dvoje­drni model, ki se bo povsem do­bro znašel pri vecini manj zah­tevnih domacih in tudi pisarni­ških opravilih, ob tem pa osta­ja tudi dovolj varcen in hladen. 8 GB pomnilnika je danes že ne­kako nova osnova, enako velja za pogon tipa SSD. Škoda, da je pogon razmeroma majhen (128 GB), a po drugi strani si predsta­vljamo, da je kar nekaj uporabni­kov, ki enostavno ne potrebujejo vecjih pogonov (oziroma si po­magajo z zunanjimi diski). Nova serija IdeaPad 330 še naprej ponuja solidne pre­nosnike po agresivnih ce­nah, le pazljivi moramo biti na konkretno konfi­guracijo. Procesor i3, 8 GB pomnilnika in pogon SSD so odlicna zasnova, le zaslon bi res zaslužil višjo locljivost. Jure Forstneric ASUS ZenBook Pro UX580GE Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1258 Vecpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati­on): 1207 Trajanje delovanja: 3 ure 32 minut Mere: 36,5 × 25 × 1,7 cm, 1,9 kg Znacilnosti: Intel Core i7-8750U, 2,2 GHz, 16 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth Zaslon: 15,6-palcni, 3840 × 2160 pik Operacijski sistem: Windows 10 Pro Cena: 2100 EUR Prodaja: www.avtera.si X Zmogljivost, oblikovanje, velikost in teža, zanimiv zaslon v sledilni plo­šcici. Z Cena. ZGRADBA IN OPREMA 9 VELIKOST IN TEŽA 9 LENOVO Yoga 730 – 131KB LENOVO IdeaPad 330 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1291 Vecpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati­on): 1385 Trajanje delovanja: 4 ure 21 minut Mere: 30,7 × 21,6 × 1,4 cm, 1,2 kg Znacilnosti: Intel Core i7-8550U, 1,8 GHz, 16 GB RAM, 256 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth Zaslon: 13,3-palcni, 3840 × 2160 pik Operacijski sistem: Windows 10 Pro Cena: 1500 EUR Prodaja: www.alterna.si, www.mikropis.si, www.diss.si X Zmogljivost, mere in teža, kakovost izdelave, kakovost zaslona. Z Cena, nima izhoda HDMI in bralni­ka pomnilniških kartic. ZGRADBA IN OPREMA 9 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1125 Vecpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati­on): 1018 Trajanje delovanja: 3 ure 48 minut Mere: 37,8 × 26 × 2,3 cm, 2,2 kg Znacilnosti: Intel Core i3-8121U, 2,2 GHz, 8 GB RAM, 128 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth Zaslon: 15,6-palcni, 1366 × 768 pik Operacijski sistem: Windows 10 Pro Cena: 500 EUR Prodaja: www.alterna.si, www.mikropis.si, www.diss.si X Cena, solidna zmogljivost. Z Nizka locljivost zaslona, velikost pogona. ZGRADBA IN OPREMA 6 VELIKOST IN TEŽA 10 VELIKOST IN TEŽA 5 DOSJE E-ZDRAVJE E-ZDRAVJE DOSJE P P 40 oktober 2018 oktober 2018 41 cenarij je za zdaj sicer futuristicen, a informa­cijske tehnologije na po­drocju zdravstvene oskrbe, s ka­terimi poskušajo pospešiti zdra­vljenje, odpravljati zdravniške napake in optimizirati stroške zdravstvene oskrbe, so prisotne že dobrih petdeset let. E-zdravstvo se je v zadnjih le­tih razširilo tudi na potrošniške izdelke in storitve, a hkrati odpr­lo niz novih izzivov ter težav, ki mu preprecujejo pomensko poln premik na višjo raven. Hkrati je vedno vecji problem tudi izziv zasebnosti, politicne volje za in­tegracijo v posamezne javnoz­dravstvene sisteme in samo nav­dušenje uporabnikov za novosti na tem podrocju. Tehnologija v vsako žilo S pospešenim razvojem infor­macijskih tehnologij in prodira­njem informatike na vsa podro­cja se je tudi podrocje e-zdravja zacelo pospešeno razvijati in do­bivati vedno vecje razsežnosti. Od sistemov za hrambo in ob­delovanje zdravstvenih podatkov bolnic in bolnikov se je e-zdra­vstveni sistem razširil na pame­tne medicinske naprave, vedno vecje število senzorjev za merje­nje telesnih funkcij, umetno inte­ligenco za analizo in napovedo­vanje odklonskih stanj ter sis­teme za analizo velikih po­datkovnih zbirk. V Evropski uniji se pilotski programi uvajanja e-zdravstve­nih rešitev izvajajo v vec drža­vah. Te najvec sredstev in energi­je vlagajo v razvoj oblacnih stori­tev za hrambo in izmenjavo po­datkov, naprave za boljše spre­mljanje stanj bolnikov, mobilne pametne aplikacije, platforme za izmenjevanje podatkov in rešitve za oddaljeni nadzor ter spremlja­nje bolnikov. Nekdanji minister, prim. Dor­jan Marušic, specialist internist, opozarja na nevarnosti takšne­ga trenda. »Ena od vecjih nevar­nosti na podrocju vedno vecje­ga fokusiranja na koncnega upo­rabnika je strokovnost razvijal­cev storitev in opreme, kjer ima­mo na eni strani poplavo razlic­nih rešitev in aplikacij, na drugi pa pomanjkljivo znanje ali zmož­nost racionalne presoje ob zdrav­stvenih težavah uporabnika, kar je lahko za koncnega uporabnika zelo nevarno,« pojasnjuje. Kaj to piše? Podrocje e-zdravja se je zacelo razvijati v šestdesetih letih dvaj­setega stoletja, ko so bolnišnice prvic digitalizirale zdravstvene kartoteke in jih urejale digitalno. Pred tem so zdravniki podat­ke o bolnikih hranili v papirna­tih kartotekah, to pa je vodilo do velikega števila napak pri branju pregovorno neberljivih zdravni­ških pisav ter težav pri selitvah vecjega števila kartotek. Raziskave opozarjajo, da je neberljivost zdravniških napot­kov in receptov eden od najpo­gostejših virov zdravniških na­pak, ki so lahko tudi smrtono­sne. Raziskava britanskega NHS med drugim opozarja, da je lani zaradi napak pri branju izvi­dov, napotkov in receptov umr­lo vec kot dvajset tisoc ljudi. Po­goste so tudi napake pri predpi­sovanju zdravil, ki ne upošteva­jo drugih podatkov o bolniku in mu tako lahko škodujejo, ter na­pake pri branju kartotek, ki vodi­jo v napacne diagnoze in predpi­sana zdravljenja. Digitalizacija in uvedba e­-zdravstvenih protokolov sta pripomogli k pomembnejšemu zmanjšanju napak, saj so podat­ki in diagnoze vneseni v racunal­niški sistem. V teoriji naj bi to od­pravilo vse napake, ki so se do­gajale zaradi cloveškega dejav­nika, a se je to zgodilo v omeje­nem obsegu. »V devetdesetih letih dvajse­tega stoletja je bila Slovenija na podrocju informatizacije zdra­vstva med vodilnimi v Evropi. Uspelo nam je integrirati zdra­vstveno kartico, ki je zahtevala programsko in strojno podporo, in vzpostaviti vec povezav med bolnišnicami, na primer na po­drocju teleradiologije,« opisuje dr. Marušic. Prevec standardov Izkazalo se je, da je tudi po­drocje e-zdravja, ki ob vedno hi­trejšem razvoju dela tudi nezdra­ve kompromise na podrocju var­nosti in uporabnosti, prerešeta­no s težavami, ki naj bi jih reše­valo. Sveti gral? Standardizacija podatkov. Sliši se preprosto, a je to še ve­dno osrednji problem, ki omeju­je resnicno uporabnost e-zdra­vstvenih rešitev, ustvarja nove težave in priklepa poslovne ter fizicne uporabnike produktov in storitev na posameznega proi­zvajalca. Standardi so izziv tako na podrocju zapisovanja podat­kov o bolnikih, komunikacije in povezljivosti razlicnih naprav znotraj istega bolnišnicnega sis­tema ter med posameznimi bol­nišnicami. »Informacijska tehnologi­ja v zdravstvenem sektorju je zelo slabo implementirana,« po­jasnjuje Andraž Logar, direk­tor podjetja 3fs, ki deluje na po­drocju informacijske tehnolo­gije in razvija tudi e-zdravstve­no rešitev, temeljeco na tehno­logiji blockchain. »To smo ugoto­vili po pogovorih z vec kadri na razlicnih položajih znotraj zdra­vstva in odkrili, da je tukaj še ve­liko prostora za izboljšave.« Logarjevo mnenje deli Lea Dias, svetovalka na podrocju ra­zvoja e-zdravja, ki poudarja, da je trenutna slaba implementaci­ja tehnologije eden od glavnih vzrokov za tudi smrtonosne na­pake. »Informacijska tehnologi­ja je na podrocju e-zdravja pre­vec fragmentirana, kar privede do napak pri branju podatkov, izvajanju terapij, onemogocene­ga dostopa do podatkov bolni­ka in drugega,« opozarja Diaso­va in ocenjuje, da je »pravi na­cin reševanja teh izzivov posodo­bitev nacina razmišljanja o celo­stnem prenavljanju sistemov, ne pa v fragmentiranju razvoja«. Spodletele implementacije iz vsega sveta . ZDA. Eden od primerov ne­davnih katastrof na podrocju spodletele standardizacije pri­haja iz Združenih držav Ameri­ke, kjer je ameriški predsednik Donald J. Trump s predsedni­škim odlokom poskušal rešiti te­žave zdravstvene oskrbe ameri­ških vojaških veteranov. Sistem elektronske hrambe zdravstve­nih kartotek in izvidov je bil na­mrec prezapleten in zaradi tega skorajda neuporaben, z reformo pa so po mnenju zdravnikov ce­lotno zadevo samo še poslabšali. »Zdi se, kot da novega sistema ni nihce preizkusil pred dejansko uporabo,« je za Politico komenti­ral eden od zdravnikov, ki je ne­zadovoljen. Tudi napovedana in­teroperabilnost, ki naj bi odpra­vljala vse težave z e-zdravstveni­mi kartotekami, je še v povojih in naj bi bila koncana do leta 2022. . Avstralija. Na podobno ne­uspešen nacin so se prenove e­-zdravstvenega sistema lotili Av­stralci, ko so v letu 2016 napo­vedali celovito prenovo e-zdra­vstvenega sistema, a pozabili na vedno pomembnejšo komponen­to – zasebnost bolnikov. Zakono­daja namrec ni dolocala, na ka­kšen nacin morajo biti varovani podatki v elektronski obliki, kar je pripeljalo do upora uporabni­kov, ki so se množicno zaceli iz­pisovati iz tega elektronskega sistema, kar je ogrozilo njegovo uporabnost. Strah je upravicen – avstralska vlada je v preteklosti že veckrat izkorišcala dostop do zaupnih podatkov svojih kritikov za javno diskreditacijo. »Sistem uporabe bi moral te­meljiti na privolitvi posameznika in logicno je, da bodo uporabniki nezaupljivi do sistema, v katerega bodo prisiljeni,« je odjavo komen­tiral eden od poslancev avstral­skega parlamenta, Tim Wilson. Ponesrecena implementacija sistema e-zdravja je v Avstraliji dosegla raven državne katastro­fe, saj se je iz njega v prvih treh mesecih izpisalo vec deset tisoc Avstralcev, hkrati pa so opozicij­ski poslanci zahtevali, da se ce­loten projekt ustavi, dokler ne bodo razrešene zasebnostne di­leme koncnih uporabnikov. »V zadnjih letih smo opazili pove­cano zaskrbljenost uporabnikov zaradi zlorabe njihovih osebnih in drugih podatkov in preprica­ni smo, da bi morala vlada na tem podrocju veliko vec truda in energije vložiti v izobraževanje uporabnikov, pravne varovalke in prakticne primere, ki bi pre­pricali koncne uporabnike,« je poudarila poslanka opozicije Christine King. . Slovenija. Tudi v Sloveniji se saga z vpeljavo elektronske kom­ponente v zdravstveni sistem vle­ce že vec kot deset let. Leta 2008 je slovenski parlament potrdil projekt e-zdravja, ki je uvajal vec elektronskih komponent, med drugim tudi eNapotnico, eTriažo in eNarocanje. A se je vedno zno­va izkazalo, da je sistem nezane­sljiv, vprašljivo je varovanje oseb­nih in drugih obcutljivih podat­kov pacientov, pojavljajo se teža­ve med izvajalci sistema in plac­niki storitev. Dr. Marušic opozarja na velike razlike med implementacijo digi­talne komponente razlicnih sto­ritev. »E-recept je informatiziral odlicno rešitev registra receptov, tako da smo ga lahko uporabljali v digitalni obliki. Ker je bila že iz­vorna rešitev dobro zastavljena, je bila digitalizacija toliko bolj enostavna,« pohvali in opozori, da je bil sistem e-narocanja pro­blematicen z vec vidikov. »V primeru e-narocanja smo se soocili z izzivom povezovanja ve­likega števila izvajalcev storitev na eni strani (vec tisoc javnih za­vodov in drugih izvajalcev zdra­vstvenih storitev), kjer je drža­va Slovenija naredila napako pri dopušcanju nekoordinirane in­formatizacije. Izvajalci so se na­mrec lahko sami odlocili za dolo­cene rešitve, kar je povzrocilo te­žave zaradi nekompatibilnosti.« Po mnenju Marušica rešitev ni še inovativnejša tehnologija, ki bi povezovala med seboj nepo­vezljive elemente, temvec »za­konska podlaga, ki bo strukturo e-narocanja poenotila z drugimi pravnimi akti«. Tukaj snovalci strategij veliko­krat trcijo ob razlicne interese, ki ovirajo napredek. Državni nad­zornik pri informacijskem poo­blašcencu, mag. Matjaž Drev, po­jasnjuje, da je »problem tudi v do dolocene mere fevdalizirani stro­ki, ki brani svoje podrocje in ne dopušca, da bi država na podro­cju e-zdravja vzpostavljala poe­noten sistem, saj bi to pomenilo izgubo neodvisnosti na doloce­nem delu delovanja«. A zakonodaja po mnenju mag. Urbana Brulca, univ. dipl. prav., samostojnega svetoval­ca informacijskega pooblašcen­ca, ni glavna ovira. »Estonija na podrocju varovanja zasebno­sti pacientov in razvoja e-stori­tev dosega dobre rezultate, tako da inovativnost in varovanje zasebnosti nista izkljucujoca poj­ma,« pojasnjuje. Zasebnostna katastrofa? Poleg težav pri implementa­ciji in vzdrževanju so vedno po­gostejše tudi zasebnostne kata­strofe, kjer zdravstveni podat­ki v e-zdravstvenih sistemih niso ustrezno zavarovani, sisteme razvijajo s pomanjkljivim zave­danjem o pomembnosti zaseb­nosti in jih uporabljajo neizkuše­ni uporabniki. Vzroke za pomanjkljive varno­stne ukrepe v e-zdravstvu lahko išcemo na vec podrocjih. Matjaž Drev pojasnjuje: »V primerjavi z bancnim sistemom, ki je obliko­val sistem notranjega nadzora in ga tudi izvaja, tega na podrocju e-zdravja za zdaj ne opažamo.« Dodaja pa, »da je zaradi tega va­rovanje podatkov na podrocju e­-zdravja slabše«. S tem se strinja njegov sode­lavec, mag. Brulc. »Pri varova­nju zdravstvenih podatkov bolni­kov bi se morali bolj potruditi iz­vajalci zdravstvenih storitev (na primer s cim vecjim omejevanjem uporabniških pravic), ceprav je dostop do podatkov o bolniku pri nekaterih zbirkah že sistem­sko omejen na podatke, ki so re­levantni za doloceno medicinsko podrocje,« opozarja in pojasnjuje, »da so doloceni podatki s podro­cja spolnih bolezni, ginekologije, klinicne psihologije in psihiatrije veliko bolj omejeni s pravicami do dostopa kot, recimo, podatki s po­drocja splošne medicine.« Eden najbolj problematic­nih vidikov so zagotovo kraje e­-kartotek. Zdravstveni podat­ki na crnih trgih dosegajo viso­ke cene predvsem zaradi tega, ker jih je mogoce relativno eno­stavno povezati z drugimi podat­kovnimi zbirkami in tako sestavi­ti zelo natancen profil posame­znika. Nato lahko kriminalci ta profil izkorišcajo za izsiljevanje, izrabljanje lastnosti posamezni­ka za vdiranje v nove podatkov­ne sisteme in druge kriminalne aktivnosti. Drev ocenjuje, da gre za neza­dostne varovalne ukrepe na po­drocju e-zdravja zaradi kombi­nacije »velikega števila predpi­sov, pomanjkanja financnih in kadrovskih sredstev na tem po­drocju ter velike heterogenosti teh e-zdravstvenih sistemov, ki onemogocajo kakovostno varo­vanje«. Drugi zasebnostni problem je povezovanje podatkovnih zbirk in oglasov. Ker se na podrocju e­-zdravstva ogrevajo tudi spletni velikani, kot sta Google in Ama­zon, je logicno, da se tudi na po­drocju zdravstvenih podatkov išcejo nacini monetizacije zbra­nih vsebin. Tako zagovorniki za­sebnosti opozarjajo na povezo­vanje razlicnih zbirk podatkov o uporabnikih in izkorišcanje zdravstvenih podatkov za izbolj­šane sugestije nakupov in cilja­nja z oglasnimi sporocili, po dru­gi strani pa zagovorniki takega pristopa upajo na koncno poeno­tenje standardov, ki bi jih s svojo vseprisotnostjo v teoriji lažje iz­vedla interneta velikana. E-kraje zdravstvenih podatkov so vedno bolj priljubljene Tudi na podrocju kriminalite­te se z vedno vecjo digitalizacijo in s pomanjkanjem standardov varovanja povecuje število kraj zdravstvenih podatkov. Strokovnjaki opozarjajo, da so zaradi obcutljivosti teh podatkov kraje s tega podrocja veliko hujše in bolj problematicne kot na po­drocju financ. Razlog se skriva v vec nacinih zlorabe podatkov in onemogocenem spreminjanju podatkov na strani uporabnikov (v primeru kronicnih boleznih, psihicnih obolenj in drugih zdra­vstvenih stanj), ki ukradenim e­-zdravstvenim podatkov dviguje­jo ceno na crnem trgu trgovcev s podatki. Zdravstvene podatke se lahko izkorišca tudi za ustvarjanje la­žnih identitet, s katerimi nepridi­pravi lažje dostopajo do doloce­nih zdravil, ki jih lahko nato pre­prodajajo odvisnikom, oziroma zdravstvene podatke izrabljajo za goljufanje zavarovalnic. Težava je tudi v pomanjkanju sistema za reakcijo na krajo. V primeru kraje bancnih podatkov in kreditnih kartic imajo banke vzpostavljen sistem, ki lahko po zaznani kraji blokira ukradene kreditne kartice, v primeru kra­je denarja z racuna pa je ta zava­rovan pri banki. Sistem e-zdravja takih varovalk nima in jih zara­di narave podatkov tudi ne more imeti. »Najvecje pomanjkanje je tre­nutno na podrocju internih kon­trol dostopa znotraj posamezne organizacije, ki hrani te podat­ke,« ocenjuje Brulc in meni, »da ne bi smeli vsega prepustiti konc­nemu uporabniku podatkov, ki bi se moral zavedati pravnih ome­jitev uporabe podatkov ter vseh mogocih zlorab razpoložljivih podatkov in jih preprecevati.« Je rešitev veriženje blokov? Tako kot na drugih podrocjih se je v zadnjem letu na tem po­drocju pojavilo tudi vec predla­ganih rešitev s tehnologijo veri­ženja blokov. Razlicna zagonska podjetja poskušajo rešiti aktual­ne težave, od varovanja podat­kov in regulacije dostopa do njih do hrambe zdravstvenih karto­tek in vzpostavljanja vseobsega­jocega e-zdravstvenega okolja. Sicer so prednosti tehnologije veriženja blokov trenutno še ve­dno bolj ali manj delo marketin­ških oddelkov zagonskih podje­tji, medtem ko raziskovalci javne­ga mnenja v industriji opozarjajo, da vecina vprašanih odlocevalcev o uvedbi informacijskih procesov na podrocju e-zdravja v veriženju blokov vidi predvsem hitrostno prednost in ne varnostne. Deloitte tako navaja, da se je percepcija tehnologije veriže­nja blokov v e-zdravju skozi leta spremenila – po zacetnem neza­upanju do novitete se zdaj vecina vprašanih ukvarja z implementa­cijo. Seveda veriženje blokov ne pomeni srebrne krogle za vse te­žave, ki e-zdravstvo pestijo da­nes, bo pa zanimivo videti, kdaj in kako se bo teorija spremeni­la v prakso. Hkrati je seveda tudi tukaj prisotno pomanjkanje stan­dardov, kar trenutno zaustavlja široko implementacijo in tehno­logijo drži na ravni posameznih pilotskih projektov. V prihodnosti bi se utegnilo to spremeniti, saj vecina vprašanih v Deloitte vprašalniku 2018 glo­bal blockchain napoveduje pove­cane investicije v tehnologijo ve­riženja blokov v naslednjih pe­tih letih, kar bi znalo spodbudi­ti tudi kakovost in širino ponuje­nih rešitev. A raziskovalci in analitiki iz­ražajo tudi skepso, saj je veci­na predlogov reševanja težav e­-zdravstva s tehnologijo veri­ženja blokov še vedno v fazi te­orije brez prakticnih aplikacij. Hkrati bodo morali ponudniki za uporabo navdušiti in izobra­ziti koncne uporabnike, poskr­beti pa bodo morali tudi za do­volj dobro implementacijo, ki bo zmogla dejavnosti vecjega števi­la uporabnikov. Dobre prakse obstajajo Velika vecina dobrih praks se dotika že omenjene digitalizacije zdravstvenih podatkov in vzpo­stavljanja digitalnih komunika­cijskih poti med razlicnimi od­delki, zdravstvenimi ustanova­mi ter bolniki. A se med pilotski­mi projekti znajdejo tudi kom­pleksnejši sistemi ucenja študen­tov medicine v okolju 3D, vzpo­stavljanje sistema za povezova­nje bolnikov z redkimi obolenji in druge oblike telemedicine. Trenutno je na podrocju Evropske unije za razvoj e-zdrav­ja najprivlacnejša Velika Britani­ja, sledita ji Nemcija in Švedska. Raziskovalci mHealthSpot so v raziskavo o pripravljenosti vklju­cili tako zakonodajno podlago, razširjenost digitalne tehnologije kot tudi pripravljenost zdravni­kov za sodelovanje in višino pro­racuna za zdravstvene storitve. Tudi na podrocju tehnologije veriženja blokov obstajajo pilot­ski projekti, ki že opravljajo do­locene funkcije znotraj posame­znega državnega zdravstvene­ga sistema. Estonski GuardTime že od lanskega leta posamezniku zagotavlja sledenje dostopa do posameznega dela podatkov, ki jih o njem hrani država. Raziskava mHealthSpot še opozarja, da so po mne­nju anketirancev za oslabljen razvoj e-zdravstvenih stori­tev krivi prerestriktivna zako­nodaja, pomanjkanje znanja, nenaklonjenost bolnikov novim rešitvam in nizka stopnja digita­lizacije v bolnišnicah. »E-zdravstveni projekti ima­jo skupno tocko – v veliki veci­ni primerov so namrec pozabi­li na koncnega uporabnika tega sistema. Vecina projektov z za­cetka novega tisocletja se je na­mrec ukvarjala s povezovanjem strokovnega osebja s strokovnim osebjem, v zadnjem casu pa opa­žamo usmerjanje v razvoj sple­tnih in mobilnih platform, ki po­vezujejo strokovno osebje s konc­nimi uporabniki,« komentira dr. Marušic in opozarja na pomanj­kanje investicij na tem podrocju. »Usposobljenost slovenskega kadra je po mojem mnenju na primerni, lahko receva celo na visoki ravni. Šepamo predvsem pri vlaganju v strojno in pro­gramsko opremo na tem podro­cju. Sicer na podrocju javnega zdravstva vsi cakajo na placni­ka storitev, a menim, da bi mora­li izvajalci tudi sami bistveno vec sredstev nameniti v ta namen. Kar pa se tice bolnikov, se mi zdi, da se bo z mlajšimi generacijami tudi na tem podrocju zgodil pre­boj povpraševanja,« še dodaja. Med politiko in tehnologijo Tako kot druge družbene spre­membe informacijske dobe se trenutno e-zdravje nahaja med tnalom in nakovalom tehnologi­je in politike. Na eni strani se tehnološka in­dustrija nahaja v vojni standar­dov, kjer se veliko razlicnih ak­terjev bori za prevlado na tem podrocju, kar bi za specificne­ga ponudnika pomenilo velike zaslužke v prihodnosti, na dru­gi strani pa poskušajo regulatorji pogasiti požare, ki se že dogaja­jo predvsem zaradi velikega izzi­va zasebnosti koncnih uporabni­kov in vedno pogostejših zlorab podatkovnih zbirk. Tako kot vedno se bo tudi na podrocju e-zdravja treba izogi­bati posameznikom in organiza­cijam, ki obljubljajo magicno re­šitev vsega z enim zamahom, in se posvetiti podrobnostim posa­meznih izzivov. Za scenarij iz uvoda tega clan­ka tako ne bo dovolj, da bomo te­žili k vedno boljšim senzorjem in vedno bolj naprednemu obde­lovanju zdravstvenih kartotek, temvec se bodo morale zgoditi spremembe tudi na podrocju na­cina dela, povezovanja razlicnih strok in predvsem kriticne refle­ksije dosedanjih neuspelih po­skusov implementacije. Kljucno vlogo bi lahko pri tem odigrali predstavniki javnosti, ki bi z jasno zacrtano strategi­jo in s prioritetami ter financno ter strokovno podporo zagotovili osnovne pogoje treznega razvoja tega podrocja. A to bi pomenilo, da bi morali upoštevati vec delov strokovne javnosti, imeti izdela­na stališca in da ne bi skoraj iz­kljucno sledili samo iniciativam industrije, ki stremi predvsem k vecjemu dobicku. In seveda – da bi se morali posvecati interesom koncnega uporabnika. Kar se utegne izkazati za še vecjo znan­stveno fantastiko kot primer iz uvoda tega clanka.. Hiša iz kart, zgrajena na živem pesku S Pohodnik si na strmem pobocju vršaca zlomi nogo. Iz žepa potegne telefon, zažene aplikacijo za zdravnika AI in fotografira poškodbo. Aplikacija na podlagi fotografij izracuna verjetnost preživetja, poda nasvete za prvo pomoc, se poveže z reševalci, na lokacijo pošlje reševalno ekipo ter ji med potjo dostavi še vse pomembne zdravstvene podatke o planincu. Domen Savic . Dorjan Marušic, nekdanji minister: »Ena od vecjih nevarnosti na podrocju vedno vecjega fokusiranja na koncnega uporabnika je strokovnost razvijalcev storitev in opreme.« . Tim Wilson . »Informacijska tehnologija v zdravstvenem sektorju je zelo slabo implementirana,« pojasnjuje Andraž Logar, direktor podjetja 3fs, ki deluje na podrocju informacijske tehnologije in razvija tudi e-zdravstveno rešitev, temeljeco na tehnologiji blockchain. . Matjaž Drev s Estonski GuardTime že od lanskega leta posamezniku zagotavlja sledenje dostopa do posameznega dela podatkov, ki jih o njem hrani država. . »Raziskovalci in analitiki izražajo tudi skepso, saj je vecina predlogov reševanja težav e-zdravstva s tehnologijo veriženja blokov še vedno v fazi teorije brez prakticnih aplikacij.« DOSJE POMOC HENDIKEPIRANIM POMOC HENDIKEPIRANIM DOSJE P P 44 oktober 2018 oktober 2018 45 oglejmo, kako vsakda­nja pa tudi naprednej­ša tehnologija omogo­ca slepim, gluhim, gibalno ovira­nim in tistim z motnjami v razvo­ju lažje življenje. Tehnologija, ki opolnomoci Kljub velikim težavam, s kate­rimi se invalidi srecujejo v vsak­danjem življenju, ti danes zmore­jo živeti polna in ustvarjalna ži­vljenja kljub svojim hibam. Naj­vec je k temu zagotovo pripomo­gla družbena zavest, saj jih veci­na prebivalstva ne vidi kot spac­ke ali nemocne ubožce, marvec kot obicajne ljudi, ki imajo le ne­katere posebne potrebe. Zagoto­vo pa je na drugem mestu tehno­loški razvoj družbe. Dobro se, na primer, spomnim prve plesne za­bave za gluhoneme, ki sem jo – po službeni dolžnosti – obiskal pred nekaj leti. Glasba je bob­nela iz zvocnikov, ker so jo mo­rali obiskovalci dobesedno cu­titi v trebuhu, vecina njih pa je bila izjemno lepo urejenih, saj so morali, tako ugibam, svoj manko glasovne komunikacije nadome­stiti z videzom. A mi je najbolj v spominu ostalo nekaj drugega. Ko sem stopil ven, sem na dvo­rišcu opazil cloveka, ki se je zna­kovno pogovarja preko videokli­ca. Tedaj sem zares doumel, koli­kšno spremembo v življenja hen­dikepiranih vnaša sodobna teh­nologija, cetudi tako vsakdanja, kot je pametni telefon. Še pred dobrim desetletjem bi bil takšen klic nekaj redke­ga, v najboljšem primeru ome­jenega na SMS-sporocila ali pa na domaci racunalnik in Skype. Zdaj pa je nagli razvoj teleko­munikacij, informatike, robo­tike in sorodnih tehnicnih pa­nog kot tudi medicine za inva­lide odprl ogromno novih mo­žnosti. Te lahko njihove telesne okvare krepko olajšajo, v dolo­cenih primerih pa skorajda izni­cijo. Vzemimo delo. Predani in­validni delavci lahko danes veli­ko služb opravljajo kar od doma, seveda ob pomoci racunalnika. Programi za prepoznavo govo­ra slepim ali paraliziranim omo­gocajo pisanje. Stroje je mogoce upravljati ne le z mišjo ali s gla­sovnimi povelji, ampak celo le s pogledom. Mogoce je vzpostavi­ti virtualno pisarno in v realnem casu komunicirati s sodelavci kar od doma. Že celo tako enostavna rec, kot je crkovalnik, lahko moc­no olajša življenje tistim z dolo­cenimi motnjami, recimo disle­ksijo. Na trgu je kopica drobnih, namenskih pripomockov – na primer pribor, namenjen obole­lim za parkinsonovo boleznijo, ki zmanjša ucinke tresavice in tako ljudem omogoca, da se samo­stojno hranijo. Skratka, v vsako­dnevno rabo pronica visoka teh­nologija, ki opolnomoci invalide in jim lajša dnevna opravila. Videti v temi Približno 285 milijonov Ze­mljanov je slepih ali slabovi­dnih. A tudi med približno štiri­desetimi milijoni, ki resnicno ne vidijo, velika vecina vsaj delno razloci spremembe v svetlobi. Za­nje Stephen Hicks, ki je nevro­znanstvenik na oxfordski univer­zi, razvija pametna ocala, ki iz obicajne vidne podobe ustvarja­jo mocno kontrastno sliko. Ta lah­ko pri slepih pripomore k razpo­znavanju razlicnih ljudi in pred­metov, saj je podoba v ospred­ju mocno osvetljena, ozadje pa je pocrnjeno, kar naredi sliko raz­locnejšo. Težava teh ocal je njiho­va teža, zato sta baterija in proce­sor locena ter z ocali, ki sicer pre­morejo tudi presojni zaslon, ži­roskop, GPS-navigacijo, slušal­ke in kompas, povezana prek ka­bla. Drugacen pristop je ubralo podjetje Aira, ki prav tako obliku­je naocnike za slepe, vendar ima­jo njihovi vgrajeno kamero, upo­rabnika pa prek telefonske apli­kacije povežejo s clovekom, ki ga bo usmerjal. Ob pomoci te na­prave je Eric Manser pretekel lan­ski bostonski maraton. Razvijalci upajo, da bodo njihova ocala lah­ko z razvojem strojnega ucenja in s podatki, ki jih bodo posredova­li ljudje, ko slepe usmerjajo, zace­la delovati samostojno. Mnogi po­dobni izdelki prav tako uporablja­jo racunalniško videnje in strojno ucenje, da bi uporabnikom olajša­li vsakodnevne izzive, kot je hoja po mestu ali nakupovanje. Ker na žalost med slepimi upa­da pismenost, poskušajo mno­ga podjetja ustvariti pripomocke, ki bi jim olajšala branje, s tem pa tudi komunikacijo. Eden takšnih je, recimo, pametna ura Dot, ki je cenejša od raznih elektronskih braillovih bralnih pripomockov, a slepim vseeno zadostno pomaga pri branju tvitov, elektronske po­šte ali celo knjig. Na njenem licu je namrec štiriindvajset bunkic, ki se dvigajo in spušcajo ter tako hkrati tvorijo po štiri crke v brail­lovi pisavi. Podobno uporaben je tudi Finger reader, pripomo­cek, ki si ga lahko slabovidni na­taknejo na prst. Ko se z njim pre­mikajo po vrsticah e-knjige, sple­tne strani ali cesa podobnega, na­prava sproti na glas prebira za­pis, uporabnika pa s tresljaji tudi opozori na konec vrstice. Za sku­pnost slepih in slabovidnih pa je izjemnega pomena tudi aplika­cija Be My Eyes, ki jih povezuje z vec kot pol milijona prostovoljcev po vsem svetu. Ti uporabniku po­magajo pri vsakodnevnih oprav­kih, recimo, kaj prebrati, ali pa ga pravilno usmeriti. Program bo med uporabnikom in prostovolj­cem poskusil vzpostaviti video­klic, ce pa bo prostovoljec zase­den, bo aplikacija samodejno po­iskala drugega. Na meji slišnega Svetovna zdravstvena organi­zacija (WHO) ocenjuje, da je glu­hih ali naglušnih Zemljanov že skoraj pol milijarde, do leta 2050 pa naj bi jih bilo že okoli 900 mi­lijonov ali vsak deseti prebivalec planeta. Le majhen del jih je slu­šno prizadetih od rojstva, veli­ko vec jih delno ali v celoti izgu­bi sluh zaradi bolezni ali nesrec pa tudi zaradi glasnih zabav ali služb. Sodobna medicina, žal, trenutno nima na vidiku nobe­nega novega odkritja, ki bi lah­ko oglušelim povrnilo sluh, kljub temu pa se ves cas izpopolnju­je obstojeca tehnologija, kot so slušni aparati ali polževi vsadki, ki zvocne valove prenašajo ne­posredno do slušnega živca. Te­žava s temi pripomocki je njiho­va neselektivnost, saj hrup vsak­danjega življenja pogosto zaduši govorjeno besedo. Navkljub stal­nim izboljšavam v filtraciji zvoka in bolje prilagojenim frekvencam tehnologija živcnih vsadkov raz­dvaja skupnost gluhih – nekate­ri namrec te pripomocke vidi­jo tudi kot napad na njihovo kul­turo, saj je njihov prvi jezik zna­kovni, otrok s takšnim vsadkom pa se bo naucil govorjene bese­de, ne znakovne. Zaradi tega je imela zanje po­seben pomen racunalniška revo­lucija, ki je spremenila nacin ko­munikacije za vse nas. K sreci je široka raba pisane besede v ele­ktronskih in telefonskih sporoci­lih, tvitih in podobnem zelo pri­pravna tudi za gluhe. Ti so se lahko zato bistveno bolj enako­pravno vkljucili v družbo, saj so pri komunikaciji prek spleta ne­nadoma izginile dotlej vsako­dnevne komunikacijske težave. A napredek v mobilni tehnolo­giji, kot logicnem nadaljevanje te revolucije, je zanje vsaj neko­liko dvorezen mec. Na eni strani so prenosnike z veseljem spreje­li, saj so jim še toliko bolj olajšali vsakodnevne pogovore, na drugi strani pa ne morejo uporabljati mnogih funkcij in aplikacij, deni­mo govornih ukazov za umetne asistente, kot sta Siri in Alexa. Za gluhe in naglušne je pri uporabi sodobne tehnologi­je, kot tudi pri razlicnih zabav­nih vsebinah, posebnega pome­na pisana beseda. Denimo pod­napisi v filmih, YouTube vide­ih ali pa