Poitnina plačana v gotovini.
it. 30.	V Ljubljani, dne 28. julija 1921
Leto III.
Glasilo »Samostojne P kmetijske stranke sa Slovenijo".
Ishaja vsak četptek. Naročnina: ce\oletno..................K 50- P09 amezna številka............ p !•—	Kmet, pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam!	Inserati: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: uradne razglase..........	. K 1-— . „ t-50 . „2--
Uredništvo in upravništvo lista fe v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca).			
Za ruši tel je ali proti rušiteljem reda,
Skoro zaporedna atentata sta postavila vso javnost in vse stranke pred alternativo, da jasno in odločno povedo, ali so s tistimi, ki hočejo zrušiti s toliko krvjo pridobljeno svobodo, ali pa z onimi, ki hočejo red, ki hočejo narod obvarovati pred pokoljem.
Za rušitelje ali proti rušiteljem reda, za državo ali proti državi, za narod ali proti narodu, to so danes vprašanja, na katera morajo odgovoriti vse stranke.
Nikakor pa ne zadostuje, če se izjavi kdo samo za ali proti. Stvari so se danes razvile že tako daleč, da mora vsakdo, ki se je odločil za eno ali pa drugo plat, nositi tudi vse posledice svojega stališča.
Ne samo zaradi tega, ker to zahtevata čast in poštenje, temveč tudi iz egoističnih strankarskih ozirov, ker r političnem boju zmaga samo tisti, ki je jasen in dosleden, ker samo tako politiko morejo razumevati mase.
Oba atentata sta dokazala, da hočejo komunisti z nasiljem zrušiti našo državo. Dokazala pa sta celo tudi, da so komunisti ne samo teoretično, temveč dejansko na delu, da se to izvrši. Naloga vsakega državljana je zato, da se bori proti rušiteljem reda. Še večjo nalogo pa ima država sama, ki mora zatreti tako nevarno gibanje. In tako prihajamo do obznane, ki jo je utemeljil morilec v Delnicah.
Prihajamo pa še do nove točke, do stališča strank do obznane. Doživeti smo neverjetnost, da so zastopniki katoliške stranke glasovali proti obznani za komuniste. Doživeli smo dalje čudo, da so narodni socialisti nastopali proti obznani za rušitelje naše narodne države. Danes je dolžnost obeh strank, da revidirata svoje stališče, ker odločiti se morata končnoveljavno, ali sta za rušitelje ali proti rušiteljem države. Nobeno slepomišenje ne pomaga. Narod bo sodil samo po dejanjih, kdo podpira tiste, ki hočejo poboj, ki hočejo meščansko vojno in kdo je za one, ki hočejo red v državi.
Važna naloga pa postaja tudi za delavski razred. Večino komunistične stranke tvorijo delavci. Spričo
naših razmer je nevarnost, da more pasivnost delavstva v boju z rušite-lji države provzročiti silno težke odredbe za ves delavski razred. Zato apeliramo na razsodnost delavcev, da nastopijo s tako odločnostjo za .državo, da bo onemogočeno vsako reakcionarno gibanje proti njim.
Nova dolžnost pa nastaja tudi za vladajoče stranke, ki morajo izvesti zakone, ki bodo zadostno zaščitili državo. Jasno je, da bodo naperjeni ti zakoni proti skrajnji levici, prav-tako jasno pa je tudi, da morajo veljati tudi skrajnji desnici. In še bolj gotovo je, da ne smejo novi zakoni, ki uničijo nasilje levice, roditi nasilja desnice.	,
Mi kmetje smo sredina obeh bo-jujočih se razredov. Mi smo stan dela in zato smo proti izkoriščevalcem. Ker smo pa tudi kot delavni razred za pravice dela, zato smo za red in proti vsem, ki hočejo kakršnokoli nasilje. Čast zakonu in pravici, boj vsaki diktaturi, to je naše geslo, ki nam omogočuje, da zavzamemo pravo stališče, zlato srednjo pot med obema skrajnostima.
Bili bi pa neoprostljivi polovi-čarji, če bi se ustavili samo pri enostranskih odredbah proti razdiral-cem družbe. Naše delo bo popolno šele takrat, kadar bomo z uspehom nastopili proti vsemu onemu, kar ustvarja podlago, iz katere nastajajo nasprotniki države.
Sila in privlačna moč komunizma £>bstojita pred vsem v neurejenosti razmer in iz tega izvirajoče splošne nezadovoljnosti.
Zato nastopa proti razdiralnim elementom najbolje oni, ki je za red in za zakonitost. S sprejemom ustave je dana podlaga za zakonitost. Za rušitelje reda, za atentatorje je tisti, ki je' proti ustavi! Poštena stranka prizna to in narodna stranka se ravna po tem tudi brez atentata. Ali moramo res biti glede NSS. in SLS. vedni pesimisti?
Urejenost države bo sama od sebe končala nezadovoljnost. Toda življenje dokazuje jasno, da je za vsako stvar potreben čas, in zato je ali zloben ali glup tisti, ki hoče, da se čez noč odpravi nezadovoljnost.
Vse pomanjkanje izvira iz premajhnega dela in prevelikega trošenja vsega blaga med vojno. Zato odpravimo pomanjkanje samo z delom, varčnostjo in skromnostjo. Poštenjak pove to ljudstvu, hujskač in brezvesten demogog pa mu to prikrije.
Niso vsega zla krivi samo kapita listi in verižniki, ampak,- tudi ljudstvo samo ima svojo krivdo, in na svetu ne bo bolje, dokler ta resnica, ki izhaja iz socialne pravičnosti, ne prodre povsodi.
To je treba enkrat povedati in kdor se ustraši te resnice, je hujskač in demagog, ki je v vrstah škodljivcev naroda.
Hujskaštvo je pri nas silno raz vito, kakor je to vedno pri narodih, ki niso politično zreli. Kdor hoče blagor ljudstva, je proti hujskačem, ker hujskači so tisti, ki u-stvarjajo atentatorje.
Naj se borimo proti razdiralnim elementom kakorkoli, naši uspehi bodo le nezadostni, Cc nas ne bo vodila v vsem ljubezen — ona visoka in plemenita ljubezen, ki gore premika, ki dela Čudeže. Zato skrbimo najbolje za državo in za svoje blagostanje, če gojimo ljubezen do naroda in do domovine. Stranke, ki to delajo, skrbe za red v državi, stranke pa, ki tega ne delajo, so za rušitelje reda.
Za ali proti! Javnost in stranke se morajo odločiti. Slava narodu, če bo zmagal pri vseh le ozir na njegov interes, gorje pa narodu, če bo zmagal ozir na stranko, kajti ozir na stranko je stvoril današnje atentatorje Jn ozir na stranko je eden največjih vzrokov vsega gorja.
Zato pa smo za narod, za ljudstvo in zato za — red in zakonitost!
Storite svojo dolžnost!
Z mogočnim nastopom in s požrtvovalnim delom je uveljavila «Samostojna kmetijska stranka* pravice slovenskega kmeta. Ni sicer še dosežena popolna zmaga, kajti še vedno so močni oni, ki sede na tilniku slovenskega kmeta, toda zarja zmage se nam že blišči nasproti, če v zadnjem hipu ne popustimo od sV&jega dela. Zato naj store svojo dolžnost vsi, v službi katerih nastopa «Samostojna
kmetijska stranka», zato stopi na plan slovensko kmetiško ljudstvo!
Izvojevane so prve zmage in uveljavljeno je načelo, da razpolagaj s kmetiškimi izdelki le tisti, ki jih z znojem in z žulji pridobiva. Toda tudi najmogočnejša zmaga se more izgubiti, če ne skrbimo za njeno utrditev, če obstanemo sredi pota. Kmetovalci! Zategadelj naprej po začrtani poti, zato v boj za naše svete pravice! Zato podprite tiste, ki so nositelji našega boja! Zato storite svojo dolžnost do «Samostojne kmetijske stranke»! Podali smo Vam v svoji zadnji številki bleščečo bilanco dela SKS., kokazali smo Vam kako koristno in plodonosno je bilo njeno delovanje. Postanite vredni njenega, dela, izkažite se kot možje, ki ne prejemate darov, in s svojim delom za stranko se oddolžite njej!
Ne samo kot možje ste dolžni to storiti, temveč tudi kot pametni gospodarji! Dobro čutite, da smo šele v začetku kmetiške osamosvojitve, in sami veste, da bo izgubljeno vse, če odnehate tik pred zmago. Sebi in svojim potomcem pripravite neizmerno gorje, če jih oropate sadov zmage. In to storite, če nev izvršite vseh svojih dolžnosti, ki jih imate do stranke.
Sramotno bi bilo za slovenskega kmeta, če bi obveljal očitek, da so trikrat slabeje stoječi delavci požrt-vovalnejši za svojo stranko kakor pa kmetje. Tisto zavednost, ki jo ima slovenski delavec, mora imeti tudi slovenski kmet — to bodi njegova častna dolžnost! Toda nele prav tako zavednost mora pokazati slovenski kmet, temveč še celo večjo, kajti delavec brani samo svoje razredne težnje, kmet pa svoj stan in svojo zemljo. Zavoljo zemlje bodite dobri strankarji, zaradi zemlje storite svojo dolžnost, da bo Vam tudi zemlja dalo tisto, kar potrebujete!
Sredi boja smo in podležemo, če smo brez orožja. Naše prvo orožje pa je «Kmetijski list». Zato skrbite za njegov procvit! Prirejajte veselice v korist tiskovnega sklada naše stranke, pridobivajte listu nove naročnike, bodite pridni in zvesti dopisniki, ne opustite ničesar, karkoli je v korist listu!
In ko ste storili vse, kar je bilo v Vaši moči, tedaj zberite še enkrat vse svoje sile in prinesite na oltar naše
visoke misli vse, kar je v Vaši sili! Ne pozabite: Stoletne krivice hočemo končati, za kar sta potrebna velikansko delo in brezmejna požrtvovalnost!
Pred zmago je boj in napor. Sramota tistemu, ki se iz malodušja ali lenobe ustraši ovir, ker zapravil je srečo!
Toda slovenski kmet je bil močan dovolj, da se je izkopal iz sužnosti, slovenski kmet je bil ponosen dovolj, da je pričel boj za Staro pravdo. Za, radi tega tudi verujemo v Tebe, slovenski kmet, in upamo, da čuješ naš klic, da storiš svojo dolžnost.
Sredi boja smo in sredi boja, kmetovalci, Vam kličemo: Vztrajajte v boju, ne zapustite naših vrst!
Izdajalec kmetske misli je, kdor ne stori svoje dolžnosti!
Zato kmetje, na plan! Zato pristaši, v boj za našo pravdo! Zato v boj za našo zmago!
. Jugoslavija poljedelska država.
Glasilo češke poljedelske stranke «Venkov» je dne 1. maja t. 1. priobčil pod gorenjim naslovom zanimiv članek, ki ga je spisal znani prijatelj Jugoslovanov g. d r. J u r i Kralj. Ker je članek poučen tudi za nas, ga prinašamo v celoti. Članek se glasi:
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ima na svojem ozemlju primeroma več poljedelcev kakor naša Slovaška in Prikarpatska Rusija. V Jugoslaviji se peča 80 odstotkov prebivalstva s poljedelstvom, pri nas na Češkoslovaškem pa največ 42 odstotkov. Zatd imamo manj kmetovalcev, toda dovolj spretnih obrtnikov in strokovno izobraženih tvorniških delavcev, katerih Jugoslaviji primanjkuje. Vzlic temu, da ima Jugoslavija večjo površino (blizu 270.000 km2 proti 140.576 kma) kakor češkoslovaška republika in
dasi je pretežna večina prebivalstva-poljedelska, bi se vsakdo motil, če bi mislil, da ima Jugoslavija posebno velike preostanke poljedelskih proizvodov. Poglejmo le statistike Jugoslavije iz leta 1910. in češkoslovaške republike iz leta 1910. in leta 1920., ki nam pokažejo, da je češka zemlja bolj obdelana in izkoriščana kakor jugoslo-venska.
Češkoslovaška ima 6,514.000 ha, to je 45 odstotkov vse površine, njiv in 186.000 ha vrtov, Jugoslavija pa 391.000 ha. Vinogradov Češkoslovaška 40.850 ha, Jugoslavija 357.000 ha. Travnikov Češkoslovaška 1,427.000 ha, Jugoslavija 2,039.000 ha. Pašnikov Češkoslovaška 1,257.000 ha, Jugoslavija 3,437.000 ha (!), Gozdov je na Češkoslovaškem 5,005.000 ha, to je 33 odstotkov vse zemlje, v Jugoslaviji pa 7,275.000 ha, to je 32 odstotkov vse zemlje.
Te številke nas morajo presenetiti, če pomislimo, da je Jugoslavija pri-
Po sprejetja ustave.
(Napisal dipl. agr. A. Jamnik.)
Božji previdnosti se zahvalimo, da imamo po dveh in pol letih v Jugoslaviji vendarle državno ustavo, t. j. oni državni temeljni zakon, na podstavi katerega se bodo izdelovali vsi nadaljnji zakoni.
Vsa nezadovoljnost ljudstva in vsaj navidezno slabo funkcioniranje zlasti uprave sta izvirala odtod, ker smo imeli v državi doslej v veljavi cel tucat različih zakonov tako srbskih, madžarskih, avstrijskih, bosan-sko-hercegovskih, črnogorskih in deloma celo turških. Kako naj bi mogli tu pričakovati dobro in hitro delovanje?
Po ustavi prične iz konstituante pretvorjena zakonodajna skupščina izdelovati zakone, ki bodo veljali za vso državo in v vsakem delu države enako.
S sprejetjem ustave je tedaj storjen prvi korak k redu, prvi korak na bolje.
Hvaležni moramo biti vsem onim strankam, ki so delale na to, da je bila ustava v primerno kratkem času sprejeta. Seveda se kritizira ustava z raznih strani. Eni pravijo, da je nadvse dobra, drugi zopet trdijo, da je za nič. Jaz pa pravim, da ga ni med nami učenjaka, ki bi kar hitro mogel
bližno dvakrat tako velika kakor naša republika. Posledica tega je, da se v Jugoslaviji vsled male ploskve njiv pri manjših letnih pridelkih na hektar tudi manj pridela kakor v naši republiki. Prvo mesto zavzema v Jugoslaviji koruza, posebno v njenem severnem delu, na Hrvaškem, v Slavoniji in Srbiji, s katero je zasejanih kakih 35 odstotkov njiv. Iz letnega pridelka 36,570.000 q (v republiki samo 2,290.000 q) porabi Jugoslavija okoli 15,000.000 q, ostanek se izvozi. Zategadelj pridela Jugoslavija pšenice in rži samo 24,700.000 q na obsejanih 2,085.000 ha, češkoslovaška republika pa jih pridela 24,650.000 q na površini 1,536.000 ha, tako da ostane Jugoslaviji za izvoz kake 3,120.000 q žita.
Krompir se prideluje v Jugoslaviji v manjših množinah, okoli 15,137.000 q proti našim 77,490.000 q, ker je pri nas krompir najvažnejša hrana prebivalstva, posebno v hribovitih pokrajinah. Razmeroma se seje v Jugoslaviji malo
stročnic in sladkorne pese kakor tudi drugih okopavin, katere so pri nas zelo močno razširjene.
Kultura tobaka je na jugu močno razširjena in v tem oziru stojimo mi daleč za njimi. Samo Bosna in Hercegovina sta pridelali v letu 1910. 36.000 q tobaka.
