Leto VIII, št. 187 Ljubljana, sreda tO. avgusta 1927 Cena 2 Din cs latiaja ob 4. gjirtraj. = Stane mesečno Din >5*—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo s Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št, 207» in 2804^ ponoči tudi št. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravoStva: Ljubljana, fre*ernora ulica it. 54- — Telefon St. 203& inseratni oddelek: Ljubljana, PreJo-nora ulica St 4. — Telefon 4t <491 Podružnici: Maribor, Aleksandrov« It. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavoda: Mobilna fe. 11.841 - Praha čisto 78.180.. Ljubljana, 9. avgusta Komaj je g. Vukičevič zakrpal razpoke v svoji volilni viadi, komaj je v demokratski stranki g. Davidoviča navidez nastopilo nekaj miru, že je počilo znova. G. Davidovič je bil v Bosni in je imel priliko na licu mesta videti, kaj delajo vladni panduri. Ni dvoma, da mu je pri tem zvenel klic celokupne opozicije, da pada senca ravno nanj, če se ne zavzame za svobodo volitev. Kajtj 011 je obdolžil vlado že pred tremi tedni, da počenja hajduška nasilja, a se ie dal pomiriti s par srezkimi poglavarji. G. Vukičevič sicer trdi, da je ukaz s temi srezkimi poglavarji res poslal na Bled, a v javnost je prišlo zelo malo o spremembi in zdi se, da je g. Vukičevič govoril eno, napisal pa drugo. Glavarji tudi niso še nameščeni in tako mineva za volilne priprave najvažnejši čas. Medtem je že g. Korošec nekoliko preveč govoril. Kakor «enfant terrible» je pripovedoval na Viču, da pride do Berliner Zeitungt, da sia Saeco in Vanzefti nedolžna. Rim, 9. avgusta (ri.). >Newyork Times« pišejo, da so v Italiji velike demonstracije proti Ameriki Vladni krogi odločno zanikajo to vest in navajajo tisoče Američanov, ki se popolnoma nemoteno gibljejo v italijanskih meatih. Fašisti pripisujejo te alarmantne vesti italijanskim emigrantom, ki vporabljajo vsako priliko, da blatijo fašizem. Italija čuti bolj kot vsaka druga država za Sacca in Vanzettija in smatra, da je usmrtitev obsojencev, ki živita že sedem let v smrtnem strahu, neodpustljiv barbarizem. Rim, 9. avgusta o. Mihael Sacco, oče Van-zettijevega tovariša, ie poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri ga prosi, naj bi na odločilnem mestu posredoval za njegovega sina. Mussolini je odgovoril, da je že dolgo časa zasledoval slučaj njegovega 6ina, kakor tudi slučaj Vanzettija in da je tudi storil kar je mogoče spričo menarodnih običajev. Stoekholm. 9. avgusta (be). Na pritisk javnega mnenja je vlada preklicala prvotno prepoved manifestacij v korist Sacca iu Van-zettije. Na manifestacijah je sodelovalo okrog 50.000 ljudi. Danes je izbruhnila v več švedskih tvornicah protestna stavka. Kodanj, 9. avgusta (be.). Policija je razpršila velike množice, ki so se zbirale pred ameriškim konzulatom. Bueaos Aires, 9. avgusta (be.). Jutri se prične v vsej Argentiniji radi Sacca in Vanzettija železniška protestna stavka. London, 9. avgusta, (lo.). Danes je eks-plodirila v podzemskeml kolodvoru v Ald-■vvichu bomba. Postaja je vedno polna potnikov in eksplozija se je zgodila v najbolj prometnem času. K sreči ni bil nihče ranjen, in večje škode tudi ni bilo. Najprej ee je mislilo, da je to delo simpatizerjev Sacca in Vanzettija, vendar se je končno dognalo, da to ne odgovarja resnici, ker je bila bomba neškodljivega značaja. Železniška uprava smatra ta atentat za otročarijo. Snovanje enotne opozicijo-nalne fronte v Rumuniji Bukarešta, 9. avgusta, d. Med Avaresco« vo stranko in naTodno kmečko stranko se vrše na tihem že delj časa pogajanja za spojitev obeh strank. Glavni namen fuzije je ustvaritev protiliberalnega bloka, kate« remu bi se pridružile tudi vse ostale opo« zicijonalne stranke. Vladni krogi naglašajo, da tudi formiranje enotne opozicjjonalne fronte ne more omajati položaja sedanje vladne večine odnosno liberalne stranke, kakor tudi ne vplivati na 8estavo regent« skega sveta, s katerim se strinja tudi Na« rodna kmečka stranka kot najmočnejša opozicijonalna skupina. Bukarešta, 9. avgusta, d. Zunanji mini« ster Titulescu in finančni minister Vintila Bratianu sta včeraj odpotovala v Pariz. Iz Pariza odpotujeta v London, na povratku pa se ustavita tudi v Berlinu. Priprave za jesensko zasedanje Društva narodov Pariz, 9. avgusta, d V oficijelnem komu« nikeju se objavlja, da je Briand okreval in da se bo 1. septembra podal k seji Dru« štva narodov. Listi naglašajo, da je dnevni red tega zasedanja le postranskega pome« na ter da se polaga glavna važnost na čE« rektne razgovore med zunanjimi ministri. Glavni interes je koncentriran na sestanek med Briandom in Stresemannom glede ne« sporazumov, ki so se pojavili zlasti v zad« njem času tako v francoski kakor v nem« ški javnosti in ki so povzročili znova znat« no napetost. Splošno se pričakuje, da bo prišlo na tem sestanku do razčiščenja vseh še nerešenih vprašanj. Na obeh straneh je opažati resno voljo po čim prejšnjem raz« čiščenju medsebonih odnošaev in pospeše« ne politike zbližanja med obema državama. Izjave, ki jih je podal nemški zunanji mi* nister in v katerih je naglasil, da bo nem« ška vlada ne glede na ščuvanje nacijonalT« stičnih krogov vztrajala pri svoji dosedanji politiki sporazuma, so napravile v tukaj« šnjih krogih najboljši vtis. Venizelos zopet na vidiku Atene, 9. avgusta, (be.) Kakor poročajo listi, je Venizelos zopet aktivno nastopil v notranji politiki. Danes je objavil v li« stih daljšo izjavo, v kateri ostro napada sedanjo vlado in poziva svoje politične pri« iatelje, naj pripravijo teren za njegov po« vratek v politično areno. De Jouvenel noče več zastopati Francije v Ženevi Pariz, 9. avg. d. Senator Henri de Jou« vene!, ki že dve leti zastopa Francijo v Društvu narodov, je izrazil zunanjemu mi« nistru Briandu željo, naj ga razreši članstva francoske delegacije na jesenskem zaseda« nju v Ženevi. V Po vseh teh pripravah, in če se upošteva, da je Preko brez vsakega pomena, zavzema veličina manifestacije, prirejene ravno nasproti zadrskega obrežja, jasen protiitalijan-ski značaj. In dejstvo, da je prinašal zastavo iugoslovenski admiral Priča, ki je kot ar-strijski kontreadmiral predsedoval sodišču, ki je obsodilo Nazarija Saura (Koprčana, ki je sa časa svetovne vojne pobegnil v Italijo, se potem kot italijanski mornariški častnik boril proti Avstriji; Avstrijci so ga vjeli in vojno sodišče v Pulju ga je obsodilo na smrt. Obešen je bil v Puli), razpršava vsak dvom o protiitaliianskemu značaju prireditve v Preku. :-Odmev glasbe, kresovi, ki so goreli na vrh hribov po otokih in pred vaem trdno prepričanje, da se je v Preku tulilo proti Italiji in »Ducejut. vse to je končno vznemirilo domoljubje Zadrčanov, ki so se Epoa-tano zbrali na trgu ob 16.20, ko je vojaška godba izvajala svoj običajni večerni koncert in so začeli zahtevati, naj godba svira »Giovinezzo« (fašistično himno), piavsko koračnico in kraljevsko. Ko je godba potem odšla, se je množica uvrstila v sprevod, ki je po Toromasejevi ulici odrinil proti jugo-slovenskemu konzulatu, na čigar naslov je šlo nekoliko nedolžnih žvižgov. »Varnostna sila. ki je predvidevala (!!) to gibanje, je krepko (?) zavrnila demonstrante. Stotnijo pehote je množica sprejela s prekipevajočim navdušenjem in v nekoliko minutah so bili vsi vojaki dvignjeni na rame v pravcatem triumfu. Polkovniku vit. De Rensiju, ki je tudi prihitel na lice mesta, se je priredila prav posebna manifestacija vdanosti. V triumfu so ga odnesli na Lov-ranski trg, ker se je končno povorka razšla. »Da pomiri silno razburjene duhove je federacijski tajnik fašistične stranke, kom. Mandel, nagovoril množico, ki je viharno odobravala njegov govor. >Iz Preka so tekom večera prispele vesti o spopadu med Sokoli in radičevci Zdi se, da so se mornarji jugoslovenskih ladij morali izkrcati, da so \zpostavili red. »Tekom vsega večera je na stolpu svete Anastazije ostala vžgana ogromna italijanska zvezda v električnih svetilkah-:. — — Tako torej poročilo v italijanskem listu. Lahko si je sedaj predstavljati, kako je bilo v resnici, kaj in koliko je zadrski poročevalec tržaškega »Piccolac zamolčal. Jasno je, da so se te demonstracije prav dobro pripravile. Hoteli so pač zadrski fašisti pokazati, da imajo ikorajžo: in so zato vdrli pred naš konzulat, kjer so protestirali proti temu, da bi Jugosloveni na svojih jugoslovenskih tleh v bližini »italijanskega< Zadra prirejali svoje naeijonalne prireditve, da bi z njimi >izzivali< italijanski Zader! Ze samo dejstvo, da je prinesel zastavo, dar kraljice Marije, admiral Priča, naj bi bil jasen znak proti italijanskega značaja te prireditve! Zadrski fašisti, ki drugače z na stezi j odprtimi ustmi lovijo grižljaje, ki jim prihajajo z jugoslovanske strani, si lastijo pri vico. da bi predpisovali naši kraljici, komu naj poverja svoje zastopstvo, in prepovedali prvemu častniku naše vojne mornarice prihajati v bližino »italijanskega* Zadra! Potem pa tista komedija z vojaštvom! človek je v resnici v dvomu, ali so to še ljudje z zdravo pametjo v glavi! Pomislite si stotnijo vojaštva, ki pride razganjat demonstrante, pa jo množica, tuleč od navdušenja (?), pograbi in dvigne na rame in končno tudi še samega poveljnika vsevkupnega vojaštva, polkovnika samega! Ne! Naj le denuncirajo Zadržani, naj si dajo igrati vse mogoče svoje himne in naj le rjovejo in žvižgajo proti nam in naši državi. plešoč z vojaštvom na ramah po ulicah in trgih »italijanskega< Zadra: užaliti nas z vsem tem ne morejo. Moramo se ediuo le smejati njihemm — pajacadam! Trockij se preseli v Stockholm? Pariz, 9. avgusta, d. Listi poročajo iz Stockhobna, da sc namerava Trockij v je« seni naseliti v Stockholmu, kjer je že kupil večjo hišo. Kje je Borodin? Šanghaf, 9. avgusta. (Io.) Dopisnik Reu« terjeve agencije je direktno brzojavno vprašal generala Fenga. ako ima ujetega Rorodina. Feng je odgovoril iz svojega glavnega stana v čengčovu, da ta vest ne odgovarja resnici in da temelji na pomoti. Izmenjava brzojavk je trajala 70 ur. Električni glasovalni aparat Helsingfors, 9. avgusta, (be.) V poslopja državne zbornice je bil instaliran električ« ni- glasovalni aparat, ki omogoča da 200 po« slancev v 70 sekundah poimensko odda svoje glasove. Eksplozija municije v Bukarešti Bukarešta, 9. avgusti, d. Včeraj je nasta« U iz še nepojasnjenih vzrokov eksplozija v municijskem skladišču 21. pešpolka v Ci« troceni. Eksplozija je napravila ogromno škodo. Požar, ki je nastal po eksploziji, so po štiriurnem napornem gašenju jedva lokalizirali. V zvezi s to eksplozijo so bili aretirani štirje madžarski vojaki. Eksploz'« ja ni zahtevala nobene človeške žrtve. Eksplozija v tovarni Magdeburg, 9. avgusta, (be.) Tukajšnja nemšKo>italjj*n»ka pirotehnična tvornica ic eksplodirala. Več poslopij je bilo težko poškodovanih, med njimi tudi del stare trdnjave. Sedem oseb, pet Italijanov in dv« Nemca, je bilo težko ranjenih. Naši Kraji in ljudje Na obisku pri naši vojni mornarici V Boki Kotorskl, početkom avgusta. Ako so v dobi svojega enomesečnega bivanja v Splitu na drugem propagan-dističnem tečaju «Jadranske Straže« sotrudniki tega patrijotičnega udruže-nja mogli sprejeti bogastvo utiskov, ako jim trajno ostane v spominu po-nočni ribji lov na Solti ter "izleti v Tro-gir, Solin, Omiš in Divulje, potem je njihov prihod in prisrčen sprejem v Boki Kotorski višek vseh teh utisov in doživljajev. Že sam prihod v Boko je bil edinstveno lep. Naš «Dubrovnik», last «Du-brovačke plovitbe«, na katerem smo preživeli diven poletni dan, poln solnca in radosti, je ob 22. zvečer pristal v Ercegnovem. Ko smo izmenjali pozdrave s simpatičnim predsednikom pododbora «Jadranske Straže« v Gjenoviču, kapetanom fregate Labašem in njegovo desno roko popom Petkovičem, nas je tender v tihi noči prepeval v Kumbor. Na obeh straneh potujejo z nami div-ne gore, kojih obrisi se vidijo na jasnem zvezdnatem nebu; na podnožju male osamljene m razsvetljene hišice; morje fosforescira pod ostrim pram-cem ladje — vse je kakor pravljica. V Kumboru smo se zbrali za bogato mizo Oficirskega doma. Program naslednjega dne je bil posvečen Kumboru, Gjenoviču, Ercegno-vu, Savini in Tivtu. Zjutraj smo obiskali divni samostan Savino. Iguman Damilovič nam je ljubeznivo razkazal lepote in dragocenosti tristoletnega samostana. Potem peš v Ercegnovi in s tenderjem v Kumbor. Kumbor ni samo senzacija na naše kurziste, on je tako rekoč odkritje tudi za nas, ki že nekoliko poznamo življenje in delo naše mornarice. Pod vodstvom g. Labaša pregledujemo razne mornariške institucije: strojno podofi-cirsko šolo, v kateri se uprav čudimo delu in spretnosti mladih gojencev, potem zrakoplovno komando z dolgo vrsto lahkokrilih avijonov, komando strokovnega orožja, kjer nam poročnik bojnega broda Uhlik demonstrira vse vrste bojnega pomorskega orožja. Vsi ti obiski nam odpirajo vpogled v neizčrpno zakladnico ljubezni in navdušenja, s katerim se tukaj dela. Na prvem koraku čutiš, da vsak posameznik tu ne «vrši dolžnost« — on dela, ustvarja z vnemo, ki narašča tembolj, čim se vidi uspeh dela. Novo iznenadenje nas čaka v Gjenoviču, kjer nam je organizator in duša «Jadranske Straže« v Boki pop Jovo priredil na vrtu restavracije Danilovi-ča bratski sprejem. Ves Gjenovid je nam na čast v zastavah. Za mizo se je zbrala elita bokeljskih vojaških in civilnih dostojanstvenikov: bivši minister vojske in mornarice general Dušan Trifunovič, komandant BoI$e Kotorske general Milojevič, lepo število mornariških častnikov in druge ugledne osebnosti. General Trifunovič se je živo zanimal za uspeh drugega propagandistič-nega tečaja «Jadranske Straže«. V prijateljskem razpoloženju je kapetan fregate Labaš dal duška svoji radosti, ker vidi v bratskem stiku oficirje mornarice z delavci «Jadranske Straže«: v tem vidi poroštvo obojestranskih uspehov. Med drugimi sta se oglasila tudi slovenska kurzista Pirnat iz Novega mesta in prof. Ribarič iz Maribora. Ob petih popoldne smo se skupno podali na bojno ladjo «Sokol», kjer so nam demonstrirali več zanimivih manevrov: plovljenje v brazdi, artiljerijsko streljanje in reševanje na morju. Na «Sokolu« smo se vozili do Risnja. Dospeli smo pred hangarje letalstva. Tu nas čaka senzacija: polet. Pred hangarji pluje nekoliko «Ikarusov» in velik bombarder «Dornier Mercur«. Vsi so že od zjutraj v zraku. Nebo nad Boko je kakor čebelnjak. Mnogi smo poleteli v višave. Naš «Dornier» je vozil kakor siguren in udoben zračni autobus. Utiski na tej zračni vožnji nam ostanejo nepozabni. Bliža se noč. Tender nas pelje v Ti-vat, kjer so nas prisrčno sprejeli, med drugimi komandant mornariškega ar- zenala in predsednik ^Jadranske Straže« v Tivtu, kapetan bojnega broda g. Salher, ki ga poznajo naši in češkoslovaški mornarji iz težkih vojnih časov. Kakor v. Gjenoviču je tudi v Tivtu bil prirejen družabni večer v počašče-nje kurzistov «Jadranske Straže«, na katerem je komandant mesta kapetan bojnega broda Bernard Jeločnik, izrazil svojo radost, da «Jadranska Straža« ob strani mornarice stoji na straži za naš Jadran. Naslednji dan je bil posvečen ogledovanju mornariških objektov. Ako je srednja Boka srce naše vojne mornarice. Tivat so njena pljuča, njena motorna moč, njena granitna tehnična opora. Ladje in njihovi posamezni deli se tu izdelujejo in popravljajo po naših ljudeh, z našim orodjem in z našim ma-terijalom. Ureditev arzenala je izzvala občudovanje naših kurzistov. Zanimiv je tudi zavod za izdelovanje mornariške uniforme, kjer delavci in delavke z najmodernejšimi stroji izdelujejo vse — od kape do čevljev. Pravi panj dela! Ogledali smo si tudi razstavo mor-nariške vajenske šole, ki kaže mnogo smisla in odlično tehniko, s katero se mladeniči izučujejo za vojaške obrtnike. Tam je tudi kino «Jadranske Straže«, ki bo v kratkem pričela z gradnjo lastnega «Doma», ki bo velikega kulturnega pomena za mornarico kakor