Leto XII. Ljubljana,
28. novembra 1962 Štev.  23-24
HjH     Bfii       HHBi    HB bh    |^B |^H    ¦^fl hB   BHSS flffil LIST  ZVEZE  ŠTUDENTOV  LJUBLJANSKE  UNIVERZE

/
Vsem
bralcem
čestitamo
za

november
RAZOBESILI SMO ZASTAVE IN SI   STISNILI  ROKE.  TOVARI-SIJA   JE   RAZTEGNILA   HAR-MONIKE   IN   ZASLIŠALI   SMO   PE-SEM,   KI   JO   IMAMO   ZAPISANO   V SRCIH.
SKORAJ DVE DESETLETJI STA PRETEKLI; IN VEMO: DVE DESET-LETJI, KI POMENITA URESNIČE-NJE DAVNIH 2ELJA, 2ELJA, KI SO CVETJE CLOVEKA - USTVARJALCA. LETA POTREB IN ZAHTEV ZA SKUPNIM SOŽITJEM V BRATSKI IN ENAKOPRAVNI SKUPNOSTI. KRAT-KO IN OBENEM DOLGO OBDOBJE: DVE DESETLETJI ZA BOLJŠE IN PRAVIČNEJŠE ŽIVLJENJE, ZA DE-JANSKO URESNIČITEV CLOVEKA JE BILO V NAGLICI USTVARJALNE-GA POLETA KRATKO, IN VENDAR SMO NAREDILI KORAK, KI JE USTVARIL POPOLNOMA NOVE OD-NOSE   IN   NOVO   ŽIVLJENJE.
TISTEGA ZGODOVINSKEGA DNS SMO ZAČELI PISATI SVOJO RES-NIČNO ZGODOVINO, NEPOTVORJE-NO V SVOJI ELEMENTARNI RES-NICI. ZGODOVINO, KI ODPRAVLJA VSAKO IZKORIŠCANJE ČLOVEKA PO ČLOVEKU, VSAKO NACIONALNO ALI RASNO RAZLIKOVANJE IN DA-JE LJUDSTVU VSO OBLAST, VSE ODLOČANJE O SKUPNIH ZADEVAH, PODRUŽABLJA DELO IN DELOVNA SREDSTVA IN POSTAVLJA PELAV-CA-UPRAVLJALCA V SREDIŠČE VSE-GA DELOVANJA ZA POPOLNO URES-NICITEV IDEJ DOBREGA CLOVEKA. NOVA USTAVA, KI JO BOMO SPRE-JELI, NAJ POTRDI VSE NAŠE PRI-DOBITVE.
Praznujemo
ZADET,
A NEPREMAGAN PASTI NA ZEMLJO,
IO  NI  TAKO  HUDO,
SAJ  V  SMRTI  SE  NOVA 2IVLJENJA  ZACNO,
IZ NJE NAM NESMRTNI PLODOVI RASTO
LETO 1941 ŠTUOENTOV UUBUANSKE UM-VERZE NJ ZATEKLO NEPRiPRAVUENJH. -KMGR V VSEM SLOVE^SKEM JAVNEM ŽIVUENJU JE TUDI V ŠTUDENTSKIH VR-STAH ZNAČILNA DELITEV NA NAPREDNO LEVICO IN KLER[!CALNO DESNfCO.
LEVICO je na Ijubljanski univerzi od 1. 1935 združeval Slovenski akademski klub. Prvi program tega kluba je bil sicer nacionalno zslo napreden, politično pa lzrazito oportunističen. Na kratko so ga izražali s parolo: ne Moskva, ne Rim — Ljubljana. Med strankami, ki so se v tem klubu združevale, ni bilo enotnosti. Ko-munistov in skojevcev je bilo v njem zelo malo. šele kasneje, ko so vodstvo prevzeli mlajši Ijudje, je Slovenski klub tudi poli-tično postal naprednejši in leta 1941 celo nekakšen neposredni predhodnik organi-zacije OF na univerzi.
RAZMERJE sil med klerikalnimi in levičarsko usmerjenimi študenti je bilo po posameznih fakultetah dokaj različno. Na cehniki so bili v večini levičarji, na filozofiji klerikalci, na pravu nacionalisti, na medicini pa so bili gospodarji položaja marksisti in komunisti. Pogosto se je raz-merje spreminjalo. To opazimo pri osred-nji študentski organizaciji Akademska akcija, ki so jo do 1. 1939 vodili klerikalci, pozneje pa je večino dobil Slovenski klub z nacionalisti. Navzlic temu, da je Sloven-ski klub prevzel vodstvo Akademske akci-je, pa je ostalo njegovo interno delo še zmeraj najvažnejše. Na sestankih in deba-tah, ki jih je ta klub p-rirejal, so dostikrat prišli do izraza marksistični pogledi na probleme, katerih zastopniki so bili naj-naprednejši študentje, ki so kmalu našli stik tudi s Partijo.
v tedanji razgibani politični situaciji je Slovenski klub našel in izkoristil mno-go možnosti za akcijo. Da omenimo sarno nekaj največjih, ki jih je Slovenski klub organiziral v zadnjem letu pred vojno: akcija za pobiranje podpisov za Društvo prijateljev Sovjetske zveze, akcija za izpu-stitev španskih borcev, demonstracije ob imenovanju ministra Korošca za častnega doktorja ljubljanske univerze — skratka, Slovenski klub je med študentsko mladi-no vodil akcije, kakršne je po Sloveniji organizirala Partija.
PODOBNO aktivnost kot Slovenski klub je razvijalo tudi društvo študentk Dom visokošolk. Nekatere študentke iz tega klu-ba so opravljale zelo odgovorne naloge: delale klišeje za partijsko glasilo Delo, opravljale pomembne kurirske naloge, de-lale v različnih ženskih društvih. Tako delo pa seveda ni bilo všeč oblastem. Z odlokom tmiverzitetnega senata je bil Dom visokošolk 2. septembra 1940 raz-puščen. Prav taka usoda je zadela Sloven-ski klub. Prvega oktobra 1940 je univerzi-tetni senat poslal Slovenskemu klubu pi-smo, v katerem je zahteval izključitev vseh komunistov iz kluba. Klub je tako zahtevo seveda odklonil. Skoraj istočasno je poli-cija zaprla vse člane kluba zaradi letaka, v katerem so ti razložili svoje stališče do
sporazuma Cvetkovič-Maček. Kljub temu je Slovenski klub delal še nekaj časa. Or-ganiziral je demonstracije 25. marca 1941, ko so študentje že nekaj ur po podpisu pakta začeli demonstrirati. Demonstracije so dosegle višek 27. marca, trajale pa so vse do izbruha vojne. V teh dneh je Slo-venski klub razvil še posebno živahno dejavnost. V skladu s proglasom Partije, ki je pozival na obrambo domovine, je zbiral prostovoljne za vojsko in delo v zaledju, in nemara še nikoli prej ni bil povezan s tako širokimi množicami kot te dni. Ves Slovenski klub je odšel s prvim transportom prostovoljcev v Novo mesto in naprej v Zagreb, tam pa jih je namesto vojne sprejela »Nezavisna Hrvatska«. Ju-goslavija je kapitulirala.
10. aprila 1941 ob zasedbi Ljubljane, je formalno prenehal obstajati.
DELO Slovenskega kluba pa s tem ni bilo končano. Prešlo je v ilegalo in se povezalo z organizacijo OF. 2e konec ma-ja so bivši člani Slovenskega kluba sku-paj z naprednim študentskim društvom »Zarjo« ustanovili organizacijo OP na univerzi in kmalu za tem je bil formiran tudi prvi univerzitetni odbor OF.
ČLANI   nekdanjega   Slovenskega   kluba so se čedalje tesneje povezovali s komu-
nisti. Po fakultetah so začeli ustanavljati skupine, katerih jedro so tvorili prav ko-munisti in skojevci. Te skupine so se na-prej samo redno sestajale in študirale Speransov »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. Po razglasu CK KPJ o oboro-ženem uporu pa je položaj postal popol-noma drugačen. Konec je bilo idiličnih študijskih sestankov; nastopil je čas de-janj, treba je bilo iti v akcijo. Treba je bilo predvsem razgibati univerzo, z oseb-nim prepričevanjem usmeriti vsakega po-sameznika za boj. Kljub temu je delo napredovalo. Konec julija je bilo organi-ziranih že toliko študentov, predvsem ti-stih iz vrst bivšega Slovenskega kluba, da so lahko začeli z manjšimi akcijami, s trosenjem le akov, pisanjem parol, z zbi-ranjem materiala za prve partizane. Do jeseni se je položaj $e bolj spremenil. Bivšim članom Slovenskega kluba so se pri delu za OF pridružili člani študent-skega kluba Zarja, prejšnji krščanski so-cialisti, »Stražarji«, klerikalno usmerjeni študentje, ki so zagovarjali okupacijske oblasti, pa so se čedalje ostreje odaljevali od njih. Toda napredna misel je obvladala večino: univerza je zaživela. Fakultete so kar tekmovale med sabo, kje bo organizi-ranih več odb.orov OF, kdo bo izvedel več akcij, kdo bo mobiliziral več študentov za partizane in za druga področja ilegalnega dela.
V TAKEM vzdušju so potekale priprave za prvo množično akcijo ljubljanskih štu-dentov — na praznovanje 29. oktobra, dneva  nacionalne  neodvisnosti  Slovencev.
PRAZNOVANJE 29. oktobra je bilo ve-ličastno. Tri dni pred praznikom so bile nekatere ulice popisane z gesli, na praz-nično jutro pa so bile potresene z listki in zastavicami. študentje so ta dan bojko-tirali predavanja, med sedmo in osmo uro zvečer ni bilo nikogar na ulicah, ob osmih pa je zažarel kres pred univerzo in
Stran 2
Klicu   domovine   so   se   ined   prviini   odzvali   študentje
ulice so zaživele. To ni bil samo uspeh študentov, bil je uspeh Ljubljane. Lahko rečemo, da je bila ta akcija študentov hkrati prvi množični plebiscit Ljubljan-čanov.
PO TEJ manilestaciji je delo OF na uni-cerzi postalo še živahnejše. Praznovanje drugega nacionalnega praznika, 1. decem-bra, je bilo še veličastnejše kot prvo. Vsak študent je moral nekaj napraviti za ta praznik. Prav tako so se vsi študentje odzvali mobilizacijam Narodne zaščite. Razen tega so začeli ustanavljati prave bojne skupine: petorke, kasneje elastič-nejše trojke za razoroževanje italijanskih vojakov in za druge akcije. Orožje so po-tem pošiljali partizanom. Trojke so oprav-Ijale čedalje drznejše akcije.
NAJ opišemo samc eno izmed večjih akcij, v kateri so študentje odigrali važno vlogo: akcija na Bregu, februarja 1942. šlo Je za akcijo skupine Narodne zaščite, ki naj bi zaplenila v financarski kasarni na Bregu vse ordžje in ga s tovomim avto-mobilo odpeljala v vnaprej pripravljen bunker. Za akcijo so bili pripravljeni to-variši iz Narodne zaščite ljubljanske uni-verze, za zaščito pri akciji so bili določeni slavisti in še nekateri iz Narodne zaščite cestarjev, vodovoda in nameščencev. Kjub temu, da je bilo prizorišče akcije v nepo-sredni bližini fašistične in karabinjerske vojašnice, je bila akcija izvedena brez hrupa ob pol šestih zjutraj in orožje je srečno prispelo v bunker.
OELO pri takih akcijah ni zahtevalo samo predanosti ideji, pač pa predvsem trdnih živcev, iznajdljivosti in spretnosti. Kontrola italijanskih oblasti je bila čeda-lje strožja, delo za OF pa kljub temu vedno obsežnejše in bolj organizirano. Na univerzi je bila organizacija OF že decem-bra 1941 tako močna, da je ustanovila uni-verzitetni odbor OF. Do pomladi 1942 se je delo študentov na univerzi bolj in bolj krepilo. Postajalo je čedalje bolj raznoli-ko; z opisovanjem vseh načinov dela bi sploh ne prišli do konca. Medlicinci so npr. že poleti 1941 ustanovili nekakšno »partizansko sanitetno intendanco« — iz bolnišnice ir ambulant so odnašali zdra-vila, instrumente, sanitetni material in ga po različnih kanalih pošiljali partizanskim odredom; organizirali so tečaje za parti-zanske sanitejce, izdelovali posebne zavo-je za prvo pomoč, ki so jih navadno sku-paj s sanitejci pošiljali partizanom. V elektrotehniškem seminarju so organizira-li tečaje za radiotelegrafiste, v enem letu tega seminarja je Rado Luznar 1. oktobra 1941 izdelal slovitega »krioača« — prvi radijski odajnik OF, ki je potem več kot pol leta strašil italijanske oblasti po Ljubljani in vlival zaupanje v preplašene duše Slovencev. In še marsikaj, še mar-sikaj.
KONEC letnega semestra 1942 je hkrati tudi konec dejavnosti ljubljanske univer-ze. Njena vrata so se zaprla vsem napred-nim študentom, ostalo je le še nekaj naj-bolj zagrizenih odpadnikov.
OD TU dalje izginja vsaka sled za na-predno študentsko organizacijo na univer-zi. Delo ljubljanskih študentov-ilegalcev in partizanov pa ne bo nikoli sistematično zbrano in popisano v arhivih, muzejih, zbornikih. Vse, kar lahko zberemo, so samo drobci velike jugoslovanske epopeje, v katgri so svoj del častno prispevali tudi ljubljanskl študentje. Za njimi so ostali grobovi, spomini, morda drobna sled v naših srcih, podobna misli, ki je zapisana na plošči padlim študentom v avli Ijub-Ijanske univerze: Spomni se, da je vsak, ki je padel v borbi, dal življenje zate!
NESMRTIMA
vatoriju na Golovcu In pomoč pri gradnjl študentskega rekreacijskega centra v An-karanu.
PRIORITETNA GRADNJA
Perspektivni načrt za obdobje 1963—70 predvideva prioritetni red gradnje. Iz njega je razvidna realizacija posameznih njegovih postavk in dinamika porabe za realizacijo   potrebnih   finančnih   sredstev.
Prioritetni red je Dil izdelan v skladu z nujnostjo posameznih objektov, do neke mere pa tudi glede na fazo, v kateri je izdelava potrebne gradbene dokumentaci-je. Tako so v prvi prioriteti predvsem objekti, ki se že gradijo. To so objekti za poljedelstvo in žlahtnjenje rastlin ter za sadjarstvo, vinarstvo in vrtnarstvo agronomskega odelka, gozdarski šolski o-brat. Kopišče, objekt oddelkov za gradbeni-štvo in geodezijo, odelek za jaki tok, od-sek za farmacijo, institutski blok medicin-ske fakultete s 30.200 m2 površine!, in grad-nja študentskega rekreacijskega centra v Ankaranu. Celotna površina objektov, ki bodo grajeni v prvi prioriteti, to se pravi, že v prihodnjem proračunskem letu, bo znašala 55.799 m2.
Drugo prioriteto imajo novi objekt fa-kultete za strojništvo, stanovanjski objekt astronomsko-geofizikalnega observatorija in poslopje instituta za kemijo. Skupna površina vseh teh poslopij bo znašala 2.265 m2.
Tretjo prioriteto ima poslopje centralne tehniške knjižnice s površino 4.500 m2 in vrednostjo 430,995.000 dinarjev.
četrto prioriteto imata poslopji klinike za farmske živali oddelka za veterino s površino   1.967 m2   in   predračunsko  vred-
NAŠI UNIVERZI SE OBETAJO LEPŠI 1ASI
Vtistih   prvih,   še   rahlo   meglenih   dne-vih,  ko  se   poletje  komajda  dodobra poslovi,   se   ljubljansko   mesto   nena-doma napolni. Avtomobili, avtobusi in vse manj in manj tudi vlaki   pripeljejo v me-sto nekaj stotin mladih ljudi, nasmejanih ali preplašenili, odvisno pač od let, ki jih ločujejo  od  letnice  rojstva.  Prihajajo  ali vračajo se na študij, in ostajajo.
Avtomobili, vlaki in avtobusi se vračajo iz mesta brez njih Tako gre leto za letom, jesen za jesenjo Ljubljana vpije vso to množico in jo sprejme za svojo. Nekateri ostanejo v Ljubljani le leto dni, nekateri štiri leta in več, skratka do diplome, neka-teri pa ostanejo in se zvežejo z mestom za vse življenje Mesto ni majhno in ne zapira vrat nikomur. Drugače je z našo univerzo, ki ji vsa ta množica slovenskih in jugoslovanskih študentov molče prisega zvestobo. Postaja vse bolj in bolj majhna in marsikomu je že tako ali drugače poka-zala vrata. Pravijo, da je morala pokazati vrata.
Univerza je premajhna
To ve vsakdo, ki jo pozna, ki ima z njo kakršenkoli stik. Odločujoči činitelji v predaprilski Jugoslaviji so vprašanja gra-ditve in rasti ljubljanske univerze popol-noma zanemarjali Po vojni pa je družbeni in gospodarski razvoj z vso svojo dina-tniko prinesel s seboj potrebo po ustano-vitvi novih fakultet, odelkov in odsekov tudi na ljubljanski univerzi, ki so ji nekoč odrekali pravico do obstoja. Dobili smo ekonomsko fakulteto, sedanjo biotehnično fakulteto z agronomskim, gozdarskim ii> veterinarskim oddelkom, oddelek za tek-stilno tehnologijo, odseke za farmacijo, tnineralurgijo, za tehnično fiziko ter od-delek za stomatologijo. V skladu z razvo-jem gospodarstva in družbenih služb nenehno raste zahteva po vse večjem šte vilu strokovnjakov najrazličnejših stopenj in strokovnosti. število študentav je zato po vojni izredno hitro naraščalo. Leta 1920 je bilo vpisanih na ljubljanski univerzi 928 študentov, leta 1940 že 1923, leta 1945 se je vpisalo 2804, v lanskem letu pa že 9.268 študentov. V študijskem letu 1962/63 Sc je vpisalo kar 4.018 novincev.
Ob takem številu študentov vsekakor ni bilo mogoče govoriti o normalnem odvi-janju pouka, pa četudi se je še do nedavna pouk odvijal le na osnovi klasičnih učnih metod. Prostori, ki jih je imela univerza, so bili več kot skromni. Reforma visoko-šolskega študija, ki je bila izvedena sko-raj na vseh študijskih disciplinah v letib 1960 61 in 1961 62, pa je postavila tudi gle-de potrebnih prostorov zelo radikalne zahteve. Organizacija študija na treh stop-njah, večja notranja razvejanost le-tega tn prizadevanja, da se študij modernizira z uvajanjem sodobnih študijskih metod in pripomočkov so takšne zahteve še bolj podprla. Pa tudi znanstveno raziskoval-no delo na univerzi, kateremu v zad-njem času   daje vse   večji   poudarek, je
predklinični objekt veterinarskega odelka biotehnične fakultete s približno 2.900 m2 koristne površine v Gerbičevi ulici. Poslo-pje gozdarskega odelka iste fakultete s 1.547 m2 površine stoji ob Večni poti nedaleč od gozdarskega instituta.
nostjo 13,683.000 din ter poslopje univer-zitetnem inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko s površino 12.893. m2 in predračunsko vrednostjo 1,203.470.000 din Peto prioriteto ima le poslopje odelka za montanistiko FNT s površino 7.526 m*
pomanjkanje   pbtrebnih   prostorov   resno oviralo.
Perspektivni načrt
V letih 1958—60 je bil v sodelovanju uni-verzitetnih in fakultetnih organov na po-budo zveznega sekretariata za kulturo in prosveto izdelan perspektivni načrt za izgradnjo ljubljanske univerze. Ta načrt je upošteval vsa že navedena dejstva in si kot glavni cilj postavil nalogo izgraditi tako materialno osnovo univerze, na osno vi katere bi le-ta lahko v redu izpolnjevala svoji osnovni nalogi: izobraževanje in vzgoja visokokvalificiranega strokovnega kadra in znanstvenoraziskovalno delo. Po načrtu je bila predvidena izgradnja vrste novih objektov, nabava opreme zanje, pa tudi nabava nove opreme za določene, že obstoječe objekte, ki so bili brez ustrezne opreme ali pa je ta že povsem zastarela in nefunkcionilna.
Perspektivni načrt razvoja ljubljanske univerze v letih 1960—67 je načelno odo-bril tudi izvršni svet Ijudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Za njegovo realizacijo je bilo predvidenih skoraj 14. milijard dinarjev, s katerimi naj bi univerza pridobila skoraj 178.00 m brut-to Dovršine.
Nekaj  številk
Ko je bil izdelan perspektivni načrt, so vse naše fakultete razpolagale le z 50.607 m2 bruto površine. Na študenta je tako v študijskem letu 1959/60 odpadlo le 7,7 m2 površine. S pridobitvijo v per-spektivnem načrtu predvidenih prostorov bi se tudi ob predvidenem nadaljnjem naraščanju števila študentov glede povr-šine, ki naj odpade na enega študenta, približali normi. ki velja v svetu in ki znaša za fakultete družbenih ved 12 do 15 m    razvite površine na enega študenta.
Perspektivni načrt iz leta 1960 je vsebo-val nekater postavke, ki ne bi spadale vanj, predvsem gradnja medicinskih kli nik in še nekaterih drugih objektov. Ne-kateri načrti so bili tudi očitno predimen-zionirani in so vsebovali tudi postavke, ki po svoji nujnosti niso spadale v načrt, katerega realizacija je bila predvidena najkasneje do leta 1967. Celotni načrt je bil zato ponovno pregledan in predisku-tiran ter ne glede na delno realizacijo bil predložen kot »perspektivni načrt izgrad-nje učnih in institutskih objektov ljub-Ijanske univerze v letih 1963—67« univerzi-tetnim organom. Na zadnji seji v mesecu oktobru je univerzitetni svet ta načrt po temeljiti razpravi tudi sprejel.
Novi  objekti  Univerze
V letih 1960—62 so bili dograjeni in opremljeni ter predani svojemu namenu nekateri objekti, ki jih je predvideval že stari perspektivni  načrt. Dograjen je bil
Nova stavba gozdarske fakultete pod Rožnikom
Kmalu bo dokončno urejen in oprem-ljen objekt oddelka za šibki tok fakultete za elektrotehniko ob Teslovi ulici, ki bo služil tudi za potrebe inštituta za elektro-niko. Fakulteta bo v njem dobila okrog 4.400 m2 površine.
V študijskem letu 1961 62 se je preselila v novo poslopje na Aškerčevi cesti tudi filozofska fakulteta. Njeno poslopje daje streho tudi odelku za biologijo bioteh-niške fakultete, geološkemu odseku FNT Bled — edino merilo jugoslovanskih ter večjemu številu univerzitetnil" institu-tov.
Končano je tudi delo na poslopju od-delka za tekstilno tehnologijo FNT v Snež-niški ulici, objekta za diagnostiko oddelka za veterino, laboratorija za izotope medi-cinske fakultete in še nekaj manjših ob-jektov. V jeseni leta 1961 pa sta bili dogra-jeni tudi dve stanovanjski stolpnici za študente v Študentskem naselju.
Spremembe v načrtu
Iz načrta je izpadla med drugim tudi gradnja klinik medicinske fakultete. Te tvorijo sestavni del širšega načrta izgrad-nje kliničnih bolnišnic, katerih naloge in pomen presegajo področje medicinske fakultete in spada njihova izgradnja v program, ki ga realizirajo organi republi-ške zdravstvene službe. Prav tako je začasno izpadla tudi gradnja nadaljnjjih učnih objektov oddelka za gozdarstvo, gradnja poslopja ekonomske fakultete, gradnja psihološkega inštituta filozofske fakultete in še nekatere manjše postavke.
Pač pa so se v zadnjih letih na nekate-rih fakultetah pokazale manjše, vendar nujne potrebe, ki jih ni bilo mogoče odla-gati, ampak jih je bilo potrebno vklju-čiti v novi perspektivni načrt. Prvenstve-nc je to adaptacija prostorov za potrebe farmacevtskega odseka na »stari tehniki«, gradnja stanovanjskega objekta pr" Obser-
in predračunsko vrednostjo 650,662.000 din Perspektivni načrt izgradnje institutskih in učnih objektov ljubljanske unlverze ˇ letih 1963—67 predvideva povečanje razpo-ložljive funkcionalne površine za novih 123.02 m2. Gradnja ofojektov navede-nih v nčrtu bo po predračunu stala 10,253.559.000 dinarjev. Glede dinamike trošenja sredstev izhaja načrt iz letošnje situacije. Znesek potrebnih sredstev po-stopoma narašča, kakor se predvideva naraščanje narodnega dohodka. Tako bo leta 1968 možno vključiti v načrt nove postavke, ki so morale v sedanjem odpa-sti, ker bi sicer daleč presegel realne mož-nosti.
Obetajo se lepši.časi
Načrt predvideva tudi nadaljnje pove-čanje stanovanjskega prostora študentov. Na prostoru med Trubarjevo, Vidovdan-sko in Ilirsko cesto je predvidena lokacija za gradnjo dveh stolpnic s po 250 poste-Ijami. V eni izmed njih naj bi imel pre-potrebne prostore tudi zavod za zdrav-stveno varstvo študentov.
Viški del ljubljanskega mesta počasi, a vztrajno spreminja svojo podobo, v veliki meri ravno po zaslugi univerze. Od Grab-na pa do stadiona »Svobode« in Večne poti raste vrsta novili, modernih poslopij. V njih bodo našle stif>ho števUne univerzi. tetne znanstvenora;'1 kovabie in pedago-ške institucije, ki si zdaj stiskajo v sta-rih in neprimernih nrostorih, ki zavirajo sleherno večje in šir"-? /asnovano delo.
Obetajo se lepši <¦-Jsi. Obetajo se časi, ko ljubljanska unhorza oe bo sodobna visokošolska in znan 'vena institucija sa-mo v svojih koncen';h in vsebini, ampak moderna in sodobna 'udi po svoji materi-alni bazi. Tako ji ne '>o treba zapirati vrat nikomur, ki bi žele! 'irestopit njen prag in se »ponašati« z naslovom akademskega državljana.