Vzrokov, zakaj sta pridelek in donos gospodarstva v Jugoslaviji manjša kakor pri nas, je več, in sicer na prvem mestu pomanjkanje naprednega gospodarstva. Le v nekaterih pokrajinah severne Jugoslavije, kakor v Sloveniji, Hrvaški in Slavoniji, Vojvodini, enem delu Bosne in Hercegovine ter v krajih, ležečih v bližini železnic, se njive bolj obdelujejo in tudi gnoje. Tamošnji kmetje uporabljajo boljše orodje in tudi stroje ter se poslužujejo, sicer v manjših množinah, tudi umetnih gnojil, da dobe na ta način več in boljših pridelkov. Zato obdelujejo dandanes v pokrajinah, ki so pripadale do zadnjega časa Turkom, zemljo prav tako ka-
kor pred 100 leti. Leseno orodje in plugi razrijajo zemljo in namesto bran porabljajo nasekano vejevje. Kljub temu pa, da zemlje ne gnoje, donaša Ie-ta vsled naravne moči primeroma dobre žetve. Kmetijska dela, kakor žetev in mlatev, se izvršujejo po večini s srpom ali s slabimi cepiči. V Macedoniji mlatijo žito z gonjenjem živine po klasju, kar priča o zelo nizki poljedelski kulturi. Vendar pa bi morala zemlja, ki je v nekaterih krajih Jugoslavijo zelo rodovitna, posebno naplavljena zemlja v nižavah velikih rek, pri umnem gospodarstvu donašati stokratni pridelek in postati tako žitnica hribovitih pokrajin, posebno na jugu Jugoslavije, kjer se mora poljedelec boriti z naravo za vsak kvadratni meter rodovitne zemlje.
Napredek v jugoslovanskem polje* delstvu je zelo počasen, ker nima večina ljudstva, zlasti v južnih in hribovit tih pokrajinah, nobene posebne izobrazi be. Noben poljedelec ne skrbi za to,
Vsak kmet in vsaka kmetica bodi ud naše politične organizacije l
2
,,Kmetijski list" ne manjkaj v prav nobeni kmetiški hiši!
dokazati, je li ustava dobra ali slaba. Izdelana je bila vsekakor z dobrim namenom. Kar je slabega v njej, tisto se bo v teku časa pokazalo samo od sebe in bo treba popraviti. Vsako kritiziranje ustave že v naprej pa je gotovo grdo demagoštvo. Ko niti sam Bog ni mogel sveta ustvariti tako, da bi bili vsi zadovoljni, kako hočete potem, da bi ljudje ustvarili nekaj, kar bi takoj zadovoljilo vse!
In baš iz tega razloga moramo že danes z vso resnostjo obsojati zahtevo nekaterih trmastih prenapetežev, ki so užaljeni, ker se njih misli niso uveljavile, še bolj pa zahtevo raznih protidržavnih elementov, ki se kar cede jugoslovanstva in že danes zahtevajo revizijo ali popravo ustave. Ne enim, ne drugim ni v mislih ljudska korist. Ni jim ležeče na tem, da bi se začele razmere v državi urejati. Gre jim le za malenkostno zadoščenje, ker so bili nekako osebno zapostavljeni, največ pa jim gre le za to, da bi se ureditev države čim bolj zavlekla ali celo preprečila in da bi se omogočila anarhija in dal s tem povod za razpad države,
Komaj je ustava sprejeta, pa že se oglašajo nekaterniki s klicem za popravo ustave. Dve in pol leta smo v neredu in zmešnjavah živeli, dokler smo končno dobili ustavo. Ali se naj sedaj zopet dve in pol leta prepiramo, kako naj ustavo popravimo, ko še nihče za gotovo ne ve, kaj je na njej dobrega in kaj slabega? In alf naj riskiramo, da po tej dobi zopet pride kako budalo in zopet zahteva popravo? Na ta način ne pridemo v 50 letih niti tako daleč, da bi na pod-stavi ustave mogli izdelati vsaj en zakon (kdaj pa šele vse zakone), ki so za red ter za pravo in splošno konsolidacijo države potrebni.
Pozitivno delo zahtevamo in ne učenjaško prerekanje glede ustave. Ljudstvo trpi zaradi nereda neznosno škodo. Saj, kar bosta na ustavi čas in praksa dokazala slabega, se bo itak vselej lahko popravilo.
Zato odklanjamo vsako učenjakar-sko eksperimentiranje (poizkušanje) z ustavo, vsako zaletavanje iz enega skrajnjega kota v drugega. Pojdimo raje na smotreno in stvarno delo, ki bo ljudstvu kaj koristilo! Učenjaki naj se po knjigah lasajo, v parlamentu pa naj končno že dajo toliko pričakovani mir!
Kaj počenjajo tnjerodci?
(Napisal dipl. agr. A. Jamnik.)
V naši državi je še veliko posesti v rokah tujerodcev in celo inozemcev, ponajveč oh narodnih mejah, ki so po navadi tudi državne meje.
Gotovo je, da so nam inozemci večinoma dosledno nasprotni. Nič boljši ni velik del tujerodcev, ki biva v naši državi. Ne samo, da nimajo eni kot drugi nobenega srca za naše ljudstvo, gredo v svoji zagrizenosti še dalje. Smelo dvigajo svoje glavo in sistematično delajo proti državi. Kadar ne morejo tega storiti odkrito, tedaj poizkušajo vsaj večati nezadovoljnost v državi in s tem slabiti notranjo silo države.
Tako je danes gotova stvar, da se tujerodci zatekajo v socialno demokracijo, kjer upajo pod firmo internacio-nalnoesti in republikanstva najti še največ možnosti za izvedbo svojih anti-nacionalnih in protidržavnih misli. Tujerodci, ki sestoje večinoma iz tvorni-čarjev, trgovcev, veleposestnikov ter sploh socialno dobro stoječih slojev, gotovo ne spadajo v razredno delavsko stranko. Če silijo vseeno med socialne demokrate, potem je s tem po-
da bi zemljo bolje ukoriščal, ker se drži vsakdo starih navad. Tudi nimajo ti poljedelci nikake podjetnosti in pri dosedanjem načinu življenja se zadovoljujejo z najmanjšimi dohodki. K temu so mnogo pripomogle stalne borbe s Turki in posebno zadnja svetovna vojna. Končni izid vojske je tem pokrajinam vzlic temu nekoliko koristil, ker so Nemci in Madžari kot triletni ukoriščevalci rodovitnih pokrajin uvedli različne moderne pluge, parne in benzinske mlatilnice, katere so morali pri umiku zapustiti, vsled česar vidimo dandanes v raznih pokrajinah take stroje v polnem delu. O kakem sistematičnem gospodarstvu, industrializaciji poljedelstva pa ne more biti govora. Tudi tam, kakor pri nas, čaka še velika vrsta zemljelačnih ljudi na razdelitev veleposestev. Gledati bo treba 1 -- -1* ' ljudje pri njih labi podjetnosti i stopnji rodovit-a pri vel e pose s t-
dan dokaz, da niso zanje merodajni pošteni politični momenti, ampak le sovraštvo do naše države.
Posebno jasno se je vse to pokazalo pri zadnjih volitvah. Znanih mi je veliko primerov, ko so inozemci in tujerodci pritiskali na ljudi na vse mogoče načine, samo.da bi jih odvrnili od narodnih kandidatov. Zgodile so se celo tako gorostasne stvari, da so ti ljudje, od katerih je še mnogo Slovencev gospodarsko odvisnih, poslednjim kratkomalo odpovedali najem zemljišča ali posojila, če so volili narodno stranko. Ti inozemci in tujerodci so se pri tem še drznili odločno motivirati svojo odpoved z utemeljitvijo, ker so «volili narodno stranko».
Takemu nasilju je treba narediti takoj konec! Odvzeti je treba tem ljudem vsekakor možnost takega pritiska! Inozemcem se naj sploh odvzame zemlja, tujerodcem, ki so v naši državi, pa se naj vzame vsa ona zemlja, Iti je ne obdelujejo sami! Odvzeto zemljo naj dobe nato potrebni kmetovalci našega rodu! To odvzemanje zemlje naj bo popolnoma neodvisno od sedaj veljavnih določil agrarne reforme ter se naj za ta primer napravijo posebni izjemni predpisi!
Velik del zemlje, ki jo posedujejo dandanes inozemci in tujerodci, leži sedaj neobdelan, kar pomeni občutno narodnogospodarsko škodo. Izgleda sicer, kakor da bi se zgodila z od-vzetjem zemlje inozemcem in tujerodcem silna krivica. Toda temu ni tako. Iz raznih fondov, ki so zbrani v drugih državah za rovarenje proti naši državi, dobe namreč inozemci in tujerodci škodo desetkrat povrnjeno.
Zato so nam ti inozemci in tujerodci v škodo, in sicer v dvojnem oziru. Ker puščajo svojo zemljo večinoma neobdelano, trpimo v narodnogospodarskem oziru, ker pa rovarijo tudi proti državi in našim narodnim interesom, nam škodujejo politično in nacionalno. In ker potrebujemo pred vsem notranji in zunanji mir, netijo med nami nezadovoljstvo, v tujini pa ščuvajo proti nam. V direktnih stikih so v tujih državah z raznimi organizacijami, ki poznajo samo en cilj, to je nasprotovanje naši državi in ubijanje vsakega napredka med nami.
Merodajna oblastva opozarjam zategadelj, da imajo oči odprte in da take delikte (drugače postopanja gotovih tujerodcev pač ne morem imenovati) najstrožje kaznujejo.
Pred vsem pa se naj gleda na to, da se tem državi in ljudstvu nevarnim elementom odvzame vsaka možnost, da bi mogli z nasiljem pridobivati naš narod za svoje škodljivo delovanje!
Stvar ni malenkostna in zasluži največjo pažnjo vlade. Skrajnji čas je žo, da pričnemo misliti na utrditev naše severne meje. Zategadelj nastopimo proti vsakomur, ki dela ob meji proti nam!
Severna meja je tako važna, da moramo imeti v ljudski volji silen zid proti vsem nasprotnikom. Ker pa inozemci in tujerodci rušijo ta zid, zato jih zrušite tudi Vi, ki ste določeni za to, da branite naš narod!
Se enkrat: Ker je stvar važna, zato obvarujte še pravočasno državne in nacionalne interese!
Javen shod SKS. v Ljntomern.
V nedeljo dne 17. t. m. je bil v Ljutomeru na vrtu gospe Vavpotiče-ve velik shod SKS., ki je v vsakem oziru sijajno uspel.
Predsednik okrajnega odbora SKS., tovariš Andrej Roškar, je otvo-ril shod, pozdravil najprisrčneje tovariša poslanca Drofenika ter predstavil vladnega zastopnika drja. Vav-potiča.
Nato je povzel besedo poslanec Drofenik; da poroča o delovanju na-
nikih. To vprašanje pride v poStev v severnih pokrajinah Jugoslavije, kjer je mali posestnik redek pojav. In tudi ponekod, kjer bi se tega najmanj nadejali, n. pr. v jugovzhodni Srbiji, zapazimo, kako nekateri poljedelci, kateri so bili med svetovno vojno pri nas ujetniki, sedaj doma prav uzorno gospodarijo. Tega so se naučili pri nas Cehih in sedaj se na vse načine trudijo, da bi tudi svoje sorojake speljali na pot naprednejšega kmetijstva.
Ce je pravo poljedelstvo zelo omejeno, je pa močno razširjeno pašništvo, govedoreja in ovčarstvo, kar je odvisno že od naravne lege.
Hribovite pokrajine juga, sredine, severozapada ne dajejo tamošnjemu prebivalstvu druge možnosti za preživljanje kakor živinorejo, ki ne zahteva tako napornega dela in odgovarja večkrat tudi načinu življenja prebivalstva. Toda tudi v tej panogi vidimo prav iste nedostatke kakor pri poljedelstvu. Le na severu in v sredini Jugoslavije
ših vrlih poslancev. Pred vsem je poudarjal govornik potrebo, da si čim prej osnujemo temeljit gospodarski načrt, ter svaril pred zagrizeno strankarsko politiko, namesto katere zavladaj pravo bratstvo. Zahteva SKS. je, da moramo zidati in ne rušiti. SKS. stoji na stališču, da je kmetiški stan v naši državi v prvi vrsti poklican, da da smernice bodoči gospodarski in splošni politiki. Nedopustno je, da bi visoka inteligenca reklamirala zase splošen upliv v naši lepi Jugoslaviji, v kateri tvorijo mali kmetje in obrtniki dobrih 80 odstotkov prebivalstva. Z veseljem je poudarjal tovariš poslanec, da je ljutomerski okraj zelo narodno zaveden.
Dobili smo ustavo. Zategadelj se moramo lotiti nemudoma smotrene-ga dela. Med drugim moramo gledati na to, da bo prodal kmet svoje poljske in gozdne pridelke kar najbolj mogoče dobro in da jih bo izvažal. Eden glavnih dohodkov kmeta naj bi bila vzgoja plemenske živine. Posebno važnost moramo polagati na sadjarstvo, pri katerem je manj stroškov. Vinoreja trpi na veliki konkurenci; Ijutomerško vino se prodaja sicer še dobro, drugače pa vinoreja propada. Tovariš poslanec je toplo priporočal saditev tobaka, katerega sadike oddaja država zastonj; dohodek je tako zelo izdaten, da se prejme danes za 2000 dorašče-nih tobačnih sadik do 5000 kron. Državna uprava v Mariboru bo morala za to intenzivno skrbeti.
Gospodarska politika naše vlade je bila v teku dveh in pol leta zelo slaba. Carina na izvoz živine je bila previsoka, vsled česar ni mogel prodati kmet svoje živine v tujino. V zadnjem času se je vsled energičnega nastopa poslancev SKS. posrečilo, pridobiti mnoge olajšave glede izvoza živine. Tako je bil popolnoma za-branjen izvoz konj, kar. je sedaj odpravljeno. Velike ovire so se delale kmetu pri izvozu sadja, pri kuhanju žganja itd. V tem oziru so doseženi velikanski uspehi, ki bodo vsekdar v čast našim poslancem.
Dalje bo treba skrbeti, da se bo našemu kmetu pomagalo do gospodarske neodvisnosti; bivši štajerski in prekmurski kmetje morajo doseči popolno gospodarsko neodvisnost. Pokrajinska vlada bo morala skrbeti za napravo novih in za vzdrževanje starih cest. Železniška zveza Ljutomera in njegove okolice s Slovenijo je nujna; proga Prekmurje-Ljutomer-Ormož se mora zvezatl z glavno progo, kar je tako s strategičnega kakor tudi z gospodarskega stališča neprecenljive važnosti. Ta železnica bi prinesla v naše do sedaj zanemarjene kraje popolnoma novo življenje. V državni proračun je že postavljen znesek, namenjen graditvi omenjene železniške proge.
Dobiti moramo dalje splošno starostno zavarovanje, pred vsem za malega kmeta, obrtnika, viničarja in kmetiškega delavca! Največjo skrb bo treba posvečati vprašanju občinskih revežev. Pokrajina bo morala to vprašanje sama rešiti.
Poslanec Drofenik je dalje poudarjal, da ni SKS. pred volitvami v ustavotvorno skupščino samo obljubljala, da se bo zavzela za socialno preskrbo malega kmeta, obrtnika in viničarja, ampak da je dano obljubo tudi izpolnila, tako da je danes le-ta dejstvo. Zasluga poslancev SKS. je, da so bile tozadevne določbe sprejete v ustavo.
skrbe za pravilno postrežbo in pleme-nitev goveje živine; zato imajo na jugu in jugovzhodu zelo slabe hleve ter premalo krme pozimi, kar provzroča, da je tamošnja živina majhna in mr-šava, drugače pa zelo vztrajna in utrjena proti vremenu in boleznim.
Posebno veliko ima Jugoslavija goveje živine, in sicer je imela leta 1910. 5,500.000 glav, dočim Češkoslovaška istega leta le 4,790.000 glav. Največ govedi odpade na Bosno in Hercegovino, kjer pride na 1000 prebivalcev 700 glav živine. Tudi število konj, zlasti pa oslov in mezgov, je v Jugoslaviji veliko, namreč 1,458.000 živali, proti našim 744.000 živalim. Največ konj ima Vojvodina, kjer jih pride 209 na 1000 prebivalcev. V celoti je bilo tam leta 1910. 4,850.000 konj, v Češkoslovaški pa 2,670.000. V hribovitih pokrajinah rede mnogo ovac, in sicer na jveč v Dalmaciji, kjer jih pride 1592 na 1000 prebivalcev. Vseh ovac skupaj je bilo leta 1910. v Jugoslaviji 9,772.000,
Najodločneje moramo protestirati zoper namero, da bi se izročila naša industrija velekapitalističnim bankam, in moramo zahtevati, da se industrija izroči narodnim rokam.