tudi za prebivalstvo. Po prisrčnem slovesu smo odpotovali v Kotor. Boka je v poletnem solnčnem jutru veličanstven užitek. Opoldne smo v Kotoru. Ogledamo si njegove znamenitosti. Naslednjega dne pa pohitimo še z avtomobili na Lovčen. Pot je bila slavje estetičnega in fizičnega užitka. Ko smo se vračali z Lovčena nam je droben dež škropil pot v sparnem poletju. Z ladjo smo se vrnili v Split, od tamkaj pa domov s prijetnimi spomini na lepe dneve ob našem Jadranu. Imenovanje predsednikov volilnih odborov Dopis iz krogov sodnijskih uradnikov »Ur. list« št. 82 prinaša seznam od Državnega odbora imenovanih predsednikov volilnih odborov za volitve v Narodno skupščino. Pri natančnejšem pregledovanju tega seznama lahko opazimo, kako površno in nepravilno je bilo postopanje, ki je dovedlo do imenovanja volilnih komisarjev. Državni odbor tudi prav nič ni upošteval sedaj toli priddgovanega štedenja v državnem gospodarstvu. V smislu čl. 52. in 53. vol. zakona je imenovati v prvi vrsti za predsednike vo1. odborov sodnike, absolvirane pravnike in sodne uradnike. Šele če vseh teh ni zadostno število, pridejo na vrsto oni, ki imajo fakultetno izobrazbo in če tudi teh ni dovolj, se lahko imenujejo za predsednike oni, ki imajo kakršno koli strokovno šolo. Glede na to je treba ugotoviti, da pri sedanjem imenovanju niso bili upoštevani niti vsi sodniki, še manj pa sodni uradniki, katerih najdemo komaj pičlo število 22 v seznamu, dasi imamo v Sloveniji toliko sodnih uradnikov, da moremo zasesti skoro da vsa mesta volilnih komisarjev. Pač pa razvidimo iz »Uradnega lista«, da je določenih za te mesta prav veliko, število profesorjev in učiteljev. Nismo tem zadnjim nevoščljivi dijet, ki so v zvezi z volilnim komisarijatom, hočemo le, da trn, ki imamo po zakonu prvenstveno pravico do imenovanja, nismo zapostavljeni, da se pravilno postopa in se ne omalovažujejo zakonita določila, ki so gotovo za to izdana, da jih državna oblastva, — torej tudi Državni odbor, — upoštevajo. Neznano je nam in tudi naša nadrejena oblastva ne vedo, odkod je Državni odbor dobil podatke, ki so Po čl. 8. vol. zak. potrebni za imenovanje predsednikov. Kakor izhaja iz seznama imenovanih volilnih komisarjev, so ti podatki prav pomanjkljivi. Naslovi imenovanih ne odgovarjajo dejanskemu položaju ,eden imenovanih je tako srečen, da je imenovan na dveh različnih voliščih za predsednika in tudi oa mrliče niso pozabili v Beogradu. Dejstvo, ki najbolj bije v obraz, pa je, da pošlje Državni odbor za volilne komisarje v Slovenijo tudi nekaj Beograjčanov. Smo ravno v glavni sezoni in da bo tem gospodom inšpektorjem in tajnikom brezplačno potovanje v I. razredu v kako slovensko letovišče prav prijetno, — in da jim bodo tudi dobrodošle dnevnice po 150 Din, to prav radi verjamemo, mimo grede bodo pa lahko opravili svoj posel kot volilni komisarji. Da so gospodje iiz naše pisane klero radikalne družbe dobili po večini , ona mesta volilnih komisarjev, ki ko zvezana z največjimi dohodki, to pa je pj mentalitet; današnjih režimovcev samo ob sebi umevno. Gospodje, le tako naprej, nezadovoljstva ie že itak dovolj! Prizadeti Rubežen za biro v Poljanski dolini Gorenja vas. 7. avgusta Vsak teden nam »Domoljub« in »Slovenec« vesta povedati (ali sta vsaj vedela, dokler ni bilo »blejskega pakta«), kako grdo se postopa pri iztirjavanju zaostalih davkov. Pri nas takih rubežni še ni bilo, zato pa smo te dni doživeli, da se je pričelo kmeta rabiti radi bire. Prošli teden je ■naš žaipan i.n obl. poslanec Uršič zarubil več posestnikom po več komadov živine za zaostalo bero našemu tukajšnjemu župniku. In da bi bilo še bolj učinkovito in za-grozilno za redno oddajanje, oziroma plačevanje te bire v prihodnje, je bila tudi takoj odrejena, čez pet dni po rubežni, prodaja ali javna dražba te zarubljEiie živine. In to kmetovalcem najpotrebnejše plemenske živine. Je li župan k taki odredbi in eksekutivni izvršitvi upravičen, o tem jako dvomimo. In če se bo eksekutivna prodaja resnično izvršila, tedaj so ti posestniki naravnost kruto udarjeni v svojem gospodarstvu. Poleg druge, žitne bire, morajo tu pri nas posamezni večji posestniki, gruntarji, oddajati župniku še biro v senu. Pred 150. leti je cela Poljanska dolina spadala pod župnijo v Poljanah. Radi oddaljenosti raznih krajev ki podružnic so tedanji poljanski kaplani vzdrževali vsak svojega konja za ježo. V ta namen so večji posestniki, kmetje, prostovoljno prispevali kaplanom z biro v senu. To prostovoljno biro so gospodje, seveda, najbrže brez vsake vednosti tedanjih gospodarjev, preuredili in zapisali kot stalno biro. Pri razdelitvi poljanske župnije v več — šest —• župnij, v dolini, seveda so razdelili tudi to seneno, nekdaj prostovoljno biro. Ker pa sedaj'ni bilo več dolgih potov in noben kaplan, dokler je bil tu pri nas na Trati, ni imel konja, so se kmetje tej dajatvi, ki je nadvse krivična, uprli In že več let sem1 nišo dajali sena. Sedanji župnik Brajc je pričel s tožbami pritiskati. Pomisliti pa je treba, da so bili med vojno našim kmetom do zadnje bilke in slamice izpraznjeni skednji in svisli ali krmni odri po rekvizicijah od'Strani vojaštva. Dalje, vsa leta po vojni so bila za krmo prej slaba kot dobra. In naposled zadnji dve leti še te grozovite povodnji! Pri teh razmerah, nezgodah in nesrečah naj naš kmet, ki mora gledati na vsako travico in suho bilko, da more prerediti nekaj živine, kar je njegov glavni dohodek, še oddaja župniku od svojega pičlega pridelka nakrmi. Če ne, pa pride tožba kakor pri pravem davčnem vijaku! G. župnik si je s tem nakopal vse prej kot spoštovanje, naklonjenost in udanost. Pa še nekaj je. Ta primer nam dosti živo priča in zahteva, da naj se ta starove-ška naprava — bi-ra — odpravi in duhov-ska plača uredi tako, kot pri drugih stanovih. Od klerikalne stranke tega ne pričakujemo. O tem je prišlo tudi danes na ■razgovor na občinski seji pri volitvi župana in starešinstva kot neoficijelna zadeva, kaj in kako naj bi se že enkrat rešilo. In se oglasi mož izmed odbornikov SLS z izjavo: To se bo pa šele pravilno rešilo, ko bo ločitev cerkve od države... Pomemben gasilski praznik v Kranju Kranj, S avgusta Včerajšnja nedelja je bila za kranjsko Prostovoljno gasilno in reševalno društvo pomemben in veličasten praznik. Bila je živa priča, nepobiten dokaz one.velike popularnosti in simpationosti velike karitativne organizacije jugoslovenskega gasilstva v Sloveniji .domačega gasilnega društva posebej, na drugi strani pa je nudilo vsem vpogled v neizmeroost, nesebičnost in požrtvovalnost domače društvene edinice, kar je bilo to pot kronano s slovesno blagoslovitvijo motorne brazgalne in reševalnega avtomobila. Potek nedeljske sla vnos ti se ]e razvil v veličastno manifestacijo gasilskega pokreta. Večletno delovanje in stremljenje kranjskega društva po nabavi motorne brizgalne in reševalnega avtomobila ie bilo v letošnjem poletju vendar uresničeno. Društvo je pretefkli mesec prejelo od naivečje francoske avtomobilske tvrdke Renault nabavljene gasilne naprave, ki po svoji opremi in svoji izvrstni kakovosti in ne nazadnje tudi po svoji ceni odgovarjajo vsem zahtevam. S podporo meščanstva in okolice, zlasti pa z znatnimi prispevki od strani mestnega občinskega odbora je moglo društvo pokriti nabavne stroške. Z nabavo tega modernega orodja je storjen v organizaciji in tehnični opremi domačega gasilstva velik korak k uspešnemu in sigurnemu nastopu. Mestne ulice so bile zavite v morju narodnih in državnih zastav. Že dopoldne so pričeli prihajati številni gostje, znatno je poživil vrvenje promenad™ koncert domžalske godbe na Glavnem trgu. V prvih popoldanskih urah so se zbirale čete uniformiranih gasilcev pred Narodnim domom, odkoder ie krenil sprevod pred mestno hišo na Glavni trg. Na čelu sprevoda je vo- zil rešilni avto s prikiopljeno brizgalno, okrašen z bršljanom. V sreda gasilskih čet sta se peljala v kočiji mestni župan g. Ciril Pire in' gospa soproga županja-kumica naših gasilnih naprav. V sprevodu je bilo okrog 400 gasilcev v kroju od'25 društev z Gorenjske, prihiteli pa so tudi zastopniki iz Ljubljane in Novega mesta. Po 15. uri je opravil dekan g. Koblar cerkvene obrede blagoslovitve, nato ie imel na zbrano množico lep nagovor o potrebi gasilske ideje, omenjajoč tudi zanimivo zgodovino požarnih katastrof, ki so zadele v preteklosti naše mesto Nadalje so govorili g. Rica Mayr v imenu načelstva domačega društva, pozdravljajoč zlasti odlične goste, župan g. Ciril Pire v imenu mestne občine kranjske, sreski poglavar vi. svetnik Josip Žnidarčič, g. Hojan, tajnik jugosl. gas. zveze ter g. Janko Sajovic, starosta kranjske gasilske župe. Med drugim so bili navzoči oblastni poslanec za kranjski srez direktor g. dr. Albert Kramer, direktor poštne hranilnice g. dr. Karel Šavnik, nadalje gg. dr. E. Šavnik, Lovro Grohan, Alojzij Pečnik. Anton Puhar, ki so člani od ustanovitve društva pred 50. leti. Slavnost je potekla v najlepšem redu in je napravila na zbrano občinstvo, ki je v velikem številu prisostvovalo, najlepši trtis. Nato je šel sprevod pred Narodni dom v Zvezdi, kjer se je vršila velika ljudska veselica. Veselični prostor so bili okusno pri-Tejeni. kranjske gospe in gospodične so požrtvovalno vršile službo domačic, povsod se je očitovala sposobnost in inicijativnost domačega načelstva, zlasti načelnika Rice Mayr,ja, ki ie duša domače organizacije, in požrtvovalnost ostalega članstva. Številni gostje so zapustili Kranj in slavje z najboljšimi dojmi. Kranjsko gasilno društvo sme biti na svojo nedeljo ponosno. Nepojasnjen napad na dva rudarja Šmartno pri Litiji. 8. avgusta Dva rudarja iz Sitarjevca sta se vračala z vozom iz Šmartna. Še preden sta prišla do vasi Cerovre. sta prihitela iz šume dva znana fanta iz vasi Podbiča. Ne da bi oba rudarja sumila kaj hudega, sta skočila oba došleca k vozu ter zavpila: »Denar sem!« Ker nista napadenca takoj izročila denarja. sta izvlekla napadalca ročice iz voza ter začela tolči po obeh rudarjih. Kakor domenjeno, sta se spravila vsak na enega, ki se seveda v prvem trenotku radi prepla-šenosti nista mogla zavedati opasne situacije ter postaviti v brati. Končno sta se zvleMa oba preplašena potnika z voza, udarci pa so še pogosteje padali po nji!' . . . Vpitje napadencev je preprečilo nadaljne dogodke, in v bojazni, da pride kdo rudarjema na pomoč, sta jo napadalca udrla v gozd v smeri proti Jelši. Cesta je namreč precej prometna. Po napadu Je pogrešal eden izmed rudarjev svoj denar, vsoto 350 Din. Ne ve pa, ali mu jo je napadalec vzel, ali jo je med napadom izgubil. O dogodku je obveščena litijska orožni-ška postaja, ki se je podala za napadalcema. Do sedaj ju še niso našli. Cvetoča, a bodeča Marička Ljubljana, 9. avgusta Taika je, kalar roža. Cvetoča blondinka, črnih oči, belih zobčkov, rdečega lička in nosi rožasto svileno krilce. Nogavičke ima mesne barve in sive koničaste šolnčke. Taka je ta lepa Marička. doma iz Borovnice, ki rada fante »štma«. Maričkn. dasi stara šele 19 let, ima za seboj že burno preteklost. Mnogo se je vozila po železnici, videla je lepa mesta, zanimive kraje in ljudi, sukala se je po vseh mogočih lokalih, obdana od kavalirjev, in videla je od znotraj že beograjske, zagrebške in seveda tudi ljubljanske — zapore. Marička ga je že večkrat polomila, celo tako polomila, da so ji prepovedali na ljubljanski policiji povratek v mesto. Toda Ljubljana je privlačno, vse preveč lepo mesto, da bi si ga Marička ne ogledala večkrat od blizu. Tudi predvčerajšnjim je prišla zopet v Ljubljano. Pa ga je polomila, spet temeljito polomila! . . . Snoči se je sukala po Zvezdi ta pobli-skavala z očmi po moških. Ura je bila že okrog polnoč:, toda še vedno je ni vzel v svoje okrilje noben kavalir. Nenadoma pa jo je opazil stražnik in se ji jel približevati. Marička je to opazila in bi se šla rada matice. Spretno se je nekaj časa ogibala preteči nevarnosti, slednjič sta se pa vendarle našla za kostanjem. »Marička ali imaš legitimacijo?« jo je vprašal stražnik, ki jo sicer itak dobro pozna. »Tega pa ne!« se je odrezala Marička in klonila glavico. »Si, boš šla pa z menoj, kaj ne, Marička?!«« jo je pozval stražnik. »•Nak!« je dejala Marička, »nak. tisto pa ne!« »Pa boš šla, Marička, saj te že komaj pričakujejo pri nas. Preveč dobrega srca si in včasi pa tudi preveč gibčne prste imaš. Srca kradeš možem in fantom, kradeš pa tudi bluze, prstane in vse, kar ti pride pod roko! Tak pojdi!« . . . »Nak!« je vzkliknila Marička in postala huda. Preden jo je stražnik prijel za roko, se ie Marička vsedla ta nato vlegla na tla, pričela brcati z nogami in bi bila pripravljena vsakega, ki bi jo prijel, opraskati z nohti. V Zvezdi je postalo nenadoma živahno. Ljudje so se zbirali okrog in so imeli velik špas. Marička je kričala, kakor hitro jo je skušal stražnik dvigniti, da je bilo joj. Upirala se je aretaciji na vso moč in je moral priti na pomoč še drugi stražnikov kolega. Marička se tedaj ni mogla več upirati ta v triumfu sta jo odpeljala moža postave skozi špalir cenjenega občinstva po temni Nunski ulici proti rdeči hiši na Bleiweisovi cesti. V Nunski ulici se je Marička znova opogumila, skočila liki mačka v stražnika, mu potegnila iz rok pendrek ter ga — prelomila. Besnela je naprej kakor huda mačka, Smrtno nožn a podmornice U111 Pomorska pustolovna druma v 7 dejanjih. Senzacija nad senzacij . Potopljeno brodovje. Divji tempo. Eksplozija vražjega otoka v morju. Bitka dveh podmornic. Celokupna vojna aeroplanov v zraku preganja podmornice tajne družbe! Življenju nevarne senzacije! Salon nad levjim zve-rinjakom. Film tisočerih senzacij! Danes ob 4., pol 8. in 9. uri. Pri vseh predstavah orkester. kborna moderna ventilacija. Kino Dvor. Telefon 2730. IIH I lini II ■!■!■» 11 IWWH IIIIM si strgala iz glave klobuček in pretrgala na dvoje. Stražnika sta morala vporabiti vso silo, da sta divje kričečo svojeglavko pripeljala v hladni zapor, iz katerega sedai bržkone ne bo kaj kmalu prišla ta cvetoča, a bodeča Marička. Strašen samomor v plamenih Zavezal si je glavo v vrečo in si v požaru pustil ožgati telo. Ljutomer. 