Leto
političnega
prevrata
PRED KRATKIM SMO OBJAVILI ČLANEK »EZ PREDAVALNICE V ZAPOR«, Kl JE GOVORIL 0 MARUI ROS! BORRAS, ŠPANSKI ŠTU-DENTKI, Kl 10 JE FRANCOV REŽEM ZAPRL !N PREGANJAL DANES OBJAVUAMO NJEN SESTAVEK. Kl GA JE NAPiSALA NEPOSREDNO PO IZPUSTITVI IZ ZAPORA.
Če površno pogledamo delo Av-sralskih univerz, bi lahko sodili, da so prav take, kot v katerikoli drugi razviti državi. Res je, da je bilo zgrajenih ogromno novih uitf-*verz, in da imajo stare univerze zelo aktivne študijske programe, res pa je tudi, da so univerze vsaj v nekaterih mestih prezase-dene. Na starejših univerzah so posebno prvi letniki prenapolnjeni, kar vpliva tudi na osipanje, saj pride v drugi letnik študija le povprečno 40 odstotkov vpisanih študentov. Univerza v Melbournu ima več kot 12 tisoč študentov, na leto pa je podeljenih le tisoč diplom. Demokratične sile študen-tov so priborile, da je univerza od-prla vrata vsem, ki želijo razširjati svoje študijsko obzorje. Temu pa že ves čas nasprotuje nek drug notranji vzrok — previsoke šolni-ne. Kot rezultat tega so močni pr-vi letniki, pa zelo šibke zaključne študijske skupine. Tako se izgublja tudi energija velikega števila oseb-ja, ki mora poučevati v teh prvih, elementarnih Ietnikih, zato pa zmanjkuje profesorjev za važnejše delo   v   zadnjih   študijskih   letih.
Nekateri razdskovalni inslituti ne morejo najti svoje lastne poti tudi zaradi premajhne podpore države. Kljub vsem tem vidikom pa se morajo nekatere bolj znane univerze boriti za svoje študente. Za premožnejše študente so le pri-vlačnejše tuje univerze, ali v ZDA ali pa v Veliki Britaniji. Delno za-radi ugodnejših študijskih pogojev, pa tudi zaradi štipendij, ki v tu-jini niso tako nedosegljive kot do-ma. Na kasnejše, podiplomsko ra-ziskovalno delo pa univerze same pošiljajo svoje štipendiste v tu-jino, ki pa se pogosto ne vrnejo več. Univerzam je težko obdržati doma svoje najboljše znanstvene kadre, če so delovne prilike kjer-koli drugje bolj priylačne. Vlada je sedaj prav zaradi tega ustano-vila posebno komisijo za znanstve-ne kadre. Problema se bo lotila s sredstvi, ki univerzam niso bila do-stopna.
Bistvena razlika med avstralski-mi in drugimi zapadnimi univerza-mi je v tem, da so prve bližje politični areni. Nobenega dvoma ni, da je tudi splošni standard av-stralskih upiverz sorazmerno zelo visok. Pogosto pa imajo tudi večje naloge kot univerze marsikje drug-je.
J. P.
Univerze
Avstraliji
Preteklo akademsko leto je bilo nedvo-mno leto političnega prevrata v zgodovini antifrankovskega univerzitetnega gibanja v španiji. Lahko rečemo, da takih demon-stracij in stavk ni bilo vse od konca Civil-ne vojne, in da je to leto pokazalo najvišjo točko antifrankovske usmerjenosti špan-skih študentov.
Če pregledamo dejavnost študentov v njihovi antlfrankovski gonji, lahko ugoto-vimo, da se njihov boj ni zaustavil za zi-dovi univerz, ampak da je prestopil univer-zitetne meje in se razširil na ulice z vzkli-ki »svobodo!«. To se je dogajalo na cestah Madrida, Barcelone in Valencije, kjer so študentje manifestirali svojo opozicijo do diktatorstva in izjavljali svojo željo po demokraciji.
Da bi bolje razumeli celotno dogajanje, je najbolje, da kronološko naštejem le-tošnje študentske akcije.
Februarja so se začele demonstracije in štrajki na barcelonski univerzi. Dvajsete-ga februarja je bila peta obletnica prvega svobodnega študentskega zbora in skli-can je bil drugi svobodni študentski zbor, ki se je končal na ulicah z vzkliki »svo-bada, demokracija, dol s Francom, hoče-mo amnestijo!«
Od dvajsetega februarja do drugega mar- -ca so demonstracije in stavke sledile dru-ga drugi. Policija je napadala z vso njej lastno brutalnostjo in tako slušala štu-dente zastrašiti. Toda vsak dan je bilo število demonstracij večje in vzkliki »svo-boda« vse bolj zavesbni.
štirje študentje so bili aretirani, ko so pisali na zidove univerze besede »svoboda, demokracija in amnestija«. Aretirala jih je vojaška policija, ker so se pregrešili proti »državni varnosti«.
Med demonstracijami je bilo veliko štu-dentov aretiranih, toda danes je diktatura že tako šibka, da ne more ustaviti vseh protestov s ceste. Zato so obdržali samo štiri študente in jih petega marca pripe-ljali pred vojaško sodišče.
Manjfest   Barcelonske   unšverze
Maja meseca je Comitede Coordinacion Unversitario, telo, ki združuje študente opozicije — vse od demokristjanov preko
socialistov, progresionistov, nacionalistov do komunistov — izdalo manifest, v ka-terem so poudarjene glavne zahteve štu-dentov barcelonske univerze. Del teksta se glasi: »Za nacionalno in kultumo svobodo Kataloncev (pravica do samoodlocbe za Ijudi iz Katalonije, tisk in radio, pouče-vanje katalonščine v šolah, dvojezična univerze itd.)
Za nacionalno in politično svobodo (svo-boda tiska,  stavke in združenj).
Za polno demokraeijo univerzitetne štu-dentske unije (svobodna in nepolitična unija, svobodni študentski kongres).
Za amnestijo španskih političnih zapar-nikov in beguncev.
Za mir (proti nuklearnim poskusom in proti tujim vojaškim oporiščem v španiji).
Comire de Cordinacion Universitario je nalovil kasneje na Mednarodno konfe-renco v Rimu-Genovi poslanico, v kateri se zavzema za svobodo španskega ljudstva. V poslanici so nied drugim poročali o stanju v španiji in dali konferenci kon-kretne predloge.
Toda akcije tega akademskega leta še niso bile končane. V aprilu je španijo zajel val stavk in demonstracij. Udeležilo se je  okoli 40.000 delavcev.  študentje so
se udeleževali teh demonstracij   in s tem izkazali solidarnost do delavskega razreda.
Franco   HE  —   Asturijcj   DA
V Madridu so študentje na San Ber-nardo cesti vpili: »Franco NE — Asturij-ci DA«. Udarili so se s policijo in zopet so aretirali štiri študente. študentje, bilo jih je več kot tisoč, so izražali solidarnost z asturskimi delavci in protestirali proti priznanju razširjene univerze OPUS DEI v Pampoli.
Študentje v Barceloni so priredili pro-testno srečanje in stopili z vzkliki na uli-co Pelayo.
Drugi dan so hoteli študentje zopet na ceste, vendar jih : je presenetila policija, ki je vdrla na univerzitetno dvorišče. Štu-dente so tepli s palicami in mnoge areti« rali. Naslednji dan so bile demonstracije prekinjene na prav tako brutalen način in mnogi študentje, ki jih je ovadila Opus Dei, so bili aretirani. Tokrat je bila poli-cija oborožena z orožjem.
Kdo pa je s študenti v zaporu, smo Izvedeli  iz  intervjttva  z Mario  Boras, ki
smo ga objavili v prejšnji številki.
Priredil P. Breščak
Mednarodno študentsko gibanje III
Stran 4
Mednarodna študentska konferenca (COSEC) je bila ustanovljena 1950. leta, ko je večje število nacionalnih unij zapu-stilo IUS zaradi njene blokovske politi-ke, ki se je najizraziteje kazala v proti-statutarni izključitvi ZŠJ iz IUS-JT, kar je bilo znak na direktno vezanost IUS-a na politiko Kominforma.
Ustanovna načela Mednarodne študen-tske konference, katere predlagalca in osnovatelja sta bila Anglija in Jugoslavi-ja, so predvidevala ustanovitev Mednarod-ne študentske konference kot telesa, ki na enakopravni osnovi združuje nacionalne un^e v praktičnem sodelovanju, ki se ti-če »študentov kot takih«. Da bi bila omo gočena boljša kordinacija pri uresniče-vanju programa konference, je bil osno-van tudi poseben kordinacijski sekreta-riat — COSEC (Cordinatinga Secretariat). Nacionalne unije, ki se udeležujejo kon-ference (vsake dve leti) niso njeni stalni člani, temveč jim poseben verifikacijski odtoor predlaga status. To je lahko sta-tus delegata ali pa status opazovalca. Prav tako je zanimiva določba, da so sfklepi konference veljavni samo med dvema kon-
ferencama,   kar   nam   kaže   na   edinstven značaj te organizacije, ki ni stalna.
Konferenca se je od izrazito evropske-ga telesa razvila v organizacijo, ki vklju-čuje 80 nacionalnih unij. Povečanje števi-la njenih »članic« je zelo vplivalo na po-rast naprednih sil znotraj konference. Te progresivne sile so prišle že močno do izraza na 9. mednarodni študentski konferenci v Kanadi. Poleg vseh drugih resolucij proti kolonializmu, imperializ-mu, rasizmu itd. je za nas predvsem važ na resolucija (9. konferenca v švici leta 1960) o mednarodnem študentskem sode-ovanju. Ta resolucija med drugim pravi, da bo vsak realističen napor za vzposta-vitev svetovne študentske enotnosti (edin-stva?) uspešen samo izven sedaj obstoje-čih »mednarodnih struktur«. Prav tako je Mednarodna študentska konferenca pri-znala IUS — Mednarodno študentsko zve-zo in v posebni resoluciji o konferenci za okroglo mizo osvojila stališče, da naj bo le-ta organizirana na nevtralni nezavi-sni osnovi izven obstoječih »mednarod-nih struktur«.
2al  pa  se  pojavljajo  poleg  pozitivnih
teženj tudi enostranska in nerealistična stališča (10. COSEC, Canada 1962). Tukaj mislim predvsem na vprašanja protiko-munističnih stališč (obsojanje totalitariz-ma v Vzhodni Nemčiji in Madžarski).
ZŠJ se je udeležila vseh 10 dosedanjih konferenc s statusom delegata. Vedno se je prizadevala za razvijanja študentskega sodelovanja na vseh področjih. Odločno je kritizirala tendence po spreminjanju Mednarodne študentske konference v no-vo, stalno mednarodno or^anizacijo in kritizirala nedemakratične metode v de-lu COSEC-a in njegovega nadzomega od-bora.
Predstavniki COSEC-a so se udeležili vseh aktivnosti ZŠJ in sama konferenca je dala priznanje in podporo vsem tem aktivnostim (seminar v Dubrovniku).
Opomba: V eni izmed naslednjih šte-vilk vas bomo natančneje seznanili s po-tekom 10. mednarodne študeotske kon-ference v Kanadi (1962), ki jo je Jugosla-vija skupno z ostalimi 32 nacionalnimi unijami zapustila.
Surl
medicina je bolna
Tako je torej preštudiral anatomijo, patologijo in ki-rurgijo z velikim trudom. Skoraj šest let je prebil na južnonemških univerzah. Naučil se je Hipokratove prise-ge, pazljivo poslušal znamenite učitelje, premetal mnogo knjig in si pridobil bogato znanje. Spoznal je mišice in živce človeškega telesa. Vse o limfocitih, levkocitih in kili. Simptomi redkih bolezni so mu postali vsakdanji. Naučil se je secirati, spoznal se je s cepljenjem bakterijskih go-jišč in opazoval rakaste celice pod mikroskopom. Bil je navzoč, ko je profesor pri komplicirani operaciji odstra-nil napako srčnih loput in doživel je, kako so rešili pro-blem zloma lobanjskega dna. V enajst semestrov traja-jočem študiju je absolviral 5000 ur pouka, 29 različnih ob-veznih vaj in zbral 40 izkazov o opravljenih praktikumih. 3 mesece je prakticiral v bolnišnici, opravil prirodoslov-no in predklinično skupino izpitov in se končno pretol-kel pri državnem izpitu.
Zdaj je mladi zdravnik dežurni v bolnišnici. Predstoj-nik in starejši zdravniki niso bili navzoči. Mladi zdravnik je izrabil večerne ure za dopolnitev bolniških dokumentov. Tedaj se je javil vratar: »Nezgoda«. Zdravnik je poklical višjo sestro in pohitel v sprejemno ambulanto; primer je bil nedolžen: družinski oče si je z ročno žago poškodo-val roko. Kri je tekla iz rane, toda niti kite niti živci niso bili poškodovani.
Vendar je bil akademsko izobraženi strokovnjak ves iz sebe. Vedel je sicer, da mora rano očistiti, jo zašlti, da bi tako preprečil gnojenje in druge komplikacije. To-da tako preproste zdravniške veščine si pri svojem dolgo-trajnem študiju ni pridobil.
Potem je bila sestra tista, ki ga je rešila iz dileme. Pokazala mu je, kako se z gotovostjo injicira ponesrečen-cu sredstvo za omamo, očistila je rano, podala zdravniku iglo, nit ter šiv za šivom pojasnjevala, kaj mu je storiti — krpanje je bilo kmalu pri kraju. Rano so obvezali in pacienta odpustili z naročilom, naj se javi prihodnji dan na kontrolni pregled.
Če bi ta primer potekal po togih predpisih, bi smel mlad medicinec opraviti tako enostaven poseg zgolj pod nadzorstvom z znanjem bolje oboroženega zdravnika. To-da ta ukrep kaže na nezdrav pojav, ki se je prezentiral v avtentičnem primeru; nemške univerze namreč odpušča-jo po končanem štijdiju diplomirane zdravnike, ki več-krat ne obvladajo niti najenostavnejših zdravniških po-segov. »Sramotna neiznajdljivost tnladih zdravnikov« kot je imenoval to stanje znani univerzitetni učitelj, je reztfl-tat neprimernega in že zdavnaj po reformi vpijočega sl-stema strokovne izobrazbe.
Izhajajoč iz dejstva, da je v Nemčiji nekoč cvetela tnoderna medicina, se univerze in drugi odgovorni forumi krčevito oklepajo starih in močno prašnih učnih metod. Nemška medicina je resnično zbolela.
Čeprav bi naj bila izobrazba bodočega zdravnika tak-šna, da bi mu omogočala izpolnjevanje poklicnih nalog, kažejo podatki zveznega zdravniškega društva, da se dvo-tretjinska večina mladih zdravnikov ne čuti sposobne, opravljati samostojno delo.
Ceprav kaže zvezna republika s svojimi zdravniki — 85000 (en zdravnik na 660 prebivalcev) znatno vecjo kon-
brazba v Nemčiji« ugotavlja doktor Severing, predsednik bavarskega zdravniškega društva, »je v svojih oblikah, ki so ji nedvomno nekoč dale svetovno veljavo, otrpnila. Ni se namreč prilagodila razvoju medicine v zadnjih deset-letjih.«
Za nemške medicinske fakultete vzgoja praktičnih zdravnikov ni najvažnejša stvar. V imenu fakultete v Freiburgu in istočasno v imenu vseh med. fakultet v zvez-ni republiki, je prof Ruffing izjavil: »Nočemo serijske proizvodnje praktičnih zdravnikov.« Zaverovani v nekdan-je ideale v znanosti, posredujejo univerzitetni učitelji na-stajajočim zdravnikom kopico teoretičnega znanja,. še malo pa ne najnujnejšega, praktičnega. še vedno ni v Nemčiji skupnega študijskega načrta za vseh 18 medi-cinskih fakultet. Nikjer ni določeno, kaj naj bodoči zdrav-oik obvlada; pogoj za namestitev v službi je v bistvu ka-' talog predavanj in vaj, ki jih naj študent opravi, če hoče doseči državno diplorno. še vedno ni pismenih, objektiv-nih izkušenj. Ko medicinci zapustijo univerzo, se njih znanje ne preverja več, niti po dveletnem stažu niti po ev. izobrazbi za specialista. Še vedno je nemška univerzi-tetna medicina vkovana v strogo hierarhično ogrodje in sistem, na vrhu katerega je vsemogočni predstojnik. On določa način pouka in smeri raziskovalnega dela. Od nje-ga je odvisna kariera posameznih docentov, blaginja pa-cientov in muke študentov — »vsemogočnost« je zapisal kritik, »ki je iz drugih področij na podlagi tehtnih vzro-kov že zdavnaj odstranjena«.
Vsakršna kritika tega stanja, bodisi kritika študijskega sistema bodisi strukture fakultete, je udarila kot bob ob steno. Bonnski profesor je izjavil: »Zgodovina in tradi-cija se ne moreta odstraniti brez posledic« Medicinska fakulteta v Kielu. »Tudi dosedanji način študija je kljub vsemu ustvaril veliko število odličnih zdravnikov in stro-kovnjakov.« Nedvomno je nekoč imela nemška medicina legendarno slavo. Od vsepovsod so prihajali zdravniki in študentje, da bi poslušali strokovnjake kot so bili Koch, Virchow in drugi. Danes je položaj ravno nasproten. Da-našnja nemška medicina životari ob blesku časov, ko je zdravniška veda omogočala strokovnjaku — predavatelju, da je z vso zanesljivostjo pregledno zasledoval razvoj svoje discipline. študentje, ki so se zbirali v intimnem krogu okrog1 svojega učitelja, so dobili odlično izbrazbo.
2e v letu 1901 se je pokazalo, da je treba dotedanjo čisto akademsko izobrazbo dopolniti z encrtetnim praktič-nim delom. V I. svetovni vojni pa so ugotovili, da medi-cinec sicer obvlada nekatere pojme, da pa je njegovo prak-tično znanje zastrašujoča siromačija. Primitivnih elemen-tov zdravniškega delovanja se nauči oz. priuči pri strež-nem in pomožnem osebju. Popolnoma dvomljivo pa je postalo vprašanje nemškega sistema izobrazbe, ko se je stroka v naslednjih desetletjih vedno bolj cepila v nove specialne veje in je snov naraščala- preko meja. Predava-telj je dospel do tja, ko je lahko le sam s težavo obvla-dal celotno področje. še težje je bilo za študente, ki so jih obremenjevali z vedno novim strokovnim znanjem. Po-tem je prišel čas hitlerjanske moči. Masovni odhod odlič-
»Tako, in tukaj dobite narkozo!«
centracijo kot ostale dežele evropskega skupnega trga, vse vzhodne države in celo ZDA, je prebivalstvo, po mnen-ju kliničnega profesorja Laude o stanju v Nemčiji, »kljub vsem pridobitvam moderne medicine danes na slabšem kot pred 80 leti.«
Izobrazba nemških medidncev
Čeprav dobijo nemški medioinci ob zaključku svoje-ga študija kar dve spričevali (spričevalo o državnem izpi-tu in o promociji), pa nemško medicinsko izobrazbo v zadnjem času v inozemstvu odkrito podcenjujejo.
Tudi nerazvite dežele, ki sicer cenijo nemško tehniko, ne kažejo zaupanja v nemške medicinske izpite. (Egipt). V Sudanu je, kot poroča nek univerzitetni učitelj, nivo izobrazbe v medicinski straki v povprečju zanesljivo višji kot na nekaterih nemških fakultetah.
Mnenje nemškega zdravništva
Temu glasu iz puščave se je pridružil še zbor iz Nem-čije — zdravništvo vse zvezne republike: »Zdravniška izo-
nih učiteljev in znanstvenikov, pičlo zanimanje za medi-cinsko znanost in končno II. svetovna vojna, so končali ta razvoj; Nemčija je izgubila vodilno mesto v zdravstvu. Novi center medicine je postala — Amerika.
Tudri. na seznamu Nobelovih nagrajencev se vidi ta »razvoj.« Samo enkrat v zadnjih 20 letih je bil odlikovan z najvišjim mednarodnim medicinskim priznanjem Ne-mec; v istem času so dobili švicarji 3, Velika Britanija 5 in Amerikanci 22 Nabelovih nagrad.
Primer Amerike pa je jasno dokazal, da je visoka stop nja medicin^ osnovni pogoj za izobrazbo dobrih zdrav-nikov. Nek profesor ugotavlja, da je mlad ameriški zdrav-nik bolje pripravljen na zdravniško prakso, ker pozna tu-di socialne plati medicine, ki jih nemški študij zapostav-Ija. Ameriški zdravnik je zanesljivejši v diagnozi, terapiji in v obravnavanju odnosov med ljudmi. Amerikanci so se prilagodili vedno večji specializiranosti stroke, v razi-skovalnem in v učnem smislu:
v znanosti so sistem skupinskega dela, ki nemški tra-diciji ni prijal, razvili do dovršenosti. V zdravniški izob-razbi pa so razvili sistem pouka ob bolnikovi postelji. Ameriške  medicinske  ustanove,  namenjene  visokošolske-
mu študiju, so se izkazale. Njihov cilj je v prvi vrsti izobrazba zdravnikov za prakso. študent se uči v ostrem nasprotju z zapadnonemškim kolegom pretežno v boini-ški sobi. Predavanj posluša manj, zato pa je pogosto nav-zoč pri kliničnih sestankih, ki jih vodijo zdravniki.
Pod krinko akademske svobode prepustijo nemške fa-kultete bodočega zdravnika, da se prebija skozi slabo ko oridniran študijski sistem, medtem ko ameriške fakultete uporabljajo skoraj prusko urjenje, da bi študenta oskrbe-le s potrebnim orožjem znanja. Vsak študent v ZDA ima točno določen urnik, po katerem ga redno kontrolirajo. Vsako leto mora redno opravljati izpite in mora takoj izstopiti, če ne zadosti obveznosti. Vsak študent medicine v ZDA je dodeljen določenemu vzgojitelju, ki ima okrog sebe skupino, v kateri je največ 10 slušateljev. Praktično obstaja za vsakega učenca po en učitelj. Celo na velikih ameriških medicinskih šolah se izobrazi za zdravnike let-no po 300 študentov; drugače pa v Nemčiji: medicinska fakulteta v Hamburgu je istočasno predala diplomo 1600 ameriškega zdravniškega društva po ogledu nemških uni-verz prišli do zaključka, da je metoda učenja, ki naj bi služila praktičnemu vzgajanju, zastarela za 30 do 40 let.
še posebno neprimerno pa se je izkazalo delovanje tega sistema, ko je med zadnjimi leti prišlo do močnega vdora tujih študentov na nemške univerze. število doma-čih in inozemskih študentov se je zvišalo na 250.000 — največ kar jih je kdajkoli bilo. Iz tega izvirajo tipične posledice: fakultete so se odločile pa prenos predavanj s pomočjo televizije v ostale pomožne prostore. Kupčija z mesti v laboratorijih, kjer študentje opravljajo obvezne vaje, je dosegla v Hamburgu do 200 DM za posamezno delovno mesto.
Izobrazba nemškega medicinca teče torej po nejasni poti, se dvorriljivo pričenja in dvomljivo konča. Študentu posredujejo v večini primerov preobširno snov, ki je po svojem obsegu in značaju namenjena študentomm filo-zofske in podobnih fakultet. Zato se študentje čutijo preo-bremenjene, ali pa govorijo o tem, da jih fakulteta »vleče za nos«. Medicinci imenujejo to stanje »nevrozo« guljenja. Način, ki jim preostane, je torej kampanjski.
V nasprotju pa je na ameriških univerzah v rabi skupinsko predavanje. Pri tem se učna snov predava isto-časno teoretično in praktično. Tako dobijo študentje za-ključeno sliko oz. predstavo o določenem problemu. Nem-ški študentje pa se izgubljajo v dolgoveznih predavanjih, ki so obenem prezentiranje osebnega pogleda določenega predavatelja. Nihče namreč ne more profesorju oporekati njegovih predavanj. Zato predstavlja 471 predstojnikov, kolikor jih zmorejo nemške medicinske šole, monopol, v katerega nima nihče vpogleda.
Izpitni rezultati kažejo, da je odstotek padcev pri iz-pitih na ničli. V zimskem semestru 1959/60, kot kažejo statistični podatki, je pri 1073 kandidatih padlo samo 2,9 odstotkov. Na drugih fakultetah je ta odstotek precej višji. Zato se slišijo izjave, da so študentje medicine, ki niso zmogli opraviti izpitov na medioinski fakulteti v Te-heranu, le te z lahkoto »pndobili« na nemških fakultetah.
Konec junija tega leta je nemško zdravniško društvo z razočaranjem ugotovilo, da se kljub nujni potrebi po reformi medicinskega študija ni v 15 letih nič premaknilo. Z malenkostnimi spremembani se prav nič ni spreme-nilo stanje, ki ga nemško zdravništvo smatra za »v nebo vpijoče«. Izjema je edino univerza v Giessenu, kjer so učitelji kljub "vsem napadom ostalih ustanov začrtali te-melje sodobnega in aktualnega načina izobraževanja bo-dočega zdravnika. Pri tem delu so angažirali mlade moči, kar je — po mnenju enega izmed tamkajšftjih uči-teljev — popolnoma spremenilo socialno strukturo fakul-tete, odnose med predavatelji in med študenti. To je samo dokaz, da se lahko izvrši reforma študija zgolj ob isto-časni reformi fakultete. Vprašanje rešitve problema v duhu nove reforme pa je še vedno odprto. Profesor Schaefer iz Heidelberga, ki se močno poteguje za novo reformo, je označil stanje oz. rešitev takole: »Mogoče je potrebna revolucija!«
Po   reviji  Der  Spiegel  priredil  Anton   štern
Stran 5
POROCILA NISO
MERILO
USPEHA
Svobodne katedre so znova pritegnile veliko študentov k sodelovanju.
Prve dni novembra se je prvič se-stala novoustanovljena komisija za višje šole in akademije pri UO. Be-žen pregied stanja na teh ustano-vah je pokazal, da organizacija ZŠJ na njih ne dela tako, kot bi bilo treba (to je tudi razlog za ustano-vitev te komisije). Toda — ali je bilo na teh šolah res tako malo storjenega ali pa je treba za nji-hovo delo uporabljati le dsugačna merila, kot za ostale fakultete? Kaj imajo šole in akademije skupnega? Pravzaprav zelo malo, morda edino to, da je na vseh zelo malo štu-dentov.
