neonu. Umu, v pneMKi L marin hktttt. • »Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: :elo leto.......K 24 — pol leta......., 12*— četrt leta.......9 6*— na mesec . . . , ... . 2-— v upravniltm prejeman: celo leto ... ^* ... K 22*— S>1 leta........ n*— trt leta . . . . . m 550 na mesec........ 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (I. nadstropje na levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. Inserau veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnlštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserau itd. to je administrativne stvari -'•— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——^— Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št 85. »Slovenski Narod41 velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta........ 13— četrt leta........ 650 ....... 230 na mesec za Nemčijo: celo leto....... K 28- za Ameriko In vse druge dežele: celo leto....... K 30*- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85. 0 znamenju revolucije. Na zadnjem koncu balkanskega ozemlja, na klasičnih tleh se je začel podirati kraljevski prestol. Grški kralj Jurij, sorodnik najmogočnejših vladarjev evropskih, ki razpolaga z milijoni bajonetov in pušk, ta kralj je kralj samo,še imenoma. Glava njegova pač še nosi kraljevsko krono, a v njegovih rokah ni nobene moči več in niti svojega življenja si ni več svest. Kot mladenič je Jurij zasedel kraljevski prest01 grški in sedaj kot -tarec ni več gotovo, če bo naslednjo jutro še kralj in »ploh še živ. Voja->ka revolucija mu je iztrgala iz rok vse moči in vso oblast, samo imenoma je še kralj in — kdo ve, kako dolgo bo še to. Ne more se reči. da bi kralj Jurij imel posebno velike grehe na vesti. Vladar je bil, ki je smatral grško državo za nekak fidejkomis svoje rodovine in ki je imel vse svoje življenje le eno skrb: ohraniti sebi in svojim naslednikom krono. Bil je po rojstvu danski pri ne. Kot tujec je prišel na Grško in ostal tam tujec. Njegovi otroci, v prvi vrsti prestolonaslednik princ Konstantin, svak nemškega cesarja, so mu največ spodkopali tla. Ti lahkoživi princi, kraljevi sinovi, bodo krivi, če izgubi rod kralja Jurija krono. Ti princi so po navadi, udomačeni skoro v vseh monarhističnih državah, vsi postali oficirji — že zaradi lepih dolgov. Ljubezni in smisla za vojaški stan niso nikdar imeli: dovolj jim je bilo, da so hitro postali generali in dobivali lepe plače. O vojni umetnosti niso ničesar razumeli in se tudi niso brigali, da bi se kaj naučili. Lahkomiselno in brezsrčno so izkoriščali moč in položaj zase. Samo Ha bi sebe proslavil in utrdil svoje ^tališče, je prestolonaslednik Konstantin izzval zadnjo grškoturško vojno, v kateri je bila grška armada strahovito poražena. Na bojišču se je izkazala popolna nesposobnost grških prinčev in njih strahopetnost. Prestolonaslednik je bežal pred sovražniki, kakor plah zajec, ko je bil sovražnik še mnogo milj oddaljen in še prve puške nisc počile. Od tiste nesrečne in nečastne vojne sem vlada v grškem narodu in zlasti v grški armadi velikanska nevolja proti kralju in njegovim sinovom. Rasla je ta nevolja od leta do leta, zlasti ker se je kralj družil z najnečednejšimi politikastri iti političnimi srečolovci in dajal potuho najhujši korupciji v vsi državni upravi samo, da se je vzdržal na prestolu. Armada je bila zanemarjena in ni imela niti najpotrebnejšega, postala je popolnoma nezmožna za vsako akcijo. Ta armada pa je nacijonalna in zato je samo naravno, da je končno nastala prava revolucija. Vzgledi so tu gotovo tudi vplivali, saj so se ti vzgledi zgodili v najbližji soseščini Srbska armada je rešila Srbijo Aleksandra in Drage in turška armada je naredila konec strahovladi sultana Abdul Ha mula. Zlasti sijajna zmaga mladoturške armade nad mogočnim sultanom je v grški armadi vzbudila duha odpora in začela se je mirna revolucija ki pa bo, kakor vse kaže imela žalosten knoee za kralja in za kraljevsko rodovino. Armada je vrgla iz svojih vrst najprej kraljevske prince, iztrgala potem kralju vso oblast iz rok in hoče narediti konec gnilemu in korum-piranemu parlamentu. Prenoviti in preroditi hoče Grško. Ustaja v mornarici je pokazali-., da vidi armada v kralju in v njegovi rodovini največjo oviro temu pomlajenju in preroje-nju in vsa znamenja kažejo, da je odločena storiti tudi zadnji korak in se iznebiti kralja in njegove rodovine. Vsa Evropa ima vtis, da stoji Grška na pragu velikega prevrata in da se lahko v Atenah vsako uro ponovi tragična lgia, ki se je zgodila pred nekaj meseci v Carigradu. Ne more se pa reči, da bi imela Evropa kaj usmiljenja z grškim kraljem. Tisti časi so že minuli, ko so ljudje v vsakem kralju videli neko polhožan-stvo, pred katerim mora vse v prahu ležati. Evropa sodi, da grški kralj nima ne zmožnosti ne volje izpolnjevati svojo kraljevsko službo na blagor naroda in zato mimo čaka, da ga grški narod odstavi, mogočni sorodniki grškega kralja pa nimajo poguma za poskus rešiti kralju Juriju zaigrano kroiio. slovenska Sokolska Zvezu. Včeraj se je vršil v ljubljanskem »Narodnem domu« ob mnogobrojni udeležbi 4. redni občni zbor »Slovenske Sokolske Zveze.« Zborovanje je otvori 1 podstarosta dr. R y-b a f, ki je naznanil, da je dr. Oražen vsled različnih napadov odložil čast staroste. Zapisnik o zadnjem občnem zboru je bil natisnjen v društvenem glasilu, kjer ga je itak lahko vsak član čital. Podstarosta predlaga, da se zapisnik radi teg"a ne čita, s čemer se zadovolje vsi zborovalci. Nato poda poročilo načelnik dr. M urnik. Iz njegovega poročila povzamemo sledeče: Zvezni vaditelj-ski zbor je v svojo izpolnitev v smi-siu zveznih pravil izvolil brate: V. Bukovu i ka, F. Burgstallerja, A. Kost nap l'ela, E. Sa jo vica in dr. J. Savuika. Za podnačeinika je bil izvoljen br. .1. Smertnik, za zapisnikarja br. A. Kostnapfel. V tehnični odsek so bili izvoljeni bratje: V. Bukovu ik, B. Dienik, dr. Murnik, Jul. Novak, dr. Pestotnik, E. Sajovic in t). Smertnik. Za zvezne nadzornike so bili izvoljeni bratje, in sicer: L Za ljubljanska društva, Domžale, Kamnik, Šiško, Št. Vid, Vič, Ig, Vrhniko načelnik dr. Murnik, za namestnika V. Biikovnik. L\ Za gorenjska društva E. Sajovic, namestnik P. Ažman. Za dolenjska društva B. Dren i k in dr. Šavnik. 4. Za notranjska društva in Cerkno J. Novak, namestnik F. Krčnik. 5. Za Celje, Krško, Zagorje, Brežice, Hrastnik, Trbovlje, Mozirje, Šoštanj, Žalec, Bra-slovče in Št. dur ob j. ž. Josip Sinert-liik. (>. Za Maribor, Ptuj, Ljutomer, Gradec, Št. Lenart Em. Ilch. 7. Za primorska društva Ljudevit Kranjc, namestnik dr. Jergolič. — Vaditelj-ski zbor se je bavil predvsem s pripravami za zlet »Slovenske Sokolske Zveze«, ki se ima vršiti prihodnje leto v Celju. Omeniti je, da je godbo za proste vaje, ki se bodo izvajale v Celju, sestavil kapelnik celjske Narodne godbe, gosp. Korun, ki je nam s tem podal prvo domačo skladbo za proste vaje. Vaditeljski zbor je sklenil, da se ima prirediti za celjski zlet tekma po češkem tekmovalnem redu, ki je pa zelo strog. Tudi za orodje so se vzele češke vaje za letošnjo medzletno tekmo. Tekmovalni red je ravno te dni izšel v posebni brošuri. — Vaditeljski zbor se je večkrat posvetoval o razdelitvi društev v župe ter stavil zveznemu odboru primerne nasvete. Doslej se je ustanovila Sokolska župa Ljubljana L — Zlctna doba je bila letos silno živali na. Poleg mnogobrojnih zletov posameznih društev, so mnoga društva, ki lx>do tvorila bodoče župe, prirejala skupne zlete. V bodoče bo treba urediti tako, da posamezna boljša društva ne bodo preveč obremenjena i zleti, ki vzamejo mnogo truda, časa in denarja. Nikakor ni dobro za društvo, ako mora prevečkrat javno nastopati. Na vseh letošnjih zletih so se izvajale celjske proste vaje, ki so se izvršile večinoma zelo dobro. To pa še ne sme zazibati društev v nedelavnost, marveč morajo stremiti za tem, da dosežejo višek popolnosti. Načelnik izraža upanje, da se pokaže prihodnje leto v Col j u znaten napredek slovenskega Sokolstva. — V nekaterih župnih središčih so se prirejali praktični izobraževalni sestanki z vaditelji društev dotičnih bodočih žup. »Sokol I.