8. avgusta V soboto, 6. avgusta, je slikar Franc G čili in ar v Vučji vasi na neobičajen način izvršil samomor. Bil je oženjen in je stanoval pri svojem očetu, kovaču Francu Goli-narju. Oče ima hišo in kakih pet oralov zemlje. Pri hiši se je bolj slabo gospodarilo. Zato je prišlo do pogostih prepirov med očetom in sinom. V soboto sta bila oba zaposlena pri posestniku Ostercu, kjer sta se med delom prepirala. Okoli 11. se je sta napram očetu izrazil, da bo hišo zažgal. In res šo ga okoli 14. ljudje videli hoditi okoli hiše, medtem, ko drugih domačih ni bilo doma. Kmalu nato je začelo goreti na hlevu. Ogenj se je naglo razširil in uničil tudi hišo z gospodarskim pojlopjem. Na lice mesta je prva prihitela požarna hramba iz Bučečovec in takoj za njo iz Stare nove vasi. Radi pomanjkanja vode je bilo njihovo delo otefžkočeno. Vsekakor pa sta obe brizgalnj stopili v akcijo z neverjetno naglico ta se je na obeh straneh pokazala izredna izvežbanost gasilcev. Posebno oni iz Stare nove vasi so potrebovali komaj 5 minut, da je brizgalna začela delovati. Ko je brizgalna iz Stare nove vasi pustila vodo na hlev, se je gledalcem nudil grozen prizor. Izpod tlečega sena. ki je bilo na hlevu, so se pokazali ostanki človeškega telesa. Navzoči so v njem takoj spoznali osumljenega sina Franca. Odgorela mu je do polovice leva roka ta leva noga. Glavo pa je imel zavito v vrečo, tako da je del las ostal nedotaknjen. Iz lege trupla je sklepati, da je najprej zažgal seno ta slamo, ki je bila na hlevu, nato si glavo zavil v vrečo, se zaril v seno in tako čakal na smrt. Na njem ni bilo najti nobenih znakov nasilnosti, ki bi dali domnevati kaj drugega. Način samomora da mnogo sklepati na trdno voljo samomorilca, ki si je pri zdravem telesu pustil odgoreti posamezne ude, kajti smrt gotovo ni takoj nastopila. Malo neprimeren je bi| pač način, kako so pospravili ostanke tega nesrečneža. Ker je bil vsak sum kaznivega dejanja izključen, so ga na hlevu položili v rakev in ga takoj odpeljali v mrtvašnico v Križevce. Od domačih ga nikdo ni hotel niti pogledati. Nobena solza ni potekla za nesrečnikom, pač pa je bilo slišati mnogo neokusnih opazk od navzočih gledalcev. Odpeljali so ga kot pogubljenca in zavrženca, za katerim se ni orosilo nobeno oko, četudi je bil kristjan. Toda kdor misli človeško, je vendarle čutil s tem nesrečnikom, katerega so slabe domače razmere gnaie v obup in prezgodnji grob. Star je bil 31 let. zapušča ženo in tri otroke. Preči sodnik' Hlapec Milež iz Celja se je pridušil, da se ne bo nikoli oženil. Fant uživa veselo fantovsko prostost, a včasih, kadar je zima in mraz, se vendar spomni, da bi bilo prijetno imeti družico, ki bi mu skuhala kai toplega za želodec. Ko je letos hodil po Ljubljani, kjer zdaj služi, ga je zaneslo tudi po opravkih v neko hišo. Ko je korakal po stopnicah, je naenkrat obstal. Pred njim je ležal železen sa-movar, aparat za kuhanje s petrolejem. Pregledal ga je in konštatiral, da bi bilo to nekaj zanj; saj bi si včasih lahko kar lepo skuhal v svoji štalici dobro malico. Pri tem je fant pozabil, da samovar ni njegov in da je pal iz odprtega kuhinjskega okna nad vežo. Vzel ga je in hotel oditi. Pa je zaklical nekdo za njim, naj počaka, a ni se zmenil in jo je veselo odkuril. Tedaj je prihitela na cesto lastnica samo-varja in videla Mileža, ki je zginil v domačo vežo. Stopila je k stražniku in mu naznanila slučaj. »Kaj, da sem kradel?! je robantil Milež in dejal sodniku, da je vzel tisti aparat, ker je mislil, da ga je nekdo vrgel na stopnice za smetarja, da bi ga bil pobral, ko bi bil pobiral smeti. Sodnik je pa drugače mislil in Milež bo 24 ur zaprt. Vsak zob je važen! Vsak zob v Vaših ustih ie podpoia za Vaše zdravje, kar Vam potrdi vsak zdravnik in z obar. Poslužite se za nego svojih zob znanstveno sestavljene 15>a PEBECO pasta za zobe Kulturni pregled Repertoarna osnova za novo sezono za- j ?rebške opere in drame. Uprava Narodnega gledališča v Zagrebu objavlja repertoarni načrt za novo sezono opernega in dramskega gledališča. V njem pravi: Pred vsem se bodo upoštevala izvirna dela, potem klasične, slovanske in svetovne drame. Domača dela se bodo izbirala iz sledečega repertoarja: Josip Kosor: Sprava, Milan Marjanovič: Brezposelni, Gjuro Dimovič: Sveti Ignacij, Josip Kulundžič: Gabrijelovo lice, Miroslav Krleža: Kraljevo, Radolsav Dumičič: Črna izba. Mirko [letak: Konflanski kožarji, Bora Siankovič: Koštana, Josip Freudenreich: .Točo Udmanič, Janko Jurkovič: Kaj zmore žena, Oton Župančič: Vronika Deseniška. — Klasična dela se bodo izbirala iz tega-le seznama: Shakespeare: Romeo in Julija, Ma-c-beth, Ben Johnson: Volpone, Goldoni: Sluga dveh gospodov, Biichner: Dantonova smrt, Schiller: Maria Stuart, Moliere: Tartuffe. Ostali repertoar bodo prispevali pisatelji: Turgenjev, Jevrejinov, Langer, Bolgar Ko-stov, Romaina, Achard, Porto Riche, Jager, I.enormand, Mussot, Hoffmannsihal, Werfel, Pirandello, Martini, Chiarelli, Bontenpelli, San Secondo, Shaw, O' Neill, Galsworthy, Jerome, Veiler, Bol ton, Ibsen in Molnar. — V opernem repertoarju pridejo najprej v poštev: Giordanov Andrč Chenier, šafranek-Kavičeva: Medvedgrajska kraljica, Verdi- jeva Moč usode, Kfenekova Jonny svira na gosli, Puccinijeva: Turandot, Čajkovskega Mazeppa, Wagnerjevo Rensko zlato in baleti: Dobroničev Div - Konjič, Stravinskega Zar ptica in Fallov »E1 Sombreros de los tres Picos-c. Osiješko gledališče začne sezono z gostovanjem. Osiješko gledališče se ne otvori, kakor doslej običajno, dne 1. septembra, marveč šele 1. oktobra. Tega dne nastopi gostovanje v Varaždinu — pač is finančnih ozirov. Igralci ostanejo do konca oktobra v Varaždinu in se vrnejo šele prve dni novembra v Osijek. Ogromen defieit VI. jugoslovenske umetnostne razstave ▼ Novem Sadu. VI. re-prezentivna razstava jugoslovenske likovne umetnosti, katero je aranžirala ob svoji 100-letnici Srpska Matica v Novem Sadu, je končala s ogromnim deficitom 100.000 Din. Italijanska držama nagrada za novo opero. Prosvetno ministrstvo v Rimu je razpisalo 25.000 lir nagrade za novo opero. Dela predlagajo mesto skladateljev lahko tudi im-presariji 4001etnico Durerjeve smrti bodo 1. 1928. praznovali v Nurnbergu, kjer je Durer preživel velik del svojega življenja. Vršile se bodo posebne svečanosti, katerim bo pridružena velika razstava Durerjevih del, oljnih slik, akvarelov, lesorezov in drugih grafičnih tehnik. Domače vesti * Kralj na izletu. Kakor nam poročajo z Bleda se je včeraj kralj odpeljal oroti Beljaku na daljši izlet, s katerega se vrne danes ali jutri. Kralj potuje v najstrožjem in-kognitu. V zvezi z njegovo odsotnostjo z Bleda so se v Beogradu razširile vesti, da namerava kralj odpotovati v Pariz. Po naših informacijah je ta vest netočna. * Povratek ministra dr. Kumanudija z Bleda v Beograd. Minister za šume in rudnike g. dr. Kumamidi je bil včerai popoldne ob 16.30 sprejet Pri kralju v avdijenco, nakar je odpotoval z Bleda. V LJubljano je dospel ob 20. ter je ob 20.15 z beograjskim brzoviakom nadaljeval pot proti Beogradu. * Generali v Sloveniji. Včeraj ie prispelo v Ljubljano devet generalov z armijskim generalom Trzičem na čelu. Generalskega potovanja se udeleži tudi armiiski general Krsta Smiljanič. ki je bil svoiedobno komandant Dravske divizije v Ljubljani. * Javni shodi v brežiškem okraiu: Dne 15 t. m. ob 7. zj. v Sromljah in ob 11. v Anicah. Govorita Ivan Urek in dr. Janko Drnovšek. Dne 21. t. m. ob 7. zj. v PiSecah in ob 14- popoldne na Bizeliskem. Govorita Ivan Urek in dr. Lj Stiker. Dne 27. t. m. ob 20. zvečer v Brežicah. Govorita dr. Lj. Pivko in Ivan UTek. Dne 28. t. m. ob 7. zj. v Dobovi ob 11. v Kapelah, ob 15. v Blanci. Govorita'dr Ljudevit Pivko in Ivan Urek. Dne 3. septembra ob 20. zvečer v Sevnici. Govorita Ivan Urek in dr. Li. Stiker. Dne 4 septembra ob 7. zjutraj v Zabukovju. Govorita Ivan Urek in dr. Lj. Stiker. Dne S. sept. ob 7. zj. v Zdolah in ob 11. v Vidmu. Govorita Ivan Urek in dr. Janko Drnovšek. + Volilni shod v Gornjem gradu priredi kandidat Združene slovenske gospodarske liste g. Peter Mravliak na praznik. 15. t. m. ob S. zjutraj v prostorih gostMne Trobe.i. Somišljeniki in prijatelji vabljeni. * Uradni dan »Srezkega gremiia trgovcev v Celju«, v Rogatcu in Rogaški Slatini. Dne 13. avgusta bo uradoval tajnik »Srezkega gremija trgovcev v Celju« za člane šmar-skega sreza predpol-dne od 8. do 12. v Rogatcu v mali sobi hotela Sporn.. popoldne od 14. do 18. pa v Rogaški Slatini v občinski posvetovalnici. Glede na obsežno gre-mijalno področje je načelstvo gremija na zchtevo prizadetega članstva uvidelo nujno potrebo, da se za posamezne okraie uvedejo stalni uradni dnevi, ki bodo imeli namen omogočiti članstvu stalni kontakt z gremi-jem in jim na ta način nuditi potrebne informacije in navodila v vseh obče koristnih gospodarskih vprašanjih. Radi tega se člani iz šmarskega sreza ul.iudno vabiio, da se v svojem lastnem interesu v čim večji meri poslužujejo postavljene ustanove in naj prednašajo vse želje in pritožbe, ki tangira.io in omejujejo prospeh gospodarstva. Gremii s-; bo zanje zavzel z vsemi razpoložljivimi sredstvi, v kolikor bo to mogoče doseči v okviru predpisov sedanjih zakonov. Uradni dnevi za šmarski srez so določeni na vsakega 15. v mesecu, če je ta dan nedelja ali praznik se uraduje prihodnji dan In sicer po istem redu in kraju, kakor je to določeno v pivem odstavku. * Himen. Poročil se je v soboto v Ljubljani g. Jože Kramar, revizor Zveze slov. zadrug, z gdč. Anico M a y e r j e v o uradnico iinančne delegacije. Mlademu paru želimo mnogo sreče! 1181 * Vest o velikem knezu Nikolaju Nikoia. jeviču. Prejeli smo: Velespoštovani g. urednik! V Vašem listu, kakor tudi v drugih no-vinah so se pojavile zadnji čas vesti o bolezni in celo o smrti velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Ker se Rusi tako v domovini, kakor v zapadni Evropi zelo zanimajo za osebo velikega kneza in so bili vznemirjeni radi notic o neugodnem zdravstvenem stanju velikega kneza, sem se obrnil naravnost na osebnega tajnika velikega kneza g. barona Stalja, ki kategorično zanika vse vesti o neugodnem zdravstvenem stanju. Veliki knez živi stalno v Santenv. v dvorcu Chateau Choigny in sc le redkokdaj oddalji iz svojega bivališča. S pismom r dne 1. avgusta t- 1- mi javlja g. baron Stali naslednje: »Zdravstveno stanje velikega kneza je — hvala Bogu — izvrstno. Veliki knez je poln energije in čil. kakor vedno. Nasprotne vesti širijo po časopisih krogi, ki jim je oseba velikega, kneza na poti. Vesel sem, da Vas in ostale somišlienike lahko Domirim s svojim obvestilom.« Ker so tukaišnji Rusi navezani na vesti tukajšnjih listov in ie tudi Vaš ugledni list prinesel vest o neugodnem zdravstvenem stanju velikega kneza. Vas prosim, da izvolite priobčiti ta moj popravek. Zahvaljujem Vas za liubezniivo uslugo in porabljam priliko, da Vas velespoštovani gospod urednik, zagotavljam svojega najediičnejšega'spoštovanja: general V. 2ol-tenko. predsednik ljubljanske sekcije Društva ruskih oficirjev v Jugoslaviji. * Kam Pa v nedeljo, dne 14. avgusta 1*27? Vsi na Križko planino (Mrzlico) na veselico, ki jo priredi lovsko društvo »Je-lenca«, Trbovijc. Za topla jedila in pijačo bo dobro preskrbljeno. Svirala bo trboveljska delavska godba. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi Cdbor. 1183 * Polovična vožnja za sokolsko slavje v Ljutomeru. Za otvoritev Sokolskega doma je gen. direkcija drž. železnic z odlokom z dr.e 4. t. m. k. b. B 54.464. dovolila polovično vožnjo. Potnik kupi na odhodni postaji celo vozovnico do Ljutomera z mokrim postajnim žigom: v Sok. domu v Ljutomeru piejme legitimacijo, ki velja z vozovnico za pevratek. Povabljena društva se prosijo, naj pošljejo prijave, ker je že zadnji čas. Kdcr želi prenočišča, naj javi tudi to eim-piej Sokolskemu društvu v Ljutomeru. * Postanek brzovlaka it. 1 v Radovljici in brzovlaka št. »9 v Preseriu. Od 10. avgusta t. L dalje hna brzoviak št. 1, ki odhaja n Jesenic ob 7.20 reden postanek v Radovljici. Odhod iz Radovljice ob 7.38. Od istega dne dafje ima postanek tudi brzo- viak št. 609, ki odhaja iz Raikeka. ob 18.20, v Preserju. Odhod iz Preseria ob 19.08. ♦ Most Novi Sad-Petrovaradln. Veliki železni most preko Donave, ki bo Novi Sad vezal s Petrovaradinom bo letošnjo jesen dovršen in izročen svojemu namenu.. Da se olajša dohod do mostu je treba zgraditi še potrebne ceste. V to svrho ie gradbeno ministrstvo odobrilo kredit v znesku 1 milijon 250 tisoč dinarjev. Gradbeni direkciji v Novem Sadu je naročeno, da morajo dovozne ceste biti zgrajene do konca prihodnjega meseca. ♦ Nevihte in tatovi v slovenjeraški okolici Iz Legna pri Slovenigradcu« nam pišejo: Ne prizanašajo nam ne nevihte ne tatovi. Ob eni izmed zadnjih neviht ie treščilo v desni stolp gradu Gailenhofen. Strela je prevrtala zid, uničila žarnico in omamila v sosedni sobi spečega dijaka Borisa Š. Takoj naslednji udar je upepelil gospodarsko poslopje kmetu v Radušah in isto noč ie gorelo v šmiklavžu. Tatovi imajo Pri nas ugoden teren. Pretekli teden je zmanjkala krojaču poleg drugega tudi ravnokaT dogotov-Ijena obleka. Tat je še prav glasno odpiral in zapiral skrinje, a navzlic temu se mu je posrečilo, da. ie pravočasno ubežal. Pri posestniku Tišlerju pa se je spravil tak element kar ob belem dnevu na delo. Prislonil je k podstrešju Iestvo in vzel s sabo veliko sekiro, a prepodil; so ga mimoidoči. ♦ 100.000 Din za glavo odmetnika. V nedeljo zvečer je M srezki poglavar v Podgo-rici obveščen, da se v planini Kamenik skriva zloglasni odmetnik Dušan Roganovič, na čigar glavo je razpisana nagrada 100.000 dinarjev. Takoj se ie podala v planino močna žandarmerijska patrulja, ki je ob pttih zjutraj našla Roganovičevo skrivališče. Bil je v družbi odmetnika Peroviča. Pričela se je ljuta borba. Po dolgotrajnem streljanju :e patrulja udrla v skrivališče Roganovič je ležal mrtev, Perovič pa ie odn-vrl prte. Žandarji bodo najbrže delHi razpisano nagrado. ♦ Ktvava zakonska drama. V poslopju srezkejia poglavarstva v Banjaluki je v soboto zvečer počilo več revolverskih streiov Ko je hišnik prihitel na hodnik, je zagledal na tleh v mlaki krvi srezkega poglavarja Blagoje Markoviča in njegovo zakonsko ženo. Med njima je ležal revolver. Policija ki je bila o dogodku obveščena ie takoj delegirala komisijo na kraj nesreče. Zdravnik je ugotovil smrt zakonske dvoiice. Vest o dogodku se je z bliskovito naglico razširila po mestu. Poglavar Markovič je šele nedavno nastopil službo v Banjaluki. S seboj je pripeljal neko Jeleno Pejovič, katero je pred stavljal kot svojo soprogo. Te dni oa je prišla v Banjaluko tudi njegova zakonita soproga. Med zakoncema je prišlo do ostrega konflikta in v soboto zvečer ie sledil tragični dogodek. Zdi se, da je prevarjena žena ustrelila svoiega soproga, potem pa še sebi končala življenje. Pognala si je kroglo v usta, ki je obtičala v glavi. Morebiti bo tragični dogodek razjasnilo nismo zakonite Markovičeve žene, ki so ga našli med njenimi stvarmi. Vsebina Pisma šc ni znana. ♦ Tihotapstvo grškega tobaka. Kakor poročajo iz Splita, so finančni organi na nekem otoku pri Biogradu ob moriu zaplenili 31.000 grških cigaret »Calipso« ter 270 kg tobaka grškega izvora. Tobak ie bil namenjen za Split. Prišlo je do strelian.ia med finančnimi organi in tihotapci. Tihotapci so končno pobegnili ter prepustili finančnim organom ne samo tobak marveč tudi ladjo. + Nevaren lov na divje svinje. V Podgaj-cih ob Dravi se je preteklo nedeljo vršil čuden lov na divje svinje. Ko so lovci dospeli v šume pri Podgajcih, so zagledali velikega divjega prešiča, imeli pa so munici-jo samo za majhno divjad. Začeli so streljati s šibrami, prešiča Pa niso mogli ubiti. Kmalu so lovci bili obkoljeni od 14 divjih svinj in prešičev. Nastala je panika: lovci so splezali na drevesa in nadaljevali streljanje. En prešič je bil ranjen in se je izgubil' v gozdu, drugi pa je napadel lovca, ki ie kemaj še pravočasno našel zavetie na drevesu. Prešič je bil ranjen in je padel, ker je izgubil mnogo krvi. Naložili so ca na avto in kot trofejo odpeljali v Osjek. ♦ Zajec pobegnil s — 100 dinarii. Iz sela Lapovca poročajo, da je tamkaišnji seljak Ivan Šamija ujel v vinogradu zaica. Neve-doč. kaj bi ž njim, ga ie z žepnim robcem privezal za kol. V robcu pa ie imel zavezanih 100 dinarjev. Dočim je seljak nadaljeval svoje delo, se je zajec razvezal od kola ter odnesel robec s 100 Din. Ubežnega zajca so lovci zasledovali zaenkrat brez uspeha. ♦ Petmjstietni morilec. V Subotici se je predvčerajšnjim vršila glavna obravnava proti 15 letnemu vajencu Štefanu Keleszu, ki je ubil svojega 14 letnega tovariša Dušana Grbiča v nameri, da ga oropa, ker je vedel, da ima Pri sebi 1700 Din. Kelesz ga je pregovoril, naj gre z njim v kanal ribe lovit. Grbič je nato pristal, ko pa sta bila v kanalu, ga je Kelesz zsrrabil za vrat in ga držal pod vodo, dokler se Grbič ni zadušil. Potem mu je vzel denar in pobegnil ž njim v Sento, kjer je bil aretiran. Mladi zločinec je bil obsojen na osem let ieče. ♦ Cigani ukradli dva otroka. V Kamle-tircih pri Osjeku je izginilo dvoie otrok. Starši so sumili, da so iih ukradli cigani, ki so se par dni zadrževali v tamkaišnjih gozdih. Zasledovali so cigane in res našli v ciganskem taboru oba otroka živa in zdrava. ♦ Roparski napad pri Černomercu. V nedeljo zvečer se .ie dogodil na cesti, ki vodi do dirkališča v Černomercu. strahovit zločin. Ko sta se vračala 52 letni Josip Ivan-ček in 63 letni Mirko Balog, no poklicu slugi, proti domu v Rudež. ju je v neposredni bližini sela napadel neznanec « težko batino v roki. Brez besed je pričel tcrtči Baloga po glavi, medtem ko je Ivanček ves osupljen stal ob strani. Ko se je zavedel položaja, DANES: Huguette Duflos Jaque Catelaine v monu mentalnem filmskem delu konissmark Oba dela naenkrat. Predstave ob 4. 