aplikacije, ki govorjeno besedilo v realnem casu prevaja­jo v zapis. Ta je pogosto mocno popacen, zaradi cesar so se ne­katera podjetja odlocila ustva­riti izdelke, posebej namenjene tej skupini. Transcence je aplika­cija, namenjena sprotnemu izpi­sovanju skupinskih pogovorov. Tem namrec gluhi težko sledi­jo, saj se morajo osredotocati na branje z ustnic ali znakovni jezik, kar je obicajno lažje pri pogovo­ru v paru. Na drugi strani bo za ljudi, ki se z gluhimi pogosto sre­cujejo, prirocna naprava Motion­Savvy, ki ob pomoci posebne ka­mere prevaja znakovno govorico v govorjeni jezik. A se pri takšnih aplikacijah pojavi tudi težava – v zakup namrec ne vzamejo tele­sne govorice in izrazov na obra­zu, ki dajejo znakovnemu jezi­ku ustrezen kontekst, zaradi ce­sar lahko pri prevodu pride do napak. Veliko gluhih, predvsem v ZDA, posega po tehnologiji C­-print, ki je namenjena predvsem izobraževanju, razvil pa jo je teh­nološki inštitut iz Rochestra. Gre za kombinacijo tehnologi­je in storitve, ki nudi sprotni pre­pis govorjenega za ljudi s slušni­mi težavami, poleg tega pa lahko uporabniki storitve v svojo elek­tronsko pošto prejmejo tudi pov­zetek povedanega. Ta je lahko ci­sto okrajšan ali pa skoraj dobe­seden, glede na njihove potrebe. Sistem je v Ameriki že precej raz­širjen, poleg gluhih pa ga upora­bljajo tudi ljudje, ki zaradi obo­lenj ali poškodb ne morejo pisa­ti – recimo tisti z multiplo skle­rozo, s cerebralno paralizo ali pa hudimi poškodbami hrbtenice. Samostojni tudi na vozicku Dostop je poglavitna težava za ljudi, ki so gibalno ovirani. Seve­da ne le fizicni, cetudi verjetno ta prevladuje, marvec tudi do­stop do virtualnega sveta. Prve­ga rešuje zakonodaja, poleg nje pa tudi napredek v robotskih in podobnih znanostih. Drugega pa tehnologija, namenjena prav ta­kšnim uporabnikom. K sreci se njihovega pomena – in njihove vrednosti za skupnost – dobro za­veda cedalje vec podjetij, ki zara­di njih v svoje izdelke vkljucujejo obilno podporo za dostopnost. Glasovna povelja, kontrastne sli­ke, celo upravljanje z ocmi. A najprej poglejmo nekaj pri­pomockov iz prve kategorije. Morda nekoliko presenetljivo je eden vodilnih akterjev napredka na tem podrocju vojska. Ameri­ški obrambni inštitut DARPA, de­nimo, veliko vlaga v razvoj pro­stetike in robotike, domnevno bolj za potrebe poškodovanih ve­teranov kot izgradnjo vojske ter­minatorjev. Dean Kamen, ki je pred leti ustvaril segway, je za­nje razvil umetno roko, ki je do­volj natancna, da lahko olupi sa­dež. Hkrati je prilagodljiva gle­de na mesto amputacije, upo­rabniku pa s senzorji tudi nudi velik nadzor nad mocjo. Nosilec tako prek vibracij, ki jih umetna roka oddaja, oceni, kako mocan stisk je potreben za neki opra­vek. Ceprav gre šele za zasno­vo, velja omeniti še eno Kamno­vo iznajdbo – invalidski vozicek, ki je sposoben preplezati stopni­ce. Prototip uporablja enako teh­nologijo za uravnavanje ravno­težja, kot jo ima segway, uporab­nikom pa bi lahko ponudil doslej nesluteno svobodo gibanja. Prek luže pa so raziskovalci na bio­medicinski univerzi Miguel Her­nandez v španskem Elcheju raz­vili eksoskelet, ki hromim omo­goca opravljati vsakodnevne za­deve. Sistem AIDE, kot se zade­va imenuje, so razvijali tri leta, v projekt pa je bilo vkljucenih de­vet institucij iz vse Evrope. Testi­ranje na sedemnajstih osebah z razlicnimi stopnjami invalidno­sti je sistem letošnjega maja pre­stal z odliko. Najvecja prednost, ki jo AIDE ponuja, je velika pri­lagodljivost potrebam uporab­nika. Nudi multimodalni nacin, torej razlicne nacine upravljanja naprave kot tudi umetno pamet in integracijo kopice aplikacij. Te uporabniku omogocajo opravi­la, kot so prižiganje ali ugašanje luci, klicanje po telefonu, pisanje sporocil ali hranjenje. Ukazovati s pogledom Da bi povecali dostopnost ra­cunalniške tehnologije gibalno oviranim, razlicne institucije raz­vijajo neobicajne nacine za upra­vljanje. Eden takšnih je tehno­logija PCCR (Pupil Center/Cor­neal Reflection, odsev med cen­trom zrkla in roženico), ki z za­znavanjem premikanja ocesa na­domesti prste ali miško. Ocesni živci so namrec precej bolj od­porni od drugih in pogosto osta­nejo nedotaknjeni pri degenera­tivnih živcnih obolenjih. Razvi­ja jo podjetje LC Technologies, njeni zacetki pa segajo že v leto 1988. Deluje tako, da drobna ka­mera, namešcena pod racunal­nikom ali tablico, izmeri razmik med infrardecimi žarki, ki jih oddaja v oko usmerjena dioda. Razdalja med odsevom na rože­nici in ocesno leco racunalniku omogoci, da natancno izracuna, kaj uporabnik gleda. Razvijal­ci se radi pohvalijo, da je bilo ob pomoci te tehnologije napisanih že vec kot ducat knjig. Podoben sistem razvija teksaško podjetje Origin Instruments, vendar pa je namenjen ljudem z malo vec mo­toricnimi zmožnostmi. HeadMo­use Nano s kamero sledi odbojni pegi na uporabnikovem celu, ki z malimi premiki glave vodi kur­zor. Izbiro potrdi z vpihom v sla­mico ali pa le s casom, v katerem je kurzor na neki tocki. Na trgu je tudi pametni telefon Sesame, ki je zasnovan tako, da uboga že majhne premike glave ali pa glasovna povelja. Na ta nacin ga lahko uporabljamo enako kot ka­terikoli drug mobilnik. Seveda je na voljo tudi vec aplikacij za pomoc gibalno ovi­ranim, ki lahko normalno upo­rabljajo gornji del telesa, s tem pa tudi mobilnik. Axs Map, deni­mo, ljudem na vozickih pomaga pri iskanju zanje dostopnih poti, assist-Mi pa v realnem casu po­vezuje pomoci potrebnega upo­rabnika s skrbnikom. Uporabnik ima v njem tudi prirocno shra­njene vsakodnevne opravke, pri katerih potrebuje pomoc. Skrb­nik tako hitro ve, ali mora le sko­citi v trgovino ali pa opraviti kaj bolj nujnega. Vecja mesta, kot je London, nudijo tudi aplikacije, ki pomagajo gibalno oviranim pri iskanju lažjih in ustreznih poti. Kakovost življenja pa ni pove­zana le z neoviranim gibanjem po prostoru. Mnogi so prikraj­šani za razlicne zabavne in dru­žabne aktivnosti, ki ostalim po­pestrijo vsakdan. Ena teh reci so videoigre. Dobrodelno podje­tje SpecialEffects iz Velike Brita­nije se že deset let specializira za modificiranje obstojecih kontro­lerjev, ki gibalno oviranim omo­gocijo takšno elektronsko zaba­vo. Mick Donegan, ustanovitelj podjetja, je namrec delal kot uci­telj za otroke s posebnimi potre­bami in igre vidi kot pomemben gradnik razvoja otrok ter kot ko­ristne pri vkljucevanju v družbo vrstnikov. Razlicne igralne pri­pomocke prilagodijo tako, da jih lahko uporabniki vodijo z ocmi, ustnicami ali drobnimi premiki rok – ker gre za majhno dobro­delno ustanovo, jih pac prilago­dijo vsakemu uporabniku pose­bej. Hkrati za nekatere priljublje­ne igre razvijajo odprto kodo, ki omogoca lažje upravljanje in je dostopna vsakomur. Mami, rad te imam Posebne težave pri vkljuceva­nju v družbo imajo ljudje z neka­terimi gensko pogojenimi obole­nji, kot so tisti z downovim sin­dromom, avtizmom ali s hujši­mi oblikami cerebralne parali­ze. S podobnimi izzivi se srecuje­jo tudi ljudje, ki trpijo zaradi par­kinsonove bolezni, ali pa tisti, ki so prestali možgansko kap. Ce­tudi so mnogi od njih normal­no inteligentni, imajo zaradi motoricnih težav ali nerazumlji­ve izgovorjave velike težave pri tem, da bi bili sprejeti v družbo ali pa se, v nekaterih primerih, rehabilitirali. Celo vec, pogosto niti najbližjim ne zmorejo izraziti svoje naklonjenosti. A tudi zanje obstaja kar nekaj pripomockov, ki jim omogocajo komunikacijo in vecjo samostojnost ter vkljuce­nost. Talkitt je aplikacija, ki pre­poznava govorne vzorce ter jih prevaja v razumljiv govor. Delu­je v kateremkoli jeziku in za vsa­kega uporabnika oblikuje podat­kovno zbirko govornih vzorcev, s katero si pomaga pri prevajanju njihove izgovorjave. Druga, sorodna metoda, s ka­tero si lahko pomagajo tako obo­leli, pa je tehnologija AAC (augu­mentative and alternative com­munication, dopolnilna in alter­nativna komunikacija). Gre za stroje, ki so že pred leti nadome­stili besede s slikami in z razlic­nimi simboli ter dokaj jasno go­vorili namesto uporabnika, zdaj pa so te nekoc silno drage – ce­tudi za uporabnike neprecenlji­ve – naprave nadomestili pro­grami, ki vršijo podobno funkci­jo. Ena takšnih je brezplacni The Open Voice Factory, ki ga razvija angleško podjetje eQuality time. Na katerikoli racunalnik, tablico ali pametni telefon naloži stran z ikonami, ki predstavljajo razlic­ne kategorije, kot so hrana, zdra­vila ali pocutje. Prek njih lah­ko uporabnik sporoci svoje želje ali potrebe, lahko se celo pošali. Ta stran je odprta za vse, podje­tje pa jo je moralo zasnovati na novo, ker so podobne avtorsko zašcitene. Razvili so jo ob pomo­ci prostovoljcev, lingvistov in do­brodelnega financiranja, najve­cja težava, s katero se soocajo, pa je, kot obicajno, birokracija. Pro­gram namrec sodi med zdravni­ške pripomocke, ki potrebujejo odobritve ustreznih komisij, na­nje pa je treba dolgo cakati. Ali se dostopnost izplaca? Na žalost mnogi podjetniki mi­slijo, da enostavno nima smisla razvijati programske opreme za tako nišno populacijo, kot so lju­dje z razlicnimi telesnimi okva­rami. Vendar pa, kot je razvidno tudi iz tega clanka, populacija in­validov sploh ni majhna, saj se približno vsak osmi Zemljan – približno milijarda ljudi – sooca s takšno ali drugacno okvaro. To predstavlja zelo velik trg za pod­jetja, ki so pripravljena svoje iz­delke prilagoditi. Vcasih je po­trebno zelo malo – le izostriti kontraste, povecati znake ali ne­mara priložiti glasovno sporoci­lo, ki opiše neko podobo. Neka­tera podjetja, denimo Target, pa so morali invalidi s tožbami prisi­liti v upoštevanje njihovih potreb. Drugi vidik, ki se ga tehno­loška podjetja vse prevec red­ko zavedajo, pa je možnost iz­rabe tehnologije, ki so jo razvi­li za ljudi s posebnimi potreba­mi, na množicnem trgu. Prime­rov, ko se je to zgodilo, ni malo. Podnapisi prek teleteksta, reci­mo, so bili v angleško govorecem svetu razviti sredi sedemdesetih let preteklega stoletja kot pripo­mocek za slušno prizadete, da­nes pa jih uporablja ogromno povsem zdravih ljudi. Glasov­ni ukazi so bili razviti kot pomoc slepim, danes pa so v široki rabi prek Siri in Alexe, pricakovano pa se bodo uporabljali tudi v sa­movozecih avtomobilih. Robot­ske roke so v veliki meri razvijali za potrebe prostetike, nato pa je to vodilo do robotiziranih tovarn in pisarn. Zatorej razvoj takšnih sistemov ni le nekakšna usluga obnemoglim ali pa moralna ob­veza, marvec smotrna poslov­na odlocitev, ki lahko poleg teh­nicne inovacije prinaša tudi do­bicek. Kot toliko drugih inovacij tudi racunalniška tehnologija ljudem s posebnimi potrebami postavlja nekatere dodatne izzive, toda metaforicni mec je na eni strani gotovo bistveno bolj nabrušen kot na drugi, saj se lahko danes hendikepirani ljudje v polnovre­dno družbeno življenje vkljuci­jo bistveno lažje kot kadarko­li prej, njihov glas pa je cedalje bolj jasno slišan. Svet še vedno ni zgrajen po njihovi meri, naj­brž tudi nikoli ne bo. Izzivi, s katerimi se srecujejo v svojih ži­vljenjih, so za zdrave nepredsta­vljivi, vecina pa nas ne premore niti dovolj empatije niti pameti, da bi okolico urejali z mislijo na­nje. Vendar pa nas lahko tisti s posebnimi potrebami dandanes na to opozorijo jasno ter nedvo­umno in to bo naredilo nekoliko boljši svet zanje, hkrati pa more­biti povecalo clovecnost v nas, brezbrižni vecini.. Racunalniki na pomoc P Letos preminuli genialni znanstvenik Stephen Hawking je nekoc izjavil, da ne bi mogel delovati brez napredka v tehnologiji. »Ce ne bi bil rojen v racunalniški dobi, bi bilo moje življenje bedno, znanstvena kariera pa nemogoca,« je povedal. Tehnologija pomaga opolnomociti ljudi. Gregor Stamejcic . Evropske raziskovalne institucije so na univerzi v španskem Elcheju razvile eksoskelet, ki uporabniku lajša vsakodnevna opravila. . Na oxfordski univerzi razvijajo ocala, ki bodo mnogim slepim vsaj delno povrnila vid. Glavni izziv pri njihovem oblikovanju je teža, saj lahko vsa potrebna tehnologija za njihovo delovanje preobremeni nosilca. s Za ljudi, ki se z gluhimi pogosto srecujejo, bo prirocna naprava Motion - Savvy. s Ceprav gre šele za zasnovo, velja omeniti še zanimivo iznajdbo – invalidski vozicek, ki je sposoben preplezati stopnice. . Mnoge aplikacije so namenjene lažjemu sporazumevanju invalidov z okolico. Nekatere sproti izpisujejo pogovore, druge znakovno govorico prevajajo v besedilo. Talkitt pomaga ljudem s težko razumljivo izgovorjavo komunicirati z okolico, saj se prilagodi njihovim govornim vzorcem. (Vir: Business Insider) ehnologija je prišla tako da­lec, da celo ljudem v bolj redkih poklicih omogoca preživljanje z njimi ali pa vsaj udej­stvovanje v njih. Ameriški dirkac Sam Schmidt je po hudi nesreci v avtomo­bilski dirki Indy leta 1999 ostal kva­driplegik, a lahko ob pomoci napra­ve, ki prepoznava nagibanje glave, ponovno vozi dirkalne avte, pripra­vlja se celo na tekmo. V Braziliji je šel Rodrigo Hubner Mendes, ki je prav tako kvadriplegik, še korak dlje in je dirkal le ob pomo­ci misli. Tamkajšnji družbeni program EMOTIV, ki skrbi za vkljucenost inva­lidov v družbeno življenje, je namrec zbral znanstvenike in inženirje, ki so prek EEG njegove možganske valove pretvorili v smiselne ukaze za upra­vljanje formule ena. Mendes je pre­prical celo bivšega prvaka Lewisa Hamiltona, da se je pomeril z njim v dirkanju z miselno vodenimi bolidi. Cilj takšnih podvigov sicer ni osva­janje hitrostnih lovorik, ampak oza­vešcanje širše družbe o stiski gibalno in drugace oviranih, vracanje upa­nja in samozavesti tistim, ki misli­jo, da je bilo po nesreci ali bolezni iz­gubljeno vse, ter prikazovanje in te­stiranje nove tehnologije. Prav ta je namrec pogosto zaslužna za cedalje bolj enakopravno vkljucevanje inva­lidov v družbo. EMOTIV Invalidni dirkaci T . Brazilec Rodrigo Hubner Mendes je formulo ena upravljal kar ob pomoci misli. DOSJE RETRO RETRO DOSJE P P 48 oktober 2018 oktober 2018 49 eprav se zdi, da je »re­tro« novodobna pogrun­tavšcina, pa ni tako. Za enega prvih, a tudi zelo razvpitih retro balonov je poskrbel sam Ju­lij Cezar, ko je pred vec kot dve­ma tisocletjema osvojil Egipt in tudi mlado Kleopatro. Zatega­delj je v Rimu priredil manjšo za­bavo, ob kateri se zdi praznova­nje ob osvojitvi »piksne« na sve­tovnem prvenstvu v nogome­tu prav dolgocasno. Kakorko­li že, Rimljani so se navdušili nad Egiptom in med drugim za­celi od tam »uvažati«, vse kar je egipcansko gospodarstvo lah­ko ponudilo. Med še danes vi­dnimi objekti so nekateri obeli­ski, ki stojijo na znanih rimskih trgih, prav tako pa je retro egip­tovskega izvora julijanski kole­dar, ki je v nasprotju z »original­nim« rimskim, potem ko je bil ta seveda spet izposojen od sosedov Grkov, temeljil na gibanju Sonca in ne Lune. Primeri navdušenja nad zgo­dovinskim stili in njihovo oži­vljanje si sledijo vse do dandana­šnjih dni. Stavljenje na stare do­bre case pa je hkrati seveda tipic­na marketinška zvijaca. Kdo se, denimo, ne spomni lokalne slad­kane vode, ki jo oglašujejo s slo­ganom »pijaca naše in vaše mla­dosti«? Silni pestrosti zgodovi­ne navkljub pa se vseeno zdi, da nas je retro mrzlica bolj zajela v zadnjih dveh desetletjih. Vzroki za to so lahko ekonomsko-social­ni. Predvsem na Zahodu in tudi pri nas se je namrec upokojeva­la baby boom generacija (torej ti­sta, ki je bila rojena po drugi sve­tovni vojni). Ceprav bi težko re­kli, da so casi bistveno boljši kot pred desetletji, si je ta generacija zacela omišljati stvari, do katerih v mladosti iz takih ali drugacnih razlogov ni mogla. Znak narašcajocega vpliva re­tra je tudi storitev Google Tren­ds, ki pravi, da je beseda retro najbolj popularna v zadnjem de­setletju in še posebej decembra. Verjetno zato, ker se množicno kupuje retro darila za bližnje ali pa se vsaj razmišlja o njih. Zani­mivo je, da je v Sloveniji najvec iskalnih pojmov vezanih na Go­renje, verjetno zaradi privlac­nih retro izdelkov bele tehnike. Marsikatero podjetje se zateka v svoje arhive. Recimo švedski po­hištveni magnat Ikea ima v svo­ji ponudbi vse vec izdelkov, ki se po videzu naslanjajo na skandi­navsko oblikovanje izpred vec desetletij. A ker smo bolj tehno­loško navdahnjena revija, se raje posvetimo tej (pod)temi. Vozila Najopazneje so v retro vode skocili proizvajalci avtomobi­lov. Za pionirja bi lahko omenili podjetje Volkswagen, ki davnega leta 1997 še ni bilo obremenje­no s prirejanjem izidov izpustov in se je lahko posvecalo zanimi­vim oblikovnim rešitvam. Tisto leto so namrec kupcem ponudi­li novega hrošca (new beetle), ki je po obliki nekoliko sledil pred­hodniku, po zasnovi pa je bil pre­cej sodobnejši mestni avtomobil – s prednjim pogonom in prtlja­žnikom v zadku. Takrat so Nem­ci orali ledino. Iz današnje per­spektive prenovljeni hrošc verje­tno ni ravno estetsko napreden, pomeni pa pomemben preobrat v ponujanju zabavnih vozil. Leto kasneje je hrošcevemu zgledu sledila podružnica VW – Porsche s prenovljenim modelom 911. Zdi se, da je ta skok v retro opogumil tudi Americane, ki so istega leta sledili s še danes cu­daško izvedenko Plymouth pro­wlerja, ki je navdih za zunanjost iskal pri klasicnih avtomobilih iz 30-ih let s prednjimi kolesi, na­mešcenimi zunaj karoserije. Par let kasneje je sledil nekoliko manj progresiven Chrysler PT cruiser. Za plodno desetletje avtomobil­skega retro pridelka se je izka­zalo prvo desetletje novega ti­socletja. Najprej je na pogorišcu britanske industrije BMW po­nudil prenovljenega minija, ka­sneje pa se je v preteklost ozrl še Fiat, ki je izdal prenovljeni model 500. Zaradi nostalgije in kakovo­sti so prenovljeni modeli dosega­li višje cene kot njihovi original­ni bratje oziroma bratranci, kar se je izkazalo za solidno poslov­no idejo. Tako je Fiat vecino svo­jih letošnjih malih avtomobilov, ki še ostajajo v proizvodnji, po­stavil prav na osnovi prenovlje­nega modela 500. Letos pa na za­gon redne proizvodnje caka tudi microlino – elektricna kopija iset­te, ki jo vecina pozna kot izdelek tovarne BMW, ceprav je ta avto­mobil izdelovala po licenci itali­janskega podjetja Iso. Zgledu avtomobilov sledi­jo tudi druga vozila. Še posebej je to vidno pri niši, ki je v najve­cjem razvojnem zanosu – elek­tricnih kolesih. Številni proizva­jalci ponujajo retro e-kolesa, ki po videzu spominjajo na lahke elegantne motorje izpred skoraj 100 let – broad trackerje. V ZDA so najbolj znani vintage electric, v Evropi pa je paleta še nekoli­kanj širša in sega od Italjetove­ga ascota, prek greaserja in Avi­onicsovega V1 vse do domacega noordung one, ki pa zaradi moc­no predrzne cene na Kickstarter­ju ni dobil zadostne podpore. A prilagodljivost elektricnega po­gona omogoca, da retro motor izdelate tudi sami. Želenemu ko­lesu, denimo »coperju« ali »kru­zerju«, dodate ustrezne pritikline – motor in baterija zasedeta naj­vec prostora. Enega takšnega vozi celo zgoraj podpisani, pre­delal pa ga je iz kolesa schwinn stingray spoiler. Zahtevnejši in predvsem spretnejši se lahko lo­tijo tudi vecjih pošasti, na primer klasicnega hrošca na elektricni pogon. In da je retro res hit, je pokazal Piaggio, ki je za oktober napovedal prodajo svoje evespe, ki združuje nov elektricni pogon v klasicni obliki. Retrotronika Za vpliv retro stila v elektro­niki, še posebej v avdio, video in fotografskih napravah, se je raz­vil izraz retrotronika. Ta poveli­cuje izdelke in videz iz preteklo­sti in sega od vinilk z ustreznimi gramofoni do ojacevalcev z elek­tronkami in urami z nixie cevmi. Prav vinilke so zanimiva zgod­ba o vracanju v modo, ceprav iz drugih razlogov. Po uvedbi kom­paktnih diskov (plošc CD) v za­cetku osemdesetih so ti v nekaj letih popolnoma zasencili proda­jo vinilnih plošc. A vseeno so ne­kateri zanesenjaki z njimi vztra­jali. Vendarle bi to težko ime­novali retro stil, saj so bili le bo­jevniki proti digitalnemu zvoku. Drugace pa lahko govorimo po vzponu digitalnih pretocnih vse­bin, ko plošce CD prav tako ko­rakajo z zgodovinskega bojišca. Selitev avdiofilov na nov format precej veliko skupino pripelje v objem starega dobrega vinila. Ne toliko zaradi same kakovosti – le­-ta je nekoliko drugacna kot pri digitalnem zvoku –, bolj zaradi obreda poslušanja, ki so ga mo­derni casi zbanalizirali do konca. Podobno retro naklonjenost v za­dnjih letih doživljajo tudi glasbe­ne kasete, videli pa smo posku­se izdaje glasbe na racunalniških disketah. Vsaka menjava tehnike zara­di številnih neznank in manjše prednosti uveljavljenih izdelo­valcev pomeni priložnost za šte­vilne manjše izdelovalce. Tako je bilo tudi pri digitalni fotogra­fiji. Revolucijo sta resda vodi­la Kodak in Canon, a na digital­ni voz so kmalu skocili tudi dru­gi proizvajalci, na primer Sony, ki je znal izdelovati digitalne monstrume tipa F828. Prav v casu tega sonyja pa je Epson sto­pil korak nazaj in skupaj s Cosi­no izdelal enega prvih mocno retro digitalnih aparatov – Epson R-D1. Kamera je že sama po sebi bila relikt preteklosti. Kamera z opticnim iskalom, kot se po slo­vensko rece rangefinder kame­ram, je bila do prihoda digitalne tehnologije vlecni konj mnogo­katerega fotografa. V nasprotju z zrcalnorefleksnimi kamerami so te opremljene z natancnim, a locenim opticnim iskalom, ki iz­meri razdaljo do fotografskega objekta. Tako ni potrebe po zrca­lu, kamere pa so lahko kompakt­nih dimenzij. Morda vam tip ka­mer ne pove dosti, toda nedvo­mno vas bo zasrbela denarnica ob omembi enega bolj zvenecih proizvajalcev takšnih kamer – Leica. Ceprav je Epson kamero izdelovali le tri leta, od 2004 do 2007, pa še danes primerki do­segajo izjemne cene, dasiravno je vgrajeno digitalno tehnologijo že davno povozil cas. Nosilca retro oblike pri fo­tografskih aparatih danes sta Olympus z nadaljevanjem svo­je serije Pen, ki obstaja še iz ca­sov klasicnega fotografskega fil­ma, in predvsem Fujifilm s serijo X. Prav zadnja lepo združuje di­gitalno tehnologijo s preizkuše­no obliko številnih kolesc, gum­bov in stikal na ohišju. Ceprav bi marsikdo lahko zamahnil z roko, da je to le novodobna domislica, pa na njeno domovinsko pravico kaže popularnost in s tem pove­zana cena, ki je precej dalec od cenovno ugodnega. In ce govori­mo o cenah, je smiselno omeniti še nekoliko dražji Nikonov zrcal­norefleksni aparat polnega for­mata Df, ki je superioren aparat v preobleki ikonicnih Nikonovih aparatov iz sedemdesetih let. Retro pa se v fotografski svet vraca tudi v drugih oblikah. Tako so popularne digitalne Lomo ka­mere, ki so nastale kot kreativna satira slabih ruskih fotografskih izdelkov. Sinonim za te je po­stala leningrajska tovarna optic­ne opreme Lomo, ki je izdelova­la veliko opreme za takratno voj­sko, hkrati pa je obicajnim pre­bivalcem namenjala precej sla­be fotoaparate, s slabo leco ali z ohišji, ki so prepušcala svetlo­bo, kar je fotografijam dalo po­seben »car«. Nekaj navdušen­cev za Zahodu pa je v tem vide­lo priložnost, ki bi fotografe od­rešila bremena realizma, in to­vrstne kamere so »preživele« vse do danes, ceprav jih ne izdelu­jejo vec v maticni tovarni. Hkra­ti pa se kot modna muha vra­ca tudi instant fotografija, ki jo je uspešno gojil Polaroid. Ta si­cer še vedno ustvarja in ima tako analogno kot tudi digitalno lini­jo Snap, še bolj pa je v te vode zaplul Fujifilm s svojo serijo In­stax. V obeh primerih se zdi, da ni prave prednosti pred fotogra­firanjem z vgrajenimi aparati v telefonih, saj so z instant napra­vami dobljene slike razmeroma drage in majhne za resnejšo upo­rabo, aparati pa s svojo velikostjo nedvomno bolj obveljajo kot mo­dni dodatek. Racunalništvo Prav zanimiv je vpliv retro navdušenja na racunalniške teh­nologije. V zadnjih letih so se po­javili številni zbiralci, ki zbira­jo, cistijo in obnavljajo prilju­bljene racunalnike in konzole polpretekle dobe. Tudi igranje dvajset in vec let starih iger ni vec strahovita pregreha, in ce­prav se neredko dobi novejše razlicice iger, je za zanesenjake poseben car igrati izvirne igre na izvirni strojni opremi, torej brez posredovanja emulatorjev in podobnega programskega ba­lasta. A ker ga cez udobnost pac ni, so se pojavile številne replike najpopularnejših konzol, nekaj s podporo originalnih proizvajal­cev, vecinoma pa brez njih, saj so ti že »pod rušo«. Med uspešnej­šimi poskusi je Nintendo s seri­jo Classic (Mini) Edition, kjer so v pomanjšanem ohišju predsta­vili uradni kopiji dveh sistemov, ki so Nintendo povzdignile med vladarje konzolnega obcestva – Nintendo Entertainment System (NES) in Super Nintendo Enter­tainment System (SNES). Kon­zoli je Nintendo predstavil sep­tembra 2016 oziroma 2017, obe pa sta imeli prednaloženih par solidnih iger. In ker cena 60 ozi­roma 80 evrov v današnjih casih ni ravno v nebo vpijoca, ni cu­dnega, da sta bili razgrabljeni, sploh NES, za katero se je govo­rilo, da bo izšla v omejeni kolici­ni, kar je prignalo cene na sekun­darnih trgih v višave. No, Nin­tendo morebitnega dobicka ni hotel deliti, zato je mini razlicico NES ponovno ponudil trgu. Uspeh Nintenda je opogu­mil še drugega giganta video iger iz kamene dobe – Atari. Ta je po vec kot 20 letih napove­dal in nato tudi izdal novo kon­zolo Atari VCS, ki podpira igra­nje starih Atarijevih iger. A hkrati gre za soliden osebni racunalnik z Linux operacijskim sistemom, ki ponuja igranje tudi nekate­rih modernejših iger, na primer Grand Theft Auto V. Po zmoglji­vostih je podoben prejšnji ge­neraciji konzol, a ocitno je retro navdušencev dovolj, da Atari VCS ne bo neuspeh. Podjetje z zvenecim imenom Retro Games je izdalo pomanj­šano kopijo racunalnika Com­modore C64 –THEC64 Mini. Ra­cunalnik je sicer pravilne oblike, toda tipkovnica je zaradi majh­nosti le nedelujoc okrasek. Mi­niatura je opremljena z dvema prikljuckoma USB, kamor lah­ko priklopimo dve krmilni pali­ci, seveda je v osnovi priložena le ena, ter prikljuckom HDMI, tako da lahko racunalnik prikljucimo na današnji standardni zaslon. V kompletu dobimo še 64 original­nih iger, ki pa, roko na srce, niso ravno višek Commodorjeve po­nudbe. Na sreco je mogoce po­gnati tudi igre, ki jih je moc naj­ti na spletu, a to na žalost razbije vtis zakljucene celote. Zaradi ne­koliko slabše izvedbe in podhra­njene opremljenosti mini C64 ni dosegel popularnosti velikega brata, ki še vedno ostaja najbolj prodajani racunalnik vseh casov. Še bolj žalostna je zgod­ba z rimejki v naših krajih bolj cenjenega ZX Spectruma. Ce ne drugega, že zaradi tega, ker je bil par stotakov cenejši, kar je bilo tudi njegovo prekletstvo, saj si je njegov ustvarjalec Sir Clive Sin­clair mnogokrat izmišljal nekon­vencionalne in premalo doku­mentirane prijeme za reševanje dolocenih težav, ki pa so obicaj­no imele daljnosežne in ne naj­bolj blagodejne ucinke na stabil­nost delovanja. Zgodbo se da po­pisati s slovenskim rekom – veli­ko babic, kilavo dete. Za prevla­do na trgu mini retro konzol sta se namrec spopadla manjša pro­izvajalca z izdelkoma The Rec­reated Sinclair ZX Spectrum in Mini ZX Spectrum Vega. Prvi je vmes propadel in se cudežno vr­nil, drugi pa je po grožnjah z ru­bežniki zacel pošiljati izdelke, ki pa so precej dalec od obetavnih. Kakorkoli že, The Recreated Sin­clair ZX Spectrum je posodobljen izdelek v velikosti originalnega spektruma. Od njega se loci le po dodatnih stikalih na zadnji strani in napajanju 5V (ce nocemo upo­rabiti AA baterij AA). Za predva­janje slike se lahko poveže s ta­blicami (iOS ali android), omo­goca pa tudi povezavo do TV prek pametnih naprav. Na drugi strani je Mini ZX Spectrum Vega doživel še bolj klavrno usodo. Ceprav so nabrali prek pol mili­jona evrov, pa ustvarjalci iz pod­jetja Retro Computers Ltd. (RCL) niso zmogli popolnoma zadovo­ljiti podpornikov, ki so jim oblju­bili pravo rocno igralno konzo­lo z le par gumbi in predvsem s širokim naborom iger. Do zdaj je RCL dobavil le nekaj konzol s prgišcem manj znanih iger, toda konzole so bile slabe kakovosti, ceravno je eden od preizkuše­valcev ugotovil, da je podobno kot v starih (dobrih?) casih. V za­dnjem casu se je pojavilo še tre­tje podjetje, ki je napovedalo spektrumov ponovni vzpon – ZX Spectrum Next. No, mi smo vse­kakor skepticni do njegove svetle prihodnosti. Cene, ki presegajo 200 evrov, so namrec v svetu re­tro konzol po vecini neumnost. Ljubitelji starejših iger in/ali konzol pa navkljub afiniteti do stare tehnologije izkorišcajo tudi sodobno – tako imajo spletne turnirje in seveda forume, ome­niti pa je treba revijo Retro Ga­mer Magazine, ki se že od leta 2004 posveca retro racunalni­škim igram. Slovenski muzej ra­cunalništva, ki si lasti nekaj sta­rejših (retro) racunalnikov, je ne­koliko bolj fluidna stvar. Že pred desetletji je zbiranje eksponatov zacela revija, ki jo ravnokar bere­te, pri cemer so bili nekateri tudi razstavljeni. Po selitvi uredništva pred poldrugim desetletjem pa je za zbirko zmanjkalo prostora, ki je nato romala v roke Kiberpi­pe, ta pa je zbirko posojala na­prej, Tehniškemu muzeju v Bi­stri in Muzeju novejše zgodovi­ne v Ljubljani, ki imata oba tudi nekaj svojih retro eksponatov. Ker racunalniški muzej še nima zagotovljenega prostora, so raz­stave vecinoma le obcasne, ve­cja je bila pred leti GOTO 1982. Od nekoliko bolj oddaljenih muzejev, ki se ukvarjajo z retro racunalniškimi recmi, pa bi ome­nili RetroGames arkadni muzej v Karlsruheju, ki deluje od leta 2002, in še pet let starejši Com­puterspielemuseum iz Berlina. A po retro receh lahko seže­jo tudi novejši izdelki, na primer novejše igre, ki rade uporabljajo pixel art grafiko, to je nacin pri­kaza, kjer so slike sestavljene iz jasno razvidnih (velikih) pikslov in omejenega nabora barv. Ta­kšen nacin izrisa pa že na tre­nutke prehaja meje umetnosti in tozadevno eden bolj dejav­nih je Matej Jan, v retro vodah bolj znan pod imenom Retrona­tor. Zaslovel je s plakatom Tribu­te, kjer je združil kar nekaj likov iz sveta pop kulture. Zdaj živi in študira v Kaliforniji, ob tem pa izdaja spletno revijo Retronator Magazine ter vodi Pixel Art aka­demijo. Ostalo Retro tehnologija pa je za zdaj razmeroma redka v svetu sodob­nih telefonov. Verjetno zato, ker se prek desetletje dolga inova­cija plošcatih telefonov z iPho­nom na celu še ni popolnoma iz­crpala. Tudi zato na retro telefo­ne prisega le še Nokia oziroma tisto, kar je ostalo od nje. Hkra­ti pa so zanimivi poskusi nekate­rih zanesenjakov, da bi s sodob­no tehnologijo opremili nekatere klasicne telefone. Tako nekateri tem dodajajo Raspberry Pi racu­nalnike, ki telefonu omogocajo še glasovno izbiranje in podobne reci. (Ce bo kateri od bralcev kaj podobnega in koristnega spravil v kak Iskrin telefon, na primer ETA-80, smo seveda na voljo za preizkus.) Veliko retro naprav za zapise uporablja nixie elektronke, ki so izpeljanka klasicnih elektronk. Nixie elektronka je napolnjena z inertnim plinom, obicajno ne­onom, in opremljena z vec ka­todami, ki zažarijo, ko skoznje stece tok. Katode so po navadi v obliki številk, pri cemer vedno