3NA 1200 din- Leto XLI - št. 94 Kranj, petek, 9. decembra 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO It /O ljubljanska banka 5^ Temeljna banka Gorenjske Kranj 4. STRAN Deset tisoč ur za ceste w Človekove pravice ob svojem dnevu Pred pol leta sem v Gorenjskem glasu napisal, da dneve običajno posvečamo idejam in stvarem, ki so zapostavljene. Tako imamo tudi dan človekovih pravic. 10. novembra vsako leto naj bi po vsem svetu globlje razmislili o vsem, kar najbolj prizadeva življenje navadnih zemljanov in kar poimenujemo s skupnim pojmom človekove pravice. V Jugoslaviji je to vprašanje privrelo na dan že večkrat, vendar nikoli ob dnevu človekovih pravic, temveč ob primerih drastičnega kršenja pravic človeka in državljana, ki si jih v civiliziranih državah težko predstavljajo, in ki zahtevajo daljšo razlago, da npr. tuji novinarji sploh razumejo, da je vse to možno v Evropi konec 20. stoletja. Po svetu ob podobnih priložnostih pišejo o neločljivosti človekovih pravic od svobode in miru, kar so prav gotovo absolutni cilji v tem konteksu. Oboje je aktualno tudi pri nas. Pravice, ki so pri nas najbolj postavljene pod vprašaj, bi lahko razdelili v nekaj sklopov. Prvi zadeva pravico do svobode mišljenja, izražanja in političnega organiziranja. Če sta prva dva vidika v Sloveniji v zadnjem času dobivala vedno več domovinske pravice je zadnji še v povojih. Drugi sklop zadeva pravico do življenja po vesti. Ta obsega tudi pravico do ugovora vesti, ki kljub nerazumljivim in krčevitim dogmatskim odporom dobiva vse več domovinske pravice tudi v Jugoslaviji in bo slej ko prej legalizirana. Nihče tega ne more več preprečiti. Tretji sklop zadeva pravico do človeka vrednega življenja in razvoja osebnosti v okolju, ki materialno ne bo iz dneva v dan vse bolj siromašno. Prav ta pravica je čedalje bolj ogrožena, kajti sistem ne omogoča razvoja takih odnosov, ki bi omogočali zadovoljivo ustvarjanje nove vrednosti. Brez tega pa nobena družba ne more napredovati. Zaman bodo vse reforme, dokler ne bomo prestopili tega praga. Janez Janša Oznake "zaupno" se vrstijo naprej Ni dvoma v istovetnost dokumenta Ljubljana, 6. decembra - Na svoji 4. seji so se sestali člani skupine delegatov za celovito proučitev okoliščin in posledic sodnega procesa proti četverici. V prvem delu seje, ki je bil odprt za javnost, je bila med drugim ponovno izražena zahteva, da se vztraja naj predsedstvo SFRJ omogoči članom skupine vpogled v sporni vojaški dokument. Uvodoma je predsednik skupine Aleksander Ravnikar seznanil člane, da so prejeli v zvezi z njihovim delom posebno pismo iz Ilirske Bistrice, ki je nastalo na pobudo tamkajšnje OK ZSMS. Sledila je informacija, da je na poslano pismo skupine vojaškemu tožilcu JLA general-majorju Ahmetu Hodži-ču prišel odgovor, v katerem je zapisano, da ni osnove, po kateri bi bila možna odložitev kazni. Prav to sporočilo je na neki način tudi označilo pomemben del kasnejše razprave, kjer se je ugotavljalo, da pobude skupine v zveznih organih praviloma trčijo ob nepremagljivi zid. Sporočilo generala Hodžiča namreč ne vsebuje ničesar tajnega, a je vseeno označeno z oznako "zaupno". V kasnejši razpravi, ki so ji predvsem dajali ton Vika Potočnik, Matevž Krivic, Lovro Sturm in Tone Jerovšek so se delegati predvsem dotaknili oblikovanja vsebine nadaljnjega delovanja, kjer so si zastavili nalogo, da prihodnjič, predvidoma še v tem letu, povabijo na sejo Milana Kučana, predsednika republiškega komiteja za SLO, zdajšnjega in prejšnjega predsednika slovenskega predsedstva, torej Janeza Stanovnika in Franceta Popita. Člani bodo svojo pozornost namenili predvsem ocenam varnostno političnega stanja pred 8. januarjem (datum spornega dokumenta), okrog seje vojaškega sveta ter postopke, ki so neposredno sledili aretacijam. V. Bešter Kranj za Jugoslavijo Jutri, v soboto, 10. decembra, na dan človekovih pravic pripravljata kranjski center klubov OZN in OK ZSMS Kranj prireditev, ki bo imela glede na vsebino vsekakor vsejugoslovanski značaj. Prizadevni mladinci namreč načrtujejo posebno prireditev, na kateri bodo ustanovili iniciativno skupino Amnestv in-ternational, svetovne organizacije, ki si širom sveta prizadeva za mednarodno zaščito človekovih pravic. Ker gre po besedah organizatorjev za prvo takšno organizirano skupino te svetovne verige v Jugoslaviji, bo temu primerna tudi vsebina prireditve. Pričelo se bo ob 16. uri v prostorih kranjskega Prešernovega gledališča. V programu bodo poleg posebne razstave slikovnega materiala, nastopa skupine Tan-taruj, predstavitve dejavnosti Amnestv Internationala (Bernarda Oman) nastopili tudi predstavniki avstrijske sekcije, ki bodo zbranim obiskovalcem odgovarjali na vprašanja. Ob možnosti nakupa novoletnih voščilnic Odbora za varstvo človekovih pravic bo moč prisluhniti tudi Igorju Bavčarju. V. Bešter Zgledi za jutri Druga plat je drugačna Koledarsko in poslovno leto se bo vsak čas izteklo. Treba bo zastaviti na novo. Negotovosti in neznank za sestavo tistega pravega, trdnega načrta pa je tik pred startom še vedno precej, da ne rečemo preveč. Glavno, ključno vprašanje je pravzaprav: kako. Kako začeti, da ne bomo že čez nekaj mesecev neprijetno presenečeni in se nazadnje znašli v še slabšem položaju. Kakorkoli že ocenjujemo leto, ki se izteka, pa velja priznati, da nam je bilo vseeno učitelj, šola za jutri. Učilo nas je, kako pravzaprav ne bi smeli delati. In zato velja zastaviti jutrišnji načrt predvsem na izhodišču, ki kaže drugo in tudi precej drugačno plat pravega zgleda. Ko se je letos začela rekonstrukcija ceste Proti Besnici, je bilo teden dni premalo za čiščenje grmovja na razširjeni trasi. V škofjeloški občini so v zadnjih letih ljudje sami razširjali in utrjevali trase na precej drugačnem hribovitem terenu; če bi delali tako kot proti Besnici, ali pa tako, kot se trenutno dela na rekonstruk- ciji ceste v Lom, potem še danes ne bi imeli prenekatere ceste. Konec novembra, tik pred prazniki, smo bili priča nenavadnemu dogodku na Posavcu. Na natečaju za podiranje starega mostu čez Savo je uspela krajevna skupnost in domači gasilci so v dveh dneh most podrli. Drugi, najcenejši ponudnik za to delo, je bil več kot dvakrat dražji. In če se spomnimo malce nazaj, kako smo gradili telefonska omrežja v bolj ali manj odročnih krajih, po težkem terenu. Takrat so bile krajevne skupnosti lahko še investitorji, ki so se domala povsod izkazali kot dobri organizatorji in sposobni izvajalci... Še in še bi lahko naštevali primere, ki kažejo, kako v prihodnje ne bi smeli več delati in zastaviti načrte na tisti drugi, drugačni plati. Zato ob razmišljanju o jutrišnjem načrtu pri vseh najrazličnejših neznankah, ne bi smeli spregledalti, da pa vendarle poznamo osnovno. To pa je predvsem drugačno delo, kot smo mu marsikdaj priča... A. Žalar Ob kopanju zemlje za plinovod v Kranju se je spet zgodilo; bager je pretrgal vodovodno cev, voda je zalila izkop, povzročila nove nepotrebne stroške in delo. Ob tem vprašujemo; je kriva nepazljivost oziroma malomarnost bagrista ali pa je dokumentacija o ceveh, ki so že v zemlji, tako nejasna in pomanjkljiva, da se poškodbi ni bilo mogoče ogniti. - Foto: F. Perdan Priznanja ob Linhartovem dnevu Radovljica —V nedeljo mineva 232 let od rojstva prvega slovenskega dramatika in prosvetitelja Antona Tomaža Linharta. Spomin na radovljiškega rojaka v Radovljici počastili danes, v petek, ob 19. uri na proslavi na osnovni šoli A. T. Linharta. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi Linhartove plakete in priznanja Kulturne skupnosti Radovljica. Slavnostni govornik na proslavi bo dr. Dimitrij Rupel, slovenski književnik. V kulturnem programu bodo nastopili moški pevski zbor DPD Svoboda iz Podnarta in KUD Stane Žagar iz Krope pod vodstvom Egija Gašperšiča, ter trio trobil. Dramska skupina DPD Svoboda Boh. Bela pa bo predstavila Linhartov Pusti otok. jR V Podkorenu lahko tudi dva slaloma in veleslalom Ljubljana, 7. decembra — Za oseminH .jseti pokal Vitranca ozirom,' svetovni pokal se obetajo tri tekme. To so sporočili na sredini tiskovni konferenci v RIO v Ljubljani vodilni možje organizacijskega komiteja za pokal Vitranca. Ker ni naravnega snega, so snežni topovi naredili skoraj nemogoče. Naredili so toliko snega, da bo do četrtka vse nared za tekme. V petek bo veleslalom, v soboto slalom, v nedeljo pa se obeta še en kombinacijski slalom, o kateremu se bodo odločili v soboto na sedežu svetovnega pokala, ki je v Švici. Več na športni strani. ^ Predsedstvo slovenske SZDL je sklenilo Človekove pravice in svoboščine na prihodnjo sejo konference Ljubljana, 6. decembra - Predsedstvo republiške konference socialistične zveze je v torek obravnavalo problematiko socialne politike v Sloveniji, položaj slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in predlog sklepov in stališč o problematiki uresničevanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Konferenca je o tem razpravljala oktobra, končna stališča pa bodo sprejeta po razpravi v organizacijah SZDL in na prihodnji seji republiške konference SZDL. Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri republiški konferenci bo objavil celotno gradivo z oktobr- ske konference vključno z uvodnim referatom predsednika sveta dr. Ljuba Bavcona. Svet je že doslej prejel 120 pisnih vlog posameznikov, ki menijo, da so bile kršene ali zlorabljene njihove pravice in svoboščine, štirideset posameznikov pa so napotili k ustreznim ustanoYam, organom, odvetnikom ali z njihovimi problemi seznanili socinlne službe, občinske organe za notranje zadeve in podobno. Svet je že organiziral posamezne tematske skupine (za mednarodno varstvo človekovih pravic, za kazensko pravo in podobno), '-epubliškemu sekretariatu je priporočil obvezno navodilo, da smejo obsojenci pošiljati zaprte pisemske pošiljke neposredno svetu, predlagal državnemu predsedstvu, da pomilosti obsojene zaradi verbalnega delikta, vendar odgovora še ni. Svet dobiva številne podpore. Ljubljanska Opera je izkupiček od posebne predstave namenila svetu. Predsednik republiške konference SZDL Jože Smole je tudi povedal, da predsedstvo republiške konfecenece. SZDL Srbije še ni odgovorilo na njegovo pismo, s katerim je srbskega predsednika SZDL dr. Bogdana Trifunoviča prosil, naj pove stališče njegovega predsedstva do grobih napadov na Slovenijo in Slovence, ki jih je izrekel na beograjskem zborovanju Mihajlo Švabič. O tej problematiki bo na eni prihodnjih sej razpravljalo predsedstvo zvezne konfe-renče SZDL. j Košnjek Naši osvojili himalajski osemtisočak - Včeraj so se s Kitajske vrnili slovenski alpinisti Roman Robas, Viki Grošelj, Blaž Jereb, Radivoj Nadveršnik, Marko Prezelj. Jože Rozman, Iztok Tomazin in Tone Škarja, ki so osvojili 8201 meter visoki himalajski vrh Čo Oju. Na vrh se je povzpelo kar sedem naših alpinistov, kar je izjemen uspeh. Alpinisti so odšli na pot septembra. Vodja odprave je bil Roman Robas, k uspehu pa smo veliko prispevali tudi Gorenjci, saj je Jereb i/ I^esc, Tomazin in Rozman pa iz Tržiča. Na sliki: včerajšnji sprejem alpinistov na brniškem letališču. - J. K., slika: F. Perdan 3 s _ o v co <° —D LLi LU 12 < (3 o O (S&SBStfSOGLAS 2. STRAN JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Stari kosovski takti O Kosovu smo zadnje čase spet pTelili veliko črnila, izrekli množico besed, položaj v pokrajini ocenjevali s tega in onega zornega kota, ponavljali že stare ocene, veliko novega ali vsaj malo spodbudnega pa nismo povedali. Naš besednjak o razmerah v tej pokrajini je že oguljen in zaradi njega marsikoga že bolijo ušesa, posebej tiste, ki so (pravilno) prepričani, da s politizacijo ne bomo prav ničesar spremenili, ampak kvečjemu položaj še poslabševali. Ocene najvišjih in najodgovornejših organov in posameznikov o razmerah v pokrajini, še posebej pa zadnjih množičnih protestov, v katerih naj bi v petih dneh sodelovalo okrog pol milijona ljudi, so si večinoma popolnoma nasprotne. Predsedstvo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je sporočilo, da je zaradi dogodkov in položaja v pokrajini zaskrbljeno, o kakršnikoli kontrarevoluciji pa ni besede. Kosovsko pokrajinsko partijsko in državno vodstvo (obe funkciji se sedaj močno pokrivata) meni, da so bile v začeti:u zadnje demonstracije prosocialistične, usmerjene k podpori reševanju kosovskega problema, proti koncu pa so se izrodile in imele tudi nacionalistični obraz, primesi kontrarevolucije in sovražnosti. Srbsko vodstvo, tako partijsko kot državno, ponavlja, da v zadnjih kosovskih dogodkih ni prav nič pozitivnega, da so bili dogodki enaki, če n< še hujši kot leta 1981, in da vse skupaj ni nič drugega kot očitna kontrarevolucija v najslabšem pomenu besede, ki jo je treba zatreti, odžagati kadre, ki so v tem boju premalo odločni, pri tem pa ne kaže izbirati sredstev. V odboru zvezne skupščine za notranjo politiko pa so v sredo ugotavljali, da so razmere v pokrajini vedno slabše, čeprav so bili, vsaj kar se zveznega odreda milice tiče, doseženi nekateri uspehi. Tako različne in najpogosteje močno poenostavljene ocene, za zvezni ceka bi lahko dodali še neodločne, bi morale vsaj nekatere, predvsem pa avtorje teh ocen, spraviti k večji realnosti in k minimalni pripravljenosti, da poslušajo drug drugega in se skušajo vsaj v osnovnih izhodiščih poenotiti. Še naprej plešemo po že oguljeni kosovski viži. Poskušajmo zamenjati ploščo. Iz pokrajine