Glede raznih očitanj proti naši hrabri vojski je dejal poslanec Drofenik, da se je osebno na ozemlju stare Srbije prepričal, da so ti očitki osnovani le v posameznih primerih. Toda krivci se vedno kaznujejo in tako je bil oficir, ki se- je pregrešil proti predpisom, kaznovan s 15-letno ječo in z izgubo čina. Nikdar ne smemo pozabiti, da potrebuje naša država vojake - junake, in ne, kakor pod pokojno Avstrijo, «kavar-niške gigerle». Ker mora naš vojak svojo lepo in bogato domovino temeljito spoznati, zato je umestno, da pride v svet. Ne smemo pozabiti, da preže naši zakleti zunanji sovražniki na vsako priliko, kako bi v ugodnem trenutku z oboroženo močjo padli po nas. Zato ne smemo vsaki kleveti naših zunanjih kakor tudi notranjih sovražnikov slepo verjeti, ker bi pomenilo to naš narodni pogin.
Nadalje je poudarjal poslanec, da je SKS. za avtonomijo, toda iz gospodarskih in ne plemenskih ozirov.
Z velikim odobravanjem so sprejeli zborovalci govor poslanca Drofenika, ki je izčrpno dokazal, kako je SKS. vedno na braniku ljudskih koristi.
Tovariš višji živinozdravnik Škof iz Ljutomera je opozarjal nato vse kmete, naj po možnosti ne prodajajo sedaj živine, ker se bodo cene živini gotovo v doglednem času izboljšale.
Tovariš Fran Stanjko iz Ljutomera je prosil tovariša poslanca, naj bi se, zavzel za izboljšanje cen letošnjim poljskim pridelkom, posebno žitu.
Tajnik okrajnega odbora tovariš Lipša je prečital nato tri resolucije, katere^so bile soglasno sprejete:
Resolucije se-glase:
Kmetje, obrtniki, viničarji in delavci, zbrani na javnem shodu «Sa-mostojne kmetijske stranke» dne 17. julija 1921. v Ljutomeru:
I.	Izrekajo vsem, poslancem SKS. za njih uspešno delovanje za gospodarsko povzdigo slovenskega ljudstva svoje neomejeno zaupanje. Obenem odločno zahtevajo, naj zastavijo poslanci vse svoje sile, da se čim prej ustanovi mariborska oblast, ki obsezaj prav vse zemlje prejšnjega slovenskega Štajerja in Prekmurja ter po možnosti tudi Medjimurje, ker je zahteva utemeljena z gospodarskega vidika.
II.	Zahtevajo skorajšnjo zgradbo železniške zveze iz Prekmurja preko ljutomerskega okraja na glavno progo, da se omogočita s tem napredek in gospodarski razmah teh bogatih in do sedaj zanemarjenih okrajev. Zahtevajo tudi takojšnje odločno posredovanje poslancev SKS. pri me-rodajnih faktorjih v Beogradu glede zopetne otvoritve tranzitnega prometa na progah Ljutomer-Maribor, oziroma Radgona-špilje. Tovariši poslanci naj se pri centralni vladi v Beogradu zavzemo za to, da v skraj-njem primeru zasede omenjeno progo naše vojaštvo.
III.	Zahtevajo, da se dovoli brezobrestno posojilo tistim posojilnicam, ki imajo svoj denar še naložen v Nemški Avstriji, in sicer do tedaj, dokler ne izplača Nemška Avstrija teh vlog.
na Češkoslovaškem pa le 2,639.000 glav. Tudi število koz je veliko. Jugoslavija ima 2,448.000 koz, največ v Bosni in Hercegovini, kjer jih pride 733 na 1000 prebivalcev. V češkoslovaški republiki imamo 800.000 koz, ki so lastnina najrevnejših prebivalcev in ki močno škodujejo državnim pogozdo-valnim napravam.
Največje dohodke prinaša jugoslovanskemu prebivalstvu vinogradništvo. Več kakor 357.000 ha zemlje je bilo v letu 1910. zasajenih z vinsko trto, ki je dala 3,312.000 hI izbornega domačega vina, od katerega se je porabila polovica doma, druga polovica pa je preostala za izvoz.
Sadje, ki se ga pridela zelo veliko, se uporablja večinoma doma ali pa služi izdelovanju žganja. Le manjše množine sadja se konservirajo, pred vsem češplje v Bosni in Srbiji, ki prihajajo tudi na zunanji trg.
Nepregledno bogastvo Jugoslavije pa so njeni gozdovi, ki merijo 32 od-
Predsednik okrajnega; odbora SKS. tovariš Andrej Roškar se je nato zahvalil v imenu vseh zboroval-cev tovarišu poslancu za prihod ter za njegovo in njegovih tovarišev dosedanje uspešno delovanje za našega malega kmeta, obrtnika, viničarja in delavca, ter ga prosil, da tudi v bodoče posveti vse svoje sile za dobrobit našega seljaka.
Shod je bil krasna manifestacija načel SKS. ter se je vršil in izvršil v najlepšem redu. Navzočni so bili na shodu tudi nekateri pristaši SLS., oziroma takoimenovane «Kmetske zveze». Z zadovoljstvom konstatira-mo, da so sledili naši nasprotniki z velikim zanimanjem nad vse stvarnim izvajanjem poslanca Drofenika in se prepričali, da poslanci SKS. nimajo drugega cilja pred seboj, kakor dobrobit našega do sedaj zanemarjenega kmeta, malega obrtnika, viničarja in delavca.
Poslance SKS. slednjič samo prosimo, da bi se po možnosti še večkrat oglasili v našem lepem Ljutomeru in v njegovi s prekrasnimi vinskimi goricami in lepim poljem obdani okolici.
Na delo za Staro pravdo!
dujejo v resnici potrebni.
Okrajni zastopi, denarni zavodi in druge korporacije naj redno dovoljujejo za gojence kmetijskih šol štipendije, in sicer več nego doslej. V tem prednjačita sedaj na štajerskem ozemlju okrajna zastopa v Brežicah in v Mariboru, ki podpirata kmetijsko šolanje z lepimi zneski. Posnemajte jih, ker tako se naše kmetijstvo in splošno gospodarstvo najbolj pospešujeta. Prijatelji kmetijstva in kmetiškega ljudstva, storite svojo dolžnost! Skrbimo vsi za boljši kmetiški naraščaj, kar je posebne važnosti v naši obmejni, od
stotkov vse države (pri nas 31 odstotkov). Toda tudi gozdarstvo ne prinaša take dohodke, kakor bi jih moralo. Lesna industrija Jugoslavije se nahaja večinoma v tujih rokah, zlasti v nern-ško-židovskih in italijanskih.
Jugoslavija kot poljedelska država bo še dolgo obdržala dosedanji način prehrane in zaposlenja svojega prebivalstva, čeprav je poklicana za to, da postane žitnica nele revnih krajev Jugoslavije, ampak vse srednje Evrope. Zategadelj je neobhodno potrebno, da se s strani vlade podpira kmetijski napredek države, ki naj bi v kratkem prišla na tako stopnjo napredka, s kakršno se more ponašati naša republika. ❖ *
Tako presoja naše razmere tujec-prijatelj. Njegova graja kakor njegova pohvala naj nas izpodbujata v delu za pomnožitev kmetijske produkcije in poljedelske industrializacije nase države.	Fran Malasek na Grmu.
Skrbimo za boljši kmetiški naraščaj!
V Sloveniji so tri državne kmetijske šole, ki nam naj odgajajo dober kmetiški naraščaj, in sicer vinarska in sadjarska šola v Mariboru, kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici in na Grmu pri Novem mestu.
Vsakdo, ki prevzame kmetijo, bi moral imeti primerno strokovno izobrazbo, ki mu jo nudi kmetijska šola. Tudi črevljar ne more biti brez strokovne izobrazbe! Napreden kmetovalec, pošlji tedaj svojega najsposobnejšega in najnadarjenejšega sina v strokovno šolo, da bo nekoč tvoj vreden nasledniki Ne boj se stroškov! Pred vojno je prodal kmetovalec par volov, da je dal sina eno leto šolat, sedaj zadostuje en vol za dvoletno šolanje na kmetijski šoli, ki je razmeroma še najbolj poceni, a za naš kmetiški naraščaj najbolj potrebno. Ravno sedaj je čas, ko se je treba odločiti in preudariti katere najsposobnejše mladeniče pošljemo v kmetijske šole. V resnici revni in potrebni mladeniči dobe državne ali druge štipendije, bogatejši pa morejo tistih par tisočakov prispevati tudi sami, ker to ni nikaka žrtev, ampak kar najbolje naložen denar. Županstva naj ne dajejo ubožnih izpričeval takim, ki so premožni! Pre-često se dogaja, da dobi ubožno izpričevalo mladenič, katerega oče poseduje par sto oralov nezadolžene-ga dobrega zemljišča, več hiš, gostilniško, mesarsko in mlinarsko obrt, žago itd. To je kazniva dobrota, ker se na ta način lahko silno oško-
Kmetje, ne pozabite, da ustvarja umno gospodarstvo blagostanje !
' ? • *
'Kdor dela za ljudsko izobrazbo, dela za osvoboditev ljudstva iz duševne in politične sužnosti.
3
hudih sovragov obkoljeni slovenski pokrajini! To bodi hkrati dolžnost vsakega dobrega državljana!
Andrej Žmavc, ravnatelj državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Zvišanje cen elektriki pri završmški elektrarni.
V 163. številki «Slovenca» pravi pod tem naslovom g. inž. Sernec, sedanji vodja elektrarne na Završnici, da je «Kmetijski list» poln klevet proti njegovi osebi in uradništvu elektrarne, da lista ni bral, da ga tudi ne zanima, kaj pisari, da smatra pod svojo častjo, da bi se prerekal z ljudmi, ki vodijo gonjo proti njemu in uradništvu, da ima zadeva politično ozadje, da pa treba tudi v političnem boju dostojnosti itd. Dalje pravi, da je na zvišanju cen popolnoma nedolžen.
Potem napravi globok poklon »absolutizmu« in «centralizmu», trdeč: «Končno, če moji predstojniki mislijo, da primanjkuje meni ali ostalemu uradništvu korektnosti v kateremkoli oziru, mislim, da sami vedo, kako imajo postopati in jim v to ni treba ne vzpodbude po javnih shodih, ne po listih.»
Na vse to ugotavljamo:
1.)	da v dotični številki «Kmetijske-ga lista« ni nobene klevete ali nedo-stojnosti proti g. inž. Sernecu ali proti uradništvu elektrarne, temveč le dostojen protest in zahteve; če se g. Sernec preveč boji za svojo čast, naj to številko skrivaj bere, da se o tem sam prepriča;
2.)	da bi se g. ravnatelj rad skril za hrbet svojega uradništva; uradništva ni nihče napadel, ker vemo, da so med njim vestne in pridne osebe, ld so splošno spoštovane^
3.)	da bi g. Sernec strogo gospodarsko zadevo na vsak način rad zvlekel na politično polje in se prezentiral kot strankarsko-političhi mučenik; toda tudi ta plašč ne bo kril nagote.
Odločno smo proti temu, da bi vodja takega gospodarskega podjetja .zavzemal vodilna strankarsko - politična mesta, ker bi v takem primeru še bolj zanemarjal izročeno mu podjetje ter ga lahko strankarsko izrabljal. Električni tok rabijo pristaši vseh strank. V odboru onih desetero občin, ki so ustanovile elektrarno na Završnici še preden je utaknil vmes svoje usiljive prste bivši deželni odbor, so bili pristaši vseh strank, so vedno složno zborovali in sklepali in nikdar ni žalil strankar strank ar ja.
Ravnatelj elektrarne mora biti nepristranski, vesten in priden mož, ki ima sicer lahko poljubno politično prepričanje, ki se pa nikakor ne sme politično izpostavljati ter tiščati na stran-karsko-politična vodilna mesta.
No, mi g. Serneca kot politika nikoli nismo smatrali resnim. Njegova politična karijera je od začetka pa do konca vzbujala le občno veselost.
Začela se je ob prevratu, ko je gosp. Sernec na shodu narodnih svetov v Radovljici z vso resnostjo in vehe-menco zahteval upeljavo '— tlake. (Viharna veselost med zborovalci.)
Po preludiju nekaterih pogretih in v njegovi slabi slovenščini pisanih gospodarskih člankov se je g. Sernec resnično usilil v strankarsko poverjeništvo za javna dela. To delovanje je javnosti dovolj znano in bi bile nadaljnje besede odveč. Sernečevo politiko imamo samo še v veselem spominu.
Ampak g. inž. Sernec! Pri elektrarni gre za resno zadevo. Gre za naše žepe. Za žepe pristašev vseh strank! Kar se tiče torej »gonje« zoper Vas, prosimo, da poslušate: Onih desetero občin, ki so ustanovile elektrarno, ki so še danes edini konsument in ki vzdržujejo to podjetje, imajo brezdvomno pravico do dovoljene in zlasti glede Vas zelo potrebne gospodarske kritike, kajti ne more jim biti vseeno, kako se tu gospodari in ravnateljuje.
Vaši gg. predstojniki, o katerih pravite, da sami vedo, kako jim je postopati, nam bodo gotovo hvaležni, če jim pošljemo stvarno poročilo, kar bomo tudi v kratkem storili, ker smo «avto-nomisti».
Potem se bo tudi ugotovilo, koliko je g. inž. Sernec nedolžen na zvišanju cen elektriki.
Odsek glede elektrarne.
Ivan Ažman.
Pokrajinske vesti.
(Bilanca naših poslancev.) Po nesrečnem naklučju je izostal iz uvodnika, ki je izšel pod gorenjim naslovom v naši prejšnji številki, še en važen uspeh naših poslancev, ki zasluži, da ga omenimo še posebe. To je zvišanje eksistenčnega mini-
m uma na 1 0.00 0 kron. S tem se je ljudstvu, posebno bednejšemu, odpravila velika krivica in našim poslancem gre za ta doseženi uspeh pač hvala vsega ljudstva.
(Seja okrožnega načelništva za mariborsko okrožje) bo dne 6. avgusta t. 1. ob enajstih dopoldne v dvorani gostilne »Stara pivovarna«, sedaj Halbwidl. Ker je seja v a ž -n a, zato je udeležba za člane obvezna.
(Okrožno tajniško mesto v Mariboru)
je prevzel z dnem 15. julija tovariš Konrad Brus, ki je bil pred tem zaposlen pri tajništvu SKS. v Ptuju.
(Kmetski tabor v Št. Vidu.) Priprave za tabor so v polnem teku in že sedaj moremo reči, da bo tabor v Št. Vidu ena najsijajnejših podeželnih prireditev. Posebno pa opozarjamo na krasne in številne dobitke, ki bodo imeli tudi to hvalevredno prednost, da bodo praktični. Udeležba obeta biti nad vse sijajna in že danes je gotovo, da bo tabor nad vse sijajna manifestacija naše misli. Na tabor pride poleg našega delavnega in zaslužnega ministra tovariša Pucija tudi večina naših vrlih poslancev. Zato tovariši in somišljeniki, v nedeljo dne 14. avgusta vsi na kmetski tabor v Št. Vid, v slavo in čast slovenskega kmeta!
(«Pijani gospodar«) pisari zopet o našem listu in o naši stranki. Na poti so mu velikanski uspehi, ki so jih dosegli naši poslanci in ki bi jih rad za vsako ceno spravil s sveta. Ampak dragi «Gospodar», tvoje ravnanje je čisto napačno, ker priznati moraš sam, da so uspehi doseženi. Zato ne preostane nobeno drugo sredstvo, kakor da zapodiš tudi klerikalne poslance v boj za koristi ljudstva, da še oni dosežejo take uspehe, kakor so jili priborili naši poslanci. Prepričan pa naj bo potem «Pijani gospodar«, da bomo radi priznali zasluge klerikalnih poslancev, samo če bodo isti v resnici ljudstvu v korist. Ne grize nas nobena zavist in pozdravljamo vsakogar, ki dela za ljudstvo. In če je to celo sam »Pijani gospodar«, potem priznamo tudi njega.