Na akademiji upodabljajočih umetno-sti je letos vpisanih šestdeset študentov. Doslej nismo imeli svetov letnikov (šele letos pristopamo k formiranju le-teh). Toda, ko smo si zaželeli novega profesor-ja, smo stopili na rektorat in ga dobili. Ko so nam za popoldanski čas zaprli ateljeje, smo protestirali, in zdaj lahko de-
Aktivizacija študija na
svobodnih
katedrah
nih fakultet in širše seznanjanje študen-tov z najvažnejšimi družbenopolitičnimi dogajanji in vprašanji. Za ostala vprašanja, ki niso iz tega področja, a so za študenta fcudi zanimiva, pa gotovo lahko najdemo druge primeme oblike dela.
M. Potočnik
lamo v njih ves dan. Ko je šlo za spre-membo urnika, smo se pomenili s profe-sorjem in za riekatere predmete izbrali čas, ki ustreza tako nam kot profesor-jem, itd. Ne trdim, da smo rešili vse štu-dijske probleme (kje pa so jih?), trenut-no najbolj pereče pa smo.
Vse to kaže, da se dejavnost študentov ne more meriti zgolj po uspehih v njiho-vih poročilih in po tem, koliko sestan-kov so imeli, koliko novih komisij so ustanovili. V letniku, ki šteje sedem štu-dentov (kot pri nas),*predstavljajo vsi — vse komisije, vse odbore, vse svete. Da-našnja splošna psihoza ustanavljanja no-vih in novih forumov in organov nas lah-ko zapelje v formalizem in topost. Za mnoge stvari bi se lahko vprašali, ali res prihajajo od spodaj, ali so rezultat re-sničnih potreb, ali pa so zgolj zaradi ne-kih kampanj od zgoraj... Če se vrae-mo nazaj na višje šole in akademije: za-kaj pa je skoraj brez izjeme povsod do-bro delala socialnoekonomska komisija? Na tem pcdročju so študentje diejansko prizadeti, tu je resnična potreba za ob-stoj take komisije. In zato tudi uispešno dela.
Skoraj nikjer na višjih šolah in akade-mijah ni zaživelo ideološkopolitično de-lo. Tu spet pride do izraza majhno števi-lo študentov na teh ustanovah. če se npr. na strojni ali pravni fakulteti udeleži pre-davanji svobodne katedre vsak deseti štu-dent, jjjb pride še vedno preko petdeset, ker je po splošnem mnenju že uspeh. Ako zdaj izračunamo isto razmerje na Auu (mislim, da je primerjava dopustna, saj gre povsod za študente), pridemo do številke šest. To pa nikakor ne zadostuje za povprečno dobro predavanje ... Po-dobno lahko apliciramo to na študijske grupe in navsezadnje celo na katedre.
To je samo nekaj drobnih pripomb k problematiki višjih šol in akademij, samo poskus osvetliti vprašanje še z dnuge pla-ti. Šele, ko bomo poznali vse aspekte pro-blema, bomo lahko iskali rešitve.
Meglič Jože, AUU
V četrtek, 15. novembra je svobodna katedra pravne fakultete izvedla prvi del predavanj o predasnutku nove ustave z naslovom: Pravica do družbenega samo-upravljanja. Ker je delo študentov v obli-ki študijskih skupin odlično uspelo, za-služi, da spregovorimo o tem kaj več.
Vse gradivo so študentje razdelili na tri dele — prvega smo slišali že v sredi tega meseca. študentje so delali v dveh sme-reh — individualno in v študijskih gru-pah. Pri prvi temi je sodelovalo v 6 sku-pinah več kot 40 študentov. Vsaka skupi-na je preštudirala in obdelala v krajših referatih, ki so jih potem na svobodni katedri prebrali vodje skupin, eno od na-slednjiTi tem: 1. družbena lastnina, 2. pra-vica delovnih ljudi v procesu dela in de-litve družbenega proizvoda, 3. družbeno samoupravljanje kot izraz neposrednega izvrševanja suverenosti delovnega Ijudstva, 4. omejitev ponovne izvolitve, pfepoved združevanja funkcij in rotacija, 5. ustav-nost in zakonitost ter 6. individualne svo-boščine, pravice in dolžnosti. Referati so bili zelo dobro pripravljeni, predvsem pa kratki in so povzeli le glavne ugo-tovitve diskusij in študija po posameznih študijskih skupinah, saj so bili bolj uvod in priprava za diskusijo kot pa težišče sestanka. Po referatih sta odgovarjala na vprašanja dr. Miha Potočnik, tajnik LS LRS in član republiške ustavne komisije, ter dr. Branko Premrou, svetnik sekreta-riata IS za zakonodajo in organizacijo. Diskusija se je zelo razživela, študentje so tudi s svojih gledišč osvetljevali ne-katera vprašanja. Pri več problemih, ki se nanašajo tudi na univerzo in študij na njej, je diskutiralo in polemiziralo tudi po več študentov, ki so pri svojih izva-janjih pokazali, da snov dobro poznajo, in da jih problemi zelo zanimajo. Samo kot ilustracijo za plodno diskusijo bi po-vedal,  da je branje referatov trajalo pri-
sf ran 6
bližno tričetrt ure,  diskusija pa več kot dve uri in pol.
Pri tej obliki predavanj se je pokazalo dvoje značilnosti, ki so izredno pomembne za uspeh podobnih oblik dela: 1. izbira snovi, privladna za študenta in 2. poprej-šnja seznanitev študenta s snovjo in po-drobna priprava na sestanek, saj samo ta-ko lahko steče tehtnejša.in živahnejša di-skusija, ki naj postane jedro podobnih večerov.
Doslej so se odvijala skorajda vsa pre-davanja na svobodnih katedrah, kakor tu-di pri samem pouku, izključno le v obli-ke ex catedra. Tak način obravnavanja snovi se je ohranil še iz najstarejših ča-sov, ko smo dobili šele prve fakultete. Taka oblika dela tudi na predavanjih svobodne katedre ne ustreza več. Tudi tu je treba preiti na nove oblike dela. Po-trebno je preiti na aktivizacijo predelo-vanja izbranih vprašanj. Vsi študentje morajo postati aktivni sodelavci, ne le pasivni poslušalci; subjekt sestanka, ne samo objekt. Aktivizacija lahko koristi tudi pri pripravi mladih ljudi za javno nastopanje. Oblika dela s študenti, ki bo-do sami izbirali snov za take večere in obdelovali vprašanja preko študijskih grup, bo gotovo tudi v prihodnje prite-gnila največ študentov. Zelo važen faktor za uspeh pa gotovo ostane še naprej do-bra priprava sestanka in izbira kvalitetnih predavateljev, ki bodo odgovarjali na vpra-šanja. Za prihodnjič bi bilo morda do-bro, če bi povabili več različnih predava-teljev, ki bodo lahko probleme osvetlili še iz drugih zornih kotov.
Seveda pa ni nujno, da sedaj, ko je ta oblika dela uspela, togo ostanemo le pri tem. Iskati moramo še nove možnosti, morda bi kdaj povabili na sestanke tudi tuje predavatelje, ki bi skupaj z našimi razlagah vprašanja, ki presegajo krog do-tnačega prava. Želimo si tudi živega stika s prakso!
Ker se pojavljajo nejasnosti glede iz-bire programa dela svobodnih kateder, bi pripomnil, da je njihov namen in smi-sel ravno v poglobitvi vsebine študija, v dopolnitvi študijskih programov posamez-
Diplomirali so
Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in   geodezijo:
na oddelku  za  arhitekturo:
junija: Terezija Varlec; •
julija: Marija Božič, Roman Cizej, Bruno Gojo, Dušan Hvala, Matjaž Klopčič, Viljem Konič, Tatjana Kušar, Majda Verčnik;
avgusta: Jakob Dakskobler, Helena Kavčič, čedna Momčilovič, Anamary Simandl, Aleksander  Škerlavaj, Vilko  Videčnik;
na oddelku za gradbeništVo :
junija: Kosta   Gavanski,   Janez   Kalan,   Franc   Pogačar,   Dušan   Rajnovic;
julija: Lojze Cvikl, Zdenko čamernik, Pavel Kolar, Filip Kolenc, Miha Koželj, Tomislav Oblak, Karel Veršnak;
septembra: Miodrag Bracilovic, Anastas čukalevski, Dušan Flajs, Franc Jevni-kar, Milan Kostič, Vlado Kotnik, Jonče Krstevski, Mladen Vulovič, Franc Vrhovec.
Na fakulteti za elektrotehniko:
naoddelku za jaki tok:
junija: Vladimir Čosič, Zdravko Grafenauer, Viljem Kozinc, Franc Kra-ševec, štefan Marjetič, Jože Mencin, Anton Rupnik, živorad Andrejič, Milovan Durkovič, Gojko Macanovič, Marko Mladovan, Franc Nosan, Avguštin Pipem-baher, Jože Petrač, Tomislav Šebalj, Davorin Štandohar;
septembra: Mkola Delevič, Božidar Hribernik, Slavko Perič;
naoddelku za šibki tok:
junija: Janez Debeljak, Božidar Markovič, Janez Pavšek, Igor Pompe, Andrej Praprotnik, Miodrag Staparski, Bernard Šervicl, Feliks Tavčar, Jakob Dolenc, Andrej Iršič, Janez Kadunc, Dorde Petkovič, Mihael Unk, Vladimir Zupan;
septembra: Rudolf Berce, Jurij Butina, Miroslav Juranji, Janez Rožlč, Janez šarc, Slavoljub Tesič, Nikolaj Žvokelj.
'      Na fakulteti za strojništvo:
junija: Božo Antekolovič, Maks Avsec, MUivoj Djokovič, Leopold Faganel, Davorin Golob, Marjan Gostinčar, Franc Jarc, Anton Jezernik, Henrik Kovač, Ludvik Krese, Janez Kranjc, Karel Kranjc, Edvard Platovšek, Ciril Podkraj-šek, Marjan Skok,  Marko  šmuc, Janez  Šporn,  Albert  Štrukelj;
julija: Andro Alujevič, Ludvik čeme, Anton Finžgar, Franc Garvas, Ibra-him Hadžimešič, Vukoman Juškovic, Dušan Kačičnik, Franc Kastelic, Jovan Mihajlovič, Jože Mursa, Radmilo Savic, 2arko Trklja, Peter Voj;
septembra: Bogomir Blaznik, Jurij Globačnik, Aleksander Jovan, Franc Korošec, Ignac Kuralt, Janez Lap, Metod Marchisetti, Asim Perviz, Vincencij Rotar, Jnže Sever, Franc Sovinc, Bogomir Urbas, Stanislav Varšek, Jože Vuk.
čestitamo
ZBOR KORISTNIKOV AKADFMSKEGA KOLEGUA
Boljše kot lani
V prvih dneh preteklega tedna je bil v Kolegiju redni letni zbor koristnikov, ld se ga je od 453 stanovalcev udelcžilo le 252. Skupščine so se ude-Iežili tudi člani upravnega odbora.
Poročilo predsednika študuntskega sveta je bilo jedrnato in je zajelo glavno problematiko Kole-gija — prikazalo je akcije študentov v preteklem študijskem letu in seznanilo udeležence z uspehom in realizacijo na zadnjem zboru sprejetih sklcpov. Poudarjeno je bilo, da je študentski svet odigral v mandatni dobi pomembno vlogo, čeprav so se člani zaradi preseljevanja v druge študentske do-move pogosto menjavali. Predsednik je poročal, kako je študentski svet interveniral pri Kuraturiju študentskih menz in domov za potnoč pri hrani, kako je svet rešil vprašanje prehoda čez teritorij Gospodarskega razstaviščja, poročal pa je še o delu fotokluba, športne aktivnosti kolegijašev in drugo.
Poročilo upravnika je bilo kratko in je zajelo bistvene probleme. Študentje so zelo pohavlili pravnikovo zamisel, ko je že dva dni pred skup-sčino razobesil svoje poročilo na oglasni deski. Iz poročila je bilo razvidno, da se je kapaciteta kolegija znižala, da je tudi menza prizadeta s tem, da je manj študentov in še manj prehodnih gostov, ki so se nehali hraniti v kolegiju zaradi zapor pri GR in gradnje podvoza. Študentc je upravnik seznanil s tem, da stavbo kolegija uprav-Ija GR, s katcrim Kolegij že lep čas nima najbo-ljših odnosov. Ker ni več tolikšnega povpfaševa-nja po sobah v študentskih domovih kot pred leti, bo treba začeti premišljevati tudi o tem, kako bi kolegijašsm nudili tudi kaj več udobnosti, ker moramo y nasprotju % lanskoletno ugotovitvijo le priznati, da je kolegij drugorazredni študentski dom. Zaradi tega starejši študcntje stremijo za tem, da se preselijo »na bol.jše«. Tako nas poda-tek, da je letos v Kolegiju 184 novih stanovalcev, ne sme začuditi ... Iz referata upravnika smo tudi izvedeli, da se je uprava kolegija znašla v preteklem letu pred velikimi težavami, ko se je pojavilo vprašanje, kdo bo plačal škodo, ki jo je naredil bivši ekonom, ki je z malomarnim poslo-vanjem oškodoval Kolegij za 10.000 kg krompirja, kar je naneslo za okrog 400.000 din škode. Prav tako je tudi blagajnik (prejšnji, jasno!) z manipu-
lacijami pri blokih za lirano oškodoval Kolegij za 141.000 dinarjev. Da je Kolegij v tako slabih od-nosih z upravo GR, so krivi gospodarski spori: uporaba vode in po novem bo prišlo na vrsto še obračunavanje centralne kurjave, če bo stavbo Kolegija tudi dejansko prevzelo GR.
Ostalo je povedala razprava po poročilu Vmes so bile izvcdene volitvc novega študentskega sveta — bolj po domače, kot pq pravilih o voIH-vah in kot je že ustaljen običaj. Diskusija se je začela z nepomembnimi vprašanji: zakaj večkrat ni električnega toka, zakaj so stranišča v pritličju poncsnažena, kako je s kopalnico in pralnico, pa še o centralni kurjavi, disciplini in telefonu, bu-ffetu,_ umazani posodi in toplcm mleku, pa o eno-lončnicah ob ncdeljah zvečer. Kazalo je že, da bodo razpravljali študentje brez povezave med po-sameznimi problemi, a so diskutantje pozneje res-no posegli v razpravo in odločno, z ustreznhni argumenti, razpravljali o disciplini, telefonu in ccntralni kurjavi, za katero morajo plačevati ne-primerno več, kot pa so dcjanski stroški. V zvezi s telefonom je bilo postavljeno tudi vprašanje po-štenja kolegijašev, saj je žalostna ugotovitev, da so terjatve pošte, ki registrira telefonske razgo-vore, večje od zneska, ki ga dežurni študentje pri-neso kot inkaso vsako jutro v upravo. Ob tem so govorili tudi o povečanem številu tatvin, ki so po-gosto posledica ilegainega prenočevanja in pre-majhne pazljivosti kolegijašev samih. Med drugimi so tudi poudarili, da so kolegijaši v šprtnem živ-ljenju prikrajšani v odnosu do drugih, saj razen balinišča in odbpjkarskega igrišča nimajo niče-sar. Zaradi omejenih finančnih sredstev jim je upravnik z obžalovanjem odklonil prošnjo, da bi   uprava   kupila   žogo   za   odbojko.
Smo z lctošnjim zborom koristnikov v Kolegiju zadovoljni? Do neke mere — da! Udeležilo se ga je precej novincev in tudi sodelovanje študentov — zlasti pri najbolj zanimivi točki razprave, ko se je razpravljalo o hrani in cenah — je bilo na do-stojni višini. Opaziti je bilo tudi resnost pri ob-ravnavi problemov in prav tako nenehno zani-tnanje in disciplino, ki sta vladala v vsem poteku skupščine. Le škoda, da se je zbor koristnikov zavlekel malo preveč pozno v noč, ker bi sicer za-pustil še boljši vtis.
TaM
Na osnovi sporazuma med ŠTUDTNTSKO ZVEIO na unlverzi v Got-tingenu (Zahodna Nemčija) in U0 ZŠJ Ljubljana o izmenjavi kon-taktnih štipendij za leto 1963 - razpisuje odbor za mednadno dejavnost (pri U0 ZŠJ)
N A T E Č A J
za dve enomesečni konfaktni štipendiji za mesec februar 1963. Pogoji natečaja so naslednji:   jezika
1.   Dobro obvladanje nemškega (znanje jezika bo preizkušeno)
2.   Družbenopoliticna aktivnost.
3.  Dober študijski uspeh.
Kandidati naj pošljejo prošnje do 15. decembra 1962 na naslov: Odbor za mednarodno dejavnost pri U0 ZŠJ, Poljanska 6/11.
štipendije niso namenjene znanstvenemu delu, temveč je njihov namen proučevanje raznih področij študentske problematike (štu-dijski sistem, socialnoekonomski problemi i. dr.). Kandidati naj v prošnji navedejo, na katerem področju v ZŠJ ali v drugih organi-zacijah delajo.
Nafečaja se lahko udeležijo vsi študentje univerze v Ljubljani.
0 izidu natečaja bodo kandidati pismeno obveščeni.
ODBOR ZA MEDNARODNO DEJAVNOST
V ponedeljek, 26. novembra je bila na univerzi svečana podelitev nagrad študentom-udeležencem natečaja Zveznega zavoda za javno upravo iz Beograda. — V prihodnfL številki  bomo  o  tem  še  poročali.                                                   Foto: Stojan Keiialer
Svečana akademija v počastitev Dneva republike
V soboto 24. novembra je združenje štu-
dentov elektorotehnike priredilo svečano akademijo v počastitev Dneva republike. Enourni program je obsegal: svečani govor dekana fakultete za elektrotehniko prof. dr. ing. Romana Poniža, štiri pesmi, ki jih je zapel APZ  »Tone Tomšič«, tri
pesmi v recitaciji člana SMG Saše Mik-lavca, ruski ples Cajkovskega, ki ga je izvedla violinistka Olga Skalarjeva, go-dalni trio Demšar pa je izvedel Ernest von Dohnanyjevo Marcio. že ob vstopu je prejel vsak udeleženec tiskan pozdrav akademije. Sam program se je odvijal zelo tekoče in brez najmanjših zastojev, bil je lepo prepleten in prav vsaka točka je vzpostavila z udeleženci prisrčen kon-takt. Ves čas je vladalo nekako prijetno lntimno vzdušje. Udeležencev je bilo ka-kih 20, torej kar premalo. Odziv učnega osebja je bil dosti boljši od odziva štu-dentov. Vzroki za to seveda so, vendar pa kljub temu, da so prepričljivi, ne smejo biti upravičljivi. Breme celotne organiza-cije akademije je slonelo na treh, štirih študentih (izkazali so se zlasti absolventi), od teh pa je le eden v fakultetnem od-boru. Sploh pa se je tokrat fakuletni od-bor dokaj slabo izkazal. Na zadnjem se-stanku, ko je bil že zadnji čas, da se res-no lotijo organizacije akademije, bi prav gotovo, če bi izvedli glasovanje, izglaso-vali, da akademije ne bo, ker pač ni bilo več dovolj časa za organizacijo in agita-cijo. Zdaj pa so dobili krepko lekcijo o tem, kako je trebi prijeti za delo.
Vsi izvajalci programa so pokazali iz-redno razumevanje do »kratkoročnih« organizatorjev, zlasti APZ (pevke so izve-dele za sodelovanje dva dni pred aka-demijo, pevci pa le en dan pred njimi). Kritika je padla edino na račun nekoliko nespretne dekroracije dvorane, kar pa organizatorjem prav lahko oprostimo, saj je bila to šele druga akademija v poča-stitev Dneva republike. Lahko pa bi reldi tudi kar prva, saj bi le malokdo vedel, da lažemo.
Vsi udeleženci pa so se strinjali v ugo-tovitvi, da je bila prijetno doživetje, če-prav bi lahko  bil  program  malo  daljiši.
Mr
Z   uspele   akudemije   ob   dnevu   repubiike   na   elektro fakulteti.
Foto: Stojan Kerbler
Stran7
Roland Bart
Leopold Hočevar: Vas (lesorez) 1961
KOSTAIMJEVICA V JESEMI
Jesen, ki dočara svojevrstno barvno ilu-zijo, trepetajočo v odtenkih mogočnih goz-dov ob tihi Krki na Dolenjskem, ljubi menda najraje rdečino: kot da bi jo ču-til japonski kipar Tanaka, ko je lani ustvarjal monumentalni oltar ali žrtve-nik — kako naj bi sicer drugače imeno-vali to fantastično plastiko — in ga rdeče punktiral. In naš černe, katerega Pogreb-ci v črni ožganini delujejo tako ekspresiv-no in so se tudi navzeli te žive rdečine. Ce zaideš v tem času v Kostanjevico na Krki, imaš pred seboj prav gotovo jasen cilj: pogledati si dosežke obeh mednarod-nih kiparskih simpozijev .Forma viva in si privoščiti žlahtnega cvička z Gadove peči. Danes nastaja pod nekdanjo baročno fasado kostanjeviškega kloštra odlična zbirka lesenih monumentalnih plastik — prava galerija na prostem, ki ji zatišje pod kostanjeviškimi hrasti in ob nekda-njem samostanu nudi vse potrebne živ-Ijenjske pogoje. Fiebigova »vrata«, če lah-ko tako imenujemo letošnjo plastiko nem-škega ustvarjalca, ki je z odličnim poslu-hom za ohranitev kiparskih kvalitet ujel stik z arhitektonsko kompozicijo, ne ra-bijo nobenih tečajev: vedno odprta nas vabijo, da mimo skupine naivnih in mo-numentalnih kmečkih figur srbskega sa-mouka Petra Smajiča stopimo med osta-le plastične zapise dvo- oziroma trome-sečnega bivanja mladih kiparskih ustvar-jalcev med prebivalstvom tihe Kostanje-vice. Nekaj je gotovo: ne le, da je prav kostanjeviški simpozij danes izjema v svetu glede na uporabo tovrstnega mate-riala, ampak je treba tudi ugotoviti, da so letošnje plastike kvalitetno vsaj ena-kovredne lanskoletnim, na vsak način pa pristnejše in bolj pogojene z okoljem, to-rej na splošno tudi izvirnejše kot v Por-torožu. Ni vseno, kakšni so ustvarjalni pogoji: stik z domačim prebivalstvom ki nudi svojim gostom najboljše, kar pre-more, od za ta čas preurejenih prostorov
Stran 8
osnovne šole do prijazne besede in ob-čutka, da se zavedajo, kaj jim želi izpo-vedati njihov gost. Toliko bolj, če čutijo, da je umetnik njihovega rodu: zahvala kmetu Smajiču, ko je podaril Gorjupovi galeriji eno svojih plastik, je bila tako spontana, da bi človek, ki prvič stopi na ta tla, komaj mogel verjeti. Sicer pa s tem že presegam okvire simpozija Fonna viva. Ob koncu morda le to: umestneje bi se zdelo — morda tudi vsako leto — ohranjati prav tradicijo tega »lesenega« simpozija, ki prinaša nove ideje, realizi-rane na dostojni višini, ne da bi imeli občutek kakršnekoli stagnacije, o kateri bi se sicer dalo govoriti v sodobnem ki-parskem izrazu.
Prej smo zapisali, da je Kostanjevica tiha. Morda velja to za jesen, ko pa se kljub temu obnavlja vsaj osnovna rekan-strukcija že omenjenega kloštra. Prihod-nje leto bo spet zaživel Dolenjski kultur-ni festival. Malo čudno zveni: mestece s štiristo (z okolico jih ima devetsto) pre-bivalcev je šest let zapored vzdržavalo kulturne prireditve na zavidljivi višini. Na arkadnem dvorišču nekdanjega špan-hajmovskega leti^aga dvorca sta nastopi-li že ljubljanska in zagrebška Opera, ljub-ljanska Drarru in Eksperimentalno gledališče, pa tudj celjsko in tržaško gle-dališče tu redno gostuje. Letos, ko se samostan preursja, je festival zamrl: za-to pa bo prihodnje leto tem boljši in ve-ličastnejši. Tako zatrjuje prizadevni in vodilni kulturni delavec, ravnatelj osnov ne šole Lado Smrekar, ki poleg vsega drugega vodi domače gledališče, v kate-rem režira in igra. Po njegovi zaslugi je to gledališče z uspehom gostovalo v za-grebškem dramskem gledališču, pa če-prav je nastopil poleg majhnega števila izobražencev v glavni vlogi 'krojač. Zdi se, da je kulturni led v Kodtanjevici po zaslugi posameznikov že zdavnaj prebit in bi se morali drugi kraji zgledovati po Prosvetnem društvu Lojze Košak; pred-vsem pa bi bilo na mestu »krepkejše« razumevanje pristojni političnih oblasti, saj je lani dobilo to društvo komaj 15.000 dinarjev občinske dotacije. In vendar go-stuje domače gledališče po okolici, igral-
ci se vozijo s kamioni itd. Veliko volje, predvsem pa kulturne zavesti je treba imeti za vse to.
Omenili smo že tako imenovano Gor-jupovo galerijo, ki ima svoje zasilne pro-store po šolskih hodnikih: 70 avtorjev z okoli 300 dovolj kvalitetnimi deli pred-stavlja osnovo za likovno vzgojo Kostanje-vičanov, ki jih poleg tega seznanja še Lamutovo razstavišče v nekdanjem gradu z dosežki sodobne, pa tudi pretekle doma-če likovne umetnosti. Tri tisoč do pet ti soč ljudi povprečno obišče vsako razsta-vo. Letos jih je bilo že pet: pregled slo-vanskega slikarstva od 14. do 20. stoletja (združeno s 4 predavanji), izbor iz jugo-slovanske grafike, razstava Hinka Smre-karja, naivnih kiparjev in pripadnikov Hlebinske slikarske šole (znana zbirka zagrebškega novinarja Ledica) in Borčič -Kuglerjeva. Sicer pa je to tudi le del že sedemletne likovne tradicije, ki je pri-čela nastajati v žkromnih možnostih, to je, ob odkrivanju domačega slikarja Jo-žeta Gorjupa, ki je v tridesetih letih mno-go premlad umrl. Naj omenimo na tem mestu še kvalitetnega grafika Vladimirja Lamuta, za katerim je letos ostala le bo-gata, bolj ali manj urejena zapuščina. »Z načrtno vzgojo se je dalo marsikaj doseči. Zato mednarodni kiparski simpo-zij ni tujec v skromnih, navidez zelo težkih razmerah. Mnogo si obetamo od obnovljenega samostana, kjer se bosta pod isto streho znašli Gorjupova galeri-ja in obrat tovarne zdravil Krka, ki je poleg republiškega sveta za kulturo in prosveto in pristojnih družbenopolitičnih skupnosti v znatni meri prispevala sred-stva za obnovitev tega kulturnozgodovin-skega objekta. Stalna zbirka v jugoslo-vanskem izboru naj bi bila predstavljena v enem samostanskem traktu, kjer bi tu-di občasne razstave našle v eni večjih dvoran svoje mesto.«
Tako je navdušeno razlagal ravnatelj Smrekar. Ob vsem tem si le želimo po-novnega snidenja s Kostanjevico, ki naj ne bo tiho, ko bo treba govoriti o širje-njti kulturnega vpliva daleč izven kultur-nih centrov.
