'“Pravica Glasilo Krščanskega delovnega If ud sl v a Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši-ieva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo Posamezna številka Din 1’—. ~ Cena: za 1 mesec Din 4’—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20'—j za inozemstvo Din 7*— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad. Telefon 2265. — Stev, čekovnega računa 14.900 Uveiavljaimo kolektivne pogodbe Danes, ko so razmere glede plač na našem delovnem trgu do skrajnosti razdrapane, ko ni v pogledu njihove ureditve nikake norme, na podlagi katerih bi jih mogli smatrati za vsaj malo stalne, je šele možno prav in pravilno oceniti vrednost in pomen kolektivnih delovnih pogodb. V času dobre konjunkture in pomanjkanja delavcev to vprašanje ne stopa tako močno v ospredje, ker je pač delovna moč dražja in tako tudi njena plača vsaj približno odgovarja življenjskim prilikam tistega, ki daje svojo delovno moč v najem. V času krize pa je vse to postavljeno na glavo. Vsak se hoče z njo kolikor bolj okoristiti. Vse je pasivno. Tudi tista podjetja, ki prav tako delajo kot v normalnih razmerah in je javna tajnost, da nosijo dobičke preko meje. V takih časih je zamanj govoriti o morali, pravici in poštenju. Kajti vsak skuša na račun koga drugega izviti iz teh razmer zase kar večje koristi. Vsa peza te čestokrat umetno ustvarjene krize se zvrne na delavca — konsumenta. Delavstvo se plačuje s sramotno nizkimi mezdami. Pri vsaki ugotovitvi, da je pri takih plačah že iz fizičnih razlogov nemogoče vzdržati, je odgovor: Ako vam ni prav pojdite, dobimo drugega, ki bo cenejši. Zato je čas, v katerem se nahajamo pravo trpljenje za široke plasti delovnega ljudstva. Da si pribori košček kruha in tako vsaj za silo rine dalje, je pripravljen prevzeti delo pod vsakimi pogoji. Ne meni se za to, da je moral to mesto odstopiti nekdo drugi, ki je gotovo prav tako, če še ne bolj potreben, kot on. Bomba za vsakdanji kruh je tedaj v takih časih kruta in neusmiljena do skrajnosti. Toda med temi je mnogo takih, kakor med podjetniki, ki s tem stanjem špekulirajo. V tem kaosu, ko vlada popolna anarhija in se posameznik smatra samo za objekt izrabljanja, je tedaj ibolj kot kedaj prej potrebno, da delavstvo uveljavlja kolektivne delovne pogodbe. Te kolektivne pogodbe namreč niso samo regulativ, s katerim se plače in delovne razmere normirajo, ampak so izraz moči in delavske skupnosti, ki preko nje tudi kriza ne najde poti. Saj imamo dnevno nešteto primerov, da se plače znižujejo brez vsakega pravega vzroka, ne da bi pri tem dotični pomislili na to, da s tem sami sebi in vsemu gospodarstvu izpodrezujejo tla. To pot, ki gre danes naše gospodarstvo, ki stiska tam, kjer bi iz gospodarskih in fizičnih razlogov najmanj smelo, je zato tudi sebe več ali manj zapisalo poginu. Sicer pa kdo danes misli na to, Katastrofa v rudniku Kaka n j Za strašno rudniško nesrečo dne 4. januarja t. 1. v Duchovem na Češkem so prišli na vrsto naši najožji tovariši rudarji rudnika Kakanj v bližini Zenice v Bosni. V soboto, dne 22. t. m. je točno ob tričetrt na 14 nastala v revirju Stara jama rudnika Kakanj strahovita eksplozija. V vsej okolici se je culo votlo bobnenje, nakar se je začel dvigati gost oblak dima, ki je prestrašenim rudarskim družinam dal razumeti, da se njihovi očetje, globoko pod zemljo, bore s smrtjo. Vse je liitelo k rudniku, kjer so iz zadimiijenih rovov prihajali rudarji, katerim se je posrečilo uiti. Bledi kot smrt in brez besed so hiteli na sveži zrak. V rovu je ostalo okrog 130 rudarjev, kateri so po vsej verjetnosti vsi zapisani smrti. Do katastrofe je prišlo vsled tega, ker se je vnel