(To je logika.) Ce norec modruje, potem ima neumnost veselje, če pa be-sediči pijanec, potem pride zopet glu-post na svoj račun. To smo videli zopet v zadnji številki «Pijanega gospodarja«, kjer hoče nekdo posmehljivo govoriti o uspehih naših poslancev. Dotični modrijan si dovoljuje razne gorostasnosti. Pravi, da so sičer samostojni poslanci v. resnici dosegli uspehe, toda koristi od njih nima kmetsko ljudstvo, ampak Pucelj, ki je minister, Urek, ki je podpredsednik zbornice, Dobnik, ki je podpredsednik vlade itd. — Ce še nobenemu nikoli, tedaj se je posrečilo sedaj «Pijanemu gospodarju«, da je postavil pamet na glavo. Samo poslušajte! Od tega, da je izvoz živine prost, nima noben živinorejec dobička, tudi to ne pomaga ljudstvu, da je žganjekuha davka prosta, in če je določeno, da prometnega davka ne plačuje kmet, potem je to zopet za kmeta čisto brezrazlično, ker od vsega tega ima le dobiček mesar Pucelj, ki plačuje sedaj dražje živino, od tega ima le dobiček dr. Vošnjak, ki nima nobenega opravka z živinorejo in od tega se redi edinole Dobnik, ki ni oproščen prometnega davka. Risum teneatis, amicil Zadržite smeh, prijatelji, da ne popokate, ko berete tako gorostasno modrovanje «Pijanega gospodarja«. Alkohol ima v resnici svojo čudno moč!
(Samo primerjajte!) V «Pijanem-gospodarju« toži nekdo, da za letos ne bo mogoče doseči našim mlatičem, ki gredo na delo na Hrvatsko polovične vožnje na železnici. — V »Kmetijskem listu» pa citate, da je to že dosegel naš poslanec Urek. Primerjajte obe notici, nato pa sodite, kdo je za ljudstvo!
(Za kaj jim gre.) V «Pijanem gospodarju« toži kandidat Skoberne, ker ni poslanec. Značilno pa je, da ne toži Skoberne zaradi tega, ker ne more vršiti poslanskih dolžnosti, temveč hudo mu je samo to, ker ne more dobiti p o-slanskih dijet. Kaj ljudska korist; denar je glavna stvar, tako si mislijo klerikalni ljudski osrečevalci!
(Socialni demokrati) bi radi slepomišili z narodnostjo. V ta namen pona-tiskujejo «Proletarca», ki piše, da se mednarodnost in narodnost ne izključujeta. Dasi je socialnodemokratična argumentacija naperjena le proti narodnim socialistom, odgovarjamo vendarle nanjo tudi mi. Načelna razlika med mednarodnostjo in narodnostjo leži v tem, da prava narodnost sistematično goji narodni čut, dočim mednarodnost narodni čut načelno odklanja. Tega prepada ne premosti nobeno slepomišenje, najmanj še ono naših socialnih demokratov, ki so na naši severni meji pilot nemštva, ki so bili od nekdaj most za renegate, pa naj so ti nastajali v Trstu ali pa na Koroškem. Če ste narodni, če ste vsaj toliko na-
rodni kakor češki in nemški socialni demokrati, zakaj nimate potem niti be sedics za našo «Jugoslovensko Matico«? Zakaj manjkate na vsaki narodni prireditvi? Zakaj nastopate proti vsaki probudi narodnega čuta? Zato bodite pošteni in priznajte, da ste zapustili slovenski narod v boju za njego ve pravice in da stojite v največjem boju ob strani kakor naši največji nasprotniki! — Narodne socialiste boste morda s svojimi besedami ujeli, saj je njih narodnost itak na zelo trhlih nogah, ker si upajo hvaliti sebe, da so glasovali proti ustavi. Toda premotili-ne boste jugoslovanskega naroda, ki gradi z močno roko svojo narodno državo.
(Državna podkovska šola) obvešča konjerejce in lastnike konj, da se odslej konji ne bodo več podkavali ob sredah in petkih popoldne. Le v najnujnejših primerih se bo mogla narediti izjema.
Okrajni odbor SKS. v Šent Vidu nad Ljubljano priredi -%r nedeljo dne 14. avgusta o to treh popoldne pri tovarišu Štefku na Poljanah pri Št. Vidu
kmetski tabor
s tem-le dnevnim redom:
1.)	Poročila ministra Pucija in poslancev SKS.
2.)	Velika kmetska veselica z
bogatim sporedom
* * *
Tovariši kmetje in obrtniki in vsi prijatelji našega gibanja, možje in fantje, žene in dekleta, pridite vsi na tabor, da oživimo in podkrepimo svojo stanovsko zavest! Vsi v boj za Staro pravdo!
Okrajni odbor „Smoi ojne kmetijske stranke" v Št. Didu nad Ljubljano.
(Dobava gramoza.) Poverjeništvo za javna dela je naročilo cestnemu okrajnemu odboru v Višnji gori, da nabavi potreben gramoz potem javne zmanj-ševalne dražbe in da pojasni, kako je letos oddajal nabavo gramoza. Poverjeništvo pripominja dalje, da je bil v mnogih primerih uspeh dražb neugoden ali pa tudi brezuspešen in da je bilo v takih primerih mogoče dobiti sprejemljive ponudbe le z neposrednim razgovorom cestnih okrajnih odborov s posameznimi dobavitelji.
(Kmetijski tečaji po deželi.) Poverjeništvo za kmetijstvo namerava tekom prihodnje zime prirediti več kratkih kmetijskih tečajev po deželi, ki bodo trajali po en teden. To bodo: tečaji za gnojenje in tečaji za strežbo živine. Tečaji se bodo prirejali od meseca novembra do konca meseca februarja in bodo namenjeni vsaj 16 let stari moški in ženski mladini. Tečaji se bodo priredili pod temi-le pogoji: 1.) če se bo priglasilo zadostno število udeležencev, najmanj 30, ki se bodo zavezali, da bodo tečaj redno in točno obiskovali, in 2.) če se bo za tečaj preskrbel potreben prostor (učna soba) s kurjavo. Ves pouk bo kolikor mogoče praktičen in bodo zaradi tega morali pridobiti tisti krajevni zastopniki (kmetijske organizacije, izobraževalna društva, županstva itd.), ki bodo želela take tečaje organizirati, tudi pripravno kmetijo, kjer se bo lahko eno ali drugo stvar pokazalo in z delom razložilo. Interesenti naj se za prireditev teh tečajev obračajo pravočasno na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani, kjer dobe tudi vsa potrebna nadaljnja pojasnila.
(Kmetijski pouk na deželi.) Poverjeništvo za kmetijstvo priredi z ozirom na došlc prošnje ta-le predavanja: 1.)
V nederjo dne 31. julija pri Sv, Petru pod Mariborom (predava strokovni učitelj inž. Petkovšek o poljedelstvu);
2.)	v nedeljo dne 7. avgusta v Godeši-čah pri Škofji Loki (predava kmetijski svetnik Rohrman o poljedelstvu;
3.)	v nedeljo dne 14. avgusta v Slatini (predava • višji živinorejski nadzornik inž. Zidanšek o živinoreji), v Teharjih (predava strokovni učitelj inž. Kropiv-šek o živinoreji in pridelovanju krme); v ponedeljek dne 15. avgusta (na praznik) v Rogatcu (predava višji živinorejski nadzornik inž. Zidanšek o živinoreji).
(Za naš tiskovni sklad) je nabral tovariš Ivan Kramar na prvi seji občinskega odbora v Želimljah v čast novemu kmetiškemu občinskemu odboru 258 kron. Vsa čast zavednemu odboru! Želimo le, da bi našel obilne posnemovalcev.
(Polhov gradeč.) Pri nas se je vrinil za občinskega tajnika g. Riliar, bivši župan, načelnik okrajnega cestnega odbora in častni občan občine Št. Jošt, kakor se rad sam baha. Torej silno visoka oseba, ki se zadovolji sedaj naenkrat s ponižnim mestom občinskega tajnika. Čudimo se, da kot bogataš ne odstopi tega mesta kakemu drugemu. Sicer je g. Rihar avto-nomist, ker hoče menda gospodariti brez nadzorstva, kakor je to delal kot župan. Toda iz te moke ne bo kruha, kajti skrbeli bomo za dobro kontrolo. Kb pa popravi g. Rihar tisto, kar je bilo med njegovim vladanjem porušenega, pa smo voljni z njun se pogovoriti o drugih gospodarskih vprašanjih. 18 let ste gospodarili v občini in končno vendarle spoznali, da ste za to nesposobni, in odstopili. In ker je sedaj poldrugo leto vodil županstvo g. Grašič in vse lepo uredil, Vam to ni bilo po volji in prišli ste z geslom: Proč z Grašičem! «Premoški» je in «prenobel» in «proti agrarni reformi« in «za graščino«, tako in slično mu očitate. Toda obračun že še pride. Ni se Vam posrečilo, da bi gospodarsko uničili g. Grašiča, in tudi to se Vam ne bo posrečilo, pa če imate deset konsumov. — Sedaj, ko ste občinski tajnik,, pa Vam prav toplo priporočamo, da si vzamete za vzgled gdč. Ivanko Pavletovo, da boste vsaj za desetinko tako marljivi in vsaj za stotinko tako vestni, kakor je bila ona. In če boste tudi le za tiso-činko tako sposobni kot ona, se sprijaznimo z Vami.
(škofja Loka.) Dne 17. t. m. je bil na postaji Škofja Loka pri tovarišu Zakotniku dobro uspeli občni zbor okrajnega odbora SKS. za sodni okraj Škofja Loka. Udeležba je bila velika in zanimanje živo, kar nam priča, da rasteta zavednost in odločnost našega kmetijskega ljudstva. — Tovariš A. Grošelj je predaval stvarno o važnih gospodarskih zadevali, nakar so bile sprejete resolucije: 1.) glede nujne poprave cest; 2.) glede izplačila vojne odškodnine za odstop cestnega sveta in druge vojne škode; 3.) glede odprave prepisnega davka in 4.) glede odprave nepotrebnih krajevnih stez v varstvo zemljiške kulture.
(Zminška občina.) Klerikalcem se imamo zahvaliti za razpis nove občinske volitve. Vso krivdo bi radi naprtili samostojnim, toda povemo jim, da se je razveljavila občinska volitev samo zaradi nezakonitega postopanja naših klerikalcev. Želeti bi bilo, da pride županstvo v roke možu, ki bo res delaven in skrben za občino, pa naj pripade že katerikoli stranki. Sedanje občinsko gospodarstvo je tako, da se ne more imenovati več gospodarstvo. Mostovi so razdrti in bati se mora vsakdo, kdor vozi čez most, da mu ne pade živina z vozom vred skozi most v vodo, kar se je tudi že pripetilo. Tu se vidi skrajnja zanikrnost in brezbrižnost onih, ki so poklicani skrbeti za red. Toda hinavščina naših klerikalcev gre tako daleč, da se upajo celo zagovarjati to gospodarstvo. Seveda pa poudarjajo pri tem, da gre le za vero in za avtonomijo. Bog mora biti vesel takih poštenjakovičev.
«Samostojni so hudobni, so poredni nagajivci, so zdražljivi prepirljivci in brezverci so to zlobni!«
To so vpili goljufivi naši dični klerikalci, kot pošteni so hinavci vsd za vero le storili.
Imenike so ponaredili in volilce izpustili volilci so to taki bili, ki v njih niso rog trobili.
Krivdo da zvale raz sebe v «Domoljub'» dolžijo tebe in kriče zato na tata, kterih vest je vsa kosmata.
Vora pravi, da ne smemo goljufati, in lagati, le pravičnost vsi spoštovati, zato pa njim tako povemo:
«V miru druge vi pustite in laži ne gobezdajte, strasti svoje pa brzdajte, ker preveč sami smrdite!«
(Okrajni odbor SKS. za radovljiški okraj) priredi dne 15. avgusta v korist okrajnega tajništva SKS. veliko veselico, združeno s srečkanjem. Vse krajevne odbore pozivljemo, da pošljejo nekaj dobitkov, ki jih je nasloviti na ime tovariša Ivana Žačka, okrajnega tajnika SKS. Prosimo pa tudi vse premožnejše člane, da dado po možnosti primerne dobitke. — Za načelnika A ž m a n.
(Lesce.) Naša občina doživlja zadnje čase novosti. Iz bližnje Brezipce hočejo utihotapiti naši klerikalci v našo občino avtonomistične izjave. Tako je prinesel sicer splošno spoštovani odbornik, zapeljan od brežniškega generalnega štaba, že na dve seji svoje av-
tonomistične izjave. Prvič je prišel s predlogom, naj se izjavi naša občina za avtonomijo, kar pa je bilo odločno odklonjeno. Drugič pa je prišel s predlogom za revizijo ustave. Ko pa se je moža vprašalo, kaj manjka ustavi, je umolknil. Svetujemo štabu na Brezni« ci, naj sklepa lepo avtonomistične izjave v svoji občini in doma revidira ustavo, mag&ri do brezkončnosti, nas pa "naj pusti lepo pri miru, ker ne potrebujemo prav nobenih mešetarjev za avtonomistične izjave. Večni predlagatelj resolucij je končno moral spoznati, da nista župan in večina občinskih odbornikov taka, da bi se jih moglo speljati na led. Treba bi bilo izvoliti že druge ljudi. Zato tudi razumemo, zakaj se je g. Iskra tako zelo zanimal, kdo da bo odbornik.
(Vrtna veselica,) ki sta jo priredili brdski podružnici Jugoslovenske Matice in Ciril-Metodove družbe dne 10. julija t. 1. na Prevojah, je uspela nad vse sijajno. Čisti dobiček v znesku 22.826 K pripade v enakih delih «Jugoslovenski Matici« in »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli, da je imela prireditev tako sijajen gmotni uspeh, posebno pa cenjenim gospem in gospodičnam, ki so sodelovale pred prireditvijo in pri prireditvi, dalje vsem darovalcem dobitkov, peciva itd., vese-ličnemu odboru in vsem, ki so prireditev posetili.
(Iz Trebelnega.) Znano je, da je za časa občinskih volitev prišlo med klerikalci do velikega razdora. Glavni kaplanovi pristaši so, boječ se potopa, zapustili klerikalno ladjo in prestopili k edino pravi kmetski stranki. Tudi sedanji župan Sinur ni bil izvoljen na klerikalni, ampak na gospodarsko neodvisni listi. Zategadelj je čudno, da ga «Slovenec» hvali kot klerikalnega moža. Menda nima tu roke vmes zopet kaka klerikalna zvijača. Ali pa je g. Sinur že pozabil na «dobrote», ki mu jih je med vojno delila ta stranka, in kako je moral nositi mrliče v Ren-čah, ko bi bil lahko doma komisij o-nar za živino. Pozabil je menda tudi. da mu je padel sin, ld je bil po izvršeni kmetijski šoli eden najzavednejših fantov v občini. Ako pa še ni prišel do pravega spoznanja, je pač zadnji čas, da obrne klerikalcem hrbet, zakaj z 12 omahljivimi odborniki proti 10 zavednim pristašem SKS., gadom, kakor se sami radi nazivljejo, bo- težko vozil staro klerikalno občinsko barko.
(V občini Šmihel-Stopiče) je imel poslanec Kušar v nedeljo dne 17. t. m. tri shode, in sicer v Šmihelu, Jurkavasi in Prečni. Udeležba je bila na vseh treh shodih prav dobra. Poslanec je poročal o delovanju poslancev SKS. v Beogradu. Povsod so zborovalci poročilom navdušeno pritrdili in izrekli našim poslancem zaupnico s pozivom, naj vztrajajo na dobro započetem delu za osamosvojitev kmeta! V Jurkavasi smo opazili med poslušalci tudi klerikalnega poslanca Stanovnika. Eno uro in pol je pazljivo poslušal izvajanja poslanca Kušarja, ne da bi bil zinil besedico. Pravijo, da bo postal samostojnež, ker je izprevidel, da le samostojneži delajo za koristi kmeta, klerikalci pa samo lenuharijo doma in vlečejo mastne dijete.