zažari le ena elektroda. Na tak nacin so med 50- in 70-imi leti prejšnjega stoletja, ko še ni bilo ne LED-zaslonov ne malih zaslo­nov VDF oziroma so bili ti pre­dragi, izdelovali numericne iz­pisovalnike. Dandanes teh elek­tronk ne izdelujejo vec, vendar velike zaloge v Rusiji omogoca­jo izdelavo okrasnih predmetov – po vecini namiznih ur. Ceprav so takšne ure estetsko zelo zani­mive, pa obicajno ne »pocnejo« nic drugega, kot kažejo cas. Naslednji tip precej popular­nega zaslona so preklopni za­sloni. Pri teh so številke napisa­ne na posebnih listicih, ki jih pre­klaplja razmeroma zapleten ele­ktromehanski mehanizem. Pri preklopu številka odda znacilen zvok. Vcasih so jih uporabljali na letališcih in železniških posta­jah, pri cemer je bil poseben car v zvoku, ko so na tablo preusme­rili nov napis. Zaradi tega je bilo treba premetati vecino znakov na tabli, kar je seveda pomeni­lo malo morje klikanja. A hkrati so tako potniki vedeli, da se ne­kaj dogaja in da morda morajo temu posvetiti pozornost. Eden zadnjih proizvajalcev takšnih na­prav je v naši sosešcini – Solari di Udine iz italijanskega Vidma. To podjetje pa proizvaja tudi dru­gacne elektro-mehanske zaslone – take, kjer so piksli izvedeni iz dvobarvnih valjckov ali pa plošc­kov, ki nihajo okoli osi. Pri tem je polovica valjcka ali plošcka po­barvana svetlo in z njihovim vr­tenjem lahko pricaramo zanimi­vo bitno sliko. Navdušenje nad retro stili je cudna kombinacija kritike so­dobnega potrošniškega pristo­pa, kjer imajo edino veljavo le najnovejše stvari, cetudi za ceno uporabnosti ali videza, ter no­stalgicnega pogleda prvih elek­tronsko-racunalniških genera­cij na mladost. A hkrati je neko­liko vec od ihtenja nad takšnim svetom, saj ponuja jasne alter­native. Nekatere so veselo spre­jete (na primer Fujijeva serija X), druge malo manj (ZX Spec­trum kloni). Kakorkoli, clovek se zacne spraševati, kaj od sodob­nih visokotehnoloških izdelkov bo cez desetletja deležno takšne pozornosti.. »Staro« je moderno C Retro je beseda, ki je v zadnjem casu pridobila uporabnost. Imamo retro avtomobile, retro glasbene skupine in filme, retro racunalniške igre, celo retro filozofe ter – bog ne daj – retro vlade. Retro je usmeritev, ki goji navdušenje nad stvarmi, ki so bile moderne ali popularne v preteklosti, s tem, da novi izdelki stare tako ali drugace le posnemajo. Marko Kovac . Cez 60 let vse prav pride oziroma predelava isette po švicarsko. . Novi proti staremu (novemu) fiatu 500. . Zanimivi kazalci na fotoaparatu Epson R-D1. . Racunalniški muzej revije Monitor. . ZX Spectrum Vega Plus. . Originalni NES in mini NES – mali in veliki brat. . Ura z nixie elektronkami, le za prave dedce. . Stara informacijska tabla na preklopne mehanizme. . Retro na kvadrat – ilustracije starih igralnih konzol v pixel art tehniki, izdelek Mateja Jana Retronatorja. NOVE TEHNOLOGIJE IDENTIFIKACIJSKA KODA NAPRAV IDENTIFIKACIJSKA KODA NAPRAV NOVE TEHNOLOGIJE O O 52 oktober 2018 oktober 2018 53 Tiskalniški prstni odtisi pletni casnik The Inter­cept, ki je nastal leta fe­bruarja 2014 kot plat­forma za objavljanje Snowdno­vih dokumentov, je 5. junija 2017 objavil ekskluziven clanek o ruskih hekerjih, ki so poskušali vplivati na predlanske ameriške predsedniške volitve. Javnosti tedaj neznani žvižgac je casniku anonimno predal tajno poroci­lo NSA (National Security Agen­cy), ki podrobno opisuje posku­se vdorov ruskih obvešcevalcev. Javnost pa ni vedela, da je FBI že dva dni pred tem aretiral tedaj 25-letno Reality Leigh Winner, ki je dokumente v resnici posla­la The Interceptu. Reality je bila zaposlena v podjetju Pluribus In­ternational Corporation, ki je po­godbenik za NSA, tako da je bilo njeno delovno mesto v pisarni NSA v Fort Gordonu v Georgii. Le nekaj ur po objavi clan­ka je ameriško pravosodno mi­nistrstvo vložilo obtožnico proti Winnerjevi. Konec avgusta letos je po dogovoru s tožilstvom pri­znala krivdo in bila obsojena na 63 mesecev zaporne kazni, kar je najdaljša kazen v ZDA za raz­krivanje informacij medijem do zdaj. Kako so jo našli Kmalu po objavi clanka se je na The Intercept usula ploha kri­tik drugih novinarjev in varno­stnih strokovnjakov, da so novi­narji z lastno malomarnostjo iz­dali vir in poskrbeli za aretacijo (in kasneje obsodbo). Casnik je 30. maja lani poslal fotografijo prejetih dokumentov svojemu viru, da bi potrdil avtenticnost. A ta je obvestil svoje nadrejene, kar je sprožilo celoten aparat. NSA je 1. junija obvestila tudi FBI. Ker je The Intercept delil fo­tografijo brez obdelave, je bil na njej tudi znacilni podpis tiskal­nika, zato ni bilo težko ugotovi­ti, kje in kdaj je bil natisnjen do­kument, od tod pa pot do Reali­ty ni bila vec dolga. Preveritev pristno­sti dokumentov je dobra praksa in obi­cajen postopek, ven­dar pa novinarji rav­no zaradi metapo­datkov, ki se lahko držijo dokumentov in novinarju niso po­znani, teh nikoli ne posredujejo naprej v originalni obliki. Ni jasno, zakaj The Intercept tega ni upošteval. Mikropike FBI je po pregledu posredo­vanih fotografij ugotovil, da se na njih vidijo pregibi. Sklepa­li so, da je torej žvižgac doku­mente fizicno (v natisnjeni obli­ki) dostavil casniku. Zatorej so podrobno analizirali posnetek in ugotovili, da je na njem citlji­va strojna koda tiskalnika. Od­krili so, da je dokumente nati­snil Xeroxov tiskalnik s serijsko številko 535218 ali 29535218 9. maja 2017 ob 6.20. Ker je bila Winnerjeva ena izmed šestih za­poslenih, ki so v tistem casu do­stopili do dokumentov, in ker je bila z The Interceptom v stiku prek svojega osebnega elektron­skega naslova, je bila njena uso­da hitro zapecatena. Moderni barvni laserski tiskal­niki namrec na papir odtisnejo prostemu casu neviden vzorec mikropik, v katerega zakodira­jo podatke o serijski številki, mo­delu, datumu, casu in podobno. Na ta nacin je mogoce ugotoviti, od kod prihaja posamezen iztis. Tem pikam se rece MIC (Machi­ne Identification Code) in je del tiskalnikov ter fotokopirnih stro­jev že dobrih trideset let, ceprav dolgo casa nihce ni vedel zanje. Xeroxov patent Zgodba ima korenine seveda v denarju. V 80. letih je vladal strah, da utegnejo cedalje bolj­ši tiskalniki olajšati ponarejanje denarja, ki bi ga lahko tiska­li preprosto v garažah. Xerox je zato razvil in patentiral mehani­zem, kako na kopije v obliki ru­menih mikropik zapisati enolic­no številko, ki omogoca izslediti vir kopije. Vzorec se ponavlja na približno tri centimetre po celo­tni strani, enostavno pa ga lahko opazimo pod lupo ali ob svetlitvi z modro svetlobo. Oboje je dan­danes enostavno dostopno. Pra­kso zato uporabljajo skoraj vsi proizvajalci tiskalnikov. Kako deluje Vzorec sestavljajo rumene pike, ki imajo premer manj kot 0,1 milimetra in so približno milimeter vsaksebi, zaradi ce­sar jih je s prostim ocesom sko­raj nemogoce videti. Razporeje­ne so v pravokotno ali heksago­nalno mrežo (npr. 16 × 8 pik), v kateri kodirajo informacijo o da­tumu, uri in serijski številki tiskal­nika. Vzorec se na eni strani po­novi veckrat, da lahko dokument izsledimo, tudi ce imamo le manjši del lista. Proizvajalci se njihovega ob­stoja niti ne trudijo vec skrivati. Tako Xerox v navodilih za upora­bo jasno zapiše, da imajo tiskal­niki sisteme za preprecevanje ponarejanja denarja in da vsa­ko kopijo opremijo z enolicnim identifikatorjem, ki v normalnih pogojih ni viden. EFF (Electronic Frontier Foun­dation) je leta 2005 razvozlal kodo, ki jo uporabljajo Xerox, Canon, Hewlett-Packard, Ep­son in Brother (enaka struktura kaže, da so imeli proizvajalci ver­jetno isti vir modrosti ali pa pri­sile, ki jih je preprical o imple­mentaciji te tehnologije) v svo­jih barvnih tiskalnikih. EFF je za­gnal veliko akcijo zbiranja podat­kov, in sicer je objavil osem do­kumentov, ki so jih ljudje natisni­li na svojih tiskalnikih in poslali EFF v analizo. Odtlej EFF na in­ternetu vzdržuje seznam konkre­tnih modelov, ki uporabljajo ru­mene mikropike (https://www.eff.org/pages/list-printers-which-do-or­-do-not-display-tracking-dots). Stephan Escher s tehniške univerze v Dresdnu, ki je med avtorji programa za analizo teh pik Deda, je junija v intervju­ju za Deutschlandfunk povedal, da so stopili v stik z vsemi ve­cjimi proizvajalci tiskalnikov, a jim razen enega ti sploh niso odgovorili. Še ta jim je dejal, da podrobnosti ne more razkri­ti, in jih napotil na Central Bank Counterfeit Deterrence Group, kjer so pojasnili, da rumene mi­kropike niso njen izdelek. To se­veda kar klice po teorijah zaro­te, saj nihce ne ve, kdo tocno je izsilil te podpise v dokumentih in zakaj. Poišcimo jih Teorija brez prakse je bolj malo vredna, zato smo posku­sili omenjene pike poiskati tudi sami. Dokument smo natisni­li na štirih razlicnih laserskih barvnih tiskalnikih in ga potem skenirali s 600 dpi, a omenje­nih pik ni bilo najti na nobenem. Ni jih našel namenski program Deda (glej okvir) niti rocno ma­nipuliranje v GIMP. Potem smo preverili še nekaj starejših ske­niranih dokumentov (ki pa so resda bili zgolj v 300 dpi), kjer tudi ni bilo najti nobenih podpi­sov. Hm, ocitno imamo na voljo same take tiskalnike, ki tega ne pocnejo. A spleta smo zato sneli še do­kument iz prvega odstavka, ki ga je The Intercept nepremišlje­no detajlno poskeniral in obja­vil. Deda je v trenutku prepoznal vzorec in izpisal podatke, ki jih je mogoce prebrati iz njega. S pro­stim ocesom smo ga videli, ko smo v GIMP pogledali modri ka­nal dokumenta in ga povecali. Vzorec je kar zasijal, zanimivo pa je, da se pojavi le na prvi strani dokumenta. Biti moramo pošteni in pouda­riti, da niti FBI niti NSA nista ni­kjer uradno priznala, da je bila Reality Winner odkrita samo za­radi rumenih pik. Najbrž je bil to le eden izmed delckov v mozai­ku dokazov, ki so vodili do nje. Nedvomno pa je The Intercept ravnal izjemno neprofesionalno. Je to vse? Iskreno povedano, ne vemo. Zelo dolgo se ni vedelo za rume­ne mikropike, ceprav so jih vgra­jevali skoraj vsi proizvajalci. Zdaj ko jih poznamo in ko obstaja celo programska oprema za nji­hovo analizo in anonimizacijo dokumentov, pa je njihov namen iznicen. Morda obstaja še kakšen drug nacin podpisovanja izpisov, ki ga ne poznamo. Tehnicno je že mogoce uporabiti modulacijo laserskega žarka, ki rahlo spre­minja odtenke sivine v besedilu. Tak sistem je bistveno težje od­kriti kakor rumene pike, deloval pa bi tudi na crno-belih tiskalni­kih. Ali se uporablja, ne vemo. Lahko pa upraviceno sklepa­mo, da je NSA že našla novo reši­tev in pregovorila proizvajalce ti­skalnikov k njeni implementaciji. Vprašanje pa je, kdaj. Kar pome­ni, da bodo morda v prihodnosti zelo stari (»neumni«) tiskalniki še zelo cenjeno blago.. S Vsaj trideset let imajo papirji iz barvnih laserskih tiskalnikov in fotokopirnih strojev prostemu ocesu neviden podpis, iz katerega lahko preberemo, kdaj, kje in kaj je natisnilo neki dokument. Šele zadnjih 15 let je to javno znano in šele letos se je ta informacija prebila v zavest laicne javnosti, saj so v ZDA obsodili žvižgacico, ki so jo ujeli tudi zaradi teh podpisov. Rumene mikropike skrivaj spremljajo naše dokumente. Matej Huš . Xerox je eden redkih proizvajalcev, ki jasno razkrije obstoj enolicnih vzorcev na natisih. . Pike, ki jih natisne HP Color LaserJet 3700. Fotografija: Florian Heise Forenzicna analiza pisalnih strojev V casih pisalnih strojev je bilo lovljenje vira dokumenta še lažje. Ob­vešcevalne službe in organi pregona so imeli zbirke s podatki o pisa­vi, obliki crk, razmikih in ostalih znacilnostih posameznih tipov pisalnih strojev. Z nekoliko detektivskega dela je bilo mogoce precej enostavno ugotoviti, kakšen pisalni stroj je napisal neki dokument. Za analizo kateri pisalni stroj pa je bilo treba primerjati dokument z dejanskim pisalnim strojem. Vsak je namrec imel dolocene »defekte« zaradi majhnih odstopanj pri izdelavi in razlicne obrabe. Ce imamo vzo­rec, lahko z visoko stopnjo verjetnosti preverimo, ali ga je napisal pre­dloženi pisalni stroj. aziskovalci s tehniške univerze v Dresdnu so letos v okviru projekta DFD (Duplicates – Forensics on printed Documents) razvili orodje Deda (dfd.inf.tu-dresden.de), ki omogoca eks­trakcijo in analizo mikropik s skeniranih dokumentov in dodatno ano­nimizacijo dokumentov. Deda je na voljo za Linux s Pythonom 3, z ne­kaj triki pa deluje tudi v okolju Windows. Deda omogoca analizo dokumentov, in sicer prikaže prepoznane vzorce rumenih pik, ter tudi medsebojno primerjavo vec dokumentov, anonimizacijo skeniranih dokumentov in pripravo maske za konkreten model tiskalnika, ki bo anonimizirala vse natisnjene dokumente. Ideja je v bistvu preprosta. Ce se že ne moremo znebiti pik, ki jih ti­skalniki pušcajo na dokumentih, pa lahko v dokument »zapakiramo« še lastne mikropike, ki se bodo tudi natisnile. Rezultat je »mineštra« nerazlocljivih tiskalniških mikropik in uporabniških mikropik, kar one­mogoca analizo, kdo je natisnil dokument. Seveda je za prepricljivo za­nikanje treba poznati algoritem za tisk rumenih pik, tako da tudi anoni­mizirani dokument obdrži integriteto. PROGRAMI Aplikacija za anonimni tisk R . Program Deda takole identificira vzorec na dokumentu, ki ga je objavil The Intercept. Varuhi zasebnosti še niso ukrepali V Evropi je edini uradni dogodek na temo rumenih pik leta 2007 spro­žila finska evropska poslanka Satu Hassi. Na Evropsko komisijo je naslo­vila uradno vprašanje, ali obstajajo kakšni pravni okviri, ki urejajo to po­drocje, in ali je takšen poseg v zasebnost uporabnikov tiskalnikov v skla­du z evropsko zakonodajo o varovanju zasebnosti in zašciti potrošnikov. Dva meseca pozneje je tedanji komisar za pravosodje Franco Fratti­ni zelo splošno odgovoril, da Komisija ne ve za nobene nacionalne zako­ne in direktive, ki bi urejali to podrocje. Po mnenju komisije vzorec, ki ga tiskalniki zapišejo na kopije, ne vsebuje osebnih ali identifikacijskih po­datkov osebe. Ce pa bi bilo mogoce iz natisnjenega materiala identifici­rati posameznika, bi lahko šlo za kršitev pravice do zasebnosti. O problemu odtlej v EU ni razpravljal ali odlocan noben evropski ali nacionalni organ. . Program Deda analizira pike v natisnjenem dokumentu (levo), izdela lastno matrico (na sredini) in jo vstavi v digitalen dokument, tako da ob natisu dobimo neuporaben vzorec (desno). anes se skeniranje, urejanje in razmnoževanje bankovcev pre­precuje z vzorcem petih pik v specificni geometricni postavitvi, ki ga imenujemo ozvezdje EURion. Motiv obstaja vsaj od sre­dine 90. let in ga najdemo na bankovcih vecine vecjih svetovnih valut. Skenerji in tiskalniki ne berejo in tiskajo bankovcev, ce na njih prepo­znajo ta vzorec. Obicajno je bolj ali manj prikrito vkljucen v dizajn ban­kovca in se ponavlja po celotni površini. Podobno tudi številni programi za obdelavo fotografij (npr. Adobe Photoshop) ne dovolijo manipulacij fotografij bankovcev. Toda v tem primeru ni razlog motiv EURion, temvec celoten dizajn bankovcev. De­lovna skupina 27 centralnih bank (Central Bank Counterfeit Deterren­ce Group) je namrec izdelala modul za preprecevanje obdelave foto­grafij bankovcev, ki ga je (prevedenega brez vpogleda v izvorno kodo) v Photoshop CS vkljucil tudi Adobe. Starejši programi pa uporabljajo še EURion. VZORCI Ozvezdje EURion D s Na naših barvnih tiskalnikih rumenih pik nismo zasledili. Ocitno je Slovenija premajhno tržišce. . Vzorec lahko vidimo tudi sami, ce fotografijo povecamo in pogledamo moder kanal. NOVE TEHNOLOGIJE KOMUNIKACIJA S PODMORNICAMI KOMUNIKACIJA S PODMORNICAMI NOVE TEHNOLOGIJE O O 56 oktober 2018 oktober 2018 57 o so letos na MIT razkri­li prakticni nacin za eno­smerno komunikacijo podmornic z okolico nad gladi­no, se je marsikdo zacudil. Raz­iskovalci so pokazali, kako lahko potopljeni predmeti oddajo zvoc­ne valove, ki površino malenko­stno vzbudijo, te spremembe pa lahko prepoznajo sonarji, ki so v zraku nad gladino. Mar pri pod­mornicah res ni enostavnejše­ga nacina za komunikacijo s ce­lino? In kako s celine komunici­rajo s podmornicami? Izkaže se, da sta odgovora na ti vprašanji: ne in zelo težko. Kdor je že gledal kak akcij­ski ali vohunski film, ki se doga­ja na podmornicah, bo nad tem presenecen. Zvok v vodi ven­darle izvrstno potuje, saj kiti po­jejo tudi tisoce kilometrov da­lec. Toda oceani oziroma voda na splošno imajo zoprno la­stnost, da zelo dobro absorbirajo elektromagnetno valovanje, še vecjo oviro pa predstavlja gladi­na, saj se na meji med zrakom in vodo vecina valovanja odbi­je. Kako torej priklicati podmor­nico? In kako bodo komunicirale podvodne naselbine prihodnosti, ce jih bomo kdaj docakali? Ob­staja podvodni Wi-Fi? Na internetu lahko najdemo številne posnetke, kako vodood­porne kamere, ki podpirajo Wi-Fi ali Bluetooth, že zgolj kakšen me­ter pod gladino izgubijo poveza­vo. Cim bolj je voda umazana ali slana, tem izrazitejši je ta ucinek. Podvodnega Wi-Fija ne bo. Tudi brezžicno krmiljenje robotov, ki bi na primer igrali podvodni hokej, ali pa podmorskih plovil (ROV), ki bi raziskovala v morskih globi­nah, je velik izziv in ni izvedljivo z radijskimi valovi. Najdražjo reši­tev je seveda našla vojska. Blizu Murmanska na poloto­ku Kola v Rusiji, kjer ima sedež ruska severna flota, sta dve 60-kilometrski ozemljeni ante­ni, ki ju napaja posebna elektrar­na. Po njiju tecejo tokovi od 200 do 300 A s frekvencami od 20 do 250 Hz. Na obeh koncih sta oze­mljeni z dolgim kablom, ki v vrti­ni poteka še globoko pod površ­je. Ne gre za kakšen zapušceni ostanek hladne vojne, kot je na primer sovjetski kompleks Duga blizu Cernobila, temvec resno vojaško opremo. Podoben sistem so na severni meji ob Velikih je­zerih zgradili tudi Americani in ga uporabljali do leta 2004 ter Indijci, ki so ga zagnali leta 2014. Penetracija V vodo v znatne globine ne prodrejo tako rekoc nobeni upo­rabni radijski valovi. Tudi nava­dna svetloba (370–750 THz) se v njej hitro absorbira in pod 200 metri vlada tema. Valovanja niž­jih frekvenc, ki jih uporabljamo za obicajen prenos informacij, pa so še bolj brezupna. Vzroka sta dva: morska voda je zaradi slano­sti zelo elektricno prevodna, po­leg tega pa še dobro absorbira. Ce temu dodamo še gladino, kjer so izgube zaradi odboja ogromne, postane komunikacija s potoplje­nimi predmeti velik izziv. Fizikalna razlaga ni zelo za­pletena (glej okvir), natancni modeli za globino penetracije elektromagnetnega valovanja v slano vodo pa nekoliko bolj, zato povzemimo le izid. Radijski valo­vi morajo imeti frekvenco pod 10 kHz (VLF – very low frequency), da v vodo prodrejo vsaj nekaj de­set metrov. Za robote v bazenih in priobalni plitvinah bo dovolj. Za podmornice pa je to prema­lo, saj so ob normalnem obrato­vanju globlje. Tja pridemo zgolj z ekstremno nizkimi frekvenca­mi (ELF – extremely low frequen­cy) pod 300 Hz, ki v slano vodo prodrejo do nekaj sto metrov, kar je dovolj, da jih podmorni­ce prestrežejo tudi med normal­nim delovanjem. Za vse ostalo, vkljucno s televizijskim signa­lom, z radijskimi valovi in mo­bilnimi omrežji, so podmornice »gluhe«. Pod morjem vlada ra­dijska tišina. (Situacija je neko­liko drugacna za elektromagne­tna sevanja kratkih valovnih dol­žin, kot je svetloba, kar pojasnju­jemo v okvirju.) Komunikacija Cez palec smemo poenostavi­ti, da živimo v svetu, ki ga omo­goca frekvenca 2,4 GHz. Brez­žicni usmerjevalniki, Bluetooth, upravljalnik garažnih vrat, brez­žicni telefon … Vse to deluje pri 2,4 GHz. Razlogov je vec. Neka­teri so pravni, saj je ta frekvencni pas v vecini držav odprt in prost za uporabo, nekateri pa fizikal­ni. Ta frekvencni pas lepo potu­je skozi ovire, ne zahteva preveli­kih anten in – je uporaben za mi­krovalovne pecice. Resnicno, te so obstajale pred vsemi brezžicnimi novotarijami, ko je bil spektralni pas okrog 2,4 GHz nedodeljen in nelicenciran. Mikrovalovke uporabljajo to fre­kvenco, ker se voda, ogljikovi hi­drati, mašcobe in druge v hrani prisotne snovi ob tej frekvenci hi­tro segrejejo (dielektricno segre­vanje). Izolatorji pod vplivom iz­menicne elektricne poljske jako­sti hitro menjajo smer polarizaci­je, kar povzroca pretvarjanje ele­ktricne energije v rotacijo, torej toploto. Obicajno so to izgube, v mikrovalovki pa to želimo. In tako je moderna elektronika do­bila ta del spektra, ki za kaj dru­gega ni bil uporabljen. To je tudi dobrodošla lastnost tega dela spektra. Ker voda mocno interagira z njim in je je v ozracju vedno zadosti, ne glede na moc oddajnika Wi-Fi ne bomo mogli preglasiti nekoga na drugem koncu mesta. Nacelno velja, da ima elektro­magnetno valovanje višjih fre­kvenc vecjo kapaciteto, torej lah­ko prenese vec informacij. Temu pravimo Shannonov izrek. Po Wi-Fiju lahko zato prenašamo velike datoteke, dolgovalovni del spektra je primeren za radio AM (148,5–283,5 kHz), medtem ko zelo nizke frekvence za komuni­kacijo s podmornicami niso upo­rabne za nic drugega kot pošilja­nje besedila in preprostih uka­zov. Hitrost VLF je okrog 100 b/s, ELF pa vsega nekaj bitov na minuto. Produkcija Antena je že stoletje star izum. Najpogostejše so dipolne antene (antena lambda polovic), ki jih sestavlja raven vodnik s transmi­sijsko linijo na sredini. V približ­ku lahko elektromagnetno valo­vanje, ki ga oddaja takšna ante­na, na zadostnih razdaljah opiše­mo kot koncentricne kroge s sre­dišcem v sredini antene. Pomembna karakteristika vsake antene je njena pasovna širina. Ta oznacuje razpon upo­rabnih frekvenc, ki jih lahko an­tena ucinkovito oddaja. Z njo na­mrec ne moremo oddajati kar valovanja poljubne frekvence, s katerim bi jo vzbujali, temvec mora biti tudi fizicno primerno dizajnirana. Tehnicno pravimo, da mora biti impedanca transmi­sijske linije cim bliže kompleksni konjugiranki impedance ante­ne, po domace pa to pomeni, da mora biti antena približno tako velika (govorimo o velikostnih razredih), kot je polovica valov­ne dolžine (od tod ime lambda polovic). Valovna dolžina za 2,4-GHz Wi-Fi je 12,5 centimetra, za mobilna omrežja 800 MHz pa 37,5 centimetra. To seveda ne pomeni, da moramo imeti tako velik telefon. Pomeni pa, da an­tena ne more biti stokrat manjša. In s tem smo prispeli do tre­tjega izziva, ob katerega so trci­li razvijalci sistema za podmor­sko komunikacijo. Ne le da v vodo prodirajo le ekstremno niz­ke frekvence in da prek njih lah­ko podatke prenašamo zelo po­casi, temvec valovna dolžina pri frekvenci 100 Hz znaša 3000 ki­lometrov. Tako dolge dipolne an­tene seveda ni mogoce izdelati. Polmer celotne Zemlje namrec znaša zgolj 6370 kilometrov. Vojaški inženirji so stakni­li glave in rešitev ponuja prav naslednji uvid. Kot anteno lah­ko uporabijo kar celotno Zemljo, pa bodo oddajali na ekstremno nizkih frekvencah. To je razlog, da so Americani zgradili sistem WTF/MTF, Rusi ZEVS in Indij­ci INS Kattabomman. Morali so oddajati valovanja ekstremno nizkih frekvenc, ki so jih njihove podmornice lahko slišale kjerko­li na svetu. Ce na podrocju z zelo nizko prevodnostjo tal dovolj vsakse­bi (vec deset ali sto kilometrov) zakopljemo dve veliki elektro­di, skozi kateri vodimo velike to­kove, bodo ti tekli globoko v Ze­mljo. Tako lahko ves planet delu­je kot velikanska antena, odda­no valovanje pa je seveda mogo­ce zaznati povsod. In prodre tudi do globin, kjer plovejo podmor­nice, kar je lahko tudi do 300 metrov. Tam jih namrec sonar­ji težje zaznajo, ker je to soraz­merno razburkana, a dovolj glo­boka cona. ZEVS in Project ELF Za obstoj oddajnika ZEVS je zahodni svet izvedel januarja 1990, ko so signal s frekvenco 82 Hz zaznavali po vsem svetu, od Norveške in Aljaske do Antark­tike in Nove Zelandije. Razisko­valci so hitro ugotovili, da izvi­ra iz Rusije, in pravilno prevideli, da je antena orientirana v sme­ri vzhod–zahod. Glede na geo­loške informacije o nizki prevo­dnosti tal na Koli so tudi pravil­no sklepali, da mora biti nov sis­tem tam. Kasneje smo dobili potrditev, da gre za 60-kilometrska »oddaj­nika« blizu Murmanska, ki ju na­paja posebna elektrarna. To je po­trebno, saj za delovanje potrebu­jemo visoke tokove. Dejanska od­dajna moc je zaradi velikanskih izgub (tla so izjemno slabo pre­vodna) zgolj nekaj vatov, a to za­dostuje za slišnost po vsem svetu. Oddajnik je pac celoten planet. Ruski sistem je za 10 dB mocnejši od starejšega ameriškega. Ameriški sistem se imenuje Project ELF ali WTF/MTF (Wis­consin/Michigan Transmitter Fa­cility) in je deloval od leta 1985 do 2004. Oddajal je na frekven­ci 76 Hz z mocjo 3 W, za kar je potreboval 2,3 MW elektricne energije. Pri tej frekvenci je zmo­gel prenašati informacije s hitro­stjo ene crke na pet minut. V resnici so ga zgradili že leta 1969, ko so na vrhuncu hladne vojne razmišljali celo o mega­lomanskem sistemu z 9700 ki­lometri položenih kablov na 58.000 kvadratnih kilometrih, kar bi napajalo 100 podzemnih elektrarn. Iz tega ni bilo nic, so pa leta 1989 zagnali pomanjšano pilotno razlicico, ki je še vedno imela 135 kilometrov kablov. V resnici sta WTF in MTF locena sistema, ki pa sta obicajno odda­jala sinhronizirano. VLF WTF/MTF je prenehal delo­vati, ker se preprosto ni vec iz­placal. ELF je bil za kakršno­koli pomembno komunikacijo neprakticen (dvanajst znakov na uro!), zato prek njega niso pre­našali dejanskih ukazov, tem­vec zgolj informacije, kam in kdaj naj se podmornice odpravi­jo, da so bodo z njimi kontaktira­li drugace. Eden od teh nacinov je VLF, ki ima že zadostno pre­pustnost, da lahko prenaša dalj­ša besedila sporocila. Hkrati pa današnje implementacije zmore­jo prodreti do okrog 40 metrov v morje. Tudi za VLF potrebujemo veli­ke antenske sisteme, kjer v kilo­metrskem krogu namestimo vec anten, ki še vedno porabijo ka­kšen megavat energije. VLF ima v primerjavi z nišno uporabno­stjo ELF vec odjemalcev. Ker se valovi VLF odbijajo od ionosfere in sledijo ukrivljenosti Zemlje, so se v letih 1900–1925 uporabljali tudi v telegrafiji, danes pa so po­membni v geoloških in atmosfer­skih raziskavah in za vojaško ko­munikacijo. Kaj pa zvok Ce ne gre z elektromagne­tnim valovanjem (radijskimi va­lovi), pa bi lahko šlo z zvokom. Že pred petimi leti so raziskoval­ci z univerze Buffalo preizkušali podvodni Wi-Fi, ki je uporabljal zvok in je imel domet dober ki­lometer. Prvi testi v jezeru Erie so bili obetavni, saj so na razda­lji 1500 metrov komunicirali z dvema oddajnikoma z mocjo 3,4 W. Promet je tekel po protokolu TCP/IP. Tri leta pozneje je bil sistem razvit že do te mere, da je dose­gal hitrosti prvih modemov, ki smo jih uporabljali pri poveza­vah na klic (nekaj deset kilobitov na sekundo). To seveda ne po­meni, da bodo podmornice dobi­le internet, bi pa utegnilo zado­stovati za boljšo povezljivost po­tapljacev, osnovno komunikaci­jo z raziskovalnimi minipodmor­nicami (ROV) ipd. Navsezadnje – ce želimo na daljavo krmiliti ROV in želimo živo sliko, je tre­nutno edina možnost, da so fi­zicno z dolgim kablom povezane z nadzorno ladjo. Ce bo uspelo raziskovalcem postaviti podvo­dni Wi-Fi, bo šlo tudi brez tega. TARF Raziskovalci z MIT so letos v praksi prikazali, kako potoplje­ni oddajniki komunicirajo s spre­jemniki na površju. Ker radijski valovi v prevodni vodi hitro za­mrejo, zvocni valovi pa se odbi­jejo od gladine in ne prodrejo iz vode, so uporabili oboje. Sistem so poimenovali TARF (transla­tional acoustic-RF communica­tion). V vodi komunikacija pote­ka akusticno, v zraku pa radar­sko. Oddajnik v vodi oddaja zvoc­ne signale (longitudinalno va­lovanje samega medija, torej vode), ki se po njej odlicno širijo. Ko pridejo do gladine, tam pov­zrocijo nihanje gladine. To ima zelo majhno amplitudo, saj so spremembe milimetrske in pro­stemu ocesu nevidne, toda iz­merimo jih lahko z radarjem, ce imamo v zraku natancnem me­rilnik. Z oddajanjem radijskih valov (60 GHz) in merjenjem odboja lahko zazna nihanje gla­dine zaradi podvodnih zvocnih valov, kar pretvori v informaci­jo, ki smo jo tako uspešno prene­sli iz vode v zrak. Gladina seveda ne miruje niti sama po sebi, saj so valovi že v bazenu, na odprtih morjih pa še toliko vecji. K sreci to ne predsta­vlja prevelike ovire, saj imajo raz­licno frekvenco. Medtem ko je frekvenca naravnih valov okrog 1–2 Hz, TARF modulira zvocne valove s 100–200 Hz. Tako razlic­ne frekvence zlahka razlo­cimo, cetudi imajo bistve­no razlicne amplitude. Sistem so v praksi preiz­kusili v bazenu in je z od­dajnikom na globini 3,5 metra deloval, dokler so bili valovi nižji od 16 cm. Ceprav je tehnologija še v povojih, pricakujejo, da jo bodo v prihodnosti dovolj izbolj­šali do robustnosti, ki bo omogo­cala delovanje na morjih. Z njo bi lahko podmornice komunicira­le z letali, lažje bi iskali potoplje­ne crne skrinjice, komunicira­li s plovili za raziskovanje morja itd. TARF je obetaven, a ne poza­bimo, da za zdaj ponuja le eno­smerno komunikacijo. Podvodni Li-Fi Ce se radijski valovi v vodi sla­bo širijo, pa dovolj mocna sve­tloba zmore približno 200 me­trov, kar je lahko dovolj. Svetlob­ni brat Wi-Fija se imenuje Li-Fi in je cisto resna tehnologija, ki jo raziskujejo v številnih laboratori­jih in podjetjih. O njej smo že pi­sali pred dvema letoma (Prihod­nost komunikacije je svetla, Moni­tor 04/16), a do danes še ni pri­spela v dnevne sobe. Intenzivno jo sicer raziskuje­jo v ameriški mornarici in na šte­vilnih univerzah. Osnovna ideja je preprosta. Namesto radijskih valov lahko uporabljamo vidno svetlobo, saj smo s svetlecimi di­odami dobili zelo prilagodljive vire svetlobe. Tako imenovan UWOC (underwater wireless op­tical communication) v eno smer uporablja zelene diode (520 nm), v drugo pa modre (450 nm). Na univerzi KAUST v Savd­ski Arabiji so letos v praksi poka­zali, kako na razdalji 4,5 metra v vodi z laserjem prenašajo vi­deo v realnem casu. Tehnologijo so prvi zaceli študirati na univer­zi v Edinburgu, kjer so si izraz Li­-Fi tudi izmislili, zdaj pa domuje na številnih univerzah, kjer pro­gram financira tudi ameriška mornarica. Kaj bomo dobili podvodni internet? V resnici ni presenetljivo, da se za podvodno komunikacijo upo­rabljajo zelo razlicne tehnologi­je. Tudi na kopnem imamo na voljo vec možnosti – od radijskih valov, mobilnih omrežij in LTE, Wi-Fi, satelitskih telefonov, la­serjev – odvisno od potreb. Mor­da se zdi vzpostavljanje sistema za hitro podvodno komunikacijo nepotrebno zapravljanje denarja ali vojaško igrackanje, a v resni­ci imamo pod gladino cel kup argumentov, zakaj bi to potrebovali. Na podmornicah verje­tno res še dolgo ne bo ši­rokopasovnega interne­ta, a nadvse dobrodošla bi bila hitra brezžicna ko­munikacija z minipod­mornicami, globokomor­skimi senzorji ali s crnimi skrinjicami. In kot z vsako tehnologijo bomo šele ob njenem širokem razmahu ugotovili, da je uporabna še marsikje. Ponekod bo reševala življenja, drugod nas bo le kratkocasila.. Halo, je tam podmornica? K Ni kraja na kopnem, od koder ne bi mogli vsaj nekako stopiti v stik s civilizacijo. Ce ne drugace, lahko v najbolj odmaknjenih kotickih uporabimo