plin metan, kateri je potem povzročil eksplozijo. Reševalna dela so se takoj pričela in so rudarji, ki so se rešili kljub temu, da so bili od strahu in naporov vsi strti, takoj oprijeli reševalnih del. Na pomoč pa so (prihiteli tudi rudarji iz sosednih rudnikov in sicer iz Zenice in Kreke. Reševati pa so mogli samo mrtve zoglenele tovariše. Pred rovom so se odigravali strahoviti prizori. Ker so vsa trupla zoglenela, ima komisija težko delo, da ugotovi identiteto nesrečnih žrtev. Doslej so jih potegnili iz rova 52, katere so položili skupno na mrtvaški oder v rudniški dvorani. Usoda ?8 rudarjev pa še ni znana. Rešiti so se mogli samo oni, ki so bili bolj na koncu rova. Za časa eksplozije je bilo v rovu 221 rudarjev, od katerih se je dosedaj rešilo 91. Vsa okolica tuguje nad izgubo toliko dragocenih življenj. V torek se je vršil prvi pogreb nesrečnih žrtev. Na kraju nesreče je ves čas navzoč minister za gozdove in rudnike dr. Ulinanski in ban drinske banovine dr. Popovič. Dr. Ulmanski je izjavil, da bo vlada storila vse, da zagotovi preskrbo družin ponesrečenih rudarjev. Poleg tega bo dala podporo tudi drinska banovina. V rudniku Kakanj, ki leži v bližini Zenice in Kreke, je bilo zaposlenih nad 1000 rudarjev. Med njimi so bili večinoma Slovenci in Zagorci. Rudnik je imel dovolj naročil in sicer za železnico in rečni promet. Delalo se je na tri izmene. Premog je izredno dober in ima do 5.300 kalorij. Katastrofa, ki je zadela naše rudarje v Kakanju, je ena izmed največjih v Evropi. Vse delavstvo žaluje nad tako tragično izgubo očetov rudarjev, ki so postali žrtev te dosedaj nepojasnjene katastrofe. da bi koristil splošnosti. Tudi, ako bi mogoče pozneje imel od tega škodo, samo da je danes dobiček, kaj jutri . V takih razmerah je treba pri delavstvu podvojenih moči, ki morajo biti jez, da se po-gubonosni val ne samo radi delavstva, marveč tudi radi vsega gospodarstva, ustavi. Žal, da pri nas tega nismo znali uveljaviti, razven s par izjemami. Prešibki so bili naši sindikati in premalo je bilo v njih dograjenih borcev, Soc. gospodarske zanimivosti 'Produkcija premogovne industrije v Porurju je 'V času od leta '1924 do 1927 porastla »a 26 milj. ton, v istem ča^ij pa je padlo število zaposlenih rudarjev za 24.000. Racionalizacija in priganjaški akordni sistemi. ki bi to znali uveljaviti. Pa tudi delavstvo samo je premalo dalo na skupnost in svojo moč. Ti težki časi nam dajejo dovolj velik nauk, da je mogoče varovati in uspešno braniti naše delavske interese le v skupnosti, Ta skupnost se živo odraža v kolektivnih delovnih pogodbah, ki so izraz in dokaz našega dela in naše moči. Zavihajmo rokave in to, kar smo zamudili, vsaj sedaj začnimo resno in temeljito popravljati. Zamudili smo že itak več kot preveč. Najnovejše visoke talilne peči so tako zgrajene, da 30 delavcev, na vsaki izmeni 10, producirajo 300.000 ton surovega' žel6za; na 1 delavca odpade tedaj 10.000 ton letno. V letu ,1900 je bilo za produkcijo ene tone železa treba 70 delavnih ur, v letu 1929 pa samo še 13. Nevzdržne razmere v tovarni Remec na Duplici 2e od vsega početka je bilo to podjetje na glasu lcot skrajno reakciarno, v katerem vlada popolni absolutizem delodajalca. Delavske težnje v tem podjetju niso nikdar prišle do veljave. Delavska socialna zaščita se v celoti briskira. Delovni in plačilni pogoji so naravnost sramotni. Dogaja se, da delavka za 12 dnevno akordno delo ni prejela nikake plače, ker njen zaslužek ni zadostoval niti za kritje odtegljajev. Gospodje delodajalci so odrejali ponovne redukcije že itak malenkostnih plač, medtem pa uvajali 12 in celo 14 urni delovni čas. Delavstvo je le z velikim naporom