7*8. in 7*10 uri. ELITNI KINO MATICA se je vrgel na napadalca, ki pa ga je tako silno udaril po glavi, da mu je počila lobanja in je ostal na mestu mrtev. Videč, da ie ubil človeka, mu je napadalec pobral denar. Balog, pred katerega očmi se ie odigral strašni prizor se je nekaj časa upiral zli-kovcu, dokler ni padel v nezavest. Ponoči se je zdramil in se zavlekel domov, odkoder so ga odpeljali v bolnico v Zagreb. Orožniška postaja v Vrabcu je takoj uvedla preiskavo in je upati, da bo napadalec kmalu prijet. * Policijski stražnik pri aretaciji izgubil vid. V Osjeku je bil prošlo soboto policijski stražnik Jovan Gjuričkovič težko poškodovan. Ko ie nameraval radi razgrajanja aretirati zidarja Ferdinanda Vogla, kj mu ni hotel slediti na stražnico, je zidar pograbil skledo živega Pna ter jo stražniku vrgel v obraz. Stražnik je izgubil vid ter je bil s težkimi opeklinami prepeljan v bolnico. * Velika tatvina dolarjev v Zagrebu. V pondeljek je neznan žepar ukradel delavcu Marku Rodiču. ko je za trenotek zadremal v parku na Akademskem trgu ček za 500 dolarjev ter gotovine 430 dolarjev in 1500 dinarjev Marko Rodič je pred kratkim prišel iz Amerike in mu je žepar ukradel vse njegovo premoženie. * Karambol voza in motorja. Iz St. Vida na Dolenjskem nam poročajo: V nedeljo zvečer ob 21.20 se je peljal fotograf Janko Erjavec iz Višnje gore na svojem motornem kolesu domov. Na cesti ob Sv. Roku pri Št. Vidu na Dolenjskem je dohitel voz. naložen z dolgimi tramovi. Isti hip, ko se je motor že močno približal, je voznik krenil s srede ceste v desno in zadaj z dolgimi trami zaprl cesto. Motociklist je v zadnicm hipu krenil z vso silo an levo, a nesreča ie bila neizogibna. Zadel je ob tram z motorjem in odletel v levi cestni jarek. Padel je tako nesrečno, da ga je fotoaparat udaril ravno na glavo. Fotograf ie dobil poškodbe na glavi, prsih in na desni nogi. Tudi motor jc znatno poškodovan. To je zopet nov ao-kaz, da se je treba strogo držati prednikov. Ce bi bil voznik imel luč, bi te nesreče ne bilo. + Aretacija slovitega žeparja. V soboto pcpoldne je sarajevska policija prijela enega najopasnejšili žepnih tatov v naši državi Ahmeda Sigo, ki je debro znan policiji ne samo v naših mestih, marveč do vsej Evropi, saj so detektivi imeli z niim opravKa v Rimu, Parizu, na Dunaiu. v Hamburgu in v vseh drugih večjih evropskih mestiii. Ahmed Siga je pravi tip internaciionalnega tatu. Vozaril se je z brzovlaki križem Evrope in izvrševal tatvine s tako rutino, da ga niti na.ispretiiejšj detektivi niso mogli izslediti. V Sarajevu se je Ahmed Sigo vselej zadržal pošteno, ker mu je bilo za malo. da bi se v svoji domovini *na oddihu* ukvarjal s tatvino. Zadnje dni pa ic vendar prekršil to svoje načelo in ie dvema uradnikoma izmaknil listnici, v kateri pa ie na svojo žalost našel le malo denarja. Kmalu po tatvini so ga vlovili sarajevski detektivi in ga za daljšo dobo spravili na varno. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zebe. Kadar nad ooliem solnce vriveka. kmetit za nlusom se ovoteka takrat nalvečle njegove so nade, da se napil bo »CLIO« limonade. * Pri ishiasu se na kupico prirodne gren-čice »Franz-Josef« zaužite zjutraj na tešče pojavi brez težkoč obilno izpraznien.ie črevesa čemur se rad pridruži dobrodejen občutek olajšanja. Zdravniški strokovni časopisi omenjajo, da voda »Franz-Josel« zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na ietra in debelo črevo ter hemeroidih- in prostatalnih bolečinah. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. * Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiab (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-niu žil, motenju preosnove, ostarelosti. kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 kra). Sezona od 1- maja do 30. sept. Ves modem komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf ia telefon. 142 Za pravo vsebino in kakovost Iz Ljubljane u— Električne instalacije. Vsled odloka g. velikega župana na g- vladnega komisarja mestnega magistrata O. br. 1168-3 od 15. julija 1927 smejo koncesijoniiani elektroin-stalaterji izvrševati hišne instalacije, katere so se jim dosedaj na omrežju ljubljanskega mesta zabranjevale. Podpisana zadruga obvešča cenjeno občinstvo, da se brez nadaljnega lahko poslužuje koncesijoniranih elektroinstalaterjev, ki so izpolnili pogoje, katere jim stavi elektrarna. — Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani. 1182 u— Skavti! Danes v sredo, ie ob 18.30 stegov sestanek in stegov svet! Strogo obvezen za vse! u— Življenje in umiranie v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fi-zikata se je v dobi od 1. do 7. avgusta rodilo v Ljubljani 31 otrok (16 moškega in 15 ženskega spola), med temi 1 mrtvorojenem umrlo pa je 9 moških in 16 žensk, skupaj torej 25 oseb in sicer: 6 oseb za jetiko, 3 za boleznijo na srcu, 1 za rakom, 1 za vnetjem ledvic 1 za prirojeno slabostjo, 12 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov.. 1 oseba pa vsled smrtne poškodbe. Izmed umrlih so 4 osebe dosegle starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih so obolele 3 osebe: 1 na legarju, 1 na škrlatinki, 1 pa na davici. u— Vpisovanje novih članov in članic v pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« se vrši danes, dne 10. in v petek dne 12. t m. zvečer od 7. do 8. v društvenih prostorih v Gajevi ulici št. 2-1. (za Lj. Kreditno banko. iz Dunajske ceste). Odbor vabi v zbor dobre pevce in pevke, ki ne sodelujejo pri drugih društvih. Začetek rednih pevskih vaj in študiranje novega repertoarja v sredo, di& 17. avgusta. u— Kopališče v Koleziji ie z današnjim dnem zopet odprto. S tem je ustreženo mno gim kopalcem, ki imajo predaleč na Ljubljanico, posebno onim. ki imajo čas samo med opoldanskim odmorom. Vodo goni sesalka iz struge Gradaščice v velik moderen filter, ki vodo popolnoma očisti vsake nesnage, tako, da priteče v bazen popolnoma čista. Očiščene so tudi vse kabine in ob straneh bazena so položene deske, da se na nogah ne zanese mivka v kabine. u — Ljubezniv tovariš. Tesar Janez S. ter delavec Karel D. sta bila zaposlena na neki stavbi ob Alešovčevi cesti. Predvčerajšnjim sta se med delom nekai sprla ter je Janez zabrvil Karlu v obraz nedostojno, sicer pa pree» običajno psovko. Psovka je šla Karlu do živega ter je dvignil lopato. Dejal ni nobene besede več marveč udaril Janeza z vso silo čez hrbet ter mu presekal kožo. Nato je zamahni še drugič ter ga močno ranil na roki. Po tem činu ie lopato odvrgel ter neznanokam pobegnil, dočim je n*oral Janez takoj iskati zdravniške pomoči. Vročekrvnega Karla zasleduje sedaj policija u— Pretep v gostilni. V neki gostilni v Šiški je prišlo predsnočnjim med gostj radi nekega izziv;,a do nesoglasja. Med prepirom je skušal neki Zane stresti svojo jezo nad sedlarjem Francetom, ki pa ni bil voljan prenašati sitneža. Pograbil ie palico ter treščil nasprotnika dvakrat po glavi. Tedaj je bilo prepira mahoma konec, kajti Zanetu se je vlila kri in treba ie bilo izpirati -ano. Vsi dobrovoljčki so nakrat postali pravcati samaritani, ki so z naravnost ganljivo pozornostjo in nežnostjo ranjencu hladili rano, vse dotlej, da je prišel stražnik ter razbo-riteže legitimiral in zapisal. u— Ukraden dežnik. Prodaialka Slavka E. se je predsnočnjim mudila v družbi neke svoje prijateljice v neki gostilni na Celovški cesti. Obe prijateljici sta se tekom mudenja v lokalu podali na kratek pogovor v drugo sebo. To priložnost je izrabila tatinska Ivanka; stisnila ie pod pazduho Slavkin dežnik in jo hitro ubrala iz gostilne. Njen črn pa so zapazili drugi gostje, ki «o Slavko opozorili na tatvino. Naslednjega dne se ie okradenka podala v spremstvu stražnika na Ivankino stanovanje, kjer sta res našla ukradeni dežnik. Stražnik se >e ob slovesu izrazil napram skesani tatici: »Ivanka, dež bo!« u— Drobna policijska kronika. Na Selu sta se predsnočnjim radi nekega moškega spoprijeli dve hudi ženski ter se pošteno obdelali Kri sicer ni tekla kar v curkih, pač pa je ležalo na pozorišču boia par šopov las. V arest sta romala ponoči dva raz-borita pijančka, ki sta se ves večer tikala in pila skupaj: zjutraj pa. ko sta se razšla pied policijskim zaporom, sta si svečano obljubila: »Cujte gospod Jože tole mi boste drago plačali!« France ie odgovoril: »Slišite, ponoči mi ne prihajajte na pot!«... Nato se je France prijel za buško na glavi, Jože pa si masiral rano in sta krenila vsak svojo pot. Policiji so bili prijavljeni še naslednji slučaji: 1 tatvina dežnika. 2 telesni poškodbi, 1 primer protinravneca dejanja, 4 prestopki kaljenia nočnega miru. 1 karambol dveh kolesarjev, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 pobeg od doma. 2 prestopka obrtnega reda in 14 prestopkov cestnega policijskega reda. u— Ivanka Praznik papirna trgovina, ust. 1903. je sedaj: Erjavčeva c. 2. 1097 nccavice z zn amko in žtaom nafboljs pričakovali na Reki otvo-ritvfe tretjega velesejma. Bo vsaj nekaj življenja in aiSlufka po vedno strašnejšem mrtvilu! P& polno obljub in zagotovil, da mora Rekfc prospevati; bo treba le potrpljenja, da se prestane sedanja splošna gospodarska kriza. Italijani naglasa jo važnost tretjega velesejma na Reki. To je nova afirmacija italijanskega dela na meji domovine in Reka je določena, da vzdržuje vezi med Italijo in vzhodnimi narodi. Ob otvoritvi drugega velesejma lani je minister Belluezo povdarjal, da bo italijanska Reka s svojim pristaniščem izborno vršila svojo nalogo, za katero je poklicana po svojem geografičnem položaju. Reka predstavlja vrata v Orijent. Reka nudi naravni dostop do morja Hrvatski, Slavoniji in Madžarski. Reka pa daje tudi najprikladnejšo pot za italijansko penetra-cijo v Srednjo Evropo in na Balkan. S ponosom omenjamo Italijani udeležbo Rima na velesejmu: češ, večno mesto misli tudi na bodočnost Reke. Velika je udeležba iz Benetk, Turina, Ankone, Ferrare, Modene, Milana, Genove itd. Madžarsko rakavo hvalijo z najizbranejšimi besedami, kar jih iima italijanski jezik. Predsednik velesejma on. Lanfraneoni je že uvodoma omenil madžarsko udeležbo, katera nudi priliko, da se ponovno afirmirajo čustva tradicionalnega bratstva med Italijo in HadSarsko in duh sodelovanja, ki navdaja oba naroda. Italija. Madžarska in Reka, to. s o tri imena in tri združene sile, odločene, da predstavljajo skupno vlogo v zgodovini in v političnem ter gospodarskem napredku sodobne Evrope. Italija in Madžarska, Italijani in Madžari, i brazd skupnega izvora in skupnih tradicij, proveti enakih interesov, dajejo elemente in gotovost ta razvoj svojih odnošajev prijateljstva in sodelovanja, kar jc potreben predpogoj za razvoj gospodarstva in politične moči: Z rimskim paktom je stopila Madžarska po ponižanju in po odstopih, ki ji jih je naložila trianonska pogodba, v evropsko politiko na strani velesile Italije. Zastopnik Madžarske Lobmayer se je zahvaljeval na desno in levo. potem pa se je globoko poklonil Muasoliniju, katerega občudujejo vsi Madžari. Zastopnik vlade Martelli je nazval Kečane »italijanski domovini sveti rod«, razlagal po fašistični prikrojitvi zgodovine, da je bila Reka vedno italijanska, ki je prestala jugo, slovensko invazijo s svojim mnogostoletnim i talija n stvom. Dokler ne ho imela Reka, vrata Ttalije v Orijent. na svojem morju polno ladij, dokler ne bo polno deta po tvomirah in ladjedelnicah, ne bo mogla smatrati za kompenzirano svojo brezmejno vdanost domovini. Reka mora po svoji geografični legi, po svojem čudovito urejenem pristanišču in železniških zvezah priti zopet do svoje funkcije križišča in trgovskega emporija s sosednimi narodi, zlasti v balkansko - dunav-skem zaledju, v prvi vrsti z Jugoslavijo in Madžarsko. Obljubil je Mirtelli končno ureditev javnih skladišč na Reki, kar je nujno potrebno. Italijani so pri otvoritvi letošnjega velesejma odkrito povedali, kaj oomeni zlasti za Jugoslavijo zveza med Italijo in Madžarsko. Dvomimo, da bo to v korist Reki! = Hmeljska razstava. V času od 4. do lt. septembra t. 1. bo priredilo Hmeljsko društvo za Slovenijo hmeljsko razstavo, katere namen je zainteresiranim krogom pokazati, kaj in koliko zamore Slovenija glede hmeljarstva. Razstave, ki se bo priredila v šolskem poslopju v Žalcu, se morejo udeležiti le tisti hmeljarji Slovenije, ki so se v to svrho že popreje priglasili. Zglasilne pole, ki se dobijo pri Hmeljarskem društvu, je treba točno izpolniti in vposlati Hmeljarskemu društvu najkasneje do 21. avgusta t. 1. K razstavi se pripusti le dobro posušen, nežveplan ali na drug način konserviran, letošnji (1927) limeli. katerega je razstavijalec sam pridelal v večji množini (ne potom po-skuševalnih nasadov na gredah). Po najmanj 2 kg težke vzorce bo v to svrho od Hmeljarskega društva odposlana komisija na hmljarjevem domu lastnoročno dvignila ->d zaloge (kupa ali vreče), ki tehia najmanj 100 kg (istega blaga) in spravila v vrečice, ki se bodo vpričo hmeljarja zapečatile, označile ter odposlale Hmeljarskemu društvu. Hmeljarji morejo razstaviti tudi po več vzorcev ene vrste, ako le ti niso od ene iste njive. Za vsak vzorec je treba izpolniti posebno zglasilno polo. Vposlani hmeljski vzorci ostanejo last Hmeljarskega društva, ki ima pravico iste po razstavi prodati in skupiček uporabiti v kritjem razstavnih stroškov, preostanek pa razdeliti med raz-stavljalce Razsojevanje k razstavi pripušče-nega hmelja se vrši neposredno pred razstavo po komisiji ki so sestavljena iz zatop-nika ministrstva za kmetijstvo, iz 2 članov Hmeljarskega društva, iz 4 drugih članov Hm. dr., ki si jih razstavljalci sami izberejo in iz 2 hmeljskih trgovcev, ki iih imenuje Gremij trgovcev v Celju. Izid razsojevanja in na podlagi tega izvršeno obdarovanje se bo razstavljalcem javilo na dan otvoritve hmeljske razstave. Za darila ima Hmeljarsko društvo na razpolago primerno število diplom in denarnih daril, podeljenih od ministrstva ze kmetijstvo in vode. — Društveno vodstvo vabi vse zavedne hmeljarje Slovenije k številni udeležbi te velevažne razstave. = Razstava konj. Kolo jahača in votr.ača bo priredilo v zvezi s Konjerejskim dru- štvom ob priliki pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« razstavo konj, ki se bo vršila v nedeljo 25. septembra t 1. na velesajm-skem prostoru. Istega dne popoldne pa se bo vršila na vojaškem vežbališču pri Zalogu velika jahalna in dirkalna tekma, kar je zlasti ugodno, ker se more konje - dirkače razstaviti dopoldne na razstavi, popoldne pa udeležiti se dirke. Razstavi se lahko toplo in mrzlokrvne žrebce, kobile z žrebeti, za-skočne kobile, dveletne in triletne žrebiče. pripuščeni pa so tudi konji. Prijavne tiskovine se dobe v uradu velesejma, prijave pa sprejema upraviteljstvo državne žrebčarne na Sela Opozarjamo na to razstavo vse ko-njerejce in oficirje in prosimo, da pošljejo prijave zaradi sestave kataloga vsaj do 1. seprtembra t. 1. Določenih je več denarnih in častnih nagrad, diplom in kolajn. Informacije daje urad velesejma in državna žreb-čarna na Selu, pismeno pa predsednik ekse-kutivnega odbora Kola jahačev in vozačev, g. dr. L u k m a n n, advokat v Ljubljani, Gradišče. == Prvi hmeljski nasadi v logaškem okraju. Gospod I. I6tenič, posestnik v Gornjem Logatcu, nam je poslal naslednji dopis: V logaškem okraju je letos napravil naš okrajni kmetijski referent g. Zdolšek več poizkusov s hmeljem podnje vrste »Goldinac. Poizkusi so se z malo izjemo prav dobro obnesli in lahko rečemo, da bomo tudi mi letos sredi avgusta obirali hmelj, ki nam brez dvoma sčasoma prinese srečo. Logaški okraj nam nudi sicer mnogo dohodkov v lesni kupčiji, živinoreji in pridelovanju krme, kar pa vseeno ne zadostuje potrsbam gosto naseljenega prebivalstva. Zato je upati, da bo hmelj marsikateremu obupanemu kmetovalcu prinesel srečo, obiralcem pa lep zaslužek. Iz lastnega opazovanja zamorem podati naslednje točne podatke: Posajene hmeljske sadike so dosegle visokost do 7 metrov, ponekod še več. Hmeljske rastline so lepo temno zelene, obraščene z gostimi stranskimi poganjki, ki so polni cvetja lepe oblike. Po izjavi okrajnega kmetijskega referenta niti v Savinjski dolini ne obrodi hmelj prvo leto tako bogato kakor pri nas. Naša zemlja mu sigurno dobro ugaja. O pojavu kake glivične bolezni ni govora, le redko sem opazil nekaj listnih uši, ki pa so zaradi izvanredne letošnje vročine in suše kmalu izginile. Vsem interesentom pridedi tukajšnji okrajni kmetijski referent Zdolšek v Logatcu meseca oktobra t. 1. predavanje o splošnem hmeljarstvu. Ker je imenovani rojak Savinjčan, smo prepričani, da bo s svojim predavanjem gotovo zadovoljil vse udeležene interesente. 