ljudje še naprej bežijo, ne samo Srbi in Črnogorci zaradi pritiskov večinskega naroda, ampak tudi zaradi revščine, zaradi obupa, da bo sploh kdaj bolje. O kakršnikoli gospodarski rasti ni govora. Pokrajina nazaduje in v revščini je ponavadi največ priložnosti tudi za politične manipulacije in hujskanje. Nehajmo deliti ljudi na nepoštene in poštene, na sovražnike in prijatelje, ampak kvečjemu na tiste, ki so za sožitje in napredek ter na one, ki jim za to ni mar. Takšni ponavadi ne živijo slabo. Tečaj urejanja šopkov Kranj, decembra — Hortikulturno društvo Kranj je tudi letos pripravilo tečaj za urejanje šopkov, suhih in novoletnih aranžmajev. Tečaj bo od ponedeljka, 12. decembra, do vključno četrtka, 25. decembra, od 16. do 18. ure v paviljonu Horti-kulturnega društva Kranj pri Prešernovem gaju (Gregorčičeva ulica). Po tečaju bo odprta tudi razstava šopkov in sicer od petka, 16. decembra, do petka, 23. decembra, od 10. do 16. ure. Društvo vabi na tečaj in ogled razstave vse, ki jih zanima priprava suhih šopkov. D. D. Pionirska hranilnica v Mojstrani Mojstrana, 8. decembra — Ljubljanska banka z Jesenic je sodelovala pri ustanovitvi pionirske šolske hranilnice na osnovni šoli 16. december v Mojstrani. Pred letošnjim dnevom republike so na lepi proslavi pri ustanovitvi šolske hranilnice sodelovali vsi učenci osnovne šole in vrtca v Mojstrani. Pod vodstvom mentorice Sonje Mirtičeve se bodo tudi najmlajši Mojstrančani že v osnovnošolskih klopeh spoznavali z denarjem in pomenom varčevanja. D. S. Kazen odložena Kot sporoča Odbor za varstvo človekovih pravic v svojem 69. sporočilu za javnost je Igor Bavčar dopolnil vloge za odložitev izvršitve kazni vsem trem obsojenim. Tako je za Janšo prišel odgovor, da se mu izvršitev kazni odloži do 1. marca 1989, za Zavrla se izvršitev prestavlja na 7. marec, medtem, ko za Tasića še ni jasno. Borštnerju pa so, kot smo že poročali, preložili izvršitev kazni do ozdravljenja. V. B. OBVESTILO Pododbor skupnosti borcev I. brigade NOV Jugoslavije ustanovljene v ZSSR za Gorenjsko obvešča vse borce te skupnosti in tankiste II. brigade, da ni organizator in sklicatelj napovedanega zbora in srečanja borcev 10. decembra 1988 v Kranju v sprostitev delovne organizacije IBI. Zbor odpade Zbor je samovoljno in brez vednosti pododbora skupnosti sklical eden od borcev, ki za to nima nobenih pooblastil. Pododbor skupnosti borcev I. brigade NOV Jugoslavije ustanovljene v ZSSR za Gorenjsko )IMGLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana _ Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik iri direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košniek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura). Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Cveto Zaplolnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržit, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) m Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za 2. polletje 34.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Petek, 9. decembra 1! Z osebnimi dohodki ni mogoče preživeti uredništvo tel. 21860 Delavci prosijo za socialne pomoči Jesenice, 8. decembra - Na Jesenicah pripravili temeljito analizo o socialno - ekonomskih razmerah v občini. Zaradi gospodarske krize in izgub delavci slabo zaslužijo, z osebnimi dohodki pa ne morejo več preživeti. Delovna skupina, ki jo je vodila Rina Klinar, je pripravila temeljito analizo socialno - ekonomskih razmer v jeseniški občini, analizo s predlogi ukrepov, ki jo je obravnaval na minuli seji jeseniški izvršni svet. V prvem letošnjem polletju je bil povprečni osebni dohodek na zaposlenega v občini za 5,7 odstotkov nižji, kot znaša republiški povprečni osebni dohodek, v devetih mesecih pa je bil spet za 5 odstotkov manjši. Če upoštevamo še dejstvo, da je delež zaposlenih žensk nižji, kot je slovensko povprečje in je zato skupni družinski dohodek primerjalno nižji, je jasno, da zaposleni z osebnim dnbnr\Unm vedno težje živijo in je tako med prejemniki socialnovarstvenih pomoči največ zaposlenih. Čeprav število prejemnikov pomoči ne raste tako hitro, pa znatno narašča vsota za te pomoči. Lani so za pomoči namenili za 145 odstotkov več sredstev kot leto prej, rast osebnih dohodkov pa je bila 109 odstotkov. Med prejemniki subvencije k stanarini je, denimo, kar 59 odstotkov zaposlenih 39 odstotkov upokojencev in 2 odstotka ostalih občanov. Med upravičenci do otroškega dodatka pa jih je 70 odstotkov iz šestih podjetij: Železarne, Gradisa, Gradbinca, Kovinarja, Vatrostalne in Železniškega gospodarstva. V jeseniški občini se tudi veča število nezaposlenih, predvsem žensk in težje zapos- Kranjski vrtci v izgubi Dvesto otrok premalo Kranj, 7. decembra - Kranjski Vzgojno varstveni organizaciji konec leta grozi izguba v višini 400 milijonov dinarjev, izognili naj bi se ji z decembrsko podražitvijo oskrbnin ter izterjavo neplačanih, izdelati pa bodo morali predsanacijski program. Nenavadno je že to, da je problematiko poslovanja Vzgojno varstvene organizacije Kranj, obravnaval občinski izvršni svet, saj strokovne službe sisov zaenkrat še obstajajo, otroški vrtci pa po novem vendar ne bodo podjetja, temveč ustanove, in izgube torej ne bi smeli poznati. Gospodariti bi pač morali z denarjem, ki jim je vnaprej določen in kot kaže v Kranju letos niso ravnali tako, saj pričakujejo izgubo v višini 400 milijonov dinarjev. Kot medklic pa smo na seji slišali, da v strokovnih službah kranjskih sisov ocenjujejo, da to ni res. Res pa je vsaj nekaj stvari. Najprej to, da so otroški vrtci med nakovalom in kladivom vse bolj revnega kranjskega gospodarstva in politiko ter normativi, ki jih določajo republiški sisi in institucije. Slednji se namreč po mnenju več razpravljalcev še niso povsem osvestili in sprijaznili z dejstvom, da denarja ni več toliko kot pred leti in utegne se zgoditi, da bo v kranjskih otroških vrtcih standard zaostal za vrtci v subvencioniranih občinah. Res je tudi, da v kranjskih vrtcih upada število otrok, v drugi polovici letošnjega leta jih je 200 manj, če bi bilo tako vse leto, bi to predstavljalo 125 milijonov dinarjev izpada sredstev. Ob tem pa je letos zaposlenost 4 odstotke večja, kot je bila lani, pospešeno so zaposlovali predvsem sredi lanskega leta in nižje skupine imajo zdaj vzgojiteljico in varuhinjo, prej pa sta imeli varuhinjo dve skupini skupaj. Ker se je v preteklosti otroško varstvo v Kranju naglo širilo, so vrtce odpirali tudi v manj primernih stavbah, kar danes povzroča dokajšnje stroške. V Pe 21 otroških vrtcih je bil uveljavlje ga tudi dobrohoten način subvel nc cioniranja, saj polno ceno zd« ^ plačuje le 10 odstotkov staršev ^ Skratka, problemi so se v VV ce Kranj tako nakopičili, da zgo fu podražitev oskrbnin, kar naj P napravili že decembra, ne b ee odrešilna formula, saj bo otroki hi vrtcih s tem še manj. Napravil m bodo morali temeljito analizj m kaj je še smotrno in kaj ni vefl ce kako naj bi denar, ki ga imajj 2p na razpolago najbolj pametn p, porabili. Nikakor torej ni bili p, odveč tudi misel, da bi ustanovi 2c s 330 zaposlenimi potrebovali ta tudi dobrega ekonomista, ne l| Sl< kopico pedagoškega kadra. ] trj M. Volčja!) tr ljivih ter mladih. Razen tega pa so delovfl organizacije letos prvič napovedale kadrog ske presežke, ki naj bi jih sicer razrešil znotraj delovnih organizacij, vendar je re» neje pričakovati, da se bo problem kadrov skih presežkov bolj zaostril. Jasno je torej, da si v jejseniški občini, li je ena izmed treh slovenskih občin, kjer ve kot 30 odstotkov družbenega proizvod ustvarjajo delovne organizacije z izgubo zagotavljajo socialno varnost vedno manj 1 z osebnimi dohodki in vedno bolj s socialn varstvenimi pomočmi, kar vodi v sivo poV prečništvo, uravnilovko in nepripravljenoS za nujne spremembe. Rešitev je le v hiti razvojni prenovi gospodarstva in negospo darstva ter v zasebnem delu, v perspektiv nem zaposlovanju, ki zagotavlja socialn varnost predvsem z delom. D. Sed« Srbski borci so zaslepljeni s sovražno propagando Ljubljana, 7. decembra — Na 17. seji predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije so člani razpravljali o 7. seji Zveznega odbora ZZB NOV, o možnostih gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1989, o programu Založbe Borec in Partizanske knjige ter o osnutku programa dela Republiškega odbora za leto 1989. 7. seja Zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije je pokazala, da so srbski borci hudo sovražno nastrojeni proti slovenskim borcem. Zavedla jih je lažna propaganda v njihovem časopisju in tisti redki, ki pridejo v Slovenijo, verjeti ne morejo, da je resnica povsem drugačna. Zato predsedstvo apelira na vse organizacije zveze borcev, naj skušajo izrabiti vsako priložnost za stike z njimi, za pogovore, občine naj povabijo borce iz pobratenih mest na obisk, kajti le tako se bodo lahko prepričali o nasprotnem. Veliko lažje bi seveda bilo, če bi naši Časopisi izhajali tudi v srbohrvaščini, da bi bili tako iz »prve roke« seznanjeni s stališči in mišljenjem slovenskih borcev. Ko so razpravljali o možnostih gospodarskega razvoja Slovenije v letu 1989, so posebej poudarili povečanje odgovornosti vseh subjektov pri prevzemanju obvez: odgovornost naj bi bila na vodilnih položajih vnaprej precizirana. Program obeh založb, Borca in Partizanske knjige, je kljub težavnemu položaju v založbah tudi za prihodnje leto izredno bogat in ostaja zvest poslanstvu obeh založb: naši borbi, resnici, patriotizmu, zvestobi do domovine. Vsekakor pa morata založbi, ki že dolga leta usklajujeta programe, razmišljati o združitvi. Da bi se knjige lažje prodajale, je treba za vsako izdano knjigo pravočasno aktivirati tudi vse krajevne odbore zveze borcev. V delovnem programu Repu- bliškega odbora za leto 1989 p bo tudi vnaprej ena glavnih n log prenašanje tradicij naše bof ce in revolucije na mlade. Tud borci se zavedajo, da bo leti 1989 ob tako razjedenih medse bojnih odnosih izredno težko! Po vseh svojih močeh bodo skd šali k naši skupni stvarnosti pn spevati tvoren delež, ki ga of borčevske organizacije, uveljf vljene po svoji progresivnosti pričakuje vsa slovenska javnost posebej pa mladi. D. Dolen' Razbremenitev gospodarstva Na račun cest, stanovanj? Škofja Loka, 7. decembra - V ihti prepotrebnega razbremenjevanja gospodarstva so se tudi v Škofji Loki trmasto zaganjali ob številke občinskega proračuna in sisov, ki naj bi bili glavni "davitelji" gospodarskega razvoja. Že v izvršnem svetu so melanholično ugotavljali, da vsakršno dodatno zategovanje pasu v domači porabi pomeni pljuvanje v lastno skledo, žaganje veje, na kateri sede. Tehtali so, ali naj skupščini sploh predložijo kakšen program (čeprav ga je prek sindikata zahtevala) ali naj pošteno povedo, da je vse skupaj izguba časa, dokler se ne bo začelo varčevanje oziroma racionalno obnašanje tam, kjer bi se najprej moralo; je že tako, da se stopnice pometajo z vrha navzdol... No, kljub temu so skupščinski delegati uzrli predlog, kako naj bi se obnašali v občinski porabi, da gospodarstvu ne bi odžrli preveč kruha. Sise oziroma izvajalce družbenih dejavnosti so namenohia obšli, saj je že interventna zakonodaja do njih dovolj mačehovska in jim zato ostane edina možnost čim bolj pametna organiziranost (v tem smislu je treba razumeti tudi reorganizacijo upravnih organov, Zavoda za družbeni razvoj in strokovne službe sis) in bedenje nad vsakim (ne)potrebnim izdatkom posebej. Skratka, Sizif ovo delo, kot pred sklici skupščin ta teden pravijo v strokovni službi sis. Bolj konkreten poseg pa bodo v Škofji Loki naredili v vse druge sise, od cestno-komunalnega, stanovanjskega, požarnega do sisa za preskrbo, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prispevka za zaklonišča, SLO in DS. Vsem bodo v novih planih, nekaterim pa že letos, rezali desetino denarja. Vprašanje je, koliko bo s tem gospodarstvo na boljšem; samo za področje cestno-komunalne, stanovanjske in požarne skupnosti bi letošnji "prihranek" prinesel dohodku gospodarstva 1,25 milijona dinarjev. Zato pa v naslednjih letih Ločani lahko pričakujejo manj sodobnejših cest, manj metrov kanalizacije, manj stanovanj in tako dalje. O nekaterih konkretnih predlogih, ki so jih delegati škofjeloške skupščine naslovili "navzgor", tako ali tako ne kaže izgubljati preveč besed, saj v birokratsko-samoupravnih mlinih federacije in tudi republike, žal, za zdravo seme še nimajo pravih kamnov... H. Jelovčan Tržiško mnenje o kandidatu za direktorja PTT Kranj Pošta ni bila kos nalogi Tržič, 7. decembra - Tržiški izvršni svet je na seji v sredo izoblikoval mnenje o kandidatu za direktorja Podjetja za PTT promet Kranj. Za to mesto je samo en kandidat - dosedanji direktor. Tržičani so svoje mnenje zapisali dokaj zavito, vendar je iz zadnjega stavka le mogoče ugotoviti, da si kljub podatkom, ki kažejo na izboljšanje stanja, želijo kadrovsko prenovo ali povedano naravnost - drugega direktorja. Podjetju za PTT promet Kranj sicer priznavajo zasluge pri širitvi telefonskega omrežja v občini, vendar hkrati ugotavljajo, da v zadnjih letih v razvojnem in organizacijskem smislu ni bilo kos svoji nalogi in da je napredek slonel predvsem na prizadevnosti krajanov. In ker je kadrovska prenova tudi možnost za drugačen način dela in za iskanje boljših rešitev, so kljub nekaterim pomislekom v mnenje zapisali tisto, kar si mislijo. Tako je navsezadnje tudi prav in na to se