R.N.
Kritika nema
in slepa
Kritiki (književni in gledališki) pogosto uporabljajo dva precej čudna argumenta. Prvi je v tem, da nepričakovano izjavijo, da se objekt njihove kritike ne da razlo-žiti in da je torej kritika brez koristi. Drugi argument, ki se od- čas do časa tudi pojavi, pa je v tem, da kritik prizna, da je preveč neumen, preveč omejen, da bi neko delo s filozofsko osnovo razumel. Tako je nek tekst Henrija Lefebvra o Ki-erkegaardu izzval pri naših najboljših kritikih (pri tem ne upoštevam tistih, ki odkrito brbljajo neumnosti) lažno paniko neumnosti (katere cilj je bil očitno one-mogočiti Lefebvra, tako da ga osmeši za-radi čiste cerebralnosti).
Zakaj torej kritika razglaša včasih svojo nemoč in svoje nerazumevanje? Gotovo to ne dela iz skromnosti: nihče se ne počuti bolj ugodno kot kritik, ki priznava, da v eksistencializmu ničesar ne razume; nihče ni bolj ironičen in zaradi tega vase zaupljiv, kot neki drugi kritik, ki ves zbegan priznava, da ni imel sreče, da bi bil uveden v filozofijo Ekstraordi-narnega; in nihče ni bolj nadležen, kot nekdo tretji, ki se zavzema za poetiko neizrekljivega. Vse to v bistvu kaže, da je tak kritik prepričan, da je njegova inte-ligenca dovolj sigurna, tako da njegovo priznanje nerazumevanja pripelje do tega, da se sprašujemo o bistrosti avtorja in ne njegovega mozga: neumen obraz naredi samo zato, da bi vzpodbudil publiko, da bi se razvpila in da bi jo uspešno povedel od soudeležbe v nemoči do soudeležbe pri razumevanju. To je operacija, ki je do-bro znana iz verdirenskih salonov: »Jaz, ki je moja naloga biti pameten, jaz tu niče-sar ne razumem; torej, tudi vi ne boste ničesar razumeli; to torej pomeni, da ste vi prav toliko pametni kot jaz«. Pravi obraz teh občasnih priznanj nemoči pred kulturo je pravzaprav oni stari mračnjaš-ki mit, po katerem je misel škodljiva, če je ne nadzirata »zdrav razum« in »obču-tek«. Znanje — to je Zlo, oboje pa je zra-slo na istem drevesu: kultura je dovolje-na samo pod pogojem, da od časa raz-glasi ničevnost svojih ciljev in omejenost svoje moči. Idealna kultura bi mora-Ia biti samo blag retorični izliv, besedna umetnost pa pričevanje o minljivi raz-neženosti duše. Ta stari romantiični par — srce in razum — je stvaren samo sku-paj s predstavo nejasnega gnostičnega po-rekla, v teh omamljujočih filozofijah, ki so, končno, vedno tvorile dopolnilo mo-čnim režimom, v katerih se rešujejo in-telektualci tako, da se po malem bavijo z emocijo in z neizrekljivim. V stvari sa-mi — vsaka rezerva pred kulturo je te-roristično stališče. Baviti se s kritiko in izjavljati, da se ničesar ne raziune v eksi-stencializmu ali marksizmu (to je po pra-vilu že vnaprej potrejeno, največkrat se za ti dve filozofiji trdi, da sta nerazumlji-vi)pomeni obnavljati lastno slepilo ali Iastno jecljavost kot splošno pravilo za-znavanja: »Jaz ne razumem, torej ste vi idiot «.
Če pa se toliko bojite filozofskih osnov v nekem delu, ali če jih toliko prezirate in če se tako sklicujete na pravico, da jih ne razumete in da o njih ne govorite, zakaj se potem bavite s kritiko? Razume-ti in razložiti — to je vaša naloga. Seve-da, vi lahko sodite filozofiji v imenu zdra-vega razuma; nesreča je v tem, da filo-zofija zelo dobro opredeljuje »zdrav ra-zum« in »občutek«, in to tudi takrat, ka-dar je oni sploh ne razumejo. Vi ne raz-jasnjujete filozofov, oni p a vas. Vi ne boste razumeli Lefebvrovega teksta, bodi-te pa prepričani, da marksist Lefeb\Te odlično razume vaše nerazumevanje, po-sebno pa še (vem, da ste bolj premete-ni, kakor pa neizobraženi) vaše lepo »ne-doižno« priznanje.
Največja  dosedanja  turneja  Akademika je  končana.  Njegove   skupine   je   spremljal   tudi   naš   fotoreporter   Joco Znidaršič,   ki   vam   bo   v   prihodnji   številki   posredoval   obširnejšo  reportažo  o  turneji.

KABARET
V
OPTIMISTIČNA
VARIANTA
VIZIJE
S POVSEM
DOBRIM
NAMENOM
»Maroltovci«, »primorci«, »korošci« in jazz orkester Ad hoc s pevcem so se vrnili. To je bila doslej največja Akadevii-kova turneja. Zagoreli in polni besed. Po-treben je samo namig in že se sproži plaz: »To je bilo v Kairu... to je bilo v Luxorju... to na cesti, v dvorani«. Pripoved bo počasi postala umirjena, ve-teranska, nikoli pa manj lepa, manj za-nimiva.
Res, turneja je trajala samo 14 dni, iorej mahj, kot smo prvčtno' pred-videvali, uspela pa je vseno« je začel predsednik Peter Toš na mali tiskovni konferenci dan po vrnitvi. Prvotno so si turnejo zamislili nekoliko širše, poleg Egipta naj bi obiskali še Sudan, pa tudi v Egiptu samem naj bi obiskali več kra-jev, predvsem pa tudi jugoslovanski odred v sestavu sil OZN na Sinajskem polotoku. Ob povratku naj bi nastopili še v Atenah, to pa je odpadlo v zadnjem trenutku, ker jih gostitelj zaradi preobremenjenosti ni mogel sprejeti. V Egiptu so imeli devet večjih in dva manjša nastopa, katerim je prisostvovalo več kot 11 tisoč gledavcev. Teh bi bilo še veliko več, če jih ne bi ovi-
ral sistem razdeljevanja vstopnic. Končno pa je za to poskrbel organizator — turne-jo je pripravila jugoslovanska ambasada in ministrstvo. za kulturo ter ministrstvo za mladino.
Turneja je potekala po mestih Kairo — Asyuth — Luxor — Minia — Kairo, po-tem pa še Tanta, Aleksandrija, Mahala al Kobra, Port Said. To so bila v glav-nem univerzitetna mesta. Potovanje je bi-lo naporno, pogosto je na račun utruje-nosti trpela kvaliteta nastopov. Moiila jih je velika vročina, prah, pretile so nevarne bolezni. V dneh turneje so prepotovali tri tisoč kilometrov.
Prebivavci so jih povsod navdušeno sprejemali. Vedeli so o njih samo to, da so Jugoslovani, pa je že zadostovalo za gostoljubnost. Ko so videli njihov nastop, pa so navdušeno. ploskali folkloristom, ob nastopih pevcev in zborov pa so lahko samo zjnajevali z glavami. Teh zvrsti do sedaj mnogi niso niti poznali.
Posebno v manjših mestih je vedelo za nastop vse mesto. Pričakali so jih s trans-parenti in navdušeno vzklikali. Predsta-vam  so  skoraj povsod  prisostvovali  tudi
guvernerji posameznih pokrajin in drugi visoki uradniki. Guvernerji so jim povsod priredili slavnoslne sprejeme.
Turneji ne moremo pripisovati večjega kulturnega pomena, večji je bil politični. Prebivavcem Združene arabske republike ime Jugoslavija nekaj pomeni. To jim je več kot karkoli drugega. Tudi ne more-mo trditi, da so bili nastopi na zavidljivi kvalitetni ravni, ki je spričo vseh mogo-čih okoliščin nismo mogli pričakovati. Ves uradni egiptovski tisk je ves čas tur-neje budno spremljal njeno delo, ob kon-cu turneje pa je imel Akademik v Kairu tudi nastop, na katerega so bili povablje-ni vsi domači in tuji novinarji. Posneli so jih tudi na televizijo.
Upamo, da Akademik ne bo zaspal na lovorikah, in da se nam bo kmalu poka-zal spet s svojim starim, izdelanim pro-gramom, prav tako pa upamo, da nam bo kmalu pokazal še kaj, česar še nismo vi-deli. Seveda mu prav vsi želimo še veli-ko veliko uspeha. O njihovi nepozabni turneji še nismo rekli zadnje besede.
Jože Prešeren
ZAPIS   0   FILMSKEM   VELIKANU   LUISU   BUNUELU
Ce hočemo razumeti Bunuelovo umet-nost, njegovo izpoved in končno tudi nje-gov način mišljenja, če hočemo razumeti umetniško osebnost Bunuela in njen po-men v današnjem filmskem svetu, tedaj moramo vsaj v najrahlejših črtah spozna-ti njegovo življenje. Pravzaprav samo dro-bec, najzgodnejšo Bunuelovo mladost, nje-govo otroštvo. Prav to obdobje ga je, kot je rekel sam Banauel, zaznamovalo za vse življenje.
Rodil se je leta 1900 v majhnem špan-skem   mesecu   Calanda   v   silno   pobožni
družini. Solal se je pri jezuitih, vendar pa njegov že takrat uporniški duh ni zdržal dolgo v morečem malomeščanskem vzdušju polnem svetohlinstva. Pobegnil je v Madrid, kjer se je vpisal na univerzo in študiral nevrologijo. V tem času se je spoznal s takrat najnovejšim surrea-lističnim gibanjem v umetnosti, kmalu pa je tudi začutil, da je prav film tisto lzrazno sredstvo, s katerim bo mogel naj-bolje in najmočneje izraziti vse tisto, kar je nosil v sebi že ves čas od svoje rane mladosti, kar je nezadržno vrelo v njem, ln česar ni mogel več zadrževati. In to je bil upor, oster in naravnost besen upor zoper vso zlaganost in licemernost me-ščanske družbe.
Bunuelov filmski opus je izredno ob-sežen. Doslej je ustvaril že blizu trideset filmov, od katerih. je videla Evropa ko-maj polovico, pri nas pa smo jih videli 6e precej manj. Bunuel se je namreč za-tekel pred španskim terorjem v Mehiko, kjer je našel vsaj kolikor toliko veliko ustvarjalno svobodo in kjer je našel tudi svojo drugo domovino. Od tu do Evro-pe — pa je dolga pot.
Pomen in vloga, ki ju ima danes Bu-nuel v filmskem (meščanskem) svetu, sta "pri nas težka doumljiva. Bunuel je revo-lucionar (kar za nas pravzaprav ni). Je popolnoma svojstvena osebnost v tem svetu, tematika, s katero se vedno znova spopada v svojih filmih, je edinstvena, značilna zanj in za njegovo mišljenje. Lahko bi ga primerjali z Luthrom, z nje-govo vlogo in s pomenom, ki ga je imel v tedanjem času. Bunuel je namreč prav tako oster nasprotnik cerkve in visoke duhovščine. Zanj so značilne besede, ki jih je izrekel v Nazarinu:  »Ce bi se Kri-
stus danes vrnil na zemljo, bi ga ponovno križali...« Vendar pa ostaja zgornja pri-merjava pri Bunuelu zgolj površinska. Bunuel, če hočete, išče boga v samem človeku ( kot Luther), toda pri tem ne Izhaja iz verskih dogem. Od tu njegove besede, s katerimi je duhovito, a odločno podčrtal svoj svetovni nazor: »Hvala bo-gu, še sam ateist.« Bunuel sega mnogo globlje, zanj so verski okviri preozki, pre-več odmaknjeni, neresnični. Hoče biti sredi življenja. Zato sili svoje junake v množico, med ljudi najnižjih in najbolj bednih plasti. Prizore v filmih nara pri-kazujejo največjo človeško bedo... Pa vendar. Bunuel ni socialni kritik, ali vsaj ni samo to. Bunuela zanimajo in globoko prizadevajo človekova čustva, človekova dejanja, neprisiljena in naravna, pri tem pa ostro odvrača od sebe vsakršno laž in potvorjenost. Samo spomnimo se posled-njega prizora v Nazarinu; v njem je Bu-nuel povzdignil drobno človeško dejanje v simbol.
Kot se Bunuel bori V svojem umetniš-kem poslanstvu proti vsem lažnem in potvorjenemu, tako zahteva tudi čistost, pristnost samega umetniškega izraza. Bu-nuel sovraži konformizem in konvencia-nalnost, sovraži pa tudi vse tiste nena-vadne prijeme, ki naj gledalca zmedejo, šokirajo. Njegovi kadri so jasni, prepro-sti in po svoji natanči izdelanosti že spo-minjajo na Antonionija.
Bunuel nam v svojih filmih ne servira neke posebne resnice. Ne uči, ker tega noče, ker prav to sovraži. Bunuel samo prikazuje in ostaja še vedno to, kar je bil že nekdaj: brezkompromisen upornik proti zlagani morali.
Ingo PaS
Na ulicah: plakati. Večbarvni. Z napi-si: nasvidenje v sredo v študentskem satiričnem kabaretu. Na fakultetah, pla-kati  v  študentskem   Naselju,   vsepovsod.
Ste že bili kdaj na predstavi študent-skega kabareta v Križankah? Ne, moral bi drugače vprašati: So vam predstave študentskega kabareta všeč? Tudi to vprašanje je odveč, ker vem, da so vam všeč. Kaj bi spraševal. In pravijo, da Slo-venci nimamo smisla za satiro. Prav je, da študentje orjejo ledino na tem področ-ju, to nam zagotavlja uspeh vnaprej. In nič hudega, če »i kaj sposodijo drugje. Naprimer tisti prizorček s programa, ki je bil pred nedavnim realiziran (menda so si ga sposodili pri Poljakih): Na oder pri-de fant in vleče za seboj vrv. Potem se ustavi in še vedno vleče vrv, ki je ni in ni konec. Pristopi drug in ga vpraša: »Kaj ta tvoja vrv nima konca?« »Nima,« odgo-vori prvi. »Cenzura ga je odrezaia.«
Prejšnjo sredo sem se dogovoril s štu-dentom, ki vodi kabaret, za kratek pogo-vor. Ob pol štirih sem bil v avli Križank, kjer je stala vrsta ],judi in čakala na vstop-nice. Študentka pred menoj je nepresta-no pogledovaia naprej in spraševala kole-gico: »Misliš, da bova dobili vstopnice?« Končno smo se nekako prerinili do pro-dajavke in vzeli karte.
Ob pol osmih se je dvorana napolnila. Program se je začel ob osmih. Na oder je prišla študentka in dejala: »Začenjamo s programom. Prva točka: AKADEMSKA CETRT.» Potem je šla z odra in nekaj mi-Jiut smo čakali.
»Dobro se je znašla. Nekoga od orkestra še ni,« je nekdo v dvorani pripGmnil. Po-tem se je le začelp. Uro in pol je dvorana nepretrgoma spremljala program, potem se je publika razšla z besedicami: »Tudi naslednji program si moram ogledati.« — Bistvo satiričnega kabareta je impro-vizacija, je povedal študent, ki vodi sku-pino. Začeli smo kot npr. Poljaki v Gdan-sku, brez dotacij. Ne moreš si misliti, kaj lahko naredi dobra volja in zav-zetnost do dela. Sedaj smo prebili led in stvar je stekla. Poznajo nas po Sloveniji. V načrtu imamo nekaj gosto-vanj, priredili pa bomo srečanje z ostali-mi jugoslovanskimi študentskimi satirio-nimi  kabareti  itd.
Potem se vizija utrne.
Na ulicah: nobenih plakatov. Brez na-pisov: nasvidenje v sredo na študent-skem satiričnem kabaretu. Ne na fakul-tetah, ne v študentskem naselju, nikjer. Študentskega kabareta, ki bi se ukvar-jal s satiro, na naši univerzi ni.
Pa vendar, naj vas vprašam: ste si že kdaj zaželeli predstav študentskega sa-tiričnega kabareta?
Ta zapis scm podnaslovil: optimistična varianta vizije s povsem dobrim name-nom. Ce bi napisal drugo varianto, bi mi očitali, da pišem pamflet. In to bi tudl hotel.
Peter Breščak
Stran 9
UPORMIK
PROTI
ZLAGANI
MORALI
BG
je  znak,  ki  ne  potrebuje  pojasnil.  To  je hkrati  znak   ljubezni.  Vsi,  ki  prebivajo  v mestu  ob  Savi  in  Donavi,   na  meji   dveh svetov in na sotočju dveh rek,  so zaljub-ljeni v svoje mesto.   Zaljubljeni   kljub   vsem   očit-kom. Tako, kakor tisti, ki so prvič zaljubljeni.
Ce bi tehtali, strogo in razumsko, dobre in sla-be lastnosti domače metropole metropol, bi bile gotovo težje slabe lastnosti. Nič bi ne pomagala ne slava preteklosti in ne utež zgodovine, ko bi šlo za življenje in za današnji čas.
Beograjčani pravijo tako: »Hudo je živeti v neu-rejenem mestu, a še huje bi bdlo v urejenem!« Beograd danes ni več prestolna vas, kakor je bil takrat, ko so Turki odgalopirali, tudi ni več žrtev — ruševina, kakor je bil takrat, ko so Nemci od-šli. Toda Beograd še ni velemesto. Beseda vele-mesto je le velika želja tega mesta.
Ne vem, kakšna merila so predpisana glede na število prebivalcev, višino hiš in površino, če hoče neko mesto postati velemesto. Toda najvažnejša postavka je le ritem. Beograd pa je predvsem mesto ritma.
Po svojem ritmu, po glasnem vrvežu, po svoji žiroki duši pa je Beograd že zdavnaj velemesto. Nedvomno celo v večji meri, kakor mnoge druge evropske metropole, ki so se že davno proglasile za velemesta in središče svojih svetov.
Pojdite na Terazije ob šestih zvečer, sprehodite se tja do Kalemegdana in do hotela Slavije! Pojdi-te pozimi ali poleti, v kcšavi ali med neusmiljeno poletno pripeko! Vedno bo isto: živo, neugnano, neurejeno in polno ritma.
Beograd je pesem brez melodije, ali bolje: pesem s tolikimi melodijami, da ene same in prave ne moremo nikakor izluščiti iz disharmonije. Le ritem lahko dojamemo. Lahko! Ce ga ne, nam mesto ne bo všeč. Ce ga, bomo navdušeni in se bomo uvrsti-li med tiste, katerim je znak BG res znak zaljub-Ijenosti.
ob s«vS iiidttnavi
—mL\   odaj   zjutraj   nikar   ne   hodite   v   Zagreb!
m I       Posebno ne poziml.  Ljudje  gledajo  v  tla
JL.\J    *n  nera<*i   odgovore,  če  jih  vprašate,  do
kod se morate peljati s tramvajem, da bi
prišli n. pr. do žitnjaka. Zgodaj zjutraj boste morda
opazili, da je Zagreb mesto, ki se je v sebi prelo-
milo.
Na eni strani je svet, ki ga simbolizira staro me-sto, polno romantike in dokumentarnih, pa tudi nedokumentiranih spominov; na drugi pa je le-dina priseljencev, ki v premeru deset kilometrov okrog mesta grade svoja »divja« naselja. Nekje v sredi in tudi sicer je bastard obeh svetov, tisto satovje nebotičnikov, ki bodo kmalu prevladali in bomo Zagreb poznali le z razglednic take vrste.
Zagreb je mesto »gosponov« in »milostiv«, ki lahko naštejejo vsaj sedem prednikov do ne vem katerega kolena, vse njihove k. u. k. nazive in številke hiš, ki so bile nekoč njihove ali so še. Zagreb pa je hkrati tudi mesto ljudi, ki so ob prihodu prinesli s seboj le svoje skromno ime, nekaj vonja po ži-vini in zemlji ter žilavo željo uspeti v velikem me-stu.
V Zagrebu se živi v ritmu, ki je včasih vrtoglav in po svojen pulsu preseže beograjsko živahnost in zgovornost. Zagreb hoče biti evropski in samo-svoj in se rad imenuje »jugoslovanski Pariz«. Ne-skromno, a vendarle ne brez dokumentov.
Hkrati pa Zagreb v zadnjem času pogosteje pri-merjamo s Chicagom. Zaradi industrije in zaradi kriminala. Slavno in neslavno. Koliko tovarn so zgradili po vojni v tem mestu, bi bilo nemara tež-ko ugotoviti. Morda celo več kakor stanovanjskih blokov.
Kriminal pa je v Zagrebu vsakdanja reč, vsaj pa statistiki. Seveda je lopovov dovolj povsod in svako mesto se (ne) ponaša z njimi, a v Zagrebu so baje le nekoliko specializirani.
Uubljana je menda najbolj  samovšečno me-sto   med   domačimi   metropolami,   v   tem gotovo presega celo Zagreb. če gre Ljub-ljančan  na  tuje,  ne   dovoli,   da  bi  kdor-koli izrazil še tako upravičeno negodovanje na ra-čun Ljubljane in njenih razmer. Imajo pa Ljubljan-čani razloge za svoj   ponos.   Trditev,   da   je   Ljub-Ijana najbolj komfortno, udobno in z izletišči naj-bolj obdarjeno mesto sicer zelo drži, vendar si jo drugje tolmačijo čisto na drug način. Zlobno pri-pominjajo,   da  je   Ljubljana   namreč   —  najdražje mesto med metropolami.
Nekega Ljubljančana, ki se je mudil v Beogradu, so stanovski kolegi vprašali, kaj je v slovenskem glavnem mestu najbolj imenitno in s čim se Ljub-ljančani pravzaprav najbolj ponašajo? Ljubljančan bi ne bil Ljubljančan, če bi v začetku ne dejal predvsem to, da je Ljubljana, če že ne najlepše (če bi ne bilo Dubrovnika) pa vsaj skoraj najlepše mesto v FLRJ. Ko so ga le stisnili k zidu z vpra-šanji in  je moral dati zahtevano izjavo, je dejal:
»Imamo nebotičnik, tromostovje in grad. Razen tega pa imamo »kozolec« in mnogo avtomobilov. Imamo tudi »šestico« in hotel »Slon«. In kaj še? Rožnik in Golovec. Razstavišče in Univerzo...« Skratka, naštel je vso geografsko-turistično navlako, ki nič ne pove. Beograjčani so se malce namuzni-li, potem pa so začeli obujati svoje spomine iz bele Ljubljane in razlagati, kaj in zakaj jim je Ljub-ljana všeč ali pa ne.
Bil je to čuden seznam: šarmantne Ljubljančanke (Ljubljančan se je namrdnil) so bile seveda na prvem mestu. Povedali so tudi, da so jim všeč ho-teli, v katerih se dobro spi, pa so jim všeč ljub-ljanska javna stranišča in še marsikaj takega, kar je   in   kar   ni   za   objavo.   Okusi   so   pač   različni.
V Ljubljani se živi lepo in drago, zadovoljni in ne brez sitnosti, a kaj je meščanom najbolj všeč, navadno še sami ne vedo. Preveč se namreč ukvar-jajo sami s seboj.  In  mesta sploh ne vidijo.
g^ m mo enkrat pojdite v Sarajevo, pa boste vi-^fl deli, kakšno mesto je to. šarmantno in Vr/ ¦ grdo. Vprašanje je, če se vam bo zdelo šarmantno tara, kjer so novi' bloki doseg-li nebotične nivoje in gKlo tam, kjer so stare ko-čice nanizane kakor nedragi kamni na ciganski ogrlici. Tam, kjer so se razbohotild novi bloki, po gosto naletimo na neuiejene poti, na nenegovane trate in na popolno ocbotnost cvetlic in okrasnih drevesc. Blato, luže in taipi smeti pogosto »krasijo« medprostore ob fantasično začrtanih linijah mo-derne arhifekture. Na dugi strani pa, kjer je svet med krušljivimi čardaki tesno odmerjen, je vse skrbno izrabljeno in urejeno. Vrtički brez fantazije, a lepo negovani. Stezice, primitivne, a tlakovane, po deževjih vedno znovi in znova. Kontrast, boleč kakor bumerang. Sarajevo se silovito boji preteklosti.
Labko se vam zgodi apr tole: Sprehajate se po bosanskih metropoli in si zaželite dobrih starih sevdalink. Zaman stikate po lokalih, nikjer nič za vas. Končno pa se vaš korak le usmeri na starl Benbaški grič, ki je opmn v tolikih pesmih in bi po vsem sodeč lahko premogel kako »svetišče« teh starih pesmi.
V najbolj popularni benbaški — bosanski! — kavarnici Ijudje danes fledajo televizijo in naro čajo čevapčiče. Slučajno (Sisto slučajno) je na spo-redu ljubljanska oddaja. Zelo solidna, to se ve, in zanimiva tudi, a vendar malce čudna med temi bogatimi vonjavami. Mož, ki nastopa, pripoveduje o jedilnem listu, katerega glavni adut je korenje. Korenje in še korenje; kaj vse se da pripraviti iz korenja. Slišim stavek, izrečen skoraj v obupu: »Hvala alahu, da je Ljubljana tako daleč s tem svojim korenjem ...«
Ta dežela je imela veliko metropol. Veliko zaradi zgodovine, ki si je dežele med Ohridom in Karavankami izbrala za svoje tnalo. Tu so bila vedno »ozka vrata« časa in Evrope; časa takrat, ko so odločale minute, in Evrope takrat, ko je ta prenehala biti kontinent. Metropole so danes stare in nove; s koreninami in brez njih, s tradicijo in brez nje, a vendar.