« v Ljubljani pa je priredil od srede januarja do srede marca ob nedeljah in praznikih za mlajša društva vaditeljski tečaj, ki je bil ves čas zelo dobro obiskan. — Zvezno glasilo »Slovenski Sokol« se je letos razširilo ter se mu je dodala priloga »Vadbeni večer«. — Načehiik omenja še tekme v Luksemburgu, ki je obširno popisana v »Slovenskem Sokolu«. Dostavlja le še: Preizkusili smo prvič v inozemstvu svoje moči z organizacijami večjih narodov in naš uspeli nam je povečal pogum. Dobili smo vzpodbudo k še krepkej-šenm delu. Zato smo pa tudi takore-koč odgovorni pred celo Evropo, da ne ostaeino na doseženem mestu, marveč, da gremo s podvojeno močjo naprej do najvišjega cilja. — Po načelni ko vem poročilu se je razvila daljša razprava o prihodnjem zletu v Celje in o ustanavljanju žup. V razpravo so j>osegli Smertnik, dr. Rvbaf, dr. Puc, dr. Pestotnik, E. Sajovic, dr. Murnik in Zorčič. Končno se je načeluikovo poročilo vzelo na znanje. Poročilo tajnika B. Kajzelja je bilo zelo obširno. Iz istega povzamemo sledeče: Odbor je imel v prete-čenem letu 3 seje, predsedstvo pa 26. Pri prvi od boro vi seji so se storili naslednji sklepi: Doslej je bil zvezni zalagatelj z blagom za sokolski kroj brat Česnik. Za bodoče se je poverilo založništvo bratoma Kostevcu in Mi-klaucu proti 5% proviziji. Predloge »Sokola I.« glede izobraževalnega dela, knjižnic in strokovne izobrazbe v sokolskih društvih je odbor z veseljem vzel na znanje, vendar je mnenja, da je njih izvršitev v vsem obsegu ob današnjih razmerah nemogoča. Ljutomerskemu Sokolu, ki je v slabih denarnih razmerah ter ima na skrajni jezikovni meji težak položaj, se popusti plačilo zaostalih zveznih prispevkov. Zvezno predsedstvo sme razpolagati a denarjem, potrebnim za pokritje stroškov pri upravi tekočih poslov. Za večje zneske izven tekočih poslov je vprašati odbor. Zlet v Celje se je preložil na prihodnje leto, ko bo obhajal celjski »Sokol« dvajsetletnico in 1k> torej prireditev zleta še mnogo večjega pomena. Odbor je odobril sklep va-diteljskega zbora, da se S. S. Z. udeleži mednarodne tekme v Luksemburgu. Tekmecem se je določila podpora v znesku 1000 K. Za delegate v odbor »Slovenske Sokolske Zveze« so bili izvoljeni: dr. Oražen, dr. Ry-bar, dr. Schegula, Viljem Kukec in A. Thaler. Za telovadno obleko v ženskih telovadnih društvih ozir. odsekih se uvede češki kroj. Za narašča; se uvede češki kroj: rdeča srajca, višnjev pas, hlače iz surovega platna, črne nogavice in črnogorska čepica. Želji brata Petrina glede enotnega nastopa trobentačev in enotnega trobetanja se v kratkem ugodi. Pri isti seji so se sprejela v »Slov. Sokolsko Zvezo« sokolska društva v Ajdovščini, na Bledn, v Črnomlju, Mirnu, Ptuju, Št. And režu, v Trebnjem, Železnikih iu v Trbovljah. — Pri drugi odborov! seji, dne 28. junija, se je razpravljalo o namestitvi zveznega vaditelja in o organizaciji žup. — Pri tretji odborov i seji dne 24. oktobra t. 1. prečita] je II. podstarosta br. dr. Sernec pismo, ki se doslovno glasi: Dragi! Prosim Te, da pri odbo* rovi seji prečitaš bratom to moje pismo: Radi prodaje do vratu zadolžene pivovarne napadalo se me je od vseh strani. Klerikalci, kateri bi sami radi prodal-' hv jo memriško pivovarno, pobij c tem svojega političnega nas^ " ika. Njih napade sem razumel, ker vem, da se pri nas vse porabi v boju proti političnemu nasprotniku. Ne razumem pa napadov iz vrst naše stranke. Mislim namreč, da je za nas vendar bolje, ako stojim socijalno trdno, kakor pa da vegetiram od danes do jutri in pričakujem, kdaj me bode zadolžena pivovarna pophiomn zadušila. Cul sem, da se me namerava napasti tudi na občnem zboru Zveze. Ker vem, da bi to sokolski stvari škodovalo in ker nikakor ne maram, da bi bil temu razponi jaz vzrok, zato izjavljam, da odlagam čast staroste S. S. Z. Razume se pa, da bodem storil kot navadni član vse, kar je v moji moči, da procvita sokolska ideja. Hvala vsem bratom, kateri so mi zaupali. Na zdar! Dr. Oražen. — Izvolil se je odsek treh članov, katerim se je naročilo, da urede to zadevo še LISTEK. Itejnnni Trst. (Dalje.) Značaj vsakega ljudstva se naj-zanesljiveje spozna, če se opazuje njegovo delo, rodbinsko življenje in njegovo razveseljevanje. O italijanskem delavcu imajo v naših krajih vobče ugodno sodbo, a bilo bi napačno sklepati iz tega na značaj tržaškega italijanstva. Tudi v Trstu se dobe med Italijani vseh poklicev prav vrli, delavni in spretni ljudje, ali skoro bi rekli, da so to izjeme. Tržaški Italijan ne ljubi dela, nego samo zaslužek; delo mu ni veselje ne sploh resna naloga, marveč edino le pomocek, da pride do denarja. Resnično delavni ljudje imajo na svojem delu tudi veselje, delajo radi in jim je delo nekako zadoščenje. Italijan pa tega čuta ne pozna, njemu je delo nadloga, ki jo opravlja z nevoljo, ker pač drugače ne more živeti. Kadar le more, se delu umakne in pusti druge zase delati. Iz tega plemenskega nagnjenja izvira tista tržaška posebnost, ki jo je opazil tudi potnik, če se je še tako malo časa v Trstu mudil. V nekem smislu se ta posebnost lahko karakterizira z besedami: vse tržaško itali-janstvo se bavi z mešetarijo in sen- sal je tipični reprezentat tržaškega italijanstva. Mešetar ali sensal daje tržaškemu italijanstvu značaj. Mešetar ne dela, ne producira, ne kupuje in ne prodaja na lastni riziko ali vsaj redkokedaj, on le posreduje. Posreduje pa za vse. Kdor hoče v Trstu kupiti konja ali fižol, kavo ali les, hišo ali čevlje — mešetar ti vse preskrbi. Posreduje pri najetju posojila, pri nakupu pomaranč in tudi če se hočeš s kako žensko seznaniti. Seveda goji vsak navadno svojo stroko in kdor ima upeljane velike kupčije, ne bo tratil časa z malenkostmi, a to je postranska stvar, glavno je, da store senzali za denar vse in da je mešetarjenje eno najbolj razširjeni h in najbolj priljubljenih opravil med tržaškimi Ital;jani. Z mešetarjenje m se bavi vsak, kdor ima le količkaj prilike. Ne samo sensali po poklicu, nego tudi drugi ljudje. Mešetarijo tudi advo-katje in sicer se ljudje posebno v kočljivih zadevah zatekajo k njim, mešetarijo uradniki, mešetarijo odlični možje in postreščeki, hlapci in ženske, vse, prav vse mešetari, ker to nese časih celo jako lepe dobičke in ne provzroča nikakih posebnih težav. Kadar ni teškega dela, a je pričakovati kaj dobička, je Italijan gotovo zraven. To mešetarjenje mika Italijana toliko bolj, ker igra pri takih »kupčijah« veliko vlogo zvitost in zgovor- nost. Mešetarija je več ali manj navadno goljufija. Pri mešetariji se gre vedno v prvi vrsti za to, da človeka tikaniš. V to je treba zvitosti in zgovornosti in te lastnosti ima Italijan. Plemenska krimineinost ima gotovo svoj upliv, da se Italijani tako radi bavijo z mešetarijo. Med te mešetarje je šteti tudi velik del italijanskih »veletržeev«. Tak »veletržec« kupi vse, kar je na prodaj in obeta kaj dobička. Dočim se bavi veletržec pri nas le z gotovimi strokami, je v Trstu mnogo takih, ki danes sami ne vedo, s kakim blagom bodo jutri kupčevali. Ti ljudje so spekulant je ali šteti jih je vendar treba med mešetarje že ker jim navadno nedostaje sredstev za večje kupčije in ker je običaj, smatrati za spekulante ljudi, ki se bavijo z drugimi kupčijami. Točne meje med mešetar ji in med špekulanti v Trstu skoro ni napraviti. Naravno je, da je v takem trgovskem mestu, kakor je Trst, tudi mnogo špekulantov. Ti ne špekulirajo samo na borzi, nego tudi s hišami, s posestvi, z ladjami itd. Središče vse spekulacije je seveda borza. To je masivna impozantna stavba, ali borzno življenje in kupče-vanje ni v pravi primeri s stavbo. Tržaška borza je majhna in ne igra na denarnem in blagovnem trgu nobene vloge. Na Dunaju in