in samozatajevanjein prenašalo gmotne in moralne krivice, ki na nje naravnost dežujejo. Namesto pcjštene plače za pošteno delo se je delavstvo šikaniralo. Delavstvo za velikonočne praznike ni prejelo nikake plače, tovarna je izjavila, da nima denarja. Šele tretji teden po veliki noči, to je 21. aprila je podjetje izplačalo delavstvu samo enotedenski zaslužek in še to na tak način, ki nima primere. Delavstvo, kateremu so se pridružili tudi vsi mojstri te tovarne, je v soboto, dne 21. aprila opoldne po končanem delu zborovalo z namenom, da enotno protestira proti krivičnim razmeram, in da stvori enotno obrambno fronto zoper nevzdržne razmere. Izplačilo zaslužka je bilo določeno za ob pol 2 popoldne. Ker se je delavstvo radi zborovanja za nekaj minut zakasnilo, jim podjetje ni hotelo izplačati zaslužka, temveč se jim je reklo, da naj pridejo po denar šele popoldne ob 5. To je vsekakor višek predrznosti in šikaniranja delavstva. Delavstvo je moralo čakati 4 tedne na svoj skromni zaslužek po krivdi podjetja in še sedaj ni prejelo vsega zaslužka, ampak samo tisto, kar bi moralo prejeti že pred veliko nočjo. Tako je moralo delavstvo lačno in trudno čakati ves popoldan na izplačilo zaslužka. To sp pravi, da se podjetje naravnost norčuje iz delavstva in ga namenoma izziva. Delavstvo pri izplačilu ne dobi ni-kakega izplačilnega izkaza, tako, da niti ne ve, koliko zasluži in koliko znašajo posamezni odtegljaji. Delavstvo je na svojem zborovanju odločno protestiralo proti takim srednjeveškim metodam. Delavstvo poziva tudi oblasti, da tem razmeram in briskiranju državnih za- Živilshi delavci Slovenska Bistrica. V nedeljo, dne 29. apr. se bo vršil ob 8 dopoldne v gostilni Rastei-ger v Slov. Bistrici ustanovni občni zbor naše strokovne skupine. Občnega zbora se bo udeležil zastopnik ekspoziture JSZ iz Maribora. Vsi tovariši ste vabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite. Nameščenci Iz nameščenske organizacije. Te dni ste prejeli pismene opomine, po katerih nam čimprej pošljite članarino. Ce bi vkomu pošle položnice, naj takrat, ko odpošlje zadnjo, na zadnji strani napiše, da naj se mu pošljejo druge. Tako sporočilo nič ne stane. Ce je kdo mnenja, da se ga tirja za preveč mesecev, naj ravnotako sporoči na položnici. Pozivamo Vas, da gotovo takoj storite svojo dolžnost, ki jo ima vsak član do svoje organizacije. Nam ne gre za suho koiiov ukrenejo potrebno. Podjetje vzdržuje stalno odpoved vsega delavstva tako, da ga vsak čas lahko odpusti. Način, kako to podjetje postopa z delavstvom, nam pove sledeči razglas, katerega je izdalo podjetje dne 18. aprila 1934. Ta razglas se glasi: »Vsled stalno padajočih cen naših izdelkov in čim dalje večjih stroškov za nakup potrebnega materiala, se bodo od 26. aprila t. 1. odbitki zvišali in sicer: 1. pri vseh akord, cenah od dosedanjih 28 na 50%. Eventuelno čezurno delo je v tako preračunanih zaslužkih kakor dosedaj vključeno. 2. Pri urnem zaslužku se poviša dosedanji odbitek od 18 na 45%. 3. V vseh leščarnah (grundimi in pre-politirni) ostanejo cene nespremenjene, material se pa bo zaračunaval po 14 Din za špirit in Din 18 za polituro. 4. Vsled težkega sedanjega stanja se mora z vsem materialom kar največ mogoče štediti, da se obranimo vsaj nepotrebnih izgub. Ves porabljeni material se bo v vseh ostalih oddelkih zaračunaval tako, kakor stane podjetje po režijski ceni. Vendar pa se bo pazilo na to, da bo vsak pri pravilni izrabi materiala prišel na zgoraj navedene zaslužke. 5. Gornje določbe veljajo smiselno tudi za vse v mesečnih plačah. 6. Kdor 26. aprila 1934 brez opravičbe izostane iz dela, se smatra, da je definitivno izstopil iz naše službe. Podpis tega razglasa: Vlado Remec, za podjetje Remec & Comp., Duplica.