•  LJUBLJANA (1): Življe-nje    mesta    in    življenje predmestij
•   ZAGREB (2): šestorica v parku pod kraljem To-mislavom
•    BEOGRAD   (3):    Meja dveh   svetov   na   sotočju dveh  rek
•   SKOPJE   (4):   Emanci-pacija    (v    avtobusu    ob 14.15)
•  TITOGRAD (5): Dve do-bi (nezmontiran posnetek)
•  SARAJEVO (6): Pretek-lost je utrujena do konca
š\ I / °PJe J6 ^168*'0" mladenič. Njegova pretek-Wl& lost je stara in prastara, povezana je z l_PIm usodo naradov in vojska, z požiganjem in razcviti, toda pravo makedonsko Skopje je mlado. In naivno. In prijetno v svoji naivnosti. Tako je mlado, da se mu še ni posrečilo dati vsem svojim ulicam prava imena; zato se ločijo kar po številkah.
Meščani so prijazni in prisrčni. Niti muhi bi ne želeli nožice skriviti. So pa seveda tudi prekanjeni in zviti, kakor vsi tisti, katerih kri se pretaka po njihovih žilah. Seveda je pri vsem tem treba pove-dati, da sploh ne vedo, kaj je hudobnost, in če nisi domačin, si hkrati tudi dobrodošel.
Ne poznam človeka, ki bi se imel v Skopju sla-bo. Lepo te sprejmejo celo nosači in natakarji, odrli te ne bodo samo zato, ker nisi domačin. Ne preo-stane ti nič drugega, kakor da vrneš milo za dra-go. Tako se celo zaradi stvari, oto katerih bi v Beo-gradu npr. hudo zameril, v Skopju samo skrivaj namrdneš. Ko pa so ljudje tako mili, da se jim ne upaš izreči žal besedo.
Skopje je bilo v zgodovinl neštetokrat porušeno. Rušili so ga Turki in še mnogi neregistrirani pred njimi. Porušil ga je med drugim tudi neki avstrij-ski polvojaški frajer, ki se je šel Nerona in je z verzi pod finimi brčicami opazoval goreče mesto z griča nad njim. No, potem so ga rušili s topovi in bombniki. Tudi danes ga rušijo — največ z buldožerji. Rušijo staro mesto, pravzaprav njegovo središče, in rušijo najstarejše mesto, tisto morje kolib. Zidajo, gradijo, da kar verjeti ne moreš.
Skopje se ne boji svoje preteklosti. Skopje ljubi staro pesem, pa četudi ta ne sovpada z rifcmom, ki ga narekuje in zahteva čas. Skopje je veselo, prostodušno in ti postane že po prvem obisku — dober tovariš.
samo ob savi
1udi ob Ijubljanici
ob tisti miljacki
ob vardarju
-h-/^   je znak za mesto in za republiko. Titograd
II      je podoben mladeniču,   ki   se   boji   svoje
I \J   mladosti,  ker mu zaradi nje  kdaj  očitajo
to in ono. Titograd je mladenič, ki bi se
rad naredil starejšega. To je seveda povsem razum-
ljivo, kajti njegov predvojni rival — Cetinje še ni
povsem   skrepenel   v   gorah.   Ljudje   imajo   včasih
rajši   kamnite   kulise   cetinjskih   gostilnic,  kot   pa
zrcalno  kooko  kavarne  v  najlepšem  in  največjera
titograjskem hotelu.
Titograd obvezno vsakogar navduši. Morda zato, ker je čisto naš. Radi ga imamo kot otroke, ki so rojeni na datume, ko slavimo nove praznike in se spominjamo ali osvoboditve ali pa ustanovitve republike. Takrat iščemo fante in dekleta, ki so bili slučajno takrat rojeni in jih potem populari-ziramo na prvih straneh časopisov, ne glede na to, kakšen je njihov učni uspeh. Tako je s Titogra-dom. Naš je, kakršen koli že je, ker ga prej ni bilo, in je nekakšen diagram naših skupnih napo-rov za novo in lepo.
Titograd je tudi uresničena želja dobrega in pa-metnega Njegoša. On je hotel dol, silil je k Pod-gorici, k ravnini, k morju. Iskal je bodočnost. Se-daj tu postavljajo hiše in sade drevesa. Zadnja so trenutno pomembnejša od hiš. Z drevesi bi se ubranili pred dvema sovražnikoma: pred mrazom in pred vročino. Titograd namreč nikoli ne ve prav natanko, kaj je pomlad in kaj je jesen. Zima se naglo sprevrže v vročino, ta pa brez predhodnih priprav spet v mraz.
Titograd nestrpno pričakuje svojo polnoletnost! Ne po letih, temveč drugače. Titograd je z ostalo Jugoslavijo v zvezi le po zračnem mostu. železnico, ki pride v mesto po bilečanskih ovinkih, ne mo-rerao jemati resno. šele takrat, ko bo prvi brzo-vlak pripeljal po novi progi iz Beograda v Tito-grad, bomo lahko rekli: mesto ob Morači in Ribni-ci je postalo prava metropola.
ter še ob morači in ribnici
w&l&& H n nVB Bl hI '^^^^ IvbB ^l
JOŽE PREŠEREN
Dan
m. košuta jože prešeren ladislav lesar ivan zoran emil miklavčič n. grafenauer
Pri okencu majhnega podešelskega dneva je vztrajno zahteval:
»Dve karti.
Hočem dve karti.«
Ni povedal vrste
in ne za katero ceno.
In ni ga videl napis:
RAZPRODANO.
In ni slišal,
fco mu je isto povedala
prodajavka.
Zahteval je svoje,
vedel je, kaj mu pripada.
Za vsakogar mora biti prostor.
Za vsakogar je samo ena
predstava na dan.
Vztrajal je
pri svoji zahtevi.
Prodajavka je poklicala
miličnika.
Molče se je umaknil.
Konec bi bil lahko tak:
Šel je v gozd,
si poiskal primerno drevo
in se obesil.                                                   afciifc
Lahko pa tudi tak: Vrnil se je prihodnji dan. Vrnil se je prihodnji dan. Vrnil se je prihodnji dan.
NIKO GRAFENAUER
Srp in sij
MATI PRIPRAVLJA ŽETEV. SLAST JE OKOLI VRČA. TAKO SEM ČVRST V USTIH.
IZ VSAKE ŽENSKE SEVA TEMNA SLA.
SIRENA! SPET SLADKA MAMLJIVOST,
KI SE NE MORE IZTECI.
BLODIM; VSE KLIČE K NJI.
ŽE JE ODVRGLA OBLAČILA.
TEŽKA RJAVINA NARAŠČA.
TU SI
IN ZDAJ SPET TONEVA.
PLEČA TI TAKO DRHTE.
PAJKI SE NE POLAŠČAJO ČELA
IN ŽLAHTNI BRON ZVENL
Ljubezen
Ta roka ki se zdaj z njo rokuješ se bo nekoč zarotila Tih plamen me liže sneg mi pokriva oči Zaslanjajo me s pramenom zime obsijana krila ujed Negibno stojim pred padajočo zaveso v temi
Ta roka ki te zdaj ljubi te bo nekega dne ubila V spanju bodo prišla Počasi bodo stekla čez oči čez usta čez telo in se v lobanji naselila Krdela sivih pajkov uskoki blaznosti
Ta roka ki se zdaj bliža vrhuncu strasti
bo v nevidnem plamenu zla počrnela
Kot od neštetih dotikov snega tvoja koža drhti
Ta roka ki si se ji kot uročena do solz razodela
bo v noči polni teže luči ki zamira
kakor jeziček na ravnotežju sveta poblaznela
IZIDOR HVALICA
Ne upam
Modro cvetje otroštva,
rdeče cvetje ljubezni,
pisano cvetje iskanja
z zelenimi listi strahu
sem zasadil
v vrt
svojih dvajsetih let,
z žalostjo zrahljal grede, s plašnim dežjem upanja potešil njih žejo.
Pa jih ne upam
vzcvetele
potrgati.
S soncem begava po ledinah prihajanja.
Bojim se. MIROSLAV KOŠUTA
Vsakdanjost 61
Zdolgočasen časopis,
mi leno prebira naslove člankov.
Boji v Alžiriji se nadaljujejo.
MacMillan poudarja nujnost
obnovitve pogajanj.
Velik odmev Titovega govora.
In večni uvodnik
o večni krizi italijanske vlade.
še slika.
Stopim vanjo.
Hodim po dolgih, mračnih hodnikih.
Pogrezam se globlje in globlje.
Se ustavim.
Let netopirjev brni v zraku.
Prisluhnem:
Triintrideset.
še enkrat: triintrideset.
Vdihni močno,
izdihni,
vdihni —
zadrži dih.
Da, da, vrag te jemlje,
moj dobri, stari svet!
IVAN ZORAN
Ti, mala kraljica
sanj
DOBRA,
MALA KRALJICA
ZMAG,
GLEJ, JAZ SEM
UTRUJEN VRTINEC
ZBROZGANE KRVI,
KRIŽIŠČE PORAZOV.
BODI USMILJENA TEH NEKAJ DIHOV, TO VECNOST, KI PRIPRAVLJA ZAME NOV PORAZ.
Samo ta glas
Samo ta glas,
ta nemi glas,
s katerim poveljujz
srnrt,
še čakamo.
Moj bog, kako utruja čas, kako počasi se privajamo minljivosti, nešrtvovani.
LADISLAV LESAR
lluzijabrezdelja
živim v breztežnem zraku, neviden, samoten. Zrno časa. Plod, živi plod. Gora ob vznožju, kjer bom. živel, dviga'nabrekli hrbet in voda pod mojim jezom skozi nevidni slap šumi.
Kako se presnavljam. Kako sem kot zrak čist, svetel, bleščeč.
Sem to ... Morem biti le misel t>rez teže, ljubezen in čas.
EMIL MIKLAVCIČ
Dekle s
špuščenimi
lasmi
skloni se k tlom,
kakor zvesti Alahov otrok
in poglej,
Če je v najinem pohojenem drevesu
še življenje.
Stopi kdaj pod večer,
ko bo tvoja soba tiha
in bo sonce krvavelo,
v tempelj najine preteklosti.
V svoje spuščene lase si vpleti bel cvet,
ker so moje oči žalostne
in vidijo v tvoji sobi vampirje.
Vpleti si v spuščene lase bel cvet,
da bom spoznal
v vampirjih le sanje.
Pridi, draga, v tempelj
in izprazni do roba napolnjeni kelih.
»fizaod a^$AO}ii3pii}s euiejoued ejeui
ZGODBA O ZiVLJENJU 99CUM>ELNEGA TROBENTARJA
66
,,SATSCHMO" JE OSVOJIL SVET
CHICAGO 1925 - PRIČETEK PEVSKE KARIERE. NAJBOLJŠI POSNETKI Z »HOT FIVE« IK »HOT SEVENk USPEH IN NEUSPEH V LONDONSKEM PALLADIUMU. POŠKODOVANA USTNICA, NE-ZGODA, Kl SE JE LOUIS NERAD SPOMJNJA. AMERIŠKI PISATELJ HENRY MILLER: »KONČNO IMAMO MOŽA, Kl JE VELIK UMETNIK, A GA RAZUMEMO.«
V orkestru Kinga Oliverja je igrala kla-
vlr deklica iz Memphisa, Lil Hargin. Louis
jo je prvič videl na neki fotografiji, ki mu
jo je poslal King Oliver skupaj z vabilom,
s katerim ga je vabil v svoj   orkester. V
odgovoru je Louis napisal tudi tole: »Reci
gospodični Lil: Imam vas rad!« Lil Hardin
j je  bila priljubljena  pianistka  v  Chicagu.
i Dokončala je klasično šolo klavirja, kar ji
¦ je izredno pripomoglo k hitremu in kvali-
tetnemu razvoju v jazz pianistko. Obenem
pa je bila odlična strokovna moč v orke-
stru Kinga Oliverja, saj je naučila marsi-
katerega godbenika čitati note. Armstrong
1 pripoveduje:   » ...  To,   kar  pomemim  da-
'] nes, ne bi pomenil, če ne bi bilo Lil...«
Februarja leta   1924   sta   se poročila in
Louis je z orkestrom Kinga Oliverja po-
snel več gramofonskih plošč. Nekaj naslo-
vov: v slogu bluesa »Riverside«, »Sobin«,
»Working Man«, v slogu raga »Snake« in
»Hgh Society«. Vendar je Louis znal ceniti
svoje sposobnosti. Naveličal se je drugega
korneta. Hotel je priti na čelo, igrati sam
tako, kot so mu čustva pravila.
1924-1929
Kot naročeno je prišlo vabilo Pletcherja Hendersona iz New Yorka. Vodil naj bi sekcijo trobent v enajstčlanskem orkestru. V orkestru so še igrali Gharlie Gren, Don Redman in Coleman Hawkins. Poleg tega je igral še v najrazličnejših spremljavah za snemanja blues pevcev na gramofonske plošče. Sodeloval je tudi v Clarence Wil-liams zasedbi Blue Five in Red Onion jazz.
Posnetki s tema sestavoma sodijo med najboljše izvedbe jazza v slogu New Orle ansa. Jeseni leta 1925 se je vrnil v Chicago. Bil je nekoliko razočaran zaradi neresno-sti nekaterih Hendersenovih godbenikov. V Chicagu je vodila Lil Armstrong ansam-bel Lil Armstrong Dreamland Sincopators. Obenem je nastopal tudi v Vendome thea-ter z orkestrom Erskine Tate. Tu se prične njegovo veliko obdobje »shovvmana«. V glasbenih odmorih je nastopal v različnih skečih.
Novembra istega leta je gramofonska družba Okeh posnela svetovnoznano se-rijo plošč z naslovom »Louis Armstrong and His Hot Five«. Ena izmed te zbirke je nosila naslov »Lils Hot Shots«. V tej zasedbi so igrali poleg Louisaše njegova žena Lil (p), Johny Dods (cl), Kid Ory (tb) in Johny St. Cyr (bj). Kasneje sta se pridružila še Pete Brigs (tu) in Baby Dods (dm) in nastopala v sedaj prav tako Izredno dobrem ansamblu »Louis Arm-strong and his Hot Seven« (1927). Istega leta je sestavil še eno lastno zasedbo, ki je bila pomembna za razvoj jazza. To so bili »Louis Armstrong and his Stompers.«
Ta zasedba je igrala za takratni čas Izredno moderno.
1929-1934
Louis Armstrong je igral leta 1929 v Sa-voyu Balromu v orkestru Carola Dickersona. Istega leta je zaradi finanč-nih težav dobil odpoved. Ves orkester se je preselil v New York. Sledilo je vabilo
SATCHMO
Foto:   J.  Žnideršič
Armstrongu za nastop v glasbeni reviji »Hot Chocolates«, in z uspehom je inter-pretiral Fats Walerja skladbo »Ain t Mis-behavin«. Koncem 1929 je še nastopal v orkestru Luisa Rusela v »Cocoanut Grove Orchestra«, a v začetku leta 1930 odpotoval v Kalifornijo. V Holywodu je v orkestru Lesa Hita spoznal kasnejšega Elingtonovega pozavnista Lawrensa Brow-na in bobnarja Lionela Hamptona.
Leta 1931 se je vrnil v Chicago in sestavil orkester, s katerim se je odpravil na tur-nejo po južjiih državah. Po devetih letih Je obiskal tudi New Orleans. Leto kasneje je Louis prvič gostoval na starem konti-nentu. Predstavil se je angleškemu občin-stvu in kritikom. Nastopil je v london-skem Paladiumu. Takoj po koncertu so se kritiki razdelili v dva tabora, eni so hvalili novo glasbo, drugi pa jo, po angle-ško, popolnoma odklanjali. Poglejmo, kaj je napisal konservativen kritik Haner Swi-fer:
«... Med koncertom so mu vratne žile otekle kot prenasitemu udavu,« in nato zaljučil «... Ne morem razumeti, kako lahko ljudje njegovo izvedbo kompozicije ,Tiger rag'   sploh imenujejo glasbo ...«
Kmalu se je vrnil v ZDA in nato leta 1933 prišel še enkrat v Evropo, toda tokrat za dalj časa. Pričel je zopet v Londonu, nato pa koncertiral v Skandinaviji, Nizo-zemski,   Italiji  in  Franciji.   V  Parizu   so
nastali njegovi prvi gramofonski posnetki na starem kontinentu.
1935-1939
Velik uspeh gostovanja po evropskih dfžavah je imel velik odmev v Združenih državah. Takoj po prihodu je prevzel or-kester Rusela in ga vodil do leta 1942. Louis Armstrong je na svojih nastopih igral trobento, pel, njegovo petje je bilo vedno bolj enakovredno igranju trobente — osvajal je občinstvo v vseh mestih, kjer Je nastopil. Pel in igral je vse, kar je bilo napisano na notah. Najbolj osladne pesmi-ce je »predelal« in postale so priljubljene med preprostim ljudstvom. Pričel je na-stopati kot vrokalni in instrumentalni so-list v različnih filmih. Igral je kot solist pri Tomiju Dorsiju, v nekem Havajskem ansamblu, nastopal z Mils Brothersi, z Lyn Muray Chor . . .
1940-1945
Iz leta v leto je naraščalo zanimanje za »čudežnega trobentarja.« 1940 je sestavil znamenito zasedbo, v kateri so igrali Sidney Bechet (cl, s,), Claude Jones (tb), Luis Rusel (p), Bernard Adison (g), Well-man Brand (b) in Zuty Singelton (d). Leta 1944 je bil proglašen za najboljšega glas-benika leta in prvič nastopil v newjorški metropolitanski operi. To je bil začetek ansambla »Al stars«,- zasedbe, ki je Louisu ugajala in je nastopal z njo dolga leta.
1945 \n dalje
V tem obdobju je nastopal v mnogih filmih (»New Orleans«, »Zlata trobenta), posnel veliko število plošč z »Al stars« in drugimi instrumentalnimi ansambli, igral v spremljavah raznim pevcem, nastopal sam kot vokalni solist ali kot so-pevec z drugim pevcem (največ Elo Fitzgerald) in kot pisec avtobiografije. Sachma imenuje-Jo tudi »globetroter« ali svetovni potnik, »ambasador dobre volje«, saj je povsod, kamor je prišel, ustvaril vzdušje, ki ga ni lahko popisati. Kritiki mu pišejo slavo-speve, občinstvo ga po vsem svetu obo-žuje, čakajo ga v koncertnih dvoranah ure jo, da bi še dolgo pihal v trobento. Na svoj petdeseti rojstni dan je rekel: »Edino, kaj lahko ob tej svečanosti rečem, je to, da sem izredno vesel, ker lahko še vedno piham v mojo ljubljeno trobento, da se še vedno lahko veselim, da še vedno lahko vsakogar ljubim in tudi mene lahko ljubi. Od enega konca sveta do drugega je zame vse kot ena sama velika družina. Da, tako je to v mojem življenju.«
Pričujoča zgodba je ena iz-med tistih, ki jifa zaradi groz. [jivosti niso dovoiili prirediti Hitchcoku za televizijo. Zgod-ba pripoveduje o divjačini in lovu — posebne vrste. Da pa oe bi svojih bralcev po nepo-trebnem razburjali, smo se odločili, da bomo zgodbo ob-javljali v nadaljevanjih. Tako bodo naši bralci po koščkib spoznali to najnevarnejšo div-jačino in telefoni na klinikah in bolnišnicab za živčne zlo-me ne bodo zvonili.
Piše:
Richord Conell
»Ivan, prosim, mr. Rainsford,« je rekel general. »Pravkar sem hotel večerjati. Počakal vas bom. Upam, da vam bodo moje obleke prav.«
Ivan je peljal Rainsforda v veliko sdbo z bruna stim stropom in posteljo, ki bi bila dovolj velika za šest takih velikanov, kot je bil Ivan. Ta je pri-nesel večerno obleko in Rainsford je, ko jo je oble-kel, opazil, da jo je naredil londonski krojač, ki navadno ne kroji in šiva Ijudem, ki imajo nižji naslov kot vojvoda.
Obednica, v katero je Ivan potem peljal Rains-forda, je bila več kot sijajna. Neka srednjeveška mogočnost je bila v njej: spominjala je na baron-sko dvorano iz fevdalnih časov, s svojimi hrasto-vimi četvrokotniki, visokim stropom, zelo razsežno mizo, za katero bi lahko sedlo k večerji štirideset mož. Soba je bila opremljena z glavami mnogih živali ~ levov, tigrov, slonov, severnoameriških l<> osov in medvedov: večjih in sijajnejših primerkov ni Rainsford še nikoli videl. Za veliko mizo je se-del general, sam.
»Saj boste coctail, mar ne, mr. Rainsford,« je pred-lagal. Coctail je bil presenetljivo dober: Rainsford je opazil, da je bil pribor iz najfinejšega kitajske-ga porcelana, platine, kristala in srebra.
Jedla sta borš, riž in rdečo juho s kislo kretno, ki je bila tako draga ruskim palačam. Napol opra-vičujoče je general dejal: »Trudimo se, da bi ohra-nili  civilizacijo.  Prosim,  oprostite  mi  napake.   Ve~
ste, daleč smo proč od sledi življenja. Ali mislite, da je šampanjcu škodoval dolgi izlet po oceanu?«
»Niti najmanj ne,« je izjavil Rainsford. Ugotovil je, da je general zelo pozoren in vljuden gostitelj, pravi svetovljan. Toda bila je majhna poteza, ki ga je na generalu motila. Kadarkoli je pogledal iza krožnika, je opazil, da ga general proučuje in potanko ocenjuje.
»Mogoče,« je rekel general, »ste bili presenečeni, ko sem spoznal vaše ime. Veste, berem vse knjige o lovu, ki so tiskane v angleščini, francoščini in ruščini. Imam veliko strast, gospod Rainsford, in to je lov.«
»Nekaj lepih glav imate tukaj,« je rekel Rain-sford, ko je jedel okusno pripravljeno jed.
»Ta predgorski bivol je največji, kar sem jih videl«
»O, ta tip. Da, bil je pošast.«
»Ali vas je napadel?«
»Nagnal me je na drevo,« je rekel general. »Poškodoval mi je glavo. Toda dobil sem surovino.«
»Vedno sem mislil,« je rekel Rainsford, »da je bivol najnevarnejši od velike divjačine.«
Za trenutek general ni odgovoril. Smejal se je s svojim rdečeustničnim nasmehom. Potem je po-časi rekel:
»Ne. Motite se, sir. Bivol ni najnevarnejša divja-čina.« Izpil je vino. »Tukaj na mojem otoku,« je rekel s počasnim glasom, »lovim najnevarnejšo div-jačino...«
Rainsford se je začudil.
»Ali je na tem otoku velika divjačina?« je vpra-Sal.
General je prikimal. »Največja.«
»Res?«
»Seveda ni tukaj. Založiti moram otok z njo.«
»Kaj posebnega imate, general?« je vprašal Rain-sford. »Tigre?«
General^ se je smejal. »Ne,« je rekčl. »Lov na tigre me' je nehal zanimati že ' pred nekaj leti. Veste, izčrpal sem njihove zmožnosti. Nobene na-petosti ni bilo več v lovu na tigre, nobene nevarno-sti. Jaz živim za nevarnost, mr. Rainsford.«
Iz žepa je vzel zlato cigaretno dozo in ponudil gostu dolgo črno cigareto s srebrno konico: bila je parfumirana in je dišala kot kadilo.
»Imela bova krasen lov, jaz in vi,« je rekel ge-neral. »Zelo vesel bom vaše družbe.«
»Toda   kakšna   dtvjačina...«  je  začel  Rainsford.
»Povedal vam bom,« je rekel general.« Zabavali se boste, vem. Mislim, da lahko z vso skromnostjo rečem, da sem si izmislil senzacijo. Ali vam lahko nalijem kozarec porta, mr. Rainsford?«
»Hvala, general.«
General je napolnil kozarca in rekel: »Bog je na-redil nekatere Ijudi za pesnike, nekatere za kralje, druge za berače. Mene je naredil za lovca. Moja roka je narejena za tigra, je rekel moj oče. Bil je zelo bogat človek s četrt milijona juter na Krimu in bil je goreč športnik. Ko sem bil komaj pet let star, mi je dal majhno puško, specialno narejeno zame v Moskvi, s katero sem streljal vrabce. Ko sem ustrelil nekaj njegovih dragocenih puranov, me ni kaznoval: pohvalil me je za odlično streljanje. Prvega medveda sem ustrelil, ko mi je bilo komaj deset let. To je bilo na Kavkazu. Celo moj življe-nje je bilo dolg lov. šel sem v armado — bila je posebna za plemiške sinove — in nekaj časa sem vodil divizijo kozaške konjenice, toda moje edino resnično zanimanje je bil vedno lov. Streljal sem vse vrste šivali v vseh deželah. Nemogoče bi mi bi-lo povedati, koliko živali sem pobil.«
General je povlekel dim.
»Po prevratu v Rusiji sem zapustil deželo, kajti neumno bi bilo meni, carjevemu oficirju ostati tam. Veliko plemičev je takrat izgubilo vse. Jaz, na sre-čo, sem že prej vlagal kapdtal v Ameriko in ni-koli mi ni bilo treba odpreti čajnice v Monte Carlu ali pa voziti taksi v Parizu. Seveda, nada-Ijeval sem z lovom — na grizlije v vaših Rockie gorah, na krokodile v Gangesu in nosoroge v vzhod-ni Afriki. V Afriki sem bil, ko me je bivol vrgel na posteljo za šest mesecev. Takoj, ko sem ozdra-vel, sem odšel na Amazonko, da bi lovil jaguarje, kajti slišal sem, da so neverjetno prebrisani. Niso bili. Nobenega boja ni bilo za lovca, ki je bil spre-ten in oborožen s puško. Bil sem bridko razoča-ran. Tako sem neke noči ležal z glavobolom v šo-toru in grozna misel mi je napolnila glavo. Lov me začenja dolgočasiti! In lov, zapomnite si, je bil mo-je življenje. Slišal sem, da se v Ameriki marsika-teri poslovni človek požene kroglo v glavo, če mu ne gre ali če mu vzamejo posel, ki mu je pomenil življenje.«
»Da, tako je,« je rekel Rainsford.