bodo morali tudi najodgovornejši ljudje navaditi. Če so bila doslej takšna in podobna mnenja le formalnost, se zdi, da odslej ne bodo več. C. Z. Pred dnevom armade Vrsta obiskov in prireditev Posvet kadrovskih delavcev Kranj, decembra - V torek, 13. decembra, bo Društvo kadrovskih delavcev Kranj pripravilo zadnji posvet v letošnjem letu, posvečen bo najbolj aktualni kadrovski problematiki, presežkom delavcev, s katerim se ubadajo zlasti v kranjski občini. O kadrovskih vidikih prenove gospodarstva bo spregovoril Ivan Kejžar z Visoke šole za organizacijo dela v Kranja, o izhodiščih za reševanje te problematike Mato Gostiša, družbeni pravobranilec samoupravljanja v Kranju. Zelo zanimivi pa bodo brez dvoma podatki o možnostih zaposlovanja v prih-donjem letu, ki jih bo predstavila skupnost za zaposlovanje. Kranj, 6. decembra - Tako kot vsa leta doslej so tudi letos pripravili v kranjski vojašnici bogat program prireditev, s katerimi bodo skupaj s prebivalstvom označili praznik armade. Že v prvih dneh decembra so stekli obiski starešin in vojakov po osnovnih šolah ter delovnih organizacijah. Med njimi bodo mlade seznanili z delom v oboroženih silah, s člani kolektivov pa se bodo pogovorili o nalogah v obrambnih pripravah in drugih stičnih točkah sodelovanja. Dosežke v oboroženih silah in drugih delih obrambno-zaščitne-ga sistema bodo predstavili na razstavi, ki bo med 12. in 17. decembrom na ogled v veži kranjske občinske skupščine. Drugačen, bolj živ bo pregled kulturnih dejavnosti vojakov, ki bodo po enotah pripravili razstave zidnih časopisov, sestavljali oddaje za razglasno postajo in tekmovali v vojaških veščinah. Tekmovanje Mladost v pesmi, bese- di in spretnosti bodo končali S kulturno zabavno prireditvijo 17. decembra v kranjskem domi| JLA. Te dni pa tekmujejo s članj nekaterih družbenih organizacij in društev tudi v strelstvu, m«' lem nogometu, kegljanju in Š8' hu. Osrednja proslava ob dnevv armade in tovariško srečanje t gosti bo 22. decembra ob 11. uf> v kranjski vojašnici. Dan pred tem se bo poveljnik enote, ki nfl' daljuje tradicije Prešernove bri' gade, srečal s pionirji, dan po# neje pa bo priredil tovariški v^ čer za pripadnike enote in pov9 bljene goste iz občine v velik1 dvorani Iskra-Telematika. Kranj bo svoje gostoljubje ifl kazal ob prihodu mladih voja' kov v kranjsko vojašnico. Pred' sednik kranjske občinske skup' čine jih bo sprejel 26. decembri 28. decembra pa bo slovesnos' ob zaobljubi decembrskega rooV vojakov. S. Saj* Petek, 9. decembra 1988 GOSPODARSTVO 3. stran (mmsss^siEssmAB 25 let brniškega letališča Na letališču bo gradnja skromnejša Brnik, 6. decembra - Mineva četrt stoletja, odkar so na Brniku odprli ljubljansko letališče, ki je danes pretesno in potrebno obnove, za razvojem v svetu je zaostalo toliko, kot je staro, je na časnikarski konferenci dejal direktor letališča Vinko Može. Seznanili so nas predvsem z načrtovano razširitvijo letališča, še spomladi so govorili o izgradnji južnega terminala, zdaj so (ker ni denarja) načrte temeljito oklestili in ob sedanji nameravajo zgraditi novo poslopje, ki bo namenjeno mednarodnemu letalskemu prometu, obstoječe pa domačemu. Ker letališče posluje brez dobička, pričakuje, da bo sredstva zbralo slovensko gospodarstvo, slovenska vlada naj bi sprejela ustrezni zakon. gradnja južnega terminala veljala 270 milijard dinarjev (90 milijonov dolarjev), opisana dograditev letališča pa 120 milijard dinarjev (38 miliionov dolarjev). Vrednostno so torej naložbo zmanjšali za več kot polovico, uresničili pa naj bi jo do leta 1992. Gradili bodo seveda na svojem zemljišču, vendar pa bo potreben poseg v prostor, saj bodo morali napraviti nov priključek na cesto. Nikakor pa se nismo dokončno odrekli izgradnji južnega termila, je dejal direktor Vinko Može, odmaknjena je le v prihodnost, do kdaj seveda ni jasno, s študijami bomo nadaljevali, saj ima ljubljansko letališče prostorsko dane možnosti za izgradnjo novega terminala in še ene vzletno pristajalne steze. Načrte so temeljito oklestili Nekaj so želje, nekaj pa je stvarnost, ki pri nas ne pozna več lahke poti do denarja, to dejstvo so morali sprejeti tudi na brniškem letališču. Se spomladi so nam pripovedovali, da bi radi zgradili južni terminal, zdaj pa so njihove investicijske želje dosti bolj stvarne, v denarnem pogledu seveda, saj nameravajo graditi ob sedanjem poslopju, na sedanji lokaciji torej. Na severni strani pristaniškega poslopja nameravajo zgraditi novo poslopje, ki bo namenjeno meanarodnemu letalskemu prometu, sedanje pa nato le domačemu, poslopji pa bi bili seveda funkcionalno povezani v celoto. Zgradili naj bi tudi novo skladišče za domači tovorni promet, ki nenehno narašča, prav tako kot mednarodni, ki pa ima že primerno, sodobno urejeno skladišče. V sklopu te gradnje pa naj bi zgradili tudi kuhinjo, v kateri pripravljajo hrano za letalske Prevoznike, saj so sedanji že zdavnaj pretesni, storitve na letalih pa vse zahtevnejše. Poleg skladišča naj bi že prihodnje leto za 26 tisoč površinskih metrov razširili letališko ploščad, kjer je gneča včasih tolikšna, da morajo letala parkirati kar na rulni stezi. Na letališču pa nameravajo zgraditi še hotel s 300 Posteljami, pri čemer računajo na tuja sovlaganja, storitveno Ponudbo pa naj bi obogatili z mehanično delavnico in s pralnico za avtomobile._ Naložbeni znesek manjši več kot za polovico Kako so želje prilagodili stvarnosti, pove tudi ocena, koliko jih bo naložba veljala. Po oceni iz letošnjega septembra bi iz- V prevozni verigi letališča zaslužijo najmanj V prevozni verigi smo najslabše plačani, letališča so hlapci Jerneji letalskega prometa, so nam slikovito dejali na časnikarski konferenci. Primerjajo se seveda predvsem z letalskimi prevozniki, na ljubljanskem letališču predvsem z Adrio, ki ima tam svojo bazo. Za zaposlene so seveda najbolj boleče primerjave plač, ki so pri nekaterih, podobnih delih tudi do enkrat večje, kar delavci seveda sami najbolje vedo. Ljubljansko letališče najbolj utesnjeno Kako potrebna je razširitev ljubljanskega letališča, govori primerjava z drugimi pri nas. Ljubljansko letališče ima zdaj 4 tisoč površinskih metrov prostorov (z novogradnjo naj bi pridobila 12 tisoč površinskih metrov), skoznje pa gre 900 tisoč potnikov. Zagrebško letališče ima 20 tisoč površinskih metrov prostora in 1,6 milijona potnikov letno, beograjsko letališče pa ima 40 tisoč površinskih metrov prostorov in 3 milijone potnikov. Ljubljansko letališče, ki sodi na čelo majhnih in na rep velikih letališč, je torej najbolj utesnjeno, toliko bolj, ker ima v prometu izrazite konice in je prav to njegova posebnost. Največ letal odleti oziroma prileti zgodaj dopoldne in zvečer, gneča v pristaniškem poslopju je zato včasih resnično neznosna. Srebrni jubilej brniškega letališča bodo proslavili s svečano sejo delavskega sveta, ki bo danes ob 11. uri v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik bo Dušan Šinigoj, predsednik slovenskega izvršnega sveta, najbolj zaslužnim delavcem Aerodroma Ljubljana pa bodo podelili državna odlikovanja. Ljubljansko letališče tepe namreč tudi dejstvo, da so tuji prevozniki z njega tako rekoč odleteli, le nemška Lufthansa ima tam letalo za tovorni promet. Na Brniku je mednarodni promet skromen, v Zagrebu in Beogradu pa ima 80 odstotni delež, na letališčih ob morju prav tako prevladuje mednarodni, predvsem čartrski promet. To se pozna pri zaslužku, saj tuji prevozniki plačajo 2.000, domači pa le 300 nemških mark, torej šest do sedemkrat manj. Na ljubljanskem letališču pa je tudi vzdrževanje dražje, saj imajo zlasti v primerjavi z ob- morskimi letališči bistveno večje stroške z zimsko službo. Ti in še nekateri drugi stroji, kot je denimo traktor za prevoz letal, so izkoriščeni le 3 odstotno, vendar jih po predpisih seveda morajo imeti, kakor morajo imeti letališča zaradi varnosti še vrsto strojev in naprav, denimo, gasilsko službo. Zimska služba jih bo, denimo, letos veljala dobro milijardo dinarjev, kar bo predstavljalo 8 odstotkov celotnega prihodka. Letališče računa na slovensko gospodarstvo Ljubljansko letališče, ki posluje brez dobička, seveda ne bo moglo graditi z lastnim denarjem, računa seveda na slovensko gospodarstvo oziroma na ustrezni zakon, ki naj bi ga sprejela slovenska vlada. Razširitev letališča bodo pač morali nekam "obesiti", saj bo sicer postalo tako zastarelo, da bo nad njim kmalu začela viseti grožnja zaprtja in Slovenija bi s tem izgubila okno v svet. Drugače pač ne bo šlo, saj je sis za letalski promet tako rekoč že pokojni, prave učinkovitosti pa tako ali tako ni poznal. Ljubljansko letališče je lani Z njegovo pomočjo dobilo le pičlih 400 milijonov dinarjev, zagrebško letališče denimo po tej poti 8 milijard dinarjev, prihodnje leto pa pričakuje 20 milijard dinarjev. Z združevanjem 0,15 odstotka od akumulacije slovenskega gospodarstva prihodnje leto več denarja na ljubljanskem letališču pač iz tega vira ne morejo pričakovati, saj vemo, kako usiha in sis bo torej resnično kmalu združeval 0,15 odstotka od nič. M. Volčjak Izguba v železarni je manjša Jesenice, 8. decembra - Boljši rezultati jeseniškega gospodarstva in tudi izguba v železarni se realno zmanjšuje. V Kranjski gori je bilo Za tretjino manj domačih gostov, medtem ko se obisk tujih gostov Povečuje. Po nekaj kriznih letih in izredno slabih gospodarskih rezultatih so se v devetih mesecih letošnjega leta finančni rezultati jeseniškega gospodarstva končno izboljšali, saj so, na primer, Porabljena sredstva znatno zaostala za rastjo celotnega prihodka, ugodnejšo rast pa je dosegel tudi dohodek. Žal pa je jeseniško gospodarstvo po izgubah na drugem mestu na Gorenjskem, saj na Jesenice odpade 30 odstotkov vseh gorenjskih izgub. Lani je z izgubo poslovalo enajst temeljnih organizacij, letos pa devet. Največ izgube - 13 milijard dinarjev - odpade na Železarno, vendar se železarjem izguba realno zmanjšuje. Poleg petih temeljnih organizacij v Železarni, ki imajo izgubo, se z njo otepa še Železniško gospodarstvo - tozd promet Jesenice, Izo-lirka in občinska zdravstvena skupnost. Izguba v Železarni predstavlja 22 odstotkov vrednosti doseženega dohodka, med- tem ko je lanska predstavljala 38 odstotkov. Železarji so v devetih mesecih izvozili več, kot so načrtovali, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem so izvoz povečali za 58 odstotkov. Večje povpraševanje po metalurških izdelkih na svetovnem trgu je vplivalo na povečanje izvoza jekla in surovin, vendar pa je prihajalo do pomanjkanja nekaterih surovin na domačem trgu. Med izvozniki je svoj izvoz za 155 odstotkov povečal hotel Lek v Kranjski gori, Gorenjska oblačila za 114 odstotkov, sledijo pa vse hotelske hiše Gorenjke in Kompasa z več kot 40 odstotkov višjim izvozom. V turizmu so zabeležili izrazit padec nočitev domačih gostov, ki jih je bilo manj kar za tretjino, vendar pa jim je uspelo predvsem v Kranjsko goro pripeljati več tujih gostov. Večina jeseniških delovnih organizacij napoveduje, da ob zaključku leta poslovni rezultati ne bodo slabši, vendar je več delovnih organizacij napovedalo izgube ob koncu leta. Le-te utegnejo biti tudi za 30 odstotkov višje kot ob devetih mesecih letošnjega leta. D. Sedej Radovljica: nad gorenjskim povprečjem Radovljica, 6. decembra - Analiza tričetrtletnega gospodarjenja, ki jo je za torkovo sejo izvršnega sveta pripravil komite za družbeni in Prostorski razvoj, kaže, da je gospodarstvo radovljiške občine za zdaj še korak pred drugimi in da je po domala vseh najpomembnejših kazalcih nad gorenjskim in slovenskim povprečjem. Se najbolj razveseljiv je po- slovne rezultate je najbolj vpli- datek, da je v radovljiškem gospodarstvu delež akumulacije v dohodku skoraj 18-odstotni, celo Nekoliko večji kot lani v enakem °bdobju, medtem ko je na Gorenjskem in v Sloveniji le 10-od-stotni. Akumulacija se je povedala predvsem na rovaš osebnih dohodkov, ki so bili ob tričetrtle-nU realno za 18 odstotkov nižji kot lani in so bili v radovljiškem gospodarstvu tudi pod gorenjskim in slovenskim povprečjem. N a sicer razmeroma ugodne po- val begunjski Elan, ki je z osmino vseh zaposlenih v gospodarstvu občine ustvaril skoraj polovico občinske akumulacije in domala polovico vsega izvoza v industriji. Izvoz je bil nasploh ena najsvetlejših točk, saj je bil za petino večji kot lani, delež izvoza na zahod pa se je v skupnem izvozu povečal s 84 na 91 odstotkov. Med industrijskimi podjetji so izvoz najbolj povečali Sukno, Vezenine, Žito, Elan, LIP in Iskra Lipnica, za lanskim rezul- tatom pa so zaostali Veriga, Plamen, Iskra Otoče in Kemična tovarna Podnart. Industrijska proizvodnja je upadla za štiri odstotke, v gostinstvu in turizmu je bilo za tri odstotke več gostov in za šest odstotkov nočitev (največje povečanje je bilo v avto-kampih, še zlasti na Šobcu), večja je bila tudi prireja mleka in mesa. Izgubo so izkazale tri organizacije: Verig 3,2 milijarde dinarjev, Kompas-tozd Hoteli Bled 110 milijonov in KŽK-tok Radovljica 294 milijonov dinarjev. V Verigi načrtujejo, da bodo izgubo do konca leta zmanjšali na manj kot dve milijardi, v Kompasu je nastal primanjkljaj zaradi gradnje hotela v Ribnem, v KŽK-jevem toku pa so na izgubo vplivala cenovna neskladja pri mleku in mesu. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu občine je bil 502 tisočaka (na Gorenjskem 514 tisoč in v Sloveniji 539 tisoč). Najnižji je bil v Vezeninih tozdih Pozamenterija (366 tisoč) in Konfekcija (358 tisoč), v Almiri-nih tozdih v Radovljici (387 tisoč) in v Bohinjski Bistrici (379 tisoč), v čevljarskem podjetju Triglav v Bohinjski Bistrici (363 tisoč) v frizerskem salonu Nada (374 tisoč) in v dveh tozdih Verige - v Verigami (407 tisoč) in v Vijakarni (396 tisoč). C Zaplotnik Plače najvišje Škofja Loka, 7. decembra - Os- •jovria ugotovitev iz ocene gospodarjenja v občini za prvih devet r'esecev je, da se rezultati go-Podarjenja postopno realno in v*di relativno v primerjavi z ugimi gorenjskimi občinami dr jj?slabšujejo. Delno je to pošlega ukrepov ekonomske politi-e> ki strukturi škofjeloškega gospodarstva niso naklonjeni, va3 zaradi konkurence podjetja yj kih stroškov vhodnih suro-ne morejo več v celoti vgra-iv?.v cene svojih izdelkov. Zato i Retečah. Ne bi se smelo zgoditi, da bi bil ljudje (še bolj) razočarani, saj so takrat, rt [na referendumu, v veliki večini glasovali za t $to program, pogoji v šoli na Bukovici pa slat resnično nevzdržni.« skv Ko smo se pogovarjali s predstavnik ^ vodstva, so povedali, da so delavni v krajcar vni skupnosti gasilci, obe kulturni društvi ^.i Rdeči križ in tudi druge organizacije. P°^u lanski ustanovitvi pa je letos še posebej de 8c lovno športno društvo, ki je opremilo košar ; karsko igrišče na Bukovici in skupaj s kr3 *r jevno skupnostjo Luša nogometno igrišče 1 nc Spodnji Luši. Ze poleti je društvo prirejal' ar različna tekmovanja, njihov glavni prograf ™a( pa so zimske igre. A. Žalar h V Lomu so nezadovoljni Počasnost in neodgovornost Lom, decembra - Že letos pa tudi v prejšnjih letih smo se v krajevni skupnosti marsičesa lotili in tudi precej naredili. Vendar, če bi delali tako počasi in hkrati neodgovorno, kot se to zdaj dogaja z gradnjo ceste skozi Spodnji Lom, bi imeli kaj malo pokazati... ureja ANDREJ ŽALAR Tako nekako ocenjujejo v krajevni skupnosti Lom sicer zahtevno delo na cesti, vendar pa traja že kar poltretji mesec. Zato so se na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij v nedeljo dogovorili, da izvajalca gradnje - tržiški tozd kranjskega Gradbinca resno opozorijo na počasnost, neodgovornost in zamujanje rokov. Predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Lovrenčak je tudi v torek, ko si je gradbišče pred šolo ogledala posebna skupina (nadzorni, predstavnik ko-munalno-cestne skupnosti, predstavnik šole, izvajalca in krajevne skupnosti), poudaril, da so v kraj evni skupnosti že pred nedeljskim sestankom večkrat opozorili, da dela ne potekajo po programu. Zdaj, ko se bliža zima in cesta še ni gotova (in kaže, da dela še ne bo tako hitro zmanjkalo) pa krajane najbolj skrbi, kako bo, če zapade sneg. Že zdaj so v zgornjem delu krajevne skupnosti dopoldne zaradi del na trasi pred cerkvijo tako rekoč odrezani od sveta... Kaj, če bi bila potrebna hitra zdravniška pomoč, ali posredovanje gasilcev!! Zato so na sestanku sklenili, da je morebitna še odprta vprašanja pri gradnji ceste treba takoj rešiti, z deli pa pohiteti, predvsem pa poostriti tudi nadzor! Zvedeli smo, da je bil prvi rezultat nedeljskega razširjenega sestanka torkov skupinski ogled, kjer so razčistili dostop in ureditev pred šolo ta teden pa Gradbinčevi delavci po končanem dnevnem delu tudi zasilno uredijo cestišče za prevoz proti Zgornjemu Lomu. A. Žalar Dobro založena, vendar utesnjena - Pravzaprav je v vsaki krajevnih skupnosti v Lipniški dolini v radovljiški občini najmanj po ena trgo' vina za živilsko preskrbo. Vse so v glavnem dobro založene, vend pa ne vse enake. Trgovina Špecerije Bled v krajevni skupnosti Sredjki nja Dobrava, ki je v Domu na Srednji Dobravi, sodi med tiste, kjefal je prostor dobesedno nemogoč. V krajevni skupnosti si že precej čfl' sa prizadevajo (predlagajo), da bi prostorsko stisko nekako uredil' Tudi zato, ker ne gre le za trgovino, marveč za celotno obnovo Do ma, ki jo imajo v programu v tem srednjeročnem obdobju, se stvar' nekako ne premaknejo. Ugotavljajo, da celotni prenovi, in še ured«' tvi trgovine, ne bodo kos, čeprav so že nabavili nekaj materiala. 1U' sno pa že nekaj časa razmišljajo, da bi se prenove in ureditve trgovi ne lotili podobno, kot so to rešili v krajevni skupnosti Lancovo; skti paj s samoupravno stanovanjsko skupnostjo Radovljica ozirorn' fy Alpdomom in Špecerijo Bled. - A. Ž. V torek so se na skupinskem ogledu gradnje ceste v Spodnjem Lomu odločili, da ograje pred šolo ne bodo podrli, hkrati pa cesto uredili tako, da bo varna za šolarje... Zanimivo predavanje Preddvor - V Domu krajanov v Preddvoru bo jutri (sobota) ob 19.30 zanimivo alpinistično predavanje. Luka Karničar bo z barvnimi diapozitivi prikazal pot od Grintavca do Himalaje. Oh, te svinjske kože... V začetku novembra smo lahko v Kmečkem glasu prebrali »veselo« novico o odkupnih cenah za svinjske kože. Pisalo je, da je Koteks-Tobus določil ceno 350 dinarjev. Po takšni nesmiselni ceni bo Koteks-Tobus tudi letos ostal brez tovrstnih kož. Če jo na primer nekdo iz Gorij pri Bledu odnese na odkupno mesto v Radovljico (v klavnico), bo plačal samo za avtobus v obe smeri 2400 dinarjev. Za oddajo kože po tej odkupni ceni bo dobil, če ima koža recimo 10 kilogramov, 3500 dinarjev. Ostalo mu bo torej borih 1100 dinarjev. Za to pa bo lahko kupil nekaj bonbonov. Prav nič drugačen pa ni izračun, če bi se v Radovljico odpeljal s svojim vozilom. Včasih so naši predniki te stvari reševali drugače. Svinjska koža je pred vojno, in tudi nekaj let po vojni, vedno plačala klavca in še vse tisto, kar je bilo treba dokupiti za izdelavo krvavic. Res je, da pred vojno odkupa skoraj ni bilo, vendar pa so bile takrat male usnjarne (ledrarije). Vanje so živinorejci vozili kože v obdelavo. Iz tega usnja pa so, torej iz domačega pridelka, v zimskih dneh po hišah čevljarji delali različno obutev za vso družino in tudi za posle (za hlapce in dekle). Svinjsko usnje so največ uporabljali za vrhnje dele pri coklah, ki jih takrat pri nobeni hiši ni manjkalo. Danes vsega tega ni več. Pa vendar bi pri marsičem še vedno veljalo prakso naših prednikov posnemati. Potem ne bi bili v takšni krizi, kot smo... Jože Ambrožič, Poljšica p«tek, 9. decembra 1988 KULTURA 5. STRAN \m&% GLAS Redna letna zbirka Prešernove družbe KNJIGE V VRTOGLAVIH NAKLADAH Ljubljana - Vsaj za Prešernovo družbo drži, da se očitno zanjo vračajo časi njenih začetkov, ko je lakota po slovenski knjigi vrtoglavo dvignila naklado knjig, ki jih je Prešernova družba izdajala. Redna letna zbirka za leto 1989 pa izhaja v skupni nakladi 361.000 knjig, kar ^Veda pomeni svojevrsten založniški rekord tega leta; od tega odpade na posamezne knjige te zbirke, šest jih je s koledarjem vred, naklada od 59.000 knjig do 61.000 knjig. Na tiskovni konferenci v prostorih Ljubljanske banke, ki je tudi eden najpomembnejših mecenov Prešernove družbe, so še Pred predstavitvijo nove zbirke Oglasili nagrado za najboljši r0man, ki jo Prešernova družba Podeljuje skupaj z Zvezo sindikatov Slovenije. Nagrado je prelil Vladimir Kavčič za svoj ro-?>an Pesnik in publicistka. Kot Je že v navadi, bo nagrajeno delo Pfihodnje leto izšlo v redni zbir-111 Prešernove družbe. »Vse sem povedal že Nadi,« je ^a predstavitvi svoje knjige v Jpdni zbirki rjvedal pisatelj *erdo Godina o svojem novem fomanu Nada.vrni se. Pisatelj se te lotil povojnega prekmurskega življenja, ki se ga kot še marisk-te drugje ni izognil problem ^domstva. V ospredju sta usodi jjjj&h žensk, Nade, ki ima moža ^a delu v Iraku, in Sonje, njene sestre, ki živi sedanje »moderno« življenje. Vse skupaj se za-c°e s pismom iz Iraka, v kate-reni mož zagrozi ženi, da jo bo "bil. Kave, kavice, kofetki je ro-J^an, za katerega je avtor Peter ^topar lani prejel nagrado na Natečaju Prešernove družbe in sk>venskega sindikata. Gre se-za prvenec, ki obeta še Marsikaj. Avtor se je lotil opiso-vanja medčloveških razmerij na "ttimni ravni, v ljubezni, zaupanju, erotiki. Pripovedovalec 2godbe je razpet med tri ženske ženo, ljubico in zaupnico, skratka ljubezenskih težav ra-Vr*o ne manjka, povedanih na Zanimiv po Stoparjevo začinjen način; vsekakor roman, o kate- V počastitev obletnice rojstva Franceta Prešerna je ob sodelovanju Prešernove družbe izšla zvočna kaseta, na kateri Jerica Mrzel poje več Prešernovih pesmi, ki jih je uglasbil skladatelj Jani Golob. Kdor pozna prejšnje interpretacije Mrzelove (Sklicujem zborovanje), bo na kaseti našel podoben način približevanja poezije z glasbo, ki je seveda še najbližja šansonu. Kaseta pa ima na drugi strani še eno posebnost: na njej so namreč stari posnetki recitacij Prešernovih pesmi, kot so jih predstavili igralci Duša Počkaj, Stane Sever, Marija Vera, Boris Kralj ter pevci kot Anton Dermota, Slovenski oktet, Zdravico izvaja Simfonični orkester RTV Ljubljana, itd. Pesnikove poezije so na ta način dobile novo, vsekakor za današnji čas primerno glasbeno predstavitev, ki bo šla v ušesa tako mladim kot manj mladim poslušalcem. Kaseti naj bi sledile v prihodnjih letih še nove. IfRH A M H/J-L i\M GOLOB rem lahko bralec na koncu ugotovi, da bi to navsezadnje lahko bila njegova, bralčeva zgodba. V zbirki Prešernove družbe navadno ne manjka tudi potopis. To nalogo tokrat opravlja Grad kral ja Matjaža, potopis, ki ga je s poti po Madžarski napisal Janez Stanič. Že naslov pove, da je potopis namenjen mlajšim bralcem, kar pa Stanič kot poznavalec vzhodnih dežel opravi s pravo mero posluha za literarno pripoved. Že pred tremi leti, ko je začela izhajati serija Sto slovenskih, je bilo razvidno, kaj si Slovenci želimo. Vsekakor bolje spoznati deželo, v kateri živimo. Po lanskih Sto travniških rastlinah, ki so se prodajale za med, bo verjetno Sto naravnih znamenitosti Slovenije naletelo na podobno zanimanje. Slovenske znamenitosti je za knjigo zbral Peter Skoberne, sicer po poklicu biolog z Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine. Znameni- tosti je pri nas seveda veliko, ocenjujejo, da jih po kriterijih, ki so v veljavi, lahko naštejemo približno deset tisoč. Seveda še niso bile nikoli tako predstavljene, kot so zdaj v knjigi, avtor pa je na predstavitvi povedal, da je na podoben način obdelanih okoli 3000 znamenitosti; morda bodo kdaj tudi vse izšle v podobni knjigi, kot je teh prvih sto znamenitosti. Za niz osebnih doživetij v vrtu je svoj priročnik Vrt in letni časi označil avtor Izidor Golob. Gre za nekoliko drugačen priročnik, kot smo jih sicer vajeni, saj gre pravzaprav za knjigo o delu in življenju z okrasnimi rastlin uni tako na vrtu kot v stanovanju. Letošnji Prešernov koledar -značilnost in nekakšna osebna izkaznica letne zbirke, je polepšal akad. slikar Milan Batista z dvanajstimi barvnimi ilustracijami na temo Prešernovih pesmi. Koledar je nasploh posvečen celi vrsti obletnic: stoštiride-seti obletnici Prešernove smrti, Ivan Bratko piše o petdesetletnici izida Speransovega Razvoja slovenskega narodnega vprašanja, obletnici izida Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske, obletnici napada na Bastijo, obletnici Kosovske bitke... Kot vedno ne manjka tudi literarnih prispevkov, vseskozi pa se prepletajo aforizmi znanih in manj znanih ostrih peres. Koledar vsebuje tudi vrsto sestavkov, ki seznanjajo bralca tudi z dogajanjem v svetu. Lea Mencinger Drugi zvezek Enciklopedije Slovenije NOV KAMENČEK V MOZAIKU ZNANJA Ljubljana - Založba Mladinska knjiga je ta teden na tiskovni konferenci predstavila drugi zvezek Enciklopedije Slovenije. Izšel je v nakladi 31.000 izvodov tako kot prvi zvezek. Kljub temu da je že s prvim zvezkom ugasnila finančna podpora širše družbene skupnosti k temu brez dvoma za slovenske razmere pomembnemu knjižnemu projektu, pa založnik ni brez upanja, da bo v trinajstih letih poslal med Slovence tudi vse druge zvezke. Morda ni ob izidu drugega zvezka ravno Primerno razmišljati ali tretji zvezek sploh o. čeprav se ob težavah založništva takšna .azmišljanja kar vsiljujejo. Toda o tem ka-?H razPravljati kje drugje, bolj pa vsaj za ,0aj treba poudariti pomembnost dogodka, ; ar so s svojo prisotnostjo na slovesnosti ob *2idu Enciklopedije s svojo prisotnostjo po- ,edali tudi vidni slovenski znanstveniki in ^žbeni delavci. Novi enciklopedični zvezek prinaša 1093 psel (c,č,d,e), od tega je 407 osebnih gesel .n 837 stvarnih. Pri tem delu je sodelovalo piscev, predvsem pomembnih slovenjih znanstvenikov in ostalih sodelavcev. ako kot prvi zvezek tudi drugi zvezek pri- naša vrsto ilustracij tudi barvnih, karte, zemljevide, grafikone ter na ta način dopolnjuje besedilo. Ob nastajanju tako zahtevnega projekta seveda ne gre brez težav. Kot je na predstavitvi povedal glavni urednik Marjan Ja-vornik, se je pokazalo, da je slovenski znanstveni potencial razmeroma skromen in obremenjen z nalogami na vse strani. To seveda ne pomeni, da ni pripravljenosti za sodelovanje pri nastajanju enciklopedije, ki je vsekakor delo, ki bi moralo soditi med prioritete družbene in znanstvene dejavnosti pri nas. Vrsta gesel v drugem zvezku Enciklopedije Slovenije je obdelana s posebno pozor- nostjo, nekaterim je na primer namenjeno kar po nekaj strani. Še posebej pa je pomembno, da delo pri geslih, ki so bila že objavljena, s tem nikakor ne zastane. Izbor gesel pač ne more biti enkratno delo, pač pa nenehno dopolnjevanje in spreminjanje. To ne pomeni le vsakokratnega tehtanja ali geslo zasluži uvrstitev v zvezek ali ne, pač pa se gesla dopolnjujejo tudi po objavi - in to ne glede ali bodo tako