(Sokolska efektna loterija v Novem mestu.) Kraljevo ministrstvo poljepri-vrede in voda je z dopisom z dne 22. junija 1921., št. 15.040, podaljšalo rok za efektno loterijo za zgradbo Sokol-skega doma v Novem mestu, vsled česar bo žrebanje nepreklicno dne 20. avgusta 1.1. pod državnim nadzorstvom. Pozivljemo vsa bratska sokolska društva kakor tudi narodno zavedno občinstvo, naj prav pridno kupuje srečke, da na ta način kar najizdatneje podpre Sokolsko akcijo, ki bo v korist celokupni Sokolski stvari. Srečke so naročajo pri Mestni hranilnici v Novem mestu. Na prodaj pa so v raznih bankah in narodnih trgovinah. Srečka stane samo 1 dinar. Del efektov je razstavljen v Ljubljani pri firmi A. Mag-dič, kjer so tudi srečke na prodaj. Zdravo! Upravni svet efektne loterije v Novem mestu.
(Središče.) Na rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra I. je imel občinski zastop slavnostno sejo, na kateri je sklenil soglasno, da se odpošlje Njegovemu Veličanstvu uda-nostna brzojavka, v ltateri se občinski odbor s hvaležnostjo spominja srečne rešitve Njegove Visokosti regenta Aleksandra iz smrtne nevarnosti. — Občinski odbor je sklenil na tej seji z večino glasov resoluciji, katerih prva pozdravlja s posebnim zadoščenjem sprejetje ustave, ki jamči lepšo bodočnost vsemu narodu in državi, druga pa zahteva, naj se ustanOvi posebno okrožje za Štajersko in Prekmurje s sedežem v Mariboru, in pozivlje vse občinske odbore, naj se tej zahtevi pridružijo. — Poročilo «Slovenca», da je odposlal občinski zastop resolucijo, s katero zahteva avtonomijo Slovenijo, je neresnično.
Somišljeniki, prispevajte po svojih močeh za tiskovni sklad „Kmetijskega lista"!
4
Izporočajte uredništvu našega lista vse važnejše dogodke svojega kraja!
(Sv. Lenart pri Laškem.) Dne 19. junija je bila pri nas prva seja novoizvoljenega občinskega odbora. Po končani seji je novoizvoljeni župan, predsednik SLS., g. Vinko Lapornik, potegnil iz svojega žepa neko tiskano polo, jo prečital in dostavil, da bi bilo zelo koristno, ČC bi jo podpisali. Ker pa je bila na tej slavni poli neslavna resolucija SLS. za avtonomijo, sta ooa naša občinska odbornika zavrnila županov predlog, ker ni bil na dnevnem redu seje in vsled tega ni spadal na sejo. Nato je utaknil župan resolucijo lepo v žep in seja se je končala. Toda glejte čudo! V 27. številki «Slovenskega -gospodarja® čitamo naenkrat, da je občina Št. Lenart za avtonomijo, ker da je sklenil občinski za-stop tako resolucijo. Poročilo »Slovenskega gospodarja« je popolnoma neresnično, ker se o avtonomistični izjavi ni niti sklepalo, še manj pa, da bi jo kdo podpisal. Zato je dolžnost vlade, da vso stvar preišče in da krivca strogo kaznuje. Ne trpimo nobenega izrabljanja uradne moči v strankarske namene, ker izpodkopuje to ugled oblastev.
(Vitan pri Središču.) Dopisnika «Slo-venskega gospodarja» vprašam, kaj pravzaprav misli s svojim očitkom, da sem samostojen župan. Ysa občina ve, da so me izvolili za župana samostojni volilci, na kar sem za svojo osebo le ponosen. Dopisnik mi pravi dalje «atek». Čisto pravilno, ker imam več zakonskih otrok. Toda to vendar pri krščanskih ljudeh ni sramotno? Enako mi nihče ne more kaj očitati, če sedim v svoji vili, kadim cigarete in pijem svoje vino. Ker sem si s svojimi rokami vse pridelal, zato me ne zadevajo slični očitki. Da sem izurjen kovač, me zaradi tega tudi ni sram, temveč mi je to nasprotno le v ponos. Da me pa kot župana občine Vitana ne zadeva odgovornost zaradi slabih cest, pa ve tudi vsakdo, ker se imajo za ceste brigati v prvi vrsti cestni odbori. Pri Tebi, presilno "pametnem dopisniku «laž-nivega ,Gospodarja'«, pa naročim tisto pripravo, ki ji praviš «obračljivi vozovi.» K vsoti pa prideni še 20 odstot-l^.v ker bo' priprava mogoče več sta-liifcot Wresnikovo kolo. Ko ■ bo vse gotovo, tedaj pridi k meni v vilo, kjer Ti dam cigareto in vino, končno pa Ti tudi povem, kdo si Ti in vsi dmgi, ki se prištevate h »Katoliški« stranki: — Ivan T o m a ž i č s. r.
(Zibika.) Pri nas je pri občinski volitvi zmagala SKS. Za župana smo si izbrali našega vrlega in poštenega tovariša Roka Planinska. S silo so nas hoteli klerikalci izpodriniti, posebno je hodil okoli in brusil jezik g. Vajdec. Pa mu vse skupaj ni nič pomagalo. Mi samostojneži smo našli pravega moža, ki bo znal spraviti našo občino iz klerikalnega blata. Samostojni možje so možje pravice, klerikalci pa lezejo med potuhnence.
(Klerikalno nasilje pri Sv. Marjeti ob Pesnici.) Molčali smo, ko so klerikalci kričali v «Slovenskem gospodarju« o zmagi pri občinski volitvi v naši občini; nismo se tudi doteknili novega župana Senekoviča, čeprav vemo, da bi Cirilova tiskarna pisala cele tsrani, če bi SKS. postavila take učenjake in «virte» za župane. Vse meje pa pre-seza, če nam kljub temu ne dado ti ljudje miru. Za enkrat naj zadostuje naslednje: V nedftljo dne 24. t. m. "mo slavili običajno žegnanje. Po rani službi božji je razglasil naš vedno trezni mežnar, kot za vse občinstvo postavljen razglasitelj, nekaj razglasov, Na-prošen, da razglasi tudi za prihodnjo nedeljo shod SKS. v našem kraju, pa je prošnjo sirovo odklonil. Nato je razglasil shod tovariš Lipovšek. Cerkovniku je bilo premalo, da je razglas odklonil, pričel je celo motiti tovariša Lipovška s sirovimi medklici, podžgal nekatere svoje podrepnike, ki so — čujte in strmite — pred cerkvijo izzvali veliko sramotilno prerekanje, rogovilenje in celo suvanje. Za to sramoto ne najdemo drugega izraza, kakor pfuj! Kako je nastopil kmet Matevž Senekovič, hočemo priobčiti prihodnjič več. Župan Karel Senekovič, brat prvega, pa se je ponašal tako, da je izgubil zadnjo trohico ugleda. Takoj po razglasu je pričel po zverinsko vpiti: Kaj ne veste, kdo sem jaz? Jaz sem zdaj «Biirgermaster«; jaz sem gospod župan; shoda pa ne boste imeli «ferdamani» samostojneži itd. Jaz ne pustim shoda, Mrmolja bomo vun vrgli, tu sem jaz gospod ...» Tako približno in še mnogo več je znal povedati naš bistroumni «Burgerma-ster». Razjarjeni množici je moral naposled pokazati hrbet on in nekaj njegovih kričačev. Smatramo ta nastop za nečuveno nasilje ter zlorabo uradnih pravic s strani župana in javnega razglasitelja ter bomo proti njemu in dvema drugima «zvezarjema« nastopili drugo pot. Imeli smo poprej dva napredna gerenta, ki sta mirno pustila razglaševati tudi klerikalne shode. A zdaj «virtijo» perniški «virt»! — Vabimo za n e d e 1 j o dne 3 1. t. m. še
enkrat vse naše pristaše na shod, ki se vrši po rani sv. maši v gostilni g. Krambergerja. Vabimo pa tudi vse nedeljske «črne junake», da pokažejo proti našemu dičnemu poslancu Mrmolji na shodu, da niso le junaki z jeziki in rokami, ampak tudi z možgani. Vabimo g. župana, njegovega veleučenega tajnika in druge, da pridejo in da dokažejo SKS. očitno neverno in protikmetsko delovanje!
(Sv. Juri ob Ščavnici.) Zadnji dopis je silno uplival na naše klerikalce. Iščejo dopisnika, sumijo tega in onega, a vse zaman. Samo eno je gotovo: Dve tretjini župljanov se strinjata z dopisovo vsebino in pravita le, da smo še vse premalo pokrtačili to družbo. Danes zopet malo: N a Vidov dan so bili v cerkvi samo šolska mladina z gg. učitelji, gg. predstojniki uradov, nekaj beguncev, naš samostojni župan g. K o r o š a k in načelnik hranilnice g. Nemec. Drugih osem klerikalnih županov ni smatralo za potrebno, da bi se udeležili .te slavnosti. Naše oči so iskale tudi «Orle» in «Orlice», katerim so pa menda častiti odsvetovali udeležbo. Tudi sv. maša se je opravila samo z enim duhovnikom, dasi so pri nas trije duhovniki. Seveda Vidov dan se ne sme praznovati preveč svečano, da ne poreče kdo, da smo «Srbi»! Zapomnili si bomo vse to, kajti čez sedem let vse prav pride. Ce nastopajo «0rli» lahko pri novih mašah, procesijah in drugih prireditvah, naj upoštevajo tudi naše državne praznike! Prav tako Vi klerikalni župani! Ce tega nočete, ker niste v srcu narodni, pa odložite svoje županske časti! — Na Petrovo -dne 29. junija so naš častiti naložili «Or-lice» in jih peljali k Sv. Križu. Nesreča se tam ni zgodila nobena, le telovadba je bila tako «lepa», da jo graja celo «Murska straža». Toda to nas nič ne briga. — «Murska straža« je napadla zadnjič g. Repenška in mu med drugim očitala nečistost v gostilni. Nesramna laž vseh laži! Ker ne trobi g. R. v Vaš rog, zato jo pri njem vse slabo, a zraven pri g. Pergerjevi vse izborno in tako «poceni», da zida hiše za vdove in sirote. — Na4jm bac-kom tudi ni po godu, da je urednik «Murske straže« obsodil zvezo SLS. s socialisti pri mariborski občinski volitvi. Pošiljajo mu pisma, češ: *Na kaki poti ste?« Mi smo se tiste obsodbe veselili, Vi pa bi se zvezali še s hudiči, samo ne s Slovenci. Fej takim podležem! — Zavedni kmet! Če gledaš vse to početje, ali moreš še biti član stranke, ki se veže tudi s socialisti, komunisti, sploh z vsakim, samo da se vzdrži na površju? Odgovori na to in ravnaj se po tem!
(Sv Juri ob Ščavnici.) Podpisani se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da je naša veselica jako dobro uspela, ter jih prosimo, da ohranijo svojo naklonjenost dijaštvu še naprej. Na svidenje! — Prleški srednješolci iz Maribora.
(Kmetijski gospodinjski tečaj v Doleni.) Okrajni zastop ptujski priredi z dovoljenjem poverjeništva za kmetijstvo in s privoljenjem posojilnice v Ptuju kmetijski gospodinjski tečaj v Doleni, župnija Ptujska gora, na poso-jilničnem posestvu Dobravi. Tečaj se prične dne 1. novembra 1921. in bo trajal deset tednov, torej do srede meseca januarja 1922. V tečaj se sprejme do 20 čez 16 let starih kmetiških deklet. Dekleta se bodo učila v tečaju kuhanja, šivanja in splošnega kmetijskega gospodinjstva. Pouk bo brezplačen in bo trajal dnevno od osmih zjutraj do štirih popoldne, tako da bodo šla dekleta lahko domov prenočevat, opoldansko hrano pa bodo dobila v tečaju in stvari, ki jih bodo prinesla vsak dan s seboj in si jih v tečaju pripravila. Dekleta, ki hočejo obiskovati gospodinjski tečaj v Doleni, se naj prijavijo pri okrajnem zastopu v Ptuju, pri tajniku g. Ljudevitu Sagadinu. Prijaviti se je takoj, ker se na prepozne priglasitve ne bo oziralo. Ta tečaj je namenjen posebno haloškim dekletom, osobito onim iz občin Ptujske gore, Do-lene, Gornje Pristave, Sel, Lancove vasi, Jurovca, Sv. Trojice v Halozah, Sv. Bolfenka v Halozah in Majšperka. Ako bi se iz teh občin ne prijavilo dovolj deklet, se bodo sprejela v tečaj tudi dekleta iz drugih občin. Če bi se pa prijavilo za tečaj veliko število obiskovalk, tedaj se bo vršil še drugi tečaj, ki bo trajal od dne 15. januarja do konca meseca marca 1922.
Politične vesti.
(Umor ministra Draškoviča). Še
ni zaključena preiskava zaradi atentata na regenta, ko se morajo sodni krogi pečati z novim atentatom, katerega žrtev je postal eden najodlič-nejših naših mož, bivši notranji minister M^lora/d Draškovič. Ista skupina, ki je izvršila atentat na regenta, je dala podnet Judi za
atentat na Draškoviča. Zagrizeni v svoje strankarske nauke, željni go-spodstva in posvetnega blaga, hočejo ti lažnivi osrečevalci človeštva vso deželo napolniti z grozo, krvjo in trpljenjem. Dasi so očitno izjavljali, da hočejo kot verni učenci moskovskih trinogov z vsemi sredstvi izvesti krvavo socialno revolucijo, se jim je vendar prizanašalo in omalovaževalo njih razdorno in zločinski delo. Toda ob svežem grobu ministra Draškoviča mora prenehati vsaka popustljivost in proti zalegi, ki hoče zaradi svojih osebnih koristi pogin vsega naroda, je vsaka dobrosrčnost grešna. Komunistično družbo je treba zatreti, in sicer brezobzirno. To je naloga vseh, ki ljubijo ljudstvo!
(Kako je bil izvršen atentat.) Minister Draškovič se je mudil v Delnicah, gorskem letovišču ob progi Zagreb-Reka, da si utrdi svoje zdravje. S svojimi otroki je sedel v gozdiču v bližini trga in se šalil z njimi. V njegovi bližini je bil policijski agent, v malo večji oddaljenosti pa dva orožnika, ki vsi so mu bili pri-deljeni v varstvo. Okoli polenajstih dopoldne je prišel po poti, ki vodi skozi gozd, mlad človek, ki je, pri-šedši do Draškoviča, pozdravil ministra. V trenutku, ko je hotel le-ta odzdraviti, je potegnil neznanec revolver in sprožil vpričo otrok dva strela v Draškoviča, ki je, zadet v srce, obležal na mestu mrtev. Po izvršenem umoru je hotel zločinec pobegniti, toda policijski agent je u-strelil za njim in ga lahko ranil v nogo, na kar sta ga orožnika prijela. Vest o atentatu se je v Delnicah bliskovito razširila in razjarjeno ljudstvo je hotelo atenatorja linčati. Le z največjo težavo sta ga rešila orožnika. Atentator je bil nato prepeljan v Zagreb, kjer se je takoj pričelo zasliševanje.
(Atentator) je 26 let stari Alija Alijagič, mohamedanec iz Bjeline v Bosni. Po poklicu je mizarski pomočnik in Je bil sedaj brez posla. Atentat je izvršil po naročilu nekega dijaka zagrebške eksportne akademije z imenom Dragoljub čeljakovič, ki ga je opetovano poživljal, naj ubije provzročitelja «obznane». V ta namen mu je dal čeljakovič 300 dinarjev-in samokres, na kar se je odpeljal v Delnice in izvršil iz političnih vzrokov atentat. Alijagič je pristaš komunistične stranke.
(Provzročitelj atentata Dragoljub čeljakovič) je star 21 let in je doma tudi v Beljini. Dovršil je trgovsko šolo v Sarajevu. On je vnet pristaš komunistične stranke, čeljakovič taji vsako krivdo. Alijagiču ni dal samokresa, pač pa mu je dal 300 dinarjev, to pa le, ker Alijagič ni imel kaj jesti. (Če pomislimo, da je čeljakovič reven študent, potem se moramo pač čuditi njegovi «dobroti», ker je kar 300 dinarjev podaril.)
