Leto 1897.
14-43
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CII. — Izdan in razposlan dne 20. novembra 1897.
Vsebina: Št. (251)—261.) 259. Ukaz o t-m, kedo je v kneževini liechtensteinski pristojen, izdajati potrdilnice trgovinskih zbornic, predpisane v dosogo določenih carinskih ugodnosti. — 260. Dopustilnica za lokalno železnico in Nemškega Broda v Ždar. — 261. Razglas, da se je podaljšal rok za dogradbo lokalne železnice iz Rakovnika v Mladotice.
259.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 3. novembra 1897.1.
o tem, kedo je v kneževini liechtensteinski pristojen, izdajati potrdilnice trgovinskih zbornic, predpisane v dosego določenih carinskih ugodnosti.
Porazumno z udeleženima kraljevima ogrskima ministrstvoma se ukazuje, da morajo biti v dosego carinskih ugodnosti po veljajočih carinskih predpisih predpisane potrdilnice, katere izdajejo trgovinske in obi lne zbornice, za liste zavode, ki so v carinsko združeni kneževini liechtensteinski, izdane po knežji deželni vladi v Vaduzu.
Biliuski s. r.	Glanz s. r.
v družbi z dr.-jem Frančiškom Malinskÿm, posestnikom tvornice v Ronovu, in Jožefom Apetaurom, občinskim svetovavcem v Ždaru, podeliti po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz l. 1895.) in z dne 21. julija 1896.1. (drž. zak. št. 141) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivnC železnice, katero bo napraviti kot lokalno železnico s pravilnim tirom od postaje Nemški Brod na c. k. priv. avstr, severnozapadni železnici črez PHbyslavo v Ždar :
§. 1.
Železnici, katera je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
26«.
Dopustilnica z dne 8. novembra 1897. 1.
za lokalno železnico iz Nemškega Broda v Ždar.
Na podstavi Najvišega pooblaslila se mi je v porazumu z vdeležcnimi ministrstvi vzvidelo, »ečeslavu Kabelaču, županu mosta Nemški Brod
§■ 2.
Za dopuščeno železnico dodeljuje država za dobo od časa, ko se začne obrat, do preteka 76. leta dopnstilnega trajanja poroštvo letnega čistega donosa v najveeem znesku 58.900 gl. a. v. za zavarovanje štiriodstotnega obrestovanja in raz-dolžbne kvote prednostnega zajma v nominalnem znesku 1,388.000 gl. a. v. v notah, katerega bo vzpre-jeti zastran nabave, novcev in razdolžiti v zgoranjem
(Slovenisch.)
243
času, in to tako, da dopolni primanjkljaj državna uprava, če bi letni donos ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo.
§•3.
Od letnega, po §. 2. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega zajma, ki se vzprejme, porabiti tisti znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžbnem črtežu, katerega odobri ona in po katerem se mora razdolžiti vsa napravna glavnica (§. 11.) v času, dokler bo trajalo dopustilo.
§. 4.
Doplačilo prevzetega poroštva mora država opraviti zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potem, ko je bil ta račun pregledan.
Erar bo pak za pogojeno obrestovanje in za počrtežno razdolžbo zajma opravljal o dogovorjenih rokovih dospelosti po meri potrebščine, izpravljene na podstavi proračuna o donosu, toda pri dr že vaj e si obračun na podstavi letnega računa, delna plačila tudi poprej, ako vložijo koncesijonarji dotično prošnjo o pravem času, preden izteče rok.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti zadnji čas tri mesece po preteku obratnega leta, da so bila predplačila odmerjena previsoko, morajo koncesijonarji precej vrniti dobljeni presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora zahtevati od države zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer nehala pravica do njega.
§• 5-
Z zneskom, ki ga bo plačevala državna uprava vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako kakor s predplačilom, ki daje obresti po štiri od sto.
Kadar preseže čisti donos železnice zagotovljeno letno vsoto, tedaj se bo moral dotični prebitek precej odpravljati na državno upravo v povračilo danega predplačila z obrestmi vred tako dolgo, dokler se to ne odplača popolnoma.
Pri tem je opravljati obresti, preden se vrnejo predplačila.
Terjavščine države iz lakih predplačil ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko mine dopustilo ali ko odkupi železnico država, je opraviti iz se ostajajoče imovine podjetbe.
§• 6.
Kaki stroški za beležbo efektov na domačih ali unanjih borzah, kake kuponske kolkovnine ali davki, ki jih bo morala plačevati podjetba po preteku davka prostih let, se smejo postavljati v obratni račun kot razhodek.