satelitski telefon. Povsem drugace pa je pod tremi cetrtinami površja, ki ga pokrivajo oceani. Elektromagnetno valovanje v vodo prodira zelo slabo, zato na podmornicah ni interneta, raziskovalna potopna plovila so privezana s kabli, crnih skrinjic pa vcasih ne najdejo. In GoPro ne najde Wi-Fija. Matej Huš a se radijski valovi v vodi ne prenašajo prevec dobro, je razumljivo z osnovnim zna­njem fizike. Kakor znotraj Faradayeve kletke ni elektromagnetnih polj, ker ta v prevodnem plašcu kletke inducirajo takšno porazdelitev nabojev, da na­stala polja znotraj kletke iznicijo zu­nanje polje, tako tudi prevodna slana voda izvrstno zaduši radijske valove. Natancno modeliranje je zahtevno, ker je faktor dušenja odvisen od fre­kvence valovanja, prevodnosti medi­ja, njegove permitivnosti in permea­bilnosti. Poenostavljeno lahko rece­mo, ce bi bila morska voda destilira­na, bi radijski valovi prodirali malo globlje, ce pa bi bili oceani iz živega srebra (ali katere druge kovine), pa skoraj nikamor. Ce krajši valovi (višja frekvenca) prodirajo cedalje manj globoko, za­kaj v vodi vidimo? Ker dielektricna konstanta v resnici ni konstanta. Ob­našanje vode je odvisno od frekven­ce, saj se za elektromagnetna valo­vanja pod frekvenco 250 GHz obna­ša kot prevodnik, medtem ko nad to frekvenco (torej tudi za svetlobo) po­stane dielektrik. Svetloba v vodi zato prodre do okoli 200 metrov, ko se absorbira po drugacnem fizikalnem mehanizmu. In ne, ni nakljucje, da v vodi od vseh elektromagnetnih valovanj naj­dlje potuje ravno vidna svetloba. Oci živih bitij so se ravno zato razvile, da vidijo ta del spektra, zato mu pravi­mo vidna svetloba. PENETRACIJA Izgube signala frekvenca slana voda sladka voda 10 Hz 440 29000 100 Hz 140 9200 1 kHz 44 2900 10 kHz 14 920 1 MHz 1,4 92 1 GHz 0,04 2,9 D Globina v metrih, do katere v sladki in slani vodi prodrejo radijski valovi Vir: Gussen, Camila M. G. et al. A Survey of Underwater Wireless Communication Technologies, Journal of Communication and Information Systems, 2016. . V vodo prodira le vidna svetloba, radijski valovi pa le z neuporabno nizkimi frekvencami. adijski valovi in svetloba so le druga stran is­tega kovanca. Spekter elektromagnetnega va­lovanja sestavljata nihajoce elektricno in ma­gnetno polje, ki sta pravokotni in v fazi. Sega od izje­mno dolgih radijskih valov do kratkovalovnega seva­nja gama. Hitrost valovanja je kar svetlobna hitrost (300.000 km/s). Frekvenca in valovna dolžina sta obra­tno sorazmerni, da je njun produkt hitrost. Energija je sorazmerna s frekvenco, zato so kratkovalovna sevanja (gama žarki, rentgenski žarki, UV) nevarna, dolgova­lovna (radijski valovi, mikrovalovi, IR) pa precej manj. Zakaj torej radijski valovi kot ena skrajnost in gama žarki na drugem koncu spektra potujejo skozi zidove, vi­dna svetloba pa ne? Zaradi valovne dolžine. Radijski va­lovi so mnogo predolgi, da bi se zmenili za tanke zidove (ustavijo pa jih gore), gama žarki pa dovolj kratki, da se »izmuznejo med atomi«. Valovna dolžina vidne svetlo­be je primerljiva z molekularno strukturo, zato jo vecina snovi hitro ustavi, ne pa tudi zrak, voda ali steklo. Rigo­roznejši pogled na isti fenomen za razlago uporabi ener­gijske nivoje. Fotoni (nosilci elektromagnetnega polja) vidne svetlobe ima ravno dovolj energije, da interagirajo z elektroni in atomi, medtem ko so fotoni gama žarkov prevec energeticni, radijski valovi pa premalo. SPEKTER Kaj je elektromagnetno valovanje R . Celoten spekter elektromagnetnih valovanj . Velikost klasicne dipolne antene mora biti primerljiva s polovico valovne dolžine oddanega valovanja. . Približna lokacija kablov za oddajnik ZEVS. . Postaja ELF v Clam Laku v Wisconsinu, kjer je med leti 1985-2004 deloval eden izmed dveh oddajnikov ekstremno dolgih radijskih valov za komunikacijo s podmornicami. Fotografija: ameriška mornarica, javna last Preizkušena rešitev – boje Najvecji svetovni sistem za opozarjanje na tsunamije je položen v Tihem oceanu. Po­memben del predstavlja tako imenovan DART (Deep-ocean Assessment and Reporting of Tsu­namis), ki ga sestavljajo senzorji na oceanskem dnu in boje na gladini. Senzorji zaznavajo spremembe tlaka, ki so posledica tsunamijev, in informacijo oddajo v obliki zvocnih valov. Ti potujejo do plavajo­cih boj, ki zaznajo signal in ga po satelitskem omrežju Iridium posredujejo naprej. To je preiz­kušena, a sorazmerno draga rešitev, saj zahte­va postavitev omrežja boj po celotnem obmo­cju, ki ga želimo pokriti. . Tlacni senzorji za zaznavanje tsunamijev oddajajo zvocno valovanje, ki ga prestrežejo boje, te pa naprej komunicirajo z radijskimi valovi. Fotografija: USA NOAA, javna last radijski valovi svetloba zvocni valovi glavna težava slanost (prevodnost) motnost globina omejitve hitro dušenje z razdaljo potrebna vidna linija, rast organizmov na oddajniku oz. sprejemniku Dopplerjev efekt majhna hitrost (latence) mrtve cone prednosti preckajo fazno mejo (morje/zrak) velika kapaciteta domet domet/globina nekaj metrov nekaj deset metrov kilometri kapaciteta 1–10 Mb/s (na 2 m globine) < 100 b/s (na 200 m) 1 Mb/s–1 Gb/s 1–50 kb/s na hitrost vplivajo frekvenca, prevodnost (temperatura, slanost) frekvenca, motnost (slanost, mikroorganizmi, klorofil) temperatura, slanost, tlak (globina) uporabnost v okolju sladka, slana voda cista sladka, slana voda globine Primerjava tehnologij za podvodno komunikacijo Povzeto po: Gussen, Camila M. G. et al. A Survey of Underwater Wireless Communication Technologies, Journal of Communication and Information Systems, 2016. . Univerza Buffalo je razvila podvodni Wi-Fi, ki za komunikacijo prek standardnega protokola TCP/IP uporablja zvok. Fotografija: Douglas Levere, WINES Lab, Univerza Buffalo . Na MIT so pokazali, kako lahko s kombinacijo zvocnih in radijskih valov v zraku sprejemajo informacije oddajnika na dnu bazena. Fotografija: Tonolini, Francesco, MIT Media Lab IZ TUJEGA TISKA DIGITALNI DENAR DIGITALNI DENAR IZ TUJEGA TISKA 2 2 60 oktober 2018 oktober 2018 61 Zbogom, gotovina i težko razumeti, zakaj je dobil takšen vtis. Za Evropejca tistega casa so denar predstavljali predmeti, kot so bili srebrni in zlati kovanci, ki so imeli oprijemljivo, menjal­no vrednost. Kan pa je preprosto vzel staro lubje murv, ga prede­lal v papir in z vrsto podpisov ter žigov razglasil za papir z vredno­stjo. Nihce v Mongoliji si ga ni dr­znil zavrniti kot placilno sredstvo. Danes je ta princip tako globo­ko ukoreninjen in razširjen, da sploh ne razmišljamo vec o njem. A gotovina – fizicni denar v obli­ki bankovcev in kovancev – iz­gublja ugled. Širjenje spletnega nakupovanja in vse vecja upo­rabnost placilnih kartic, poleg tega pa dodatni stroški države in centralne banke, ki jih prinaša gotovina, so pripomogli, da se govori le še o popolni digitaliza­ciji denarja. Tehnologija za to že obstaja. A medtem ko je odmik od gotovine vse ocitnejši, je vse vec tudi go­drnjanja zaradi slabih plati tovr­stnega poslovanja. Digitalni de­nar morda ne bo rešil vseh zagat z gotovino in bo poleg tega pri­nesel vrsto novih. Si ga torej res želimo? Izvršilna direktorica za ban­cništvo, placila in financno od­pornost v Bank of England (bri­tanski centralni banki) Victori­ca Cleland ve marsikaj o gotovi­ni. Do nedavnega je bila glavna blagajnicarka za gotovino, kar pomeni, da je bil njen podpis na vsakem bankovcu, natisnjenem v Angliji. Gotovina ima v sodobni ekonomiji tri kljucne funkcije, je pojasnila. Enostavno je preno­sljiva med ljudmi, vsi natancno vedo, koliko je vredna, in v obi­cajnih gospodarskih razmerah se njena vrednost kratkorocno le malo spreminja. Na voljo je veliko drugih vrst premoženja, s katerimi bi bilo mogoce trgovati, od zlatih palic do diamantov in nepremicnin, vendar nobena od njih teh funk­cij ne opravlja tako elegantno kot gotovina. Na njej temelji celoten zapleten financni sistem, vkljuc­no s centralnimi bankami. Kljub temu je uporaba gotovi­ne v prostem padu. Po podatkih trgovskega združenja UK Finance bo letos v Združenem kraljestvu manj gotovinskih kot negoto­vinskih placil. Delež gotovinskih placil je leta 2006 še dosegal 62 odstotkov, v desetih letih je upa­del na 40 odstotkov in bo leta 2026 pomenil le še dobro petino oziroma 21 odstotkov. Podobna »demonetizacija« se dogaja pov­sod po svetu in naloge gotovine vse bolj prevzemajo kartice ter mobilniki. Metanje denarja skozi okno K spremembam je najbolj pri­pomogla vecja udobnost za po­rabnike, a tudi države in central­ne banke imajo svoje razloge, da potiskajo gotovino na drugo me­sto. Kovance in bankovce je tre­ba kovati oziroma tiskati, in to v veliko vecjih kolicinah, kot jih je dejansko v uporabi, saj morajo zalagati trgovine, bancne poslo­valnice za poslovanje z obcani in bankomate. Zaradi tega je nastal paradoks. »Opažamo vse manjšo uporabo gotovine za placevanje, hkrati pa se povecuje povpraše­vanje po njej,« je povedala Cle­landova. K temu svoj delež prispevajo nezanimive obresti in strah pred propadom bank, ki se je razširil zaradi financne krize pred dese­timi leti. Številni ljudje so se ta­krat odlocili, da bodo gotovino hranili pod vzmetnico. Raziska­va, ki jo je narocila Bank of En­gland leta 2014, je pokazala, da kar 18 odstotkov ljudi v Združenem kraljestvu ko­pici gotovino doma, in si­cer imajo v povprecju po 345 funtov. Poleg tega ostajajo stalni gotovinski tokovi cez meje in pretok v ne­zakonitih poslih ter ne­obdavceni crni ekonomiji. Ekonomista Friedrich Sch­neider in Colin Williams oce­njujeta, da crna ekonomija v bo­gatih državah clanicah Organi­zacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj pomeni od osem do 24 odstotkov bruto domacega pro­izvoda, kar povzroca precejšnjo luknjo v državnih blagajnah. Ukinitev gotovine bi bila tudi orožje v boju proti krimina­lu, centralne banke pa bi hkra­ti imele vec vpliva na živahnost gospodarstva, na primer tako, da bi uvedle negativne obrestne mere. To bi bil pravzaprav neka­kšen davek na denar in dejan­sko že velja na Japonskem, Šved­skem, Danskem in v Švici. Glav­ni ekonomist v Bank of England Andy Haldane je to poimenoval »zanimiva rešitev«. Ljudi bi tako spodbudili k zapravljanju, ko go­spodarstvo stagnira. S kopice­njem gotovine se ljudje izognejo tej »kazni«. Nenavadno, a h govoricam o digitalnem denarju, ki naj bi ga izdajala država, je pripomo­glo gibanje, katerega cilj je bil pomesti s konvencionalnimi fi­nancami. Digitalne kriptovalu­te, kot je bitcoin, so se porodi­le iz želje, da bi se izognili celo­tnemu bancnemu sistemu, nje­govemu centraliziranemu ra­cunovodstvu in nadzoru. Krip­tovalute se opirajo na porazde­ljen in domnevno za ponever­be imun spletni vzvod, imeno­van veriga blokov, katere osno­va so stroga matematicna pra­vila. Z njo je mogoce varno be­ležiti transakcije z valuto, kar pomeni, da so vredne zaupanja enako kot gotovina, ki jo izda in podpira centralna banka. Zdaj centralne banke razmi­šljajo, kako bi lahko takšen sis­tem prevzele za svoje namene. Med tistimi, ki so pri tem pri­šle najdlje, je švedska centralna banka Riksbank, ki je leta 2016 predstavila zamisel o državni di­gitalni valuti, e-kroni. Kljub ne­gativnim obrestnim meram upo­raba gotovine na Švedskem peša neobicajno hitro: delež gotovin­skih placil je upadel z 39 odstot­kov leta 2010 na letošnjih 13 od­stotkov. Okoli 60 odstotkov Šve­dov že zdaj uporablja aplikacijo Swish, ki omogoca takojšnji pre­nos denarja med razlicnimi ban­cnimi racuni samo z vnosom te­lefonske številke. To je pravzaprav le uporab­nikom prijazen vmesnik za ob­stojeco placilno infrastrukturo švedskega bancnega sistema. E­-krona pa bi bila cisto nova valu­ta. V porocilu, ki ga je Riksbank izdala lani, je opisala dva mogo­ca nacina izvedbe. Po prvem bi pri banki odprli bancne racune v centralni banki, na katerih bi lju­dje imeli digitalno valuto, tran­sakcije med njimi pa bi se bele­žile v centraliziranem registru, tako da bi vse skupaj spominja­lo na podatkovne banke, ki se že uporabljajo za obdelavo transak­cij z debetnimi karticami. Po drugem sistemu bi si upo­rabniki izmenjevali šifrirane di­gitalne datoteke, ki bi jim pri­pisovali neko vrednost. »Dru­gi švedski uradni organi so zelo zainteresirani,« je povedal Björn Segendorf, analitik bancne poli­tike v Riksbank. V tem vidi tudi možnost za ljudi brez bancnih racunov. »Kot kaže, je eno naj­vecjih vprašanj, kako omogoci­ti placila ljudem brez racuna, in to bi lahko bila rešitev.« Banka je tehnološke družbe prosila za predloge, kako vzpostaviti e­-krono, in prejela 33 zami­sli. Letos tako razpravlja o vseh opcijah. Švedska ni edini pri­mer. Novembra lani je Urugvaj objavil podrob­nosti o majhnem pre­izkusu digitalnih pesov, ki jih je izdala tamkajšnja centralna banka. Venezue­la je uvedla državno kriptova­luto petro, vendar je sistem de­ležen precej posmeha. Tudi Juž­na Koreja nacrtuje, da bo do leta 2020 brezgotovinska in razmi­šlja o uvedbi digitalne valute. No, dogajanje v zadnjem casu ne kaže na to, vsaj za zdaj ne. Južnokorejsko centralno banko med drugim skrbi, ker bi nova valuta korenito preobrazila ban­cni sistem in ga lahko tudi zama­jala. Razlog je prefinjena razlika med gotovino, za katero podla­go jamci centralna banka, in ne­fizicnim denarjem, ki je zapisan na bancnih racunih in ki ga upo­rabljamo pri placevanju s kar­tico. »Ce uporabite kreditno ali debetno kartico, placujete z de­narjem, ki ga ustvarjajo komer­cialne banke,« je razložil Garrick Hileman iz cambriškega središca za alternativne finance. Ta denar nastane z obrestmi na posojila, ki jih odobri ta usta­nova, ali ga prispevajo uporabni­ki, ko položijo znesek na racun. V nasprotju z gotovino iz cen­tralne banke ni zanesljivega jam­stva, da boste do denarja lah­ko tudi prišli. Komercialne ban­ke delujejo ob predpostavki, da vsi ne bodo hkrati dvignili vsega denarja. Ce bi se to zgodilo, bi ji lahko zmanjkalo gotovine, kot se je pripetilo v propadli britanski banki Northern Rock leta 2008. Bojijo se, da bi se zaradi digi­talnih valut verjetnost takšnih zapletov še povecala. V kriznih obdobjih bi ljudje dvignili svoj denar iz komercialnih bank in kupovali varne digitalne valu­te, za katere bi jamcila central­na banka – kar bi lahko bila še hitrejša pot za spodkopavanje bancnega sistema od dvigo­vanja denarja v gotovinski obliki. Kot je Marilyne Tol­le iz Bank of England za­pisala v strokovni oceni leta 2016, bi to lahko vo­dilo v kaos. Ce bi komer­cialne banke propadle, ne bi nihce vec nudil posojil. Temu bi se bilo mogoce izogniti tudi tako, da bi ko­mercialnim bankam dovoli­li nuditi višje obrestne mere od centralnih bank. Vendar je to še neznano podrocje in strokov­njaki iz Bank of England še raz­iskujejo, kakšne bi bile posle­dice. »To je glavni odgovor, za­kaj ima centralna banka zadrž­ke, da bi digitalno valuto izdaja­la za fizicne osebe,« je pojasnil Hileman. Clelandova je potrdi­la, da banka sicer spremlja raz­mere, vendar kratkorocno ne nacrtuje uvedbe digitalne valu­te. Preverja pa, ali bi tehnologi­jo, potrebno zanjo, lahko izkori­stila za hitrejše mednarodne fi­nancne transakcije. Za pomisleke o digitalnem de­narju so še drugi razlogi. Brezgo­tovinsko gospodarstvo bi ljudem morda res preprecilo, da bi de­nar tlacili pod vzmetnice, vendar kopicenje konkretne valute samo po sebi ni nekaj moralno sporne­ga. Ce bi to ukinili, bi to lahko spodkopalo pravico poštenih lju­di, da se sami odlocijo, kaj bodo s svojim denarjem. Kritiki doda­jajo, da bi lopovi preprosto izbra­li drugo gotovino ali premože­nje, s katerim je mogoce prepro­sto trgovati, na primer zlato. Brett Scott, avtor Hereti­kovega vodnika po globalnih financah, je pisal o tem, kako bi moral imeti govor na konferen­ci o preobrazbi denarja in je šel po pijaco iz avtomata, kjer je bilo mogoce placati le s kartico, a je bilo placilo zavrnjeno. Izposta­vil je, da gotovinske transakcije potekajo med dvema stranema, digitalne pa nujno vkljucujejo še tretjo stran, prek katere poteka placilo. Trenutno so to zasebna karticna podjetja, na primer Visa in Mastercard. Ta podjetja ne le kujejo dobicek z našimi placili, temvec lahko kakšno potenci­alno stranko tudi zavrnejo. Ce bi povsem nadome­stili otipljivi denar z digi­talnim, bi podobno moc dodelili državnem obla­stem ali katerikoli tre­tji stranki, ki bi ji država podelila ustrezno kon­cesijo. In kdor bi nadzi­ral digitalni denar, bi lah­ko imel dostop do ogromne kolicine podatkov o ljudeh, njihovih financah in navadah. Sumljive transakcije To ni nujno slabo, je preprican Tom Blomfield, ustanovitelj iz­kljucno mobilne britanske ban­ke Monzo. V njej že obdelujejo podatke, da bi strankam ponu­dili vpogled v njihove nakupo­valne navade, med drugim tako, da samodejno oznacujejo placila z eno od debetnih kartic banke glede na vrsto nakupa, na pri­mer špecerija ali vecerja v resta­vraciji, in to se potem prikaže na telefonu stranke. Po njegovem mnenju obsta­ja okrog 30 zadev, povezanih s placevanjem, pri katerih bi bil tak pristop z analizo transak­cij lahko v pomoc, od zame­njave ponudnika elektri­ke do podaljšanja zava­rovalne police – pod po­gojem, da bi ljudem bilo jasno, v kaj se spušcajo, ko podpišejo pogodbo. »Ne bi rad uporabil be­sede na F, Facebook,« je dodal Blomfield, »vendar so bili uporabniki v tej aferi premalo proaktivni.« Drugi so manj zaneseni. Ce je eno od gonil za ukinitev gotovi­ne želja po vecjem nadzoru nad denarnimi tokovi in omejevanju sumljivih transakcij, to neizogib­no pomeni vecji ali manjši vpo­gled v vrsto transakcij. Cetudi so nameni dobri in vzpostavlje­ne vse mogoce varovalke, osta­ja vprašanje, ali bomo res lahko kdaj brez skrbi, ce bo še vec ob­cutljivih podatkov švigalo nao­krog po digitalnem svetu. »Ve­liko je bilo povedanega o zato­nu gotovine, niti približno toli­ko razprave pa ni bilo o zasebno­sti podatkov in kaj bi lahko po­menilo, ce bi bile vse transakcije vidne in ne bi bilo vec nobene anonimnosti ter zasebnosti,« je opozoril Hileman. Poleg tega je tu še vprašanje zanesljivosti in­frastrukture. »Predstavljajte si popolnoma elektronski placil­ni sistem brez gotovine. Predsta­vljajte si kiberneticni napad in da ljudje ne morejo vec placevati. To bi bila katastrofa in na ulicah bi zavladal kaos.« Vse težave je mogoce rešiti, kar pa ne pomeni, da lahko že v kratkem pricakujemo ukini­tev gotovine. Vendar so celo kri­tiki razocarani zaradi tega. Ken­neth Rogoff, ekonomist na Har­vardu, ki je leta 2016 izdal knji­go The Curse of Cash (Prekletstvo gotovine), v kateri med drugim trdi, da gotovina poganja kolesa kriminalnega podzemlja, je izja­vil: »Vseeno ne zagovarjam, da bi postali brezgotovinski.« Go­tovina ima vcasih neprecenljivo prednost, denimo v izrednih in nujnih primerih. Rogoff predlaga postopno uki­njanje le bankovcev najvišje vre­dnosti, denimo britanskega za 50 funtov in ameriškega stodo­larskega. Morda prihodnost ne bo brezgotovinska, tem­vec bo preprosto manjgoto­vinska. Vzpon banke Sodobne finance so se zacele z institucijami, kot so bili londonski zla­tarski bancniki v 17. sto­letju, ki so sprejemali gru­de in grudice zlata, zabele­žili njihovo vrednost v svoje poslovne knjige in izdali potrdi­lo ali zadolžnico. Postopno so ljudje drug dru­gemu za blago zaceli placeva­ti tako, da so si izmenjevali ta potrdila. A lastniki so zlato lah­ko dvignili le v banki, ki je izda­la papir, in ga morali fizicno pre­seliti v svojo lastno banko, da so lahko unovcili njegovo vrednost. Banke so zato zacele sprejemati potrdila druga druge in poskrbe­le za selitev zlata. Ko sta se število bank in za­pletenost transakcij povecala, je bilo vse težje slediti, kje naj bi bilo zlato. Rešitev je bila »klirin­ška banka«, ki je predstavljala središce sistema in kjer so hranili en sam zaupanja vreden register transakcij. Klirinško vlogo opravljajo cen­tralne banke, kot je britanska Bank of England ali ameriške Zve­zne rezerve, ki izdajajo standar­dne zadolžnice za splošno upo­rabo in na splošno zagotavljajo, da nihce istega denarja ne pora­bi dvakrat. Centralne banke so z nadzorom nad denarjem v obto­ku in obracanjem s tem povezanih gumbov, kot so temeljne obrestne mere, postale kljucne, da se vse v gospodarstvu odvija gladko. Sistem SWIFT Mednarodna denarna nakazi­la pa so velika nadloga. Denimo, nekdo v Londonu želi poslati denar nekomu v Singapurju. V tem primeru v nasprotju s po­sameznimi državami ni cen­tralne ustanove, ki bi zago­tavljala, da so vsa sredstva tudi res na voljo in se lah­ko uporabijo. Britanska banka mora najprej poslati digitalno sporocilo banki v Singa­purju in jo obvestiti, da bo prek sistema, ki ga je vzpostavila Družba za sve­tovno medbancno financno komunikacijo (SWIFT, Society for Worldwide Interbank Finan­cial Telecommunication) s sede­žem v Belgiji, prišlo do preno­sa denarja. Prenos traja vsaj tri dni, ker prva banka nima jam­stva, da bo druga banka spre­jela prenos in koliko bo to sta­lo. Banka prejemnica mora za izplacilo v singapurskih dolar­jih te narociti na racunu za hra­njenje valut, to je racun nostro. Vse banke si ne morejo privo­šciti dobro založenega racuna nostro, zato tudi ne more kate­rakoli banka opraviti mednaro­dnih transferjev. Kljub temu je na teh racunih po vsem svetu 27 bilijon dolarjev denarja, ki bi ga lahko porabljali ucinkovite­je. Rešitev bi lahko bila skupna tehnologija za vodenje glav­nih knjig, kakršno uporabljajo kriptovalute. Lani je Bank of En­gland zacela poskus in denar po protokolu za vzajemno glavno knjigo, to je odprtokodni skupni sistem vodenja knjig, ki so ga zasnovali v podjetju Ripple, prenašala med dvema si­muliranima racunoma v razlicnih državah. Nuj­no preverjanje in izplaci­lo sta namesto tri dni tra­jala nekaj sekund. »Res smo navdušeni,« je pove­dal predstavnik podjetja Marcus Treacher in dodal, da se pogovarjajo tudi z dru­gimi centralnimi bankami. »Za zdaj te tehnologije nihce še ne uporablja zares, vendar meni­mo, da smo že zelo blizu.« Treacher ocenjuje, da so pla­cilni sistemi zdaj na stopnji, po­dobni tisti, kot je bilo podjetni­štvo pred obdobjem interneta; z vecjo povezanostjo se odprejo nove priložnosti. Copyright New Scientist, distribucija Tribune Content Agency. Ko je Marco Polo konec 13. stoletja obiskal Kublajkana, ga je menda najbolj osupnil papirnati denar, ki ga je ta uporabljal. »V tem mestu Kanbalu je kovnica velikega kana, za katerega bi res lahko rekli, da pozna skrivnost alkimistov, saj obvlada umetnost izdelovanja denarja,« je napisal. Joshua Howgego, New Scientist N 87 odstotkov vseh placil na Švedskem je že brezgotovinskih. Vir: Riksbank (švedska centralna banka) s Okoli 60 odstotkov Švedov že zdaj uporablja aplikacijo Swish, ki omogoca takojšnji prenos denarja med razlicnimi bancnimi racuni samo z vnosom telefonske številke. V Keniji mobilno digitalno placevanje predstavlja 49 odstotkov BDP. Vir: Centralna banka Kenije s Kdor bo nadzoroval digitalno valuto, bo imel dostop do ogromne kolicine podatkov o uporabnikih. s Gotovina ima vcasih neprecenljivo prednost, denimo v izrednih in nujnih primerih. Kar 34 odstotkov ljudi v Združenih državah Amerike nikoli nima s seboj gotovine ali jo ima le redko. Vir: ING, Mednarodna raziskava mobilnega bancništva 2017 NASVETI WIFI WIFI NASVETI = = 64 oktober 2018 oktober 2018 65 Izboljšajmo brezžicni signal – doma ali v pisarni red 20 in vec leti smo do interneta dostopali prek klicnega dostopa, ki so ga spremljali piski in hrešcanje. Stvari so se k nam in od nas pre­takale »po kapljicah«. Vsaj ce ta­kratne hitrosti povezave z inter­netom gledamo skozi današnje stanje, ko lahko uživamo v ko­licinsko neomejenem širokopa­sovnem dostopu do interneta, ki nam je na voljo 24 ur na dan. Še vec, znebili smo se kablov in trušca. Smo v t. i. brezžicnih ne­besih. No, ne vsi. Uporabniki v urbanih okoljih, kjer brezžic­nih WiFi in drugih signalov kar mrgoli, lahko opazijo, da zadeve delujejo slabše kot nekoc. Marsi­kje brezžicna omrežja ne uresni­cujejo oziroma ne dosegajo svo­jega potenciala, hitrosti preno­sov niso takšne, kot jih obljublja ponudnik dostopa do interneta, obstajajo celo tocke, kjer je brez­žicni signal zelo slab ali pa ga sploh ni. Internet je seveda poln nasvetov, kako težavo odpravi­ti, od takšnih precej ocitnih (pre­maknite usmerjevalnik stran od debele stene) do tistih, za katere marsikdo ne ve, ali avtorji z njimi mislijo resno ali ne (izdelava do­datkov za antene iz aluminijaste folije). Tudi preprosti ukrepi, kot so ponovni zagon brezžicnega usmerjevalnika, pogosto ucin­kujejo le kratkorocno. Prav zato smo se pri Monitorju odlocili, da pripravimo seznam preverje­nih ukrepov in nasvetov, s kateri­mi bomo dosegli rezultate, ki jih želimo. Pri tem pa moramo biti prakticni in natancni. Najprej moramo ugotoviti, kaj zavira hi­trost in doseg brezžicne opreme, nato pa najti nacine, kako ju »od­kleniti« ter jima dodati še tisto lastnost, brez katere ni kakovo­stne uporabniške izkušnje – za­nesljivost delovanja. Meritve hitrosti brezžicnega omrežja Ce brezžicno omrežje delu­je pocasi, to še ne pomeni, da je naša povezava s svetovnim sple­tom pocasna. Prvi korak naj bo zato meritev hitrosti poveza­ve – racunalnik z usmerjeval­nikom povežemo prek kabla in tako WiFi zacasno odstrani­mo iz enacbe. Med najbolj pri­ljubljenimi storitvami preizkuša­nja hitrosti internetne povezave je brezplacno spletno orodje Oo­kla Speedtest (www.speedtest.net), kjer preprosto kliknemo na me­ritev in pocakamo, da se izvede. Seveda moramo pred tem poskr­beti, da na racunalniku ne tecejo druge aplikacije, ki bi porabljale pasovno širino (torrenti, prenos datotek ali posodobitev itd.). Po dobri minuti bomo že prejeli po­datke meritve, ki jo lahko veckrat ponovimo – in tako pridobimo natancnejšo sliko, kaj naša inter­netna povezava zmore. Hitrosti prenosa podatkov k uporabniku in od njega so navedene v mega­bitih na sekundo (Mbps). Ce že­limo, lahko na omenjenem sple­tnem mestu ustvarimo uporab­niški racun in nato shranjujemo razlicne meritve – npr. ob razlic­nih urah, z razlicnimi napravami in/ali na razlicnih lokacijah. Ne sme nas presenetiti, ce so hitrosti prenašanja podatkov k nam bistveno vecje od tistih, ki jih dosega pošiljanje podatkov od nas. Vecina internetnih pove­zav deluje asimetricno (tehnolo­gije xDSL ter kabelske povezave) oziroma so tudi internetni paketi narejeni tako, da vecina uporab­nikov pretežno izkorišca pretoc­ne hitrosti v smeri k uporabniku – da se cim prej dokopljemo do vsebin, ki jih želimo. Ponudni­ki dostopa do interneta bi seve­da lahko ponudili tudi povsem simetricne hitrosti prenosa po­datkov, a tega iz razlicnih razlo­gov ne storijo. Pretakanje velikih kolicin podatkov v tujino je zanje namrec dražje, poleg tega pa že­lijo tudi omejiti prakso stalnega deljenja datotek (beri: torrente). Ce smo ugotovili, da se ter­minalska oprema (beri: usmer­jevalnik) »obnaša« bolj ali manj skladno z obljubami ponudnika o hitrosti prenosa podatkov, lah­ko racunalnik znova povežemo v brezžicno omrežje. Cas je za pre­izkus delovanja omrežja WiFi. Znova poženemo preizkus pre­tocnih hitrosti in rezultate pri­merjamo s tistimi, ki so jih dose­gli ožiceni. Ce razlike ni oziroma je zgolj minimalna, potem brez­žicno omrežje ustrezno opravlja svoje delo. V primeru vecjih raz­lik pa se lotimo naslednjih nasve­tov. Analiza dometa brezžicnega signala Povežemo se lahko le v brez­žicna omrežja, katerih signal dosežemo. Ce bi radi preverili, kako se obnaša signal brezžicne­ga omrežja, bomo to spet najlaž­je storili ob pomoci pametnega telefona. Za sistem Android je na voljo brezplacna aplikacija WiFi Signal Strength Meter (bit.ly/wi­fimeter454), ki uporablja prikaz jakosti signala v realnem casu – npr. ko se sprehajamo med soba­mi ali po vecjem prostoru. Prica­kovano bomo najvecje vredno­sti jakosti signala zabeležili v neposredni bližini brezžicnega usmerjevalnika, najmanjše pa dalec stran od njega – morebi­ti celo zunaj stavbe. Z omenjeno aplikacijo bomo lažje odkrili tudi t. i. mrtve tocke, kjer signala ni – npr. za nosilno steno ali stebrom. Že takšen preprosti sprehod in meritev nam bosta dala precej jasno pokazala, kakšen doseg ima trenutno usmerjevalnik. Ce mu do želene pokritosti manj­ka le malo, ga lahko poskušamo premakniti na ustreznejše mesto in ponoviti meritve. Ce živimo ali delamo v oko­lju, kjer ni veliko brezžicnih si­gnalov, si lahko pomagamo tudi z brezplacnim programom Eka­hau HeatMapper (www.ekahau.com/products/heatmapper/). Name­stimo ga na prenosni racunal­nik in se sprehodimo po stanova­nju, hiši ali pisarni. Z vsakim kli­kom bo program izmeril jakost brezžicnega signala in postregel z barvnim zemljevidom pokrito­sti s signalom. Za piko na i lahko v program uvozimo nacrt prosto­ra (ce ga imamo) in tako dobi­mo prekrivno sliko s pokritostjo brezžicnega signala. Edina sla­ba lastnost programa HeatMa­pper je ta, da meri vse brezžic­ne signale, ki jih zazna, vkljucno s tistimi, s katerimi se ne more­mo povezati. Torej njegova raba v stanovanjskem bloku ali go­stem pisarniškem okolju bržko­ne odpade. Iskanje, kaj duši signal Pasovno širino bi lahko pri­merjali z avtocesto – vec ljudi in vozil, kot jo bo uporabljalo, po­casneje se bo promet odvijal. Ena boljših aplikacij, ki nam pove, kaj se s povezavo dogaja, je brezpla­cen program GlassWire (www.glasswire.com). Ta v realnem casu prikazuje graf rabe pasovne širi­ne – kateri procesi jo uporabljajo in v kolikšni meri, pri cemer nas tudi obvesti, ko kateri od porab­nikov preseže morebitno nasta­vljeno omejitev. GlassWire je pri­pravil tudi brezplacno aplikaci­jo za naprave s sistemom Andro­id, le da ta sliši na ime Data Usa­ge Monitor (bit.ly/glassdroid454), a je njena funkcionalnost povsem sorodna. Orodje Speed Meter ždi v vrstici z obvestili in prikazuje porabo pasovne širine, zato lah­ko hitro in enostavno zaznamo vecje porabnike. V mobilni apli­kaciji lahko nastavimo tudi zvoc­no opozorilo za aplikacije, ki že­lijo dostop do brezžicnega WiFi ali mobilnega omrežja. Ce krivca ne najdemo med la­stnimi napravami, velja preve­riti, ali ni v našem brezžicnem omrežju morebiten nepovabljen gost, ki izrablja njegove vire. V prenosni racunalnik velja na­mestiti brezplacno razlicico pro­grama NirSoft Wireless Network Watcher (www.nirsoft.net). Ta pri­kaže vse v brezžicno omrežje po­vezane naprave in njihovo aktiv­nost. Morebiti bomo presenece­ni odkrili, da je za obcasne upa­de kakovosti internetne poveza­ve kriv pametni televizor, more­biti igralna konzola (razlicne po­sodobitve, ki so »težke« nekaj sto ali celo vec megabajtov). Prav mogoce je, da se v naše brezžic­no omrežje, posebej ce ni zašci­teno z geslom, prijavlja kakšen sosed. Predlagamo, da se pusti program Wireless Network Wat­cher aktiven dlje casa in obklju­ka možnost Beep On New Device – tako bo s piskom opozoril vsa­kic, ko se bo v omrežje poveza­la nova naprava. Tudi program