0 kvaliteti hmelja boni še poročal. = Stanje hmeljskih nasadov na Češkem. Po poročilih iz Žalca (ČSR) je stanje hmeljskih nasadov v žateškem okolišu zelo povoli-110; pričakuje se dobra letina. Obiranje hmelja se bo pričelo 18. ali 20. t .m. = Semenska rž za Prekmurje. Letošnja žetev rži je bila slaba. Posebno neugodna pa jp bila zaradi pomladanskega mraza v okraju Dolnja Lendava- Mnogo kmetovalcev niti semena ni pridelalo. Veliki župan je zaprosil ministrstvo za kmetijstvo za pomoč glede nabave in razdelitve semenske rži po znižani ceni med najhujše prizadete kmetovalce dolnjelendavskega okraja. — Wallstreet in City. Med ameriškim denarnim centrom Newyorkom (cesta (Wall-street) in središčem angleškega bankarstva v Londonu (City) je v zadnjih letih zavladalo napeto konkurenčno razmerje. London skuša zopet upostaviti svoj predvojni dominantni položaj na svetovnem denarnem trgu, zato z zavistjo zasleduje razvoj Newyorka, kot posojilodajalca vsega sveta. Bolj kakor ogromni gospodarski napredek Zedinjenih držav vznemirja London dejstvo, da emisije inozemskih posojil v Newyorku stalno naraščajo. Izgleda, da so se gotovi angleški finančni krogi že sprijaznili s suhim dejstvom, da je Newyork postal svetovni bankir, kakor je bil pred vojno London. Drugi pa še ne verujejo v popolno zmago Newyorka in računajo z dejstvom, da je sedanja ekspanzija ameriškega kapitala le začasni pojav. Splošnemu razpoloženju konkurenčne zavisti v Angliji je deloma podlegel tudi znani angleški narodni ekonom Sir George Paish, ki je mnenja, da mora priti do svetovnega bankrota, če bo Amerika posodila ostalemu svetu preveč denarja. Njegova prorokovanja so v angleški javnosti izzvala veliko pozornost. Sir George Paisli pa je šel po mnenju treznejše mislečih narodnih ekonomov predaleč. Emisije inozemskih posojil v Zedinjenih državah so v 1. 1926. sicer dosegle 1 in pol milijarde dolarjev, vendar je treba pomisliti, da znašajo te emisije inozemskih posojil le eno petino vseh emisij odnosno eno desetino letnega prirastka ameriškega kapitala. Ogromna tvorba novega kapitala v Zedinjenih državah pa sloni na nepričakovani prosperiteti ameriškega gospodarstva. Ameriki investicije v inozemstvu ne morejo škodovati. Težje je seveda situacija Evrope in ostalih držav, ki se zadolžujejo v Evropi. Toda težkoče bi lu nastale le tedaj, če tem državam tehnično ne bi bilo mogoče vračati ogromnih posojil. Toda tudi v tem pogledu stanje ni tako nevarno, kajti na eni strani bo blagostanje ameriškega prebivalstva povzročilo zmanjšanje štedljivosti in povečanje blagovnega uvoza (carinske ovire proti uvozu v Zedinjene države bodo morale seveda pasti), na drugi strani pa bo Amerika prisiljena svoj odvisni kapital investirati v drugih, gospodarsko bolj zaostalih kontinentih. Drugačna pa je situacija v Angliji. Emisije inozemskih posojil znašajo sicer letno 400 do 600 milijonov dolarjev, toda vsak poizkus povečati te emisije, povzroča komplikacije na Vremensko ooročilo Meteorološki »mod 9. avgusta 1927. Viiin-i tvircinrtr:. m Kraj Ca* »pazovani- Ljubljans (dvorec) Manboi Zagreb Beograd Sara ievu Skopi je Dubrovnik Split Prah* 7 14. 21 Barom femper ii i" Smci "t-ii Ir brzini » metrih Oblačno 0—10 '.'9-4 189 £6 N 2 8 757- 26-6 62 SW 1 10 759-2 210 85 NE 3 8 7.^8- - 24 0 7< NE 2 5 7593 25-0 74 S 4 f, 7fVi"; 28 0 52 mirno 0 761-1 23 0 ti-J mirno 0 /61-7 ^6-0 •9 mirno 0 607 •50 68 mi.-no 1 7-9-6 29 0 E 6 1 7.V-1 — WSW 5 10 Padavine Vrsta dež nevihta • oni ito I. arr 2.0 1.0 Solnce vzhaja ob 4.53, zahaja ob 19.17, luna vzhaja ob 16-55, zahaja ob 0.26. Najvišja temperatur« dane* » Ljubljani 28.6 C, najnižja 17.7 C. Tržaška vremenska napoTed za sredo: Lahki vetrovi iz drgega kvadranta. Nebo Spremenljivo. Vihar. Temperatura od 24 do 31 stopinj. Morje nekoliko razburkano angleškem denarnem trgu. Angleško gospodarstvo je zaradi posledic vojne še vedno na šibkih nogah, zato je tudi tamošnje tržilče kapitala še vedno neelastično. To stanje pa bo trajalo še razmeroma dolgo, zato ni upati, da bi se stališče Londona kot središča za emisije inozemskih posojil v doglednem času izboljšalo. = Visoka aktivnost ameriške zunanje trgovine. Aktivnost zunanje trgovine Zedinjenih držav je v prvem polletju t. 1. dosegla 713 milijonov dolarjev napram 288 milijonom dolarjev v i6tem razdobju preteklega leta. Izvoz se je dvignil na 4970 milijonov dolarjev (I. poli. 1926 4753), uvoz pa je nazadoval na 4256 milijonov dolarjev (4464). Povečana aktivnost je posledica ogromnih investicij ameriškega kapitala v inozemstvu. Borze 9. avgusta. Na deviznem tržišču ni bilo pomembnejših izprememb. Na ljubljanski devizni borzi je bila večja ponudba v devizi na Ne-wyork, dočim v ostalih devizah ni bilo mnogo privatnega blaga. Zato je morala Narodna banka kriti večii del povpraševanja. Nekoliko čvrstejša je bila deviza na Berlin. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo danes veliko povpraševanja za Vojno škodo. Pri znatnem prometu se je promptna Vojna škoda tekom borznega sestanka dvignila od 346 na 349.5, kasa pa se je trgovala po 348.5 — 349. V bančnih papirjih je bila tendenca mlačna. Eskonrptna je popustila na 91, Hipotekama pa na 55. Tudi v industrijskih papirjih ni bilo večjega prometa. Zanimanje je bilo za Šečerano (Osijek), ki se je dvignila na 495. Devize in valnte. Ljubljana. Berlin 13.52 — 1355 (13535), Curih 1093.5 - 1096.5 (1095) Dunaj 7.9925 - 8.0225 (8.0075), Newyork 56.69 — 56.89 (56.79), Praga 168.2 - 169 (168.6), Trst 308.25 — 310.25 (309.25). Zagreb. Amsterdam 22.78 — 22.84, Dunaj 7.99 — 8.02, Berlin 13.52 — 13.55, Italija 308.27 — 310.27, London 275.8 — 276.6, Nev-vork 56.65 — 56.85, Pariz 222.25 — 22455, Praga 168.2 — 169. Curih 1093.5 — 1096.5; avstrijski šilingi 8.005 — 8.035, češkoslovaške krone 166.85 — 167.65. Beograd. Pariz 222.10 — 224.10, Newyork 56.685 — 56.886, Italija 308.1 — 310.1, Dunaj 7.99 — 8.02, Budimpešta 9.935 — 9.065, Berlin 13.5154 — 13.5454, Bruselj 7.91 — 7.94, Bukarešta 34.25 — 34.75, Atene 76.25 - 76.75 Sofija 40.75 — 41.25. Curih. Beograd 9.13, Pariz 20.33, London 25.22, Newyork 518.875, Milan 28.24, Praga 15.39, Dunaj 73.05, Budimpešta 90.55, Berlin 123.43, Bruselj 72.175, Amsterdam 208, Bukarešta 3.22, Sofija 3.75, Atene 6.80. Efekti. Ljubljana. Celjska 197 _ 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0—90, Praštediona 850 — 0. Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 56 — 0, šešir 104 - 0. ..... Zagreb. Državne vrednote: investicijsko 84.5 — 85, agrarna 50 — 51, Vojna Skoda 348.5 — 349.5, kasa 348.5 — 3495, za september 354 — 0; bančne vrednote: Hrvataka 27.5 — 32.5, Eekomptna 91—92, Kreditna Zagreb 91 — 93, ffipo 55 — 56, Jugo 90 — 91, Ljubljanska kreditna 142 — 146, Obrtna 38 — 39„ Praštediona 850 — 855, Etno 180 — 185; industrijske vrednote: NaSice Union 1750 — 1900, Dubrovačka 375 — 380, Sečerana Osijek 95 — 500, Ieis 6 — 48, Narodna šumska 16 — 0, OsijeSka lijevaonica 165 — 0, Gutman 240 — 250, Slavonija 14 — 16, Trbovlje 455 — 465, Union mlin 300 — 305, Vagon K — 40, Vevče 135 — 0, Danica 155 — 160, Sefierana Veliki Bečkerek 1150 — 1300. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (9. t. m.). Les: Tendenca neizpremenjena; zaključena sta bila 2 vagona in to 1 vagon suhih jelovih drv, 1 m dolgih, vezanih v butare po 18, in 1 vagon tramov merkantilnih, od 18-8 — 16-21, fco vagon meja po 280. — Deželni pridelki: Tendence mirnejša, zaključkov ni bilo. Nudi se nova baška pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 347.5 — 350; nova slavonsika pšenica, 78-80 kg, 2%, slov. oost.. mlevska tarifa, plač. 30 dni promptna j>o 345 — 347.5; turščica: baška, slov. post., plač, 30 dni, promptna, navadna tarifa po 250, mlevska tarifa pa po 245; turščica banatska, mlevska voznina, slov. post., promptna, plač. 30 dni po 240.5. ^ Mariborski živinski sejem. Prignanih-je bilo: 17 konjev, 5 bikov, 206 volov, 400 krav, 10 telet. Povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 8.50 do 9, poldebeli 7.75 do 8. plemenski 7.25 do 7.50. biki za klanje 7, klavne krave debele 8 do 8.75, plemenske 7 do 7.25, krave za klobasarje 350 do 5, malzne krave 5.50 do 6.75, breje krave 5 do 6.75, mlada živina 7 do 7.50 Din. Za izvoz v Avstrijo je bilo prodanih 114 glav živine. Mesne cene so sledeče: govedina 10 do 19, telelina 15 do 2250, svinjina 17 do 30. Novosadska blagovna borza (9. t. m.). Pšenica: baška, 73 kg, 302.5 — 305; baška. 79-80 kg 305 — 307.5; sremska, 78 kg 297.5; promet 30 vagonov. — Ječmen: baški in sremski, 66 kg 270 — 275. — Oves: baški 200 — 2025. — Turščica: baška 212.5 — 215; sremska 215 — 216; promet 26 vagonov. — Moka: banatska >0gc 445 _ 450; baška >Og< 450 — 455; baška >2< 425 — 430; baška »5< 395 — 400; baška „6< 340 — 350; baška »7< 280 — 290; baška >8t 200 — 210; promet 70 vagonov. — Otrobi: baški v jutah vrečah 185 — 190; promet 11 vagonov. Tendjnca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske proizvode (8. t. m.). Dočim je promet v pšenici in rži omejen, se trgovina v turščici razvija zelo živahno. Vesti o katastrofalni suši v Rumuniji vplivajo na tendenco. Kakor v soboto, se je tudi v ponedeljek cena turSčici ponovno dvignila za 25 grošev. Tendenca v pšenici in rži je neizpremenjena. Uradno no. tirajo vključno blagovnoprometai davek brez carine: pšenica: domača 39.25 — 40.25. madžarska Tisa (80-82 kg) 43 — 43.5; rž : marhfeldska 36.5 — 37, madžarska 36.25 — 36.40; turščica: 28 — 29; oves: domaČi 31 — 3150, rumunski 29 — 29.5 šilinga. Dunajski goveji sejem (8 t. m.). Dogon 4067 komadov, od tega 1824 komadov iz Jugoslavije. Za kg žive teže notirajo: voli 1.00 — 1.80 (izjemno do 2.05), biki 1.00 -1.45, krave 1.00 — 1.40, slaba živina 0.60 -1.00 šilinga. Pri slabem prometu bo se prvovrstni voli pocenili za 5 grošev, srednji in tretjevretni za 10 — 15 grošev in biki, krave ter slaba živina za 15 grošes pri kg. Ob stoletnici rojs Danes 10. avgusta poteče 100 let, kar se jo rodil, pet dni kasneje pa mine 37 let, kar je umrl dr. Lovro Toman. Umrl je v nalep-ši moški dobi, vendar pa je zapisan na vidnem mestu v slovenski politični zgodovini. Deloval je v izredno važnem času, v času našega narodnega prebujenja, ko je bila dana slehernemu zavednemu slovenskemu izobražencu važna vloga. Njegovo delovanje lahko presodimo danes bolj objektivno, kakor so ga presojali sodobniki. Rodil se je v Kamni gorici na Gorenjskem. Tu je tudi pokopan. Bil je sin bogate fuži-narske rodbine, dejstvo, ki je sigurno vplivalo na njegovo življensko pot in zlasti še na javno delovanje. Tomanovi pradedi so se morali preseliti na Kranjsko šele koncem 17. ali početkom 18. stoletja, ker jih Valva- tva Lovra Tomana Kljub temu, da Tomanovi duševni proizvodi niso segali nad višino prav povprečnih pesniških produktov, se je tedanja za narod navdušena mladina ogrevala za nje in črpala odtod novo vzpodbudo k domovinski ljubezni. To je bilo za tedanje čase važno in je morda največja zasluga dr. Lovro Tomana. Mnoge Tomanove krilatice so se tedanji mladini tako prikupile, da so primerjali Tomana oelo s Prešernom (!). Zanimivo je, da so po neki njegovi pesmi z refrenom Mar —; — bor povzeli mariborski Slovenci slovensko ime za Maribor, ki so ga do takrat imenovali Marpurg. Za Tomanovo literarno delo pomemben je bil njegov zakon z mlado, zelo nadarjeno slovensko pisateljico Josipino Turnograjsko, i ki je idejno in jezikovno znatno prekašala vem&at. Veliko poaornoet je posvečal tudi čitalnicam, ki so se v tisti dobi živahno razvijale in bile shajališče prebujajoče se slovenske družbe. Udejstvoval se je povsod in vse ga je 6lavilo, a največ radi tega, ker je ljudem imponirala njegova vnanjost, navsezadnje pa je tudi sam v zadostni meri skrbel, da njegova navidezna in kratkotrajna Danes Husuette Duflos Cateiaine Po slavnem romanu PIERRE BEN« NOIT=A izdelano filmsko monumen* talno delo Konigsmark ELITNI KINO MATICA. Prvovrstna moderno urejena ventilacija. Tel. 2124. Jaque Monumentalno delo. Kolosalna reži« ja. Prekrasna napeta vsebina. Novo izdelana kopija. Oba dela naenkrat. Predstave točno ob 4., četrt na 8. in . četrt na 10. Rojstna hiša dr. Lovra Tomana. zor ne omenja, čeprav našteva razne slare kainnc-goriške rodbine. Tomani » se preselili najbrž s severa, medtem ko so ostali kamnogoriški industrijci dospeli v te kraje iz Italije že v 13. stoletju ali pa še prej in se kmalu poslovenili. Kot sin bogatih starišev je imel prijetna mlada leta. Posebno so vplivali nanj starodavni vaški običaji in razne pripovedke iz domače vasi in okolice, ki mu jih je baje največ pripovedovala stara ženica Tora, znana in priljubljena v vsej okolici. Lovro in njegov brat . Johan-t, ki se je posvetil trgovini in bil važna osebnost v tedanji trgovild družbi, sta odrinila že v zgodnji mladost v ljubljanske šole. Med počitnicami eia vedno prihajala med domačine. Lovro se je že v zgodnji mladosti ukvarjal z verzi. Zanimivo je. da ima ena prvih njegovih kitic nekako borbeno socijalno noto, ki je kasneje ni kazal. Ti verzi so nastali tako-le: Ko so na pobočju Laneovega zgradili novo cesto, so morali vsi občani radovljiškega okraja delati tlako. Birič Langer iz Radovljice je imel piko na revne Tomanove domačine in jih je posebno priganjal k delu, medtem ko je protežiral bohinjske posestnike. ki so mu prinašali jedače in oiiače. To je bilo povod, da je mladi Lovro Vorena, — svojega moža. Foročila sta se 1. 1853. Ni še preteklo leto srečnega zakona, ko je smrt odpoklicala vrlo rodoljubko in močno ranila Tomanovo srce. Tomanovo literarno delo pričuje, da je sicer nekatere reči tako napisal, kakor jih je občutil, v glavnem pa se je zaradi tega ukvarjal z "literaturo, ker se mu je zdelo častno zlagati pesmi. Važnejšo vlogo kakor v literaturi je imel Lovro Toman v političnem življenju, saj se je uveljavljal v času, ko se je pričel majati iu podirati Bachov absolutizem. Vodja probujajočih se Slovencev, očka Blei-vveis, ie v tej dobi izbiral svoje politične jx>magače. Bila je najbrž precejšnja napaka, da se je preveč zavzel za takrat še zelo mladega Tomana in za vedno odtujil narodnemu delu največjega Tomanovega osebnega nasprotnika, Karla Deschmanna. Če je Toman trdil, da je nekaj belo, je Deschmann dejal, da je črno. Medtem ko je bil Tomap klerikalen nacijonalist, je bil Deschmann svobodomiseln nemškutar in nazadnje zagrizen renegat. Ta zagrizenost je Deschmanna močno poniževala, dasi je bil visoko izobražen mož. Tomana, tako mladega, pa so zaradi tega sprejeli v politično življenje, ker je imel prikupljivo zunanjost in izreden govorniški talent. G. Franjo šuklje je zapisal o Tomanu kot politiku v knjigi s Iz mojih Kamnogoriška ubožnica, za kaie: kakor ?o ga imenovali domačini — zložil stihe: Križ pomen' trpljenje, pest pomeni žul. a gorje je njemu, k' se z gosposko pul'. To kitico so napisali delavci z ogljem na desko in jo ponoči položili pred biričevo stanovanje. Po končanih srednješolakih študijah Je študira! pravoslovje na Dunaju in nekaj časa v Gradcu. L. 1852. je promoviral za doktorja prava. Po končanih študijah je stopil v shižbo pri c. kr. finančni prokuraturi v Ljubljani, po prestani praksi pa je otvoril odvetniško pisarno v Radovljici. Kasneje se je preselil kot odvetnik v Ljubljano. V mladeniški dobi se je močno udejstvoval v literaturi in s svojimi spevi podžigal tedanjo za narod navdušeno mladino. Javno se je oglasil prvič v »Novicah« 1. 