(Vtisk umora.) Žalostna novica o umoru je napravila na vso javnost največji vtisk. Časopisi brez razlike strankarske pripadnosti obsojajo umor kar najstrožje. V Beogradu, Zagrebu, Splitu in Sarajevu so bile velike manifestacije, na katerih so bili glasno izrečeni protesti proti zločinskemu početju komunistov. V Beogradu so hoteli celo pobiti vse voditelje komunistov. Vsa dežela pa odločno zahteva, da nastopi država z vso brezobzirnostjo proti komunistom, in vsak pošten človek se mora tej zahtevi pridružiti.
(Pokojni Milorad Draškovič) je bil rojen leta 1873. v Polomu v rudniškem okraju (Srbija) kot sin kmetskih staršev. Dovršil je pravno fakulteto v Beogradu in se nato podal v Švico, da je tamkaj študiral kmetijske panoge, zlasti mlekarstvo in sirarstvo. Že v mladih letih je posegel Draškovič v volilno borbo in bil izvoljen za poslanca. Pred vojno je bil Draškovič eden najodličnejših vodij srbske sa-mostalne stranke in postal leta 1905. tudi minister za kmetijstvo. Kot tak si je pridobil za srbsko kmetijstvo velikanske zasluge. Po izbruhu svetovne vojne je bila stvorjena pod vodstvom Pašiča koncentracijska vlada, v kateri je dobil Draškovič mesto železniškega ministra. V času največje nesreče, ko je morala srbska vojska preko Albanije na otok Krf, je upravljal Draškovič z uspehom vojno ministrstvo. Velike zasluge si je stekel dalje Draškovič za ustanovi-
tev centralne posredovalnice «Rde-čega križa», ki je skrbela za zvezo med srbsko vojsko in prebivalstvom, ki je ostalo pod tujim jarmom. Po ujedinjenju se je priklopih samostal-na stranka k demokratski stranki in od tedaj je bil Draškovič eden prvih mož te stranke. V koalicijski vladi drja. Vesniča je sprejel Draškovič mesto notranjega ministra, kar je ostal skoro do svoje smrti. Kot notranji minister je izdal že večkrat o-menjeno «Obznano» proti komuni-stofti, vsled česar je postal žrtev komunističnega nasilja. Ker pa je postalo njegovo zdravje silno slabo, je opetovano podal demisijo, ki pa je bila sprejeta šele pred nekaj tedni. Šel je nato na dopust, da bi si popravil zrahljano zdravje, toda namesto zdravja ga je čakala smrt. Pokojni Draškovič je bil sijajen govornik, nad vse naobražen človek in vseskozi odličen rodoljub. Njegova smrt po-' meni zato velikansko izgubo ne le za demokratsko stranko, temveč za vso državo. Slava njegovemu spominu!
(Pogrebne svečanosti v Zagrebu.) Iz Delnic je bilo prepeljano Draško-vičevo truplo v Zagreb, kjer so bile velike pogrebne svečanosti. Ves ogromni prostor pred kolodvorom kakor tudi peron sta bila polna ljudi. Kolodvor je bil ves v črno zavit in na oknih so gorele sveče. Na peronu so bili vojaška godba z eno stotnijo vojaštva ter zastopniki oblastev, društev in raznih organizacij. Točno ob 19.20 je privozil vlak počasi na postajo. Voz z blagopokojni-kom je bil ovit v črno, na vratih pa je bil križ, ovit z državno zastavo. Duhovništvo je odmolilo pogrebne molitve, na kar je zapelo pevsko društvo «Balkan» nekaj žalostink. Nato so bili govori. Med drugimi je govoril tudi minister dr. Kukovec. Po teh ceremonijah se je zbralo občinstvo v sprevod in manifestiralo za edin-stvo in kralja ter proti komunistom.
(Pogreb v Beogradu.) Posebno svečanosten je bil pogreb v Beogradu. Ko so iz oficirskega doma prenesli narodni poslanci pokojnikovo truplo na lafeto, se je poslovil od blagopokojnika šef generalnega štaba, polkovnik Tadič. Nato se je razvrstil pogrebni sprevod, ki so se ga udeležili princ Juri, ministri Krizman, Kumanudi, Kukovec, Pri-bičevič, Pucelj in Zečevič, številni poslanci, zastopniki tujih držav, vojaštvo in na tisoče in tisoče občinstva. V cerkvi in na grobu so govorili v imenu vlade minister Kumanudi, v imenu demokratskega kluba Davidovič, v imenu skupščine dr. Janjič, v imenu radikalne stranke minister Džuričič, v imenu Hrvatov ban Tomljenovič in za SIbvence minister Pucelj. Dalje so govorili še zastopniki mesta Beograda in raznih korporacij. Po končanih govorih sta oddala dva vojaška oddelka salve, nakar je bilo truplo položeno k večnemu počitku.
(Poostrene odredbe proti komunistom.) Takoj po Draškovičevem pogrebu se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so bili sklenjeni važni sklepi proti komunističnemu ravnanju. Vse odločbe se bodo izvajale z vso strogostjo.
(Sklicanje skupščine.) V zvezi z odredbami proti komunistom je sklicana zakonodajna skupščina na dan 30. julija. Naloga skupščine bo, da izdela zakon o redu in radu.
(Tudi na Pribičeviča) je bil pripravljen atentat, kakor je to dokazala preiskava. V interesu nadaljnje tajne preiskave pa se začasno ne morejo objaviti natančnejši podatki.
(V Ljubljani sta bila aretirana) komunista Galovič in neki njegov prijatelj. Bila sta v zvezi z atentatom na Draškoviča. Kakor znano, je hotel priti Draškovič na letovišče v Poljče na Gorenjskem. V tem primeru pa naj bi eden izmed v Ljubljani aretiranih komunistov izvršil nanj atentat.
(«Straži».) «Straža» je bila dovolj podla, da je pisala, kakor da bi bil atentat na regenta umetno aranžiran. Vprašamo «Stražo», če je bil tudi atentat na Draškoviča samo umetno vprizorjen. Ne samo proti komunistom, ampak tudi proti «Pi-janemu gospodarju» in njegovi «Straži» bi bila «obznana» zelo koristna.
(Preiskava zaradi atentata na regenta) se nadaljuje, in sicer z največ-
jim uspehom. Dokazano je, da so imeli komunisti po vsej državi tajne družbe, ki so delovale z vso paro na izbruh revolucije. Kot pravi brezdo-movinci so dobili veliko pomoč od Bolgarske in Madžarske, ki sta upali v splošnem neredu ugrabiti nam našo zemljo.
(Ker Koujček) še vedno misli, kako bi se povrnil na Madžarsko, ga je švicarska vlada temeljito zastra-žila. Pustolovščin je pač sit že ves svet in hočeš nočeš bo moral tudi pijani Korel prenehati s svojimi fantazijami.
(Nemiri v Italiji se pridno nadaljujejo.) Med seboj se koljejo sedaj fašisti in delavski arditi. V Sarzani je bilo pri nekem takem spopadu ubitih 26 ljudi.
(Sokolstvo) silno bode italijanske fašiste, ki so zahtevali v italijanskem parlamentu, naj prepove vlada vsako Sokolsko delo na zasedenem ozemlju. Junaki, ki se bore z mlini na veter! Sokolska sila leži v ideji, ki se je pa z nasiljem ne odpravi, temveč ( samo okrepi.
(Grki) poročajo o svojih nadaljnjih uspehih v Mali Aziji. Izgleda vse tako, kakor da so bili Turki v resnici poraženi in da se umikajo na vsej črti. O Carigradu so torej zasanjali malo prezgodaj.
(Med vodjo Ircev, g. De Valero,) in Lloyd Džoržem se vrše pogajanja, kako bi se dosegel sporazum med Irsko in Angleško. Kakor vse kaže, dobi Irska najobsežnejšo samoupravo, na kar je upati, da prenehajo boji med Irci in Angleži.
(Amerika) se udeležuje zopet sej zavezniškega sveta v Parizu.
(Velikanski glad v Rusiji.) Razmere v Rusiji postajajo vsak dan groz-nejše. Namesto raja, ki so ga obljubljali komunisti, so doživeli Rusi pravi pekel. Na milijone ljudi je brez kruha in glad mori ljudi, da je groza. Kar le more, beži v tujino, Sibirijo in južno Rusijo. Poleg gladu so pričele razsajati še kuga in druge bolezni. Položaj Rusije je strahovit. Prisiljena od grozote razmer se je morala obrniti sovjetska vlada za pomoč na vse države, v prvi vrsti na Ameriko, ker drugače bo poginila polovica ruskega naroda.
(Odgovor Amerike.) Na prošnjo sovjetske vlade je odgovorila ameriška vlada, da je pripravljena v izdatni meri pomagati, če izpolni sovjetska vlada te-le pogoje: 1.) Vsa rdeča armada se mora takoj odpustiti. 2.) Osebna in tiskovna svoboda kakor tudi vse druge državljanske svoboščine, ki jih uživajo državljani v drugih kuliurnih državah, se morajo takoj vpostaviti. 3.) Volitve v rusko ustavotvorno skupščino se morajo takoj razpisati. — Dasi so vsi pogoji le v interesu ruskega naroda, je vendar nevarnost, da jih rdeči trinogi ne bodo sprejeli, ker vedo, da izgube v tistem hipu vlado. Toda kaj briga te trinoge ljudski interes, da je le njih želodec poln.
(Upori na Ruskem) so zbog gladu in pomanjkanja na dnevnem redu. Ni več daleč čas, ko se konča grozovlada brezdomovinskih in sleparskih komunistov.
IVAN ŠKARJA:
(Dalje.)
Vrednost denarja.
— Do sedaj smo premišljevali o takih draginjo provzročujočih, oziroma povi-šujočih, gospodarskih pojavili, ki se kažejo na strani blaga ali dober. Toda na draginjo vplivajo tudi gospodarska dejstva, ki določajo vrednost denarju, kajti ker izražajo cene razmerje med vrednostjo dober in denarja, zato vplivajo na efekt ne samo izpremembe na strani dober, ampak tudi izpremembe na strani denarja.
V valuti je izraženo, kaj "je denar, to se pravi, katera denarna dobrina se mora v neomejeni množini kot plačilno sredstvo sprejemati. V moderno urejenih državah je uvedena zlata ali srebrna ali obojna veljava. V olajšanje prometa in iz drugih razlogov pa krožijo kot plačilna sredstva tudi bančne ali državne note, katere pa je vsak čas mogoče pri bančnih, oziroma državnih, blagajnah zamenjati za kovani denar zakonite veljave. Pri nas imamo sedaj dejansko papirno valuto, kajti »Narodna banka« je začasno odvezana dolžnosti, zamenjavati bankovce za kovan denar. Kdor poseduje bankovce,
SLS. je za gospode, JDS. za meščane, JSDS. za tvorniške delavce, SKS. pa za podeželje! Kmetje, kje je Vaše mesto?
Samostojen je tisti, ki misli s svojo glavo. Sramota onemu, ki misli še vedno le tisto, kar mu dovoli gospoda! 5
je upnik »Narodne banke*, le-ta pa je upnica države. Za zavarovanje terjatev iz bankovcev služijo bančna gotovina v zlatu in srebru ter njene zaloge v drugih vrednostih in zastavljena državna posestva. Množina bankovcev v prometu se ravna po potrebi. Ze sama množina bankovcev v prometu vpliva na njih kupno moč. Če ostane višina vrednosti, ki služijo kot zastava, neizpremenjena ali če se ne zviša sorazmerno povišanemu izdajanju bankovcev v promet, se zmanjša varnost terjatev iz vseh bankovcev v prometu in torej sorazmerno tudi varnost terjatve iz vsakega posameznega bankovca. Po-množevanje papirnatega denarja v obtoku brez istočasne sorazmerne po-množitve vrednosti, ki služijo za kritje, ima torej za posledico padanje vrednosti, to je kupne moči tega denarja, kar se kaže v višjih cenah, torej v povečanju draginje.
Ker je denar prav tako blago kakor 90 druge dobrine, ima tudi brez ozira na kovinsko podlago za bankovce po-
večanje množine denarja, ki pride promet preko mere prometne potrebe, to posledico, da se njegova kupna moč zmanjša; pomnožitev denarja v obtoku preko potrebe povečuje torej splošno draginjo, pojav, ki ga opazujemo v sedanji dobi v državah srednje in vzhod ae Evrope.
Ta ugotovitev mora biti izhodišče, če poizkušamo dognati, kako se da dvigniti vrednost našega denarja
Najbližja misel bo seveda ta, da se pomnoži zlata in srebrna zaloga »Narodne banke*. To sredstvo je sicer banka res nedavno uporabila, vendar po časniških vesteh ne s popolnim uspehom, vsled česar hoče baje poizkus v nekoliko izpremenjeni obliki ponoviti.
Drug način bi bil zmanjšanje potrebe denarja in zmanjšanje množine denarja v prometu.- Sredstva, ki vodijo k temu cilju, so lahko različna; zna žilno pa je za vsa ta sredstva, da jih ne moreta uporabljati »Narodna banka* in država sami, ampak je potrebno smotreno sodelovanje če ne vseh, pa vsaj velikega kroga zasebnih in javnih gospodarstev, ker sicer ni mogo.če doseči znatnih uspehov.
Potrebna množina denarja v držav ni stalna količina, temveč izpremenlji va. Ob vsakem času je vobče potrebna tolikšna množina, kolikor znašajo v denarju vse zaloge posameznih javnih in zasebnih gospodarstev, ki so jim potrebne, da morejo redno gospodariti in izpolnjevati svoje obveznosti, izražene, oziroma izrazljive, v denarju. Padanje in naraščanje potrebe nam prikazujejo v naši državi vsakočasni izkazi »Narodne banke*, katere bankovci krijejo v prvi vrsti potrebo denarja. Izkazi zadnjih tednov presezajo vsoto 3V& milijarde dinarjev. Dobršen del bankovcev pa je dejansko stalno izvun prometa; višina se sicer ne more statistično dokazati, ali dejstva samega ni mogoče ovreči. Malodane vsakdo mora imeti stalno nekaj denarja v listnici ali blagajni, da more vršiti pričakovana plačila in nepričakovane izdatke; taka plačilna pripravljenost, ki je potrebna pri zasebniku, državnih blagajnah in vseh podjetjih, odteguje stalno prometu neko množino denarja. Ce bi bilo v naši državi tri milijone oseb ali gospodarstev s povprečno stalno zalogo po 500 K v listnici ali blagajnici, bi bilo stalno za poldrugo milijardo kron bankovcev izvun prometa. Višina tega, rekel bi, mrtvega denarja se da zmanjšati, če se uporabljajo kreditne naprave, katerih organizacija prihranja plačevanja v gotovini. Če kar največje število gospodarjev prenese svoje blagajniške posle denarnim zavodom, potem ti zavodi ne potrebujejo v blagajni toliko stalne zaloge za vršenje plačil, kakor vsi oni gospodarji skupaj; velik del plačil med strankami, ki so v zvezi s temi denarnimi zavodi, se lahko opravi brez uporabe gotovine, samo z vpisom v breme eni stranki in v dobro drugi. V neprimerno večji meri se pa prihrani potreba gotovinskih plačil, torej tudi potreba denarja, če imajo denarni zavodi centralni zavod, ki izravnava plačila med posameznimi denarnimi zavodi z vso njih klijentelo. Taka kreditna, oziroma plačilna, organizacija je izredne važnosti za narodno gospodarstvo. Gospodarstva z velikim denarnim prometom so naravno v taki zvezi z denarnimi zavodi, ne sicer iz splošnih narodnogospodarskih razlogov, temveč zaradi osebnega interesa, kajti od denarnih zalog, ki bi ležale neplodno v blagajni, bi šle v izgubo obresti, dočim se vloge v denarnih zavodih obrestujejo. Pri gospodarstvih z malim denarnim prometom pa ta interes zaradi malenkostne obrestne iz gube ne pride v poštev, nasprotno so občutne neprilike in težave za taka gospodarstva tam, kjer pride v poštev oddaljenost denarnega zavoda od sedeža dotičnega gospodarstva. Ker pa je v javnem narodnogospodarskem interesu, da se kolikor mogoče mnogo gospodarstev poslužuje za ta namen
denarnih zavodov, je pospeševanje po-j Kako sodijo sosedje po omenjenih trebne organizacije brezdvomno stvar j pojavih o solidnosti naše države, kaže države. Država more iti celo dalje, nam tudi borzni kurz našega denarja. kajti ona je v prvi vrsti v položaju, Če se opažajo notranji resni strankar-da na gosto prepreže deželo z denar- ski boji, ki bi utegnili postati nevarni nimi zavodi (podružnicami). Za privat- obstoju države, ali nevarne vojne kom-ne banke bi ustanovitev iu vzdrževanje plikacije (splošna mobilizacija), tujec lastnega aparata za te namen preveč ne investira, ne dobavlja na kredit, podražila upravo. Država ima v vsakem ne daje posojil, vrednost našega de-okraju davčni urad in skoro v vsaki narja na borzah pada. Po načinu, ka-občini poštni urad, ki oba opravljate ko obravnavajo narodi taka svoja po-blagajniške posle. Ti uradi, organizi- litična, socialna in gospodarska vpra-rani obenem tudi kot podružnice dr- sanja, je mogoče presojati tudi držav-žavne banke, seveda samo za posle hiško zrelost v javnosti nastopajočih spredaj navedene vrste, bi bili dovolj mož in novinarstva, blizu vsakemu gospodarstvu in bi mo- Vsakdo kdor za javnost pise ali go-gli uspešno fungirati kot okrajne konč- vori o političnih, gospodarskih in so-niče po vsej državi razpreženih žil, po cialnih vprašanjih, zlasti kdor knti-katerih bi se vršil od državne central- kuje napake v tem pogledu, bi moral ne banke regulirani denarni pritok in podrejati osebni ali strankarski interes odtok. Za tako organizacijo so pogoji državnim interesom ter imeti vedno v velikem delu države že danes dani. pred očmi možne posledice za celoto V drugi vrsti bi za to prišli v poštev in se zavedati svoje odgovornosti za denarni zavodi na zadružni podlagi. eventualno škodo nasproti celoti so-Od drugih sredstev, s katerimi se državljanov; _ korist celote mu bodi more doseči znižanje potrebe denarja vedno glavni namen!
in njegove množine v prometu, naj omenim samo še prepoved izvoza naše valute in pridobivanje tujih valut za plačila v inozemstvu. Ker je dandanes naš uvoz neprimerno večji od izvoza in naša mednarodna plačilna bilanca
Konec.