To isto velja tudi o upiavnem prispevku, katerega bo plačevati za prednostni zajem, in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih bo opravljati finančnemu zavodu, kateri dâ posojilo.
Za državna doplačila ne bo plačevala podjetba nikake dohodnine.
§• 7-
Gradnjo dopuščene železnice je začeli precej po dobljeni dovolitvi za njo in jo dokončati najdalje v poldrugem letu, računeč od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrše in opremijo železnico, kakor zahteva dopustilo, morajo dati koncesijonarji zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti po krivdi koncesijonarjev, se sme izreči, da je za-pala ta varščina.
§. 8.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se dodeljuje koncesijonarjem tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, da :e njih naprava v javni koristi.
§. 9.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati lega, kar ustanavlja ta
dopustilnica, potem dopustilnih pogojev, postavlje-n'li po ministrstvu za železnice in pa ukazil, ki jih dâ v tem oziru ministrstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in pa obratni red za železnice z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem zakoni in ukazi, kateri se morda dado v bodoče.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat Železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor in dokler se bo to z ozirom nçi posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, sosebno na njeno zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdd ministrstvo za železnice.
§• 10.
Gradnja dopuščene železnice se izvrši po uka-zilih, ki jih izda ministrstvo za železnice, in to pod neposrednim vodstvom in nadzorom ministrstva za železnice, oziroma organov, ki jih ono odpošlje v to.
; ■ Gradnjo in dostavke je po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, oddati pod neposredno ingerencijo vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki se zagotovijo s prevzetbo osnovnih delnic, je določiti z dogovorom med državo in udeleženci, in če bi se ne mogel dogovor skleniti, s prostovoljno sodno cenitvijo.
Vozila, šine in druge železniške sestavine in pa vsi predmeti za opremo se morajo nabavljati samo in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila sme ministrstvo za železnice v porazumu s trgovinskim ministrstvom dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače fabrike ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo unanje fabrike.
§• H-
Koncesionarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki
jih la postavi, preneso v izvršitev dopuščene železniške podjetbe delniški družbi, katera se še le napravi ali že obstoji, vse pravice in zaveznosti, ki izvirajo iz te listine.
Koncesijonarji imajo pravico, po pogojih, ki jih ustanovi državna uprava, vzprejeti eventualno v delne zadolžnice razdeljen prednostni zajem v nominalnem znesku 1,388.000 gl. a. v. v notah, katerega bo obrestovati s štirimi odstotki in razdolžiti v 7 6 letih, računeč od dneva podeljenega dopustila.
Ta prednostni zajem je oddati po ukazilih, katera ukrene državna uprava.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za dobavo gradivne zaloge in blagajniške dotacije, katerega ustanovi državna uprava, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po popolni uporabi prve napravne glavnice treba še drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-množbo naprav, in se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila, pogodba o zajmu, ki jo je skleniti, in pa obrazci prednostnih obligacij in delnic, ki se izdado, potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo biti vsi udje načelništva (upravnega svéta, ravnateljstva) avstrijski državljani ter imeti domovališče v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§. 12.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru, in pa glede polajšil' potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo veljala vsaki čas pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno bramboin pa na črno vojsko obeh državnih polovic,
na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da pristopijo k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave In imetja opravilih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, nadalje da pristopijo k vsakikrat veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, kije obveljal 1. dne junija 1871.1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesionarje moč z dnem, katerega se prične po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobe za koncesijonarje veljavnost tedaj, kadar se jim priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost te proge in na olajšila, dodeljena . vsled tega glede na napravo in opremo.
Koncesijonarji so dolžni, oddajajoč službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§• 13.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostno straže, finančne straže i. e.) je slično uporabljati znižane tarifne postavke, ki veljajo za prevažanje vojakov.
§• 14.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, na račun koneesijonarjev država, in koncesijonarji bodo morali upravi državnih železnic povrnili stroške, ki ji zares nastanejo po tem obratovanju in kateri se ustanové eventualno poprek. Načini, kako je voditi ta obrat, se vravnajo z obratno pogodbo, katera se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
Pri tem se državni upravi pridržuje, po svojem izprevidu vrejati obrat, ustanavljati tarife za preva-
žanje oseb in blaga, kakor tudi ràzredbo blaga in vsa postranska določila, ki se tikajo prevažanja tovorov. potem ustanavljati vse oprave železniške pod-jetbe za javne službene namene, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, oziraje se vsaki čas na obstoječe prometne potrebe, in to tako dolgo, dokler se bo res zahtevalo državno poroštvo in se ne vrnejo poroštvena predplačila, ki jih dâ država.