v Beroli-nu, v Parizu in v Londona se sa tr- žaško borzo živa duša ne zmeni. Naj poženo v Trstu kurze kakega papirja še tako visoko ali naj jih potisnejo še tako nizko, to nima na kurze dotičnoga papirja na drugih borzah prav nobenega upliva. Kdor spekulira ali samo kupčuje z efekti, ta iina navadno svojega bankirja na Dunaju in se pri nakupu in pri prodaji ravna po dunajskih kurzih. Sem in tja se v Trstu že razvije kaka čisto lokalna spekulacija v vrednostnih papirjih. Tako se je koncem leta 1907. in začetkom leta 1908. razvila v Trstu velika spekulacija s papirji neke rumunske zavarovalnice. Dočim se na drugih avstrijskih borzah za ta papir ni nihče zmenil, se je v Trstu razvnela divja vojna, ki se je končala s strahovitim porazom. Spekulantje so na diferencah izgubili ogromne svote, čuje se, da najmanj svojih štirideset milijonov kron, Čuje se pa tudi, da so izgubili do sedemdeset milijonov. To je bila prava in krvava katastrofa za tržaške spekulante in posledice te katastrofe se čutijo in vidijo še dandanes. V večji meri kakor kupčija z efekti, se na tržaški borzi goji kupčija z blagom. Poleg resničnih veletržeev se te kupčije zlasti udeležujejo tisti ljudje, o katerih smo prej rekli, da'niso ne pravi trgovci, oziroma mešetarji, niti pravi spekulantje, ker igrata ravno slučaj in prilika pri njih največjo, ulogo,. . Mešetarija in spekulautstvo, ki dajeta lahek in velik zaslužek, ki pa največkrat ni pošteno pridobljen, sta nasprotje pridobivanju z delom in s kupčijo. Kdor dela, ta producira ali pa potom kupievanja z delom skuša pridobiti odjemalcev na ta način, da jim postreže z dobrim blagom po poštenih cenah. Pravi trgovec skuša veliko zaslužiti s tem, da napravi kar mogoče veliko kupčij — mešetar in spekulant pa hočeta pri eni kupčiji veliko zaslužiti. Ta duh mešetarstva in speku* lantstva, ki je v najožjem sorodstvu z goljufijo, je ena najznačilnejših potez v karakterju tržaškega italijanstva. Lahko in mnogo pridobiti, čeprav je več ali manj nepoštenosti zraven, to je splošno hrepenenje v teh krogih. Razume se ob sebi, da se pri takih razmerah pač in časih prav naglo spreminja blagostanje posamičnih oseb, da pa blagostanje vsega prebivalstva pri tem nič ne pridobiva. Blagostanje v kakem kraju se dviga le potom dela in solidne kupčije. V Trstu vidimo prav lahko razvoj , gospodarskega procesa. Mešetar-stvo in spekulanstvo je skoro izključno v italijanskih rokah, solidna obrt-nost in industrija z malim obrtom vred pa prehaja vse bolj v nemške pa počasi tudi v slovenske roke« (Dalje prihodnjič.). pred občnim zborom. — Pri dotični odborovi seji se je razpravljalo tudi o spremembi pravil, ki se predlože današnjemu občnemu zboru. — Sprejeta so bila v S. S. Z. tudi še sokolska društva v Litiji - Šmartnem, v Kostanjevici in v Borovljah. — Predsedstvo je imelo v preteklem letu vedno dovolj posla, kajti sokolska društva se množe, da je veselje. Leta 1904 smo imeli 14 slovenskih sokolskih društev s 1933 člani, danes pa že imamo 65 društev s 14 odseki ter 6500 člani, med katerimi je 1692 telovadcev, 179 vaditeljev, 695 trgovskega naraščaja, 1293 šolskega naraščaja, 821 telovadk z ženskim naraščajem, več vadniških pomočnikov in pripravnikov. To so številke, ki jasno govore o lepem napredku so-kolstva. Število sokolskih društev pa še vedno narašča, četudi se ruje z vsemi sredstvi proti nam. Predsedstvo se popolnoma strinja s vsebino pisma, ki ga je poslal bratski goriški »Sokol« uredništvu »Soče« in »Primorca«, v katerem se med drugim navaja, da se naj nas slobodno napada, a od naše strani bodi odgovor na eni strani molk, na drugi pa delo v začetem smislu. Naše slovensko ljudstvo ni tako zaslepljeno, da bi končno ne uvidelo, kdo dela za njegovo povzdigo in kdo zastavlja vse svoje moči proti narodnemu sovražniku. Da se jasni med našim ljudstvom, je najlepši dokaz to, da se je v preteklem letu ustanovilo 20 sokolskih društev, med njimi prvi koroški Sokol v Borovljah. Seme sokolsko pa je našlo rodovitna tla tudi med našimi rojaki onkraj Atlantskega oceana. V Clevelandu že od leta 1897 deluje slovenski »Sokol«. V kratkem si zgradi »Slovenski sokolski dom«. Obveščeni smo tudi, da se udeleži 501etnice slovenskega sokol-stva leta 1913 v Ljubljani korporativno z zastavo. Društvo se je udeležilo tudi letošnjega amerikanskoga vsesokolskega zleta v Chicagi. — Zveza je prejela vabilo »Poljske Sokolske Zveze« na zlet, ki se ima vršiti prihodnje leto v Krakovu v proslavo 500!etniee bitke pri Grunewaldu, kjer so združeni severni Slovani porazili našega skupnega sovražnika, Nemca. Želeti je, da se slovensko so-kolstvo udeleži te proslave v odličnem številu. — »Slovanska Sokolska Zveza« je vložila na železniško ministrstvo prošnjo za znižane vozne cene; odgovora na dotično prošnjo še nismo prejeli. — Med letom je izšel nov slovenski list »Naša bodočnost«, ki je namenjen v prvi vrsti šoli odrasli mladini. Sokolska društva naj bi list širila med svojim naraščajem. — Zveza je poslala svojega tehničnega poročevalca na interno tekmo C. O. 28., 29. in 30. junija t. 1. —^Jp^bmenja poročilo umrle slovanske Sokole: starosto H. S. S. br. dr. Stjepana pl. Miletiča; organizatorja poljskega sokolstva Antona Durskega, prvega načelnika »Sokola« v Lvovu: ustanovitelja in dolgoletnega starosto praškega »Sokola« dr. T. Černvja, ki je bil tudi častni član »Južnega Sokola«. Dne 21. maja izgubilo je slovensko sokol-stvo enega svojih ustanoviteljev, brata Pavla Drahslerja, ki se je tudi ob svoji smrti spomnil ljubljanskega »Sokola« z volilom 200 K. V Celju je izdihnil prvoboriteij sokolske misli na Štajerskem, brat dr. J. Dečko, mnogoleten starosta celjskega »Sokola«, v Mozirju pa starosta tamkajšnjega »Sokola«, br. Lipold. Med letom so še umrli tajnik radovljiškega in žirovskega ter načelnik zagorskega »Sokola«. — Dne 22. septembra 1908 spremilo je slovensko So-kolstvo k zadnjemu počitku žrtvi Adamiča in Lundra. Kljub temu, da so brzojavni uradi nalašč zadržavali dostavljanje brzojavk sokolskim društvom, se je bilo vendar zbralo okrog G00 Sokolov v kroju. Slovensko So-kolstvo je prisostvovalo pri polaganju temeljnega kamna Trubarjevemu spomeniku. Zastopano je bilo na sokolskem zletu Zrinji - Frankopan-ske župe na Sušaku po odposlancih dr. Rvbafu in Jul. Novaku. — V poročilu se nadalje omenja otvoritve prvega sokolskega doma v Žirih, zleta v Borovlje, na Opčine in v Luksemburg. — Burni živio in na zdar-klici so zadoneli po dvorani, ko je br. tajnik končal svoje temeljito poročilo. — Nato se še konstatira, da so se sprejela v Zvezo sokolska društva v Mokronogu, Cerknem in v Hrastni. ku. — Iz poročila blagajnika br. Vesela je povzeti, da je bilo v preteklem poslovnem letu 3012 K 65 h dohodkov ter 3009 K 65 h izdatkov. Na zaostali članarini dolgujejo društva krog 500 K. Premoženja je izkazanega 2529 K 97 h; potrebščine za prihodnje leto so proračunjene na 1500 K. — Pregledovalci izjavijo, da so računi v redu. — Prememba zveznih pravil se soglasno sprejme, kakor je bila predlagana. Zvezni prispevek se določi na letnih 50 v. od člana. — Glede celjskega zleta se določi, da zasliši odbor vsa v zvezi se nahajoča društva. — Nato se preide k volitvi predsedstva. Tajnik Kaj-zelj odločno izjavi, da zopetne izvo- litve nikakor ne sprejme. Načelnik celjskega »Sokola« br. Smertnik predlaga, da se voli ves stari odbor, ker ni prav nikakega vzroka, da bi se volili novi odborniki. Tajnik brat Kajzelj predlaga, da se tudi dr. Iv. Oražen znova izvoli za starosto. Pod-starosta dr. Rybaf poudarja, da je starosta kot Sokol vedno storil svojo dolžnost, poudarja, da bi bil vsakdo na njegovem mestu tako storil kot on, da se reši popolnega gmotnega propada, kajti nihče ne bode čakal, da pride v konkurz, ako se ga more ogniti. Sedaj je dr. Oražen čist, ko bi bil čakal poloma, bi bil materijalno in socijalno popolnoma uničen. Sicer pa, kdor je brez narodnega greha, naj pobere kamen, pa naj ga vrže vanj. Predlaga, da se ga znova voli za starosto. Burno ploskanje in klici: »Zivio dr. Oražen!