General se je smehljal.
Se  nadaljuje
Najnevarnejša
divjačina
Bled je priljubljeno turistično središče domačih in tujih turistov. Zato ni čudno, da so se možje iz Turističnega drušfcva od-ločili najppej za organizacijo mnogih ša-hovskih festivalov in sedaj že tretjič za Ju-goslovanski festival jazza. Vendar se mi zdi termin za jazz festival precej neekono-mičen in tudi brez pravega in zaželenega učinka! Festival jazza je vsako leto v ju-niju, v turističnem žargonu: pred sezo-no! Namen Turističnega društva je, s fes-tlvalom privabiti mnoge turiste na Bled.
Objavljali so intrvjuje in zelo uspešne re-portaže. Manjkale so razprave in eseji, ki ne bi toliko koristili organizatorju festi-vala, a bi precej pripomogli k razvoju jazza in smotrnim udejstvovanjem ja-zz godbecikov. Mogoče je bil za to kriv tudi organizator festivala, ker pač ni znal praviluo pripraviti tiskovne konference. To so le ugibanja, ki vodijo v neskonč-nost.
Se dober mesec nas loči od zadnjega dneva v letošnjem letu. Na sestankih, ob-čnih zborih, konferencah bodo člani go-spodarskih organizacij in društev potegnili črto ter sešteli uspehe in neuspehe svo-jega dela. Pogovorili se bodo kaj in kako bodo delali v novem letu. Isto bodo sto-rili jazz godbeniki, vendar žal ne orga-nizirano, kajti ti nimajo svojega društva oziroma če je, se bavi s povsem drugimi problemi. Individualno si bodo zaželeli več uspeha v novem letu in nič drugega. Sicer bi lahko to storili že na večer 10. ju-nija, takoj po končanem jugoslovanskem festivalu jazza, ker pa se spodobi in je tudi v tradiciji, da se vse boljše prične z Novim letom, tudi  ti  Jie bodo izjeme. V
stran 14
tem pregledu o  stanju jazza pri  nas  se bom opiral na III. festival jazza.
Bled — središče jugoslovanskih jazz godbenikov
Zelo malo je bilo pisano v slovenskih časopisih o festivalu jazza. Razen redkih izjem so se vsi opirali na skromna po-ročila Tanjuga. Tisti, ki pa so pisali, so pozabili na dejsfcvo, da je jaz glasba, ki še vedno išče pristaše, še vedno ni ta-ko priljubljena med ljudmi kot popevka (kvalitetna!). Mnogo pametneje bi bilo vsaj enkrat ali dvakrat poskusiti v turi-stični sezoni in bi tako dosegli dvoje: Fe-stivalna dvorana bi bila polna in ne bi bili v večnem strahu zaradi finančnega uspeha, obenem bi pridobili na »času«, jazz bi postal s pomočjo pametne politike jazz strokovnjakov mnogo zanimivejši pri širšem krogu ljudi, tako da bi bilo večje zanimanje za ta festival.
Jugoslovcini  imamo  odlične  velike zasedbe
V nekem pogovoru z znanim poljskim troben-tarjem Andrzejem Kurileuiczom je beseda nane-sla tudi na jugoslovanske jazz ansamble. Bil je navdušen nad našimi velikimi orkestri. Navdu-šili so ga beograjski z dirigentom Simičem, za-grebški s Prohasko ter novosadski z dirigentom Radosavljevičem. Skratka, navdušili so ga vsi trije veliki orkestri, ki so nastopili na Bledu. Manj-kali so edino, iz nerazumljivih vzrokov. Ljubljan-čani, pa dvomim, da bi ga le-ti razočarali.
Sedaj pa poglejmo še iz stališča Jugoslovana. Merilo je Bled. Vse tri velike zasedbe so nastopile na fcstivalu s kompozicijami domačih in tujih av-torjcv. Prvi so nastopili Beograjčani, ki so nas, resnici na ljubo, malo razočarali. Mogoče zato, ker so pričeli igrat! moderen jazz. Vendar pa se v njihovem igranju čuti Basie, Dankworth in še najbolj uiney Jones. To velja še posebej za Ti-monsovo skladbo Moaning, ki ja igrajo v pri-redbi Rokoviča že precej časa. Slišali smo jo na Bledu, pri različnih telcvizijskih odajah in nazad-nje še med odmorom finalnega dela opatijskega festivala popevk. Prijetno presenečajo godberdki iz Novega Sada. Po letu dni profesionalnega de-Ia so sestavili solidni plesni orkester, ki zna za-igrati  tudi  relativno  dober  swing.  Pri njih smo
našli obilo temperamenta. Torej smo dobili konč-Odtod izvira ta podobnost.« Odgovor ni bil tako
no še eno glasbeno središče — poleg Beograda Zagreba in Ljubljane še Novi Sad. Zagrebčani se odlikujejo z dobro in tehnično dognano iz-vedbo vseb sekcij, odličnimi aranžmaji Prohaske in prav dobrimi solisti. L.jubljančani so se izkazali na svoji turneji po Sovjetski zvezi. Ker je bila kritika v časopisu »Sovjetska kultura« o nastopu Ljubljančani po Sovjetski zvezi objavljena v našem časopisu, je ne bi ponavljal. Napisal bi samo to, so Ljubljančani napravili precejšen korak naprej na polju jazza.
ZJQ in Ljubljanski jazz ansambel sodita v sam vrh evropskega jazza
Jugoslovani imamo ogromno malih jazz ansamb-lov. Mislim na tiste, ki se za časa jugoslovanskega jazz festivala spreobrnejo v jazz ansambel. Žalost-no, loda resnično je dejstvo, da imamo samo en jazz ansambel, ki nosi naslov, v katerem je beseda jazz oziroma kaka druga beseda iz žargona jazza in igra samo jazz. To je Zagrebški jazz kvartet.
Vsi ostali pa igrajo krepko še popevke, da se lah-ko preživijo. In tu je tudi vzrok za slabo kvalite-to malih jazz ansamblov. Svetla izjema je še Ljub-ljanski jazz ansambel, ki pa igra tradicionalen jazz in še ni toliko odmaknjen od okusa povpreč-nega človeka. Večina godbenikov se še predobro zaveda, da komercialna glasba (popevke) polni že-pe, a jazz zadovoljuje človekovo »dušo«. Nemalo-krat pride v dilemo, ali bo igral jazz ali popevke. Ce si materialno odvisen od instrumenta, se boš nedvomno odločil za komercialiur glasbo. Poleg tega faktorja pa je še vprašanje, kje se naj jazz sploh igra. Navadno ga igrajo entuzijasti na svo-jih domovib, kvečjem na kaki »jam sesion«, med odmorom mladinskega plesa. Zadnje čase se ved-no več sliši o raznih združenjih jazz godbenikov, Lcpe misli, da bi se le uresničile. No, sedaj pa še malo k malim zasedbam.
Začnimo z najboljšima.
Zagreb.ški jazz kvartet je nekako druga izdaja Modern jazz quarteta. Dejstvo potrjuje mentorstvo vodje Modern jazz quarteta John Lewisa, ki je pra navdušen nad svojimi varovanci.
Omenil bi še njihovo trditev, da skušajo ustva-riti popolnoma svoj izraz, ki ne bi spominjal na dr^ge ansamble (mislijo na MJQ). Res je, da ti fantje izvajajo večinoma svoje kompozicije, toda če jih poslušamo, izvenijo kot MJQ. Pogovarjal sem se z vodjo zagrebškega jazz ansambla Bo-škom Petrovičem in tudi razpravl^al o tem »la-stnem načinu«. Omenil sem mu nig^torstvo Johna Levvisa, njibovo izdano ploščo (LP"RTB), ojnenil sem mu vse faktorje, ki spominjajo na Američane. Odgovor se je nekako tako glasil: »Vibrafon in klavir sta mehanska instrumenta, katerima se ne more dati posebnega zvoka, kot na. pr. saksofouu
prepričl.jiv, in mislini, da lahko daš vsakemu instrumentu in v vsaki skladbi svoje razpoloženje, svoje srce, kar je za jazz primerno. Ta dejstva skupaj s harmonijo lahko bistveno vplivajo na istovetnost dveh ansamblov. Zagrebčani so posneli že dve jazz plošči. Za Beograjčane LR ploščo in v Nemčiji za ameriško tvrdko, katere dire.ktor je John Lewis, extended play ploščo.
Ljubljanski jazz ansambel je sestavljen iz soli-stov plesnega orkestra RTV Ljubljanai. Je ansam-bel, ki je posnel največ gramofonslkib plošč v Jugoslaviji (kot spremljava pevcem popevk) in dosegel podoben uspeb kot Zagrebčajii. Največji je bil vsekakor na Evropskem jazz festivalu v Ju-an — Les Pinsu (Francija), kjer so ga istrokovnjakl proglasili za enega izmed vodilnih tradicionalnih jazz ansamblov Evrope. Letošnji jazz festival na Bledu je bil le pečat vsem uspehom. In še ena izjava Johna Lewisa najzaslužnejšemu članu Ljub-ljanskega jazz ansatnbla, trobentarju Urbanu Ko-dru:
»Urban. Igraš tako dobro kot Rutj Braf, če ne bolje«! Ruty Braf je bil vodilni trobentar tradi-cionalnega Chicago stila (op. pis.). Ljubljanski jazz ansambel se odlikuje po izredni vigranosti in solističnih točkah vseh članov ansambla.
Ostale male zasedbe so kvalitetno na isti višini. To so predvsem zasedbe, ki spremljajo kakega odličnega izvajalca. To so ansambli: Mojtnir Sepe z odličnim solistom Atijetn Sosom, kvartet Fla-vec, kvartet Aleksandra Subote, jazz sekstet Mirka Šouca, Sedem mladib, kvartet Radana Bosnera, kvintet Predraga Krstiča in še mnogo drugih.
Vokolni solisti in jazz
V eni izmed prejšnjih številk »Tribune« sem obravnaval problem mladih pevcev in nekaj ome-nil, da imamo precej dobrih pevcev starejše gene-racije. To vsekakor drži za popevke, a ne za jazz. Menda se vokalisti bojijo prepevati jazz, ker je res zahteven, obenem pa bi izgubili na priljublje-nosti. V Jugoslaviji imamo tri, štiri pevce, ki se skušajo v jazzu. Najbolj še uspeva Gaby Novak, ki skuša ustvariti nov način prepevanja, razen nje še Senka Valentanlič-Petrovič in Nada Kneživič od deklet in Dragutin Diklič od moških. Prepričan sem, da bo z dvigom priljubljenosti instrumen-talnega jazza poraslo tudi zanimanje za vokalni jazz.
In za koncc: Bled je veliko pripomogel k razvoju in dvigu kvalitete jazza v Jugoslaviji, vendar pa ne more biti edini faktor v razvoju te glasbene zvrsti. Nujno je, da priskočijo na pomoč sposobni Ijudje in pričnejo s smotrno organizacijo jazz združenj in ne nazadnje jazz klubov (Maribor) in tako ustvarijo pogoje za razvoj in še večji dvig kvalitete.
Ivo strakl
KRATEK PREGLElt JAZZA V JUGOSLA VIJI
BLED EDINO MERILO JAZZA
Največ je domačih študentov. Sloven cev je okoli 80 procentov. Nekako vsak peti študent na naši univerzi pa je iz dru-ge republike. Iz zamejstva pa uživa gosto-ljubje Ijubljanske univerze okoli 1 pro-cent njenih študentov.
Kateri okraji premorejo največ študentov?
Daleč pred vsemi prevladujejo slušatelji iz ljubljanskega okraja. Skoraj polovica jih je na univerzi. Iz Maribora jih pride od 15—20 procentov, vsak deseti na uni-verzi pa je Kranjčan. Najbolj mršav pro-cent — 3 procente — prispeva Murska Sobota. — Vidimo: številčnost prebival-stva okraja, velikost okraja in gospodar-Ska (štipenditorska) moč okraja, so vzroki tem različnim procentom.
Na deset tisoč prebivalcev od-pade v »učeni Ljubljani« kar 86 študen-tov, v »podeželskem Novem mestu« le 28, v »Murski Soboti — bogu za hrbtom« pa je le 17 od 100 000 ljudi tako srečnih, da lahko zajemajo z največjo žlico univerzi-tetne učenosti. Slovenski povpreček pa je 46.
Odkod prihajajo? Kako so prihajali?
Prva leta po vojni so bila malodane tako burna kot med vojno, čeprav v dru-gem smislu. Ves ta razgibani čas, ko smo zdravili raine na vseh področjih, so rasle no.e fakultete, oddelki in skupine. Priliv v I. letnik je močno nihal, od leta 1948/49 — vse do leta 1953/54 — pa je usihal. Crta na grafikonu se šele na tej letnici začne pogumneje vzpenjati. Vzrokov za padec vpisa v I. letnik je več. Deloma je vplivalo zmanjšanje števila maturantov v teh le-tih. Dijakov v gimnazijskih klopeh je bilo manj kot dijakov v srednjih strokovnih golah; slednji pa se zaradi izpitnih barier niso z nobenim posebnim navdušenjem odločali za nadaljevanje študija na uni-verzi. To pa so bili tudi časi, ko štipen-dije niso padale z neba.
Prva leta po vojni je bil priliv v I. let-nik najmočnejši na oddelke tehniške fa-kultete, na medicino in na novo ustanov-ljeno ekonomsko fakulteto. število vpisov v študijskih letih 1949/50 in 1950/51 pa je prav na teh fakultetah padlo, medtem ko je naraslo predvsem na pravni in agro-nomsko-gozdarski fakulteti. V »sušnih« letih od 1950—1954 so imele vse fakultete razen pravne in filozofske slabokrven pri-liv. Leto 1954 pa nastopi kot pravi »deus ex machina«. Vse fakultete začnejo dobi-vati vsako leto krepkejše transfuzije bru-cev. Edino na medicini in naravoslovni fakulteti število vpisov pada.
Socialni izvor
Iz vseh koncev in krajev prihajajo na univerzo. V raznih družbenih slojih in sku-pinah koreninijo: eni so doma na kme-tiji, drugim so starši delavci, tretje pošlje študirat »oče iz kancelarije«, nekaterim se toži po domači očetovi obrtni delavnici in tako naprej.
Uslužbenske družine so že vsa leta prevladujoči socialni o k v i r, iz katerega prihaja na univerzo več kot polovica vseh slušajteljev. Kljub temu, da je odstotek študentov, ki so izšli iz uslužbenskih družin, od leta 1950—1959 upadel od 59.9 odstotka na 51.8 odstotka vseh vpisanih v prvi letnik, je vendar ta delež še prevelik. V njem gotovo poleg drugih vzrokov odsevajo tudi posledice administrativnega obdobja, ko je bil »oče iz kancelarije,« svest si svojega položaja, prepričan, da mora (in more!) predvsem on poslati sina ali hčer v Ljubljano »v šole«. Poleg tega je bil on tisti, ki je naj-prej vedel, kje bi se dala in kako bi se dala izbrskati kaka štipendijica za njego-vega nadebudnega  sinčka.
Otroci delavcev so se zaradi manjših finančnih zmogljivosti delavčeve-ga žepa prebijali kvečjemu do srednješol-ske, večinoma strokovne izobrazbe in tako niso mogli prevladovati na univerzi.
Odstotek kmetov jev primer-Javi s predvojnim stanjem precej upadel. Povečuje pa se vztrajno (in to je dobro) delež študentov delavskega izvora, čeprav je še zmeraj premajhen glede na to, da je pri nas delavec najštevilnejši socialni element in da je naša splošna politika, Stevilčno okrepiti izobraženstvo, ki bi bilo Iz delavskih družin.
Številke in statistike so kaj težko pre-bavljivo branje za vsakogar. Takoj te začne boleti glava. In na zehanje ti gre. - Tudi z mano je bilo v začetku tako. Polgo sem se moral na silo bratiti s celimi kolonami števiik, da so ožlvele in mi spregovorile -o študentih. Suhoparna statistika je postala zanimivo zgovorna o tem, kako so naši študentje živeli in študirali od povojnih let do danes, o tem, kaj se je spremenilo na naši univerzi in v kakšno smer se te spre-membe gibljejo. Iz njenih mrtvih številk lahko tako razberemo petnajstletni življenj-ski rezime naše univerze.
Gimnazijcev je največ
Gimnazijec je že od nekdaj tisti, ki je prevladoval na univerzi. še ni dolgo od tega, ko je bilo gimnazijsko maturi-tetno spričevalo skoraj edini ključ, s ka-terim si lahko odprl fakultetna vrata. Absolventi srednjih strokovnih šol so bili v veliki manjšini. Leta 1952/53 jih ni bilo niti 3 odstotke od tistih, ki so se vpisali v I. letnik univerze. Pogoji za vpis na uni-verzo so bili takrat za absolventa srednje
Izraziti šoli, kamor dijak iz učiteljišča najčešče potrka, sta tudi visoka šola za telesno kulturo (z okoli 55—60 odstotkov) in višja pedagoška šola s polovico štu-dentov, ki imajo v žepu maturo z učite-Ijišča.
Srednja ekonomska izobrazba je zastopana razumljivo na ekonomski fakulteti s 40 odstotkov. Pa ne samo tu; tudi skoraj vsak peti pravnik si je pred univerzi nabiral srednjo ekonomsko modrost.
strokovne šole prava giljotina. Ce si ho-tel, da so te s srednjo strokovno izobrazbo spustili čez faJkultetni prag, si se moral še prej »vicati« skozi gimnazijsko maturo. To je bilo le prehudo. Suša novincev — negimnazijcev na fakultetah je kmalu iz-zvala razmišljanja v ZIS, če je to dobro. Vrsta odlokov je potem takoj vnesla krepke spremembe v strukturo slušateljev po prejšnji šolski izobrazbi. Odstotek ab-solventov srednjih strokovnih šol se je precej povečal.
Prejšnja šolska izobrazba v mnogih pri-merih odloča, na katero višjo ali visoko šolo, ali fakulteto je največ možnosti, da bo vstopil gimnazijec, in na vrata katere fakultete bo potrkal dijak, ki je končal srednjo strokovno šolo. Nimam podatkov za letošnje ali lansko leto, vendar se stanje od šolskega leta 1958/59 do danes ni bi-stveno spremenilo. Takrat je sedelo v fakultetnih klopeh skoraj 70 odstotkov absolventov gimnazij. Ta odstotek pa od-stopa od povprečja po fakultetah oziroma strokah študija. Tehnično fiziko so si s 97 odstotki večine dijaki, ki so prišli iz gimnazij, kratko malo prilastili. Tudi ve-selje do medicine je z 90 odstotki last-nost študentov, ki so nekoč gulili gimna-zijske klopi. Zato pa se gimnazijec bolj izogiba strojništva in rudarstva, kjer je v manjšini (s 37 odstotki). Tu je doma ve-čina tistih iz srednjih tehničnih šol.
Učiteljiščnikom, ki so po matu-ri rekli: »Ne, ne pojdem se učit, študirat grem«, je najbolj pri srcu filozofska fakul-teta, na kateri ga ne stakneš zlahka, ki bi bil s predhodno srednjo strokovno šolo.
S srednjih kmetijskih šol se jih večina tudi na univerzi bavi še naprej z zemljo, gozdom in veterino. Le redkokdo zaide kam drugam.
Brucke so mlajše od brucev
Pravijo, da so bile stare bajte v tistih dobrih, že umrlih časih, ko si lahko nosil Indeks v žepu tudi po deset let, pravcati metuzalemi v primerjavi z dandanašnjim tnladežem, ki se podi po univerzi. Kdor se je takrat predrznil diplomirati, ne da bi si med šolanjem »prištudiral« spošto-vanja vzbujajočo plešo, če ne te, pa vsaj sivino v laseh, je bil to že muzejsko re-dek primerek diplomanta. — Do danes, ko svet pripada mladim, pa se je slika spremenila in se še spreminja. V kakšno smer? V takšno, da na univerzo prihajajo vgako leto bolj sveže zeleni bruci. Povpreč-na starost slušateljev prvega letnika se znižuje in to vzporedno z večanjem šte-vila mlajših starostnih skupin, ki prihaja-jo na univerzo. Spodnji podatki prikazu-jejo povprečno starost rednih slušateljev prvega letnika vseh višjih in visokih šol od šolskega leta 1953 54 dalje:
Brucke so mlajše od bru-c e v, ugotavljajo že vrsto let univerzi-tetne statistike. Povprečna starost sluša-teljev v prvem letniku šolskega leta 1958/59 je bila 22 let, medtem ko so imele »one« povprečno le 20,8 let. Vzroki: bruci so sta-rejši zato, ker se nekateri vpišejo na uni-verzo šele potem, ko so leto ali dve že nosili oblečeno vojaško suknjo. številke tudi pravijo (ne kaže drugega, kot da jim verjamemo), da so dekleta pri učenju mar-
ljivejša in na splošno maturirajo prej kot fantje.
Izredni  študenti
Brž po osvoboditvi »te sorte« študentov še nismo poznali. Rodila jih je šele ured-ba o izrednem študiju leta 1947. Ta odlok je odprl »izredna« vrata na vsfe fakultete, akademije in višje šole. Delež izredno vpisanih slušateljev je največji prva leta. po tem odloku. Izredno navdušenje »izrednih« potem naglo upade in jih je v šolskem letu 1952/53 komaj še polovica. V tem nenadnem skrčenju se kaže tudi lzkušnja, da ni tako pravljično lahko štu-dirati (in doštudirati) ter biti obenem v službi, imeti na grbi družino, poleg študijskih pa še kup neštudijskih proble-mov. Lani je nosil vsak četrti študent v indeksu štampiljko: IZREDEN.
Izredni študentje ne . čutijo istega »nagnjenja« do vseh fakultet. čeprav so za izredne odprta vfata vseh fakultet, je le malo takih, ki se odločijo za korak na kako medicino ali tehniko, ker so mini-malne možnosti, da se kdaj kot »izreden« dokoplješ do diplomantskih lovorik. Zato pa jih večina vedri na pravni fakulteti. Lani — zanimivo — je bilo v prvem let-niku te fakultete kar 60 odstotkov pravni kov izrednih. Letos pa bi bilo zanimivo vedeti, za koliko je skopnel ta izredni odstotek izrednih, ko se je prebijal v dru-gi letnik!
Ženske in študij
Atomski vek, ki že stoji na pragu pri-hodnosti, bo postavil žensko spet na pre-stol (jasno, to pot skupaj z moškim), ki ga je uživala v davnih časih matriarhata. Medtem ko so bile univerze v časih, ki še niso tako zelo daleč — »hiše znanosti« za moške, je danes »ona« na univerzah vsega sveta kar precej zastopana. Jasno je, da se stoletne tradicije ne lomijo čez noč. Usedline mračnih srednjih vekov v človeški žgodovini imajo domovinsko pra-vico še v zavesti mnogo, mnogo Ijudi. Tudi omejeni materialni okviri še marsikje ovi-rajo ženo, da bi šla na raznih življenj&kih področjih vštric z moškim. Še vedno so velika nesorazmerja med študirajočo moško in žensko mladino, v dobro moške mladine.
Ljubljanska univerza se je ob svoji usta-novitvi leta 1919 lahko »ponašala« komaj s 3,6 odstotki slušateljic, medtem ko je bilo lani po naših fakultetah 31 odstot-kov tega nežnega življenja.
»ženske fakultete«. Ne mo-rejo se vse fakultete pohvaliti s takim izobiljem študentskih kril kot filozofska, kjer jih je bilo lani kar 55 odstotkov, na jezikovnih skupinah pa dominirajo skoraj z 80 odstotki. Na naravoslovni fakulteti je farmacija z 90 odstotki popolnoma žen ska. Zato pa stroji in elektrika žensk ne privlačujejo, tako da so to izrazite fakul-tete moških in si dolgo vrsto let lahko na prste ene roke preštel ženske, ki so vstopile v ta »moška svetišča«. Tabu traja še zmeraj in kaže, da strojnikom še dolgo ne bo uspelo poživiti svojih fakultetnih klopi z vedrim dekliškim smehom.
Po drugih fak,ultetah: Na vsakega medi-cinca odpade po ena kolegica, i^edtem ko se morata na ekonomski po dva ekono-mista sprijazniti z enim nežnim bitjem, pravniki pa so še na slabšem (28 odstot-kov žensk), da o tehnikih sploh ne govo-rimo.
S »suhoparno statistiko« smo ta-ko pobrskali po življenjski zgodbi naše univerze. Nismo mogli biti povsod do dlake natančni. Številke o nekaterih stvareh so težko do-segljive. Mogli bi iti dosti globlje v marsikatero sfero študentskega življenja, vendar namen našega pisanja ni bil v tem, da bi se ženili s samimi golimi, molčečimi števil-kami, ampok da bolj zanimivo po-gledamo v več kot desetletno živ-Ijenje našega študenta.
M. Tavčar
stran 15
Dekanat je na Vrazo-vem trgu 2. Predavanja pa posluša na Kliničnih bolnišnicah na Zaloški ce-sti. — Medicinska fakul-teta ima dva oddelka: sto-matološkega in oddelek za splošno medicino. Oglej-mo   si   naprej:
UDDELEK  ZA   SPLOŠNO  MEDICINO
sTUDIJ na tem oddelku je še nedeljen, tako da si lahko pridobiš zdravniško izobrazbo šele po končanem eelotnem študiju, ki traja pet let, to je, deset semestrov. Od lanskega šolskega leta se študij na medicinski fakulteti odvija po novem v obliki ciklusov, ki slede drug drugemu po določenem vrstnem ^edu. Ciklus vsebuje en sam predmet ali več sorodnih predmetov skupaj. Ciklusi trajajo različno dolgo.  Prvi  letnik posluša tri.
PRVI CIKLUS. Biologija, fizika in kemija se začne že sredi septembra in se konča v začetku decembra. — IZPITI se začnejo koj po končanem ciklusu. Med dvema ciklusoma je nekako deset-dnevni interval, ko ni predavanj, ker je to čas za polaganje izpitov. Da se lahko vpišeš v na-slednji ciklus, moraš opraviti vse izpite sproti. Po prvem ciklusu te čakajo torej trije izpiti (iz biologije, fizike in kemije), da lahko pristopiš k naslednjemu ciklusu. — Poleg predavanj vsebuje prvi ciklus še VAJE (mikroskopiranje, opazovanje v laboratoriju itd.). Tedensko imaš krog 25 ur predavanj z vajami vred. Prvi ciklus traja trikrat po 75 ur; vsak predmet po 75 ur predavanj in vaj.