Po preteku tega. časa se morajo koncesijonarji ravnati po ustanovljenih obratnih pogojih, oziroma po dotičnih v obratni pogodbi ukrenjenih določilih.
Vredba tarjf za osebe in blago in pa vredba oprav za javne namene se pridržuje vsakikrat za-konodavstvu, in taki vredbi se morajo podvreči koncesijonarji.
§■ 15.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsakikrat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§. 16.
Dopustilna doba in ž njo vred v g. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset let, računeč od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom zgoranjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 7. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in o začetku obrata, po krivdi koneesijonarjev, v kolikor bi sc kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 17.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, vsaki čas odkupiti po nastopnih določilih:
1- Odškodnina, ki jo je dati, če se železnica od-. UP1’ bodi v tem, da država namesto koncesijonar-Jev Povzame, da jih sama plača, v §. 11. ozname-"jem prednostni zajem in pa kake druge po kon-eesijonarjih z odobrilom državne uprave v založbo vstevnih napravnih stroškov (§: 11., odstavek 0.) Vzprejete dolgove v še ne razdolženih zneskih, in pa da delniško glavnico, v kolikor bi ta še ne bila razdolžena v času odkupa, izplača v popolni imen-skl vrednosti v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Državne zadolžnice je računih pri tem po bstem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem pol-^tju zaznamovali na dunajski borzi uradno o držav-11‘b zadolžnicah enake vrste.
2.	Plačavši v št. 1. predpisano odškodnino, Pride država po odkupu železnice in z dnem od-^uPa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki po odobrilu ^Iržavne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last ‘n v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnirni rečmi, naj bodo premične ali nepremične, yštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajničrie faloge, kake dovlačnice, ki so last koncesionarjev, 'n družbena postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso le-ti že bili uporabljeni namenu primerno 1 odobrilom državne uprave.
3.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravic državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki vladne 'zjave priobči železniški podjetbi najpozneje do d 1. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi :
a)	čas, od katerega se opravi odkup ;
b)	železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, kateri morajo, bodi si kot pritiklina železniške podjetbe, bodi si v poplačilo državnih terjavščin iz poroštvenega razmerja (§. 5.), ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo;
c)	znesek odkupnine, ki jo plača država železniški podjetbi (št. 1), s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
4.	Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, kateri mora paziti na to, da se stanje imo-vine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja in obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o- vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere segajo črez mejo opravilnega obrata ali pro-vzročujejo trajno obremenjenost.
5.	Koncesionarji so dolžni, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez pritrditve koncesijonarjev in sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest zgoraj oznamenjene imovinske pred-metel
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški na škodo državi.
čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo, ne kraté obračuna iz poroštvenega razmerja s c. k. državno upravo, železniški podjetbi, katera pak mora sama poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove, v kolikor jih ne prevzame po št. 1 država, da jih plača sama.
6.	Država si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (št. 3) izvršiti vknjižbo državne lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, dati po zahtevanju državni upravi na razpolago pravne listine, katere bi bile še morda potrebne ž njih strani.
§. 18.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in družbena postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v obsegu, povedanem v §. 17., št. 2.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se železnica odkupi (§. 17.), obdržč koncesijonarji last
(SlovQniHch.)
244
pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih, terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katere so si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§• 19-
Ako se napravi delniška družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrät se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ali pa kvarne javni koristi in finančni koristi poroštvujočega državnega zaklada; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§. 20.
Državni upravi se pridržuje nadalje pravica, de se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega sva-
rila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici a v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zakonom P*1 mernih naredeb ter po okolnostih izreči, da ,ie ° pustilo izgubilo moč še pred iztekom dopusti m dobe.
Guttenberg s. r.
*61.
Razglas ministrstva za železnice z dne 11. novembra 1897. 1.,
da se je podaljšal rok za dogradbo lokalne železnice iz Rakovnika v Mladotice.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v §. -• dopustilnice z dne 23. januarja 1897. I. (drž. zak-št. 47) ustanovljeni rok za dovršitev in pričetek obratovanja lokalne železnice iz Rakovnika v Mladotice podaljšal do 31. dne decembra 1898. 1.
Guttenberg s. r.