« kar niso hoteli ponehati. Nato je bil ves stari odbor z vzklikom izvoljen. — K slučajnostim se oglasi zastopnik boro-veljskega »Sokola«, ki izraža bojazen, dci bo moralo društvo vsled pomanjkanja gmotnih sredstev ostati sredi pota. Vsled prošnje je dovolila Ciril - Metodova družba vsako leto 200 K podpore; politično društvo za koroške Slovence v Celovcu na prošnjo niti ni odgovorilo. Naj bi torej j bratska društva uvaževala i važnost boroveljskega »Sokola« i njegove gmotne teškoče. Ko še br. Sax omenja nepotrebnih izdatkov za nepotrebne društvene zastave, zaključi podstarosta dr. Rvbar ta važni občni zbor. Politični položaj« Akcija Poljakov in »Slov. Enota«. Dunaj, 6. novembra. Parlamentarna komisija Poljskega kluba še ni obupala, temveč je sklenila začeti dvojno akcijo: s Cehi in z nemškimi liberalci, in sicer v ta namen, da se Cehi in Nemci začno neposredno med seboj pogajati. V tem trenot-ku, ko se to zgodi, je naloga Poljakov izpolnjena. O uspehu te akcije sodijo Poljaki sami skeptično. Dunaj, 6. novembra. »Slov. Enota« je izdelala sledeče pogoje za opustitev obstrukcije: Demisija sedanjega kabineta. Po demisiji kabineta se slovanske stranke sploh šele morejo pogajati ^ Bienerthom kot z načelnikom novega ministrstva, ki naj bi bilo izključno uradniško. Takemu ministrstvu bodo slovanske stranke dovolile vrsto državnih potreb. To ministrstvo pa bi moralo začeti pogajanja v svrho sestave nove delavne večine. V teh pogajanjih bi se pretresovala vsa tista vprašanja, ki danes onemogočujejo sodelovanje Cehov in Nemcev. &ele ko bi se ustvaril modus vivendi, bi uradniško ministrstvo odstopilo in napravilo prostor koalicijskemu kabinetu, v katerem bi seveda tudi Cehi reklamirali zase primerno zastopstvo. Češki glasovi. Praga, 7. novembra. »Den« piše v svojom situaeijskem poročilu, da se češki poslanci neeejo pogajati več niti z Bienerthom niti s kakim drugim članom tega kabineta temveč, da bodo govorili šele z vlado, ki pride. »Slov. Enota« ne bo stopila iz svoje rezerve. Ona lahko čaka. Slovanska Enota« hoče, da se razmere temeljito spremene. »Nar. list v« pišejo: »Nova vlada mora priti in nam s svojo sestavo in s svojim programom dati dovoljno jamstvo, da bo udejstvovala popolno pravičnost napn-.m vsem narodom. Samo s tako bodočo vlado bo »Slov. Enota« začela pogajanja glede rešitve krize«. Ogrska kriza. Program bodoče vlade, Budimpešta, 6. novembra. Bodoča vlada ima sledeči program: predvsem naj bi se rešil skupni in ogrski proračun, nadalje naj bi se votirala indernniteta in aneksijski stroški ter bančni provizorij, izvedla naj bi se volilna reforma in vpeljal poostren poslovnik. Vladar bi dal za to novi vladi različne vojaške koncesije. Srbija. Belgrad, 6. novembra. Škofu Nikanoru se je sanjalo, da ga je ljudstvo vprašalo, kdo naj bo bodoči kralj, in on je odgovoril, da princ Jurij. Svoje sanje je v pismu sporočil nekemu prijatelju. Pismo pa je prišlo v neprave roke in škofovi nasprotniki so pismo oddali ministrstvu. NauČno ministrstvo pa je vse tozadevne akte poslalo v koš. Iz te stvari pa je nastala govorica o komplotu, ki naj bi pomagal princu Juriju zopet do prestola. Gr&ko. Atene, 6. novembra. Položaj je sedaj popolnoma normalen. Govorice o abdikaciji kralja so neosnovane. Ty?aldos na vprašanja, kdo je vprizoril revolto, neče odgovoriti Dnevne vesti. -h Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 9. novembra t. 1. ob petih popoldne v mestni dvorani svojo redno sejo. Ker je za točki 5. in 6. dnevnega reda v smislu § 57. obč. reda potrebna kvalificirana večina, bi ago vole naj se gg. občinski svetniki seje polnoštevilno udeležiti. Dnevni red javne seje je: Mestnega magistrata poročilo o prošnji mestne občine ljubljanske za prebi valno in uporabno privolilo za vse prostore novozgrajenega hotela »Tivoli«. Personalnega in pravnega odseka poročilo o dopisu županovem glede priziva proti odloku a. kr. deželne vlade, da je razglase o pripravah za volitve v obrtno sodišče razglašati mestni občini tudi v nemškem jeziku. Finančnega odseka poročila: 1) o dopisu mestnega magistrata glede določitve nagrade nekaterim policijskim stražnikom za izvršeno revizijo psov; 2. o prošnji mag. sluge Tomaža Iglica za prispevek za popravo njegovega kolesa; 3. o prošnji družbe sv. Cirila in Metoda za letno podporo; 4. o dopisu mestnega magistrata glede izposlovanja kredita za nekatere nujne poprave v hiši meščanske imovine; 5. o ponudbi Terezije Ku-belkove za odkup parcele št. II. na mestnem, poprej slovenskega pisateljskega društva zemljišču ob Poljanski cesti; 6. o ponudbi dr. Frana Ilešiča za odkup parcele št. V. isto-tam; 7. o računskem sklepu mestnega ubožnega zaklada za leto 1908.; 8. o računskem sklepu zaklada o me-ščanskej imovini za leto 1908.; 9. o računskem sklepu splošnega ustanovnega zaklada za leto 1908.; 10. o računskem sklepu loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1908.; 11. o računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1908. Stavbenega odseka poročila: 1. o prizivu Nežike Kralj proti odloku mestnega magistrata glede zazidave dvorišča v hiši št. 5 v Klju-čarski ulici; 2. o dopisu županovem glede naprave Zajčevega reliefa na pročelji mestnega dekliškega liceja; 3. o dopisu mestnega magistrata glede višjih troškov pri drenažah in kanalizaciji okolice poslopja za c. kr. državno obrtno šolo. Policijskega odseka poročili: 1. o delovanju gasilnega in reševalnega društva v III. četrtletju 1909; 2. o prošnji gasilnega in reševalnega društva za zvišanje letne podpore. Policijskega in finančnega odseka poročilo o dopisu županovem glede uvedbe opoldanskega znamenja z ljubljanskega Gradu. Šolskega odseka poročilo o prošnji društva »Mladika«, da bi mestna občina prevzela njeno osnovno šolo v lastno upravo. Direktorija mestne elektrarno o poročilu ravnatelja mestne elektrarne Alozija Ciuhe o udeležbi pri električnem kongresu v Meranu. Dnevni red tajne seje: Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnjah za razpisani mesti stalnega policijskega stražnika. Finančnega odseka poročilo o prošnji nekega uradnika za bolniško podporo in podaljšanje bolniškega dopusta. Obrtnega odseka poročila o raznih koncesijah. -f- Shod v Kamniku je bil izvrstno obiskan. Da ne bo kakega prepira, šteli smo udeležnike. Bilo jih je 120, med njimi tudi okoli 15 pristašev S. L. S. Nikdo jih ni motil, ko so napravi j ali svoje zapiske, ter godrnjali tihe medklice Shodu je predsedoval g. župan dr K r a u t. Deželni poslanec dr. V i 1 f a n je govoril o delovanju naprednih poslancev v deželni zbornici, je opravičeval ob-stmkcijo, ter ostro kritikoval lovski in občinski zakon. Ravno tako tudi zakon o šolskem nadzorstvu. Za temeljito poročilo je žel obilo zahvale. Dr. Tavčar je govoril o deželni banki. Ta govor priobčimo jutri. Izrekla se je brez ugovora zaupnica naprednim poslancem. + Škofova rdeča knjižica. Šele v soboto, torej ves teden po velikanskem škandalu, ki ga je provzročil škof s svojo rdečo knjižico, je prišel »Slovenec« do sape in se oglasil v obrambo škofa. A kako klavrna je ta obramba. Nič drugega ne ve »Slovenec« povedati, kakor da je imel škof dober namen, ki pa se mu ni posrečil. Ta »dober namen« je pač dovtip in zdi se nam, kakor bi se »Slovenec« sam hotel nerca delati iz škofa. Kakšen dober namen pa je mogel imeti škof s knjižico, v kateri podučil je ljudi o spolnem občevanju in to na tak surov način, da mora vsakega Človeka žaliti in pohujšatif Ker »Slovenec« škofovega dejanja ne more opravičiti, pa — psuje naprednjake. Srdito vpije, da vidijo liberalci povsod le blato, da hočejo povsod le blato, da se najraje valjajo v blatu, da se jim ne gre za ljudsko moralo, ampak le za posvinjeva-nje, kakor je to v njihovem programu. I, za boga, rJi je kak liberalec spisal škofove bukvice. Te rdeče bukvice pričajo vsemu svetu, kdo ae najraje valja v blatu, komu je zrn po-svinjevanje ljudstva in kdo ima po-svinjevanje ljudstva v programu! + »Uničiti, ubiti me sedaj hočejo!