Kmetiški pokret v Ameriki.
«Selo» poroča v svoji 105. številki
globoko pasivna, bi za plačila v in^lpod gorenjim naslovom sledeče: zemstvu v naši valuti potrebovali mno- «Kmetje predstavljajo 40 odstot-go več našega denarja; emitiranje več- kov vsega prebivalstva v Ameriki, jih množin naših bankovcev pa bi pro- j fudi v Ameriki se je pojavilo zadnje vzročilo nadaljnji padec njih vrednosti, £age med kmetiškim prebivalstvom z drugimi besedami: novo povečanje močno gibanje, ki stremi za tem, da
draginje.	, „ v. . . ,. . se kmetiški stan politično uveljavi.
Izmed mednarodnih cinjemc ki ima- T tam ■ kmet spoznal da se
^r^^^^trS^SIod njega zahleva vse, dati Pa se mu
naj navedem samo eno, namreč tisto, | ki ima svoj izvor v naših političnih in
sko trdno organizira in če stopi tako na branik, oziroma v boj za svoje koristi in pravice. V boj za našo Staro pravdo!

hoče le malo. Od kmeta se zahteva-socialnih razmerah. V tem oziru se še I ta živež in delo, ne da bi se mu dalo ne zavedamo splošno svojih državljan- za nju protivrednost. Tudi tam ho-skih dolžnosti in si nismo v svesti, da čejo trgovci in banke izžemati kme-marsikdaj posredno delamo sami naj ta. In to je prisililo kmeta, da se je padanje valute, oziroma večanje ^ra- J prebudil in se začel gibati, ker Sila ginje-	rodi vedno protisilo. V parlamentu
Kakor se kredit posameznega go- he me(j 435 poslanci okrog 100 kme-spodarja ne.ravna zgolj potem, kar	zastopnikov, v senatu pa od
ima, temveč tudi po tem, kako gospo- Qfi , 22 kmetov (Kakor ie dari s svojim premoženjem, tako je tu- yo senatorjev zz Kmetov umbot je
di z državo kot narodnogospodarsko ^ teh številk razvidno, je v Ameriki enoto. V državah, kjer iščemo naši dr- ze nadpolovica vseh kmetov organi-žavi kredita ali finančnikov, da inve- ziranih v lastni stranki, česar mi zase stirajo pri nas kapital, skrbno pazijo, nikakor ne moremo trditi, kajti med kako gospodarimo v svoji državi. Odi 419 poslanci je le 106 kmetov, pa še tega je odvisno, kolikšno varnost nu- 0j teh jih je skoraj polovica v me-dimo tujemu kapitalu, in od večje ali I gčanskih ali delavskih strankah. — manjše varnosti je zavisno, da li se Izd « iastnega stanu! Op. prev.) sploh upa tujec pri nas investirati in SjJ„ . . • DOStavili oozitiv-koliko donosa zahteva od investicij; &lcer S1 x mS0 postavni pomiv pri manjši varnosti, oziroma kreditni I nega programa; gotovo je pa eno vrednosti, je treba plačati višje obre- oni hočejo sami zastopati svoje kosti. Kaj pa daje tujim finančnikom inlristi.
državnikom podlago, na kateri sil Ameriški kmetje hočejo, da se pre-ustvarjajo svojo sodbo o našem go-lpove uvoz kmetiških pridelkov iz spodarstvu? Elemente presoje zaje-j inozemstva. In oni so to tudi že do-majo iz poročil svojih oficielnih zastop-1 segli, čeprav so bankirji kričali, da nikov v naši državi in iz našega last- bo propacna Amerika. Dandanes ob-nega mnenja katero zvedo po tisku, ' ^ d na amerjških trgih Tudi oficielni tuji zastopniki ne izpo- J„„ .	■ „7omcV.
ročajo samo svoje lastne sodbe, ki si K smeta prodajati inozemsko žito
jo sami ustvarijo iz osebnih vtiskov in I m inozemska živina, osebnega opazovanja, ampak tudi sod- Oni so nastopili proti dajatvi po-bo domačinov, često vidimo, da osebe, sojil inozemstvu. V Ameriki more stranke in njih glasila, ki so v opozi-1 biti samo trgovina na dolge obroke, ciji proti vladi ali posameznim članom, I ne pa kupčija s posojili, njih napake dostikrat brez potrebe Ameriški kmetje so organizirali spravljajo v javnost, jih pretiravajo m I največjo zadrugo na svetu za proda-generalizirajo. Ako bi taki opozicio- . fa To so storili zaradi tega, nalci imeli pred očmi samo interes j" ... , . .	■ , .
skupnosti, bi remeduro ložje dosegli pri kef s° Jlh k»nke U1 tr&ovcl tak.° od!" zaprtih oknih. Brez napak ni nihče in rali, da z izkupičkom za svoje pn-zmoti se lahko vsakdo, ampak če je delke vzlic bogastvu zemlje niso na eksponiranem mestu, lažje napako mogli kriti svojih potreb, in sicer prizna in popravi ob izključitvi javno- vsled tega, ker so morali plačati presti kakor izpostavljen javnemu obde- J kupcem, bankam in trgovcem, polo-lovanju in blatenju, kajti v tem pri-1 yico izkupička za prodane kakor tu-meru poizkusi vse, da bi pred javnost- d} kupljene predmete. (Edin izhod iz jo dokazal, da je vendar pravilno rav- današnje gospodarske bede je mo-nal, čeprav je sam prepričan o nasprot- . . * s A nridno dpia £e ie nem. To je pač poteza samoljublja, ka- f0?; ce vsakdo Pr|ano °eia m ce je terega menda ni nihče popolnoma tudi gospodar svojega dela, to je, ce prost. Opozicija ustvarja tako pri svo- onemogočimo kupicenje kapitala v jih pristaših o državni upravi in držav- rokah brezdelnih pijavk - verižnikov. nem gospodarstvu sodbo, ki v dejanj-1 Op. prev.)
skih razmerah ni utemeljena. Kadar pa Ameriški kmetje zahtevajo, da se
pridejo prej opozicionalne stranke na varčuje pri oboroževanju vojske ter
krmilo, se prejšnje vladajoče stranke da se vojni in mornarnični proračun
obnašajo enako m sugenrajo neugod- kolikor mogoče znižata.
no sodbo svojim pnstasem. Če se vlade 0 . * fj 7 ■ narodov
parkratt menjajo pride do tega, dH kakršioieusS vSafekinSr imajo vsi državljani slabo mnenje o J ^aKrsno je ustvaril versajsiu mir.
državnem gospodarstvu. Naša lastna, Vsi narodi naj bodo sami svoji go-
splošna, neugodna sodba o državni spodarji. Ustanovi naj se društvo
upravi in državnem gospodarstvu od- narodov, v katero bo lahko sprejet
seva potem iz našega tiska in govora, vsak narodič kot enakopraven član,
To zmanjšuje po eni strani direktno Qni so torej proti gospodarstvu ve-
naš ugled in kredit v inozemstvu, po ijfcjjj nad malimi
drugi Strani pa ustvarja teko razpolo- Kmetje so dandanes v Ameriki
zenje, da (kža^am^ne^spošti^ejo vla- jj0jje organizirani kakor tvorniški
vedendo motenja javnega reda in niira	delavci^eprav je Amerika pretežno
ter posredno tudi do zmanjšanja tigle-	industrijska drzava.» da in kredite, če ne do še hujših po- Op. prev.: Posledica dobro orga-sledic. Taki pojavi so tem škodljivejši niziranega in močnega kmetiškega
za mlado državo, v kateri je le raz-	zastopstva v ameriškem parlamentu
umnejši del prebivalstva iz prepričanja	je> da se vrgj tamkaj ravno nasproten
trden in brezpogojen privrženec	proces kakor pa pri nas. Medtem kol
zavne ideje	sili pri nas vse v tvornice in mesta,
vi prevratnih 'elementov vsake sme- f preseljujejo ljudje v Ameriki iz ri, pričakujoč osebne ali razredne ko- tvornic na deželo. Zato pa je edina listi iz morebitnih izprememb obstoje- rešitev našega propadajočega kme-čega pravnega in družabnega reda. I tijstva, če se politično in gospodar-
(Resnica o davkih.) V odgovor vsem hujskačem in brezdomovin-cem, listom nizkega mišljenja in lažnivega pisarenja priobčujemo naslednje številke: Od osvobojenja pa do dne 1. junija so plačale na trošarini posamezne kronovine te-le davke: Hrvatska in Slavonija 94,797.801-73 dinarjev, Bosna in Hercegovina 63,527.133-75 dinarjev, Vojvodina 70,866.420-43 dinarjev, Dalmacija 5,250.549-26 dinarjev, Slovenija 69,644.131-76 dinarjev, Srbija in Črna gora 110,499.464-92 dinarjev. Tako govore suhe številke. Pri tem pa moramo pomisliti, da je bila Srbija vsled vojne silno prizadeta in da je trpela ta dežela tako kakor nobena druga. Naj nam odgovore na te številke brezvestni hujskači in brez-domovinci!
(Davčne komisije.) «Službene no-vine» so prinesle dne 27. junija obenem z zakonom o proračunskih dvanajstinah tudi naredbo, po kateri se vpostavijo cenilne komisije za dohodnino in priredbene komisije za pridobnino.
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar velja od 159.20 do 160 kron; italijanska lira od 7.20 do 7.40 kron; nemška marka od 2.16 do 2.20 kron; češka krona od 2.24 do 2.26 kron; francoski frank od 12 do 13 kron. Vrednost našega denarja je torej zopet splošno padla in stoji sedaj tako nizko, kakor že dolgo ne.
(Vino.) Iz vseh krajev Jugoslavije prihajajo ugodna poročila o letošnji trgatvi. Vinogradi so zdravi in obeta se nam dobra letina. — Na dunajskem trgu počiva vinska trgovina. Madžarsko vino se draži in postalo je za dunajski trg že predrago. Hektoliter madžarskega vina velja že od 1050 do 1400 naših kron. — V Italiji so cene vina nekoliko padle. Desetodstotna do enajstodstotna vina se plačujejo v Piemontu od 1080 do 1450 naših kron za hektoliter. — Bogato trgatev pričakujejo na Češkem. Cene vinu znašajo od 2266 do 2472 naših kron za hektoliter.
(O izgledih letine v naši državi) piše «Jugoslovanski Lloyd»: Z veseljem konstatiramo, da so se naši ministri prevarali, ko so širili nepo-voljne vesti o naši žetvi. Iz Baranje prihajajo vesti, da se je obnesla letošnja pšenica tako kakor že dolgo ne. Pšenica je prvovrstna, le slama je slaba. V Bački in v Banatu je žetev nekoliko slabejša, vendar zadovoljiva. Iz Slovenije poročajo, da sta pšenica in ječmen dobro obrodila. Po dosedanjih vesteh pride na oral povprečno 12 stotov ječmena in od 10 do 13 stotov pšenice. Koruza kaže dobro. Vinogradi dobro obetajo. Oves je večinoma slab in samo po nekaterih krajih dober. Sadja je dovolj, slive pa so odpadle in ne bodo rodile tako kakor se je pričakovalo.
Po^tej vesti torej v Jugoslaviji letina ne more biti slaba.
(Naš izvoz.) Kako blagodejno u-plivajo uspehi naših poslancev na državno gospodarstvo, se vidi tudi iz doseženega izvoza poljskih pridelkov. Lani smo izvozili v devetih mesecih za 710 milijonov, letos pa v štirih mesecih že za 786 milijonov, torej za 76 milijonov več. Dočim je bil lani na prvem mestu kot izvozni predmet les, so letos poljski pridelki in živina. To je posledica dela naših poslancev, ki so dosegli prost izvoz živine in znižano carino za njen izvoz.
(Cene živini) so na Dunaju vsled obilega dovoza madžarske živine zelo padle. Prodajne cene so bile te dni take-le: biki od 30 do 35, krave od 24 do 25, svinje (lažje) od 53 do 58, (težje) od 52 do 53 naših kron za kilogram žive teže.
(Izvoz živine) iz Češke je prost, ker se je namreč živina tam silno pomnožila in ker obenem zelo pomanj-kuje krme.
(Tržne cene v Zagrebu.) Poročilo z dne 20. julija: Govedina: sprednji del 24, zadnji del 28K; teletina od 20 do 24K; svinjina od 36 do 40K; slanina 40K; mast 44 K; suha sla-
nina od 48 do 56 K; piščanci od 25 do 60 K; kokoš od 40 do 60K; mleko (liter) 6 K; smetana kg 20 K; sirovo maslo kg od 60 do 110K; jajca po 2 K do K 2.50; jabolka kg od 8 do 10 K; hruške kg od 6 do 8 K; ječmen (100 kg) od 420 do 500 K; moka št. 0 kg od K 16.40 do 18 K; koruzna moka kg od 8 do 9 K.
(Ljubljanski trg.) Z mesom je trg zadostno založen. Cene mesu so take-le: volovsko meso kg od 30 do 36 K, telečje meso kg od 22 do 24 K. Sadni trg je z domačim blagom dobro založen, italijanskega blaga ni na trgu. Hruške se prodajajo od 12 do 14 K, jabolka dobre kakovosti po 12 K, navadna jabolka po 8 K, marelice po 22 K, kumare od 6 do 10 K, karfijole od 10 do 12 K, buče od 3 do 4 K, grah od 5 do 8 K, čebula od 5 do 6 K, stročji fižol od 3 do 4 K, krompir od 2 do 3 K za kilogram in zelnate glave po 5 K. Jajc je dovolj in se plačujejo po K 2.40. Cene žitu so se dvignile. Oves na debelo K 7.50, moka št. 0 I< 18, da celo K 18.50 za kilogram.
(Mariborski trg.) Na svinjski sejem, je bilo pripeljanih dne 22. t. m. 167 prašičev. Cene so bile plemenskim svinjam od 20 do 24, polpita-nim od 20 do 23 kron za kilogram žive teže. Kupčija je bila zelo živahna in dobra.