GlassWire pozna funkcijo odkri­vanja vsiljivcev, vendar je na vo­ljo samo v placljivi razlicici. Spre­minjanje gesla bo kar ucinkovit ukrep proti nepovabljenim go­stom. Se stanje še vedno ni izboljša­lo? Mogoce smo žrtev napada ugrabitve strežnikov DNS, s ka­terim se napadalci polastijo nad­zora nad nastavitvami usmer­jevalnika in promet preusmeri­jo cez svoje strežnike. Ali gre za to, lahko hitro preverimo – za­dostuje že en sam klik v brez­placnem spletnem orodju var­nostnega podjetja F-Secure Rou­ter Checker (www.f-secure.com/en_GB/web/home_gb/router-checker). Ko smo že pri uporabnih in brez­placnih orodjih – Bitdefenderjev Home Scanner (www.bitdefender.com/solutions/home-scanner.html) nam bo pomagal poiskati slabe povezave in šibka gesla ter jih odpraviti/popraviti. »Igranje« z nastavitvami usmerjevalnika Brezžicni signal potuje podob­no kot radijski valovi – na dolo­cenih frekvenci in kanalu. Prav tako kot radijski signal se tudi ta slabše odzove na morebitno prekrivanje. Usmerjevalniki si­gnal delijo na dolocenih kana­lih, ki so povezani s frekvencami. Ce brezžicni usmerjevalnik na­šega soseda (ali sosedov) upora­blja isti kanal kot naš, bo to vpli­valo na hitrost prenosa podat­kov po brezžicni povezavi. Cilj je zato najti prosti kanal oziro­ma najmanj zasedenega. Pri tem si lahko pomagamo z brezplacno aplikacijo za sistem Android, po­imenovano WiFiAnalyzer (bit.ly/wifian454). Ta poišce vsa bližnja brezžicna omrežja in jih prikaže na grafu, razvršcena po kanalih in skupaj z jakostjo njihovega si­gnala. Za spremembo brezžicne­ga kanala se moramo odpraviti v nastavitve brezžicnega usmerje­valnika, kjer se postopek razliku­je od proizvajalca do proizvajal­ca, a v splošnem velja, da išcemo nastavitev poimenovano Chan­nels. Kako do nastavitev usmer­jevalnika? Navodila bomo na­šli priložena usmerjevalniku ali na spletni strani, v splošnem pa velja, da v brskalnik vtipkamo ustrezen naslov usmerjevalnika in geslo. Vecina novejših brezžic­nih usmerjevalnikov samodejno izbira brezžicni kanal, prek kate­rega oddaja in sprejema WiFi-si­gnal, a to nastavitev lahko kadar­koli rocno popravimo. Pogosto med kanali izbiramo iz izskocne­ga padajocega menija. V praksi velja, da so v frekvencnem pasu 2,4 GHz najbolj zasedeni kana­li ena, šest in 11 (ker jih kot pri­vzete uporablja najvec brezžic­nih usmerjevalnikov), zato velja izbrati katerega drugega. Ce imamo doma predvsem novejše brezžicne naprave, ve­lja preklopiti tudi na frekvencni pas 5 GHz – velika verjetnost je, da bo manj zaseden. Ta je v upo­rabi šele zadnjih nekaj let, odli­kujejo pa ga vecje hitrosti preno­sa podatkov (in nekaj krajši do­met). Novejši brezžicni usmerje­valniki sicer omogocajo uporabo obeh frekvencnih pasov. Nadgradnja usmerjevalnika Veliko uporabnikov uporablja terminalsko opremo, ki jo zago­tavlja ponudnik. A ker ti pogosto merijo na cim nižje stroške, brez­žicni usmerjevalniki pogosto ne sodijo med (naj)bolj zmogljive. Zamenjava z novejšim brezžic­nim usmerjevalnikom, ki smo ga kupili v (spletni) trgovini, utegne rešiti marsikatero zagato z brez­žicnim signalom. Zmogljivejši usmerjevalniki premorejo tudi vrsto dodatnih funkcionalnosti, ki nam bodo morebiti všec, npr. vgrajene aplikacije za deljenje datotek, vzpostavljanje povezav VPN, tiskalniški strežnik, vme­snike USB za priklop pomnilni­ških medijev, napredno enkrip­cijo podatkov, protivirusno za­šcito itd. Drugi, med racunalniškimi zanesenjaki precej priljubljen ukrep pa je namestitev namen­ske strojne programske opre­me na usmerjevalnik, kot je DD­-WRT ali Tomato. DD-WRT je odprtokodna strojna program­ska koda, ki je na voljo za vrsto usmerjevalnikov, prinese pa jim vrsto dodatnih funkcij, ki jih se­rijsko ne premorejo. Tako lahko tudi na (naj)cenejših usmerje­valnikih vklopimo funkcijo ome­jevanja prometa po uporabni­kih, QoS, napredno enkripcijo, vzpostavimo varne povezave VPN in še marsikaj drugega. Naj­demo jo na spletni strani www.dd-wrt.com, ki je tudi sicer bogat vir informacij o usmerjevalnikih najrazlicnejših proizvajalcev. Podaljševanje signala WiFi Eden izmed bolj enostavnih in prakticnih nacinov, kako podalj­šati domet brezžicnega signala je tudi uporaba napravic, ki so do­besedno podaljševalniki signa­la (angl. WiFi extender). Deluje­jo preprosto tako kot miniaturni usmerjevalniki z zgolj eno funk­cijo. Pogosto jih zgolj priklopi­mo v elektricno vticnico in nasta­vimo, kateri brezžicni signal naj oddajajo naprej. Ker gre za rela­tivno poceni naprave, saj stanejo od okoli 20 evrov naprej, lahko z njimi hitro in enostavno odpravi­mo morebitne lise v pokritosti s signalom WiFi. Uporabimo lah­ko poljubno število podaljševal­nikov signala, a pri tem ne poza­bimo, da nekoliko upocasnijo de­lovanje omrežja WiFi. Popolna pokritost z omrežjem mesh Recept za WiFi-nebesa pa so t. i. mesh omrežja. Najpogoste­je gre za komplete usmerjeval­nikov ali dostopnih tock, ki jih namestimo v hišo ali pisarno in znajo brezžicni signal spraviti malodane v vsak koticek, pri tem pa se ne motijo in nudijo tako re­koc polno zmogljivost povezave. Mesh pakete imajo v ponudbi že skoraj vsi vecji proizvajalci brez­žicne omrežne opreme, a zanje zahtevajo relativno visoke zne­ske. Nekaj cenovno dostopnejših alternativ je moc najti med brez­imnimi kitajskimi proizvajalci. A tudi na tem podrocju se obeta­jo zanimive spremembe. Nem­ški proizvajalec AVM je prav sep­tembra izdal novo razlicico svo­je programske kode Fritz!OS 7, v kateri je omogocil postavitev »mesh omrežja« z vsemi Fritz! napravami, tudi tistimi najcenej­šimi, ki še podpirajo nadgradnjo na najnovejši operacijski sistem. Upamo, da bodo njegovemu zgledu kmalu sledili tudi ostali proizvajalci.. Od kakovosti brezžicnega signala in dostopa do interneta je danes odvisna uporabniška izkušnja. Pripravili smo prakticni vodnik, kako izboljšati domet in zanesljivost delovanja brezžicnih naprav v gospodinjstvu ali pisarni. Miran Varga P pletišce Speedtest premore tudi lastni aplikaciji za operacijska sistema Android in iOS (www.speedtest.net/apps), a naj omeni­mo, da velja rezultate za naprave iOS jemati z rezervo. Odlicna alternativa v okolju Android je tudi brezplacna aplikacija Meteor (bit.ly/meteor454). Ta samodejno shranjuje rezultate opravljenih meritev in jih prikaže na casovnici, torej lažje odkrijemo morebitne trende v niha­nju hitrosti povezave. Poleg tega omogoca primerjavo hitrosti omrežja WiFi s hitrostmi mobilnega interneta (povezave 3G in 4G). MERITVE Meritve brezžicnih hitrosti S . Z aplikacijo Meteor bomo lahko dodobra preverili, kaj se dogaja z našo brezžicno (ali mobilno) povezavo. . Aplikacija WiFi Signal Strength Meter obvlada še marsikaj drugega poleg merjenja jakosti brezžicnega signala. . Programu Glasswire nic ne uide – idealen je za uporabnike z nekaj (pred)znanja o omrežjih. . AVM velja cestitati za drzno odlocitev in demokratizacijo brezžicnih mesh omrežij – uporabniki naprav Fritz! lahko te poljubno kombinirajo in hitro ter enostavno vzpostavijo enotno brezžicno omrežje tudi v vecjih prostorih ali objektih. . V tej s signali natrpani sosešcini bi bila najprimernejša izbira kanala štiri, ki je še prost. . Nekateri podaljševalniki signala WiFi so prav licne naprave. . S programsko kodo DD-WRT lahko usmerjevalnik spremenimo tudi v dostopno tocko, delilnik signala itd. APPLE NASVETI NASVETI APPLE = = oktober 2018 67 68 oktober 2018 Dvanajsti iOS ajvec dela pri operacij­skem sistemu iOS 12 je bilo posvecenega de­lovanju telefonov iPhone in ta­blic iPad. Namesto zvenecih pro­gramskih pridobitev dvanajsto inkarnacijo Applovega mobilne­ga sistema krasi hitrost. Aplika­cije se (tudi na starejših) telefo­nih odpirajo do štirideset odstot­kov hitreje, pogostejša opravila so razbremenjena, boljše je od­zivanje sistema v stresu, optimi­zirano delovanje je za namecek varcnejše. Screen Time Ogromno napora so razvijalci vložili v manjšanje motenj, ki jih v vsakdanjem življenju uporab­niku povzroci telefon. Opcija ne­motenega delovanja Do Not Dis­turb tako utiša telefon ter hkrati prepreci pojavljanje opozoril na zaslonu naprave. Utišamo lahko posamezna obvestila ter izbrane namešcene aplikacije, dolocimo lastne omejitve pri uporabi tele­fona in podmladku preprecuje­mo pretirano rabo mobilnih na­prav, saj jo z nastavitvami lahko nadzorujemo. Zdravju uporabnika je v prvi vrsti namenjena nova zmožnost Screen Time, ki skrbi za uravno­teženo razmerje med tehnološki­mi pripomocki in življenjem po­sameznika. Sistemu iOS 12 prilo­žena aplikacija samodejno bele­ži cas, ki ga porabimo za napravo ter posamezne programe. Upora­bljene programe zna razvrstiti v vsebinske kategorije ali po delo­vanju, tako zlahka ujamemo pro­gramski izdelek, ki nam dnevno pošlje najvec sporocil oziroma opozoril. Poleg dnevnega pregle­da Screen Time izdela podrobno tedensko porocilo, s katerim lažje identificiramo najvecje krivce za našo obsedenost s telefonom iPhone ali tablico iPad. Screen Time najdemo kot nov vnos v na­stavitvah Settings ali v obliki leb­decega pripomocka, ki ga doda­mo ali odstranimo z namenskega zaslona z gumbom Edit. Podobno kot Android 9 Pie nam iOS 12 ob pomoci progra­ma Screen Time omogoca, da najbolj nevarnim aplikacijam omejimo cas, ki ga bodo pre­živele z nami. Ce nam pri delu vnaprej dolocene casovne kvo­te zmanjka, na kar nas sistem sa­modejno opozori, moramo na­daljevanje izrecno omogociti. Mehanika omejitev se odlicno naveže na starševski nadzor ja­bolcnega telefona ali tablice, kar za starše pomeni vecjo moc in nadzor nad pogostostjo otroko­vega stika z mobilnim zaslonom. Skupine opozoril Ljubitelji Applovih mobil­nih naprav smo si edini, jabolc­no opozorilno središce je prava zmeda. V Cupertinu želijo kriti­kom ustreci z zbiranjem opozoril v skupine, kjer bosta omogoce­na skupinsko branje in brisanje, kar bo olajšalo uporabnikovo in­terakcijo z opozorili posamezne­ga programa. Skupinska opozo­rila, do katerih dostopamo z za­klenjenega zaslona s potegom pr­sta navzgor ali kjerkoli drugje z gesto od vrha navzdol, se na za­slonu zdaj zložijo v kup, kar zme­do naredi znosno. Zajetnost pri­kazanega kupa prikazuje število neprebranih vnosov, ki cakajo na našo pozornost. Z gumbom Ma­nage dostopamo do naprednejših nastavitev skupine opozoril, kjer lahko posamezne skupine prekli­cemo ali zgolj utišamo. Baterija Informacije o porabi energije so v operacijskem sistemu iOS 12 razdelane podrobneje kot kadar­koli poprej. V nastavitvah Settin­gs Battery najdemo prirocne gra­fe, ki predstavijo stanje bateri­je v zadnjih štiriindvajsetih urah ter dinamiko rabe. Cas uporabe je dodatno razdeljen na delova­nje z vkljucenim in ugasnjenim zaslonom, po želji se prikaže­jo združene informacije zadnjih desetih dni. Nadgradnja za na­mecek obdrži seznam najvecjih porabnikov in podatke o zdrav­ju baterije, ki razkrijejo, koliko se je poslabšala zmogljivost ener­gijskega vložka od dneva naku­pa telefona. FaceTime Skupinski je po novem tudi FaceTime, odlicen jabolcni pro­gram za glasovno in video ko­munikacijo. Poleg pogovora v dvoje poslej omogoca sean­se z dvaintridesetimi udeležen­ci. Gneco na zaslonu so razvijal­ci iz Cupertina izvirno rešili s po­vecevanjem pogovornega okna udeleženca, ki je trenutno pri be­sedi. Ker je prikaz lastne podo­be vcasih dolgocasen, je podpr­ta tudi predstavitev udeleženca pogovora z animiranim emotiko­nom. Apple omogoca skupinske pogovore ne glede na uporablje­no jabolcno napravo, kar pome­ni, da bo uporabnik s telefonom iPhone zlahka poklical tako po­sameznika s tablico iPad kot nav­dušenca nad Maci. Skupinski po­govor zacnemo tako, da v pro­gramu pri dolocanju naslovnika veckrat uporabimo znak plus ter na seznam To dodamo vse žele­ne udeležence, nakar izberemo le še želeni nacin komunikacije, Audio za glasovni klic ali Video za prikljucitev slike. Opomniti velja, da zmožnost menda ne bo nared do uradne splavitve opera­cijskega sistema iOS 12, tako da bo treba nanjo še malo pocakati. Animirani emotikoni Nadgradnja Applovega siste­ma iOS med drugim razširi na­bor animiranih emotikonov, ki na telefonu iPhone X oponašajo la­stnika. Novinci duh, koala, tiger in dinozaver T-Rex so naucili sta­re znance upoštevati naprednejše grimase uporabnika, kakršen je, na primer, iztegnjen jezik. Ce nas ponudba animiranih emotikonov ne zadovolji, si po želji omislimo lastne. Ena vecjih pridobitev mo­bilnega operacijskega sistema iOS 12 se imenuje Memoji. Emotiko­nu lahko dolocimo barvo kože, pricesko in modne dodatke. Obogatena resnicnost Obogatena resnicnost je osre­dnja usmeritev novega Applovega sistema. V Cupertinu so zanjo izu­mili novo obliko zapisa, poimeno­vano USDZ, ki jo bodo med prvi­mi s svojimi aplikacijami posvoji­li Adobe, Autodesk in Sketchfab. Kot primer dobro osmišljene obo­gatene resnicnosti je Apple z iOS 12 splavil novo aplikacijo za mer­jenje razdalje. Program Measu­re omogoca ucinkovito merjenje predmetov ali sten okoli nas. De­lovanje je preprosto, v objektiv kamere ulovimo predmet merje­nja, dolocimo zacetno in koncno tocko, nakar program dokaj na­tancno izmeri razdaljo med nji­ma. Ceprav je na tržnici App Sto­re že precej izdelkov s podobno funkcionalnostjo, si upamo trditi, da jih Applov Measure z natanc­nejšim zaznavanjem resnicnosti prekaša. Fotografije Novi Applovi telefoni iPhone XS ne prinašajo vecjih posodobi­tev kamere, zato je toliko bolj do­brodošla v operacijskem sistemu iOS 12 prenovljena aplikacija za fotografiranje. Nacin Portrait bo izboljšal locevanje predmeta od (zamegljenega) ozadja, tehno­logija pa bo na voljo tudi drugim razvijalcem. Tem ne bo treba vec pisati programov za branje kod QR, saj je ta zmožnost v privzeto programsko opremo za fotogra­firanje že vgrajena. Podobno prenovljena je apli­kacija za pregledovanje fotogra­fij Photos, ki ima izboljšano is­kanje na ravni priljubljene sto­ritve Google Photos. Aplikaci­ja samodejno prepozna dogod­ke na slikah, jih oznaci in razvr­sti. Skupaj s pametnimi predlo­gi omogoca naknadno filtrira­nje po osebah, krajih in casu. Is­kanje je olajšano z vnosom vec pojmov ter s prirocnostjo digital­ne pomocnice Siri. Zavihek For You je namenjen osebno narav­nanim predlogom za izboljša­nje in deljenje slikovnih izdelkov posameznika. Deljenje je znatno napredovalo s predlogi, komu naj se posamezna fotografija po­šlje, ter z dražljaji, ki prejemnika spodbodejo, da slike, na katerih je pošiljatelj, pošlje tudi sam. Do bo deljenje varno, je pošiljanje oplemeniteno z naprednim šifri­ranjem programa za neposredno sporocanje iMessage. Siri Že omenjena digitalna pomoc­nica Siri odrašca s svežimi zmo­žnostmi, med katerimi ob po­moci strojnega dodatka (Tile) ne manjka niti iskanje izgubljenih kljucev. Drugace je Siri postala zmogljiva prevajalka, ki žongli­ra z vec kot štiridesetimi jezikov­nimi pari, navdušenka nad mo­tošportom, ki postreže z izidi, s statistiko in koledarjem dirk NA­SCAR ter formule 1, kulinaricna poznavalka, katere znanje seže prek obicajnih receptov, saj je so­dobno ozavešcena o priporoclji­vosti posameznih sestavin, sledil­ka znanih osebnosti in varuhinja shranjenih prijavnih podatkov in gesel. V operacijskem sistemu iOS 12 se Siri odziva na klic Hey, Siri, cetudi je telefon v nacinu nizke porabe energije Low Power Mode, prav tako je pridobila ne­kaj novih naglasov, med drugim irskega in južnoafriškega. Sistem in aplikacije Pred operacijskim sistemom iOS 12 ni bilo možnosti, da bi se sistem samodejno nadgrajeval oziroma posodabljal. Ko je bila v preteklosti na voljo posodobitev, nam je željo po namestitvi prika­zala ikona Settings. Mobilne na­prave z iOS 12 so koncno prido­bile funkcionalnost, kakršno po­znamo uporabniki Applovih ra­cunalnikov Mac. Ce v nastavitvah Settings, General, Software Upda­te nastavimo Automatic Upda­tes na On, se bodo vse prihodnje nadgradnje samodejno prenesle in namestile cez noc. Telefon pa mora biti ob tem povezan prek brezžicnega omrežja z interne­tom ter priklopljen na elektriko. Novi telefoni iPhone X, XS, XS Max ter XR nimajo vec osrednje­ga gumba. Medtem ko so ga pri upravljanju telefona uspešno na­domestile geste, je štafeto odkle­panja naprave od bralnika pr­stnih odtisov bolj ali manj uspe­šno prevzela prednja kamera Fa­ceID. Ta bo pri opravljanju svo­jega posla v operacijskem siste­mu iOS 12 boljša, saj po novem sprejme dve razlicici lastnikove­ga obraza. Brade, nove priceske in druge zacasne spremembe vi­deza glave tako ne bi smele vec predstavljati težav. Sistemska opravila bodo v sistemu iOS 12 manj zahtev­na. Tako bo dvostopenjsko pre­verjanje pristnosti Two-Factor Authentication, ki na napravo pošlje štirimestno številcno kodo ter nato zahteva njen vnos, nad navidezno tipkovnico prikazalo bližnjico do zahtevanega gesla. Ob kliku nanjo bo sistem sam za­polnil ustrezna vnosna polja. Apple obicajno ob vecji po­sodobitvi operacijskega siste­ma posveti dobršen del pozor­nosti manjšim priloženim pro­gramskim pripomockom in tudi tokrat ni nic drugace. Z zavih­kom Browse in stranskim stolp­cem za navigacijo je izbolj­šan pregledovalnik novic Apple News, medtem ko je prekup­cevalska aplikacija Stocks pov­sem prerojena z grafi in naslovi novic, za katere osebno skrbijo Applovi uredniki. Branje (in po­slušanje) knjig se bo poslej od­vijalo v preimenovani aplikaci­ji Apple Books, povezava tele­fona ali tablice z avtomobilom CarPlay pa je bogatejša za pod­poro aplikacijam tujih razvijal­cev, med katerimi toplo pozdra­vljamo Googlovi navigaciji Waze in Maps. Diktafon Voice Me­mos, obogaten s sinhronizaci­jo z oblakom iCloud in s preno­vljenim uporabniškim vmesni­kom, bo prvic zaživel na tabli­cah iPad, aplikacija Apple Music pa bo od zdaj naprej podpirala iskanje pesmi po delu njihovega besedila. Vec je v novem siste­mu možnosti dotika 3D in shra­njevanja gesel. Prijavne podat­ke med napravami lahko konc­no delimo tudi s prirocno jabolc­no zmožnostjo AirDrop, ki omo­goca posredovanje gesel drugim uporabnikom, ne da bi jim raz­krili njihovo vsebino.. Ob preizkušanju beta razlicice Applovega mobilnega operacijskega sistema iOS 12 smo ugotovili, da gre za ambiciozno nadgradnjo, ki se ukvarja predvsem z izboljšanjem delovanja doslej najvecje palete naprav, podpira 11 telefonov iPhone, 10 tablic iPad ter iPod Touch. Ko tole berete, je na voljo že uradna razlicica sistema, zato ni razloga, da ga ne bi preizkusili. Boris Šavc N . Zmožnost Screen Time je namenjena ozavešcanju uporabnikov o casu, ki ga preživijo s telefonom, identifikaciji osrednjih krivcev za pretirano rabo in opogumljanju v primeru abstinencne krize. . Po novem lahko aplikaciji dolocimo casovno omejitev App Limit, zunaj katere bo potrebovala posebno dovoljenje za delovanje. . Zmeda jabolcnega opozorilnega središca je omiljena z zlaganjem sorodnih obvestil v kupe. . Podatki o porabi energije so deležni izdatnejšega graficnega upodabljanja, ki ponazori do deset dni trošenja baterije. . Program za neposredno sporocanje bo podpiral skupinske pogovore z dvaintridesetimi udeleženci. . Program Measure je zanimiv programski pripomocek, ki pri merjenju predmetov dokaj ucinkovito zamenja klasicni meter. . Bralnik kod QR je vgrajen v Applovo aplikacijo za fotografiranje. . Digitalni diktafon Voice Memos posnetke shranjuje v oblak iCloud. NASVETI CISTO PRAVI RACUNALNIK CISTO PRAVI RACUNALNIK NASVETI = = 70 oktober 2018 oktober 2018 71 er tokrat opisujemo ne­koliko manj zahtevno programsko opremo, lahko uporabimo katerikoli mo­del Raspberry Pi, zadostoval bo celo model Zero W, ki ga lahko kupite za vsega 10 evrov. Zelo majhen in tanek racunalnik, ve­lik približno kot polovica kredi­tne kartice, je dovolj zmogljiv za naše potrebe in, to je še po­membneje, ne potrebujemo no­benih dodatkov, saj ima vgrajene vse potrebne komponente, tudi brezžicni omrežni vmesnik. Pri prvi rabi Zero W pa nastopi te­žava, saj je zaradi majhnosti na­mesto vmesnika HDMI polne ve­likosti na vezje pricvršcen nekoli­ko bolj eksoticen vmesnik HDMI mini. Ker takega kabla HDMI verjetno nimate pri roki, boste morali za priklop na monitor ali TV kupiti ustrezen kabel HDMI ali pa vmesnik za klasicni kabel HDMI. Podobno posebnost ima­jo za Zero W vgrajena vrata USB, ki jih potrebujemo za priklop tip­kovnice in miške. Zero W ima samo en vmesnik in še ta je USB tipa OTG, zato boste za priklop standardnih potrebovali ustre­zen adapter. Da bi se izognili uporabi tip­kovnice in miške, se lahko na Ra­spberry Pi povežete z uporabo SSH. Po kopiranju sistemske sli­ke operacijskega sistema Rasp­bian na kartico SD je treba SSH omogociti in Zero W nastaviti, da se bo samodejno povezal v iz­brano brezžicno omrežje. Prvi korak je enostaven, le v koren­ski mapi particije System na kar­tici SD morate ustvariti prazno datoteko z imenom »ssh«. Da se bo Raspberry Pi samodejno po­vezal v brezžicno omrežje, ustva­rite datoteko »wpa_supplicant.conf«, vanjo zapišite ime omrež­ja in geslo. Za predlogo uporabi­te naš zgled. country=US ctrl_interface=DIR=/var/run/ wpa_supplicant GROUP=netdev update_config=1 network={ ssid=«IME_WIFI_OMREŽJA« psk=«GESLO_WIFI_OMREŽJA« } Ko boste Zero W zagnali, bo­dite pozorni na izpis naslo­va IP, ki mu je bil dodeljen. Do­deljeni naslov lahko preveri­te tudi na omrežnem usmerje­valniku. Povezavo vzpostavite z odjemalcem SSH, ki je vgra­jen v vsako namestitev Linuxa ali OS, uporabniki Windows pa lahko uporabite Putty. Uporabi­te privzeto uporabniško ime (pi) in geslo (raspberry). Ko bo po­vezava SSH vzpostavljena, ne pozabite spremeniti gesla. Tudi ce se vam privzeto geslo varno­stno ne zdi sporno, ker naprava ne bo dosegljiva prek spleta, vam jo priporocamo, saj se z menjavo izognete nadležnim opozorilom operacijskega sistema. Prirocno, a ne nujno potrebno je, da na­mestite storitev VNC, ki bo omo­gocila, da se na daljavo povežete na omizje Raspberry Pi in druge prilagoditve in nastavitve opra­vite ob pomoci graficnega vme­snika. Možnosti, kako to naredi­ti, je nekaj, najhitreje pa boste to opravili tako, da v orodni vrstici zaženete orodje »raspi-config« in razdelku »Interfacing Options« vklopite možnost VNC. V istem orodju v razdelku na­stavitev »Boot Options // Desk­top / CLI« izberite možnost »De­sktop Autologin«. S tem se bo po zagonu brez prijavnega okna pri­kazalo namizje. Ker so opisani postopki neko­liko bolj zapleteni in prostor ne dopušca podrobnejših navodil, v posebnem okvircku prilagamo nekaj koristnih povezav, s kateri­mi boste odpravili morebitne te­žave. DAKboard Ko je operacijski sistem na­mešcen in smo z racunalnick­om vzpostavili povezavo SSH ali VNC, smo pripravljeni za pra­vi zacetek projekta »info tabla«. Licno in enostavno rešitev bomo dobili, ce bomo uporabili stori­tve DAKboard. Ta omogoca, da na www.dakboard.com ustvari­te informacijsko tablo s tocnim casom in datumom, vremensko napovedjo, koledarjem, novica­mi in drugimi informacijami. Ko tablo nastavite po svojih že­lja in jo preskusite v brskalniku na racunalniku ali tablici, lah­ko Raspberry Pi nastavite tako, da bo spletno stran table prika­zal ob vsakem zagonu. V uka­zni vrstici odprite datoteko »au­tostart«, ki doloca, kateri progra­mi se zaženejo samodejno: sudo nano ~/.config/lxsession/LXDE-pi/autostart Vnesite spodnje nastavitve, ki poskrbijo, da se nikoli ne bo za­gnal ohranjevalnik zaslona in da se bo po zagonu odprl brskalnik Chromium z zasebnim spletnim naslovom, ki ga najdete med na­stavitvami vašega info table v DAKboard. @xset s off @xset –dpms @xset s noblank @chromium-browser --noerrdialogs --incognito --kiosk http://dakboard.com/ app/?p=VAŠ_URL Z naslednjim ukazom name­stite program, ki bo poskrbel, da se bo po nekaj sekundah neak­tivnosti skril mišji kazalec. sudo apt install unclutter Zdaj izvedite le še nov zagon z ukazom »sudo reboot« in cez nekaj sekund se bo na zaslonu prikazal izbrani spletni naslov in, ce je šlo vse po sreci, tudi na­stavljene informacije. Nikar pre­hitro ne obupajte, sploh ce upo­rabljate Zero W. Zagon in prikaz strani lahko traja tudi kakšno minuto. Ce vam DAKboard ne odgo­varja ali pa želite le raziskova­ti naprej, je na voljo še nekaj po­dobnih rešitev. Ena izmed njih je Screenly, (www.screenly.io), ki je komercialna rešitev, na voljo pa je tudi nekoliko oklešcena od­prtokodna razlicica. Screenly je mogoce namestiti kot sistemsko sliko, na voljo je celo v orodju NOOBS, kar pomeni, da je do pr­vega informacijskega zaslona pot nekoliko lažja kot tista z uporabo storitve DAKboard. MagicMirror2 Nekoliko zahtevnejša od­prtokodna rešitev je nastala v skupnosti, kjer clani gradijo pa­metna ogledala. Pametno ogle­dalo ni nic drugega kot za odsev­no steklo skrit monitor, obdan z okvirjem za sliko. Ce je lepo iz­delan, in takih primerov boste v spletu našli veliko, je videti kot ogledalo, v katerem so, hkrati z našo podobo, vidne tudi poljub­ne informacije. Z izdelavo same­ga ogledala se v tem clanku ne bomo ukvarjali, toplo pa pripo­rocamo, da pobrskate za izdel­ki številnih navdušencev. Neka­teri izdelki so res izjemni in go­tovo vas lahko motivirajo, da se podobnega projekta lotite tudi sami. Za uporabo MagicMirrorr2 bomo potrebovali namešcen in delujoc operacijski Raspbian. Uporabimo navodila z zacetka clanka ali iz enega izmed prej­šnjih clankov v rubriki. Nato vne­semo ali, še bolje, s spletne strani MagicMirror2 skopiramo name­stitveni ukaz, ki bo iz spleta pre­nesel ustrezno skripto, jo zagnal, ta pa bo na Raspberry Pi name­stila vse potrebno. Cez nekaj mi­nut prenosov in konfiguracij bo rešitev namešcena. MagicMirror2 je nadvse prila­godljiv. Vsak sklop informacij, ki ga prikazuje, se imenuje modul. Privzeto lahko izbirate med ne­kaj vgrajenimi moduli, med ka­terimi so ura, koledar, vremen­ska napoved in novice RSS. Sku­pnost, ki se je razvila okrog od­prtokodne rešitve, redno doda­ja nove module, tako da jih je na voljo že okrog 400. Ti modu­li v MM2 dodajajo možnosti pri­kaza vseh mogocih informacij, od prometnih novic, financnih podatkov, zvocnega upravljanja naprav do razlicnih senzorjev in komponent za pametne domove, horoskopov, stripov in opozoril o potresni nevarnosti. Za vkljucevanje in nastavitve modulov se boste morali poveza­ti na Raspberry Pi, najlaže prek SSH, in s poljubnim urejevalni­kom odpreti datoteko »config.js«. Ceprav nastavitev ni mogoce urejati prek graficnega vmesni­ka, se ne prestrašite. Ob pomo­ci dobre dokumentacije bo vsak kos nalogi in marsikdo bo ure preživel v dodajanju in nastavlja­nju modulov. Za zacetek si lah­ko omislite prikaz ure in datu­ma, družinskega koledarja, vre­menske napovedi in stanja na ce­sti. Ce k temu dodate še novice z naše spletne strani, bo pogled v ogledalo že zelo poucen. MagicMirror je odlicen in do­bro vzdrževan projekt in verja­memo, da vas bo zabaval kar ne­kaj casa. Za spremljanje novosti in nenehno ucenje priporocamo, da se cimprej prijavite na redne novice, ki so sestavljene iz pri­spevkov na forumu. Najbolj za­greti pa se bodo brez vecjih te­žav lahko lotili tudi razvoja svo­jih modulov.. Informacijska tabla in pametno ogledalo Doslej smo v tej rubriki opisali, kako lahko z Raspberry Pi igrate igre, gledate filme in nadaljevanke in svojemu domu vlijete nekaj pameti. Rezultat tokratnega projekta je lahko zanimiv za vsakogar, saj opisujemo, kako lahko izdelate informacijsko tablo na zaslonu poljubne velikost za dom ali pisarno s koristnimi podatki za vse mimoidoce. David Vidmar K DAKBOARD . Nastavitev, ki zagotovi, da se Raspberry Pi zažene v graficnem nacinu in brez prijavnega okna. Spletno orodje za izdelavo in prikaz informacijskih tabel. Kje: dakboard.com. Cena: brezplacno, razlicica Premium 5 USD na mesec. X Licna rešitev, enostavna raba. Z V brezplacni razlicici se spremenje­ne nastavitve uveljavijo šele po no­vem zagonu. MAGICMIRROR2 Programska oprema za prikazo­vanje podatkov na pametnem ogledalu. Kje: magicmirror.builders Cena: Brezplacno. X Razširljivost, aktivna skupnost. Z Upravljanje zahteva nekaj vec spretnosti. Kaj nujno potrebujemo • Katerikoli model Raspberry Pi, dovolj bo tudi Rasbperry Pi Zero W • SD kartica velikosti 8 GB, priporoceno 16 GB, Class 10 • ustrezen usmernik, priporoceno Raspberry Pi Universal Power Supply • kabel mini HDMI ali ustrezen vmesnik, ce uporabljate model Zero W • monitor z vhodom HDMI • namešcen PuTTY ali drug nacin za dostop na daljavo SSH Dodatne komponente • USB OTG Kabel, ce uporabljate model Zero W • Dataplicity za upravljanje naprav na daljavo . Michael Teeuw, avtor MagicMirror2 in njegovo prvo pametno ogledalo . DAKboard v akciji Koristne povezave: Navodila za vzpostavitev sistema brez zaslona povezavo Wifi in tunelom SSH desertbot.io/blog/headless-pi-zero-w-wifi-setup-windows Seznam rešitev za dostop na daljavo do Raspberry Pi www.raspberrypi.org/documentation/remote-access/access-over-Internet Podrobnejša navodila za namestitev DAKboard na Raspberry Pi www.raspberrypi.org/magpi/dakboard-wall-display/ Dokumentacija za MagicMirror2 github.com/MichMich/MagicMirror/wiki NASVETI PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV NASVETI = = 72 oktober 2018 oktober 2018 73 Ukradeni iPad Pred približno dvema mesecema so nas v Italiji okradli. Poleg oblek in adidask so odnesli tudi iPad Pro (samo WiFi). Takoj ko smo ugotovi­li, da smo bili okradeni, smo krajo prijavili italijanskim karabinjerjem, iPad pa smo prek aplikacije Find my iPad dali v Lost mode. O iPadu ni bilo sledi do sinoci, ko smo dobili obvestilo, da se je pove­zal z internetom, in sicer ne v Italiji, temvec v Maroku, in prešel v Lost mode. Takoj po tem smo še enkrat spremenili geslo za Apple ID in vsa ostala gesla, ki smo jih kadarkoli uporabili v iPadu. iPad smo imeli zaklenjen s štiri­mestno kodo, zato me zanima, kako se je sploh povezal s spletom. Res pa je, da je na aplikaciji Find my iPad kazalo, da se je iPad polnil, zato ugibam, da so ga samo pove­zali z racunalnikom, ta pa je prek internetne povezave informacije poslal k nam. Je tako povezovanje pri Applu sploh mogoce ali so de­jansko prišli prek štirimestne kode in se povezali? Zanima me še, kako varni so naši podatki oziroma vse storitve, v ka­terih smo bili v napravi prijavljeni, ko je iPad zaklenjen v Lost mode. Imate kakšne izkušnje v zvezi z ukrepanjem naše ali tuje policije v takšnih primerih? Maj Najprej nasvet: poklicite Applo­vo podporo, brezplacna številka iz Slovenije je 080 080 321. support.apple.com/sl-si Namen aplikacije Lost mode je, da se iPad poveže s katerimko­li odprtim omrežjem in javi, kje je. Do podatkov nihce nikakor ne more, ce je vklopljen Find my iPad, pa ga tudi po restavraciji ne bo mogel nihce vec aktivirati. Policiji žal ni vedno seznanje­na s tem, kaj vse »lahko«, a ce se potrudijo, lahko ukrepajo zelo ucinkovito. To je povezava do evropske policije: www.apple.com/legal/privacy/law- enforcement-guidelines-emeia.pdf Obnovitev ne deluje Nekaj cudnega se dogaja z mo­jim racunalnikom. Ko sem pognal postopek vrnitev na restore po­int, sem po ponovnem zagonu do­bil obvestilo, da je prišlo do nezna­ne napake, zato obnovitev ni uspe­la. Potem sem v sistemskih dnevni­kih našel porocilo, da je prišlo do napake. Meni, žal, to nic ne pomeni. Nato sem poskusil izvesti ope­racijo preklica vrnitve na »restore point«. Tudi tu je prišlo do nezna­ne napake. Nato sem zacasno onemogocil varnostni paket ESET Internet Se­curity. Z enakim rezultatom. Je to kaka napaka v sistemu Win­dows 10 Pro 64bit ali sem kje spre­gledal kako nastavitev ali posto­pek, ki bi ga moral izvesti? Matic Lahko je kaj s pogonom, lahko z datotekami od Windows, lahko pa kateri izmed servisov v ozad­ju ne tece oziroma ima težave. Sicer pa bi poskusili nekaj stvari: 1. Check disk. V start meniju poišcete Command Prompt in ga zaženete kot administrator, nato pa vpišete »chkdsk /f C:«, seveda ce gre za pogon C:. Preverjanje se bo zagnalo pri naslednjem za­gonu racunalnika in utegne tra­jati. 2. System file checker – ena­ko kot prej zaženemo Command Prompt, vpišemo sfc /scannow. Windows pri tem preveri sistem­ske datoteke in javi, ce najde ka­kšne napake (in jih tudi poskusi popraviti). 