« Te dni je obiskal škofa Antona Bonaventura neki znanec. Škof je napravil nanj vtisk duševno popolnoma uničenega človeka. Ko ga je znanec vprašal, kako je vendar mogel spisati in izdati ono knjigo, je bil Anton Bonaventura v silni zadregi; v svoji zmedenosti ni mogel na vprašanje drugega odgovoriti, kakor tole: »Oh ta knjiga, koliko neprilik mi je povzročila! Radi te knjige me hočejo sedaj moji neprijatelji uničiti, ubiti!« Ubogi Anton Bonaventura, kakšne strahove si slika na steno! Naprednjaki — nas pač misli škof pod besedo neprijatelji — da ga mislimo uničiti, ubiti f! Gospod Anton Bonaventura, radi nas si le privoščite mirno spanje, saj vam nihče ne privošči daljšega življenja kakor mi, ki smo prepričani, da bo klerikalizma v naši deželi najpreje konec, ako še vi dolgo, dolgo ostanete na čelu klerikalnega gibanja! -f- Brošura o škofovi brošuri, ki je izšla v Kranju in v kateri so ponatisnjeni najznačilnejši odstavki iz škofovega spisa o zakonski meseno-sti je delo, s katerim nima napredna stranka kot taka nič opraviti. To je delo posameznikov — »Slovencu« seveda kaže, da bi to brošuro podtaknil stranki, češ, na eni strani grmi zoper pohujšanje škofovega spisa na drugi pa škofove svinjarije razširja. Pa ne bo nič iz tega »Slo-venčevega« manevra! -f- Izvrševalni odbor Narodne stranke na Štajerskem je dne 4. t. m. izdal o svoji seji v Celju komunike, iz katerega povzamemo najvažnejše stavke. 1. Narodna stranka se dopolnilnih deželnozborskih volitev v celjski mestni skupini na mesto odsto-pivšega Hansa \Voschnagga ne udeleži, ker je štela slovenske glasove že pri prejšnjih volitvah. Pristašem stranke se naroča, da se drže najstrožje abstinence. — 2. Izvrševalni odbor Nar. stranke se povsem strinja s stališčem in delovanjem poslanca dr. Kukovca v štajerskem deželnem zboru, ter mu izreka popolno zaupanje. 3. Izvrševalni odbor Nar. stranke stoji na stališču, da je za ojačenje napredne misli in naprednih političnih strank na Slovenskem potrebna in koristna misel kooperacije vseh naprednih struj na Slovenskem. 4. Izvrševalni odbor Narodne stranke odločno obsoja nemške jezikovne zakone za štiri »pranemške« pokrajine ter pričakuje, da bodo slovenski poslanci z brati Čehi do konca odločno izvojevali boj proti sedanji vladi in sistemu.5. Izvrševalni odbor Nar. stranke odločno protestira proti onemu delu Bilinskega finančnega načrta, ki hoče znova obdačiti najširše sloje prebivalstva, zlasti proti davku na vino, ki bi najhujše oškodoval slovensko vinogradništvo. + Iz srednješolske službe. Bivši ravnatelj občinske realke v Idriji, dr. Stanislav Bevk, je postal ravnatelj sedaj podržavljene realke. — Slovensko deželno gledališče v Ljubljani. Jutri, v torek se vpri-zori prvič izvrstna detektivska burka »Olimpijske igre« dunajskih uspehov bogatih dveh dramat. humoristov, Kurta Kraatza in Maksa Ne-ala. To komičnih zapletkov in drastičnih humornih efektov bogato burko je priredil za slovenske razmere znan naš humorist. V njej ima prvič v sezoni veliko komično vlogo g. Anton Verovšek in poleg njega igrajo velike komične vloge g. Fr. Bohuslav, g. P o v h e , g. Molek in g. Danilo. Takisto igra prvič večjo komično vlogo gdč. Kandlerjeva, ki nastopi tudi v kostumu antikne Venere. Glavne ljubimske vloge igrajo g. 11 i c i ć , ga. Iličieeva in gdč. W i n t r o -v a. Burka je seveda brez literarnih kvalitet ter ima edini namen, kar najprijetneje zabavati in zbujati čim največ smeha. Prestava se vrši za nepar - abonente. — V četrtek se poje tretjič velika opera d' Albertova »Nižina« za p a r - abonente. — Dne 16. t. m. gostuje — gospod Ignacij B o r š n i k v glavni vlogi Avg. Strindbergove drame »Oče«. — Slovensko gledališče. Oceno o predstavi Šubertove drame »Žetev« priobčimo radi pomanjkanja prostora jutri. — Koncert hrvaškega pevskega društva »Kolo« je v soboto skoro do zadnjega kotička napolnil veliko »Unionsko« dvorano. Zanimanje, ki ga je vzbudil koncert, je seveda popolnoma umljivo, saj je »Kolo« tudi že pri nas dobro znano po svojih krasnih pevskih zmožnostih. Njegov nastop pri jubilejnem koncertu »Slavca« nam je še v svežem spomina. Slovensko občinstvo pa ni prišlo samo iz tega razloga na koncert, temveč je tudi hotelo pokazati svoje simpatije do milih hrvaških gostov, svojo ljubezen do hrvaške glasbe in svoje umevanje za vsak pojav v smislu hrvaško - slovenske vzajemnosti. Koncert je otvorila »Slovenska Filharmonija« z Albini je vo overturo k operi »Tomislav«. Mogočni akordi prepleteni z ljubkimi hrvaškimi narodnimi motivi so prišli pod spretno taktirko kapelnika g. V. Talicha do popolne veljave. Obžalovali smo samo, da nam skladatelj doslej ni še tako poznan, kakor bi pač zaslužil. Nadaljnji program je izpolnilo »Kolo«, deloma kot moški, deloma kot ženski in deloma kot mešani zbor s s prem -Ijevanjem orkestra in a cape 11 a. Torej največja raznoličnost. Zato nas sicer obširni program ni prav nič utrudil. V dveh solotočkah pa je nastopil član »Kola« g. Ernesto vitez Cammarota. O pevskih vrlinah umetnikovih se je v slovenskih listih že opetovano pisalo; saj je g. Cammarota Ljubljančanom ljub in vedno dobrodošel znanec. Tudi to pot je s svojim prednasanjem izzval burno navdušenje. Njegov glas je polnodo-neč, simpatičen, višine zmaguje igraje, nič ni prisiljenega, skratka, krasen materijal, krasno prednašanje. Umetnik je dobil velik lavorov venec s trakovi. Moški zbor »Kola« je nastopil samostojno v treh točkah, v Zajčevem zboru »Crnogorac Crno-gorki«, v Novakovem »Bi mirna noč« in v veliki Zajčevi glasbeni sliki s spremljevanjem orkestra »More«. Ženski zbor je zapel s spremljevanjem orkestra »Zbor Hrvatic« iz opere »Torin« in mešani zbor nam je podal prekrasne hrvaške narodne pesmi in veliko Hatzejevo balado g spremljevanjem orkestra »Noč na Uni«. Prav spretno se je vpeljal moški zbor z našo znano »Slovenec sem« s katero je nekako pozdraviti hotel naše občinstvo. Pevski zbor »Kola« odlikuje pred vsem krasen materijal, velika pevska izurjenost, čista intonacija in umetniško prednašanje. Bila je re3 prava naslada poslušati mogočne fortissime in mehke nežne pianissime ter mojstersko naraščanje in pojeinanje glasov, ka-koršnega ne slišiš zlepa kje. Težko je reči, katera točka nam je bolj ugajala, ali največjo pohvalo so izzvale hrvatske narodne pesmi; nekatere so morali ponavljati, ker se burno ploskanje ni hotelo poleči. Nepopisen je bil prizor, ko sta se po narodnih pesmih izročila kapelniku dva ogromna venca in se je na zbor vsul cel dež cvetja. Venca, ki jih je dobil kapelnik g. Ande), sta bila vrlo zaslužena, saj je visoka umetniška popolnost »Kola« v največji meri njegova zasluga. S kako lahkoto je izvabljal iz zbora glasove, in s kakim razumevanjem je sledil zbor njegovim migljajem! Koncert »Kola« je zapustil v slovenskem občinstvu pač neizbrisne spomine, hvaležni smo »Kolu« pa tudi naši »Glasbeni Matici«, ki je koncert aranžirala. Po koncertu se je razvilo v »Unionski« dvorani živahno vrvenje, ob zvokih »Slov. Filharmonije« so se sukali čestilci Terpsihove pozno v noč; veselo razpoloženje kar ni hotelo pojenjati. Sobotni večer ostane vsem udeležencem v najlepšem spominu. Ni bil to samo umetniški koncert prve rvste, bil je to tudi praznik hrvaško - slovenske vzajemnosti. — Banket na čast hrvatskim go> slom v hotelu »Tivoli«. Na čast hrvatskim pevkam in pevcem ter deputaciji, ki je prišla na Gajevo akademijo »Slovenske Matice«, je priredila »Glasbena Matica« včeraj popoldne banket v dvorani hotela »Tivoli«. Banketa, pri katerem je sviral popolni orkester »Slovenske Filharmonije«, so se udeležili poleg gostov zastopniki občinskega sveta ljubljanskega, deželnega odbora in raznih pevskih in posvetnih