1847. pod psevdonimom KamnogorekL Pesmi je koval s precejšnjo naglico, tako da jih je že 1. 1S49. izdal kar 36. med njimi celo več obsežnih pesmi. Zbrane so v knjižici »Glasi domovini«. ki jo je natisnil Eger. založil pa E. Hohn. To zbirko je poklonil slovenski mladini z nekoliko Sodnim predgovorom. Vodilni motivi njegovih duševnih proizvodov so pojmi Bog, svoboda in domovina. Kakor pa se čuti iz samih verzov, ni njih avtor preveč globoko razmišljal o teh problemih. Posebno značilno je bilo zanj to, da se je navduševal za svobodo svojega naroda, ki ga je neusmiljeno zatirala nemška birokracija, na drugi strani pa je opeval vodjo in zaščitnika zatiralcev: avstrijskega cesarja Franca Jožefa, izrazitega neprijatelja Slovenov. Komaj je izšla 1. 1852. Jeranova »Zgodnja Danica«, že se je oglasil v njej tisti Lovro Toman, ki se je navduševal tudi za pravoslavne brate in spisal nekatere svoje umotvore v Razlagovi »Zoric v cirilici. V poznejši dobi je svojo Muzo vdinjal- še bolj praktičnim namenom, vendar pa ne več tako pogosto. Drugi del Tomanovih pesmi, ki so izšle deloma v >Novicahc, deloma v >Bčelic, je zbral Praprotnik in izdal L 1876., torej že po peetakori smrti. -o je dr. Toman zapustil denar. spominov sledečo sodbo: -Le redkokdaj je narava tako bogato obdarovala vnanjost kakega politika, kakor je bila potratno storila pri Tomanu. Škoda, da je bil telesno malce premajhen, sicer bi bil pravi vzor moške lepote. Glava imenitna, dasi močno plešasta, oko bistro, plamteoe, krasna polna brada, viseča mu na široke prsi, glas polno doneč — z eno besedo, mož, kakor ustvarjen za veliko parlamentarno vlogo! Ali to pa je bilo tudi precej — vse! Za lepo, im-ponujočo obliko se je skrivala duševna plit-vost. govori njegovi so obstojali iz nakupi-čenih. votlo donečih fraz. kakor so bile v navadi izza leta 1848. Jedra ni bilo v njih in stvarnega znanja. Seveda, mi, tedanji njegovi poslušalci, smo občudovali Tomana ter ga dvigali v deveta nebesa.« Nadalje očita Šuklje "Tomanu neko ne preveč čedno afero, ko je baje, izrabljajoč vpliv, ki ga. je imel kot poslanec, precej zaslužil zase, in še nekaj družabnih pogrešk. Ali je sodba g. Šukljeta- popolnoma upravičena ali ne, naj presojajo drugi. Eno pa je sigurno: Toman je bil premlad, ko je stopil v javno življenje, in baš to je bilo krivo, da je prepogosto mislil najprej nase. potem šele na ljudstvo in na narod, ki mu je zaupal važno mesto. Že 1. 1961. je bil dr. Lovro Toman izvoljen v kranjski deželni zbor. istega leta pa tudi za državnega poslanca, kar je cstal do smrti. Njegova "vnanjost in njegov nastop sta imponirala Dunajčanom, in baje da so ga hodile kaj rade poslušat tudi dame. Boril se je za narodne pravice, za enakopravnost z drugimi avstrijskimi narodi, za slovensko šolstvo, za gospodarstvo itd. Zaznamoval je par uspehov. Največjo zaslugo pa si je priboril za zgraditev železnic, vendar ne zastonj; zašel je baje na stranpota, kar je zelo škodovalo njegovemu ugledu in postavilo njegove zasluge v slabo "luč. Kakor kot pesnik, tako je bil tudi kot politik povprečen človek, ki si veliko pomaga s frazami in z napuhom. Ko je preselil v Ljubljano svojo odvetniško pisarno, je postal tudi tajnik Tr-govsko-obrtniške zbornice. Dr. Lovro Toman je bil med prvimi, ki •o pričeli delati za ustanovitev »Matice Slo- be božje, večji znesek. Kakor mnogo dragih ustanov, je po razsulu Avstrije tudi ta propadla. Dobrotnik pa bo ostal svojim rojakom nepozabljiv. Če primerjamo danes Tomanovo literarno delo z njegovimi neposrednimi predniki in takojšnjimi nasledniki (razen Koseakega, ki mu je bil precej podoben), je bilanca dokaj slaba. Tomanove poezije so brez jedra in nas zanimajo kvečjemu kot časoven dokument. V političnem življenju pa najdemo, žal, pred njim in za njim mnogo podobnih ljudi, tudi takih, ki so si celo brez dela in truda hoteli ali si hočejo lastiti slavo in biti imenitni, glede dobrote pa jih ne moremo niti primerjati s Tomanovo darežljivostjo. Danes je, kajpa, lahko soditi Tomana, ne vemo pa, kako bi bilo, ako bi bil prišel kdo drugi na njegovo mesto in tudi tega ne, kaj poreko čez 50 let naši nasledniki o političnih delavcih današnje dobe, ki je prav tako važna, kakor je bila doba, ko je deloval dr. Lovro Toman. Zadnji naslednik nekdanje slavne fužinar-ske Tomanove rodbine je g. Aleksander Toman, bivši sobojevnik našega prvega kralja Petra Velikega Osvoboditelja, ki živi sedaj v Ljubljani in je precej drugačnega mnenja, kakor je bil njegov stric. sveta te dni termometer 35 stopinj C v senci. Suša v okolici Padove je tolikšna, da ie ondotni škof pozval vernike k molitvi in k procesijam, da se odvrne preteča nevarnost popolnega uničenja letošnje letine. Sploh ie severna Italija težko prizadeta. Od povsod poročajo o izredno visokih temperaturah, v Florenci in v Bologni pa so imeli že več primerov solnčarice. Velike goljufije pri pruski razredni loteriji V Berlinu in v vsej severni Nemčiji vlada silno ogorčenje zaradi nepoštenosti, ki so se dogajale v pruski razredni loteriji. Dva uradnika loterijske ustanove, nadzornik Bohm in višji tajnik Scharnschein rta zagrešila težke goljufije. Vzlic prepovedi, da loterijski uradniki ne smeio kupovati srečk in ne smejo igrati, sta si nabavila večje število srečk ter sta stvari tako uredila, da sta zadela dva večja dobitka, enega za 50.000, drugega pa za 100.000 mark. Stvar je ostala nekaj časa prikrita in šele, ko sta sleparja hotela dvigniti denar, se je izkazalo, kakšno ie njuno početje. Vodstvo pruske razredne loterije ie uverieno, da sta nepoštena uradnika že prei goljufala ter si prilaščala vsote, katerih jima ni prinesla sreča. Radi tega razmišljajo v Berlinu celo o tem, če naj ne razveljavijo vseh dobitkov, ki so bili izžrebani v zadnjem času, in če naj ne ustavijo izplačil, ki so še likvidna. Bohm in Scharnschein sta manipulirala na ta način, da je eden upravljal žrebanje kolesa s številkami, drugi pa izplačilo dobitkov. Igrala sta po dogovoru iz rok v roke, in postopala pri tem tako, kakor jima je bolje neslo. Večjih dobitkov sploh nista razglašala, marveč sta številke zadržala, da sia se prepričala, kdo ima srečke. Iz- • žrebane srečke sta potem kupila ali si jih, če so še bile v zalogi, nabavila in tako sta večkrat ^zadela*. Seveda je to razkritje učinkovalo senzacijonalno in med Prusi vlada radi opisanih malver-zacii velikansko razburjenje. X Čudežno ozdravljenje. Italija je posta« la dobesedno dežela čudežev. V Pitiglianu jc- kmetu Cappelettiju umrla žena. >lož je šel k mizarju naročit rakev, ko se je vr« nil domov, pa je s strahom opazil, da je žena izpregledala in da živi. Žena je pro« sila moža, naj ji prinese kaj hrane in se je počutila popolnoma dobro. Njena smrt je bila samo dozdevna. Bolehala je na težki bolezni, katere ni mogel ozdraviti noben :dravnik. Zdaj je zdrava kot riba in nc ve kako se je zopet vrnila v življenje. X Kdo bo letel prvi? Francoski letalec Coste, ki pripravlja polet čez Atlantski ocean, si e izprosil od francoskega vojne« ua ministra Painleveja dovoljenje, da sme 'eteti čez Atlantik v istem aeroplanu, v ka« ■crem je lani izvršil polet Pariz«Djask Perziji. Njegovo letalo je sedaj bistveno /popoln j en o in ima vse potrebščine za pri« t2janje na morju kakor tudi postajo za .idio. Če bo vreme ugodno, bo skušal Co« te prekositi nemške Junkerse in bo starta! možnosti v četrtek. iz čevlja palec gleda Ali pa če gleda iz nogavce si kupiš Dtihodniič najtrpežne še lepe nogavice pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana, ki ima pač najtrpežnej^e in najcenejše nogavice, dalje perilo in vse modne potrebščine. Nagrobni kamen Tomanove rodbine na pokopališču v Kamni gorici. • slava ni obledela. Vse to pa kaže. da je bila pri Tomanu prava gonilna sila — samoljub-nost. Od njega je imel -larod več škode kot koristi. Deset let po smrti Josipine Turnograjske se je dr. Lovro Toman drugič oženil, in sicer z Luizo Altmanovo. Živel je z njo v srečnem zakonu do 15. avgusta 1870., ko ga je po daljšem bolehanju odpeljala iz živahne politične borbe bela žena. Umrl je v Rodau-nu pri Dunaju, kjer se je zdravil. Nekaj dni pred smrtjo si je zložil še svoj nagrobni napis, ki ga vidimo vsekanega na grobni plošči Tomanove družine v Kamni-gorici, kamor so prepeljali njegove ostanke. Precejšen del premoženja dr. Lovra Tomana je šel v smislu njegove oporoke za razne dobrodelne namene: Matici Slovenski je zapustil 10.000 goldinarjev, Dramatičnemu društvu 1000 goldinarjev in Sokolu 10 tisoč goldinarjev. Kakor za življenja, tako se je tudi ob zadnji uri spomnil domačinov Kamnogoričanov, ki so baš v njegovi dobi zaradi propadanja domače železne industrije zelo obubožali. Določil je v svoji oporoki S000 goldinarjev za ustanovitev vaške bolnice, večji znesek pa za reveže. Vsako leto 15. avgusta, na smrtni dan dr. Lovro Tomana, je župan po žalni maši za umrlim razdelil med reveže, ki so se prej udeležili služ- e m Smrt na električnem stolu Z bliskovito brzino je prišel 10. avgust, predvidoma zadnji dan življenja Sacca in Vanzettija. Po nedolžnem obsojena anarhista bosta v noči od srede na četrtek usmrčena. Kazen bo izvršena točno po ameriških predpisih, par minut po 24. uri. Električar državne kaznilnice v Bostonu ie že prejel naročilo, da mora biti na mestu v sredo zvečer. Izključeno je torej, da bi se stvar v zadnjem hipu spremenila in da bi bila anarhista pomiloščena. Zadnja intervencija braniteljev. Branitelji nesrečno obsojenih Sacca in Vanzettija so sklenili podvzeti še poslednji poskus za rešitev svojih kli-jentov. Sklenili so apelirali na ameriško zvezno sodišče, ki ima svoj sedež v Massachusettsu. Prav malo pa je verjetno, da bi ta ustanova popravila, kar so zagrešili sodniki. Anarhista bosta najbrže brez usmiljenja posajena na električni stol in kruto iustiiicirana. Nungesserjeva mati intervenira! Kako grozno učinkuje vest o pred-stoječi usmrtitvi dveh nedolžnih emigrantov, pričajo protestne stavke v Evropi in Ameriki. Ne le evropske prestolnice, tudi Amerika protestira iz polne duše, žal, brez uspeha. Prezident Coolidge po ameriški ustavi nima možnosti intervenirati ter izpremeniti sodbo, ki so jo izrekli čuvaji ameriške ju-stice. Edini, ki bi bil mogel blagodejno posredovati, je bil guverner Fuller. Kako je storil to, pa je dovolj znano. Podpisal je obsodbo s stoičnim mirom in se ni vprašal, kakšen odmev bo imel njegov podpis v sveta. Med neštetimi ljudmi in odbori, ki so protestirali proti temu justičnemu umoru, je najznačilnejša brzojavka gospe Nungesserjeve iz Pariza, matere nesrečnega prekooceanskega letalca. Prosila je Fullerja, naj vendar še enkrat pretrese zadevo in naj pomilosti Sacca in Vanzettija. Seveda ni tudi njena prošnja nič izdala. Tudi Lindbergh, trenutno najpopularnejša osebnost v Ameriki, je bil naprošen za posredovanje. Odgovor od njega ni prišel: ta molk smatrajo za zlovešče znamenje, da je rešitev italijanskih emigrantov izključe- na. Paragraf zavite pravice bo zopet enkrat premagal čut človečanstva in iskrene pravičnosti; Sacco in Vanzetti morata v smrt. Reška proslava na vrtu vile d' Annunzia Laški poet, snežniški princ, reški ^osvoboditelj* in skesani spokornik v frančiškanski halji, — nesmrtni žongler Gabriele d' Annunzio je že predolgo molčal. Da se bo zopet kaj slišalo o njem, snuje za 11. septembra — dan njegovega pohoda na Reko — svečano proslavo reškega «osvoboienja». Vršila se bo na vrtu njegove vile. Najslavnejši italijanski igralci bodo uprizorili nekatere prizore iz posameznih dram d'Annunzia.'Vrt bo pretvorjen v poletno gledališče na prostem. Najzanimivejše pa ie dejstvo, da sme obiskati predstavo zgolj 500 oseb, vsaka pa plača tisoč lir vstopnine. Kupčija je tedaj imenitna. Pravijo, da se bo čisti dobiček uporabil za postavitev «spome-nika zmage » na Reki. Mislimo, da bi i bili Rečani Italiji hvaležnejši za delo in j kruh, nego za mrtve spomenike. Ali kaj je d'Annunziu mar za filistrske težnje Rečanov. Njegov poetičen duh vidi rajši lepe spomenike na grobeh, nego zadovoljne ljudi v cvetočem mestu! Letošnja tropska vročina V direktni opreki s poletnim časom zadnjih let je letošnje poletno vreme. Zadnja leta je bilo čuti pritožbe, da je mokrote in vlage toliko, da bo svet zgnil od samega dežja. Letos, ko je perijoda solnčnih peg menda že potekla, pa imamo suho poletje s pravcato tropično vročino. Vročina je dosegla ponekod zelo visoko stopnjo. V Berlinu so imeli v pondeljek 32 stopinj C v senci. Ta dan smatrajo za višek vroče sezone letošnjega poletja. Pasji dnevi so torej res nastopilL Poročila o veliki vročini pa prihajajo tudi iz drugih dežel. Radi velike suše so v mnogih primerih ogroženi pridelki, ki bi morali baš v sedanjem času dozorevati. Velikanska vročina je v Italiji. V Padovi ie kazal Človeški izstrelek Ugo Zacchini se je dal v Turinu, kakor smo že poročali, izstreliti iz topa. Eksplozija ga je vrgla 100 m daleč in 35 m visoko^ Oblečen je bil v usnjeno obleko in na glav: je imel jekleno čelado, vrhu tega je priletel v nastavljeno mrežo, tako da se mu ni zgodilo nič zlega. Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani (Priobčuje dr. Jož« G i o n a r.) XI. Allatius L: ConfutalU) fabulas de papissa. Venetiis 173:!. (III. 43.301.) Bachmaiin K. Fr.: Svsiem der Logik. Leipzig 1828. (44.203.) Bandouia de Courleuav. R.: Sylwetki po-litvrane. Krakow 1897. (44.238.) Chiai-aici V.: Wo die alten Hauser stehn. Stutigart 1903. (43.238.) Criste O.: Kriege uuler Kaiser Josel II. Wie.il 1904. (II 43.348.) Daničie D.: Cbthu h cuhch. Cp Kap.touuH 1925. (45 046). Bolničar M.: Disse.-latio iaauguralis medica de vi oaturae medicalrice. Viodobo-nae 183S. (44.231.) Ewald Fr.: Die SchreibNveisa in der auto-graphifcbeu Haiidschrift des Cauzoniere Petra roas. Halic 1007. (43.46'J-Bh. 13.) Fremel K.: Die Kunsl und rias Strafge-setz. Berlin 1885. (44.031.) Gcsponsterbuch. Hg. v. A. Apel & F. Lana. Leipzig 1885—tj- (41.279.) liodiua J.: ?,iveaje. V Terslu 1879. (44.239.) (iumplowie? L.: Ausgevahlte \Verke. H g. v. ei. Salomon. limsbrikk 1926 (43.930.) Hcrbart J. Fr.: Lehrbucb zur Einleiiong in die Philosophie. Konigsberg 1837. (44.262.) Huber Fr.: Jesuilenmoral. Aus den Quel-len dargesfellt. Bern 1870. (44150.) JaiGkiu« H.: Die Erziehutig des Edellrau-leins im alten Frankretch Haile 1908. (43.462— Bh. 16.) Jedi Fr.: Leben uud Philosophie David Hume'?. Halle 1872. (14.220.) Khirmair G.: Die Gegenreformalion in Bruck a. L., eia typisehes Bild. V/ien 1897. (44.080.) Kioakv-PAlmav L: Meine Ei inneruugen. Berlin 1911. (43.144) Komel pl. Socebran A.: Osnova vojstva vojakom v pouk v vprašanjih i odgovorih. Kromeriž. 1884. (41.252.) !.ewis S.: An Instruction to Contemporarv Velsh Literature. Wrexham 1926. (44 104 —L) Lnchaire A.: La crci.