« Ali ni to jasen dokaz, kako podjetje far-ba delavstvo. Z vso rafiniranostjo se hoče delavstvo slepiti, da so doklade za nadurno delo že vštete v akordnih cenah. Delavstvo mora potrebni material kakor špirit, politu-re itd. kupovati od podjetja. Tudi pri tem se dogajajo nepravilne manipulacije v škodo delavstva. Kajti nihče nima vpogleda, kako plačuje tovarna sama ta material, delavstvo ve samo to, kako se njemu zaračunava. Delavstvo teh razmer ne mpre več prenašati, ker presegajo že vse meje pravičnosti in določb delavske zaščitne zakonodaje. — Vsled tega je delavstvo na svojem zborovanju dne 20. in 21. aprila soglasno sklenilo, da se bo zoper te razmere postavilo v odločno borbo. Delavstvo se je kompaktno organiziralo deloma v Jugoslovanski strokovni zvezi, deloma v Narodni strokovni zvezi, ki bosta vodili to borbo do konca. število članstva, ampak da so vsi aktivni, tudi v tem, da sproti poravnajo članarino. Sami ste opazili, da je »Delavska Pravica« vsakokrat zastopana po člankih za naše člane, ki je bila prej precej mrtva. Želeti je le, da bi tudi člani iz drugih krajev napisali kaj važnega za s Voj stanovski list. Vsak mesec moramo pa tudi obračunati za »Del. Pravico« za vse člane, ki list prejemajo. Blagajna bi pa preveč trpela, če bi nekateri člani morali plačevati za druge. Zato: Zavednost in doslednost nad vse! Blagajnik. Papirničarji Vevče. Na 1. maja se bo vršila ob 8 zjutraj sv. maša za umrle člane skupine v župni cerkvi v D. M. v Polju. Pridite! Spomin za umrle borce naj nam bo drag in v tem_ca.su edina vzpodbuda v borbi za naše vstajenje. Čitaj in širi „Delavsko Pravico“! Viničarski vestnik Občni zbor viničarjev v Jarenini. Bolj majhna, vendar pa zelo jaka četa borcev naše strokovne organizacije, že osem let sem vztraja in kljubuje tu v Jarenini. Vse grožnje in nasprotstva jareninskih posestniških magnatov jih niso strle. Zakaj, jareninski strokovničarji dobro vedo, da brez organizirane skupnosti niso nič in za obrambo svojih pravic ničesar ne dosežejo. Zato kot en mož drže skupaj, kot malokje. V nedeljo 22. aprila se je tu vršil osmi redni občni zbor skupine. Po svoji udeležbi je pokazail, kako prodira naša misel v vedno širši krog, da vstaja zavest in stanovski delavski ponos našega viničarja tudi tu v gorenjem delu Slovenskih goric. Samo taki, ki se zanesejo le na svojo lastno moč, se tudi zavedajo svojega človeškega dostojanstva, katero njim kot enakovrednim v človeški družbi gre in so zategadelj ponosni na svoj delavski poklic, zato samo taki, morejo strokovno organizacijo pravilno pojmovati in se tudi v njej udejstvovati. Pijanci, šleve, po-lovičarji v značaju, pasje pohlevni in klečeplazci, osobito to pred svojimi službodajalci, ne bodo nikdar zmožni razumeti pravega namena in borbe svoje strokovne organizacije. Zato vsi taki tudi niso naši člani in ne bodo, dokler se ne spametujejo, in ne spreobrnejo. Zato tudi taki viničarji nikdar ne morejo biti pijonirji in zidarji naše boljše bodočnosti, marveč ravno vsi neorganizirani in mlačneži, so povsod največja ovira in zapreka vsakemu napredku k izboljšanju in to mnogo bolj, kakor je ves kapitalizem, in vsi krivični delodajalci. Dosedaj je bil ta ohčni. zbor. eden naj- , lepših in vkljub dejstvu, da se je tik pred zborovanjem odpovedal prostor v društveni dvorani po jareninskih posojilniških očetih, katerih večina ima v tem še premoč. Dotični hočejo veljati za krščanske može, kakor pa je samo iz tega razvidno, pa pravega krščanstva daleč ne poznajo. Tistega in tistih viničarjev, ki so njim delali in garali, že od nekdaj do