3. Windows Update. Ce je z ra­cunalnikom sicer vse v redu, so mogoce na cakanju nadgradnje. 4. Ponovni zagon servisa Vo­lume Shadow Copy, ki skrbi za izdelavo »restore pointov«. Od­premo Start, nato Run, tam vpi­šemo »services.msc«, poišcemo Volume Shadow Copy Service. Dvakrat kliknemo, ga poskuša­mo ustaviti in ponovno zagnati. Nakup pomnilnika Na kaj moram biti pozoren ob na­kupu dodatnega pomnilnika 8 GB, da bom imel 16 GB RAM? Vem, da sem o tem nekaj prebral, a se mi niti sanja ne, kje. Branko Najpomembnejše je vprašanje, ali ima vaš racunalnik sploh mo­žnost dodatne plošcice in kako težko jo je vgraditi, predvsem v primeru, da gre za prenosnik. Tam je pogosto na voljo le ena reža in je do nje težko priti. Pri prenosnikih je najbolje na spletu poiskati informacijo za konkretni model, koliko rež za pomnilnik ima, kako težko je do njih priti in kakšen model pomnilnika sprej­me ter kakšno hitrost. Pri namiznih racunalnikih je lažje, vecina teh brez težav sprej­me vsaj dve plošcici pomnilnika, veliko jih ima prostor tudi za šti­ri. Ob tem je treba vedeti, kako imate urejeno trenutnih 8 GB – lahko, da v eni plošcici velikosti 8 GB, lahko, da gre za dvakrat po 4 GB in ni vec proste reže. V tem primeru morate zamenjati obe (z dvakrat po 8 GB). V obeh primerih, torej pri pre­nosniku in namiznem racunalni­ku, je vse skupaj najlažje preve­riti s programom HWInfo (Har­dWare info). Gre za brezpla­cen programcek, ki razkrije po­drobnosti sistema, tudi to, koliko plošckov RAM je vgrajenih, ka­teri modeli, hitrosti itd. Sporoci še model maticne plošce in koli­ko rež je skupaj na voljo. Alterna­tiva je program Speccy, ki delu­je tako rekoc enako in je mogoce malenkost lepši, a ponudi malo manj podatkov. Pomembna je predvsem generacija, konkretno DDR3 ali DDR4. Zadnji je pri­šel leta 2014, ampak so tudi da­nes še na tržišcu novi racunalni­ki z DDR3 – kupiti moramo pac pravega glede na to, kaj maticna plošca podpira. Pri konkretnem pomnilniku pa nacelno ni prevelikih razlik. Cetudi niso povsem enake hitro­sti, med obicajnim delom tega ne bomo opazili. Priporocljivo je sicer uporabljati RAM enakih hi­trosti, a ni nujno. Kateri prenosnik? Ali bo za šolo primeren racunalnik Asus Zenbook Pro 15? Ali je šestje­drni procesor boljši kot štirijedrni? Matevž Nacelno je ta prenosnik su­per. Ohišje je kakovostno, pre­nosnik je glede na ponujeno (ve­likost zaslona, zmogljivost kom­ponent) res tanek in prenosljiv. Šestjedrni procesor je za vec­predstavno delo vsekakor boljša izbira kot štirijedrni. Pri izvozu oziroma pretvorbi videa ali zvo­ka lahko racunate tudi na 30 od­stotkov hitreje koncano opravilo. Vseeno pa je nekaj omejitev, kar se tice toplote – zmogljivi proce­sorji je pridelajo kar nekaj, a jo tanka ohišja težko odvajajo. Pri zahtevnih opravilih bo tako po­stal glasen, ampak to je pac da­vek prenosnikov ... Kljucek za glasbo MP3 V avtomobilu imam radio in doma imam radijski stolp. Imam težave s predvajanjem glasbe s kljuca USB na obeh napravah. USB-kljuc je velikosti 16 GB in je nastavljen na FAT32. Na njem imam trenutno 1439 pesmi. Glasba je pre­tvorjena prek Youtuba in je vsa v is­tem formatu mp3. Ko vstavim kljuc v avtoradio ali radiostolp, ga hitro prebere, vendar, ne glede na to, da imam avtoradio in radijski stolp na­stavljen na predvajanje po abece­dnem vrstnem redu ali nakljucno, ne vrti vseh 1439 pesmi s kljuca, ampak le 495 pesmi v avtoradiu in 999 pesmi na radijskem stolpu. Po­skusila sem s tudi pol manj glasbe, vendar je težava vedno ista. Prosim za kakšno rešitev. Zanima me tudi, ali obstaja ka­kšna rešitev za priklop kakšne na­prave na avtoradio za vrtenje ce­dejev v avtu. Imam veliko cedejev z glasbo, avtomobil pa jih ne zmo­re predvajati. Maja Gre za dokaj neumno omejitev avtoradia in radiostolpa. Ni goto­vo, da bo pomagalo, ampak vse­eno bi na obeh poskusili z mapa­mi na kljucku USB. Naredite vec map (vseeno je, kakšna so ime­na – mapa1, mapa2, recimo) in v vsako prestavite po, denimo, 400 pesmi. Marsikatera napra­va bi v tem primeru znala pred­vajati vse ... Kar se tice cedejev, je najbolj­ša možnost, da jih presnamete v format mp3. Tako vam ostanejo za poslušanje doma, hkrati pa imate tudi mp3 za racunalnik, USB-kljucek itd. Za to opravilo priporocamo brezplacni program CDex. Zdi se sicer nekoliko špartanski, a delu­je odlicno. Prebere cede, posa­mezne pesmi lahko poimenujete, tudi za ves cede hkrati nastavite avtorja in izberete izvoz v mp3. Hitrost delovanja je odvisna od cedejev, obicajno traja kako mi­nuto za vsak cede, ce so ti v slab­šem stanju, pa lahko tudi (nekaj­krat) vec. Xiaomi Mi TV Box ne prepozna formata NTFS Malo pozno, pa toliko bolj od srca. V februarski številki ste obja­vili test Xiaomi Mi TV Box, zato sem se ga odlocil kupiti. Predvsem sem si ga omislil zato, ker je stari dobri WDTV Media Player izpustil svojo dušico in si prislužil mesto na po­lici z odsluženo elektroniko. WDTV Media Player je lepo predvajal ve­cino formatov HD brez vsakega za­tikanja in tudi prepoznal kateriko­li disk (NTFS ali FAT32). Xiaomi Mi TV Box pa je postregel z nekaj pre­senecenji: 1. Ne razpozna formata diska NTFS. Pri tem se sprašujem, kako lahko predvaja filme 4K z diska FAT 32, kjer je velikost datoteke ome­jena na samo nekaj minut posnet­ka. Tole je spregled prve vrste. Pro­dajajo predvajalnik 4K, ki podpi­ra le posnetke, krajše od cca dveh minut?? Po investiciji pet USD sem nadgradil Android, da zdaj bere tudi NTFS. 2. Posnetke HD z diska predvaja z zatikanjem, predvsem je to vidno pri panoramskih posnetkih, kjer je pretok podatkov velik. Isti posne­tek prek WiFija in spletne strani Vi­meo tece bolje (ne še dobro). Spra­šujem se, kam je šla procesorska moc v teh letih, saj novejša napra­va deluje slabše kot starejša. Skratka, ce uporabljate TV Box kot Androidno razširitev televi­zorja, potem to še nekako gre, za predvajanje z diska pa je zadeva po mojem mnenju precej neuporabna. Jurij Avtor clanka Miran Varga zatr­juje, da je njegov testni USB-klju­cek s posnetki 4K že od nekdaj formatiran na NTFS in z njim ni imel nikakršnih težav. Res pa je, da nismo poskuša­li prav z diskom. Morda ima vaš težave z napajanjem neposredno prek USB? Kakšna miška? Zanima me kakšno miško pripo­rocate za prenosnik. Je boljša USB ali bluetooth? Matevž To je stvar okusa in izbire – ne­katerim odgovarjajo vecje miši, eni želijo veliko tipk, mogoce ko­lešcek z vztrajnikom itd. Mi ima­mo najboljše izkušnje z dražjimi Logitechovimi modeli, konkre­tno s serijo MX (razmeroma veli­ka miška, nekoliko ukrivljena za uporabo v desni roki, kolešcek z vztrajnikom), hkrati pa smo va­jeni uporabe ožicene miške USB. Bluetooth je vsekakor bolj udo­ben, tudi baterije v bluetooth mi­škah danes zdržijo bistveno dlje kot vcasih. To še posebej velja pri prenosnikih, ker miš pac pote­gneš iz nahrbtnika in že deluje. Skratka, pravega odgovora na to vprašanje ni :-) Opozarjamo še, nekatere Lo­gitechove brezžicne miške niso bluetooth, ampak za povezavo potrebuje Logitechov prilagoje­valnik – kljucek. Opozorila za SMS Zvok za sporocila na telefonu se je spremenil, sama ga pa ne znam vec popraviti. V nastavitvah SMS je nastavljen želeni, ko pa SMS prej­mem, se sliši neki zvok, ki ga sploh ni med ponujenimi »notifikacija­mi«. Tudi ko sem zamenjala izbra­nega v nekega drugega, ki so na voljo, se ta ne spremeni. Irena Vse je odvisno od konkretnega telefona in konkretne razlicice operacijskega sistema na njem. Sumimo, da se je mogoce zame­njala privzeta aplikacija za spre­jemanje esemesov, torej da jih ne sprejema originalna Android, ampak katera druga (ali obra­tno, da je originalna Androidova prevzela štafeto od Samsungove, ki ste jo nekoc uporabljali). Vseeno bi mogoce v nastavi­tvah poiskali še nastavitve za druge aplikacije, ki podpirajo SMS, recimo Hangouts in Face­book Messenger. Oba lahko pre­vzameta prejemanje esemesov, kar bi tudi spremenilo zvok, ki ga dobite ob novem sporocilu. (Pre)visoka locljivost Ko odprem Google Chrome ali ka­terokoli drugo spletno stran, je vse, kar ni napis (logotipi, slike), neo­stro in je videti razmazano. Morda veste, zakaj? Matej Najprej preverite, ali imate morda nastavljen zum – kombi­nacija ctrl 0 (nic kot številka) re­setira zum spletnih strani, ctrl + jih poveca, ctrl – zmanjša. Nato si oglejte, ali enako deluje v drugih brskalnikih, predvsem Firefoxu. Lahko preverite še, kako so na­stavljeni Windows. Konkretno v Control Panel – Display Settin­gs (do tega pridete tudi z desnim klikom na namizje). Tam se po­igrate z zumom pod Scale and layout. Prenosniki z locljivostjo FullHD imajo pogosto nastavlje­no na 125 odstotkov, višje loclji­vi pa še vec, kar lahko malce »po­kvari« slike na spletu. Je Android Auto brezžicen? Zanima me, kako se v praksi obne­se brezžicna razlicica Android Auto, ker v clanku v zadnjem Monitorju, kakor sem na hitro prebral, ni ekspli­citno mišljena taka uporaba. Hvala. Namrec imam namen kupiti nov avto (citroen), a ko sem ga v salo­nu hotel preizkusiti oziroma priklo­piti, sem dobil obvestilo, da potre­bujem kabel. Drugace imam telefon Google Pixel 2 z zadnjim Androidom 9. Dean Brezžicna razlicica Android Auto je šele napovedana, avto­mobili je še ne podpirajo. Žal .... NASVETI PRO ET CONTRA = 74 oktober 2018 Vedno vec novih avtomobilov omogoca povezovanje s pametnimi telefoni in njihovo vsebino prikazuje na vgrajenem zaslonu. Menite, da ima tak pristop prihodnost? Kar imam v avtomobilu, je dovolj Prepustimo se specialistom! olega na levi strani se gotovo šali, ko pra­vi, da imajo avtomo­bili na osrednjem zaslonu vse, kar potrebujem(o), še posebej, ko v tej smeri dodatno izposta­vi »zmogljivo navigacijo«. Imel sem priložnost voziti mercedese in beemveje visokega cenovne­ga razreda, pa si cesa takega ni­kakor ne bi upal trditi, kaj šele, da bi kaj takega veljalo za »ce­novno zelo dostopne modele«. Predvsem navigacija v avto­mobilih je pac svetlobna leta oddaljena od tistega, kar zmore Google, ceprav se zadnje case avtomobilski proizvajalci z (bi­všo) Nokijino navigacijo Here kar lepo trudijo. Še vedno pa je prikaz zemljevidov graficno manj bogat, upravljanje manj mehko in tekoce, da o neobsto­ju ekosistema, prek katerega bi na racunalniku ali telefonu že pred potovanjem uredili žele­ne lokacije, niti ne govorim. Pa o avtomobilskih navigacijah, ki niso povezane s spletom (in ne kažejo stanja prometa na ce­sti), ampak temeljijo na neka­kšnih karticah SD, ki jih mora­mo proti placilu osveževati, raje tudi ne. Ce je zaostanek pri zemljevi­dih še nekako razumljiv, pa tež­ko razumem, zakaj so v avto­mobilih še vedno vgrajeni upo­rabniški vmesniki, ki bi se jih sramoval vsak programerski zacetnik (kaj šele strokovnjak za uporabniške vmesnike). Nji­hova izdelava je pac znanost, kot vsaka druga, zato je utopic­no pricakovati, da bodo upo­rabniki zadovoljni z nekaj okor­no postavljenimi meniji na ne­kaj podstraneh. Nazadnje sem take katastrofe vmesnikov videl v dražjih renaultih in celo – v tesli! Komaj verjetno, toda tam se je treba prek menijev prebi­jati tudi zgolj zato, da uravna­mo temperaturo ali upravljamo glasbo. Da, avtomobilisti še vmesni­kov za predvajanje glasbe, ki so med nami že desetletja, ne obvladajo! Tistih nekaj tipk za start, stop in previjanje jim še nekako gre, takoj ko se je treba premikati po glasbi, avtorjih in žanrih, pa smo spet pri zgoraj omenjenih težavah z uporabni­škim vmesnikom. Mislim, da bi bila edina pra­va odlocitev, da bi avtomobilski proizvajalci ta del avtomobila predali tistim, ki to zares obvla­dajo – strokovnjakom za upo­rabniške vmesnike pri Applu in/ali Googlu. Res pa je, da trenutna imple­mentacija Apple CarPlaya in Android Auta ni ravno najbolj­ša. To, da je treba telefon pove­zati s kablom USB, je »takoooo prejšnje stoletje« in to, da ima­mo na voljo le nekaj aplikacij, ki nam jih sistem dovoli upora­bljati, prav tako. Toda brezžicne razlicice ravnokar prihajajo na tržišce, vecja odprtost za doda­tne aplikacije pa prav tako. Pri­hodnost je svetla! Matej Šmid odobni avtomobili so vedno bolj pametni, pri vožnji nam med dru­gim pomagajo z raznovrstni­mi pomagali, informacijami ter zabavo na osrednjem zaslonu, ki mu s tujko pravimo infotain­ment sistem. Zamisel avtomo­bilske industrije o centralni na­pravi v avtomobilu sta z nav­dušenjem po svoje nadgradila Google in Apple z aplikacijama Android Auto ter CarPlay. Pri obeh gre v grobem za okrnjeno preslikavo telefonskega zaslona na avtomobilski sistem, zato ju ne priporocam. Dobro opremljen novejši av­tomobil ima na osrednjem za­slonu vse, kar potrebujem. Že cenovno zelo dostopni mode­li premorejo zmogljivo naviga­cijo, podatke o prometu, sliko z vzvratne kamere ter glasov­no upravljanje. Zakaj bi v sis­tem s kablom povezoval izbrani pametni telefon, da bi pridobil funkcionalnost, ki jo avtomo­bil tako in tako že ima? Za bra­nje in odgovarjanje na besedil­na sporocila ali elektronsko po­što? Saj smo vendar v vozilu in s takim pocetjem ogrožamo vse okoli sebe! Osebno me že preti­rano prostorocno pogovarjanje med vožnjo moti. Privzeti avtomobilski sistem z Bluetooth povezavo in s po­sejanimi mikrofoni po avtu ter z zvocniki omogoca predvaja­nje glasbe s telefona ali odgo­varjanje na (pri meni nujne) kli­ce. To je povsem dovolj. Prosto lahko izbiram med naloženimi albumi ter imenikom, vkljucno s pregledom prejetih in neod­govorjenih klicev, nikoli se ne pocutim omejenega. Naspro­tno, vožnja je ravno prav spro­šcujoca, a hkrati povezana s svetom. Ce povezave v nekem trenutku ne želim, je dovolj en samcat dotik avtomobilskega zaslona, ki v trenutku prekine zvezo s telefonom. Pa naj vrag ceblja v prtljažniku, ce hoce! Avtomobilski proizvajalci in­fotainment sistemu namenjajo ogromno pozornosti. Vedno vec upravljanja avtomobila odpade na osrednji zaslon, hkrati pa so vse za uporabnika pomembne informacije v zvezi z vozilom vseskozi na dosegu prstov. Av­tonomne zmožnosti avtomo­bilov zahtevajo nenehno poso­dabljanje programske opreme, ki jo bomo v prihodnosti zago­tovo prožili izkljucno prek pri­vzetega sistema. Uporaba la­stnih infotainment sistemov je za proizvajalce ogromnega po­mena, saj prek njih dobivajo po­datke o obnašanju vozil, nava­dah voznikov, stanju na cesti in podobnih receh. Ker spletni ve­likani živijo od pridobljenih po­datkov in jih s težkim srcem de­lijo, dvomim, da bodo vecji (in prestižnejši) proizvajalci aktiv­no sodelovali z Applom ali Goo­glom. Tadva jim že tako in tako zbijata ceno (nekatere) doda­tne opreme v vozilih, ko v žepe voznikov redno dostavljata po­dobno funkcionalnost, na pri­mer brezplacno navigacijo. Lep primer nezainteresiranosti je Tesla, ki za CarPlay ali Android Auto noce niti slišati. Ni cudno torej, da so oba mobilna avto­mobilska infotainment sistema prvi podprli nizkocenovniki. Boris Šavc S K VZPON IN PADEC BONDWELL BONDWELL VZPON IN PADEC q q 76 oktober 2018 oktober 2018 77 ondwell je bilo podje­tje s sedežem v Hon­gkongu, ki je racunal­niški javnosti postalo bolj znano leta 1984, ko je prevzelo ame­riško podjetje Spectravideo, ki je tudi veljalo za prodajalca do­macih racunalnikov. »Kitajci« so se takoj lotili dela, in to pre­cej temeljito. Ime Spectravideo se je takoj poslovilo, družba se je preimenovala v Bondwell In­dustrial Co. Inc., prav tako pa hi­tro opustila izdelavo racunalni­kov za domaco uporabo ter se posvetila gradnji sistemov, ki so temeljili na operacijskem siste­mu CP/M pa tudi s PC združlji­vih osebnih racunalnikov. Bon­dwell je bil tudi eden prvih pro­izvajalcev na svetu, ki je videl prihodnost v prenosnih racunal­nikih. Ameriške tekmece je stra­šil s preverjenim receptom v sve­tu potrošniške elektronike– zna­tno nižjo ceno od konkurence. Žal je izdelovalec pogosto spre­jel kompromis prevec, zato nje­govi racunalniki nikoli niso po­stali ikone v racunalniški indu­striji. Oglejmo si nekatere stva­ritve, ki so dale misliti tako tek­mecem kot kupcem. V prvih letih po ustanovi­tvi je podjetje Bondwell proda­jalo vrsto predhodnikov preno­snih racunalnikov, ki so temelji­li na osembitnem procesorju Zi­log Z80 in operacijskem siste­mu CP/M-80. Racunalniki Bon­dwell-12, Bondwell-14 (predsta­vljena 1984) in Bondwell-16 (z letnico 1985) so zelo spominja­li na modele še enega pionirja v svetu prenosnih racunalnikov – družbe Osborne –, a so hkra­ti premogli tudi lastne inovacije. Ena najbolj izjemnih, upoštevaje cas nastanka teh racunalnikov, je bil vgrajen sintetizator govo­ra – racunalnik je znal uporabni­ku torej povedati izide poizvedb oziroma ukazov. Nad slednjim so bili zacudeni celo inženirji takrat uveljavljenih ameriških proizva­jalcev racunalnikov. Udarili z dampinškimi cenami Bondwell-12 je bil pravza­prav prenosni racunalnik v kovc­ku, vgrajen pa je imel devetpalc­ni (23 cm) monokromatski CRT­-zaslon. Procesorju Z80 je dela­lo družbo 64 KB vgrajenega po­mnilnika, programe pa je lahko nalagal in bral ob pomoci dveh 5,25-palcnih disketnikov, ki sta podpirala diskete dvojne gostote (do 180 KB). Racunalniku je po­veljeval operacijski sistem CP/M 2.2. Model Bondwell-14 je prine­sel podvojeno kolicino delovne­ga pomnilnika, operacijski sis­tem CP/M 3.0 in podporo za di­skete vecje gostote zapisa (360 KB). Šele model Bondwell-16 je enega izmed dveh disketnikov zamenjal za vgradni disk zmo­gljivosti slabih 10 MB. V kombinaciji z res dostopni­mi cenami (od nekaterih konku­rencnih racunalnikov so bili tudi vec kot polovico cenejši) je Bon­dwell za svoje racunalnike vedno našel kupce. A ti so nato spozna­li vrsto kompromisov, na katere je moral pristati izdelovalec, da je dosegel nizko ceno. Že samo ohišje je bilo izdelano iz ne prav trdne plastike in dalec od stan­dardov, ki so veljali za takratne prenosne racunalnike. Uporabni­kom je velikokrat težave povzro­cal tudi napajalnik, ki se je pre­greval in izklapljal (ker ni imel vgrajenega ventilatorja). Za na­mecek je bil namešcen neposre­dno pod tipkovnico. Tudi izbira perifernih naprav je bila na racun okrnjenega nabora vmesnikov precej manjša kot pri konkurenci. Kitajci se hitro ucijo A azijskemu proizvajalcu s se­dežem v Kaliforniji je bilo tre­ba priznati, da se je hitro ucil. Že njegov cetrti prenosnik, poimenovan Bondwell-2, pred­stavljen leta 1985, je odpravil vec napak predhodnikov. Konkuren­ca je preprosto zmajevala nad za takratne prenosljive racunalnike nizko ceno 995 ameriških dolar­jev, a kljub temu je Bondwell-2 za odšteti denar kupcu ponudil procesor Z80L, 64 KB pomnilni­ka (na voljo sta bili tudi razširitvi na 256 ali 512 KB) ter disketnik s podporo za diskete zmogljivo­sti 360 KB. Med vmesniki sta bila na voljo tako serijski kot paralel­ni vmesnik. Kot eden (zelo!) red­kih prenosnih racunalnikov s sis­temom CP/M je imel vgrajeno celo baterijo. A presenecenj za to leto še ni bilo konec. Sledil je 5,5 kilogra­ma težki prenosni racunalnik Bondwell Model 8, ki je že pre­mogel znatno bolj skromne zu­nanje mere od predhodnikov (284 x 78 x 310 mm). Poganjal ga je Intelov procesor 80C88 (takta 4,77 MHz), vgrajeni LCD­-zaslon pa je lahko izpisal bese­dilo velikosti 80 vrstic x 25 zna­kov ali pa izrisal grafiko loclji­vosti 640 x 200 pik. Uporabni­ki, ki se niso zadovoljili s sliko na monokromatskem zaslonu, so lahko sliko v barvah pošilja­li na drug zaslon prek kompozi­tnega ali RGB-vmesnika. Pod tip­kovnico, ki je premogla 76 tipk, je bila vgrajena baterija, vsebi­ne pa je uporabnik lahko nala­gal ob pomoci 3,5-palcnega di­sketnika (720 KB diskete) ali modema (hitrost 300 baudov). Bondwell-8 je bil tudi prvi racu­nalnik podjetja, ki je bil združljiv s standardom PC. Pozneje so predstavili še napre­dnejši prenosnik Bondwell-18, ki je že premogel procesor z arhi­tekturo x86 in je poganjal MS­-DOS. Podjetje je imelo še vrsto zanimivih idej, nekatere je tudi bolj ali manj uspešno preneslo v prakso. Leta 1991 je tako kot prvo na svetu v prenosni racu­nalnik vgradilo senzor gibanja, ki je deloval kot varnostni me­hanizem. Ce uporabnik ni vne­sel pravilnega gesla, je racunal­nik sprožil alarm, ko ga je posku­šal premakniti. Vecina uporabni­kov je funkcijo videla kot nadle­žno, zato se pozneje na preno­snikih ni vec pojavil. Stavili na supertanke prenosnike in pogoreli V 90. letih prejšnjega stole­tja se je Bondwell odlocil speci­alizirati za takrat supervitke pre­nosne racunalnike. Model Bon­dwell B200 Superslim je bil si­cer debel šest cm, a je še vedno premogel 8 MHz Intel procesor 80C88 CPU, 640 KB pomnilnika RAM, dva 3,5-palcna disketnika ter 10,5-palcni monokromatski zaslon LCD. Energijo za vec kot uro samostojnega dela mu je za­gotavljala NiCad baterija. Leta 1990 predstavljeni Bon­dwell B310 Superslim je prinesel generacijo procesorjev 286, nje­gov naslednik B310V pa je takt procesorja že dvignil na 16 MHz, premogel pa je tudi trdi disk 40 MB in MS-DOS 4.01. Vgrajeni zaslon je že prikazoval grafiko v locljivosti VGA (640 x 480 pik). Žal se za tiste case supertanki prenosniki med uporabniki niso prijeli, saj tudi potreb po rabi ra­cunalnikov na terenu ni bilo. Bondwellov racunalniški odde­lek se je zato soocal s slabšo pro­dajo, ki je zaustavila nadaljnji ra­zvoj pa tudi obstoj podjetja. Od prenosnikov k univerzalnim daljinskim upravljalnikom Pred 30 leti so se poleg racu­nalnikov v gospodinjstva po sve­tu že množicno selili tudi televi­zorji, videorekorderji in razlic­ni radijski predvajalniki, kasetar­ji ter predvajalniki plošckov CD (beri: zgošcenk). Podjetju Bon­dwell velja cestitati za to, da je imelo »nos« za obetajoca tehno­loška podrocja. Že leta 1988 je tako izdelalo enega prvih univer­zalnih daljinskih upravljalnikov na svetu. Daljinec BW-5010 je lahko krmilil do pet naprav, vgra­jeno je imel celo osvetlitev tipk. Nekoc obetajoce podjetje iz sveta prenosnih racunalnikov je tako leta 1993 zakljucilo njihovo prodajo in se posvetilo izdelavi univerzalnih daljinskih upravljal­nikov. Bondwell se je prestruktu­riral v Remotec Technology Ltd in poskrbel, da je še eno racunal­niško ime odšlo v zgodovino.. Prepoznali potencial prenosnikov, a ga niso znali unovciti Podjetje Bondwell je predstavljalo enega prvih »kitajskih« poskusov osvojitve Zahoda z racunalniško tehnologijo. Posebej spretni so bili na podrocju miniaturizacije, torej prenosnih racunalnikov. Miran Varga B . Bondwell se je z osebnimi racunalniki zoperstavil tako uveljavljenim imenom v industriji kot tudi pretežno ameriškim »garažistom«. A je kaj kmalu presedlal v pretežno prenosniške vode. . Bondwell je prenosljive racunalnike prodajal po cenah, o katerih so ameriški konkurenti lahko le sanjali. . Bondwell je pred 30 leti narekoval oblikovalske trende v svetu (za tiste case) supertankih prenosnikov. . Adut prenosnika B310 Superslim je bila vsekakor tipkovnica – v nasprotju z vecino drugih prenosnikov so jo hvalili celo programerji in inženirji, torej tisti, ki so jo najvec uporabljali. . Eden prvih univerzalnih daljinskih upravljalnikov na svetu je hitro postal velik hit. Celo tako velik, da se je proizvajalec prenosnikov odlocil posvetiti predvsem izdelavi daljincev. MONITOR PRO MONITOR PRO 78 oktober 2018 oktober 2018 81 80 Novice Padec interneta – se lahko primeri nepredstavljivo? Komunikacije in varnost: igra macke z mišjo Varnostnotehnološki glavoboli Je mar blockchain rešitev za informacijsko varnost? Evolucija elektronskega sestankovanja Videokonference v visoki locljivosti 82 84 86 88 90 94 Digitalne nevarnosti so povsod okoli nas MIRAN VARGA avedanje o tem, kako nevaren in razširjen je kibernetski kriminal, je v svetu relativno slabo. Ozave­šcanja ljudi skoraj ni, a pogovor med prijatelji in znanci razkri­je, da stvari še zdalec niso nedol­žne. Kako bi tudi bile, ce drži po­rocilo PwC Global Economic Cri­me Report, ki ugotavlja, da je ki­bernetski kriminal že skocil na drugo mesto med vsemi oblika­mi kriminala. O njem poroca na­mrec kar 31 odstotkov vseh orga­nizacij. Pa sem preprican, da vse o vdorih, zlorabah in krajah po­datkov ne porocajo – nekatere zato, ker jih je sram, spet druge pa, ker sploh (še) ne vedo, da so bile zlorabljene. Informacijsko varnost ve­lja zato jemati skrajno resno – tako v podjetjih kot doma. Pod­jetja najbolj skrbijo internetni napadi in spletne prevare. Oboji merijo na pogosto najšibkej­še clene varnostne verige – za­poslene. Digitalnih nevarnosti, ki prežijo na podatke, aplikaci­je, sisteme in, seveda, uporab­nike, okoli nas kar mrgoli. Tega dejstva se zavedajo le redki. Do­kler ne pristanejo med žrtva­mi. Ranljivosti IT-infrastrukture in okolja se da odpravljati spro­ti, ce podjetje premore IT-odde­lek, ki pozna t. i. varnostno hi­gieno. Torej ljudi, ki spremljajo krajino kibernetskih groženj in ustrezno krpajo ter posodablja­jo sisteme. Seveda to ni vsemo­gocen ukrep, ce nato tajnica ali pa pripravnik nekomu tretjemu kar v e-poštnem sporocilu pošlje zahtevane datoteke ali prijavne podatke za dostop do omrežja, sistema ali aplikacije. Celotna industrija informacijske varno­sti spoznava, da jo lahko bolj kot sama tehnologija reši le znanje. Ljudje se tudi sicer v realnem ži­vljenju po vecini nalašc ne spra­vljamo v težave, ne obiskujemo temacnih ulic in vsem znanih problematicnih predelov mest. Zakaj bi torej to poceli na sple­tu? Otroke ucimo, da je internet poln nevarnosti, torej je skraj­ni cas, da ga kot takega zacne­mo dojemati tudi odrasli. In se, ce nas že v službi o tem ne po­ducijo, izobražujemo in varuje­mo kar sami. Ozavešcanje in iz­obraževanje morata postati stal­nica za vse zaposlene, tudi vod­stvo in informatike. Ste se kdaj vprašali, ali sodo­ben CIO sploh pozna digital­ne napadalce? Skupnost varno­stnih strokovnjakov je pogosto neprizanesljiva tudi do njegove vloge. V podjetjih v ZDA direk­tor informatike v povprecju šteje 43 let. Njegovo poznavanje kra­jine kiberkriminalcev je pogosto nepopolno, saj na drugi strani niso vec nadobudni dijaki, ka­kršna sta bila Steve Jobs in Ste­ve Wozniak, ki sta z vdori v tele­komunikacijsko omrežje prido­bila možnost brezplacnih med­narodnih klicev. »Nedolžnih« na­padalcev danes ni vec. Celo dr­žave in drogeraški karteli vlaga­jo v kibernetski kriminal, obsta­jajo tržnice programerjev, ki pi­šejo škodljive kode in viruse po meri. Ocitno je, da se CIO in nje­gov oddelek informatike težko spopadeta z zlom, ki je na drugi strani. Zato pa je treba tudi var­nost v podjetjih nadgraditi po vzoru skupnosti. Vzpon varno­stno-operativnih centrov se zdi (vsaj v mojih oceh) pravi odgo­vor družbe in ponudnikov var­nostnih rešitev na izziv, kako se zoperstaviti digitalnim nevarno­stim.. Z MONITOR PRO NOVICE U Rekordna prodaja strežnikov in pomnilniških sistemov U Vsi se gremo veriženje blokov ali pac ne? Raziskave družbe IDC kažejo na izredno rast prodaje strežni­kov in pomnilniških sistemov, kar je posledica vlaganj v mo­dernizacijo infrastrukturo, še posebej pri storitvah v oblaku. Zadnje cetrtletje je zabeleži­lo nasploh najvecjo rast proda­je v zgodovini strežnikov, saj se je prodaja povecala kar za 43,7 odstotka. To je že cetrto zapo­redno cetrtletje z dvoštevilcno rastjo. Proizvajalci so skupno pro­dali 2,9 milijona strežnikov v kupni vrednosti vec kot 22,5 milijarde dolarjev. Na prvem mestu je Dell s skupno 18,8- odstotnim tržnim deležem in kar 52,9-odstotno medletno prodajo. Sledi HPE s 16,6 od­stotka trga (+11,7 odstotka), na tretjem mestu pa sta porav­nana Lenovo in IBM s 7,3 od­stotka trga (+87 oziroma +57 odstotkov). Morda velja opo­zoriti na tri ponudnike, ki de­lijo peto mesto. Cisco se z ra­stjo 22,4 odstotka lepo uvelja­vlja med vodilnimi ponudniki, iz ozadja pa prihaja Huawei, ki je zabeležil prav tako izjemno prodajo z rastjo 77,1 odstotka. Toda prava zvezda je najbrž širši množici povsem nezna­no ime – kitajska družba In­spur, ki je v enem samem cetr­tletju vec kot podvojila proda­jo (+112,3 odstotka) in ustva­rila vec kot milijardo prometa s prodajo strežnikov. Trije ki­tajski ponudniki Lenovo, Hu­awi in Inspur imajo tako zdaj skupno že skoraj toliko prome­ta, da bi lahko prehiteli HPE na drugem mestu. Najbrž ni presenecenje, da je odlicna prodaja strežnikov mocno spodbudila tudi rast prodaje pomnilniških sistemov, ki se seveda naravni sopotniki stre­žnikov. Ta segment je zrasel za 21,3 odstotka s skupnim prometom v vrednosti 13,2 milijarde dolarjev. Prva tako ne prese­neca, da je ko­licina proda­nega pomnil­niškega prostora rastla bistve­no hitreje kot vrednost proda­nih izdelkov – 70,7 odstotka, svet pa je dobil novih 111,8 Ebi­ta prostora. Na prvih treh mestih sreca­mo Dell, HPE in NetApp (19,1, 17,3 in 6,3 odstotka), sledita pa IBM na cetrtem in spet troji­ca na petem mestu: Hitachi, Le­novo in Huawei. Segment najz­mogljivejših in najbolj razširlji­vih sistemov za tako imenova­ne hyperscale podatkovne cen­tre je rasel še posebej strmo – 31,7 odstotka vec prodanih iz­delkov kot pred letom dni. Ce gre verjeti najnovejšim raz­iskavam uglednih svetovnih sve­tovalnih družb, kot sta PwC in Deloitte, velika vecina podjetij po vsem svetu intenzivno preu­cuje ali pa celo že uvaja rešitve, ki uporabljajo tehnologijo veriže­nja blokov. Raziskava med okoli 600 me­nedžerji, ki jo je opravila druž­ba PwC, je, denimo, pokazala, da se z veriženjem blokov danes ukvarja skoraj 84 odstotkov vseh vprašanih. Od tega jih 20 odstot­kov tehnologijo šele raziskuje in analizira, 32 odstotkov jo že uporablja v razvoju, 10 odstot­kov preizkuša že razvite pilotske projekte, kar 15 odstotkov pa ve­riženje blokov uporablja v redni produkciji. Komaj sedem odstot­kov je takih, ki so nekaj delali na tem podrocju, a so ustavili nasle­dnje korake, 14 odstotkov pa jih o tem sploh ne razmišlja. Nic manj optimisticni in pro­dorni niso