-ade des Albigeoi?. IVris 1911. (43.838.) Htil A.: Die Lagc des sfeiriseben Untsr-tbaueostandes ?sii Becitin der naueu Zeit bis in rji"! Mitte des 17. Jahrh. Wcinvar 1890. (44.181.) Hinafik Fr.: -Lekarniški red za Ljubljano in Novo mesto, Zagreb 1926. (II 43.998.) Ncrdaii M.: Di«; konventionellen Liigen der KulturmenschheH. Leipzig 1889. (44.254.) Plcetr C'h.: Manuei de litterature frap- Berlin 1877. (44.199.) Rennsr K.: Oitetreichs lirneuerung. Wi3n 1920. (43.931.) Roche lih. de: Le? nom? de lieu de la vallee Moutier-Grandval. Halle 1906. (43.462 —Bh. 4.) F.unjaniu P.: AsTCiGiiurpasfiHia (1775—1S39) Cp Kap.iosuH 1914- iii 43 974). E»;so A.: Anleitung zur Kaniucheuzucht. Wieu 1917. (4:s.599.) Schnetrler E.: Werkbueii fiirs liaus. Kine Anleitung zur llandfertigkeit liir Bastler. Stuiigart 1890. (44.173.) Sfhntz F.: Anleitung zur Fabrikation ga-ngbarer Likore. Briinn 1909. (43.711.) Sihulcr r. Libiov Fr.: Us-ber die Entwik-klung ikr staat?bfirgerlichen Freiheit iu »sterrekh. Czernowitz 1878. (44.196.) Seli K.: Die Religion uusorer Klassiker. Tiibingeu 1904. (43.650.) Slane K.: Zadruga in ojeu pomen v razvoju človeštva. Uorica 1913. (44.182.) Stankiewii-z M.; Wiadomose o Biblij Li-te«skiej. drukowanej \v Londynie 1663 roku. Krakov 1880. (44.28-K) Stojanovir K.: Etat economique de la Ser-bie depuis F occupation de la Bosnie-Herz<5-govine jus()us i 1" amiesion. Belgrad 190!). (44.263:) Stošir Kr.: Katedrala u šibeniku. Šibenik 1926. (43.683.) Mrchal E.: Zur l.ahre vetu Eigentlium att Inimobilieu. Graz 1876. (44.131.) Suvorov A.: SlovensUo-ruski slevar. Trst 1807. (44.269.) Szcmere N.: Laudcsverteidigungs-Erzich-ung. Budape del ie ob dinamitno patrono in bil takoj mrtev. p— Vipavsko gasilno društvo proslavi 14. in 15. t. m. 45»Ietnico svojega obstoja. Razvije se nov društveni prapor. p— Fuzija treh občin. Dutovlje, Kopriva ia Skopo so se združile v eno občino s frediščem v Dutovljab. p— Izredno ribo io vjeli v morju pri Ciesu. Riba je dolga 1 ra 60 cm. Identifici« rali so jo za avi. Polovični vožna — gasilo in negasil i! Sokol 40letnica Sokolskega društva v Novem mestu 13. in 14. t. m. SOKOLSTVU NOVOMEŠKE ŽUPE Naša sokolska župa praznuje letos re« dek jubilej: 401etnico svojega delovanja. — 14. avgust mora biti najveličastnejši dan v zgodovini dolenjske župe; zato se moramo r.anj kar najvestnejc pripraviti. Pričakuje« n;o, da se bo vsako društvo po možnosti polnoštevilno udeležilo te naše skupne pro« slave, da bo to velepomcmbno slavje naj« slovesnejša manifestacija naših vrst za so« kolsko idejo bratstva in državnega edinstva. Navzoče bo tedaj vsaj po zastopnikih celo« kupno članstvo iz Slovenije m bližnjih hr» vatskih žup: Zagreb. Split, Sušak. Ob tej priliki, ko se bomo s ponosom spominjali dolgih 40 let požrtvovalnega narodnega de« lovanja našega društva med brati rojaki, ho čemo dati duška notranji radosti; pod veli« častno zastavo sokolskega pobratimstva ho« čemu nazdraviti zmagi slovanskega sokol« siva in lepi bodočnosti slovanskih rodov. Odzovite se vabilu: kakor je tudi naše so« kolsko društvo, zavedajoč se velikega po« mena podpore pri sodelovanju z bratskimi društvi za dosego narodnih idealov, vedno z iskreno požrtvovalnostjo pohitelo po mož« nosti na vsako prireditev v območju naše sokolske župe! Pridite torej vsi, kar vas je Sokolov, da se vidimo tedaj, koliko nas je, neustrašenih bojevnikov za narodno svobodo našega do« leniskega sokolstva, ki bodo tedaj zbrani v našem veselem krogu; želeti hočemo na« šemu društvu obilo sreče za zmagoslaven pehod k skupni zmagi slovanskega Sokol« stva. Na bratsko svidenje! — Zdravo! — 610/n Zletni odbor. Gledališki oder v Kranju. Kulturno življenje v gorenjski mctiopoli sc je v zadnjem času dvignilo s takim raz« mahom, da vzbuja upravičeno pozornost ir. občudovanje. Minula sezona je s svojim bogatim repertoarjem dvignila mesto Kranj daleč pred ostala naša provincijalna mesta in mu priborila odličen sloves. Merodajni in _ upravičeno trdimo — edini činitelj je bil Gledališki oder tukajšnje Narodne Či« talnice, ki je z inicijativnostjo in lastnim delom izvedel organizacijo ljudsko«prosvet« nega in družabnega življenja v Kranju. Oder jc utemeljil pozicijo stalnega dile« tantskega odra in se razvil v institucijo, ki edina izvaja kulturni del iz komunalnega delokroga mestne občine. V petek se je vrši) v Narodnem domu občni zbor Gledališkega odra, iz čigar po« teka je bila razvidna izčrpna slika ogrom« nega nesebičnega dela naših javnih kultur« nih delavcev in delavk, Zbora se jc udele« žilo članstvo v častnem številu, nadalje so prisostvovali tudi ravnatelj Košnik za Na« rodno Čitalnico, Joško Majdič za konzorcij Narodnega doma in Filip Pahor za pro« svetni odsek domačega Sokola. Ob 20. uri jc otvoril predsednik Odra, predstojnik tu« kaišnjega okrajnega sodišča dv. s. Jurij Gregorc s pozdravnim nagovorom, iz ka« terega naj omenimo zanimiv uspeh, da je odbor v pretekli sezoni znatno izpopolnil lastni oder v Narodnem domu, kar je stalo nad 30.000 Din. Poročilo tajnika Janka Kostia je bila iz« črpana slika društvenega dela v pretekli se« zoni 1926—1927. Udejsvovanje Odra je bilo usmerjeno v kulturno«izobraževalni in družabno»inicijativni smeri. Sezona je tra« jala od 20. oktobra 1926 do 29. maja 1927. Diletantski ansambl je podal 10 različnih del s 25 predstavami. Kaže lep kvantitati« ven napredek napram predzadnji sezoni, ko je bilo 18 predstav. Do aprila meseca so bile predstave štirikrat mesečno. Od vseh uprizoritev naj omenimo nekatere, ki so dosegle najlepši uspeh, kakor «Bratje sv. Bernarda«, Cankarjevi »Hlapci«, »Revček Andrejček«, Golarjeva »Vdova Rošlinka«, Gogoljeva »Ženitev«, »Charleyeva teta«. K lepemu uspehu so pripomogla nadalje šte« vilna gostovanja, ki so delala čast našemu mestu. V skupnem ie bilo sedem gostovanj. Najpomembnejše je bilo gostovanje ljyb« Ijanske opere z opero »Seviljski brivec« in opereto »Grofica Marica«. Nadalje so pri« redili gostovanja ljubljanska drama, mari« borska drama, novosadsko pozorište in So« kolski oder v Stražišču. Ako prištejemo še tri družabne prireditve, beleži oder 35 pri« reditev, kar je pač visoko število in dolcaz izredne sposobnosti domačih diletantov. Zanimive so številke iz poročila blagajni« ka Adolfa Vrana. Denarnega prometa je bila 224.08150 Din, od katerega je bilo Din 113.575.50 dohodkov. Brutto donos predstav je znašal 79.489.75 Din. Investicij je za oder, garderobo in knjižnico so zna« šale 34.014.95 EHn. Vse predstave je po« setilo v skupnem skoro 9000 oseb, predzad« njo sezono pa komaj 3000 oseb. Iz poročila arhivarja g. A. Reša posnema« mo, da šteje društvena knjižnica 1098 knjig, torej 48 knjig več. Na predlog revizorja g. Mavrila Mayrja je bil podeljen odboru absolutorij. V novi odbor so bili izvoljeni: dss. Jurij Gregorc. predsednik; Janko Kosti, tajnik; Adolf Vran, blagajnik; A- Reš, arhivar; Tone Blaznik, scena tor; Pečenko, namestnik; Dušan Pire, zavesar; Viloe PeS, ilumin« tor; Ivan Fugina, Slavec Ivan. Jela Vajt, odborniki: Grčmanova in Kocmurjeva, od« bornici; F. Hlebš, A. Reš, prof. Kolar. A Klavora. Vladimir Rojina, režiserji; Rica Mavr, dr. Sabothv, revizorja. Daljše pozdravme in programske nago« vore so imeli gg. VI. Rojina, Ivan Fugina rc ravn. Košnik. Med drugim se je razvila tudi obsežna debata o vprašanju režiser« skega kolegija. V novi 65. sezoni Gledališkega odra pa želimo, da nadaljuje započeto pot in jo krem« $e z večjimi uspehi! Dopisi VRHNIKA. Godbeoo društvo »Vrhnika« priredi dne 4. septembra svoje slavje ter prosi vsa druga društva, da ta dan ne prirejajo prireditev Spomladna veselica, ki se ni mogla vršiti, je društvu prinesla samo izgubo. Tako upamo, da se bo ta obnesla bolje, kakor prva naša prireditev, ki ostane Vrhniki vedno v spominu. 1184 POLZELA. Kdor se hoče iz srca nasmejati, naj pride v nedeljo, dne 21. avgusta ob 15 v dvorano g- Cintpermana na Polzelo. kjer prirede braslovškj dijaki Moliero-vo veseloigro ^Namišljeni bolnik« v korist bodoči podružnic! Rdečega križa za okrožje Braslovče, Polzela, Gomilsko, Šmartno ob Paki. Sodeluje godba na lok. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor Rdečega kri-ža. RAKEK. Pred dnevi se je poslovil iz Rakeka naš najboljši član. ki se je posebno odlikoval kot levi branilec, s Mirko Sišu!, revizor carinarnice na Rakeku. V kratkem pa se poslovi od nas tudi g. Dušan Otra-dovski, upravnik carinarnice in predsednik našega SK Javornika. G. upravnik si je za časa predsedništva našega kluba stekel velike zasluge za klub. za kar mu bodi izrečena najlepša zalivala. Kot tretji odide od nas eden najagilntiših odbornikov g. Fra-njo Lah, carinik na Rakeku, in kot četrti jc tudi žrtev službene potrebe g Sreten Mini č. carinik na Rakeku, ki jc odnesel lovorike iz tekme med Old boysi in mladini. Vsem štirim želimo na njihovih novih službenih mestih obilo sreče. Sretati put, na veselo svidenje na športnem dnevu našega kluba dne 4. septembra t I iti jim kličemo trikratni sportski: Zdravo! SK Javornik. SV. JURIJ OB SČAVNICI. V zadnji dobi se je zgodilo v območju naše orožniške postaje nekoliko obžalovanja vrednih tatvin. Toda dolgoprstneži še niso dolgo veselili svoje pridobitve in to radi marljivosti ter vestnosti naših orožnikov. Da smo prišli na sled neljubim »srakoperiem«, za to se je potrudil predvsem g. narednik Zdol-šek, ki je s podrejenima orožnikoma kmalu izročil roki pravice, kar je njenega. Posrečilo se mu je pri tej priliki pripomoči do pravice m lastnine tudi nekima, že lansko leto okradenima zakoncema, ki radi pomanjkanja indicij utrpljene tatvine niti naznanila nista. Prepričani smo, da bo sedaj vsaj za nekaj časa mir. od nadrejene žan-darmerijske komande pa želimo, da bi vestnemu in marljivemu g. Zdolšku tudi vidno priznala niegovo »revnosnu službu«. — Več občanov Manufakturist Samo prvovrstne moči naj pošljejo oferte z referencami na UiM Kuharic veletrgovina Ormož. Veleoit trgovina s kurivom se je preselila iz Bohoričeve ulice št 1 na Sv. Jerneja cesto 25 ter se slavnemu občinstvu toplo priporoča. 888? anaannaanooDaaapnnaaaDanDaaaD KUPIMO vsako množino li spete. Ponudbe franko vagon .Ljubljana" in tranko .Opekarna* na poštni predal 68, Ljubljana. 8:34 TRGOVCI, POZOR i tt ..Minerva namizno olie v priznano neprekosljivi predvojni kvaliteti se zopet dobi pri 8072 veletrgovcih v Ljubljani. laOZOd 'DAODttl Tvrdka DesiHer lederer. Mor kupuješ seno krompir drva stavbni Ses prazne solne vreče prazne vreče od moke in prosi ponudbe. 8920 PLETiLNI STROJ ploščat, št. S—10. širine 65—100 cm, z 2 vodilnikoma, skoro nov 1 krožni stroj (Rundstuhl, 24 fini ,36 coL 1 parna lokoraobila 9—12 HP, eeno naprodaj. Ponudbe pod »šifro »Jeftina kupnja« na oglasni oddelek »Jutra«. izvrstno se zabavam ko čitam Rene La Bruyere Hektorjev mec (Roman „Jutra* ta sijajni velezanimivi zgodovinski roman iz časov francoske revolucije in Napoleona Bonaparta Tako mične ljubavne zgodbe Tako žive stike nadutih aristokratov, častihlepnih meščanov, revolucionarjev in volnlkov te velike dobe še nisem imel v rokah! Kupite to knjigo takoj! V upravi „Jutra" Ljubljana, Prešernova ulica NE REKLAMA temveč kvaliteta ie prinesla svetovni sloves vkuhovatnim čašam znamke „W E C KM Zato zahtevajte pri vašem trgovca Wecka Zratno znižanje ceni Tovarniška zaloga: Krekov trg 10/1 wi iv. FRUCTUS, Uub-Uana 158-a RADIO-trgovci Najznamenitejša in najboljša radio tvorniea IDEAL-WERKE, Berlin ki izdeluje po dobroti mjbolj nun« jn po kakovosti nedosegljive BLAUPUNKT febrikjt«, i« osnovala ta udobnost »vojlb jugoslovenMin odjemalce* V 8 U B O TIC I central, prodajo x veliko ulogo blaga. Da bi mogli naš ve5jesi£ni katalog brerplačno deliti, ponVljemo vsakega trgovca ln prodaj«« radioaparatov, da nam v lastnem Interesu pošlje svoj naslov, ker bo samo tako mogel naš uradnik, ki bo » avtom prepotoval vso driaTO, ob tej priliki obiskati tudi najmanjše vasi, da pokaže novitete BLAUPUNKTA. Blaupunkt »luiallce, zvotnjakl. detektcKji itd. ee Vam takoj lahko pri pošljejo U naže jugoslovanske laloge. Cenovnik je vsakomur tudi v večjih količinah breiplaino na raipolago. Samo trgovcem ln preprodajalcem prodajamo po originalnih tvonuSkih cenah. Uporabljajte samo BLACPUNKT fabrikate, ker to najboljši, solidno Udelani, eeneni in Vara prt-skrbe nov krog kupcev. Ni Vam treba velike ta-loge, ker morete tudi najmanjšo koUBino bito dobiti It našega jugoslovenskega ikladlica. I D E A L- WE R K E Centralna prodaja za kraljevino SHS SUBOTICA, VukovKeva ul. 32 Brzojavi: IDEALWOBKS, Subotica. B oš 'zvod samo 18 Din Vezan i i vod samo 28 Din Dunojslii velesejem lWlener Messe) 4.-11. septembra 1927 POSEBNE PRIREDITVE: Belgijska razstava. — Italijanska razstava. — Japonska razstava. TEHNIŠKE NOVOSTI IN IZNAJDBE! — SEMENJ HOTELSKIH PO-TREBSCIN. REKLAMNA RAZSTAVA. SEMENJ ZA RADIO. DUNAJSKI SALON KOŽUHOVINASTE MODE. Brez vizuma! S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prestop meje v Avstrijo! Madžarski prehodni vizum se dobi proti vpogledu sejmskih izkazov na meji. Precejšnje vozarimske ugodnosti na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železmicah, na Duraavu, na Jadranu to v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst ter sejtnski izkazi (po Din 40) pri Wieiier Messe, Akt.-Ges., Wien VII, Messplatz I, ter za časa Lipskega jesenskega velesejma pri poslovalnici v Leipzigu, Oesterr. Messhaus, Hainstrasse 16 -18 in pri častnih' zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Turjaški trg 4 — Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8 — Josipu Zidarju, Dunajska cesta št. 31. Stariši! Bliža se začetek šolskega leta! Vaše hčerke in sinovi rabijo novo obleko in perilo in Vi ne veste, kje ln kako bi kupilt Oblačilnica .Ilirija', Ljubljana Mestni trg itev. 17/1. nudi Vam vse Dotrebno blago iz prvovrstnih Ivornic po najnižjih cenah na B mesečna obroke Na telefonski poziv itew. 28-29 pošljem zastopnike v hižo. fe£b0 IZUM NIKOLE TESLE. F E L IW A s Univerzalno zdravilno sredstvo; FILMA: Največja pridobitev moderne tehnike je sredstvo za zdravljenje vseb vrst bolezni z visokofrekvenčnim električnim tokom; F E L M A > Na tisoče zdravnikov se poslužuje te nove terapije in jo priporoča; F E L M A i aparat zdravi, krepi, pomlajuje in varuje pred boleznijo; F E L M A i aparat je vir največjega blagostanja, zdravja m sreče; zato naj se ga poslužuje vsaka družina in posameznik; F E L Nl A i aparat je najboljii in najcenejši. 6961 Naroča ee pri : Adolf J. Cizelj, agentura in komisija, Maribor Aleksandrova cesta št. 45. Generalno zastopstvo in glavna zaloga za vso kraljevino. Zahtevajte prospekte in cenike brezplačno. Sprejmejo se potniki. oioioioioioioioioioioioioioia PAZNIKA sprejme svinčeni rudnik v Mežici za vodstvo delavnic za popravilo jamskih strojev — Izkazati se mora s prakso v podobnih delavnicah. Nadalje za elektro-delavnico pri topilnici ELEKTRO- MONTERJA ki mo a imeti prakso na visoki napetosti, v popravilu motorjev in transformatorjev. Nastop čimpreje, stanovanja razpoložljiva. Ponudbe s popisom dosedanje prakse, p!ačiin:mi zahtevami in navedbo števila druž'nskih članov na zgornji naslov. J. O. Curvood: 33 preganjana žena Romanu Nekaj miij daleč je vodila cesta po gosti šumi, s katt.^ je bila poraščena ozka dolina med gorskima grebenoma. Niso še dolgo jahali, ko je Jana zavila s svojim konjem tik ob Aldousovo stran. »Rada bi vedela, kaj se je zgodilo sinoči,« je dejala. »Ali mi po-veste?« Aldous ji je pogledal v lice. Uganil je, da bo verjela samo resnici; zato je sklenil, da ji vendarle pove del svojih doživljajev. Ves neuspeh je hotel zvrniti na zlato. Sklanjaje se nad sedelno hruško, ji je poročal o dogodkih minule noči, začenši s tem, kako je iztikal za Ouadom in mešancem in kako je srečal žensko, ki je jahala na medvedu. Izpustil ni ničesar — le sebe ni omenil z besedico. Vestno je opisoval vse dogodke, ne pozabljaje ničesar, niti tistega ne, kar ga je kazalo v smešni luči... Njegovo prizadevanje, da bi vzel prigodi njen resni pomen, ni bilo brez učinka na Jano. Potlej pa, ko je končal, je njena nežna, v rokavici stisnjena roka mahoma krčevito prijela za sedelno hruško; sopla je hitreje, rdečica je bila izginila z njenih lic in njene oči so strmo zrle predse, ogibaje se Aldousovega pogleda. Prešinila ga je misel, ali ji ni morda prišlo na um, da ne govori čiste resnice, in ali ni zaradi tega jezna nanj. Baš tedaj pa se je obrnila k njemu. Bila je razburjena in bleda. Na obrazu se ji je vidno poznala tesnoba, ki jo je še pred nekaj minutami izkušala utajiti. »Ali bi vas bila ubila?