DRUGI, MORFOLOŠKI CIKLUS — anatomija in histologija z embriologijo je zelo važen. Anatomije imaš 104 ure. Pri njej je poudarek na vajah in opazovanjih na kadavrih. Drugi predmet: histo-logija z embriologijo traja 66 ur. Vaje: pregle-dovanje in mikroskopiranje preparatov.
TRETJI, FIZIOLOŠKI CIKLUS: fiziologija in fiziološka kemija. Ciklus traja 200 ur. Vsak pred-met   po   sto   ur.
Razen teh treh ciklusov pa imaš v prvem seme-stru še predmet splošna nega bolnika s praktičnim delom, v drugem semestru pa medicinsko psiho-logijo in uvod v medicino. Tu je na koncu še predvojaška vzgoja, ki jo poslušaš skozi oba se-mestra.
USMERJENI ŠTUDIJ je možen sedaj v štirih smereh: internistična, kirurgična, ginekolo-ško-porodniška  in  socialno-medicinska smer.
SPREJEMNI IZPIT. Spričo vsakoletnega navala novincev na medicinsko, fakulteto le-ta ni mogla absorbirati take množice. Pomanjkanje učnega osebja, predavalnic in inštrumentarij, so bile tiste objektivne okoliščine, ki so narekovale uvedbo ome-jenega vpisa na to fakulteto. Letos je tako oprav-ljalo sprejemne izpite 380 kandidatov. Zadovoljivo število točk, to je sprejemne pogoje, je doseglo le 180 dijakov; 60 se jih je vpisalo na stomatološki oddelek, 120 pa na splošno rtiedicinski oddelek. »Rešeto« je bilo v obliki testa iz kemije, fizike, biologije in enega tujega jezika, in na koncu še inteligenčni  test.  Snov:  na  srednješolski  ravni.
LITERATURA. Večino so na razpolago skripta. Problem so pa anatomski atlasi, brez katerih si sploh ni moč misliti študija medioine. V Cen-tralni medicinski knjižnici se jih sicer lahko izpo-sodiš, vendar jih je premalo v primeri s potre-bami.   Atlase   dobiš   v   nemščini  tudi   pni   nas.
Vendar: trije atlasi od 10 do 20 tisočakov! Za biologijo, fiziko in kemijo zadostujejo srednješolski. učbeniki. Ni pa odveč nasvet, da ne zanemarjaj predavanj, ker so zapiski z njih zelo važen pri-pomoček  pri  študiju  za  izpit.
ŠTIPENDIJE. Na splošno pravijo, da jih je za študij splošne medicine kot tudi stomatologije težko dobiti, čemur da je baje vzrok nasičenost (!) z medicinskim kadrom. štipendije nudijo v večini primerov bolnice, občine, razne ustanove, večja podjetja in vojska, ki poleg obveznosti nudi tudi mnoge ugodnosti.
KORISTNO je znati latinščino. Sam študij pa zahteva veliko požrtvovalnost. Potrebna ni nobena »super   inteligenca«,   da   voziš   dobro  na  medicini.
ODDELEK ZA STOMATOLOGIJO. Na tem od-delku je uveden stopenjski način študija že od leta 1960/61. Prva stopnja, ki traja tni leta, daje strokovnjake — dentiste. Po drugi stopnji, ki jo obiskuješ   dve   leti,   pa  postaneš   stomatolog.
Predavanj imaš prav toliko kot na splošni me-dicini, poleg tega pa še ožje usmerjene predmete. Predavanja se odvijajo v ciklusih in velja zanje isto kot za oddelek splošne medicine. Vsebina in oblika  ciklusov  je  ista.
VAJE moraš opravljati pri vsakem predmetu in so obvezne. Delaš v laboratoriju, kar se oce-njuje in upošteva na izpitu.
KOLOKVIJI so zelo pogosti. Snov je zelo na-trpana. Delati moraš sproti. Kolokviji se ocenju-je>jo in se pri izpitu njihova ocena upošteva. Niso pa obvezni.
PREDMETI: Biologija, fizika, kemija, anatomija, histologija z embriologijo, uvod v stomatologijo, normalna morfologija zobnega organa, fiziologija, fiziološka kemija, med. psihologija, praktikum zobnem  fantomu  in  predvojaška  vzgoja.
Marjan Tavčar
SREDNJEŠOLCEM!
Dr. Joža Vilfan nam je predaval
Razprava o predosnutku nove ustave se odvija na univerzi tudi preko centra za marksistično izobraževanje študentov. Prvi je predaval 16. t.m. v menzi Študentskega naselja številnim študentom podpredsednik izvršne-ga sveta ljudske skupščine LRS dr. Joža Vilfan.
V svojem predavanju, kj ga je razdelil na tri dele, je najprej prikazal historičen potek delitve dela in z njim zvezano alienacijo, odtujitev človeka do družbenega produkta in do sočloveka, in nakazal pot k ponovni združitvi v socialističnem družbenem redu. Nato je nakazal osnovne elemente naše družbene ureditve: družbeno lastnino, predvsem kot razmerje do narave, samoupravljanje, kot proces združevanja dela in upravljanja dela, ter državo kot nujno potrebno kategorijo, izhajajočo iz sistema samoupravlja-nja,ki še vedno opravlja določeno funkcijo prisiljevanja. V tretjem delu svojega referata je tovariš Vilfan govoril o fizičnem in intelektualnem delu, njunem enotnem pravnem obravnavanju v predosnutku ustave, po-stopnem prehajanju fizičnega v umsko, pa tudi o mehanizaciji umskega dela in o drugih interesantnih pojavih. Predavatelj je izredno pronicljivo posegel v nekatera vprašarija in odprl obilo možnosti za razmišljanje in razpravljanje.
Po predavanju pa je tovariš Vilfan odgovarjal na mnoga vprašanja študentov, ki so se tikala predvsem nacionalnih kultur, finansiranja viso-košolskega študija, znanstvenega in kreativnega dela.
Z razpravo smo bili zelo zadovoljni in si želimo tov. Vilfana še večkrat  medse.
PRIPIS: RTV Ljubljana pa naj svojih televizijskih snemalcev ne po-šilja nenajavljenih  na  podobna  predavanja!
VII
I.   LETN.A   SKUPŠČFNA   BIOTEH-NIŠKE   FAKULTETE
Vsoboto, 17. t. m., je bila v veliki predavalnici goz-darskega   inštituta   VIII.   letna   skupščina   bjoteh-niške fakultete. Razen fakultetnih učiteljev in štu-dentov  sta  se  skupščine  udeležila  tudi  rektor  univerze dr. Makso šnuderl in sekretar izvršnega sveta za kmetij-stvo in gozdarstvo Rudi Čačinovič.
Po uvodnih formalnosti je podal porooilo dekan dr. Vinko Sadar, nakar je sledila ne ravno živahna disku-sija. Naj nakažemo bistvene probleme in rezultate dela biotehniške fakultete.
Biotehniška fakulteta je s štirimi usmeritvami »uni-verza v malem«; ta razvejanost, premajhno število uč-nih prostorov, njihova slaba opremljenost in razdroblje-nost po vsej Ljubljani — vse to povzroča fakulteti po-sebne težave, tako študentom kakor profesorjem, saj je nujna posledica slabša kvaliteta predavanj in vaj, pa tudi-nemožnost organizirati uspešnejše raziskovalno delo ii ga tesno povezati s fakulteto. Osnovo v tej smeri po-menijo institut, notranje organizacijske enote, ki naj po-vežejo pedagoško in znanstveno delo in ki naj v prihod-nosti nadomestijo odelke in odseke, pri tem pa je nujna čim večja integracija z že obstoječimi zunanjimi instituti.
Reforme študija, ki so se je na biotehniški fakul teti lotili z vso potrebno resnostjo, ne pojmujemo kot nekaj statičnega, ampak so poudarili, da jo bo treba stalno poglabljati in izpolnjevati. Pomemben tovrstni korak pomeni ustanovitev nove učne smeri — lesno-tehno-loške, ki jo je narekovala nujna potreba po takih kadrih, predvsem v republiškem merilu, in ki bo, čeprav for-malno še ni potrjena, prav kmalu zaživela. Tečejo pa ze tudi priprave za ustanovitev kmetijsko melioracijske sme-ri, ki bo edinstvena v Jugoslaviji in bo vzgajala nujno potrebne strokovnjake za kmetijske melioracije, stavbe m mehanizacijo.
Kar zadeva povezovanje fakultete s prakso v vpra-šanjih reforme študija, izgleda, da — pOdobno kot na drugih fakultetah le-to ni bilo najboljše, in da praksa ne ve, kakšni bodo novi strokovnjaki, ali pa jih celo odkla-nja. Da bi bila reforma res uspešna in družbeno koristna, bo treba tej povezavi posvetiti več resnosti.
Reforma, prostori...
Študija na tretji stopnji fakulteta še ni organizirala, ker manjkajo učni objekti, pa tudi potrebe še niso bile jasno izražene. Poseben problem predstavlja praksa štu-dentov zaradi raznolikosti, dolgega trajanja in pomanjka-nja objektov. Izrednih študentov se je vpisalo letos le šest kar kaže, da je število teh v glavnem izčrpano. V preteklem letu je fakulteta prešla na nov način delitve osebnih dohodkov, pri čemer pa je razpravljanje o tem zavzelo   prevelik   obseg   in   preveč   časa.
V diskusijo so posegli tudi študentje in hoteli načeti vprašanje izdajanja skript, obiskovanja in kvalitete pre-davanj ter dela svetov letniko. Skupščina o tem ni raz-pravljala, čeprav smo mnenja, da bi morala dati tudi o tem svoje mnenje in sprejeti eventualne sklepe.
Glavne naloge v letošnjem študijskem letu, ki se po-stavljajo pred fakultetne učitelje in študente biotehniške fakultete, so: utrjevanje reforme, pretresanje študijskih programov, pripravljanje programov za študij na tretji stopnji, poglobljeno delo z zunanjimi inštituti, skrb za zgraditev učnih in terenskih objektov ter pritegnitev no-vih kadrov.
Drago   Demšar
SKUPŠČINA   FILOZOFSKE   FAKULTETE
STUDIJSKI REFORMI -
PRAVO VSEBINO
Po enem letu reformiranega študija na filozofski fa-kulteti je redna letna skupščina lahko ugotovila, da je štu-dijska reforma v formalnem pogledu povsem uspela in da nedvomno pomeni pridobitev. Toda ta pozitivna oblika ni vsklajena z vsebino študija in prav to vsklajevanje vse-bine in oblike pomeni nadaljnjo fazo študijske reforme, ki naj bi se realizirala v naslednjih dveh letih. Zlasti se je ta pomanjkljiva vsebina izkazala pri letošnji, prvi ge-neraciji diplomantov I. stopnje. Kakor so si oddelki fi-lozofske fakultete med seboj različni, je problem I. stop-nje povsod hudo aktualen in boleč. Zelo malo študentov lanskega 2. letnika je lahko v rednem roku opravilo dip-lomo I. stopnje in se vpisalo v 3. letnik. Na nekaterih od-delkih pa je stanje celo precej porazno: na zgodovini ni mogel niti en študent opraviti vseh izpitov za prestop v 3. letnik. To dejstvo kaže na to, da stopenjski študij še malo ni rešeno vprašanje in da bo treba v tej smeri še mnogo delati.
To pa je vsekakor kompleksno vprašanje. V čem je problem I. stopnje? študij na univerzi zahteva določeno predznanje študentov, to predznanje pa je za raz-lične predmete zelo različno, za nekatere enako skoraj ničli. Vprašanje je, kako naj se organizira študij na I. stopnji na različnih oddelkih. Ali naj I. stopnja da štu-dentu  osnovni  pregled  celotne  stroke,  kar  je  marsikje
skoro nemogoče, ker je gradiva preveč za štiri semestre, ali pa naj da predvsem metodološka napotila in temelji na aktivnosti študenta, to se pravi, naj se snov podaja v obliki diskusij, seminarjev itd. To vprašanje bo moral rešiti vsak oddelek zase, pač po načine stroke same. Za. enkrat izgleda, da stvari še najbolje tečejo na slavistiki.
Drug problem je zaposlovanje diplomantov I. stop-nje. Dejansko bodo s prvo stopnjo letos zaključili študij v glavnem le tisti, ki jim ni uspelo opraviti vseh izpitov za fretji letnik. študentje, ki naj bi letos diplomirali na I. stopnji, so se pač vsi vpisali na fakulteto s perspektivo štiriletnega študija in to bo verjetno še bolj povečalo sum prakse v kvalitete diplomantov I. stopnje. Nekateri od-delki pa celo izjavljajo, da so bili k reformi prisiljeni in da praktično za diplomante njihove I. stopnje^ni zapo-slitve, adekvatne njihovi izobrazbi.
Dejstvo, da vzgaja filozofska fakulteta v glavnem pedagoške kadre, pa zahteva še nekaj; določiti se mora natnreč profil diplomanta prve stopnje v nasprotju s pro-filom diplomanta VPŠ ali pedagoških akademij, ki tudi vzgajajo podobne kadre. Razen tega je treba najti način, ki bo študentu omogočil lažji prestop iz I. na II. stopnjo. Res je, da je letošnja generadja diplomantov I. stopnje naletela na nekoliko liberalnejši način študija, to se pravi, ni imela veliko obveznih kolokvijev, ki bi vsakega takoj spočetka prisilili k delu. Po drugi strani pa zahteva sam način reformiranega študija določene priprave na preda-vanja in mora študent zato takoj spočetka poprijeti z de-lom. Letošnji program pogojev za tretji letnik pa je bil v resnici preobširen, zlasti še za dvopredmetne skupine, ki so na filozofski fakulteti v večini. Kako rešiti problem za bodoče generacije, je stvar prakse, al diferenciacija študentov, ki se namerava po diplomah I. stopnje zapo-sliti in onih, ki nameravajo študirati naprej na II. stop-nje. V reševanju te problematike naj bi se aktivizirali zlasti študentje, saj jim novi pravilnik o delu svetov let-nikov daje bogate mosnosti za to. Le tako bo vsebina štu-dijske reforme, če bo dala študentu v najkrajšem moš-nem času trdno strokovno znanje za delo v praksi, lahko opravičila svoj namen.
Cigale Marija
Medicinska fakulteta
Namenili smo se poizvedeti, kako poteka neobvezna vadba,  ki so jo za študente naše univerze pripravile komisije za telesno vzgojo in katere urnik smo objavili tudi v 21. številki našega lista. Ponedeljek,   19. novembra   ob   14. uri:
V  telovadnici TVD Partizan Trnovo so odbojko vadili študentje FNT.   Skupaj  z  vaditeljem  jih  je  bilo  8  (osem).  Poldrugo  uro pozneje so JHi zamenjali 4 (štirje) prijavljenc*. za tečaj atletike. Igrali pa so (skupaj z onimi odbojkaši) — košarko.
V  telovadnici osnovne šole »Prežihov Voranc« bi morali ob sedmih  zvečer  pričeti  z  vadbo  študentje   filozofske  fakultete.   Foto-reporter je posnel obe fotografiji malo pred osmo uro. Nekaj minut pozneje   je   prišel   1   (eden)   študent.   Ob   pogledu   na   prazno telovadnico, se je obrnil in odšel.    Vrnil se je s 4 kolegi (ki jih  je srečal v mestu) in slabo uro so igrali nogomet.
Torej: v času, ko bi lahko najmanj s t o študentov igralo z žogo v najetih dvoranah, pod strokovnim vodstvom, jih je bilo le — 16.
Zakaj?
Razloge bomo le grobo našteli. Morda bodo tako bolj razumljivi študentom in tistim, ki nosijo poleg njlh največ odgovornosti pri uvajanju potrebne telesne vzgoje na univerzo:
NEZAINTERESIRANOST ŠTUDENTOV, VZAJEMNO NEUPOŠ TEVANJE URNIKOV PREDAVANJ IN URNIKOV VADBE, ZGOLJ FORMALNO DELO NEKATERIH KOMISIJ + VSI OSTALI, OBJEKTIVNI RAZLOGI, KI KRASIJO TELESNOVZGOJNO IN ŠPORTNO ŽIVLJENJE   V  LJUBLJANI.
V    Beogradu   je   bila   16. t. m.    tretja konferenca    Zveze    Študentskih    športnih crganizacij   Jugoslavije.  Poleg  predstavni-kov vseh univezitetnih središč in nekate-rih novih višješolskih mest sta se je ude-ležila  tudi  sekretar  organizacij Zveze za telesno   kulturo  Jugoslavije  tov.   Ercegan tn sekretar CO ZŠJ tov. čemažar.
Ocena dela organizacije je dala nasled-nje rezultate: v zadnjih dveh letih so v nekaterih univerzitetnih centrih dosegli vidne rezultate. Ta razvoj univerzitetnega športa pri nas tako terja še nekatere spremembe, ker dosedanje oblike dela in organizacijske strukture ne ustrezajo več potrebam.
V  novo vodstvo — izvršni odbor — so bili  sprejeti  zastopniki  študentskih  strel-skih, planinskih in letalskih društev,  kar pomeni  končno  združitev,  ki  naj poveča uspehe organizacije.
Iz poročila je bilo razvidno, da so med-univerzitetni turnirji bolj škodovali kot koristili (nešportni izpadi, krčenje pravil o registraciji itd.) zato se je večina pri-stonih izrekla proti nadaljevanju takih tekmovanj. Predlagano pokalno tekmo-vanje za leto 1963 (namizni tenis in roko-' met) ni dobilo potrebne večine, tako da 80 se od vseh meduniverzitetnih tekmo-vanj obdržala le športna srečanja sorod-nih fakultet.
Zaenkrat je videti, da se bo delo orga-nizadje odvijalo v prihodnjem letu pred-
vsem na mednarodnem polju: študentska šahovska olimpiada, nogometno srečanje študentskih reprezentanc Madžarske in Jugoslavije, vaterpolo, vrnitev obiska sov-jetskih študentov in pa univeziada v Por-to Alegre. Le-te se bodo predvidoma ude-ležili: vaterpolisti (doslej 2 zlati medalji),
Pilič   in   Jovanovič   ter   telovadec   Cerar, morebiti še plavalka Zeierjeva.
Vodstvo organizacije je ob koncu novo ime: Zveza univerzitetnih organizacij za telesno kulturo Jugoslavije, kar kaže na pozitivno spremembo — združitev vseh zainteresiranih organizacij v eno samo. Tudi novo vodstvo organizacije je sestav-Ijeno tako, da bo težišče dela v univerzi-tetnih središčih, zvezni organ pa bo orga-niziral le mednarodno dejavnost in pred-stavljal športno organizacijo v dogovorih e športnimi in drugimi zveznimi forumi. Za novega predsednika je bil izvoljen do-sedanji podpredsednik Vukosev Stanič.
ZBOR TABORNIKOV -SLABO SPRIČEVALO
Najprej številka: rednega letnega obč-nega zbora tabornikov študentskega ta-borniškega kluba Ivan Rob se je udele-žilo 22 članov, od tega pet delegatov in dva nevpisana novinca. Klub ima 70 registriranih članov.
Že v poročilu je odbor kritiziral samega sebe, češ da si je premalo prizadeval pri-dobiti člane, in da je večina članstva po-polnoma nezainteresiranega za delo klu-ba. Debata se je vrtela v glavnem okrog klubskih prostorov, okrog naročnine za »Tabor«, okrog ustanavljanja Zveze štu-dentskih taborniških klubov. Vse lepo in prav, to so problemi kluba, toda, ali ni dejstvo, da morajo delegati usmerjati di-skusijo na poglavitni problem kluba, na članstvo, samo po sebi žalostno? Res je, da ne gre za kvantiteto, ampak predvsem za kvaliteto, to se pravi, za ljudi, ki bi res delali, res pa je tudi, da pomeni 15 aktivnih tabornikov na Ijubljanski univer-zi kaj malo, če jih primerjamo s številom študentov   in   pa   s   številom   aktivnih  ta-
bornikov na srednjih šolah. Celo v Zvezi študentskih taborniških klubov, ki naj bi bila ustanovljena januarja prihodnjega leta in bi združevala tabornike v pokra-jinskih klubih tabornikov, vidi večina članov samo pot, da študentski klub Ivan Rob na najlepši način preneha obstajati. In kaj je storil klub za povečanje aktiv-nosti svojih članov? Nekaj dni pred izle-tom je izobesil po fakultetah dokaj skrom-ne plakate. Ne gre za množičnost, toda, ali ni ena izmed nalog tabornikov, da se-znanja ljudi z lepotami narave? če gleda-mo na stvar s tega vidika, klub Ivan Rob zadnja leta kaj slabo opravičuje svoj ob-stoj. Odbor je obtožil okrajno taborniško zvezo, da se premalo zanima zanj, napro-šajo pa Tribuno za pomoč pri propa-gandi.
Vse to so načini dela, toda kolektiv, ki pričakuje rešitev problemov od zunaj, je na kaj slabi poti, raste in razvija se lahko le z lastnim delom. Zato v bodoče: več dela, več samoiniciative!
Važno obvestilo!
VSEM DIJAKOM, ŠTUDENTOM IN PROFESORJEM
Založniško podjetje »GRAFOS« je pravkar izdalo ilustrirane slovarje za učenje tujih jezikov:
SLOVENSKO-SRBOHRVATSKI in srbohrvatsko-slovenski austrirani slovar — ITALIJANSKO-SLOVENSKI in slovensko-italijanski Uustrirani slovar.
Pripravlja pa še:
agleški, ruski, nemški in francosko-slovenski Uustrirani slovar, poleg tega MALI LEKSIKON in OTROŠKE ILUSTRIRANE SLOVARJE za angle-ški, rusld in nemški jezik.
Dobite jih pri »Mladinski knjigi« v Ljubljani, Titova 3 in v vseh večjih knjigarnah v državi. Knjigrarnam nudimo običajni rabat.
Projekt -nizke gradnje
Ljubljana, Parmova 33-111 telefon 32-029
izvršuje projektne naloge za: ceste, mostove, vodovode, ka-nalizacije, hidrocentraJe, re-gulacije, melioracije, pristani-ške zgradbe, visoke zgradbe.
Ob DNEVU REPUBLIKE
čestitamo Ijubljanskim
študentom!
INDEKS
IN...
PIŠČALKA
Med športnike uvrščamo tudi ti-ste, ki s piščalko v ustih skrbijo za reden potek tekmovanj — so-dnike. ING. ŠIME OBLAK je štu-dent,   pa   tudi   košarkarski   sodnik.
0 Tvoji študijski podatki tova-riš   inženir?
»Julija sem diplomiral na kemiji, in to celo pred predpisanitn ro-kom. Septembra pa sem se vpisal na tretjo stopnjo, prav tako na ke-mijo.«
0 Kdaj in kako si pričel s špor-tom?
»Pričel sem z odbojko. Pri nek-danjem akademskem odbojkarskem klubu sem Igral od 1953 do njego-vega konca 1960. V letu 1956 sem se začel ukvarjati tudi s košarko, ko sem za AŠK nastopil tudi na mladinskem državnem prvenstvu. Kasneje sem igral za AŠK II in Bežigrad. Košarko Se vedno igram, zdaj  pri  Old  Boys  Olimpije.«
0 Kaj   pa   sodniška  kariera?
»Doslej sem sodil 204 tekme, od tega t zadnjem letu tudi nad 10 tekem zvezne lige. Pripravniški iz-pit sem opravil konec 1958, Ieto kasneje izpit za podzveznega so-dnika. Od septembra 1960 naprej sem republiški sodnik, zdaj pa se pripravljam na izpit za zveznega sodnika.«
0Vsi vemo, da je naša športna publika precej vroča. Ali si že kdaj potreboval   obrambo?
Niti igralci niti gledalci še niso obračunavali z menoj. Le enkrat so mi prijatelji morali zagotoviti varen odhod z vročega igrišča na Iliriji. Lahko pa rečem, da so štu-dentje-košarkarji nasploh fair šport-niki.
0 Kako si doslej vsklajeval štn-dij  in šport?
»Vedno sem našel dovolj časa in volje za oboje. Zaradi gostova-nja na Madžarskem, sem zamudil izpitni rok le enkrat. Sreča je ho-tela, da nam je bil tisti izpit ka-sneje ukinjen. Dovolj časa je bilo celo za izdelavo naloge, za katero sem prejel letos Prešernovo na-grado.«
% Ali si sodeloval pri športni organizaciji  na fakulteti?
»V času petletnega študija sem sodeloval na vseh srečanjih šport-nikov tehnoloških fakultet Jugo-slavije. Košarkarji iz Ljubljane smo vedno dosegli prvo mesto. Pred vsa-koletnim tekmovanjem sem nekaj-krat tudi treniral dekleta z naše fakultete   v    odbojki   in   košarki.«
0 Kako ti gre študij na tretji stopnji?
»Prezgodaj je še, da bi ga lah-ko točno ocenil.. Priznam pa, da sem si ga nekoliko drugače pred-stavljal. Pri športnem udejstvova-nju me ne ovira. Dvakrat tedensko treniramo. Naša ekipa se je zdaj uvrstila v republiško tekmovanje. Vsak teden pa sodim tudi najmanj eno   tekmo.«
0 Kaj meniš o uvajanju telesne vzgoje  na  univerzo?
»Odločno sem za to, da postane ta vzgoja čimprej obvezna za vse študente. Mislim, da rbi obdržali sistem vadbe, ki so ga študentje vajeni že iz srednje šole.
Študentje bi lahko izdatneje iz-koriščali športna igrišča v parku ing. Bloudka, pozimi pa je večja množičnost spričo obstoječega šte-vila dvoran v Ljubljani — utopija.«
Konferenca ZSSOJ
Pingvini so se lepega dne sestali in se dogovorili, da bodo naredili karneval, ki se ga bodo spominjali še pozni rodovi. Petdeset se jih je vsedlo za mizo in naredilo načrt za PINGVINIADO.
Trdo so delali, končno pa so vse uredili in prišel je dan, ko je bila PINGVINIADA otvorjena. Bila je v Domu živali. Prišli so mnogi pingvini in pingvinke, pri-majale so se stare bajte, severni medvedi in srnice s step.