izidi raziskave družbe Deloitte, kjer 74 odstotkov me­nedžerjev med 1053 vprašanimi meni, da imajo »dober poslovni primer« za vlaganje v tehnologi­jo veriženja blokov. Tu je kar 43 odstotkov anketiranih navedlo, da imajo v uporabi »nekaj, na te­melju veriženja blokov«, 41 od­stotkov pa naj bi to storilo v na­slednjem letu. Na prvi pogled je videti, da ste že v zaostanku, ce doslej še niste investirali v veriženje blo­kov. Pomanjkanje primerne­ga poslovnega primera, trdnih standardov, potrebnih kadrov in znanja … Vse to je na prvi po­gled drugotnega pomena v pri­merjavi s pricakovanimi ucinki. Toda ali je res tako? Tretja svetovalna hiša, družba Gar­tner, ima v rokah nekoliko starej­šo raziskavo (maj 2018), kjer so ugotovitve precej drugacne. Po tej je le okoli odstotek vprašanih postavilo rešitve, ki uporabljajo tudi veriženje blokov, resnicno v produkcijo. Kar 43 odstotkov jih zadeve spremlja, vendar še ni­majo konkretnih nacrtov, 34 od­stotkov pa jih nima nobenega in­teresa na tem podrocju. Kako je torej mogoce, da po­dobne raziskave uglednih hiš da­jejo tako razlicne rezultate? Tre­ba je znati brati med vrsticami. Poznavalci trdijo, da je v resni­ci le malo projektov na temelju veriženja blokov prešlo fazo pi­lotskega projekta, marsikje so še globoko v preverjanju smiselno­sti in uporabnosti tehnologije. Izjave sogovornikov v anketah so tudi mocno odvisne od njiho­vega profila. Medtem ko sta De­loitte in PwC spraševala splošno populacijo menedžerjev, je Gar­tner nekoliko vec povprašal vod­je informatike. Vec kot ocitno je, da se razumevanje, v kateri fazi so projekti v lastnih podjetjih in kakšna so merila za pilotsko ali splošno rabo, mocno razlikuje od tega, na katerem položaju je sogovornik ankete. Toda ce nekatere napovedi prehitevajo resnicno dogajanje, pa imajo vsa svetovalna podjetja enako mnenje: tehnologija veri­ženja blokov bo spremenila in­formatiko in vlaganja bodo zelo velika. Leta 2025 naj bi bil trg tehnologij za veriženje blokov vreden okoli 176 milijard dolar­jev, 2030 pa menda že tri bilijo­ne (!) dolarjev. Najbrž tudi zara­di tega vsi brezglavo hitijo. U Microsoft naj bi podkupoval Madžare Ameriški organi so vzeli pod drobnogled Microsoftovo poslovanje na Madžarskem v letih 2013 in 2014. Microsoft naj bi tedaj posrednikom na Madžarskem ponujal pisarni­ške programe Word in Excel po smešno nizkih cenah, da bi jih prodali ma­džarski vladi z velikansko maržo. Ce se bo razlika v ceni izkazala za preve­liko, bodo v Redmondu obtoženi korupcije in podkupovanja. Microsoft je bil v preteklosti podobne prakse že obtožen v Italiji, Romuniji in na Kitaj­skem, medtem ko so njegovi partnerji podkupovali uradnike še v Rusiji in Pakistanu. Ali se bo preiskava razširila tudi na druge države, ni znano. NOVICE MONITOR PRO ANDROID U Ameriško tožilstvo zahteva od Facebooka ukinitev šifriranja aradi prisluškovalnih afer v zadnjih letih je vecina programov za hipno sporocanje dobila mo­žnost šifriranja vsebine sporo­cil. To pa seveda ni všec orga­nom pregona, ki si na vse kri­plje prizadevajo pridobiti do­stop. Facebookov Messenger tudi uporablja šifriranje (a ne privze­to, temvec ga moramo vkljuciti), ki bi moralo biti (ce ni kakšnih hrošcev v izvedbi) neprebojno. To pa pomeni, da si organi pre­gona ne morejo pomagati niti s sodno odredbo, ker do podat­kov niti Facebook ne more. Se­veda pa jih lahko prestrežejo pri viru ali na cilju, ce torej okužijo napravo, ki komunicira. Reuters poroca, kako se ame­riško ministrstvo za pravosodje že dlje casa trudi Facebook pre­pricati o vstavitvi stranskih vrat v Messenger, da bi lahko posluša­ti glasovna sporocila. Ta so tre­nutno šifrirana od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end), torej do njih ne morejo. Zaradi sodne­ga postopka v Kaliforniji je ta te­matika spet aktualna. Gre za kriminalni primer pro­ti clanom kriminalne združbe MS-13, ki tece v Kaliforniji, kjer želi ministrstvo od Facebooka iz­siliti predajo s primerom pove­zanih pogovorov, cesar Facebo­ok ne more in noce storiti. Fa­cebook poudarja, da bi moral v ta namen v svoj program vgra­diti stranska vrata ali vdreti v napravo osumljenca, cesar seve­da ne želi storiti. Po drugi stra­ni tožilstvo vztraja, da podjetje ne bi smelo preprecevati izvedbe sodne odredbe o prisluškovanju. Primer spominja na spopad med FBI in Applom, ko Apple ni hotel, mogel ali znal odkleniti ši­friranega telefona enega izmed storilcev strelskega pohoda. Ka­sneje je telefon odklenil zuna­nji podizvajalec. Bistvena razlika pa je, da gre tokrat za pogovore med dvema clovekoma, tedaj pa je šlo za vsebino telefona. Mne­nja strokovnjakov so sicer veci­noma naklonjena šifriranju. Po­udarjajo, da si ne moremo privo­šciti namernega vgrajevanja ran­ljivosti v algoritme, cetudi je na­men dober. Z U Microsoft na pomoc demokraciji v boju proti ruskim hekerjem U Zavarovanje pred kibernetskimi neprilikami Ker se moderno vojskovanje bije tudi na internetu, se temu prilagajajo tudi države in ponu­dniki zašcite. Microsoft sporo­ca, da so v sodelovanju z ameri­škimi sodišci v zadnjih dveh le­tih zasegli domene in ustavili 84 spletnih strani, ki so jih napadal­ci uporabljali za lovljenje žrtev. Ob tem Microsoft prst usmerja v Rusijo. Zunanje internetno vmešava­nje v volitve so najocitneje za­znali leta 2016 na ameriških in lani na francoskih. Microsoft je pretekli teden izvedel še eno sodno odredbo in zasegel šest domen, na katerih je imela svoje strani skupina Fancy Bear (ozi­roma APT28), ki je po ocenah strokovnjakov tesno povezana z rusko vlado, zato gre za držav­ne hekerje. Šlo je za strani, ki so bile namenjene ciljanim napa­dom (spear phishing), kjer želijo žrtve pre­tentati, da gre za legi­timne strani in jih pre­pricati v obisk, da bi se okužile. Poleg tega je Micro­soft razširil tudi pro­gram za zašcito de­mokracije (DDP) še z Microsoft AccountGu­ard. Gre za dodatno zašcito za­sebnih in poslovnih elektronskih racunov udeležencev volitvah. DPP sicer tece že od aprila in po­nuja zašcito pred vdori, zašcito elektronskih volitev, transparen­tnost pri oglaševanju in boj pro­ti širjenju dezinformacij. Kako je pri tem uspešen, pa bo poka­zal cas. Tudi zavarovalnice se premi­kajo v 21. stoletje. Zavarovalni­ca Sava je skupaj z varnostni­mi strokovnjaki družbe Unistar PRO kot prva slovenska zava­rovalnica ponudila zavarova­nje, povezano s tveganjem ki­bernetskega vdora. Zavaroval­nica stranki v primeru kiber­netskega vdora nudi najrazlic­nejše asistence. Te vkljucujejo storitve asistence od splošnih informacij o zasebni kibernet­ski varnosti, svetovanje glede varne uporabe naprav in apli­kacij, obnove podatkov v pri­meru kibernetskega vdora, obnovo programske opreme in obnovo varnostnih nasta­vitev. Zaenkrat je kibernetsko zavarovanje del premoženjske­ga zavarovanja DOM, katere­ga del je med 50 razlicnimi kri­tji tudi pravna zašcita (kritje stroškov odvetnikov in pravnih svetovanj na zasebnem ter po­klicnem podrocju), omenjeno zavarovanje pa je namenjeno le fizicnim osebam. Upamo, da bo tovrstno zavarovanje pred digitalnimi nevšecnostmi 21. stoletja kmalu dobilo posne­movalce tudi pri drugih zava­rovalnicah. OGLASNO SPOROCILO Padec interneta – se lahko primeri nepredstavljivo? pravimo krajšo misel­no telovadbo. Kaj bi po­celi, ce bi po svetu od­povedal internet? Po zacetnem šoku, ko bi ugotovili, da ne mo­remo do nobene od spletnih stra­ni, ki hranijo malodane vse naše podatke in digitalne spomine, bi sledilo soocenje z realnostjo. Ne moremo niti do digitalne zabave – YouTube in Netflix ne deluje­ta niti Spotify ali priljubljena ra­dijska postaja, ki nam je glasbe­ne ritme pošiljala prek interneta. Gremo v službo. A kaj bomo po­celi tam? Saj ne moremo dosto­pati do vecine dokumentov, ki so se hranili v oblaku, vecina apli­kacij, ki za temelj uporablja racu­nalniški oblak, je prav tako sama sebi namen. Misel »padel je internet« bi se ugnezdila v naše male možgane in kljuvala. Zaceli bi se spraševa­ti, kaj internet sploh je. Za mor­je povezanih racunalnikov gre, kako se lahko sesujejo vsi hkrati? Kdo lahko to sploh stori? So mar nas napadli Nezemljani? Bralci revije Monitor veljamo za tehnicno nadpovprecno nadar­jene. Splošno znanje in vedenje o internetu nas miri – medmrež­je racunalnikov in strežnikov ne more kar pasti. Internet je pre­velik, prevec decentraliziran in na kljucnih delih podvojen. Da bi kar odpovedal? Ne, to se ne more zgoditi. Ali pac? Crnih scenari­jev o padcu interneta resnicno ne manjka, o njih pa ne govorijo in pišejo le ljudje, ki si pod naglav­na pokrivala namešcajo alumini­jasto folijo, s katero se domnevno zavarujejo pred vdori signalov, ki bi lahko kvarljivo vplivali na nji­hov miselni proces. Omrežje vseh omrežij Internet ni le eno omrežje. Te­melji namrec na principu redun­dance, torej ima vrsto rešitev, ki poskrbijo, da se samodejno in hipno vzpostavijo nove poti, da naši podatki pripotujejo iz tocke A v tocko B, kamor so bili name­njeni. Lažje, a še vedno presneto tež­ko, bi bilo onemogociti del in­terneta, npr. v posamezni državi ali regiji. Socasno bi bilo namrec treba ugasniti ponudnike omre­žnih storitev (NSP), torej organi­zacije, ki ponudnike dostopa do interneta povezujejo z interne­tno hrbtenico. Ce »pade« le po­samezen NSP, se promet le pre­usmeri prek drugega – na voljo ima na tisoce drugih poti. Tudi podvodni opticni kabli (teh je po zadnjem štetju že vec kot 400) se stalno vzdržujejo, saj jih poško­dujejo potresi, podvodni plazovi, ladijska sidra itd. Katastrofa vseh katastrof Strokovnjaki so si enotni, da bi internet lahko omajala le kata­strofa, kot je še ni bilo, ki bi fizic­no poškodovala vodnike, strežni­ke in podatkovne centre, na ka­terih temelji internet, ali pa pre­kinila dobavo elektricne energi­je po svetu. A takrat padec inter­neta ne bi bil naša glavna skrb, šlo bi za preživetje cloveške vr­ste. Teorije omenjajo trk Zemlje z asteroidom ali pa globalno ter­monuklearno vojno. Sabotaža? Precej bolj verjeten scenarij bi bila sabotaža. NATO je lani po­rocal o mocno okrepljeni priso­tnosti ruskih vojaških podmor­nic v bližini podatkovnih kablov, ki povezujejo Evropo in ZDA. Ce bi v koordiniranem napadu voj­ska prekinila omenjene poveza­ve, bi internet še vedno deloval, je pa res, da bi bile komunikaci­je med ZDA in njenimi evropski­mi zavezniki otežene. Cloveška napaka? Neprofitna organizacija ICA­NN je leta 2015 izdala poroci­lo, ki je vsebovalo študijo ran­ljivosti internetnega »imenika«. Dilema, ki je trenutno še vedno predvsem teoreticna, je pove­zana z redundancnimi sistemi. Ce bi, denimo, vecji del interne­ta odpovedal za vec dni, bi delo prevzeli nadomestni sistemi. Do tu vse lepo in prav, a ce bi delo opravljali (pre)dolgo, bi se lah­ko zmedli in zaceli mešati nove in stare podatke. Gre za kom­pleksno študijo, ki jo najdete na www.icann.org. Obilna soncna energija Med za internet (in bržkone tudi ljudi) pogubnimi scenari­ji se v znanstveni srenji najdejo tudi študije o sprostitvi vecjega dela energije Sonca. Ta bi lahko ustvarila elektromagnetni pulz, ki bi, teoreticno, lahko »scvrl« vso elektroniko na Zemlji. Hekerski napad Kriminalke in filmi znanstve­nofantasticnega žanra kot precej verjeten scenarij padca interne­ta upodabljajo hekerske napade. Hekerji naj bi bili sposobni izde­lati racunalniški virus, ki bi lahko onemogocil racunalnike in seve­da sam internet. Varnostni stro­kovnjaki sicer trdijo, da je kaj ta­kega tako rekoc nemogoce, saj nihce ne pozna niti recepta, kako spraviti internet na kolena. Absolutne varnosti ni V sodobnem svetu stoodstotne varnosti ni. Ni absolutno varnih sistemov in omrežij. Lekcija ladje Titanik je še kako živa – potopila se je ladja, ki je veljala za nepoto­pljivo. Tudi internet velja za ne­zlomljivega, dokler se ne prime­ri nasprotno. Možnosti so sicer minimalne, poznavalci jih posta­vljajo na 1 : 250. Statistika gor ali dol, menim, da do nadaljnjega lahko še mirno spimo – internet bo še obstajal, ko se zbudimo.. Se mar lahko v prihodnje zgodi informacijska katastrofa v obliki globalne odpovedi delovanja interneta? Ce do tega res pride, bo za crni dan v cloveški zgodovini krivo nekaj, cesar nismo predvideli. Miran Varga O Komunikacije in varnost: igra macke z mišjo odstva družb se vse bolj zavedajo imperativa za­šcite intelektualne la­stnine in komunikacij podjetja pred nepooblašcenimi vpogle­di. Ker vecina podjetij še vedno ne premore direktorja za var­nost (CSO), ta naloga pogosto pristane na seznamu opravil di­rektorja informatike (CIO). Od­delek IT tako predstavlja prvo obrambno linijo, ko gre za za­šcito tehnologij in komunikacij­skih rešitev, ki jih uporabljajo za­posleni. Prav na zaposlene pa meri vecina napadalcev in škodlji­vih kod, saj jih kiberkriminal­ci pogosto vidijo kot najšibkej­ši clen varnostne verige. Raz­licne spletne in e-poštne preva­re, ki zaposlene prepricajo, da svoja uporabniška imena in ge­sla vnesejo v lažne spletne stra­ni in tako podatke malodane iz­rocijo hekerjem, so nadvse pri­ljubljene. Težava ni zgolj preva­rantska e-pošta, ki se ji skorajda ni mogoce izogniti, vedno vecjo grožnjo predstavljajo tudi preva­re, ki uporabnike dosežejo prek družbenih omrežij. Lanskole­tni napad na podjetje Equifax v ZDA je lep primer, kako ucinko­vite so lahko prevare. Napadal­ci niso le odnesli osebnih podat­kov in podatkov kreditnih kartic okoli 150 milijonov uporabnikov (pretežno Americanov), tudi od­ziv podjetja je bil slab. Dva tvita iz uradnega Equifax Twitter pro­fila sta namrec vsebovala pove­zavo do lažne Equifax strani, pri cemer sta uporabnike obvešcala, da so bili njihovi podatki zlora­bljeni. Zdi se, da v trenutku, ko podjetje zaposlene izobrazi o eni vrsti varnostne grožnje, že vzklije nova. Prav tako se zdi, da z vsakim varnostnim po­pravkom hekerji postanejo še mocnejši – kako tudi ne bi, saj z denarjem oziroma informa­cijami, ki jih ukradejo, lahko še pospešeno financirajo svojo (žal donosno) kriminalno de­javnost. Direktorji informati­ke imajo torej zahtevno nalo­go. Skrbeti morajo ne le za to, da bo tehnologija podpirala ra­zvoj poslovanja, in krpati ter posodabljati sisteme in aplika­cije, temvec morajo poskrbeti še za informacijsko varnost oko­lij, ki se zdijo kot trup ogromne ladje, ko pluje po morju, pol­nem piratov, ki samo cakajo pri­ložnost, kdaj jo bodo navrtali in potopili. Vloga ponudnikov varnostnih rešitev Težava je v tem, ko je enkrat ranljivost odkrita, je ponavadi že prepozno. V povprecju napa­dalci v sistemih in omrežju pod­jetja prebijejo okoli sto dni, pre­den jih kdo odkrije (oseba ali varnostna rešitev). Podjetja in CIO se zato vse pogosteje obra­cajo po pomoc k ponudnikom varnostnih rešitev in jih vedno vec implementirajo. A te mora­jo biti predvsem celovite, saj na­padalci pogosto poišcejo najšib­kejše dele obrambe in ne vdira­jo tam, kjer je zašcita najmoc­nejša. Požarni zidovi, protiviru­sna programska oprema, pro­gramje za odkrivanje škodljivih kod, sistemi za odkrivanje vdo­rov – vse to in še marsikaj dru­gega je danes nepogrešljiv del informacijske varnosti poslov­nih okolij. Ponudniki si mane­jo roke, saj zaslužijo vedno vec. Podjetja namrec pogosto nago­vorijo še k zakupu oblacnih in drugih varnostnih storitev, ki zagotavljajo stalen nadzor de­lovanja sistemov in omrežja. So­doben oddelek informatike bi moral imeti tudi lastno varno­stno ekipo. Seveda si tega manj­ša podjetja ne morejo privošciti, zato pa vedno vec programske opreme najemajo v obliki stori­tve iz oblaka – tam jo redno po­sodablja in skrbi za njeno var­nost ponudnik. Kako (za)šcititi komunikacije? Varnostni strokovnjaki pod­jetjem svetujejo, naj vec pozor­nosti namenijo zašciti komuni­kacij, saj so te ne le vektor na­pada, temvec pogosto kar tar­ca napadalcev. Priporocajo krip­tiranje vseh komunikacij, tako govornih kot e-pošte, med var­nostnimi rešitvami pa uporabo rešitev, ki v realnem casu opra­vljajo preverjanje spletnih naslo­vov (URL) ter odkrivajo škodlji­ve kode. V poslovnem svetu se vecina komunikacije z zunanjim svetom (torej s svetom zunaj podjetja) dogaja prek e-pošte, a jo poca­si zamenjujejo razlicne druge re­šitve, pretežno oblacne, namen­ske aplikacije, saj neželena pošta in poskusi prevar, ki se prebijejo cez najrazlicnejše filtre, še vedno dokazujejo, da varnostne rešitve niso vsemogocne. Posebno pozornost je treba nameniti mobilnim napravam, saj so te z vidika tveganja še bi­stveno bolj izpostavljene – mo­rebitni napadalci jih lažje odtu­jijo. Vsa vsebina na njih naj bo kriptirana, namestiti velja var­nostne rešitve, ki locijo zasebno vsebino od službene, in rešitve za upravljanje mobilnih naprav na daljavo. Tako tudi v primeru izgube ali kraje pametnega tele­fona ali prenosnika skrbnik IT­-napravo preprosto zaklene in iz nje na daljavo pobriše obcutljive podatke.. Vsako podjetje si prizadeva (za)šcititi obcutljive podat­ke. A pogosto niso na udaru le shranjeni podatki, napa­dalci lahko zelo veliko informacij odnesejo tudi, ce naj­dejo pot do komunikacijskih kanalov in rešitev podjetja. Dodatne skrbi za CIO, torej. Vinko Seliškar V t Enkripcija mora poslovnim okoljem preprosto »priti v kri«. Varnostnotehnološki glavoboli ocne more uporabnikov in proizvajalcev proce­sorjev se nadaljujejo. Av­gusta je procesorski velikan In­tel objavil, da imajo njegovi pro­cesorji zadnjih generacij še do­datno veliko varnostno pomanj­kljivost. Ranljivost, podobna ti­sti z imenom Spectre, je dobila ime Foreshadow, v tehnicni do­kumentaciji pa jo bomo prepo­znali tudi pod oznako L1TF. V nasprotju z ranljivostma Spec­tre in Meltdown, ki sta merili na izvajanje ukazov procesorja, Fo­reshadow lovi podatke. Cilja na­mrec na prvonivojski predpo­mnilnik procesorja (L1 cache), kjer se hranijo podatki, in to v izvirni, nekriptirani obliki, to­rej lahko napadalec pridobi gola uporabniška imena in gesla, cer­tifikate in še marsikaj drugega. Še vec, ranljivost Foreshadow lahko napadalcu omogoci, da pridobi tudi dostop do virtualizi­ranih virov naprave, kar je v sla­bo voljo spravilo številne skrbni­ke v podatkovnih centrih. V pri­meru rabe razlicnih virtualizira­nih strežnikov in v oblacnih oko­ljih namrec obstaja možnost, da napadalec prehaja med navide­zno neprehodnimi mejami vir­tualnih okolij. S škodljivo kodo okužena naprava z ranljivim pro­cesorjem bi torej napadalcu lah­ko omogocila pridobivanje naj­razlicnejših podatkov iz virtualk. Novi popravki za operacijske sisteme (Microsoft je s krpanjem že pohitel) so že na voljo, brž­kone pa bodo znova postregli z »davkom« v obliki zmanjšanih zmogljivosti na racun vecje var­nosti. Uporabniki Intelovih pro­cesorjev zadnje leto res lahko zgolj nemocno zmajujemo z gla­vo in cakamo na še kakšno nega­tivno presenecenje. Ocitno mo­nopolni tržni položaj vodilnega uspava in za svojo procesorsko arhitekturo ne skrbi kot vesten gospodar – vsaj ne z vidika infor­macijske varnosti. Žal je zelo verjetno, da nas ti­sto najhujše šele caka, in sicer v naslednjih mesecih, ko se bodo hekerji organizirali in pripravili nove škodljive kode, da bodo cilj­no izkorišcale odkrite ranljivosti v strojni in programski kodi osre­dnjih procesorjev, ki poganjajo vec milijard naprav po svetu. Ranljivi Bluetooth na vec kot dveh milijardah naprav Minilo je že leto dni, odkar je varnostno podjetje Armis razkri­lo ranljivost v tehnologiji bližnje­ga brezžicnega povezovanja Blu­etooth. Ranljivost, poimenova­na BlueBorne, je še danes priso­tna v številnih napravah z opera­cijskimi sistemi Android, iOS, Li­nux in Windows. Varnostni stro­kovnjaki ocenjujejo, da jih je kar dobri dve milijardi. Številni proi­zvajalci namrec niso opravili do­mace naloge in pokrpali lukenj, a tudi ce so jih, obstaja velika verjetnost, da uporabniki sami teh popravkov niso namestili. V naši okolici je zato veliko ranlji­vih naprav s povezavo Bluetooth, vkljucno s prenosnimi racunal­niki, pametnimi telefoni, pame­tnimi urami, televizorji, z zvoc­niki itd. Slabo milijardo ranlji­vih naprav predstavljajo napra­ve s starejšima sistemoma An­droid (razlicici Marshmallow ter Lollipop), vec kot tri cetrt milijar­de pa nezakrpane razlicice siste­ma Linux. Samodejno posoda­bljanje sistema Windows je po­skrbelo, da je ranljivih naprav z okenskim sistemom le še oko­li 200 milijonov, naprav z logoti­pom ugriznjenega jabolka (iOS) pa dobrih 50 milijonov (vse pred razlicico iOS 10). Ranljivost Blu­eBorne ni od muh, saj napadalcu omogoca, da prevzame popoln nadzor nad napravo, ukrade po­datke, namesti in naprej deli ško­dljivo kodo z drugimi naprava­mi, izvede razlicne napade, vo­huni za uporabniki itd. In to vse brezžicno, prek »zraka«. Resnost ranljivosti BlueBorne je v tem, da lahko napadalec ranljivo na­pravo okuži, ne da bi se sparil z njo in tudi, ce ta ni v vidnem (ak­tivnem) nacinu (da omogoca od­kritje). Širjenje okužbe po zra­ku je prav tako nevarno kot v primeru virusov, ki okužijo clo­veka – epidemija se lahko pojavi nadvse hitro. Ljudje pa naprave nosimo v podjetja, domov, k pri­jateljem … Vsekakor poglejte, ali je za vaše naprave, ki premorejo tehnologijo Bluetooth, na voljo kakšen popravek ali posodobitev in ga oziroma jo namestite. Ko varnostni mehanizmi zatajijo Nova razlicica napada Cold Boot Attack daje hekerjem klju­ce naših racunalnikov. Razisko­valcem je namrec uspelo zaobi­ti varnostno zašcito podjetja Tru­sted Computing Group, katere­ga varnostne cipe najdemo v ra­cunalnikih vseh vecjih svetov­nih proizvajalcev, kot so Apple, Dell, Lenovo in drugi. S tem, ko so prevarali strojno programsko opremo, so se dokopali do po­datkov, ki se hranijo v pomnilni­ku. Izvirna razlicica napada Cold Boot Attack ni nova, saj se je po­javila že leta 2008. Napadalec si­cer še vedno potrebuje fizicni do­stop do naprave, a potem lahko z nje prebere marsikaj, cetudi je temeljito varovana (beri: krip­tirana). Varnostna raziskoval­ca podjetja F-Secure sta dokaza­la, da se lahko dokopljeta do raz­licnih vsebin v pomnilniku, tudi enkripcijskih kljucev, gesel, po­verilnic za dostop do omrežja in drugih informacij v racunalniku. F-Secure je o ranljivosti že ob­vestil Apple, Intel, Microsoft in druga podjetja, zato lahko nove popravke in varnostne ukrepe pricakujemo že v kratkem.. V zadnjih mesecih odkrite ranljivosti v procesorjih in drugih tehnologijah nas ne smejo pustiti ravnodušnih. Že jutri smo namrec lahko med žrtvami kraje podatkov. Vinko Seliškar N Je mar blockchain rešitev za informacijsko varnost? omp, ki se dviga okoli novih tehnologij, je lah­ko pozitiven ali negati­ven, a ta hip ni boljšega zgleda, kot so prav tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Ta decen­tralizirana tehnologija je spreje­ta zelo pozitivno, saj velja za re­volucionarno, ko obljublja, da lahko spremeni tako rekoc delo­vanje sleherne industrije na bo­lje – pa naj si gre za popotova­nja, igralništvo ali obdelavo tran­sakcij. Socasno tem (pre)velikim pricakovanjem sledijo tudi raz­ocaranja – tehnologije veriže­nja podatkovnih blokov vendarle niso univerzalno zdravilo za vse s tehnologijo povezane težave –razlicnih vrst in oblik. Potencial tehnologij block­chain je vsekakor ogromen. Ne­katera podrocja bodo po njiho­vi zaslugi doživela temeljito pre­obrazbo – na bolje. Upamo, da bo med njimi tudi podrocje in­formacijske varnosti. Varnostnih groženj, ki prežijo na podjetja vseh velikosti, namrec ta hip ne manjka. Zdi se, da so ne le majh­na podjetja, temvec tudi vecji sis­temi v bitki z vedno bolj organi­ziranimi hekerji in drugimi ki­berkriminalci precej nemocni. Podjetja zato išcejo nacine, kako zavarovati svoje podatke in in­formacije pa tudi informacije svojih strank. Evropska zakono­daja in regulativa (GDPR) jim namrec nalagata kazensko od­govornost ob zlorabah podatkov tretjih oseb, ki jih morebiti hrani­jo in/ali obdelujejo. Oglejmo si tri nacine, kako lahko tehnologi­je veriženja podatkovnih blokov vplivajo na zašcito podatkov. Brez centralnega vnosa Ko se informacije in podat­ki hranijo na eni sami, centralni lokaciji, to predstavlja lažje delo tudi za hekerje. Imajo jasno tar­co. Podobno velja, ce bi vse pre­moženje hranili v domacem sefu. V primeru ropa morajo ro­parji najti le sef, ne pa premeta­ti celotnega stanovanja. Poraz­deljene informacije in podatki, ki jih želimo ohraniti zasebne, pa predstavljajo bistveno vecji zalo­gaj za napadalca. Tehnologija veriženja podat­kovnih blokov že sicer temelji na porazdeljevanju informacij, saj njihovo deljenje v porazdeljenem in kriptiranem nacinu odpravlja možnost ene same tocke vstopa v podjetja in ciljanja na informa­cije, kar je z varnostnega vidika primerljivo z vecfaktorsko avten­tikacijo, torej so podatki bistveno bolj zašciteni, kot ce jih hranimo v še tako dobrem in dragem sefu (beri: podatkovni zbirki). Možnost stalnega preverjanja Lastnost transparentnosti, ki udeležencem v izmenjavi podat­kov omogoca vpogled v verigo blokov, prinaša dodatno pred­nost. Že od malega nas v šoli ucijo (posebej pri predmetu matemati­ka), da moramo dokazovati svo­je izracune. Blockchain tudi hrani popolno dokumentacijo transak­cij, zato se vedno lahko vrnemo in preverimo, kje je prišlo do spre­memb in kdo jih je opravil. Ta­kšen koncept bi veljalo uveljavi­ti tudi na podrocju informacijske varnosti, saj bi se z njim izognili napadom »man in the middle« in podobnim zlorabam informacij. Decentralizirano omrežje namrec skrbi, da so informacije in podat­ki bolj varni – sploh ce jih ni mo­goce izbrisati ali spremeniti. Za številna podjetja varovanje infor­macij po vzoru blockchaina pred­stavlja pravo rešitev – ne moti jih, da imajo partnerji vpogled vanje, pomembno je, da jih ne more­jo spreminjati. Prestavitev podat­kov na blockchain utegne pomen­ljivo spremeniti delo številnih or­ganizacij – notarjev, odvetnikov, novinarjev in seveda javnih usta­nov, saj se bodo na podatke lah­ko stoodstotno zanesli –, saj bodo imeli dokaz, da jih nihce ni po­pravljal ali kako drugace spremi­njal. Poleg možnosti preverjanja je za dodatno varnost podatkov poskrbljeno z enkripcijo – vse, kar se dogaja v podatkovni verigi, je kriptirano. Vloga nadzora in pristopa k podatkom Bržkone najvecja kratkoroc­na prednost tehnologije veriže­nja podatkovnih blokov pa bo možnost podjetij, da varno ome­jijo dostop do podatkov in infor­macij posameznikom – zaposle­nim in partnerjem. S tovrstni­mi tehnologijami lahko natanc­no opredelijo, kdo lahko do ka­terih podatkov dostopa in kaj z njimi pocne, zagotovljena sledlji­vost pa je hkrati dober obet za zajezitev t. i. pušcanj podatkov. Namernih uhajanj podatkov bo tako manj, saj bo nadzor teme­ljit, celo absoluten. Kljub temu tehnologije blockchain še vedno ne bodo mogle odpraviti trenu­tne nadloge – prevar uporabni­kov, da izdajo poverilnice za do­stop ali same informacije. Ker je tehnologija veriženja podatkovnih blokov šele v po­vojih, nanjo vendarle ne gre ra­cunati kot na magicno tabletko v svetu informacijske varnosti. Upamo pa, da bodo njeno upo­rabno vrednost v prakso cim prej spravili ponudniki varnostnih re­šitev in dokazali, da velja z njo še kako racunati.. Tehnologije veriženja podatkovnih blokov (angl. block­chain) obljubljajo, da bodo prinesle korenite spremem­be malodane v vsako industrijo. Zakaj jih torej ne bi vpregli na podrocju informacijske varnosti? Miran Varga P e naredimo presek da­našnjega stanja na po­drocju elektronskega se­stankovanja in videokonferenc, bi lahko vnovic zapisali, da s teh­nologijo vstopamo v neko novo obdobje, kjer nam bodo sodobna orodja pomagala bolje komuni­cirati. Resnici na ljubo je to ena­ka misel, kot smo jo prvic zapisa­li že pred mnogimi leti, a oblju­bljenega cilja v marsikaterem po­gledu še nismo dosegli. Dejstvo je, da so videokonfe­rencni sistemi med nami že vrsto let. Težko bi našli osebo, ki pri svojem delu ali v prostem casu ni preizkusila vsaj enega od izdel­kov, ki omogocajo video ali zvoc­ne klice oziroma sodelovanje na daljavo. Toda rednih uporabni­kov tovrstnih rešitev je še vedno relativno malo. Zakaj je tako, premlevamo v nadaljevanju. Kljub vsemu nove tehnologije obetajo, da se utegne hitro pove­cati interes tistih, ki to tehnologi­jo uporabljajo, a za zdaj zgolj ob­casno. Kaj porecete na to, da bi se lahko pogovarjali ali si dopi­sovali z osebo, ki bi govorila tuji jezik, ki ga ne razumete? Ali pa, da bi uporabili program, ki zna na koncu sestanka sam narediti zapiske in jih poslati vsem sode­lujocim? Ce to povežemo še z drugimi orodji za skupinsko sodelovanje, deljenje znanja in delo pri sku­pinskih projektih, je skoraj ne­izbežno, da se bomo prej ali slej srecali s katerim od naštetih pro­gramov ali pa nas bodo v njihovo rabo vkljucili drugi. Omejitev je v navadah Ceprav se zdi, da so ucinki, kar se tice ucinkovitosti rabe, pora­bljenega casa in stroškov jasno na strani videokonferenc, je širše sprejetje tehnologije v podjetjih kar precej visoka ovira. Vsekakor sicer premostljiva, toda ne vselej. Družba Gartner je nedavno opravila raziskavo med 3120 podjetji z vec kot sto zaposleni­mi, ki prihajajo iz sedmih raz­vitih držav: ZDA, Nemcije, Veli­ke Britanije, Avstralije, Francije, Singapurja in Japonske. Na kratko, ugotovitve potr­jujejo domnevo: le malo podje­tij ima »digitalno spretnost«, to­rej kompetenco, da z digitalnimi orodji svoje zaposlene motivirajo in prepricajo k drugacnemu na­cinu dela. Le nekje 7–18 odstot­kov podjetij je doslej doseglo ra­ven, kjer je digitalna tehnologija mocno posegla v nacin, kako za­posleni delajo, komunicirajo, so­delujejo. Ce nizka stopnja pripravlje­nosti podjetij na drugacen nacin dela morda ne preseneca, pa je toliko bolj zanimivo, kako se pri­pravljenost zaposlenih razlikuje med razlicnimi starostnimi sku­pinami. Najdovzetnejši za novo­sti so mladi (18–24 let), takoj na drugem mestu pa najdemo naj­starejše (55–74 let). Zanimivo, da so najmanj pripravljeni spre­meniti svoj nacin dela ljudje v srednji starostni dobi, zaposleni s starostjo 35–44 let. Strokovnjaki si to razlagajo z utrujenostjo na delovnem me­stu. Starejši so že videli in doži­veli marsikaj, pogosto so neko­liko razbremenjeni odgovorno­sti za kariero in družino, zato so bolj dovzetni za spremembe. Sre­dnji starostni razred pa si ne želi sprememb, ker to utegne ogrozi­ti njihov trenutni poslovni in ži­vljenjski ritem. Ne glede na to, da bi spremembe lahko pozitivno vplivale na njihove ambicije in jih razbremenile dolocenih obvezno­sti. Preprosto receno, ne vzamejo si casa za to. Najbrž je odvec pou­darjati, da se mladim tovrsten na­cin komuniciranja zdi nekaj pov­sem obicajnega, celo privzetega. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z uvedbo novih nacinov poslovne­ga delovanja in sodelovanja, pra­vijo, da pri iskanju rešitev za to težavo ni bližnjic. V poslovni ka­rieri posameznikov pa nastopijo trenutki, ko obstaja možnost (ne pa gotovost), da bo oseba spreje­la nov nacin dela. Eden takih je nova zaposlitev na delovnem mestu. Novinec v podjetju bo dovzetnejši za upo­rabo novih orodij in metodologij, saj še ni indoktriniran z obstoje­cimi nacini dela. Drugi trik, ki menda uspeva, je vpeljava novih orodij in me­tod kot del vecjih projektov in sprememb. Ker ta komplet no­vih aplikacij in sprememb zahte­va nekaj vec pozornosti in dosle­dnosti uporabnikov, obstaja ne­koliko vecja možnost, da se pre­dlagana sprememba v nacinu dela tudi »prime«. Raznolikost in iskanje tržne niše Orodja za sestankovanje in so­delovanje pravzaprav ne sodi­jo v eno kategorijo, temvec v vec dokaj razlicnih. Te se med sabo pogosto prepletajo, a so po namembnosti lahko zelo razlicne. Vsakdo pac išce neko tržno nišo, ki potrebuje tocno doloceno kom­binacijo funkcionalnosti, marsik­do pa pri tem hkrati prodaja tudi svojo filozofijo nacina dela, za ka­tero je orodje najprimernejše. Na spodnjem koncu srecamo tako imenovane freemium stori­tve, tj. spletne programe, kot je Skype, ki so v osnovi brezplacni, a jih lahko nadgradimo s funk­cionalnostmi, ki so placljive. Za­radi velike konkurence je v tej skupini danes zelo velika gneca, programi pa zelo zmogljivi že v osnovni, brezplacni izvedbi. Potem so tu programi, ki so vezani predvsem na mobilne na­prave, v prvi vrsti telefone, zu­naj tega okolja pa so bolj kot ne kakor ribe na suhem. Sem sodi Applove Facetime, ki je povsem soliden izdelek za skupinske vi­deokonference med prijatelji, vendar zgolj za obcasno skupin­sko kramljanje. Skoraj povsem pa je neprimeren za resnejšo po­slovno rabo. V poslovnem okolju sreca­mo izdelke, ki so bolj vezani na obstojece poslovne podatkov­ne vire in pogoje rabe v podje­tjih, kot so imeniški sistemi, ko­ledarji, poslovne aplikacije, ter ob vsem tem na skrb za varnost pri vseh vidikih rabe. V tej kate­goriji se v teh casih dogaja zdru­ževanje orodij za skupinsko so­delovanje in videokonferencnih sistemov, saj so proizvajalci pre­pricani, da uporabniki potrebu­jejo oboje. Tak je Microsoft Te­ams, vendar mu po tej poti pa­rirajo tudi Slack, Atlassian, Cis­co in drugi. Ob boku konferencnim siste­mom, ki so namenjeni posame­znikom ali manjšim skupinam, še vedno lepo uspevajo zmoglji­vi (hi-end) videokonferencni sis­temi, primerni za konferenc­ne sobe in celo dvorane. Tu je v ospredju visoka kakovost pred­stavitve virtualnega sestanka, ki mora odpraviti vtis prostorske locnosti oseb. Nic nenavadnega ni, ce neka­teri proizvajalci v svojem portfe­lju vzdržujejo vec izdelkov, saj z njimi naslavljajo razlicne skupi­ne uporabnikov. Kljub temu se zdi, da smo prišli do nekega no­vega mejnika, kjer so proizva­jalci zaceli izdelke združevati in opušcati dolocene veje razvoja. Prav tako se precej hitro brišejo meje med izdelki za domaco in poslovno rabo ali pa je prehod iz ene oblike delovanja v drugo precej preprostejši, kot je bil ne­koc. Skype 8.0 Skype je eden najbolj znanih, ce že ne najbolj znan videokon­ferencni sistem v rabi. Morda po številu uporabnikov ni najbolj razširjen (pred njim sta vsaj Fa­cebook Messenger in Viber), a je zato zelo prisoten zlasti v poslov­nem svetu. To je zanimivo, saj ga Microsoft umešca bolj med po­trošniške storitve, saj poleg tega ponuja še bolj poslovno rešitev Skype for Business, toda v praksi je prav »navadni« Skype tisti, ki predstavlja nekakšno univerzal­no povezljivost ne glede na to, s kom se pogovarjaš. Skype je pravzaprav starosta videokonferencnih sistemov (ce­prav še zdalec ni bil prvi), pred­stavili so ga leta 2003, nato ga je 2011 kupil Microsoft. V prete­klih dveh letih je bilo videti, kot da se sistem seseda sam vase, ka­kovost pogovorov je zelo nihala, splošno zadovoljstvo s storitvijo pa upadalo. A vzrok ni bil v tem, da bi pri Microsoftu izgubili interes za storitev, temvec so v ozadju in dokaj po tiho temeljito prenovi­li ogrodje sistema. Iz nedavnih temeljev in arhitekture na pove­zavah P2P so upravljanje komu­nikacij preusmerili na strežni­ke v svojem oblaku Azure. To so poceli postopoma, po segmen­tih omrežja, da uporabniki tega ne bi opazili. V resnici so bili za­pleti, tudi povezani s to migra­cijo, pogosto zelo jasno vidni. A kaže, da je ta faza za nami. Gre za eno najvecjih nadgradenj ba­zicne tehnologije nekega izdel­ka, ki se je dogajala online, kar je že samo po sebi zanimiv proces. Skladno s prehodom na Azu­re je Microsoft temeljito prenovil odjemalce za vse podprte plat­forme in v dolgih letih od naku­pa prvic mocno posodobil upo­rabniški vmesnik. Razlicica 8, ki je izšla v letošnjem poletju, je tako rekoc obvezna za vse, ki že­lijo še uporabljati Skype. Micro­soft je poleti celo sporocil, da s 1. septembrom ukinja podporo za starejše razlicice odjemalca, a so se hitro zvrstili protesti, zato so podporo za dosedanje odjemalce podaljšali do »nadaljnjega«. Še bolj kot spremembe v upo­rabniškem vmesniku pozornost vzbujajo nove funkcionalnosti, ki jih ta hip ne srecamo skoraj ni­kjer drugje. Skype je konec pole­tja dobil zelo koristno možnost snemanja video in zvocnih kon­ferenc. Na ta nacin lahko prepro­sto še enkrat poslušamo razgo­vore, kar je še posebej koristno, recimo, za tiste, ki se spletnega sestanka niso mogli udeležiti v živo. Posnetki se snemajo v oblak, natancneje v storitev Azure, tam pa se brezplacno hranijo do 30 dni. Posnetek je preprosto do­segljiv kot priponka v pogovo­ru s posameznikom ali skupino. Ce želimo, lahko posnetke v za­pisu MP4 prenesemo lokalno in se s tem izognemo izbrisu. Ko je snemanje vklopljeno, je to jasno vidno vsem udeležencem, ki se lahko tudi odlocijo, da ne dajo svojega dovoljenja za snemanje. Snemanje pogovorov pa omo­goca še naslednjo izboljšavo, ki utegne postati v prihodnje še kako uporabna. Skype zna na­mrec ob pomoci posnetkov in razpoznave govora samodejno ustvariti zapiske pogovora, pri cemer mu uspe iz analize virov zvoka pravilno pripisati besedilo dolocenemu udeležencu sestan­ka. Seveda pod pogojem, da se pogovarjamo v enem od trenu­tno maloštevilnih podprtih jezi­kov. Prav tako ne gre pricakovati, da bo digitalni stenograf pravil­no razpoznal prav vse besede in iz zapiskov odstranil vse napake, momljanje in nepotrebne infor­macije, ki nastajajo v pogovorih v živo. Toda to je najbrž že nalo­ga za prihodnje razlicice orodja. Še pred prepisom pogovorov je Skype dobil povezavo z ume­tno inteligenco, kar je zadnji krik mode v številnih programih za kramljanje in skupinsko sodelo­vanje. Ce to potrebujemo, lahko med pogovorom priklicimo sto­ritve pomocnice Cortana, ki upo­rabnikom ponudi iskane infor­macije. Resnici na ljubo, je ta hip resnicno koristnih informacij raz­meroma malo, toda tehnologi­jo gre jemati bolj kot nastavek za nadaljnjo integracijo v tej smeri, denimo pametno iskanje po po­slovnih informacijah (dokumen­tih, zapisih, koledarjih …). Lani je Skype dobil tudi zani­mivo možnost samodejnega pre­vajanja med jeziki, tako simulta­nega prevajanja zvocnih pogo­vorov kot prevajanja besedilnih sporocil. Pri prevajanju zvocnih pogovorov sistem za zdaj delu­je le v posameznih kombinacijah jezikov, denimo med anglešcino, španšcino, francošcino, nemšci­no, italijanšcino, kitajšcino, por­tugalšcino, rušcino in arabšcino. Število podprtih jezikov naraste na okoli 60, ce želimo prevajati le besedilna sporocila. Med temi je k sreci tudi slovenšcina. Kakovost prevodov je zgolj povprecna, saj se pogosto zgo­di, da strojno nauceni prevaja­lec ne razpozna konteksta bese­de. Toda ce naletimo na sogovor­nika, ki ne razume najbolje tujih jezikov, je tako orodje vec kot do­brodošlo. Ko govorimo o simul­tanem prevajanju zvocnih pogo­vorov, pa moramo v zakup vze­ti še omejitev, da je latenca, torej zamik pri prevajanju, zelo obcu­tna, že skoraj moteca. Predvide­vamo, da se to lahko v prihodnje precej izboljša, a za zdaj za to re­šitev ostaja zgolj napol uporaben eksperiment. Podobno kot prevajanje lahko uporabnik v novi razlicici odje­malca vklopi tudi šifriranje pogo­vorov. To storimo iz kontekstne­ga menuja, dosegljivega s klikom na profil sogovornika. Ko sproži­mo šifriran zasebni pogovor, bo sogovornik najprej na drugi stra­ni dobil povabilo v tak nacin ko­municiranja. Od tod dalje bodo vsebine prikrite, zapiski pogovo­ra pa ne bodo vidni v seznamu pogovorov kot pri navadni ko­munikaciji. Tu je še nekaj manjših omejitev, ki skrbijo za vecjo zašcito pogo­vorov. V odjemalcu imamo lahko naenkrat odprt samo en zasebni kanal. Šifrirane komunikacije ne moremo nastaviti kot privzeto na­stavitev pri pogovoru z doloceno osebo, temvec moramo povabilo v šifriran kanal opraviti vsakic po­sebej. Šifrirani kanal je lahko od­prt le na eni napravi naenkrat. Ce med pogovorom preklopimo, de­nimo z namiznega racunalnika na telefon, pogovora ne moremo samodejno nadaljevati. Osma razlicica Skypa prina­ša še nekaj kostnih novosti, kjer so avtorji vecinoma prevzeli do­bre zamisli iz drugih programov za skupinsko sodelovanje. Skype zna zdaj opravljati videokonfe­rence z do 24 osebami hkrati, kjer lahko naenkrat spremljamo na zaslonu vec oseb, program pa v ospredje samodejno postavlja video tistih, ki trenutno govorijo. Vse seveda v locljivosti HD. Pri besedilnih pogovorih lahko upo­rabljamo predpono @ in s tem neposredno naslovimo posame­zno osebo v pogovoru, ki dobi s tega naslova posebno obvesti­lo, kar so si izposodili iz progra­ma Slack. V pogovorih se veckrat zgo­di, da si sogovorniki izmenjujejo datoteke, pa naj gre za fotografi­je ali druge dokumente. Toda ko smo doslej rabili dolocen doku­ment, objavljen med pogovorom pred casom, je bilo potrebno kar nekaj napora, da smo ga našli. Zdaj lahko vse dokumente, iz­menjane med osebama ali v sku­pini, preprosto najdemo v priroc­ni galeriji priponk. Hkrati so po­vecali velikost posameznega do­kumenta na uporabnih 300 MB. Nazadnje pa še malenkost, ki pa bo za marsikoga zelo dragocena: z novo razlicico lahko natanc­no vidimo, kdaj je uporabnik na drugi strani prebral sporocilo (obvestilo o prejemu). Microsoft je z novo razlici­co dal jasen signal skupnosti, da Skype še ne sodi na smetišce. Z unikatnimi funkcionalnostmi in izboljšano zanesljivostjo ter ka­kovostjo delovanja velja morda prav nasprotno. Posredno s tem Microsoft tudi priznava, da izde­lek ni namenjen zgolj zasebnim uporabnikom, temvec ima pro­gram precej vecje ambicije kot doslej. Cisco Webex Teams Cisco je kot eden vodilnih po­nudnikov omrežnih tehnologij seveda na domacem terenu, ko beseda tece o videokonferenc­nih sistemih. V poslovnem svetu so znani predvsem po svojih vr­hunskih strojnih izdelkih, ki nu­dijo najvecjo mogoco kakovost konferencnih povezav za poslov­no okolje, vkljucno z rešitvami, ki dodobra zameglijo mejo med fizicno in oddaljeno prisotnostjo sogovornikov na sestankih. Vsaj kar se tice videza. Širši javnosti pa je morda manj znana informacija, da Cis­co vzporedno z dokaj znano dru­žino izdelkov višjega razreda po­nuja tudi brezplacno storitev, do­slej znano pod imenom Spark, ki je neposredni konkurent Skypu in podobnim brezplacnim video­konferencnim storitvam. V letošnji pomladi je Cisco pre­novil svojo strategijo in celotno družino izdelkov Spark zdru­žil s svojo drugo lastnino – sple­tno storitvijo Webex. Blagovna storitev Webex je morda najbolj znana poslovna storitev za sku­pinsko sodelovanje in digitalne konference s koreninami v dav­nem letu 1995, od leta 2007 pa je v lasti družbe Cisco. V omenjeni konsolidaciji iz­delkov se je Spark preimenoval v Webex Teams. Kot že samo ime nakazuje, poskuša biti vec kot predhodnik in naslavlja enake uporabnike kot Microsoftov Te­ams ali pa priljubljena storitev Slack. Toda v nasprotju z ostali­mi, ki imajo široko paleto orodij za skupinsko delo, je Webex Te­ams še vedno usmerjen pretežno v konferencni del skupinskega sodelovanja. Glavna odlika izdelka Spark, zdaj Webex, je brez dvoma kako­vost storitev. Po vecletni uporabi izdelka lahko trdim, da je v ena­kih pogojih podatkovnih pove­zav kakovost zvoka vselej razred pred konkurenco, vkljucno s sto­ritvijo Skype. Kakovost upora­bljenih kodekov in algoritmov se kaže predvsem tedaj, ko imamo težave z latenco in s slabo odziv­nostjo odjemalcev sodelujocih v konferenci. Tam, kjer drugi od­povejo, Webex Teams še vedno deluje vsaj zadovoljivo. Manj je nadležnih prekinitev ali padcev povezave, boljše se odziva tudi, ko število sodelujocih narašca. Webex Teams lahko uporablja­mo kot samostojno storitev, toda pravo zmogljivost pokaže šele te­daj, ko ga uparimo s strojnimi vi­deokonferencnimi sistemi druž­be Cisco, denimo z namiznim vi­deokonferencnim terminalom Cisco Webex DX80 ali pa s še ve­cjim Cisco Webex Room System. Ker imajo ti izdelki namenske procesorje za kodiranje video to­kov v formatu H.264, je slika te­daj izjemna in resnicno daje vtis, da je sogovornik prisoten v pro­storu. To omogocajo visoka lo­cljivost, veliko število slik na se­kundo (60), majhna latenca pri procesiranju in kakovostni mi­krofoni oziroma zvocniki. V takem okolju kakovostni skok opazijo tudi odjemalci, ki so sicer prikljuceni v konferenco zgolj prek programske opreme, lahko tudi brezplacne. V primer­javi z drugimi videokonferencni­mi sistemi Webex poudarja upo­rabo skupnih digitalnih tabel, kamor lahko skiciramo in zapi­sujemo, kot ce bi to poceli zgolj s papirjem in peresom (ali tablo in kredo). Zanimiva je možnost, da lahko tovrstne zapiske delamo tudi tedaj, ko nimamo dražjih strojnih izdelkov družbe Cisco. Lep primer je, ko v konferen­co prijavimo dve lastni napra­vi. Na prvi, denimo na osebnem racunalniku, predvajamo video in zvok, v obe smeri, ce sta nanj prikljucena kamera ter ustrezen komplet mikrofona in zvocni­ka. Drugo napravo, denimo te­lefon ali tablico, pa lahko upora­bimo, še vedno v isti seji, kot ta­blo za skiciranje in risanje. V na­šem preizkusu smo poleg oseb­nega racunalnika uspešno pri­kljucili še Apple iPad Pro s pere­som Apple Pencil, kjer lahko na zelo naraven nacin rišemo in pi­šemo po zaslonu, ki ga vidijo vsi v konferenci. Še vec, ce je takih odjemalcev vec, vsi delijo risalno površino in s tem pricarajo vtis, kot da bi bili vsi v istem prostoru. Tudi Cisco, podobno kot Microsoft, pri prenovljeni dru­žini izdelkov Webex v ospred­je prinaša tehnologijo ume­tne inteligence in digitalne pomocnike. Ob pomoci pomoc­nice lahko tako zacnemo vide­okonferenco, dodajamo clane pogovora in drugo. Tudi Webex Teams je, podobno kot Skype, ob spremembi imena doživel tehnicno tranzicijo – prestavi­li so ga v najnovejši podatkovni center za storitve v oblaku, ki ga upravlja Cisco. Premik proti Microsoft Teams in Slacku Ce Skype in Ciscov Webex Te­ams naslavljata predvsem po­trebe po video in zvocnih konfe­rencah, se na njihovem dvorišcu razvija nova generacija orodij, ki zmorejo še precej vec. Lep pri­mer je spletna storitev Slack, ki je v nekaj letih pridobila milijone uporabnikov, zlasti startupov in agilnih skupin, ki ga uporabljajo za skupinsko delo. Naj ne bo dvoma, Slack v osno­vi nima vgrajenega videokonfe­rencnega orodja, a se namesto tega zna tesno integrirati in po­vezati skoraj z vsemi drugimi vi­deokonferencnimi sistemi, med katerimi sta tudi Skype in Goo­gle Hangouts …. Na neki nacin je to lahko tudi prednost, saj lah­ko orodje uporabimo ne glede na tip videokonferencne povezave, ki ga imajo sogovorniki. Slack, ki je v osnovi orodje za kramljanje v pogovornih kanalih, je pove­zljivost z drugimi sistemi za sku­pinsko delo, ne samo videokonfe­rencami, uresnicil kot eno svojih najbolj prepoznavnih zmožnosti. Orodje je v osnovi sila prepro­sto, brezplacno za veliko število sodelujocih, obenem pa razšir­ljivo in podprto na vseh mogo­cih platformah. Ce so Slack spr­va uporabljali programerji in po­znavalci, se zdaj njegova raba širi tudi v podjetja, avtorji pa že išcejo nove oblike rabe, s kateri­mi bi še povecali število uporab­nikov. Uspeh programa Slack je bil dovolj velik, da tudi Microsoft ni mogel stati križem rok. V zelo kratkem so kompletu Office 365 dodali povsem novo orod­je z imenom Microsoft Teams, ki združuje funkcionalnosti do­sedanjih programov Skype for Business, Sharepoint, OneDrive in še bi lahko naštevali. Še vec, v letošnjem poletju se je Micro­soft odlocil, da bo Teams ponu­dil tudi kot brezplacno storitev, torej dosegljivo vsakomur. Pla­cljiva storitev ima manj omeji­tev, toda obstoj brezplacne razli­cice, ki se lahko povezuje s pla­cljivo, je zelo pomemben korak za orodje. Teams je podobno kot Slack v osnovi orodje za skupinsko kra­mljanje v ekipah in pogovor­nih kanalih. Microsoft si je pri Slacku izposodil zamisel o in­tegraciji z zunanjimi programi, kjer je zdaj podprta že lepa koli­cina priljubljenih orodij neodvi­snih proizvajalcev, vse od Visual Studia GitHuba, orodij za pro­jektno delo do pisarniških pro­gramov. Prav videokonference pa so ti­sti del, ki Teams vendarle neko­liko razlikujejo od Slacka. Micro­softovo najnovejše skupinsko orodje ima namrec vgrajen od­jemalec za video in zvocne klice ter konference, ki se še bolje in­tegrira z okoljem kot Slack z zu­nanjimi orodji. Še vec, Microsoft je poleti javno oznanil, da je Te­ams zdaj po zmogljivostih resnic­ni naslednik dosedanje storitve Skype for Business, ki jo bodo ocitno scasoma zaceli nadome­šcati pri kupcih. . Evolucija elektronskega sestankovanja Sistemi za elektronsko sestankovanje, videokonference in skupinsko sodelovanje so med nami že vrsto let, a zdi se, da na nekako še vedno predstavljajo bolj prihodnost kot sedanjost komuniciranja. Vzroki za to so tako v teh­nologiji kot navadah uporabnikov. A vendar proizvajalci trdno verjamejo v razlog za njihov obstoj in uspeh, zato vanje vgrajujejo najnovejše tehnologije, kot sta tudi umetna inteligenca in strojno ucenje. Vse to s ciljem, da bi se obcasna raba spremenila v vsakodnevno navado, zlasti v poslovnem okolju, ki zaostaja za dogajanjem v zasebni rabi. Vladimir Djurdjic C . Skype v najnovejši razlicici pod­pira videokonference z do 24 so­delujocimi. . Zelo uporabna utegne v Skypu postati možnost simultanega prevoda pogovorov v druge je­zike – ce se omejimo samo na besedila, tudi v slovenšcino. . Cisco Webex Teams je izredno zanesljiva alternativa Skypu, ki poleg tega deluje na množici naprav, od telefona do konferencnih siste­mov za velike sejne sobe. . Microsoft Teams je nova generacija orodja za skupinsko sodelovanje, ki bo nadomestila dosedanji Skype for Business. oktober 2018 93 ogitech ima že vrsto let v svoji ponudbi izdelke za zajem videoposnetkov in videokonference, namenjene uporabnikom osebnih racunal­nikov. Njihove spletne kamere so scasoma prerasle v vecje in bolj sofisticirane videokonferencne rešitve, ki pa so cenovno precej ugodnejše kot, denimo, Micro­softov Surface Hub ali pa Cisco Webex Room System. Podjetje z izdelki, kot je pre­izkusni Group ConferenceCam, išce kupce, ki želijo vec kot zgolj osnovno videokamero (denimo Logitech BCC950), a niso pripra­vljeni implementirati še bistveno dražjih konferencnih rešitev, ki uporabljajo pogosto lastne zaslo­ne, videokamere in celo proce­sne enote (racunalnike). Logitechov izdelek je pravza­prav komplet, sestavljen iz vec delov. Motorizirana videokame­ra je narejena tako, da jo lahko damo na konferencno mizo ali pa pritrdimo na zid, denimo bli­zu zaslona. Dopolnjuje jo kako­vosten zvocnik s štirimi mikro­foni, ki je dovolj zmogljiv, da po podatkih proizvajalca pokriva radij okoli šestih metrov, kar je dovolj za vecino srednje velikih sejnih sob. Ce potrebujemo vec, lahko na osnovni zvocnik priklju­cimo satelitske enote. Zvocniški sistem je obenem kr­milna postaja in ležišce za prilo­žen daljinski upravljalnik za ka­mero. Ta ima že v osnovi pre­cej širokokoten objektiv (90 sto­pinj), ki pa ga lahko z motorjem obracamo za 260 stopinj po ho­rizontalni in 90 po vertikalni osi. Ce temu dodamo, da objek­tiv omogoca desetkratni zum, bomo lahko na ta nacin z videom pokrili vecino prostora v konfe­rencni sobi. Pri videokonferencnem siste­mu je kakovost videoposnetkov na prvem mestu. Group Confe­renceCam nudi zajem videopo­snetkov v locljivosti 1080p ob 30 slikah na sekundo. Kamera ima vgrajeno podporo za protokol H.264 UVC s kompresijskim raz­merjem 1,5 in sposobnostjo prila­gajanja slike pogojem na poveza­vi – SVC (Scalable Video Coding). Pohvalo zasluži zvocnik, ki zelo dobro zajema zvok tudi te­daj, ko je govorec dalec od njega. Tu se še kako pozna, da so vgra­jeni štirje mikrofoni in algori­tem za lociranje vira zvoka. Še vec, elektronika na tem podro­cju opravlja še dodatne carovni­je. Poleg izbrisa odmevov (echo cancellation) zna lociti cloveški govor od drugih virov zvoka (in te zmanjšati), obenem pa izena­citi jakost zvoka tistih, ki govori­jo tiše. Group ConferenceCam se od vecjih in dražjih konferencnih sistemov razlikuje tudi po tem, da proizvajalec ob izdelku ne prilaga ali predpisuje videokon­ferencnega programa, tako da lahko uporabljamo Skype, We­bex ali karkoli drugega. V praksi se kamera obnaša po pricakovanjih. Slika je zelo kako­vostna, ostra in primerno osve­tljena, tudi ce kamero uporablja­mo v temnejšem okolju. V pol­ni locljivosti podatkovni tok na omrežni povezavi kaže, da je za­sedenih okoli 1 Mb/s, kar ni do­sti. Za kakovost slike skrbi avto­matika, vendar lahko posežemo tudi rocno prek nadzornega pro­grama. Krmiljenje kamere je prav tako zelo dobro urejeno z odzivnim daljincem in mehkim premikom motorjev. V casu testa pa nam ni­kakor ni uspelo usposobiti po­mnilnika za položaje kamere kljub sledenju navodilom. Group ConferenceCam smo na kratko preizkusili tudi z manj­šim modelom ConferenceCam Connect, ki je po zasnovi podo­ben vecjemu modelu, le da so vse komponente v kompaktnem, cilindricno oblikovanem ohišju z vgrajenim zvocnikom, kamera pa je fiksna in je ne moremo vr­teti prek daljinca. Komplet stane 1200 evrov, kar je vsekakor relativno visok zne­sek. Ce ga primerjamo s cenejši­mi, bolj osebnimi napravami, je brez dvoma drag. Ce pa ga pri­merjamo z namenskimi video­konferencnimi sistemi za sejne sobe, je obcutno cenejši, cetudi pri tem upoštevamo potrebo po dodatnem televizorju in racunal­niku. . Videokonference v visoki locljivosti Videokonference so nadvse koristen komunikacijski pri­pomocek, še posebej, ce je povezava z oddaljenimi so­govorniki kakovostna. Logitech ima v svoji ponudbi iz­delke, ki zagotavljajo visoko kakovost povezav tudi, ko želimo povezati vecje sejne sobe, v katerih na vec loka­cijah sodeluje vecje število sogovornikov. Vladimir Djurdjic L LOGITECH Group ConferenceCam Videokonferencni komplet za srednje in vecje konferenc­ne sobe Kdo: Logitech, bit.ly/2oV5eiT; Eventus, www.eventus.si Cena: 1200 evrov X Kakovostna slika ob razmeroma majhnem pretoku podatkov, na­predno uravnavanje zvoka, prepro­stost namestitve in uporabe, zdr­žljivost z vsemi konferencnimi pro­grami. Z Skromna glasnost glede na velikost zvocnika, omejene možnosti nasta­vitev, slabo izrabljen zaslon v cen­tralni enoti, relativno visoka cena. LOGITECH ConferenceCam Connect Videokonferencni komplet za manjše konferencne sobe Kdo: Logitech, bit.ly/2oV5eiT; Eventus, www.eventus.si Cena: 600 evrov X Kakovostna slika ob razmeroma majhnem pretoku podatkov, kom­paktna izvedba, preprostost name­stitve in uporabe, zdržljivost z vse­mi konferencnimi programi, cena. Z Kamera omogoca le digitalni zum, ne pa obracanja, zvocnik primeren za manjše prostore. POGLED NAZAJ IZKLOP q oktober 2018 95 PRED 10 LETI T-Mobile G1 – prvi Google Android oogle je skupaj s izdelo­valcem strojne opreme HTC in ponudnikom te­lekomunikacijskih storitev T-Mo­bile USA predstavil prvi mobilni telefon z dolgo pricakovano plat­formo Google Android. T-Mobile G1 je pametni telefon, zasnovan na odprtokodni platformi, ki jo promovira združenje Open Han­dset Alliance, katere poglavitni podpornik je seveda prav druž­ba Google. Strojno platformo je prispevalo podjetje HTC, telefon pa ima tako zaslon, obcutljiv za dotik (diagonala 3,17 palca, lo­cljivost 320 x 480 pik), kot tudi drsno alfanumericno tipkovni­co. T-Mobile prilaga ob telefonu 1 GB pomnilniško kartico micro­SD. Napolnjeni akumulator za­dostuje za okoli 5 ur nepretrga­nega delovanja. Poglavitne razlike v primerjavi s podobnimi pametnimi telefo­ni so seveda v vgrajeni program­ski opremi. Google je za platfor­mo Android razvil lasten opera­cijski sistem, ki temelji na Linuxu in omogoca vecopravilno izvaja­nje programov. To je ena od po­membnih prednosti v primerjavi z neposrednim tekmecem, Apple iPhonom. Telefon ima vgrajen spletni brskalnik, odjemalec za elektronsko pošto, program za trenutno sporocanje in orodje za navigacijo, vsi ti pa tesno sodelu­jejo z že dobro znanimi spletnimi storitvami Gmail, Google Maps in drugimi priljubljenimi stori­tvami, kot je YouTube. Google je obenem že odprl spletno trgovino Android Mar­ket, v kateri si lahko uporabni­ki poišcejo in od tam prenesejo brezplacne in placljive dodatne programe za to vrsto mobilnih telefonov. Google napoveduje, da se bo nekaj zacetnim progra­mom že kmalu pridružila množi­ca projektov, ki še nastajajo. G PRED 15 LETI Fujitsu Siemens Stylistic St 4121 ntel že od predstavitve arhitekture Core pred dvema leto­ma drži prestol med izdelovalci procesorjev x86. Po tem, ko so proizvodni proces skrcili na 45 nm (takšne tranzistorje ima že zadnja generacija procesorjev Core z jedri Penryn), pa je oci­tno prišel cas tudi za radikalnejše posege v samo arhitekturo jeder. Rodil se je Intel Core i7. Novi procesorji, ki so jih razvijali pod kodnim imenom Nehalem, imajo kar 731 milijonov tranzistorjev, v primerjavi s predhodnikom že ob bežnem pogledu na tehnicne znacilnosti ponujajo eno veliko no­vost: pomnilniški krmilnik je po novem integriran v sam procesor. S tem je Intel sledil AMDju, ki se je za tak korak odlocil že davno s pred­stavitvijo procesorjev Athlon 64. V praksi to pomeni, da procesor nima vec klasicnega sistemskega vodila, saj prek njega zdaj le še izmenjuje podatke z zunanjimi napravami (kot so npr. omrežni vmesnik ali disk), do pomnilnika pa dostopa po namenskem pomnilniškem vodilu. PRED 10 LETI Core i7 - novi kralj procesorjev tylistic je majhen Fujitsu Siemensov tablicni ra­cunalnik z 10-palcnim zaslonom, ki omogoca brezžicno omrežno rabo in uporabnost, po­dobno klasicnim beležnicam. Le težji in dražji je. V racunalnik je vgrajen proce­sor Pentium III s fre­kvenco 933 MHz. V casu prenosni­kov z mobilni­mi procesorji Pentium 4 s taktom 2 GHz in vec ter predvsem novimi procesor­ji Pentium-M se to marsikomu ne bo zdelo dovolj, vendar tudi vgrajeni procesor zadošca za prakticno vsa opravila. Pri tem mu pomaga 256 MB pomnilnika. Vgrajen je sorazmerno zmo­gljiv akumulator (4000 mAh), ki zagotavlja skoraj tri ure in pol samostojnega delo­vanja. Pricakovali bi vec, saj naj bi bila ena izmed pred­nosti tablicnih ra­cunalnikov prav do­gnano varcevanje z energijo. Cas delova­nja se pri vzpostavlje­ni zvezi v brezžicnem omrežju še skrajša. Pri­klopna postaja je precej težka, a le tako lahko zago­tavlja zadostno stabilnost. Tablico vanjo postavimo in pritrdimo s prepro­stim gibom, enako velja za odstranitev. V postajo je vgraje­na izmenljiva kombini­rana opticna enota CD-RW/DVD-ROM, ima pa še doda­tne (podvojene) vmesnike – tri vticnice USB, firewire, vmesnik VGA, omrežno vticnico ter vtic­nico za napajanje. Stylistic deluje v okolju, prire­jenem za tablicne racunalnike Windows XP Tablet Edition. Vanj sta vgrajeni funkciji prepozna­vanja pisave in govora, ki smo ju tudi preizkusili. Prepoznava­nje pisave je zaenkrat uporabno le, ce pišemo besedilo v angle­šcini. Ce pišemo v slovenšcini, moramo racunalnik nauciti pre­poznavati besede, kar je lahko dolgotrajno. Žal tudi pri upora­bi angleškega jezika prepozna­vanje pisave ni najbolj navdušu­joce – vcasih je tekoce, vcasih pa popolnoma zataji. To še bolj velja za prepoznavanje govora. Fujitsu Siemensova tablica sodi med iz­delke vrhunske tehnologije, nje­na usoda na trgu pa bo po zace­tnem uspehu povezana s tem, ali bodo tablicni racunalniki zares izpolnili pricakovanja uporabni­kov. Zaenkrat kaže precej bolje navadnih prenosnikom, ki so po prodajnih številkah celo prehiteli namizne racunalnike. S I 96 september 2016 IZKLOP NOVEMBER 2018 q 30. oktobra nadaljujemo Vrhunski telefoni Prihaja novi iPhone, priha­ja vrhunski Huawei, prihajajo vrhunski Pixli, prišli so že vr­hunski Samsungi. Kaj izbrati, ce denar ni ovi­ra, kako se odlocati med vr­hunskimi telefoni. Kaj narediti, ce vam ukradejo telefon? Casi, ko smo v primeru kraje lahko le skomignili z rameni, so mi­nili. Ste denimo vedeli, da ima Apple uradna navodila za svetov­ne policije, s katerimi je pot do povrnitve ukradenega veliko lažja? MonitorPRO V jesenski prilogi MonitorPro bomo pisali o robnih inovacijah v svetu IT in digitalni preobrazbi. .w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klancar POMOCNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstneric UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Dora Mali PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAC. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Nenarocenih rokopisov in fotografij ne vracamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje jemogoce le s pi­snim dovoljenjem izdajatelja. Revija Monitor posebej odlicnim iz­delkom pri svojih preizkusih podelju­je priznanje »zlati Monitor«. To je pri­znanje za konkretni izdelek na kon­kretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje­tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v ka­teri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavcar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovcic, tel.: (01) 230 65 33 NAROCNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.700 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za narocnike placana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v malopro­daji s priloženim DVDjem je vkljucen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. BERITE MONITOR 25% CENEJE Revijo Monitor lahko narocite tako, da pla­cate letno narocnino in jo od naslednje šte­vilke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizicne osebe imajo 25 % popusta na pol­no ceno. • Narocite se lahko z narocilnico, ki je vpe­ta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. • Placilo je mogoce tudi s placilnimi kar­ticami. • Narocnina se placuje enkrat letno. Ce na­rocnik ne zahteva odpovedi, se narocnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. E-ZDRAVJE ISSN 1318-1017 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RACUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE OKTOBER 2018 U LETNIK 28, ŠTEVILKA 10 U WWW.MONITOR.SI CENA: 4,90 EUR Elektricni AVTOMOBILI • KAJ OBSTAJA danes, kaj BO NA VOLJO jutri • PREDNOSTI in SLABOSTI PODROBNO: HTC Vive Huawei Mate 20 Lite Samsung Galaxy Tab S4 varne komunikacije veriženje blokov kot temelj varnosti videokonferencni sistemi