dopolnjeni zvezki tudi izšli. Pri tokratnem zvezku gre tudi za posebnost: v celoti je nastal z uporabo računalniške tehnike, tako pa zdaj nastaja tudi že tretji zvezek. L. M. DEVETDESET LET ZDOGOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA Naloga vsakega zgodovinskega arhiva je zbirati, urejati in posredovati arhivsko gradivo, ki je pomembno za znanost, zlasti zgodovino, in za kulturo. j^hašnji zgodovinski arhiv Lju-lana se je razvil iz ljubljanske . estne uprave. Skozi stoletja se w n& ljubljanskem magistratu a0ralo zelo veliko arhivskega f adiva. Druga polovica 19. sto- pio J a pa je bilo obdobje, ko se je povečalo zanimanje za na- h jf*v/ v uvuiu ''UJ uiiiuiiji. /.u ua jOuno zgodovino. Tem težnjam (j dejstvu, da je bila ljubljanska Prava ob koncu 19. stoletja že v ^venskih rokah, se imamo za-. aliti, da so ljubljanski mestni sj°*je sredi leta 1898 zaposlili /ainega mestnega arhivarja in j.Ko ustanovili Mestni arhiv i-Jana« ki Je postal najstarej-cj. Mubljanska kulturna institu-stiT *>rv* mes*m arhivar je po-Osr! Pesmk Anton Aškerc. Svojo ^."ovno nalogo, kar najbolj ure-(Jj* staro mestno gradivo, je 'etn opravil. Po njegovi smrti Sv** Pa skoraj vse do druge Mi ne vojne so za gradivo lju-U ,nskega mestnega arhiva ze- siabo skrbeli. $lJ!a Gorenjskem se je arhivska Vjj °a sistematično začela raz-lt0Jatl po letu 1072 oziroma 1973, V^Se ie Mestni arhiv preimeno-1* J* ^8°dovinski arhiv Lj ubijati ln je nastala tudi Enota za d^l enJsko s sedežem v Kranju, ■^P^ala pa je na območju občin Jesenice, Kranj, Radovtju i, Škofja Loka in Tržič. V naslednjih letih je arhiv uspel pridobiti v vseh občinah sicer začasna arhivska skladišča, ki so omogočala, da je začel prevzemati večje količine arhivskega gradiva, zlasti ukinjenih upravnih organov za obdobje do leta 1963 in gradivo nekaterih delovnih organizacij, šol, družbenopolitičnih orga» nizacij, društev, itd. Kasneje se je Enota za Gorenjsko, od katere se je 1980 odcepila Enota v Škofji Loki, osredotočila zlasti na delo z ustvarjalci arhivskega gradiva, prevzeto je bilo veliko novega arhivskega gradiva, tako da so vsa arhivska skladišča že skoraj v celoti zasedena. Enota za Gorenjsko se je zadnje leto kadrovsko okrepila že z enim strokovnim delavcem; enako tudi Enota v Škofji Loki. Zadnje čase se enota v Kranju srečuje z dvema problemoma, ki že skoraj onemogočata normalno poslovanje. Prvo težavo predstavljajo različne lokacije arhivskih depojev, ki so za vsako občino na njenem območju, kar je zelo neekonomično. Še bolj pa je pereč problem premajhnih pisarniških prostorov v Kranju, kjer se zdaj na površini 40 m2 stiskajo štirje ljudje. Upoštevati je namreč potrebno tudi, da narava arhivskega dela zahteva sorazmerno veliko pisarniško pohištvo. Tako stanje skoraj onemogoča delo z raziskovalci, ki proučujejo arhivsko gradivo, kar je tudi ena osnovih nalog vsakega arhiva. Dogaja se, da zaradi pomanjkanja prostora lahko postrežemo le enega raziskovalca, ker za dva že ni dovolj prostora. Zgodovinski arhiv Ljubljana je ob svoji devetdesetletnici izdal tudi dve publikaciji. Prva knjiga z naslovom »Zbornik ob devetdesetletnici arhiva« prina- ša kar sedemnajst članov, med katerimi so tudi trije, ki se nanašajo na območje Gorenjske (zemljiška knjiga v Škofji Loki, zapisniki kranjske mestne uprave v letu 1919, poslovanje privatne trgovine v Tržiču v obdobju do konca druge svetovne vojne.) Druga publikacija z naslovom »Zgodovinski arhiv Ljubljana (1898-19988)« pa je izšla v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije in je namenjena kar najširšemu krogu bralcev, ki se želijo seznaniti z zgodovino arhiva in najosnovnejšimi skupinami arhivskega gradiva. Janez Kopač POT FILMA PO SVETU Ljubljana - Na pravkar končanem mednarodnem filmskem festivalu kratkih filmov v Zah. Berlinu je bil v tekmovalnem sporedu predvajan kratek dokumentarni film režiserja Igorja Pedička Play off v proizvodnji Vibe filma. Na mednarodnem filmskem festivalu, ki se je pretekli teden končal v Leipzigu, pa so prikazali dva Vibina risana filma. Film Oblast režiserja Zdravka Barišiča, ki je bil v Berlinu nagrajen z Zlatim medvedom, je bil predvajan v sporedu kratkih filmov, ki so že prejeli ugledna mednarodna priznanja. V programu kratkih filmov pa je bil predvajan drugi slovenski prispevek - animirani film Kače iz istoimenske serije, ki jo ustvarjata Janez Marinšek in Ko-ni Steinbaher. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava Sodobna prizadevanja za likovno opremo Prešernove knjige in Krst pri Savici Ivana Seljaka - Čopiča.V Mestni hiši razstavljajo zemunskilikovniki.V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Miniature z Julijskih Alp v letih 1915 -1917. V Mali galeriji Mestne hiše pa razstavlja akad. kipar Boris Sajovic. V Prešernovem gledališču bo v ponedeljek, 12. decembra, ob 19.30 uri predstava F. Hadžiča Strup ljubezni - za red Mladinski večerni in izven. V galeriji Kavka razstavlja akad. slikar Drago Bušič. JESENICE - Danes, v petek, ob 18. uri odpirajo v razstavnem salonu Dolik skupinsko razstavo likovnih del članov Relika iz Trbovelj. V galeriji Kosove graščine so na ogled grafični lisi k F. Miheli-ča, V. Globočnika, D. Klemenčiča in N. Pirnata. V Gledališču Tone Cufar gostuje danes, v petek, 9. decembra, ob 19.30. uri poklicna gledališka skupina iz Zagreba s predstavo Gala. RADOVLJICA - V galeriji Kamen razstavlja akad. slikarka Alenka Kham - Pičman. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja Janez Hafner. V Dolenčevi hiši, Stara loka 2, je odprta prodajna razstava keramičnih izdelkov Mojce Smerdu, Darje Souček, Roka Součka in Aljoše Sotler. Odprto vsak dan od 12. do 18. ure. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. ŽELEZNIKI - V salonu pohištva Alples razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc. KAMNIK - V Knjižnici Domžale razstavlja akad. slikarka Majda Lužar. LJUBLJANA - Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v Viteški dvorani Križank prireditev z naslovom Iz dna zavesti - Srečko Kosovel. Pesmi predstavljata Stanislava Bonisegna in Aleš Valič, glasba in diapozitivi Lado Jakša. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši danes, v petek, ob 18. uri odpirajo novoletno prodajno razstavo, na kateri bodo do konca leta razstavljali slike, plastike, ilustracije gorenjski in slovenski slikarji. SOVODENJ — V nedeljo, 11. decembra, ob 15. uri bodo mladi igralci z Lenarta uprizorili ljudsko igro s petjem Svojeglavček. VASA NASA MATINEJA Jesenice - V nedeljo, 11. decembra, ob 10. uri bo v Gledališču Toneta Čufarja predstava lutkovne skupine Čačke iz Kranja z igrico Izgubljena muca. Zavrteli bodo tudi risanko, po predstavi pa bodo lahko otroci risali v avli. Plesno gledališče MAS PLES - NA NAŠ NAČIN Kranj - Na Dnevih plesa 88, ki se te dni odvijajo v Cankarjevem domu v Ljubljani, sodeluje tudi kranjska plesna skupina MAS, ki jo sestavljajo tri plesalke: Mateja Puhar, Alenka Hain in Suzana Koncut. Dekleta plešejo na glasbo, ki jo je za čelo napisal Dino __Gojo._ Biti povabljen na tako imenitno prireditev, kot so dnevi plesa, vsekakor pomeni svojevrstno potrditev kakovosti. Kranjska skupina MAS pa obstaj , le leto dni. Ali je možno v plesu napredovati tako hitro? »Res, da obstajamo šele dobro leto, vendar pa ima vsaka od nas že kar dolgo plesno preteklost. Vse smo namreč plesale že prej v Ljubljani. Ko pa so v Kranju pri Zvezi kulturnih organizacij organizirali plesno dejavnost, smo pač prišle zraven.« Letos spomladi ste se predstavile s plesno predstavo po drami Samuela Becketta Prihaja in odhaja. S tem menda nastopate tudi na Dnevih plesa? »Po dosedanjih ocenah smo s predstavo Prihaja in odhaja uspele, nastopale nismo le v Kranju, pač pa tudi drugje po Sloveniji, nekaj gostovanj pa imamo še v načrtu.« Je to, kar zdaj plešete vaš plesni izraz? »Lahko bi tako rekli. Na plesni način smo povedale gledalcem naše doživljanje Becketta. To pa seveda ne pomeni, da bo hladni način v tej predstavi značilen tudi za vse naše druge predstave. Prihaja in odhaja je le ena od predstav, plesni izrazi pa so seveda lahko različni. Ples je seveda tudi raziskovanje, najbrž bomo pri" naslednjih predstavah drugačne.« Katera pa bo naslednja predstava? »To bo plesna predstava Vse, kar ste že vedeli o sebi, pa ste pozabili. Predstavo smo pripravile z Iztokom Kovačem in plesno skupino Nova. Premiera bo 19. decembra v Prešernovem gledališču. Načrte seveda imamo tudi za naprej, razmišljamo o tako imenovanem ambientalnem projektu na Pungratu oziroma na Plečnikovih stopnicah. Na ta način bi stari del mesta predstavili na nov, nenavaden način.« L. M. Izberite si darilo ali voščilo pravočasno KNJIGE ZA OTROKE VSEH STAROSTI IGRAČE VOŠČILNICE NOVOLETNI PROGRAM unicef V Mladinski knjigi na Maistrovem trgu v Kranju Obdarimo in voščimo skupaj / ureja LEA MENCPfCER~ ®S)l£IgKfcl^IMGLAS6. STRAN /podlistek, obvestila, oglasi Petek, 9. decembra 1988 vezenine bled tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o. KAJUHOVA 1, 642560 BLED Tovarna čipk, vezenin in konfekcije bled, n.sol.o., DS Skupne službe, Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: I. VODENJE PLANSKO - ANALITSKE SLUŽBE Pogoji: VII. stopnja strokovne izobrazbe - dipl. ekonomist in tri leta delovnih izkušenj ali VI. stopnja strokovne izobrazbe - ekonomist in štiri leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 8 dni od objave pošljejo na naslov: »Vezenine« Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem roku zbiranja prijav. SCUKL Uraru 64000 KRANJ Vabi k sodelovanju 1. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA TEKSTILNE TEHNOLOGIJE za delo v razvojno tehnološkem institutu (ponovna objava) 2. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA TEHNIČNE SMERI za vodjo pretoka materiala v tozdu Vzdrževanje in energetika (ponovna objava) Pogoji: 4 leta delovnih izkušenj strokovni izpit znanje tujega jezika 3. KOMERCIALISTA ZT za tozd AVTOPNEVMATIKA - Sava Semperit, Služba prodaje (ponoven razpis) Pogoji: višja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične usmeritve, zaželene so delovne izkušnje in ZT registracija obvezno znanje angleškega jezika 4. DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA za raziskavo trga marketing v tozdu Blagovni promet (ponovna objava) V poštev pride tudi kandidat z visoko stopnjo tehnične usmeritve in ustreznimi dodatnimi znanji (raziskava tržišča, statistične metode). Poskusno delo traja 6 mesecev. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pisne ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: SAVA KRANJ, Kadrovski sektor, Škofjeloška cesta 6, 64000 Kranj. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA 64240 RADOVLJICA Po sklepu Sveta Vzgojnovarstvene organizacije Radovljica razpisuje razpisna komisija dela in naloge: 1. VODJE WE Radovljica in pedagoške vodje 2. VODJE WE Bled in pedagoške vodje Pogoji pod 1. in 2: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica, izpolnjevati še naslednje pogoje: — vzgojitelj, pedagog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj — najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok — organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog WO. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati oddati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10 - z oznako za razpis. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. Škofja Loka TOZD PRODAJA NA DROBNO Objavlja prosta dela in naloge 1. PRODAJALCA za tehnični oddelek v blagovnici (oddelek z gradbenim materialom) Pogoj: končana šola za prodajalce tehnične stroke 2. NATAKARICO za bife Svetje Delovno razmerje sklenemo za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Pogoj: gostinska šola - smer natakar ali šola za prodajalce. 3. DVEH NATAKARJEV OZ. NATAKARICE za delo v novi blagovnici, ki bo zgrajena v Žireh Delovno razmerje s tema kandidatoma sklenemo predvidoma z mesecem majem 1989. Pogoj: gostinska šola - smer natakar. Poskusno delo za vsa našteta dela traja 90 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka v osmih dneh po objavi oglasa. TRIO - Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič 64290 TRŽIČ Trio - Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117 razpisuje po sklepu delavskega sveta, JAVNO PRODAJO za prodajo osnovnih sredstev: izklicna cena: naziv: — kombi TAM 75 Furgon letnik 1982, nosilnost 2 toni 8.000.000 din — pomivalni stroj Winterhalter 61, proiz. Kovinostroj 1.500.000 din — lupilec krompirja L 16, tip.RF, proiz. Kovinostroj 500.000 din — stroj za šivanje gumbov Pfaff 2.000.000 din — prikolica za letovanje TRESKA 1.500.000 din Licitacija bo v petek, 16. 12. 1988, ob 12. uri, v DO Trio. Ogled bo na dan licitacije od 10. ure dalje. Interesenti morajo do pričetka licitacije plačati 10 % varščine. Prometni davek plača kupec. Kupci morajo preostanek kupnine plačati v 8 dneh in v istem času prevzeti kupljena osnovna sredstva, sicer varščina zapade. A0 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Poslovna enota Jesenice Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja dela in naloge VODENJE VEČJE EKSPOZITURE V KRANJSKI GORI Pogoji: VI. zahtevnostna stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri izobrazbe 4 leta ustreznih delovnih izkušenj s področja financ. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Poslovna enota Jesenice. Oddelek splošnih poslov, Titova 8, 64270 Jesenice. O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh po zaključenem zbiranju prijav. (M)rSIiM©ISSGLAS VEČ KOT ČASOPIS mm ^mim o o HLAČE ZA VSO DRUŽINO Posebej ugodno: otroške hlače (žamet, jeans) od 31.150 din naprej moške žametne hlače od 41.590 din naprej moške volnene hlače od 67.280 din naprej TRIKONR Tovarna pletenin in konfekcije Kočevje TOVARNIŠKA TRGOVINA KRANJ Janka Puclja 7, tel.: 36-696 Obiščite nas vsak dan od 8. do 12. in 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure t NAKUP SMUČARSKE OPREME NA KREDIT t BREZPLAČNA MONTAŽA KUPLJENIH SMUČI IN VEZI t PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC RTC KRVAVEC S10 % POPUSTOM t VČLAN]EVANJE V SMUČARSKO ZVEZO SLOVENIJE • STROKOVNI NASVETI PRI NAKUPU OPREME \UAumxj 12. -17.12.1988 Slavka Šarčevič IZ BELEŽNICE SOCIALNEGA DELAVCA » A te grenke izkušnje so mi prinesle nekaj, kar mi je pozneje pomagalo pri delu. Prišla sem do spoznanja; — da nekateri ljudje pomoč, nasvete in usmeritve sprejemajo in si sami na vso noč prizadevajo, da izplavajo s pomočjo socialnega delavca iz nastale stiske, da se postavijo na »lastne noge« in da izkušnje, ki so jih pridobili, uporabijo prihodnje za to, da ne zaidejo več v take tečave, — nekateri ljudje pomoč sicer sprejemajo, a sami ničesar ne storijo, se ne vključijo v razreševanje, skratka samo čakajo, da za njih nekdo rešuje probleme. Ti se vedno znova vračajo na začetek, na porajanje novih problemov in tako živijo vse življenje. Ti ljudje so »večne« stranke socialne ga delavca. Morda si bo kdo mislil, da so ljudje, ki se večno vračajo k socialnemu delavcu, najbolj hvaležne stranke in da je z njimi tudi laže delati. Toda ne, ravno obratno je. To so ljudje, ki ne poznajo »hvaležnosti«, saj menijo, da je sociala dolžna za njih delati in da je socialni delavec plačan za to, da za njih dela in skrbi. Ti ljudje nalagajo socialnemu delavcu lastne težave, ki bi jih morali nositi sami in si z vsemi silami prizadevati, da bi prišli iz nastale stiske tudi z lastnimi napori. Toda ne, oni nalagajo, čakajo in zahtevajo. uredništvo tel. 21860 l^i^u je trajalo, da sem prišla do tega spoznanja in tedaj sem nekoliko lažje delala, ker se nisem več tako strahotno obremenjevala z zahtevami, ki sem si jih sama postavljala. Spoznala sem tudi to, da je socialno delo »dolgoročna naložba«, ki se začne vračati šele čez dolgo, dolgo časa, včasih šele z drugo generacijo ali morda šele pozneje. Sočasno sem spoznala, da se ravno tisti primeri, ki nalagajo SOCIALI največ dela in obremenitev, pogosto vlečejo iz generacije v generacijo. Nadalje sem spoznala, da se najlažje rešujejo tisti primeri, ki zahtevajo poznavanje takih ali drugačnih predpisov, ki jih mora socialni delavec poznati. Poznati pa jih mora toliko kot le maloka-tera stroka. ' Prišla sem do tega, da za številne primere, ki jih obravnava SOClALA, niso pomembni predpisi temveč poznavanje in uporaba strokovnih prijemov, uporaba drugih znanj, vključevanje drugih strokovnjakov, predvsem pa se je potrebno poglabljati v človeka, da zaznaš osnovne vzroke, ki so privedli do nastanka težav in stisk, ter da se na tej osnovi pravilno in strokovno lotiš reševanja. Spoznala sem, da je človek celota zase, da je v to celoto vgrajeno njegovo dotedanje življenje, vzgoja, norme okolja, iz katerega izhaja, prirojene in pridobljene lasnosti, dispozicije in da ni nikogar mogoče spraviti v okvire, ki si jih zamišljajo drugi, temveč da je potrebno človeka nekako prilagoditi splošnim okvirom, a tudi te okvire prilagoditi, kolikor je mogoče, človeku in tako najti ustrezno mero za človeka, najti zanj ustrezno mesto v okolju in v družbi, v kateri človek živi. Kako tudi to, da pomeni vsako večje odstopanje posameznika iz sistema družbenih norm socialni problem in da je ta človek moteč za okolje, saj ga hoče okolje »vkarkulirati« ali »izločiti«. Tak človek se enemu in drugemu upira in tako prihaja tudi zaradi tega do konfliktnih situacij in odporov in ker je »vračanje v okvire« — kot sem že rekla — tako zelo težko, je potrebno pri nuđenju strokovne pomoči upoštevati zahteve okolja in posameznika z iskanjem ustreznih »mer«. Polagoma sem prihajala tudi do tega, da sem spoznala, zakaj je življenje nekaterih ljudi tako polno težav in je tako različno od drugih ljudi in zakaj nekateri ljudje niso kos težavam in potrebujejo pomoč. Tudi to, da sem sposobna z ljudmi doživljati njihove stiske, da sem vase sprejemala njihove tragedije, je bilo zelo pomembno, saj mi je dajalo moč, da sem vztrajala in da sem bila pripravljena pomagati, pa čeprav sem bila v svoji pripravljenosti neštetokrat tako nemočna. Mislim, da lahko rečem, da ni tako enostavno poznati socialno delo, da je socialno delo veliko več kot »karitas«, da je to zahtevno in poglobljeno delo z ljudmi in za ljudi. In ker vem in sem prepričana, da je socialno delo veliko več kot »karitas«, me je vedno bolel očitek, češ da pomagamo le »barabam« in »pijancem«, a kljub želji in potrebi nisem mogla nikoli do kraja povedati, kaj je socialno delo, povedati, da je mnogo ljudi, ki potrebujejo pomoč, in da so po drugi strani tudi tiste »barabe« in »pijanci« ljudje, ki še kako potrebujejo pomoč in da je pomoč, ki jo daje SOCIALA v obliki denarja, le delček tega, kar lahko da ljudem SOCIALA. V meni je polno izkušenj. V meni je polno pri; merov, s katerimi sem šla skozi življenje. Rada bi dala vsaj del tega iz sebe in s tem morda bolj nazorno pokazala, kaj je SOCIALA. Rada bi dala iz sebe vsaj malo tega, kar sem doživela, vsaj ma)o tega, s čimer bi prikazala, kako težke so USODE ljudi. Vendar ne bi hotela govoriti o tem kot o primerih, v katerih bi se ljudje prepoznali, temveč kot o področjih, v katerih ima anonimni posameznik določeno vlogo. Sprašujem se, kje naj začnem. Morda bi začela z družino in se vračala k njej, saj je ta osnovna celica družbe tako zelo pomembna za nastajanje ifl preprečevanje socialne patologije ter za saniranj6 obstoječih problemov. In ker menim, da je družina tako zelo pomembna, se naj malo zadržim pri njej. Hiter in površen pogled na družino ne omogoča zaznave vseh skritih nevarnosti, ki ogrožajo družino pri izvrševanju njenih osnovnih funkcij (biološka-socialna-emo; cionalna-moralna-vzgojna-zaščitna). Če se člani ne zavejo teh nevarnosti, ne zaznamo pravočasno oziroma, če ne najdejo ustreznih načinov reševanja problemov, se začne proces razpadanja, ki je lahko tako usoden za posameznika, pa tudi za družino kot.celoto in se širi dalje v družbo. Družina je za človeka in za njegov razvoj o$' novnega pomena, saj mora človek dobiti v družin1 to, kar potrebuje za življenje in kar bo moral daja' ti svojim potomcem pri izvrševanju družinski'1 funkcij. Če pa človek tega, kar ne rabi, ne dobi v matični družini, ni usposobljen za življenje tak0' kot je to potrebno, In kje naj človek dobi to, kar rabi za življenje, če je njegova matična družina tako strahotno »okleščena« v izvrševanju določeni!1 funkcij in mu je torej že od začetka onemogočen«* da bi spoznal tisti večni ^aj — dam«. (SE NADALJUJ^) _ _ t> • __^ Petek, 9. decembra 1988 7. stran mmsssmmmM TVSPORED PETEK 9. december 9.50 Video strani 10.10 Mozaik: Tednik 11.40 P. Moustiers: Afera Caillaux, ponovitev francoske nadaljevanke 12.40 Video strani 16.25 Poročila 16.35 Video strani 16.40 Mozaik, ponovitev 17.45 Spored za otroke in mlade, Vrnitev »Antilope«, angleška nadaljevanka 18.15 Noben gozd ni navaden gozd, poljudnoznanstvena oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19 18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.15 Hokej — Kompas Olimpija : Medveščak, vključitev v prenos 20.30 Propagandna oddaja 20.40 R. Mcdon3ld: Melba. avstralska nad , 5/8 21.35 Čaj. negotovosti 22.20 77 dnevnik 22.50 Goli v sedlu, ameriški film 0.20 Video strani II. program. TV Ljubljana: 19.00 Videomeh, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer 22.10 En avtor, en film __Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.25 Otroška serija 8.55 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.20 Francoski jezik 15.20 Poročila 15.25 Nočni program, ponovitev 17.25 Poročila 17.30 Poleti pesem, otroška serija TV Skopje 18.00 Znanost 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kriminalistične zgodbe 20 50 Kviz 21.55 TV dnevnik 22.15 Kultura srca 23.45 Bis 1.15 Poročila SOBOTA 10. decembra 8.35 Video strani 8.45 Ponovitev otroških oddaj 9.00 Lonček kuhaj: Kruh 10.20 Propagandna oddaja 11.20 Crans Montana: Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (ž), prenos 12.12 Val Gardena: Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (m), prenos 15 00 Video strani 16.45 Poročila 16.40 Video strani 17 00 Šibenik: DP v košarki Šibenka : Partizan, prenos 18.25 Da ne bi bolelo 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 1913 TVokno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 S. Sheldon: Diamantna dinastija, ameriška nadaljevanka 21.20 Propagandna oddaja 21.30 Križkraž 23.00 TV dnevnik 23.15 Onkraj strahu, francoski film 1.10 Video strani _II. program. TV Ljubljana: 15.30 Jugoslavija, dober dan 16.00 Pustolovščine Ane in Enriquea, španski mladinski film 17.30 Zlati Slavček, otroška predstava, II del 18.30 Več kot igra, ponov. dramske serije, 2/9 19.30 TV dnevnik 20.10 Trije Mušketirji, ameriški film 21.55 Športna sobota, vključitev 22 10 Mešam, 2. del, prenos BG2 22.55 Oddaja iz kulture _TV Zagreb I. program 19.30 TV dnevnik 20.00 Concertino 20.15 Enajsta žrtev, ameriški film 21.50 TV dnevnik 22.10 Noč in dan 0.10 Poročila NEDELJA 11. decembra 900 10.20 10.35 12.05 15.30 16 00 1645 16 50 17 00 18.30 19.15 TV v šoli, ponovitev Poročila BIS, ponovitev Rezerviran čas Narodna glasba Sedem TV dni Poročila TV koledar DP v košarki: Šibenka : Partizan Živeti z naravo Risanka 7.50 Video strani 8.40 Otroška matineja: Živ žav 8 45 Vrnitev »Antilope«, ponovitev angleške otroške nadaljevanke 9.20 Crans Montana: Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (ž), prenos 1. teka 10.00 Crans Montana: slalom (ž), prenos 1. teka 10.45 Diamantna dinastija, ameriška nanizanka 11.40 Propagandna oddaja 11.50 Crans Montana: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), prenos 2. teka 12.30 Glasbena oddaja 12.50 Propagandna oddaja 13 00 Madonna di Campiglio: Svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 2 teka 13.45 Domači ansambli 14.15 Ptiči, polj. znanstveni film 15.00 Liga gentlemanov, angleški film 16.50 Slovenci v zamejstvu 17.25 Poročila 17.35 Video strani 17.40 Kolo sreče, ponovitev 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19.16 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 M Buh A. Tomšič: Čisto pravi gusar, TV nadaljevanka, 2/5 20.50 EPP 20.55 Zdravo 21.45 Video strani _II. program. TV Ljubljana 10.00 Danes za jutri 13.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb 14.00 Športno zabavno popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Poljudnoznanstveni film 21.05 Včeraj, danes, jutri 21.15 Mali koncert 21.15 Športni pregled _TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Kulturni zakladi, izobraževalna oddaja 13.30 14.00 14.50 15.40 17.10 18.55 19.10 19 30 20.00 21.05 22.35 22.50 0.55 Govorimo o zdravju, izobraževalna odd. Več, Radugi, serijski film za otroke Koncert resne glasbe Dokumentarni mozaik Zbogom orožje, ameriški film Risanka TV sreča TV dnevnik Djekna, TV nadaljevanka Igrani film TV dnevnik Noč in dan Poročila PONEDELJEK 12. decembra 9.50 Video strani 10.00 Mozaik 10.10 Zrcalo tedna 10.30 Trije botri, ameriški film 11.45 Video strani 16.40 Poročila 16.55 Video strani 17.00 Mozaik, ponovitev 17.30 Spored za otroke in mlade 18.15 Safari v mestu: Zračni napadi in metuljkini grmi, dokumentarna oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20 10 A. Minghella Kaj pa če bo dež? 21.00 EPP 21.05 Aktualno 21.50 Glasbeni večer 22.20 TV dnevnik 22.35 Video strani II. program. TV Ljubljana 18.00 Beograjski TV program 19.00 Indirekt 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer _TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Pojdi tja, ne vem kako, oddaja za otroke 8.45 Miti in legende 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 15.25 Prezrli ste - poglejte 17.25 Poročila 17.30 Pojdi tja, ne vem kam, oddaja za otroke 17.45 Miti in legende 18.00 Nekaj več, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18 40 Številke in črke, kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.00 Znanstveni grafiti 21.45 TV dnevnik 22.05 Nočni spored 0.05 Poročila TOREK 13. decembra 9.50 Video strani 10.00 Mozaik 11.00 Angleščina, 57. lekcija 11.20 Video strani 16.40 Poročila 17.55 Spored za otroke in mlade 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 1922 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 J. Johonston: Božično drevo, angleška TV drama 20.55 Propagandna oddaja 21.40 Osmi dan, oddaja o kulturi 22.20 TV dnevnik 12.35 DP v hokeju - Jesenice : Kompas Olimpija 22.55 Pokal pokalnih zmagovalcev v košarki — Cibona : Jalgiris, posnetek iz zagreba 2.15 Video strani _Oddajnik II. TV mreže 17.35 Angleščina, 57. lekcija 18.00 Beograjski TV program 19.00 Rezerviran čas 19.30 TV dnevnik 20.00 Kolo sreče 21.05 Žrebanje lota 21.1dGZdaj pa po slovensko, izobraževalna serija 21.35 Koncert Big banda RTV Ljubljana, vključitev v prenos 2. dela koncerta _TV Zagreb I. program 8.30 Poročila 8.35 Oddaja za otroke TV Ljubljana 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.35 Poročila 14.20 TVvšoli 15.20 Poročila 15.25 Prezrli ste — poglejte 17.25 Poročila 17.30 Mali, veliki, dokumentarna oddaja za otroke 18.00 Ljudje pripovedujejo, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 TH. Mann: Felix Kruli, nemška nadaljevanka 21.10 Signali, kontaktni magazin 22.40 TV dnevnik 22.55 Noč in dan 0.55 Poročila SREDA 14. decembra 9.55 Video strani 10.05 Osmi dan, oddaja o kulturi, ponovitev 10.45 Propragandna oddaja 10.50 Altenmarkt: Svetovni pokal v alpskem smučanju — Smuk (ž), prenos 11.45 J. Johanson: Božično drevo, ponovitev angleške TV drame 13.10 Video strani 15 40 EPP 15.