« je dihnila. »Morda sta me hotela samo temeljito zastrašiti,« je rekel Aldous. sNedostajalo mi je časa, da bi počakal in dognal to stvar. Strašno se mi je tožilo po Mac Donaldu. Zato sem odšel kar skozi okno.« »O ne, ubila bi vas bila,« je vzkliknila Jana. »Morda se motim, Mr. Aldous, toda zaupala sem se snoči Peggy Blacktonovi — trioma vsaj. Bila je kakor sestra. Rada jo imam. Tako silno sem bila potrebna, da bi se nekomu razodela — posebno pa še ženski, kakršna je ona. Veliko ji nisem odkrila, toda povedala sem ji, kaj se je zgodilo v Miette: o vas in o Quadu, kako sem ga opazila na postaji — in kako je šel pozneje za nama. In nato — je jela ona pripovedovati! Morda ni niti slutila, kako me je s tem prestrašila, a povedala mi je vse o tej dvojici — o Ouadu in Culver Rannu. In zdaj me je Culver Ranna boli strah nego Ouada, čeprav ga niti ne poznani. Meni ne moreta storiti zalega. Toda bojim se za vas!« Svetla radost mu je napolnila dušo pri teh besedah. »Zame?« je vprašal. »Bojite se — zame?« »Da. Kako naj se ne bi bala, če sem vedela, da vam preti nevarnost?« ie vprašala mirno. »A zdaj, po dogodkih minule noči in po tem, ko sta ta dva človeka odkrila vašo skrivnost — zdaj me je groza. Ouade je prišel za vami. Mrs. Blacktonova pravi, da je Culver Rann skoro še opasnejši od Quada. Nedavno tega ste mi dejali, da ne hlepite po bogastvu. Ako je to resnica, zakaj greste po tisto zlato? Zakaj se spuščate v te nevarnosti? Zakaj —?« Ni ji takoj odgovoril. Rdečica silne, vročične razburjenosti ji je spet pobarvala obraz. Njene sinje oči so od vneme potemnele kakor dva hudourna oblaka. »Ali mar ne razumete?« je nadaljevala. »Zaradi mene ste si nakopali Ouadovo smrtno sovraštvo. Ako se vam kaj zgodi, si bom očitala, da sem kriva jaz!« »Nikakor ne, vi niste ničesar krivi,« je odvrnil Aldous, premagujoč drhtenje svojega glasu. »A saj se ne bo nič zgodilo. Toda ne morete si misliti, kako srečnega ste me storili s tem, da kažete toliko skrbi zastran mene. To — to me napolnjuje z blaženstvom.« se je nasmehnil. ' .. Za nekaj korakov jo je spustil naprej, kajti veje jelke '-id njima so dajale prostora samo enemu jezdecu. Nato je spet zajahal tesno ob njeno stran. »Hotel sem govoriti z vami o tistem zlatu,« je dejal, >Zlato n: pravi vzrok, da sva se namenila v gore.« Sklonil se je naprej in naslonil roko na sedelno hruško. "Poglejte predse,« je nadaljeval z neko posebno nežnostjo v* glasu. »Poglejte Donalda!« Prvi razpršeni solnčni žarki so bili planili izza gora in so vrgu svoj svit v dolino. Mac. Donald je vzdignil obraz proti iztoku; jutranja sapa, ki je ve.iala od Frazer.ia po dolini, se je igrala z njegovimi kuštravimi lasmi, štrlečimi izpod ogoljenega klobuka; dolga brada, sivka kakor perje sovje, mu je valovala na prsi; njegove silne, koščene rame so bile nekam pobešene in usločene, ko je zr! proti vzhajajočemu solncu. Aldous je spet pogledal Janj v oči. »Ne zlato, Mac Donald me vabi na sever, Ladygray. A tudi Mac Donalda ne žene zlato. Kar vam hočem povedati, je neobičajno, skoro da neverjetno. Danes gremo iskat groba — na vašo željo. A tam gori. dve sto milj daleč na severu, ie drugi grob, ki kliče Mac Donalda. In jaz pojdem z njim. Samo po naključju je tam zlato. Jelite, ne morete si predstaviti, da je pred več nego štirideset^ leti ta srečni stari potnik pred nam ljubil ženo, ki je umrla — kaj? Neverjetno se vam zdi, da je skoro pol stoletja leto za letom, pozimi kakor poleti, prehodil severne gore — izgubljena duša, ki je poznala v svojem življenju samo še eno željo: da bi vsaj že našla kraj, kjer počiva ona? In vendar je tako, Ladygray. Stokrat sem ga poslušal ob najinem tabornem ognju — tolikokrat, da se mi je naposled zazdelo, kakor da je njegova prigoda moj lastni doživljaj. Morda je nekoliko čudaški, a to je krasno čudaštvo.« Naročila, ui, vsa. dopise,, licoč&st, malih, oglasov, j v poslali ml. Oglas ni od, daltk -Jutra', Lublfasuo. Vrtstnunta^.Tal. ib. 2.491 91 fH Ust. prislojbina. jt, vposla, ii obasuisn, z aaročulim,, so- • w st oglasi prvobcuo-. Čikovru, račun, pošbu. Ura. lilmca IjuMfana.št 11842. Aak, oglasi, h*, slu.Zyo u posrs^iovalrut m, roafoL Imi^Um., <£ na oglasni oddelek cjutra*. 23026 Učenca za mehaniško. kovaško in ključavničarsko obrt iščem. Hrana pri podjetju. Prednost imajo samo talentirani in nepokvarjeni mladeniči. Ponudbe na upravo cjutra* v Mariboru po*3 «Učnina*. 23112 Učenko za kuhinjo sprejme takoj restavracija pri «Zvezdi». Maribor. Pod mostom 11. 23117 Boljšo natakarico siprejmem. Naslov v ozlas. oddelku «Jutra». 23107 Krepkega učenca primerno šolsko izobrazbo. poštenih staršev, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom A. Pogačnik. Cerknica. 23099 Pletilja dobro izurjena, sprejme delo na dom. Dopise na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro •Ugodna postrežba*. 23080 Prevajalca iz češčine iščem. Fonudbe na oglasni oddelek cjutra* pod •Verziran*. 2:3095 Agflne zastopnike za dobro idoče predmete sprejmemo. Za vzorce potrebno 30 Din kavcije, katera se vrne. je priložiti ponudbi. Stalno namešč?nje Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cSijajen zaslužek*. Davčni uradnik vpokojen. srednjih let, želi službe, tudi izven pisarne, Ljubljani, okolici, Celju ali Mariboru. Ponudbe na lasni oddelek cjutra* pod c Vesten 47>. 22237 2000 Din nagrade dobi tisti. ki preskrbi ab solventu srednje tehnične šole službo v kaki tehn. pisarni ali kaj podobnega, po možnosti v elektrotehn. stroki. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 22848 Čedno dekle zmožno vseh hišnih" del, šivanja in ročnega vezenja, želi službo sobarice. Naslov oglas, oddelku «Jutra». 2:3048 Potnik bivši trgovec išče stalno mesto potnika v katerikoli stroki za vso državo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro cVerziran potnik*. 23051 Vrtnar 30 let star, dober strokovnjak. želi premeniti službo Obvlada slovenski, češki in nemški jezik. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod »Strokovnjak 30'-. 23055 Kot brivski vajenec bi šei fant z dežele. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 23066 Za natakar, vajenca bi dal svojega sina — boljše rodbine, z dobro šolsko izobrazbo in znanjem slovanščine in nemščine govoru in pisavi. Dopise na oglasni oddelek cjutra* po" «1. K. 15*. 23071 Začetnica z dežele, zmožna vseh pisarniških del, išče primerne zaposlitve. Naslov v os:las. oddelku cjutra*. 23056 Vrhniško opekt, trboveljski premog is Du-kova drv» nudi najceneje Lovro Krže, Trnovski pri tan 12 Postrežbo točna! SI Kolesari?! Znižan«- cene. agicjte si zaloge dvokole*- najnovejšega tipa Tribuna Rfkord. Champion. Styria. Riankini, Favor. Perla Diamant že od 1300 Din naprej Pnevmatika Michelin. Dun-lop itd Ceniki frankov Prodaja na obroke — Tribuna F B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubliana 31 Čoln (Flachboot) skoeo nov. ugodno naprodaj. Nasl-.v pove oglasni oddelek < Jutra*. 23017 Novo spalnico proda za 2600 Din J. Vidmar, Zg Šiška 2. 23077 3 plinove- svetiljke kompletne, s senčniki, za prodajalno, zelo poceni naprodaj. Kje, pove oglasni oddelek cjutra*. 23057 Hrastov sod za 1200 lit r., dobro ohranjen, prodam liter po 50 para. Naslov pove oglasni oddelek « Jutra * 2307 Hrastove doge klane, več vagonov, fran coskih dimenzij 1 cm. 0.80 m. 0.65 m ima naprodaj Josip Kosi. trgovec v Križev-cih pri Ljutomeru. 23070 Tračno žago (Bandsage), premer 75 cm. v dobrem stanju, po zelo ugodni ceni proda L. Kristan. Zapuže. pošta Lesce. 23083 Lisičje in » e e druge k o ž r ofl divjačin kupuj* ;n tanes-Ijivo dobro plača D Zdra-viČ Ljubljana Florijan-ka ulic* št 9 47 Hrastove hlode od 20 cm debeline naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V Scagnetti. Ljubljana. : Hmeljskih drogov veliko množino kupim Ponudbe na poštni predal 2. Žalec. 22723 Fotoaparat 6X 9, z le boljšo optik kupim. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro »Fotoaparat*. 2:379 Vreče od extrakta, soli kupim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra* 22386 Železen štedilnik že rabljen, kupi Smolinskij Zg. Šiška 148. 23049 Pritlično hišo malimi stanovanji, hlevom in šupo ter vrtom, posebno pripravno za kako obrt, ob Gruberjevem prekopu prodam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 23001 Stanovanjska hiša zidana, s slamo krita, ima 2 sobi. kuhinjo, vežo. klet. zraven sadonosni vrt in vrt za sočivje. pol ure oddaljeno od kolodvora Blanca in eno uro od kolodvora Sevnica, je za 7500 Din naprodaj. Stanovanje takoj na razpolago. Pojasnila daje Karel Cimperšek, Sevnica. 22990 Pritlično hišo velikim vrtom, v bližini glavnega kolodvora v Mariboru, za vsako obrt pripravno. proda za 90.000 Din Zagorski, Maribor, Tattenbachova ulica 19. 23067 Starši v Sloveniji kateri nameravate dati svoje sinove v železniško šolo v Niš! Sprejmem 3 take učence z vso oskrbo. Pojasnila daje Fani Lutersek. Črni put 140, Niš. Srbija — (nasproti šole). 23040 Opremljeno sobo 3 posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek cjutra>. 23010 Opremljeno sobo oddam z zajtrkom 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra>. 23054 Lepo sobo s posebnim vhodom in elektriko, v bližini gl. kolodvora oddam eni ali dvema osebama v Kolodvorski ul. št. 34/11, levo. 23106 Sobo oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek cjutra 23007 Sobo in hrano išče delavec na deželi pri kaki vdovi. Plača za mesec naprej. — Ivan Penko, Ljubljana. Kolodvorska ul. št. 24 229S3 Učiteljska družina sprejme 2 mlajša dijaka v zračno stanovanje in dobro domačo hrano. Strogo nadzorstvo in pouk pri učenju brezplačen. Naslov v oglas, oddelku cjutra* 22916 Sostanovalca sprejmem s hrano in vso oskrbo na Sv. Jakoba trgu št. 5 — Mesečno 650 Din. 22596 Opremljeno sobo veliko, prijazno in soinčno, z elektr razsvetljav«; oddam dvema solidnima gospodoma. Pogleda se lahko samo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22820 Dijaka nižjega razreda sprejmem na stanovanje in v pdjjolno oskrbo. Naslov pove oglas, oddelek cjutra* 22879 Prazno sobo lepo. išče za takoj zakonski par brez otrok. Dopise na oglasni odde'ek cjutra* pod e dobro ohranjeno, iz mehkega lesa. kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod ePriseljenec*. 23061 Sobo s hrano oddam 15. avgusta. Naslov v o-rlasnem oddelku Jutra. 23076 Prazno sobo > souporabo kuhinje želi za 2 meseca v mestu, najraje v bližini Ahacljeve ceste. Pavla Tavčar. Krojaška 8. 23086 2 dijaka (inji) nižješolca, sprejme boljša družina na stanovanje in hrano blizu pošte. Vestno in strogo nadzorstvo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23109 Sobico blizu pošte oddam boljšemu gosp^odu. Naslov v oglas, oddelku .Jutra*. 23110 Preselitve izvršuje najceneje »Slove-nia-Transport*, sped. transportna družba v Ljubljani, Miklošičeva 36 — Tel. 27-18 23101 Majhno stanovanje išče starejša dama. Ponudbe z navedbo cene na 0*1. oddelek cjutra* pod šifro cMirna 11* " 23011 Stanovanje 2—3 sob iščem v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod šifro cLesna*. 22774 Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo in pritiklinami iščeta za takoj ali kesneje zakonca brez otrok. Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek cjutra* pod cSu*. 22749 Stanovanje 3—1 sob išče mirna stranka 3 oseb v sredini mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod »Zračno 82*. 230S2 Stanovanje 2 sob s kuhinjo išče v mestu mirna, snažna ter ves dan odsotna stranka. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod »Čimpreje*. 23053 Stanovanje sobe in kuhinje ali sobo s štedilnikom išče mirna stranka (1 oseba). Naslov z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stanovanje 11*. 22086 Stanovanj, prostor v izmeri 10.50 X 3.50 m. s pritiklinami oddam s 1. septembrom 1927. Poizve se v pisarni na Dunajski cesti Št. 25. 23085 Sobo in kuhinjo išče mirna stranka brez otrok. Plača tudi eno leto naprej. Ponudbe na oglasn. oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna Št. 50». 23094 Več abonentov sprejme na domaČo hrano Roškar. Florijanska ul 13. 22739 Trgovino i mešanim blagom, dobro vpeljano v industrijskem in letovičarskem kraju na Gorenjskem oddam Bodočnost zasisnrana. Potreben kapital 60.0O0 Din. — Ponudbe na orlasni oddelek cjutra* pod cTrgovec* 22916-a Privatni denar -e išče za vknjižbe na prvo mesto, v vsaki množini. — Nsjsigurnejše naložen ka-jHtal pri najboljšem obre-rtovaniu. Denarna ponudbe pod cSi^urnost 5» na osi. oddelek cjutra*. 23005 Do 300.000 Din privatnega posojila iščem nujno. Dobro obrestovanje. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra. pod «Serijozno». 23006 Posojila od 5, 10, 15. 20, 23.000 Din itd. se iščejo. Obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek pod značko . 2s091 Črn pudel (Wol!pudeL grosser Schlag) krasen eksemplar z rodovnikom, ocenjen na letošnji mednarodni razstavi psov na Dunaju z codlično*, 22 mesecev star. radi pomanjkanja prostora naprodaj sa^ mo pravemu ljubitelju te pasme. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. ali dopise istotia pod cWol!pudel». 23090 Mladi psi (tiger), izborni čuvaji in mlad nemški resavec (fer-mač) z rodovnikom takoj naprodaj. Clčar, cesta D. Sp. Šiška. 23102 Brez posebnega obvestila. METOD KUMELJ strokovni učitelj VERA KUMELJ roj. MOHORiC učitel ica poročena Ljubljana, dne 9 avgusta 1927. / Pristno domače vino se toči na drobno čez uiicn. liter po Din 8 in višje. Na debelo po najnižjih cenah. »MOSLAVINA« vinska trgovina v Šiški. Celovška c. POTNIKE za iazpečavanje v Jugoslaviji na novo vpeljanega predmeta sprsimemo proti visoki procizifi. Messčni zaslužek okros; 20 000 Din — Ponudbe na upr. .Jutra" v Mar boru ped „Dobičksnosnou. to lisstal* F m orano 221 '4 karat, fini citron 18 kaiat, fini lemnozcei. 17 kar.it 'Polietfculd!. posebno močno za kamnoseke 2i karat, dvojno zlatu 2-i3,i karat, zlata pena Metal') orang in citron za okvirje. Dobavo pri večjh naročilih preskrbim v 10—14 dneh pod ovarniško ceno. — Birgo -prvovrstno iz največje bavarske tovarne. — Zlata se dGbi po 65, 78, 85 mm. Se priporočam FRANC BRESKi/AR, Rimska c. 12. Š907a Strokovni in preizkušenj poznava'ec. Tovarna POHIŠTVA !. I. NAGLAS, Turjaški trg ŠS. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. Pozor \\m i liti m iliiii lili! Dne 16. avgusta 1927 ob 10 ud se vrši v Ssofif Lokt, Ko:odvor prestovoi na proda a elektroval čnega mlina. Isti laftko mesečno proizvaja 15 vagonov mlinskih izdelkov. Mlin se nahaja na zelo prometom kraju tik postaje Pojasnila se dobe istotam. Ogled vedno prost. C31C3«C3»C3«CDBC5BC310BCDBC3aCD«CD«C3SC3«CD Razpis. Zbore ica za trgovino, obrt ta iaausrrifo v L ubljsnl razpisuje oddajo zidarskih in težaških del za novo stanovanjsko hišo na Blenveisovi cesti. Vsi potrebni pripomočki kot računi, preračuni, Kakor tudi gradbeni pogoji, se dobijo med uradnimi urami v zborničnem uradu (Beethovnova ulica 1U/I. (za Din ^0). Pravilno kolekovane ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah Zbornici najkasneje do 16. avgusta t 1 ob 12. uri opoldne Zbornica si pridržuje pravico oddati dela ne glede na najnižjo ponudbo V Ljubi ani, dne 8 avgusta 1927. Zfocrnica za trgovino, obrt in industrij v Ljubljani. Predsednik I JelaUn ml. Tainik: !van Mohorič oaoiaioioioso>oioioioaoiaiow Urejajo dr. Josip Birsa. Izdaja ze Konzorcij «Jntra» Adolf Z« Narodno tiskamo dd, kot tiska mar ja. Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovora* Alojzij Novak, Vaj * Ljubimci,