Veliki Magister, ata Pingvin, je z veseljem opazoval živali, ki so prihajale z vseh strani in sklepal:
»Vsaka živalca je košček soma, čimveč somov bo tem več bo dobička.«
In blagajnica pri mojstrici pingvinki se je polnila. To-liko somov se je nabralo, da bi z njimi lahko preživeli celo kolonijo severnih medvedov, da o Eskimih sploh ne govorimo.
In vse je bilo v najlepšem redu.
Pingvini so pili in pingvinke so sklepale nova poznan-stva.
Pa je prišla enajsta ura nesrečnega imena!!!
Pingvin, lep na oko in soliden po fraku, je dobil fi-ksno idejo, da se spreminja v nosoroga.
»Buuu, jaz sem nosorog,« je zahrumel po dvorani.
Nekaj časa so ga mirili. Potem pa so opazili še enega, ki je tulil, da je nosorog. In res je bill Ta je bil pravi.
»Le od kje se je prilatil,« so se spraševali. Tisti, ki pa je prej zatulil, da je nosorg, se je od strahu spet takoj po-pingvinil.
Potem sta v dvorano Doma živali prihrumela še dva nosoroga.
»Buuu, kdo nam je predvSerajšnjim rekel, da smo svi-nje?« so brez vzroka iskali prepir in se zaletavali v pre-strašene pingvine in pingvinke, severne medvede, srnice S step in some, k so pomirjeni obležali v blagajni, brez družbe, ki so jo nameravali še dobiti.
PINGVlNIADA je propadla.
POUK: Na pingviniado ne puščaj nosorogov.
Pingvini
in trije nosorogi
Vrana
in
lisica
Vran je že peto leto obiskoval VRANAFAX. Ni bfl slab slušatelj. Vsako jutro je že ob pol osmih priletel v svoje gnezdo.
Ker je študiral, ni bil kaj preveč družaben.
Z mački ni imel opravka, ker ni pil.
Zjutraj se je napil iz bistrega vira filozofije in zvečer zadovoljen zaspal v Marksu.
Nekega dne je sedel na drevesu. Pripravljal se je za zadnji izpit. Nataknil si je naočnike in bral. Lahko bi rekli, da je držal diplomo v kljunu.
Pod drevo je prišla lisica, v hoola — hop nogavicah.
Med njima se je razvil tale dvogovor:
Lisica:  »Dragi  Vranček,  kaj pa počneš tako visoko?«
Vran (molči)
Lisica: »Bojiš se spregovoriti z mano, ker pravijo, da hodim z profesorjem »Grizlijem.«
Vran (molči)
Lisica: »Pa ne, da držiš diplomo v kljunu? (Potem se mu zapeljivo nasmeje): Veš Vran, že dolgo te imam rada.«
Vran (diploma, ki jo tako rekoč drži v kljunu, se ne-varno zamaje. Ker pa noče odpreti kljuna, samo na-žmigne z levim očesom.«
Lisica: »Da, rada te imam. Kaj bi z Grizlijem. Star je in betežen. Poleg tega me je zadnjič, potem, ko sva se skregala, vrgel na izpitu.«
Od nekje izza hrbta se priplazi Grizli. Očala na nosu si popravi, spozna lisico in pozorno ogleduje Vrana. Pro-fesor Grizli si vse dobro zapomni.
Vran   (preplašen):   »Grizi!«
Ko odpre kljun, mu diploma, ki jo je že skoraj držal v kljunu, splava po zraku.                    "¦   ¦""
Pouk: Ne odpiraj kljuna, dokler nimaš diplome v okviru!
Ko je bil slon še komar, si je nekega popoldneva za-čel na vso moč  dopovedovati,  da je ustvarjen za vse  večje  stvari, kot pa za komarjenje. Začel je brenčati okrog ušes miroljubnih državljanov in vpil:
»Jaz sem šivalni stroj«.
Potem je pikal na vse strani, vendar ljudje njegovih pikov niso jemali resno.
Nato je prišla doba mopedov. Zavedajoč se dejstva, da so šivalni stroji standardna stvar, je parolo o njih ovrgel. Izmislil si je, da je moped. Vozil je med ljudmi in jim po malem žrl živce. Ker pa zopet ni dosegel nobe-nega učinka in ni vzbujal pozornosti, se je zamislil.
Tako se je zamislil, da so mu iz komarjih možganov uhajale pare in že je hotel ustanoviti parno elektrarno. Končno je prišlo razsvetljenje.
Spoznal je, da je še najbolj ustvarjen za slonovsko življenje. Odločil se je torej, da bo postal slon.
Vsak dan se je sprehajal po mestu in si tu pa tam pri-žgal cigareto. Potem si je kupil čma očala, se vsako jutro, predno je šel na ulico, temeljito razkuštral in se začel ukvarjati z literaturo.
Rezultat je bil naslednji: ljudje na trgu, kjer so pro-dajali zelenjavo, so nehali kupovati časopise. Odslej so za zavijanje uporabljali samo še slončkove knjige.
Potem se mu je zgodilo tisto, zaradi česar se je zopet pokomaril. Zgodba je stara, vendar je prav, da jo obno-vimo.
Sel je po mostu in nasproti mu je prišla miška. Slon, kot je neroden, jd je po nesreči stopil na nogo. Ves zme-den (hotel je biti vljuden) je zajecljal:
»Pardan!«
»Nič, nič, saj se tudi menl lahko zgodi kaj takega«, je odgovorila miška. Potem se je slon zopet pokomaril, tako ga je njen odgovor prizadel.
PODUK: če si komar, ne misli, da si slon.
0 s!onu
Nekoč so šivele tri mačke.
Prva je bila sijamska, druga je bila sijamska, tretje pa na zgornji sliki ni.
Prva je najraje pila pivo, drugi dve pa sta najraje pili pivo, kar vidimo na sliki, saj piše na posodici KONJAK.
Precej so si bile podobne. Vse so imele enake spred-nje noge, posebno leve.
Prva je bila moralist.
Na steno svoje sobe si je pritrdila napis: KDOR DRU-GEMU JAMO KOPLJE, SAM VANJO PADE.
Druga je bila realist.
Na steno svoje sobe si je pritrdila napis: KDOR DRU~ GEMU JAMO KOPLJE, JE SVOJE SREČE KOVAČ.
Tretja je študirala mucologijo.
Na steno svoje sobe si je pritrdila napis: KDOR DRU' GEMU JAMO KOPLJE, POTREBUJE LOPATO.
Prvi so namenili pedagoško kariero. Drugi so govorili, da bo postala ekonomista. Tretjo so pustili pri miru, da bi lahko postala knji' ževnica. (Zato je ni na slikij.
Kadar se ga nalezejo, potem prva ob pogledu na svoj napis utrne solzo, druga začne grebsti z nogami po tleh, da bi bila čimprej srečna, tretja pa piše Belmondu.
Zanimivo pa je pri  teh  treh  mucah predvsem ena.
Namreč tole: Prva je črna, medtem ko je druga črna.
Tretja pa je črna.
Surreali
stična basen
PREDSTAVLJAMO   VAM   NAŠEGA   KARIKATURISTA
BRALCI TRIBUNE SO V LANSKEM LETNIKU, POSEBNO PA V LE-TOSNJIH ŠTEVILKAH, GOTOVO POSTALI POZORNI OB ŠTEVILMH KA-RIKATURAH, KI JIH OBJAVLJAMO NA STRANEH NAŠEGA LISTA. NA NJIHOVO 2ELJO SMO SE ODLOCILI, DA VAM PREDSTAVIMO NJIHO-VEGA AVTORJA.
NAS TEHNICNICNI UREDNIK DRAGO SENICA JE ŠTUDENT ARHI-TEKTURE. VENDAR GA POD TEM IMENOM V NASEM UREDNIŠTVU SKORAJ NE POZNAMO- VSI MU PRAVIMO PI. PIJEVE KARIKATURE SO POSTALE V ZADNJIH LETIH STILNO ENOTNE, IZDELANE IN PRED-VSEM DUHOVITE. V CASU, KI SI GA ODTRGA OD TEHNICNEGA URE-JEVANJA CASOPISA (IN VCASIH ŠTUDIJA), NASTAJAJO V POPOLDAN-SKIH URAH NA NJEGOVI MIZI SKICE IN ZAMISLI, IZVEDBE, Kl SE VCASIH ODLIKUJEJO S TAKO OSTRINO, DA MORAJO V MAPO, KI NOSI NASLOV: NEOBJALJENI MATERIALI. RISE HITRO. PO SKICI S SVICNI-KOM IN POPRAVKIH ZACNE KARIKATURO »OBDELOVATI« S TUŠEM. PRI TEM NASTAJAJO NOVE VARIANTE IN NEREDKOKDAJ ZACNE ZNOVA.
OBISKALI  SMO GA OB DVEH POPOLDNE. SEDEL JE  ZA SVOJO MIZO
V   UREDNIŠTVU   IN   DELAL   »OGLEDALA«   ZA   ŠTEVILKO,   Kl   JO   IMATE
V  ROKI. NJEGOVO   DELO  NI   LAHKO.  NATANCNO  MORA  ZRACUNATI   OB-SEG CLANKOV,   ZDAJ   PA   ZDAJ   REČE   KAKSNO   NA   RACUN   NOVINARJA, KI  JE   NAPISAL   PREMALO   ALI   PREVEC,   IN   MU   TAKO   DELA   PREGLA-VICE   PRI   UREDITVI    STRANI.    POSTAVILI    SMO   MU    ŠEST   VPRAŠANJ. ODGOVARJAL   NAM   JE   NASMEJAN,   S   COPICEM   V   ROKI.
IIMTERVJI) OB DVEH
LEVO:
KDAJ   Sl   SE   PRIČEL BAVITI   Z   RISANJEM?
PESNO:
TVOJE MNENJE 0 ŠTU-DEKTSKEM TISKU OZ. TOČNE/E: 0 TRIBUNI?
LEVO:
KATERO SVOJO KARl-KATURO SMATRAŠ ZA NAJBOLJ   USPELO?
DESNO:
KAJ JE TVOJ HOBBY?
LEVO:
EDEN IZMED TISTIH Sl, Kl JIH UVRŠČAMO V RUBRIKO »ŠTUDENT-SKI ZAKON«. Bl DAL LAHKO TISTIM STU-DENTOM, Kl SO ŽE PO-ROČENI, KAKŠEN NA-SVET?
SCE
NA RIST
Poznani pisec scenarijev je sedel obkrožen z mla-dimi   oboževalkami,   črnolaskami   in   blondinkami. Vaš prvi  film, mojster?
—  Z mojim prvim filmom sem imel srečo, je re* kel avtor. Nisem še končal scenarija, ko je bil film že    prodan.    Minerva-film    ga    je    posnel    in    nekaj mesecev   kasneje   sem   že   sedel   na  premieri   kot  ce-njeni  avtor.   Vsekakor  pa  svojega filma  sploh  nisem poznal: ideja je bila popolnoma predrugačena, in no-sil  je   drug   naslov.
—  In vi, mojster, ste to dopustili?! so se začudile mlade   blodinke   in   črnolaske.
Pisec je skomignil z rameni.                    N
—Prejel sem denar in ga porabil. Tako je s fil-mom. Moj scenarij je bil mojstrski, poln globine in ljudskih čustev, pristojen, čist in tniseln. Film, ki so ga po njetn posneli, je bil poceni limonada, toda imel j« uspeh in polnil dvorane. Takrat sem prišel na idejo: vzel setn svoj scenarij in ga prodal še enkrat: tokrat Diana-filmu. Diana je prav tako iz* pustila neke dele in na premieri nisem spoznal vse-bine: iz scenarija je nastala razburljiva neumnost. Toda vse predstave so bile razprodane. Filmski produ-centi so postali name pozomi. Že sem imel ime, ki so ga v filmskem svetu dobro plačali, in prodal sem ga še tretjič. Artemis-film je iz njega naredil revij-ski film in jaz sem sedel na premieri in se čudil: bil  je  najboljši  film  leta!
—  Neumnost, so začebljale mlade črnolaske in pla-volaske.
—  Ne bom zanikal, je rekel pisec. Tudi četrtič sem prodal  svoj  scenarij.   In  vedno   so  iz  njega  naredili drug film, ki z  mojim  scenarijem  ni  imel  nič  skup-nega. Toda  vedno je  imel  film,  ki so  ga naredili iz njega, uspeh!
Mlade  plavolaske  in  črnolaske  so  bile  navdušene.
—   Vi plavate v denarju, mojster!
—   Plaval   sem,   drage   deklice.   Ko   mi  je   nspelo tudi   sedmič   prodati   svoj   scenarij,   sem   zaslužil   že toliko denarja, da sem se odločil, da bom nstanovil svojo producentsko skupino in odločil sem se, da po-snamem film po svojem scenariju, kakor sem si ga zamislti,   sanjal   in   napisal.
—  In potem?
—   Potem  je  odletel  ves  moj  denar — je  otožno dodal   pisatelj.   Ta   film   ni   nihče   gledal   in   drugega dne je bil umaknjen iz repertoarja.
Roza  Garden
OSLM
KONSTRUKTIVNIH PREDLOGOV
(z razlogom ali brez razloga) PREDLOG ŠTEVILKA 1
Ukiniti vzgojno palico!
Razlog: v današnjem času pomaga samo lepa beseda.
PREDLOG ŠTEVILKA 2
Negovati   alkoholne  sposobnosti  posameznih  šefov! Razlog: trezen vidi samo eno tajnico, pijan pa — dve.
PREDLOG ŠTEVILKA 3
Namesto znane kletvice: da bi ti bog rod zatrl, avesti novo: da bi ti bog iz sina naredil profesorja in is hčerke  učiteljico!
PREDLOG ŠTEVILKA 4
Zelene petstotake  prebarvati  v rdeče!
Razlog: opazili smo, da so posamezni petstotaki začell
zardevati   od   sramu   (diagnoza:   kompleks   manjvred-
nosti).
PREDLOG ŠTEVILKA 5
Nagovarjati   vodilne   kadre,   da   večkrat   potujejo   s
vlakom.
Razlog:   vlak  iztiri   redkeje   kot  avtomobil.
PREDLOG ŠTEVILKA 6
Negovati humor in zelene površine! Razlog:  najbolje se je smejati leže.
PREDLOG ŠTEVILKA 7
Uvesti splošno štednjo!
Razlog: če bi bila vsa ženska krila za tri centimetre
krajša, bi bil svet mnogo lepši in bogatejši.
PREDLOG ŠTEVILKA 8
Preprečiti vsem nasilnežem, ki bi radi (brez dovolil-nice)  prišli v komunizem.
MILOVAN  ILIC
Stran 19
Kruick pomenek z Dimčem Hristo-
vcm, predsednikon kulturne Vomi-
sije v Naselju
VSAK DAN ZA I\IAŠ
Navadno se srečamo le ob sobotah na plesu v Naselju. Dimče Hristov, absolvent AfU ne sme in ne more zamuditi tega ple-sa. Pride v rjavi bundi in nikdar nima toliko časa, da bi se do konca pogovoril. Taki so predsedniki...
Zdaj je pri vratih in kontrolira, če gre biijeterju delo tako od rok, kot so se do-menili, zdaj pred mikrofonom, kjer se pogovarja s člani orkestra ali pa »lovi« po menzi svoje ljudi, da bi jim naročil še kaj... Nič ne more uiti njegovim tem-nim južnjaškim očem in vse, kar stori, pomeni njegovo prizadevanje, da bi se štu-dentje dobro zabavali.
Toda za razgovor sva se domenila drug-je. Sprejel me je popoldan v IV. bloku in najprej sva pregledala ves arhiv. Vmes je potekal približno takle razgovor: »Kako si, Dimče?«
»Hvala! Dobro! Le precej dela imam s to kulturnozabavno komisijo. Ko sem pri-šel v Naselje pred dvema letoma, sem ve del samo to, da je vsako sobotp zvečer ples in da je v Naselju tudi knjižnica. Zdaj je pač nekaj drugega ... poglej...« je rekel in izvlekel iz mape lanskoletno poročilo. »Lahko se pohvalimo, da imamo sedem podkomisij, k: skrbijo za kultur-no in zabavno življenje študentov. Naš program dela pa zajema še javno tri-buno,  kjer bomo  vsak  torek predstavlja-
W
li znane osebnosti iz našega javnega, po-litičnega in kulturnega življenja. Na teh tribunah bomo razpravljali o problemih našega filma, o repertoarni politiki naših gledališč, o politionih dogodkih doma in v svetu in podobno«.
»Večkrat smo že opazili, da so za ta-ke prireditve, pa tudi za zabavne progra-me v Naselju med plesom študentje neza-interesirani«. »To v neki meri popolnoma drži,« je rekel Dimče. Toda tega smo sami krivi. Publiko si šele vzgajamo in tako tudi pričakujem, da se bodo naši študentje kmalu otresli predsodkov in tudi sami sodelovali pri naših programih. Prvo leto, ko sem prišel v Ljubljano, sem opazil to zadržanost. V Beogradu in v dru-gih študentskih centrih spontano sodelu-je pri prireditvah veoje število študentov, pri nas pa so dali že skoraj vse najbolje od sebe. Slovenci znate odlično naštudi-rati »Martina Luthra«, ne znate se pa za-bavati . . .«
»Koliko prireditev pa ste predvideli za letošnje leto?« sem se zanimal.
»Glede na možnosti in dosedanje uspe-he smo predvideli, da bomo imeli letos akrog 10 prireditev. Najbolj pa bi nas veselilo, Ce bi nam uspelo vključiti v na-še delo večino naseljašev. Kljub temu, da je nekdo študent gozdarstva, arhitek-ture ali tehnike, lahko sodeluje s svojimi prispevki pri naših prireditvah. Med temi je mnogo takih, ki so skriti talenti in dobri interpretatorji, pa se kot otroci sramujejo nastopiti pred našim mikro-fonom...«
»že lani ste imeli bogat program, pa — kot mi je znano — niste vsega izvedli. Ka  je zavrlo  delo?«
»Na papirju je vedno vse lepo,« se je nasmehnil, »za letos pa upamo, da nam bo uspelo več realizirati, ker smo po eni strani tudi obvezani. Razpolagamo z več-jimi vsotami denarja, kar bo pomagalo k temu, da bomo naši publiki nudili čim-več kulturnih užitkov in cimbolj kvalitet-ne nastope profesionalnih in amaterskih skupin.«
Tjadi tokrat si nisva vsega povedala, ko sem se poslovil. Dimče ima pa preveč dobrih idej, ki jih bo poskušal realizirati, če ne letos, pa takrat, ko bo v službi pri gledališču.
T.M.
Takole sta naseljaša izrabila počitek po kosilu. Drugi so pred tretjim blokom vneto igrali nogomet ali pa navijali za slabše ali boljše. Zdaj smo pred majhnimi počitnicami ob 29. novembru in če se bo vreme res obrnilo na bolje, bodo v Naselju spet tri dni brez odmora brcali žogo, kot  so  jo  pred  deževjem.  Jeseni  še  ni konec,  čeprav  nas
je sneg že prestrašil.
INTERFAKULTETNA KONFERENCA ŠTUDENTOV VETERSNE
PRIPRAVE IMA FESTIVAL
V soboto in v nedeljo v minulem ted-nu je bila v Ljubljani interfakultetna kon-ferenca študentov veterine, ki so se je udeležili gostje iz vseh univerz v Jugosla-viji, kjer se predava veterinarstvo: iz Beograda, Zagreba in Sarajeva. Letošnji prireditelji — ljubljanski študentje — so sprejeli okrog 35 udeležencev. Tovrstna konferenca je tradicionalna in jo prireja-jo spomladi in jeseni. Zadnja konferenca je bila v Zagrebu.
Osrednja misel ljubljanske konference je bila, kako organizirati II. festival štu-?, dentov veterinarške medicine, Sporazume-li so se, da bo letos festival v Zagrebu, prireditev pa bo združena še s športnimi tekmovanji, znanstvenimi in študijskimi prispevki ter kulturnim programom, ki ga mora prispevati vsaka fakulteta. Vsi ti trije prikazi dela študentov bodo tudi točkovani, kar bo dalo festivalu de-Iovni značaj. Poudarek bo na prispevkih s področja veterine, ki jih. bodo ^tudent-je predložili pred začetkom festivala po-sebni komisiji. Letošnji prireditelji misli-jo prirediti tudi razstavo fotografij, ki naj bo prikaz dela in življenja študentov veterine. Dokončno so se na konferenci domenili tudi za stroške festivala, ki si jih bodo proporcionalno, glede na število udeležencev, razdelili.
Razpravljali so tudi o finansiranju lista Veterinar, ki v nakladi 750 izvodov izhaja v Zagrebu in ima strokovni ter obvešče-valni značaj. List izdajajo študentje in ga
mbuna - glasllo Zveae Studentov — Izdaja univer/itetni odbor ZSJ — Oreia urednišk! odboi - Odgovorni urednik Jože Sušmelj; giavnl urednik Niko n<?a.i - Uredni*tvo tn uprava. rribuna Poliansk;, «11 telefon 30-123 - tekoči rat-un «00-1*3-567 - L^tHa oaročntna »OC dinanev. posame/m izvori 2(; dm Rokopisov m fofografp ne vra<*a-mo - rtsk CP Oelo. Lmbliana rom«K*#vn   I    tel    23-522
tudi sami finančno vzdržujejo. Doslej so ga finansirale vse univerze oziroma vete-rinarska združenja razen Ijubljanksega. Na tej konferenci so sprožili tudi to vpra-šanje in obvezali Ljubljančane, da mora-jo prispevati za list letno 15.00 dinarjev. Ker pa združenje veterine nima denarja, bo moralo zaprositi univerzitetni odbor za potreben denar. Upamo, da bodo štu-dentje veterine to pomoč dobili. Kakor vsak časopis, ima tudi Veterinar proble-me z organizacijo dopisniške mreže. V Ljubljani so osnovali odbor, ki bo skrbel za redno obveščanje uredništva v Zagre-bu. Študentje iz Beograda so predlagali, da bi v okviru Počitniške zveze zgradili dom študentov veterine. Stroški bi ne bi-li preveliki, saj so nekje v bližini Splita opuščene veterinarske postaje in bi si lah-ko študentje s prostovoljnim delom v razmeroma kratkem času uredili dosto jen počitniški dom
Ljubljanski študentje so predlagali, da bi letošnji partizanski marš organizirali po Dolenjski, ker poteka 20 let, odkar so začeli veterinarji na osvobojenem ozemlju načrtno delovati: zdravljenje transporta živine in kontrola živinskih prehrambenih artiklov za vojsko in civilno prebivalstvo. Ta marš naj bi bil združen tudi s stroko. Tako bi si udeleženci neposredno po festivalu v Zagrebu ogledali še naša farm-ska posestva na Dolenjskem, zlasti držav-no posestvo v Kočevju.
Tudi na tej konferenci so govorili o stopenjskem in reformiranem študiju in opozorili na razlike med fakultetami. V Beogradu predavajo (10 semestrov) po stari metodi še vedno po vrstah bolezni, pri nas v Ljubljani pa po modernem, na tujih fakultetah preizkušenem sistemu — po živalih. Dalj od razprave niso pri-šli, pač pa šo se zedinili v tem, da bodo za celotno državo vpeljali enotne učbeni-"ke — ne samo glede na obseg, temveč tu-di glede na kvaliteto.
vseh 105 študeatov veterinarske medi-cine, o katerih v našem listu že leta in leta nismo pisali, se bo moralo res potru-diti, da bo dostojno priredilo partizan-ski marš. Priporočamo jim — če v organi-ziranju tako množičnih prireditev nimajo dovolj izkušenj — da se čimprej lotijo organiziranj J in se povežejo ne samo s forumi v Ljubljani, temveč tudi s prebi-valci krajev, kjer bo marš potekal.
Od Maribora
SARAJEVO: Studentje prava so na-povedali boj proti negativnl tradiclji starejših kolegov. Letošnji bruci -teh je okrog 150 — so na sestanku združenja sklenili, da bodo vodili evidenco, kdo prihaja na predavanja in kdo ne. Poročajo, da ad sklepa te-ga sestanka pa do danes še ni nihče neopravičeno  izostal.
SARAJEVO: Cudna odloffitev. Delav-ski svet sarajevskega podjetja Stan-dard je odločil, da se zaradi novih ekonomskih mer odvzame štipendija študentki arhitekture (3. letnik) in absolventu P. V. Da so mnogi štu-dentj« zaradi različnih razloigov izgu-bili štipendijo, je razumljivo, nera-zumljiva pa je odločitev delavskega sveta, da to štipendijo dod«li študent-ki, ki se je vpisala v prvi letnik; njen oče namreč dela v podjetju Standard.
SUBOTICA: Podelili so prve diplo-me študentom ekonomij«. V veliki dvorani občinskega Ijuclskega odbora v Subotici je prejelo diplome I. stop-nje 77 rednih in 13 izrednih študen-tov. Od teh bo kakih 30 slušateljev nadaljevalo študij na II. stopnji. Pred dvema letoma se je na prvo stopnjo vpisalo 218 rednih in 178 izrednih štu-dentov.   Malo   jih   je   ostalo!    •
NOVI SAD: Remize septembrske-ga izpitnega roka je sledeč: da so izredni študentje pokazali boljše re-zultate od rednih, da je procentualna ocena izrednih študentov na filozof-ski fakulteti za celo oceao višja od ocene rednih študentov, da je na strojni fakultet! odstopilo od izpita samo 193 študentov, kar je v primer-javi s preteklimi roki povsem zado-voljivo.
BEOGRAD: Predsednik družabnega kluba na VPŠ v Beogradu ni delal razlike med lastno in društveno bla-gajno, kar je povzročilo občuten pri-manjkljaj v društveni blagajni. Vstop-nino od prireditev in plesov je hlad-nokrvno spravljal v žep; radio, gra-mofon in plošče pa je nosil domov In jih privatno uporabljal. Končno so ga Ie odkrili. V blagajni kluba je še 1.900 dinarjev, ki jih bado pora-bili   za   klubsko   življen.;^.
ZAGREB: Pred kratkim so v Za-grebu svečano odprli tri nove objek-te: ABH kabinet, dvorano za umet-niške razstave in komorno gledali-šče. Na otvoritvi so bili tudi visoki politični, kulturni in javni delavci Hrvatske.                                         H.
do