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju — smuk (ž), posnetek iz Altenmarkta 16.25 Poročila 15 35 Video strani 16.40 Mozaik 17.20 Angleščina, 57. lekcija 17.45 Spored za otroke in mlade 18.15 Po brezkončnosti sveta 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TV okno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vjerne 19.59 Propagandna oddaja 20.10 Film tedna: Metulj, ameriški film 22.35 Propagandna oddaja 22 40 TV dnevnik 22.55 Svetovni pokal v smučarskih skokih 23 25 Video strani _II. program 17.05 Video godba, ponovitev 18.00 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbena dogajanja 21.30 Poročila 2135 Svet poroča _Zagreb I. program 15.20 Poročila 15.25 Prezrli ste, poglejte 17.25 Poročila 17.30 Pripovedovalec, oddaja za otroke 18.00 Muzeji in galerije: Tuzla, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik, 20.00 Črna lista, francoski film 21.35 Popotni dnevnik, ČETRTEK 16. decembra 9.50 Video strani 9.45 Mozaik 10.45 Propagandna oddaja 10.50 Aletenmark: Svetovni pokal v alpasmek smučanju — smuk (ž), prenos 11.45 Vihar, ameriški film 14. Video strani 15.50 Propagandna oddaja 15.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju 16.35 Poročila 16.45 Video strani 16.50 Mozaik 17.50 Spored za otroke in mlade 18.15 150 let rezijanske folklorne skupine 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.12 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19 30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 Tednik 21.10 Propagandna oddaja 22.15 TV dnevnik 22.30 Retrospektiva Jugoslovanskega filma 23.45 Video strani _II. program. TV Ljubljana 16.00 Košarka — Jedinstvo Aida : Levski, prenos 17.30 Rokomet — 40 Let rokometne zveze YU 18.45 Zagrebška panorama 19.30 TV dnevnik 20.00 Operni gala koncert iz Maribora, 1. del 21.05 Dokumentarne iveri 21.15 Po sledeh napredka 22.05 Večer drugačne glasbe b Palmi TV Zagreb I. program 8.25 8.30 9.00 10.30 14.15 15.20 15.25 17.25 17.30 18.00 Poročila Majske igre, oddaja za otroke TV v šoli Poročila TV v šoli Poročila Prezrli ste, poglejte Poročila Majske igre, oddaja za otroke Družinski magazin, izobraževalna oddaja TV razstava Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Politični magazin Izbrani trenutek Zabavno glasbena oddaja TV dnevnik Noč in dan Poročila RADIO PETEK, 9. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radij ska šola za nižjo stopnjo - 11.05 Rezervirano za... - 12.00 Poročila - na današnji dan 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 14.05 Jeziki jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.30 Dogodki in odmevi 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vr tiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba 18.00 Minute z ansamblom RŽ 18 15 Gremo v kino - 19.00 Radijski dnevnik 1935 Lahko noč, otroci - 19.45 Pojemo in godemo 20.00 Mladi mostovi - 20.30-23.00 Slovenci Po svetu - 23.05 Literarni noktur no - Jurij Kovic: Pesmi - 23.15 Oddaja o morju in pomorščaki in glasba 00.05-4.30 Nočni program - glasba SOBOTA, 10. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila 5 50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci -8.05 Pionirski tednik - 9.05 Pogo vor s poslušalci - 10.05 Sobotna matineja Vili Vodopivec: Smeh "i greh - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom 11.20 Minute za staro glasbo - 12.30 Kmetijski nasveti 14.00 Poročila 14.05 Glasbena panorama 15.00 Radio danes, radio jutri 15.10-15.25 Popoldanski mozaik 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.30 Srečanje republik in pokrajin -17.00 Studio ob 17.00 - zunanjepolitični magazin - 18.00 »Odmevi izpod lestencev« 18.30 S knjižnega trga - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta - 20.00 Radio na obisku - Lojtrica domačim (prenos iz Celja) - 23.05 Literarni nokturo - Ivan Cankar: Moje življenje - 00.05-5.00 Nočni program, glasba NEDELJA, 11. decembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija 7.30 Zdra vo, tovariši vojaki 8 05 Veseli tobogan 9 05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih 17.05 Nedeljska re portaža 17.30 Pojo amaterski zbori - I. del sporeda letnega koncerta APZ Tone Tomšič iz Lj. 18.00 Humoreska tega tedna -Marjan Moškrič: Humoreski -18.25 Priljubljene operne melodije - 19.35 Lahko noč, otroci 20.00 22.00 V nedeljo zvečer 23.05 Literarni nokturno - Ivan Cankar: Helena - 24.00 Poročila -00.05-4.30 Nočni program, glasba • PONEDELJEK, 12. decembra. Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba 5 00 Poročila - 5 50 Rekrea cija - 6.50 Dobro jutro, otroci -8.05 Glasbena lepljenka - 8.25 Ringaraja 10.05 Tekoča repriza - 11.05 Izbrali smo.. Villa-Lobo-sa, Glazunova in Rimski-Korosa-kova - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe vam igrajo -14.05 Ponedeljkov križemkraž -14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih 14.40-15.25 Po poldanski mozaik 15 30 Dogod ki in odmevi - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.00 Minute z ansam blom Borisa Franka - 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -23.05 Literarni nokturno - Marin Sorescu: Pesmi - 00.05-5.00 No čni program, glasba TOREK, 13. decembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za sred njo stopnjo 10.05 Posebna oddaja - 11.05 Nenavadni pogovori 12.10 Pojemo in godemo -15.55 Zabavna glasba - 18.00 So točja (prenos iz studia radia Maribor) 19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra Z repertoarja Radia Trst - Mirko Mahnič: Cankar v Trstu - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Frane Milčmski Ježek. Pesmi 00.05-5.00 Nočni program, glasba SREDA. 14. decembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Za knjižne molje - 8 30 Instrumenti se vrstijo 10.05 Posebna oddaja - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 15.55 Zabavna glasba 17.00 Studio ob 17. in glasba 18 00 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča -18.15 Naš gost - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - ing. arhitekture in karikaturist Borut Pečar - 23.05 Literarni nokturno M. J. Ler-montov: Pesmi 00.05-4.30 Nočni program glasba - ČETRTEK, 15. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi -14.05 Za mlade radovedneže -14.20 Iz glasbenih šol 14.45-15.25 Popoldanski mozaik 15 30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 18.00 Mi nute z ansamblom Milan Ferlež in Ati Soss - 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z Big bandom RTV Ljubljana - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Licerarni večer - Slovenski prevajalci: Drago Bajt - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 23.05 Literarni nokturno - Alois Hergouth: Pesmi -00.05-4.30 Nočni program, glas ba radio triglav Jesenice Petek, 9. december: 16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvesti la - 17.00 Kamen spotike: Ureditev Razgledne poti na Jeseni cah, Zaščita pacientov pred okužbami v zobozdravstveni ambulanti v Bohinjski Bistrici — 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18 20 Povabljeni ste - 18.55 Za ključek programa _Sobota, 10. decembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Moja je lepša kot tvoja, zabavna glasbena oddaja z lestvico narodno zabavne glasbe - 17.45 Ekonomska propaganda in obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev 18.55 Zaključek programa _Nedelja, 11. decembra: 11 00 Mi pa nismo se uklonili: Sedemdeset let Jugoslavije Sedemdeset let socializma -razmišljanja Milana Kučana na Glasovi preji - 11 30 Obvestila -12.00 Nedeljsko popoldne Radia Triglav - vmes čestitke poslušalcev - vmes čestitke poslušalcev in EP - 14.55 Zaključek programa Ponedeljek. 12. decembra: 16.00 Obvestila - 1630 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslu šalcev in EP 18.25 Športni pre gled - 18.35 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogod kov jutrišnjega dne in zaključek programa. _Torek, 13. decembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice 16.45 Obvestila - 17.00 Torkov utrip - 18.00 Čestitke po slušalcev in EP 18.35 Novosti iz zabavne glasbe 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. _Sreda, 14. decembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16 45 Obvestila - 17.00 Aktualno 18.00 Čestitke poslušalcev in EP 18.35 Novosti iz narodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa _Četrtek. 15. decembra. 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Alkohol ... - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslu šalcev in EP - 18.25 Danes so rekli...- 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne ir aključek programa. KINO _ KRANJ CENTER 9. decembra: amer. avstral. Pust. film KROKODIL DUNDEE " ob 16., 18. in 20. uri, 10. decembra: amer. avstral. pust. film KROKODIL DUNDEE II ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. akcij, thriller filma PRVI NA POTE ^' ob 22. uri, 11. decembra: bel risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 10. uri, amer. avstral. pust. film KROKODIL DUNDEE II ob 15., 17. in 19. uri, Premiera amer. akcij, filma JEKLENA ROKA PRAVICE ob 21. Uri, 12. decembra: amer. avstral. Pust. film KROKODIL DUNDEE " ob 16., 18. in 20. uri, 13. decembra: amer. avstral. pust. film KROKODIL DUNDEE II ob 16, 18- in 20. uri, 14. decembra: fmer. avstral. pust. film KROKO-Dl.L DUNDEE II ob 16., 18. in 20. Ur'. 15. decembra: amer. avstral. Pust. film KROKODIL DUNDEE "! ob 16. in 18. uri, FILMSKI ČE-'RTEK: predpremiera amer. voj-n«9a filma BILOXI BLUES ob 20. Uri KRANJ STORŽIČ 9. decembra: amer drama HU DOBNI FANTJE ob 16.. 18 in 20 uri, 10. decembra: amer. pust. film GOSPODAR ZVERI ob 16., 18. in 20. uri, 11. decembra: amer. akcij, film AMERIŠKI Nl-NJA ob 14. in 18. uri, amer erot. film NEWYORŠKE NOČI ob 16. uri, premiera amer komedije ROKSANA ob 20. uri, 12. decembra: Ni kinopredstav!, 13. decembra: amer novozeland pust. film MOST, KI NE VODI NIKAMOR ob 16., 18. in 20. uri, 14. decembra: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA ob 16., 18. in 20. uri, 15. decembra: amer. pust. film SHEENA - KRALJICA DŽUNGLE ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZAR 9. decembra: amer. akcij, film PREMLAD ZA SMRT ob 16. in 18. uri, premiera amer. erot. filma ZDRAV SEKS V ZDRAVEM TELESU ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 10. decembra: amer. akcij, film PREMLAD ZA SMRT ob 16. in 18. uri, premiera amer. thriller filma PADLI ANGEL ob 20. uri, 11. decembra: Šved. risanka HEIDI ob 16 uri, amer. akcij, film PREMLAD ZA SMRT ob 18. in 20. uri. 12. de- cembra: amer. erot. komedija ZDRAV SEKS V ZDRAVEM TE LESU ob 16., 18. in 20. uri, film ni primeren za otroke!, 13. decembra: amer pust film GOSPODAR ZVERI ob 16. uri, amer erot komedija ZDRAV SEKS V ZDRAVEM TELESU ob 18. in 20. uri, film ni primeren za otroke!, 14. decembra: amer. akcij thriller film PADLI ANGEL ob 16., 18. in 20 uri, 15. decembra: amer thriller film PADLI NAGEL ob 16., 18. in 20. uri __TRŽIČ_ 9. decembra: amer komedija ROKSANA ob 17. in 19. uri, 10. decembra: amer fant. film SOLARNI BOJEVNIKI ob 17. in 19. uri, premiera ital. erot. komedije MONTE CARLO - RAJ ZA BO GATE ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 11. decembra: amer fant. film SOLARNI BOJEVNIKI ob 17. uri, amer. krim. film KOBRA ob 19. uri, premiera amer. akcij, thriller filma PRVI NA POTEZI ob 21. uri, 12. decembra: amer. akcij, thriller film PRVI NA POTEZI ob 17. in 19. uri, 13. decembra: amer. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 17. uri, amer. akcij, thriller film PRVI NA POTEZI ob 19. uri, 14. decembra: Ni kinopredstav!, 15. decembra: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA ob 17. in 19. uri _KAMNIK DOM_ 10. decembra: amer akcij, film HLADNOKRVEN ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma JEKLENA ROKA PRAVICE ob 21. uri, 11. decembra: amer. akcij film HLADNOKRVEN ob 17. in 19. uri, premiera ital. erot komedije MONTE CARLO - RAJ ZA BOGATE ob 21. uri, 12. decembra: amer. akcij, film PREMLAD ZA SMRT ob 18. in 20. uri, 13. decembra: amer. akcij, film PREMLAD ZA SMRT ob 18. in 20. uri, 14. decembra: Ni kinopredstav!, 15. decembra: amer akcij, drama NOČ IN DAN MA KROJA ob 18. in 20. uri MEDVODE 9. decembra: amer. ak-^ij thriller film PRVI NA POTEZI ob 20. uri, 11. decembra: belgij. risanka PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri KOMENDA 9. decembra: amer. akcij, drama NOČ IN DAN MAKROJA ob 19. uri, 10. decembra: amer. kome-Hiin ROKSANA ob 19. uri __ĆEŠNJICA__ 9. decembra: amer. novozeland pust. film MOST, KI NE VODI NIKAMOR ob 20. uri LAZE 9. decembra: amer. krim. film KOBRA ob 20 uri CERKLJE 9. decembra: amer. akcij, film HLADNOKRVEN ob 20. uri DUPLICA 10. decembra: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA ob 20. uri, 11. decembra: amer akcij, drama NOČ IN DAN MAKROJA ob 18. in 20 uri, 14. decembra: amer. erot. film DESERT S SMETANO ob 20. uri, 15. decembra: amer. akcij, film PREMLAD ZA SMRT ob 20 uri DOVJE 11. decembra: amer. thriller film PADLI ANGEL ob 19. uri RADOVLJICA 9. decembra: hcngk. film KUNG FU DEKLE ob 18. uri, ital. erot. film PERVERZNA SLUŽKINJA ob 20. uri, 10. decembra: amer. film POŠASTI KUŠTROVCI ob 18. uri, hongk film KUNG FU DEKLE ob 20. uri, 11. decembra: hong. film KUNG FU DEKLE ob 18. uri, amer. jug. film SREDI MOJIH DNI ob 20. uri, 12. decembra: amer film POŠASTI-KUŠTROVCI ob 20. uri, 13. decembra: ital. erotični film PER- VERZNA SLUŽKINJA ob 20. uri, 14. decembra: amer film POŠASTI-KUŠTROVCI ob 20 uri, 15. decembra: amer.