(Hmelj.) Žalec, dne 5. julija 1921. Prve dni meseca julija smo imeli obilo dežja; po tistem času pa je nastalo prav gorko vreme in noči občutljivo hladne, 7 do 10° R. Žali-bog so se zadnji čas ponovno prikazale hmeljske ušice, letos torej že drugič, in hmeljarji so pričeli zopet s škropljenjem, kar pa ovira stoprav pričeta žitna žetev. Nekateri cveti prehajati deloma že v kobule, za kar so topel dež in tople noči nujno potrebne. Slabi in neškropljeni nasadi bodo po uši uničeni, krepkejši bodo pa tudi brez škropljenja oteti. Dasi se je upanje na dobro hmeljsko letino nekoliko poslabšalo, vendar ne smemo obupati. Ako v kratkem času ne dobimo dežja, bo letina še manjša kakor jo pričakujemo. Hmeljska kupčija je postala prav živahna in cene so poskočile od začetka meseca julija za 1000 kron. Hmelj se plačuje po kakovosti od 3000 do 3200 č. K za 50 kg. Končno razpoloženje prav čvrsto, cene rastoče. — N ii r n-berg, dne 14. julija 1921. Po došlih poročilih se je mrčes po nasadih še pomnožil, tako da se upanje na dobro letino vedno zmanjšuje. Topel dež in tople noči so za nadaljnji razvoj rastline nujno potrebne. Na trgu razpoloženje prav čvrsto, cene rastoče. Cene od 2000 do 2500 Mk za 50 kg. — Tettnang (Virtem-berško), dne 14. julija 1921. Stanje hmeljskih nasadov je zelo različno. Povsod se vidijo hmeljišča, ki so lepa in zdrava, pa vendar v manjšini proti slabim. Rastlina nima letos toliko panog kakor v minulem letu, kjer se vidijo panoge, tam pa so brez cvetnih popkov. Tudi v najlepših vrtovih se pogrešajo košati vrhovi, kateri odločujejo glede množine pridelka. Zemlja se je vsled vročine popolnoma izsušila. Ako ne bo v kratkem izdatno deževalo — kar bi rastlini še pomagalo — pride lahko do katastrofe. — Strassburg (Alza-cija), dne 14. julija 1921. Stanje hmeljskih nasadov je prav različno. Gotovo je, da ne bomo pridelali letos toliko kot lani; vsled tega zahtevajo hmeljarji za lanski (1920.) pridelek višje cene.
(Na Angleškem) so privolili rudarji v to, da se jim znižajo plače dnevno za dva šilinga (okoli 50 naših kron). Da bi kdo poizkusil slič-no pri nas, bi ga takoj linčali. In vendar bi bila to edina rešitev, da bi prišli iz draginje.
(V belgijskih rudokopih) se znižajo z dnem 7. avgusta mezde rudarjem zopet za pet odstotkov. Od marca meseca bo to že četrto znižanje mezd. Istočasno pa se znižajo tudi cene premogu. Pri nas pa zvišuje trboveljska premogokopna družba cene premogu. Proti temu je tre ba brezobzirno nastopiti.
Književnost.
(Uredba o stanovanjih in najemih ter pravilnik za njeno izvrševanje.)
To prepotrebno knjižico je založila «Tiskovna zadruga» v Ljubljani. Ce-
Obrtniki, pristopajte k „OUrtni organizaciji za Slovenijo", ker le združeni postanemo močni!
Vsak zaveden Jugoslovan mora bit! ud „Jugoslovenske Matice"!
na ji je 6 kron, po pošti 1 krono več, ce se denar naprej pošlje. Zgoraj omenjena uredba, ki je sedaj v po-natisku dostopna najširšim slojem, je za vsakogar tako važna, da ne sme biti ne gospodarja in ne najemnika, ki bi si je ne omislil. Knjižica se naroča pri ^Tiskovni zadrugi» v Ljubljani, Sodna ulica št. 6.
Obrtnik.
Ljubljanski kmetijsko-indu-strialni velesejem.
Ta velesejem, ki naj bi bil prvotno v Ljubljani od dne 13. do dne 24. avgusta, se je moral spričo različnih tehničnih ozirov, zlasti pa vsled stavke mizarjev, preložiti na poznejši čas, in sicer na dneve med 3. in 12. septembrom. S tem je podana možnost, da se lahko vsa prireditev bolje in natančneje uredi in da se obenem izogne veliki avgustovi vročini, ki bi posebno na razstavljena vina, žganje, voščene stvari in še mnogotere druge enake predmete kolikor toliko škodljivo vplivala.
Mesec avgust sploh ni bil za razstavo v nobenem oziru ugoden čas. Ker pa so meseca avgusta vse šole proste in bi torej bilo dovolj prenočišč na razpolago, zato se je sklenilo, da bodi sejem ta čas. S tem, da bo sedaj semenj v prvi polovici meseca septembra, ne postane glede prenočišč nikaka težkoča, ampak vsem razstavljalcem bo še bolj ustreženo in tudi obisk bo gotovo večji kot bi bil v prvotno določenih dneh, ko imajo kmetje še mnogo dela na polju in ko je še vse polno ljudi na dopustih in v letoviščih.
Kakor kaže, bo imel semenj veliko privlačno silo. Čeprav se priredi na jako obsežnem prostoru (okrog 22.000 m2 ploskve), bo še premalo prostora za vse razstavljalce, ker so se priglasile tudi mnoge industrijske tvrdke izvun Slovenije.
Slovenija bo zastopana z vsemi svojimi pridelki in izdelki. Tudi vinogradništvo bo zavzemalo na sejmu častno mesto. Poleg raznovrstnih vi-nogradarskih in kletarskih strojev in različne bolezni pokončujočih sredstev, bo razstavljenih v posebnem oddelku velikega paviljona čez 150 prvovrstnih vin iz raznih kranjskih in štajerskih vinskih goric. Ta vina
se bodo točila v razstavnem prostoru po kozarčkih, tako da se bo lahko vsakdo prepričal o kvaliteti ene ali druge vrste vina ter imel priliko eventualno skleniti z dotičnim pro-ducentom takoj tudi kupčijo, s čimer si bo prihranil zamudo časa in mnogo stroškov, ki bi jih imel sicer z dragim potovanjem.
Sejem bo otvorjen vsak dan od osmih zjutraj do šestih zvečer. Po šesti uri zvečer bodo sestanki na posebnem veseličnem in restavracijskem prostoru tik sejma, kjer se bodo točila med drugim tudi razstavljena vina v posebnem paviljonu, ki ga postavi vinski odsek. Fr Gombač<
Obrtniške vesti.
(Občni zbor »Obrtniškega društva za Zgornjo Šiško in okolico) je bil v nedeljo dne 17. t. m. popoldne pri Žibertu na Trati pri Št. Vidu nad Ljubljano. Na zboru so bili zastopani vsi važnejši kraji ljubljanske okolice, kakor Zgornja Šiška, Št. Vid, Dravlje, Ježica, Tacen, Koseze, Za-puže, Podgora i. dr. Iz zastopnikov imenovanih krajev se je sestavil tudi odbor, tako da imajo vsi navedeni kraji v odboru svoje odbornike ali
namestnike. Shod je otvoril tovariš Ivan Černe, kateremu gre glavna zasluga, da se je ustanovilo za omenjene kraje prepotrebno obrtniško društvo. Po poročilih začasnih funkcionarjev — predsednika, tajnika in blagajnika — se je oglasil k besedi tudi tovariš F. O g r i č, predsednik «Obrtnega društva» in «Obrt-ne organizacije za Slovenijo» iz Novega mesta, ki je pojasnil obrtnikom pomen in namen ustanovitve obrtniških društev in dal potrebna navodila za njih uspešni razvoj. Da je bilo društvo potrebno, dokazuje že zgolj dejstvo, da je pristopilo k njemu že ob ustanovitvi nad 50 članov, kateri vsi kažejo zmisel in veselje za nadaljnje delo. Po prečitanju društvenih pravil, ki so bila soglasno sprejeta, so se izvršile volitve odbora, namestnikov in računskih preglednikov. Izvoljeni so bili ti-le tovariši: za predsednika Ivan Černe, sedlar v Zgornji Šiški; za podpredsednika I. Goljar, nfizar v Podgo-ri; za tajnika M. Perko, mizar v Zgornji Šiški; za blagajnika I. Čar-man, sedlar v Zgornji šiškij v odbor: T. Peršin, sedlar v Št. Vidu, Ivan Zakotnik, tesar v Zgornji Šiški, M. Kavčič, ključaničar v Kosezah,
F. P r e k, mizar v Dravljah, A. L u m -bar, krojač v Zgornji Šiški, I. Medved, sodar v Tacnu, M. K n e z, kovač na Ježici; za namestnike: K. N o-v a k, kamnosek v Podgori, F. G r a u 1, mizar v Zgornji Šiški, F. Pečnik, mizar v Zapužah, I. Rozman, krojač v Zgornji Šiški, J. P eter ca, kolar v Kosezah; za preglednika: A. Berlič, mizar v Zapužah in. J. K u r n i k, mizar v Zgornji Šiški. Po daljši debati in stvarnem razgovoru o stanovskem in političnem položaju obrtnikov, se je dobro uspeh občni zbor zaključil na splošno zadovoljstvo navzočnih zborovalcev. — Obrtniki spredaj navedenih krajev, pristopajte pridno k prepotreb-nemu društvu, ne oziraje se na to, h kateri politični stranki pripadate! V združenju je moč — bodi vaše geslo v boju za dosego obrtniških pravic! Dobrodošlo je bilo navzoč-nim obrtnikom zlasti poročilo o obrtniškem shodu v Slovenski Bistrici, katerega se je udeležil g. F. Ogrič, ki je pojasnil na kratko vse točke dnevnega reda le-tega shoda. Tovariši! Seme je usejano, sedaj pa le pridno na delo! V slogi je moč! Živeli zavedni obrtniki v Št. Vidu in njegovi okolici! -
Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, bndil]ke, zlatnino in srebrnino
kupite najceneje pri trvdki Ivan Pakiž v Ljubljani, Stari trg St. 20.
H0C0IH9Z, črn ali rumen,
najfinejše kakovosti, plavajoče blago, je pričela zopet izdelovati po daljšem presledka tvrdka
GOLOB & Ko.,
tovarna kemičnih izdelkov na Viču pri Ljubljani.
Dobiva se začasno v sodih z okoli 200 kg. Cena 11 kron za kilogram s sodom vred (brntto za netto) franko postaja Ljubljana.
Trgovina z železnino
Erjavec «& Turk
„prl zlati lopati"
v L]UBL3flHf, ValvazorjBD trg št. 7
nasproti križan-tke cerkve (prej Hammer-schmidt- Mtthleisen).
Zaloga cementa in karbida.
Pohištvo,
primerno za vse sloje, trpežno izvršeno, in po ceni, kakor tudi vsakovrstna
tapetniška dela*
priporočata brala Sever v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej).
^TAMPinp
ANT.ČERNEVt*
LJUBLJANA

i n 11 x 11111 u z i m 11111 ij
Svinjerejci
, in živinorejci!
Zanesljivo učinkujoče odvračilno sredstvo proti svinjski kugi, rdečici, kugi na parkljih goveje živine itd. je
Cena zavitku 40 K.
Dobiva se v medic, drogeriji
JBRIM" n Ljubljani,
Selenbnrgova ulica št. 5.
HtTTTIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIin
Pmrta eo enonadBtropna hiša
i 1 UU(i Ou a hlevom, vrtom in dobrim vodnjakom, pripravna za vsako obrt. V bližini je tndi vodna moč na razpolago. — Več pove Frano Ambrož, posestnik in mesar v Lahovčah št. 35, p. Komenda.
15 vagonov dobrega travniškega sena za konje
potrebuje trgovec A. Hotko v Žužemberku. jPonudbe je poslati iranko vagon Stična.
II 00111
Soholsiia loterija uHovemmesto.
Srečka I dinar.
Žrebanje nepreklicno dne 20. avgusta 1921.
Trgovina z mešanim blagom A. Hotko v Žužemberku nAnn/,« iz po-sprejme v uk »UcUv« štene hiše in z dobro šolsko izobrazbo.
Kupujemo suhe gobe
ter priporočamo vsakovrstna semena za poletje in jesen
Sever & Komp.
v Uubljanf, Wo fova ulica št. 12.
Prodam
lepega dve leti starega
(Hešove pasme). — Ivo Grailčv No-žicah pri Homcu, p. Radomlje.
Primešaj krmi Mastin!
V	zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št 10.695, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smejo dietetično sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen.
V	Ljubljani, dne 8. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.561. — Ako Mastina v lekarnah m trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane 50 kron in se jib
pošlje poštnine prosto Da dom.
Mašilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po pošti 15 kron.
LekarnarTpnkooi
v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža.
Edina razprodaja vseh vrst specialnega
Z- mavca (gipsa) H
za vso kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev tvornic Stanz, Kindberg, Sem-mering, Schottwien, Puchberg, Auseewiese i. dr. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog v Ljubljani, Osijeku, Novem Sadu in Zemunu KOSTA NO V AKO VIČ, veletrgovina mavoa v LJUBLJANI, Židovska ulica it. 1.
wnnmi IILUUJII iruuummo rrimmmmnnmnni « ii ■ immmpn^
Pozor! Na obroke! Kredit! §
Da ustrežemo mnogokrat izraženi želji naših odjemalcev, prodajamo z olajšili pri plačevanja naše znane
krasne remontoirke l
8
B
AD0LF MITH, ZAGREB, Samostanska ulica 4. jj
Gmi ■ ii m ii i uj.iij.immi»li i-ii a inrr ii t imr ■ n » ir-i-|| 11| | !CTinn[XlUJLXJDCK\
(asa. gospode)
najbolje opremljene, 28 ar idoče, z dvoletno garancijo, za brez-primerno ceno samo po 125 dinarjev proti ari 45 dinarjev in mesečnemu plačilu 8 dinarjev. Ura se pošlje takoj po sprejema are priporočano. Dotični naročnik naj nam blagovoli naznaniti svoj poklie. Ce želi naročnik vso kupno ceno plačati takoj, dobi 5 % popusta.
s Zaloga, up	—
I. SANDRIN LJUBLJANA
MESTNI TRG 6
Naznanilo.
Čast nama je vljudno javljati, da sva dne 15. ju _lija t. i. prevzela
hotel Fuchs-»staro pivnico"
od pivovarne Tomaža Gotza v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 7. „
Kakor do sedaj, se bova tudi odslej trudila, da bova nudila kar najboljše iž kuhinje in klet', Sobe za tujce se bodo vse prenovile.
Za mnogobrojen obisk se priporočata
Andrej in Fanika Ha!bwidl. It
1
C
PUUULimPP1 * M	ipnpnfrinpn| 11| i if p MTT^H fl H M * ?
jj Bakrene kotle <*
g za knhanje žganja, od 30 do 300 litrov, izdeluje in razpošilja po najnižjih cenah
Lovpo Tomažič v Man?ibos*u, g	Sodna utica St. 24.	g
pmmmmrai i iijLirmi^ii ^ir^t-g-irrr^t-rirrnr^rTirCTr
,11111111 IIIII I TIHI II TTm I J TT ITI I TIH I IIIIIIIIITIIir
Pozor!. Reklamna ponudba!
Samo 20 dni veljavna!
Ker hočem opustiti svojo zalogo ur, pošiljam v roku 20 dni vsakomur, ki pošlje ta iz časnika izrezani oglas, krasno remontoirko (za gospode), izborno opremljeno, 30 ur idočo, s triletno pismeno garancijo, za reklamno ceno 40 namesto 85 dinarjev franko proti prejšnji vposlatvi dotičnega zneska v priporočenem pismu. Ura se dopošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošlje le proti ari 10 dinarjev.
Skladišče ur 63UR0 POLLAK, Zsgreb, imtrn 11
iiiiiiiiiiimiixxxxxx:
j Menjalnica
I Slovenske eskomptne banke
1
A
f
I
Telefon int. št. 3
Ljubljana
Telefon Int. Si. 3
V 1
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
A T
I »
1 A ¥
A V
A
r
Tplačena delniška glavnica K
SLOVENSKA BANKA
Telefoi St. 567. Čiktinl račun 12.205.

LJUBLJANA, Krekov trg št. 10, nasproti »Mestnega doma".
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.	Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.