korporacij. Vrsto napitnic je otvoril predsednik »Glasbene Matice« g. prof. Anton S t r i t o f. V svojem govoru je slikal zasluge, ki si jih je steklo pevsko društvo »Kolo« za hrvatsko-sloven-sko vzajemnost zlasti na glasbenem polju, izražal nado, da bo društvo tudi v bodoče gojilo z vso vnemo in navdušenostjo idejo kulturnega slo-vensko-hrvatskega edinstva ter napil napredku in procvitu »Kola« kot naj-idealnejšega pionirja hrvatsko-slo-venskega bratstva. Na njegovo zdravico je odgovoril podpredsednik »Kola« g. inženir Holac. Zahvaljujoč se na bratskem sprejmu je povdar-jal ozke stike, ki so od nekdaj vezali »Kolo« z »Glasbeno Matico«, nagla-šal, da sta obe društvi stremili za istim vzvišenim ciljem, da s pesmijo združite bratska naroda slovenski in hrvatski, ter končno nadzdravil »Glasbeni Matici«. V imenu mestne občine ljubljanske je drage goste pozdravil občinski svetnik dr. Karel T r i 11 e r. Rekel je med drugimi: V Ljubljani ni človeka, v katerem bije srce slovensko, ki bi vas ne pozdravljal iz vsega srca kot svoje najbližje in najdražje brate. Naša srca, polna bratskih čustev, bi je jo vam nasproti v plamteči ljubavi. Pokoreč se svojim čustvom, sprejeli bi vas po kraljevsko, toda revni in ubogi smo, za to je bil sprejem skromen. A ta skromni sprejem naj odtehta ljubezen, ki jo vam prinašamo v dar kot svojo najdragocenejšo svetinjo. Ne zunanjosti, marveč čustvo vse premagujoč bratske ljubezni naj nas spaja v nerazdružljivo, neporušno vez in priti mora. Čas, ko na bo Zagreb sprejemal Slovencev z nič večjim sijajem, kakor svoje osje rojake iz Siska in Karlovem. Prešiniti mora pas vse prepričanje, da smo vsi eno, da smo si Slovenci in Hrvatje rodni bratje, med katerimi ni nobenega razločka. Dr. Triller je zaključil svoj irovor z vzklikom: »V Ljubljani stojimo na visoki idealni točki, od koder zremo in gledamo vso našo divno, prekrasno zemljo, ki je nima primere pod solncem. A ta bujno lepa, čarobno krasna zemlja ni naša, ta ni Vaša, to je »liepa naša domovina«, pesniško vzneseni govor je elektri-ziral vse navzoče, da so govorniku priredili navdušeno ovaeijo. V imenu deželnega odbora je govoril dr. Vladislav P e g a n. Naglašal je, da bas dogodki najnovejšega časa učo, kako potrebna je č i nema j tesnejša družitev vseh slovanskih plemen. Kolo« je prišlo v Ljubljano posotit slovence, da tudi ono vloži svoj kamen v mogočno zgradbo slovanske vzajemnosti. Za to ne pozdravlja dragih hrvatskih gostov samo Ljubljana, vse kar čuti v njej slovensko, nego tudi vsa slovenska srca na Kranjskem, katerih tolmač je on kot zastopnik deželnega odbora. — Dr. R i h t a r i ć se je v imenu Hrvatov zahvaljeval na prisrčnem sprejemu, ki so ga bili deležni v Ljubljani ter na navdušenih besedah, s katerimi -ta dr. Triller in dr. Pegan v imenu bčine ljubljanske in dežele kranjske pozdravila hrvatske goste. Koncem svojega govora je vzkliknil: Dokler imamo Hrvatje takšne zveste, požrtvovalne brate kakor so Slovenci, još Hrvatska nij1 propala«. Gospa dr. F e r j a n č i č e v a je govorila v imenu ženskega zbora »Glasbene Matice« ter v presrčnih, jedrnatih besedah pozdravila sestre hrvatsko pevke. — Gospa H o I č e v a je dvignila čašo in napila vrlim sestram Slovenkam. Predsednik »Zveze slovenskih pevskih društev« dr. Vladimir R a v n i h a r je v dovršenem govoru slavil jugoslovansko idejo in hrvatsko-^Iovensko slogo, povdarja-joč, da imamo oživotvorjenje jugoslovanske ideje v sebi. oživotvoriti r»a jo moremo edino z vstrajnim, doslednim delom brez vseke nepotrebne kričavosti. Ako bomo Hrvatje in Slovenci v tem delu na svojem mestu, bo se uresničila jugoslovanska ideja in postala bo lepa in krasna brez m mške in madžarske primesi. (Viharno odobravanje.) Dr. J a v a n d , tajnik »Kola« in »Zveze hrvatskih pevskih društev«, je zagotavljal Slovence neomahljive vernosti hrvatskega naroda, zaključujoč svoj govor z vzklikom: »In srce zvesto, ka^ kur zdaj, ostalo bode vekomaj!« • Frenetično ploskanje in pritrjevanje.) Predsednik »Matice Hrvatske« dr. Oton K u č e r a je proslavljal važnost vzajemnega dela umetnosti in znanosti ter napil vzajemnosti slovenske in hrvatske umetnosti ter kožnemu, vzajemnemu delu» Matice Hrvatske« in »Slovenske Matice«. — Predsednik »Slovenske Matice« dr. Fran I I e š i č je pozival Hrvatice k ljubavi do Slovencev, do slovenske zemlje in slovenske književnosti, izrezujoč željo, naj bi vedno ostale zveste ideji slovensko-hrvatske vzajemnosti. Urednik »Hrvatske« Ke-rubim Šeg vic je napil neumonie-nu pionirju hrvatsko-slovenskega •ratstva dr. Ilešiču. Xa to napitnico io hrvatski gostje priredili dr. Ile-;ieu viharno, navdušeno ovaeijo. — Banket je bil končan ob 5. popoldne. Velik del hrvatskih gostov se je odpeljal ob pol 7. zvečer. Na kolodvoru lavzoče občinstvo se je od dragih - -tov poslovilo s prisrčnimi klici: Živeli, na skorajšnje svidenje.» Kad 30 hrvatskih gostov — dam in trospodov — je posetilo snočno operna predstavo. Pela se je Puccinijeva pera »Madame Butterflv«. Na čast rfrvatom je svirala godba pred za-' tkorn predstave himno »Liepa naša domovina«. Občinstvo jo je stoje poslušalo in ko je godba končala, je gledališče odmevalo navdušenih klicev: »Živili Hrvatje, živela sloven-•.■'-hrvatska vzajemnost!« Med drugimi so bili pri prestavi navzoči slavni hrvatski pisatelj Ljuba pl. B a -b ič - G j a 1 s k i, poslanec v hrv. sa-boru in v poštanskom parlamentu, ravnatelj Nikola F a 1 1 e r in intendant hrvatskega narodnega gledališča Vladim. Tr e š č e c pl. Branj-s k i. Hrvatski gostje so poklonili ba-ritonifitu slov. gledališča pl. Vulako-viču lavorjev venec s hrvatsko tro-1>ojnico. O predstavi sami so se izražali z največjim priznanjem. — Ilirska akademija »Slovenske Matice«. Včeraj, 7. t. m. ob pol 12. dopoldne se je zbralo nebroj občinstva v veliki dvorani »Mestnega doma«, da skupno s hrvaškimi gosti proslavi velikega Ilirca Ljudevita Oaja. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Zastopana je bila »Matica Hrvatska« po delegaciji, "Hrvatsko književniško društvo« istotako po deputaciji. Korporativno pa hrvatsko pevsko društvo »Kolo«. Med hrvaškimi gosti smo opazili prof. dr. Kučero, prof. Bošnjaka, intendanta Vladimira Treščeca, pisatelja Babiča-Gjalskega, Šurminaitd. Mestno občino ljubljansko je zastopal obč. svet. g. dr. Karol Triller. mesto zadržanega g. župana. Podpredsednik »Slovenske Matice« pozdravlja navzoče v iskrenih besedah. Povdarja, da je tako nepričakovano velika udeležba najboljši dokaz za to, kako živo se zanimamo za zgodovino našega narodnega življenja. Poseben sijaj današnje slavno-sti pa dajejo dragi nam hrvatski gostje. Posebno se pa zahvaljuje hrvatskemu pevskemu društvu »Kolo«, ki jo pripravljeno z dejanskim sodelovanjem povzdigniti današnjo prireditev. (Viharno ploskanje.) Cim večkrat se shajamo, čim bolje se spoznavamo, čim tesneje sc združujemo na polju skupnega kulturnega dela, tem bolj proslavljamo spomin velikega Ljudevita Gaja. Na podpredsednikov pozdrav zapoje »Kolo«: »Slovenec sem«. Burno ploskanje in ilvio-klici je sledilo tej pevski točki, kjer L-mo se ponovno prepričali o vzornem in krasnem petju bratskega pevskega drštva. Na to povzame viharno pozdravljen besedo predsednik »Slov. Matice« g. prof. dr. Ilešič. Takratne razmere na Kranjskem in Hrvatskem niso bile ugodne ilirskim idejam. Ljubljana je bila mestece s JG.000 prebivalci. Političnega gibanja in življenja ni bilo v njej. Ustanovilo se je prav takrat internacionalno društvo »Kasina«. Kazala je Ljubljana povsem nemško lice. Tudi Zagreb je stal popolnoma pod madžarskim vplivom. Hrvat je nazi-val Kranjca s »kukavico«, Kranjec Hrvata: tata. Vsaka vas je imela svoje narečje in tvoje šege. Vladala je popolna anarhija. Vse je šlo nazaj v jezikovnem oziru, vsak je hotel pisati v svojem narečju in s svojim pravopisom, ^ako da drug drugega nI razumel. Nevarnost te needinosti je bila za Slovence tem