danes za same drobtinice, ne poznajo. Viničarji so se iz dneva v dan, vedno bolj potapljali v svoje uboštvo radi premajhnega plačila, da so zato njihovi gospodarji lažje oziroma boljše »gospodarili« in da so povrh vsega še lahko nalagali redno svoje vloge v hranilnice. Viničar je obubožal, drugi obogateli. Sedaj pa se še morajo seveda takim, ki so sami ostali na slabšem, da so drugi dobili boljše, povsod vrata zapirati tako tudi v društvene domove, da postane pravičnost in ljubezen do mamona do zlatega teleta, tem popolnejša. Radi zborovalnih prostorov samih, pa to delovanja naše skupine nič ne moti. Saj smo zborovali! In ravno jareninski viničarji smo že vajeni zborovanj v katakombah. Kdor se samo spomni naših zborovanj v prvih letih, ko smo še sejali seme naše organizacije. Kako so tovariši in tovarišice posedli vse po »hobelpanku« in gor po deskah, eni pa so stali v žaganju in v strugetinah v mizarski delavnici revnejšega jareninskega mizarja, ki nam je prostor dal, dočim so v soseščini stale ponosne stavbe in domovi s praznimi prostori, kjer pa za viničarja delavca, ker pač ni posestnik, še danes — »Prostor ni dovoljen!« Za ta občni zbor pa nam je postregel naš častiti gospod kaplan z lastno sobo ter mu bomo viničarji za to nesebično uslugo vedno hvaležni in udani. Pravilno! Viničarji iz vinograda Gospodovega in mi iz vinogradov smrtnih ljudi, bi morali skupaj držati in se vzajemno medsebojno podpirati po vseh močeh_ in talentjh. Zal, da to sme biti prav malokje, ker pač nadrejenim, tako enim, kakor drugim, taka resnična in dejavna krščanska vzajemnost ni nekam po godu. Ne gre njim to v materijelne račune. Občni zbor je vodil predsednik skupine tov. Roj Karel. Tajniško poročilo je podal tov. Ferk Janez, blagajniško Stozer Franc, za nadzorstvo pa Ferlinc Ivan. Daljši referat o položaju viničarskega stanu, o viničarskem vprašanju in o veliki nalogi strokovne organizacije, je podal tajnik zveze tov. Peter Rozman. V imenu limhuske skupine je pa vzpodbudno pozdravil zborovalce ondotni od- Naša mladina in obrtno šolstvo Nedeljski pouk na strokovno nadaljevalnih šolah bornik tov. Štraus, kateri je tudi prav za prav ustanovitelj jareninske skupine. \ 1111-čarje oil Sv. Jakoba v Slov. goricah je zastopal tov. Berlič Jurij. Občni zbor je imel značaj solidarnosti vseh viničarjev od daleč in blizu. V odbor so bili izvoljeni tovariši: Roj Karel, Berlič Jurij, Ferk Janez, Stožer Franc, Muhič Peter. Namestniki: Žmavc Rudolf, Gornik Franc, Stožer Viktor. V nadzorstvo: Ferlinc Ivan, Pehan Ferdo in Golob Franc. Sami najboljši viničarji, kateri jamčijo za napredek naše organizacije v Jare-nini. Tovariši! Le pogumno naprej, naša pot je pravilna, ker nas vodi ideja krščanskega socijalizma! Kovinarji Koroška Bela-Javornik. Na delavski praznik 1. maja se vrši ob 7 zjutraj sv. maša za umrle člane skupine. Pri maši poje moški zbor. Udeležimo se sv. maše, da tako^ počastimo spomin naših pokojnih tovarišev in praznujemo svoj delavski praznik. Kakor smo slišali v nedeljo na shodu, se bližamo zaključku kolektivne pogodbe. Pretekli teden so bile obratne razprave za Javornik večinoma zaključene. Ostalo je se 7 nerešeniji točk. Upamo, da bodo tudi te ugodno rešene za delavstvo. Tako bomo imeli za 1. maj kolektivno pogodbo že zaključeno, s tem dnem namreč poteče prejšnja pogodba. Brošurica »Priročnik« se dobi pri tov. tajniku. Delavci, segajte pridno po tem delavskem katekizmu. Oblačilno delavstvo Škofja Loka. Na splošno željo članstva priredi naša skupina 6. maja, J;, j. prvo nedeljo v maju, izlet na sv. Jošt. Ker bo to naš prvi skupni izlet, naj bi se ga po intoz-nosti udeležili vsi člani in članice. Z