večja, ker je Nemčija bila v tem času že edina. V to popolno anarhijo je posegel Ljudevit Gaj s svojo odločno in krepko roko. Iz anarhije, iz kaosa je skušal napraviti red. Gaj je ustanovil skupen pravopis, ki se po njem imenuje gajica in je povzdignil v spisovni jezik štokavsko narečje.. Slovenci, Hrvatje in Srbi so se začeli zavedati svoje skupnosti, zidovi umetnih mej so začeli padati. Ideja skupnosti se je lepo pokazala v boju proti Madjarom, ko so se Hrvatje in Srbi bojevali proti Jelačiču. In ko Gaj že politično ni več deloval, je ideja skupnosti ostala. Ilirski pokret je bil spočetka kulturen, pozneje je postal političen. Gaj je hotel Slovence, Hrvate in Srbe združiti literarno, pozneje je pa stvar postala politična. Iliri-zem je zato tako globoko posegel v življenje Jugoslovanov, ker je spajal kulturo s politiko. Tudi danes je treba združiti visoko politiko z drobnim delom. Glavni protivniki iliriz-nia so se pojavili kmalu: predvsem hrvatsko plemstvo, duhovščina, ker je Gaj občeval s protestantom Ko-ljarem. Na Slovenskem je nasprotoval ilirizmu predvsem Kopitar. Bil je užaljen, ker se mu ni posrečilo uveljaviti svojega pravopisa, Gaj si slednjič ni pridobil ne Hrvatov ne Srbov, ne Slovencev. Ne moremo Gaja sicer slaviti kot literata, ampak kot moža dejanja Burno odobravanje je sledilo navdušenim govornikovi m besedam. Ko se je frenetično ploskanje poleglo, je zapelo »Kolo« pesem »Hrvatskoj«, nakar se je akademija zaključila. — II. kirurgični oddelek. Pod tem naslovom smo v sobotni številki priobčili nekak panegirik o g. dr. Drgancu. Da se je to zgodilo brez vednosti in proti volji vodstva naše tiskarne, tega ni treba posebej omenjati. V drugem pa le omenjamo; če se g. dr. Drgancu v kateremkoli ozi-ru hoče primerjati z g. dr. Šlajmar-jem, ki je priznana kapaciteta, je to — mehko izraženo — gorostasna predrznost. — Terseglavizem poganja lepe cvetove med katoliško mladino. Posebno Alojzijeviščniki so v tem že čudovito verzirani. Dasi znani zaradi svoje neotesanosti, se je sedaj eden izmed njih, katerega še sedmi gimnazijski razred ni naučil najpri-mitivnejše olike v svoji gorečnosti za »našo dobro stvar« povspel tako visoko, da je svojega sošolca z okovanimi čevlji sunil v obraz in ga končno še opljuval po obrazu. Take rov-tarske razmere vladajo v ljubljanski vzorni gimnaziji, ki ima žalostno slavo, da goji Alojzijance. Želeli bi, da bi Alojzijanci kazali praktično katoličanstvo na drug način, oziroma, da se jim, kajpada samo namigne, da gimnazije kljub vsemu še niso — čukarska telovadišča. — K imenovanju tržnega nadzornika v Ljubljani. Za tržno nad-zostvo sta se potegovala živinozdrav-nika Ribnikar in Lampret Prvi je bil promoviran za živnozdravnika 16. julija 1906. Do 1. januarja 1909, ko je bilo treba službo nastopiti, je imel dve in pol leti živinozdravniške prakse. Osem mesecev je služboval v veliki tržnici na velikem sejmišču v največji klavnic na Dunaju. Več kot pol leta je bil deželni okraj-ni živinozdravnik na Spod. Štajerskem. Celo leto je bil med tem časom vodja podkovske iole v Ljubljanu kjer ja tuđi poučeval meeogledstvo. Ispita tržnega komisarja ni imel, pač pa frekvencijsko spričevalo. Živinozdravnik Lampret je skonča l študije marca 1998. Takoj na to je nastopil 1. aprila vojaško prezentno službo in jo opravljal tudi še po 1. januarju 1909. Živinozdravnik Lampret ni imel torej kot kompetent nobene živinozdravniške prakse, živinozdravnik Ribnikar dvelnpol* letno. Svoje strokovnjaštvo je tedaj utemeljeval Lampret tudi s tem, da je bil kot visokosolec (ne kot živino-j zdravnik!) ob počitnicah veterinar-I ski diurnist pri dunajskem veteri-; narskem uradu. Kot dijak si je tudi j pridobil izpit tržnega komisarja, na I katerga se sedaj posebno sklicuje, j Tečaj za tržnega komisarja, ki traja ! šest tednov po 10 ur na teden, pa j lahko obiskuje vsak, čegar prediz-j obrazba odgovarja meščanski šoli. V { ta tečaj, ki ga obiskuje certifikatih, 1 kmetski mesogledniki, čevljarji i. tir. j obrtniki, ki bi radi postali mesogle-( di, živinozdravnik sploh ne »padajo. Ravno sedaj se bore razne korporacija, med drugami tudi profesorski kolegij c. kr. živinozdravniške visoke šole na Dunaju zoper ta srednjeveški preostanek zakonodajstva, češ, da je i živinozdravnik že na podlogi svojega diploma popolnoma kvalifikovan za tržno nadzorstvo. V resnici krade ta uredba živinozdravnikom le čas in je za nje sramotna. Pomeni za nje ! to, kar bi bil 6tedenski babičarski tečaj za sdrnvnike. Živinozdravnik Lampret sani mora uvideti, da ni njegovo strokovnjaštvo radi tega tečaja nič večje, pač pa so njegovi tovariši v tečaju, ki so bili rokodelci, precej pridobili. Po teh faktih je čisto jasno, da sta bila kompetenta za trino nadzorstvo najinanj enako k vali fikovana, če tudi ne upoštevamo dveletne živinozdravniške prakse, ki jo je imel takrat g. Ribnikar, ne pa Lampret. Bili so torej strokovni ozi-ri, če se je že to mesto oddalo £Osp. Ribnikarju. Morda ni malo prišel v poštev organizacijski talent, ki ga ima g. Lampret, in ki je ravno za ljubljansko tržno nadzorstvo zelo potreben. G. Ribnikar se je povsod sklieeval za časa kompetence le na strokovnjaštvo. Lampreta pa je vodil okoli občinskih svetnikov tedanji predsednik ljubljanske »Save« in ga predstavljal kot Savana! Zakaj zliva Lampret svojo jezo nad tržnim nadzornikom Ribnikarjem, ki mu ni ničesar prizadjal, ravno sedaj, nam ni jasno. Ce hoče po kolegijalnem blatenju v »Slovencu« postati veterinarski referent pri dež. odboru, mu le privoščimo. Deželni odbor pa opozarjamo, da mu bo prihodnjo dni predstavil dr. Lampreta predsednik »Danice«. — Javno predavanje. »Splošno slovensko žensko društvo« priredi v sredo 10. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« javno predavanje. Predaval bo g. dr. Demeter Bleiweis vitez Trsteniški: »O higijeni človeškega telesa«. Predavanje je namenjeno le ženstvuv — Prijeten Martinov večer priredili sta včeraj združeni šentpeter-ski podružnici Ciri-Metodovi v gostilniških prostorih hotela »pri Štruklju«, kateri je privabil v prijazne lokale mnogobrojno občinstva na prav zabaven, domač sestanek. — Tekmovanje za srečo je vzbudil mnogo smeha in dovtipov, kajti veliko je bilo poklicanih v tekmovanje, od katerih je en del »srečnih« dospelo do cilja. SI. pevsko društvo »Slavec« je v svoji znani prijaznosti povzdignilo zabavo s ubranim petjem ter so občinstvu ugajale sosebno narodne pesmi. Vmes pa je kratkočasil z lepo igro na klavirju o. Viljem Bizjak, ki je sodeloval iz prijaznosti do naše Ciril-Metodove družbe. Gospodične so bile prav pridne v razpečavanju »štrukljev«, tort in tekmovalnih številk ter je večer donesel tudi lep gmotni vspeh. Veselico je počastil s svojo navzočnostjo mej drugimi predsednik Ciril-Metodove družbe g. ravnatelj Senekovič in nje blagajnik g. notar Hudo vernik. Tako pristno domačih večerov si želimo pač več. —r. — Martinov večer priredi v nedeljo 14. t. m. pevsko društvo »Slavec« v dvorani »Narodnega doma«. — Pevsko društvo »Lipa« priredi v soboto 13. novembra »Marti« nov večer« v gostilni g. Pavika na ' Martinovi cesti. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin. — Poroka. Poročil se je g. Fran Omerza,c. kr. evidnečni geometer, a gdč. Lojziko Windischer. Čestitamo! — Delavci pri osuševalnih delih so prišli danes demonstrativno pro-I testirat pred deželno vlado, ker jim je vodstvo odtegnilo 90 vinarjev na j dnevni plači. K deželnemu predsed-; niku so poslali posebno deputacijo, ida se pritoži. —Stavka pri Bonaca. Denes so knjigoveski pomočniki pri tvrdki Bo-' nač zaradi tarifnih diferenc začeli ! stavkati. Vinski semenj t Krškem bo ne-' prekliono pojutrišnjem, t sredo, dna 10. t m. ob 11. uri dopoldne. Ker bo prav veliko novega in tudi nekaj starega vina po zmernih cenah na ponudbo, se uljudno vabijo gospodje vinotržci in gostilničarji, da tudi ta semenj v prav obilnem številu poselijo. Zjut rajanj i vlak v smeri Zidan most - Zagreb dospe sedaj ob 10. uri 51 minut v Krško. Popoldne odide vlak iz Krškega ob treh. Lov občine Železniki bo na dražbi 27. t. m. ob 11. dopoldne v obč. pisarni v Škof ji Loki. Poročil se je gosp. Rudolf Pevec v M. Nazarju z gospodično Amalijo Turnšek iz Mozirja. Velikansko smolo imajo spod-nještajerski nemškutarji s svojim kandidatom. Vsem »boljšim« ljudem so že obešali kandidaturo za deželni zbor, pa se jih neče nihče usmiliti. Woschn a gg, Ambroschitz, Jabor-negg in kakor se še imenujejo ti /•Vollblut - Germani«, vsi so odklonili kandidaturo. Sedaj poročajo štajerski listi, da so vendar našli /pristnega« nemškega kandidata. To je dr. Evgen Negri, ki se je pred leti spri s Celjani ter radi tega odšel v Gradec. Negri je v cče je bil — Cič, mati ^a hči celjskega Slovenca Karla Si me. — Srečni spodnještajerski »Nemci«, vendar so našli moža — po svojem okusu! C. kr. okrajno glavarstvo v Celju namerava z novim letom spet izdajati svoj nradni list, ako se bode zgladilo do vel j odjemalcev. — Lis»t bi izhajal po enkrat na teden v slovenskem in nemškem jeziku. Gradce — Kreuz. Nemški »učenjak« Gvido von List se trudi v svojem delu »Die Voikerstamme Ger-maniens und deren Deutung« dokazati, da izhaja ime glavnega mesta Štajerske iz besede Kreuz. Sovraštvo do Slovanov je celo nemške učenjake udarilo s tako slepoto, da streljajo največje kozle. Goriški deželni poslanec Jerič se Je ponesrečil. V Kobdiljn .je padel Jerič s skednja štiri metre globoko in se je u bi 1. Jerič, ki je bil preprost kmetovalec, je bil politično in socijalno popolnoma brezpomemben mož. Razveljavljen občinski sklep. Goriški občinski svet je bil sklenil, da se prekrsti Semeniška ulica v Ferrerjevo ulico. Nainestuištvo je dotični sklep razveljavilo. Izpiti učiteljske usposobljenosti se pričnejo v Gorici danes. Priglašenih je krog 90 kandidatov. Dr. Mara ni, odvetnik in politik ter bivši načelnik liberalnega laškega kluba v dež. zboru tržaškem je odložil vse časti, ki jih je zavzemal v javnem življenju. Lovor je v šopek s cvetom in sadom nam je poslal iz Barberige pri Pulju v znak nenavadno mile jeseni zvesti čitatelj našega lista g. Ivan Noč. Prav lepa hvala! V tržaške liste inserira že dalj časa neka tvrdko »ujbanva« ogrske ure ter zagotavlja da pošlje proti vpošiijatvi 14 K in na daljnih mesečnih obrokih po 5 K, srebrno uro z dvojnim krovom, ter 14 kar. alat o verižico, 56 gramov težko, v vrednosti 150 K. Ker se je ti tvrdki že par strank vsedlo na lim, ki so dobile uro in verižico, v vrednosti 8—10 K — se občinstvo svari, naj ne naroča ur od te tvrdke. Nesreča. Ko je v soboto dopoldne peljala Podlogarjeva žena iz Skopač-nika pri Zelimljah po Karlovski cesti drva, je konj zavil pod Sarumasso-vo tovarno na Jamnikovo dvorišče. Jamnikov hlapec Jakob Šerjak je skočil h konju ter ga hotel ustaviti. V tem hipu ga pa zgrabi oje in s prednjim koncem pritisne ob zid sosednje hiše. Šerjak se je pri tem na prsih tako telesno poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. S ceste. V soboto je neki mesarski vajenec po Poljanski cesti tako neprevidno vozil, da je zadel v mlekarski voziček Marije Severjeve, pri katerem je zlomil kolo in razlil nekaj mleka ter napravil lastnici nad 10 K škode. Kolo ukradeno je bilo v soboto zvečer v Rožni dolini poštnemu slugi Juriju Erženu. Kolo je »Waffen-rad«, rdeče barvano, na desnem stopalu nima gumija ter ima polomljen zvonec. Kolo je vredno 60 K. Pred nakupom se svari. Dvonožna lisica. V soboto je v Levstikovi ulici neka dvonožna lisica odnesla 6 K vredno gos. Delavsko gibanje* V soboto se je s južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 25 Hrvatov in 10 Ogrov, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov in 20 Slovencev. V Buchs je šlo 35, v Wels pa 25 Hrvatov. V hrvaške šume se je odpeljalo 36 dolenjskih tesačev. Izgubljeno in najdeno. Postrei-niea Katarina Ceglarjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 18 K denarja. — Neka dama je izgubila bankovec za 20 K. — Hlapec Srečko Ce-pelnik je izgubil 20 K denarja. — Učiteljica gdč. Olga Mikuševa je is- Igubila zlato uro % verižico. — Milica Kolarjeva je izgnbila denarnico, v kateri ia imela 3 K. - Dijak Budolf Obrekar je izgubil zlat obesek, v kt> terem je imel sliki svojih staršev. — Železniški uradnik g. Ivan Košmerl je izgubil denarnico z 25 K. — Gledališki igralec g. Rudolf Spiegel je izgubil denarnico, v kateri je imel 22 kron denarja in več poštnih potrdil. — Gdč. Antonija Preskarjeva je izgubila denarnico, v kateri je imela nekaj poštnih potrdil. — Oskrbnik »Mestne klavnice« gospod Anton Slivnik je našel zlato žensko uro z verižico. — Trgovski vajenec Janko Kobilica je našel plišast klobuk. Telefonska in brzojavna porodio. Slavnost nemškega časnikarskega društva. Dunaj, 8. novembra. Včeraj je praznovala »Concordia«, društvo nemških časnikarjev petdesetletnico svojega obstanka. Slavnosti se je udeležil ministrski predsednik baron Bienerth z vsemi nemškimi ministri. Bienerth je imel govor, v katerem je bilo vpletenih mnogo političnih, sem-tertja naravnost tendencioznih misli. Avdijence. Dunaj, 8. novembra. Danes ob 1. je sprejel cesar v posebni avdijenci ministrskega predsednika dr. We-kerleja. Avdijenca je trajala izredno dolgo. Wekerle se še danes vrne v Pešto. Dunaj, 8. novembra. Me:! današnjimi splošnimi avrlijencami je cesar sprejel nemškega ministra - rojaka dr. Schreinerja in bivšega ministra viteza Abrahamowieza. Proslava bitke na Beli jrori. Praga, 8. novembra. Včeraj se je praznovala obletnica bitke na Beli gori. Udeležba je bila veliko večja, kakor sicer. Vsa proslava se je izvršila v najlepšem redu. Radi Maeharjevih predavanj. Praga, 8. novembra. Deželni Šolski svet je izdal odlok, a katerim prepoveduje srednjišolski mladini se udeleževati Maeharjevih proti klerikalnih predavanj. Ojrrska kriza. Budimpešta, 8. novembra. Odločitev glede krizo še ni padla včeraj, kakor se je splošno pričakovalo. Na Justhovem shodu v Maku je bilo prisotnih 94 poslancev. Ko je Justh v svojem govoru namignil, da je Kos-suth podkupljen, so skupseinarji ogorčeni klicali: Abcng Kossuth. Banketa na čast društvu sc* je udeležilo 98 poslancev. Neodvisna stranka je sklenila sklicali svojo glavno skupščino, ki bo najbrže že v četrtek. Spopad nstašev z orožniki v Makedoniji. S Solun, 8. novembra. V nevrokop-skem okraju je prišlo do ostrega spopada med bolgarskimi vstaskimi četami vojvod Dinke, Cavdarovega in Zajkovega s turškimi orožniki. V boju je padlo več orožnikov. Orožniki so ujeli vojvodo Dinka ter ga privedli semkaj v Solun. # Napad na samostan. Skopi je, 8. novembra. Albanci so napadli samostan Zabel, ubili in ranili več menihov ter odvedli vso živino, ki je bila last samostana. — Oblast je popolnoma brez vsake vesti. Tnrški guverner predsednik časnikarskega društva. Solun, 8. novembra. Tu se je osnovalo časnikarsko društvo. Za predsednika je bil izvoljen tukajšnji valija (sultanov namestnik). »Društvo slovanske vzajemnosti.« Petrograd, 8. novembra. »Obšee-stvo slavjanskoj vzajimnosti« je imelo občni zbor, ki ni u je predsedoval predsednik gosudarstvene dume Komjakov. Zborovanja so se udeležili tudi Poljaki na čelu jim grof Oli-zar. Zborovanje je sklenilo, cla se osnuje podružnica društva v Vilni. Poslanec Gižickij je priporočal snovanje sokolskih društev. Žitne cene v BudimpeSti* Dne 8. novembra 1909. Termi n« Plenica za april 1910 za 50 kg K 1413 Pšenica „ oktober 9 za 50 kg K 1072 Rž , april 9 za 50 kg K 1025 Koruza m maj „ za 50 kg K 681 Oves . april „ za 50 kg K 76? Efektiv. Trdno. Razglas. Prodaji v zapuščino gosp. dr. Ivana UHana Hribarja v Ljubljani, Sodna ulica it. 2 spadajotlh pre* nmitelOf posebno knliff, se bode na* dalj evala jaul 9.t.B.'«Bsraitl iefsredo, 1Q.t.ai vsakoicru m 9. do 11. dopoldne U od S, do • t opoldan. ■r. Prao Vek 4143 e. kr. notar kot sodni komisar.