-jug. film ŠRE DI MOJIH DNI ob 20 uri BLED 9. decembra: amer. zabavni film NAZAJ V ŠOLO ob 20 uri, 10. decembra: amer zabavni film NAZAJ V ŠOLO ob 18. uri, jug. film HUDODELCI ob 20. uri, 11. decembra: amer akcij film ZA KON OROŽJA ob 18. uri, amer. zabavni film NAZAJ V ŠOLO ob 20. uri, 12. decembra: hong. film KUNG FU DEKLE ob 20. uri, 13. decembra: hong. film KUNG FU DEKLE ob 20. uri, 14. decembra: ital. erotični film PERVERZNA SLUŽKINJA ob 20. uri, 15. decembra: amer. film POŠASTI-KUŠTROVCI ob 20. uri BOHINJ 10. decembra: amer. akcij, film ZAKON OROŽJA ob 20. uri, 11. decembra: amer. pust. film HUNDRA ob 18. uri, jug. film HUDODELCI ob 20. uri, 15. decembra: hong. film KUNG FU DEKLE ob 20. uri _ŠKOFJA LOKA_ 9. decembra: franc. film BRATA PETARDI ob 18. in 20. uri, 10. decembra: amer. glasbeni film LA BAMBA ob 18. in 20. uri, 11. de cembra: amer. film LA BAMBA ob 18. m 20. uri, 13. decembra: amer. avantur, film MOJA AFRI ŠKA AVANTURA ob 20. uri, 14. decembra: amer film MOJA AFRIŠKA AVANTURA ob 18. in 20. uri, 15. decembra: amer. ko medija TUDI TAKO TE LJUBIM ob 18. uri, ital. erotični film CALI-GOLA IN MESSALINA ob 20. uri _ŽELEZNIKI_ 9. decembra: amer. film LA BAMBA ob 18. in 20 uri, 10. decembra: amer. akcij, film VETERANI V AKCIJI ob 20. uri, 11. decembra: franc komedija BRATA PETARDI ob 18. in 20. uri, 14. decembra: amer. triler film BREZ MILOSTI ob 20. uri _POUANE_ 9. decembra: amer. akcij, film VETERANI V AKCIJI ob 18. uri, 11. decembra: amer. triler film BREZ MILOSTI ob 17. uri, 13. decembra: amer. komedija TUDI TAKO TE LJUBIM ob 18. uri, ital. erotični film CALIGOLA IN MESSALINA ob 20. uri ŽIRI 10. decembra: amer. vojaška drama PLATOON-VOD SMRTI ob 20. uri, 11. decembra: amer. vojaška drama PLATTON-VOD SMRTI ob 17.10. uri, amer. vojaška drama PLATOON-VOD SMRTI ob 20. uri, 13. decembra: ital erotični film NUNA IZ MON-ZE ob 20. uri_ @@MU3KkJ/g^GLAS 8. STRAN / AKTUALNO ZANIMIVOSTI Nova ureditev dvojezičnega šolstva na Koroškem razdvojila osrednji organizaciji Slovencev na Koroškem Slovenija je lahko svetovalec, ne pa razsodnik Ljubljana, 6. decembra - Slovenci na Koroškem so trenutno pod težo dveh bremen: ločevalni model dvojezičnega šolstva, sprejet to jesen v avstrijskem zveznem parlamentu, je nov korak k asimilaciji slovenskega življa na Koroškem, prav tako pa je odnos do tega modela zabil klin med osrednji organizaciji Slovencev na Koroškem, med Narodni svet koroških Slovencev in Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem. Slovenija noče in ne more biti razsodnik, kdo ima prav. Pravico ima svetovati in pomagati in biti seznanjena z manjšinsko problematiko na Koroškem, katera politika pa je prava, naj povedo Slovenci na Koroškem sami. Petek, 9. decembra 1988 Izjemno analitični oceni narodnostnopoliti-čnega položaja na Koroškem, ki jo je na torkovi seji predsedstva republiške konference SZDL prebral član izvršilnega odbora predsedstva in predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja Željko Jeglič, kaže brez pridržkov dati prav, kar je konec koncev pokazala sama razprava na predsedstvu, v kateri so se oglasili tudi predstavniki manjšine dr. Matevž Grilc za Narodni svet, dr. Marjan Šturm za Zvezo Slovenskih organizacij in dr. Teodor Domej za Slovenski znanstveni institut iz Celovca. Razlike v oceni položaja so med obema osrednjima organizacijama velike. Edina skupna točka v ocenah je spoznanje, da je ločevalni model pri dvojezičnem pouku zadnji člen v dolgi verigi pritiskov na koroške Slovence, ki so po sedemdesetih letih zdesetkani. Ločevalni zakon je proti temeljem sporazumevanja in sožitja med dvema skupaj živečima narodoma. Narodni svet koroških Slovencev v svoji politični strategiji ocenjuje, da ima zvezna vlada s kanclerjem Vranvtzkim na čelu interes za s Slovenci vzajemno reševanje problemov, da ni sovražna manjšini in da vliva sodelovanje v okviru delovne skupnosti Alpe Jadran več optimizma. Narodni svet ocenjuje, da je bilo v pogajanjih okrog ločevalnega zakona doseženega tudi marsikaj pozitivnega. Kaže, da bo uresničena obljuba o slovenskih televizijskih oddajah, dvojezični trgovski akademiji, državni podpori dvojezičnim vrtcem in večji pomoči kulturnemu delovanju Slovencem. Po sodbi Narodnega sveta lahko stalna konfrontacija pahne narodnostno skupnost v izolacijo, zato je treba biti v stalnem dialogu z vsemi posamezniki in organizacijami, ki lahko pomagajo. Zaradi tega soglaša z vstopom v sosvet, iz katerega lahko tudi demonstrativno izstopi. Zveza slovenskih organizacij sodi drugače. Je za dialog, vendar do določene meje. Ocenjuje, da so obljube vlade minimalne, da je treba sodelovati z vsemi demokratičnimi silami dežele in države, da vstop v sosvet ni sprejemljiv, da mora zakon razveljaviti avstrijsko ustavno sodišče in da državni poslanec Karel Smolle ni ravnal prav, ko je glasoval za zakon, ker je s tem izbil iz rok manjšine pomembno orodje, kar je povzročilo demobilizacijo in dezorienta-cijo slovenske skupnosti, solidarnostnega gibanja in matičnega naroda. Pota do skupnega cilja so lahko različna Te razlike niso koristne boju za narodnostne pravice, meni slovenska SZDL. Vendar pa so razhajanja del politične realnosti in bi bilo nespametno pričakovati monolitno enotnost. Tudi doma, v Sloveniji, zagovarjamo različnost in nimamo obraza, da bi pa od drugih terjali popolno enotnost. Graditi je treba na tistem, kar je skupno, za doseganje teh ciljev pa so pota lahko različna. Prav je, da se ena stran bori skozi legalne institucije, kot so sosvet, parlament, stranka zelenih, druga stran pa na drug način, recimo s pritožbo na ustavno sodišče. Nujen pa je medsebojni trajni dogovor o osnovah strategije, pripravljenost na strpen dialog, nenapadenje, torej razdelitev vlog. Več organizacij je tudi težje napadati. Vse možnosti novega šolskega zakona je treba izkoristiti, Slovenija in Jugoslavija pa morata aktivno sodelovati v meddržavnih komisijah, tudi za šolstvo, in opozarjati Avstrijo, da 7. člen državne pogodbe še ni uresničen. Skupni cilj mora biti popravek Zahteva federaciji Slovenci na Koroškem so bili ogorčeni, ker predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič med nedavnim obiskom v Avstriji ni našel časa, da sprejme predstavnike Slovencev na Koroškem. Zato je republiška konferenca SZDL Slovenije zahtevala od zvezne konference, da uveljavi stalno prakso, da najvišji predstavniki Jugoslavije (predsednik predsedstva, predsednik zveznega izvršnega sveta, zvezni sekretar za zunanje zadeve) ob uradnih obiskih v državah, kjer živijo naše manjšine, avtomatično sprejmejo tudi njihove predstavnike. Enako naj bi veljalo tudi za voditelje tistih držav, katerih narodi živijo v Jugoslaviji. Predsedstvo SZDL je s tako pobudo soglašalo. zakona. Gospodarsko sodelovanje mora večati komunikacijsko vrednost slovenščine, odprta meja je dobrina, kisik za manjšino, čeprav so zoper odprto mejo še odpori. Rekli so: BARBARA GORIČAR: "Greh, da imamo na Koroškem dve slovenski organizaciji, je tudi naš. Tudi dr. Joško Tišler, ustanovitelj Narodnega sveta, je bil aktivist Osvobodilne fronte, potem pa je prišlo do usodnega delitvenega spora. Preveč smo se obnašali po pravilu, kdor ni z nami, je proti nam, Slovence na Koroškem smo delili na rdeče in črne. Mislim, da lahko državni poslanec Kari Smolle marsikaj naredil in ni prav, da se mu podtika vse mogoče stvari. Kot matični narod si moramo zbiti iz glave, da je eden več vreden kot drugi in da so vsi naši do meje, ko se začne sovraštvo." Dr. MATEVŽ GRILC: "Smolle ni sklenil ničesar brez soglasja Narodnega sveta Slovencev na Koroškem. Ocenjujemo, da lahko marsikaj dosežemo tudi skozi sosvet. Če nam ne bo všeč, ga lahko tudi zapustimo. Ko smo šli v sosvet, smo jasno povedali, da manjšinske zakonodaje iz leta 1976 ne priznavamo in to je zvezna vlada vzela na znanje. Iluzija je, da bodo podpisnice državne pogodbe zaradi naše manjšine stopile Avstriji na prste. Na volitvah 12. marca prihodnje leto bo naš svet na strani zelenih. Sicer pa mislim, da bomo morali slejkoprej razmišljati o naši enotni organizaciji. Konkurenca bi odpadla in ljudje bi se odločali c politiki. Našim ljudem moramo povedati, da imajo Slovenci na Koroškem perspektivo." Dr. MARJAN STURM: "Razhajanja med nami so problem opredeljevanja za koncept. Naša zaskrbljenost je zaradi pristanka na zakon, ki ga je dal Smolle v parlamentu. S tem je onemogočen vpliv demokratični javnosti, da karkoli kritičnega reče o zakonu. Demokratičnega gibanja ni več, vladne obljube pa so minimalne. Grilc se moti, ko trdi, da avstrijska vlada nima več asimilacijskih teženj. To je zmota. Zakaj je potem parlament sprejel ločitveni zakon? Če je akcija Zveze slovenskih organizacij napačna, bomo odstopili. Enotna organizacija je demagogija. V sosvet bomo šli, ko bo vlada izpolnila obljube. Narodni svet za mnenje ni vprašal vseh Slovencev in skuša /.manipulirati manjšino." CVETKA SELSEK: "Sosvet je treba sprejeti in iz njega iztržiti čim več. Saj se iz njega lahko tudi z veliko hrupa izstopi. Smolletu je treba omogočiti delo in vpliv. Zvezni kancler ni proti manjšinam. Obljubil je pomoč. Vlada namerava pomagati dvojezičnim vrtcem in prav vrtci so za Slovence pomembni. Da je Avstrija pripravljena sodelovati, kaže tudi to, da je pristala na ustanovitev skupne komisije za ocenjevanje uresničevanja 7. člena državne pogodbe. Slovenski politiki na Koroškem naj se dvignejo nad razprtije, ker bodo te dolgoročno škodovale." Slovenija ne more razsojati Zavračamo sodbe, da je bil matični narod ob sprejetju ločevalnega zakona neodločen, so dejali na seji predsedstva republiške konference SZDL. Ločevalni zakon smo obsodili na seji predsedstva že dan po sprejemu v avstrijskem zveznem parlamentu. Prav tako pa tudi ne pristajamo na pobude, da naj bo Slovenija razsodnik, katera od organizacij ima prav. To je do narodnostne skupnosti škodljivo, podcenjujoče, izraz nezaupanja. Predsednik republiške konference SZDL Jože Smole je posebej poudaril, da bomo uporabili vsa dovoljena sredstva za pomoč Slovencem v Avstriji. Ne bomo razsojali, saj je narodnostna skupnost samostojni subjekt. Dolžni smo ji pomagati, ne pa se neposredno vmešavati. Pravico imamo svetovati, predlagati, naša želja pa je, da bi organizaciji dosegli večjo enotnost kljub sicer normalnim razlikam. Vključevanje Jugoslavije v evropske in svetovne tokove je korist za narodnostno skupnost in tudi v tem vidi matični narod pomembno pomoč narodnostni skupnosti na Koroškem. Na enakih izhodiščih bomo gradili tudi odnos do naših manjšin v drugih sosednjih državah, kjer živijo Slovenci: v Italiji in na Madžarskem. J. Košnjek Predsedstvo republiške konference SZDL o socialni varnosti Razvoja ni mogoče graditi na plečih družbenega standarda Ljubljana, 6. decembra - Stopnjevane gospodarske težave so krive, da se socialni položaj ljudi nezadržno slabša. Dohodkovno oslabljeno gospodarstvo tudi ne more več vzdrževati dosedanjega socialnega sistema, ki naj bi blažil gmotni položaj tistega dela prebivalstva, ki mu gre najslabše. Socialno ogroženih je vse več, družine so gmotno prizadete celo do te mere, da s povprečnima pkla-čama dveh zaposlenih ne morejo več zagotoviti niti minimalnega življenjskega standarda. Uvodničar k nekaterim vprašanjem socialne varnosti v Sloveniji, ki jih je danes načelo predsedstvo RK SZDL, Željko Cigler, je govoril kar od 60 odstotkih zaposlenih v Sloveniji, ki se morajo preživljati s povprečnimi plačami ali manj. Ob ugotovitvi, da torej domala dve tretjini zaposlenih s svojim delom ne zmore zagotoviti socialne varnosti sebi in nepreskrbljenim članom družine, se rušijo miti o naši aktivni socialni politiki. V gospodarski krizi se je zamajal tudi nekdanji koncept države blagostanja. Danes namreč z manjšim družbenim proizvodom zmanjkuje denarja tudi zdravstvu, šolstvu, otroškemu varstvu, za socialne pomoči in druge dejavnosti družbenega standarda, ki smo jih nekdaj razumeli kot samoumeven del »socialističnega paradiža«. Zaustavlja se zaposlovanje, kar obeta ob vse daljši vrsti čakajočih na prvo zaposlitev in napovedane ekonomske in tehnološke presežke delavcev kmalu postati težak ekonomski in socialni problem. Hitro, enkrat hitreje od realnih plač, pada vrednost socialnovarstvenim prejemkom, na eni strani zaradi obubožanega gospdarstva, na drugi pa zaradi dodatnega zakonskega omejevanja te »porabe« občinam zmanjkuje denarja za zagotovljene socialne programe. Lani je 14 odstotkov ljudi v Sloveniji dobivalo socialnovarstvene pomoči, upoštevaje še druge nesistemske socialne vire pa kar vsak peti prebivalec naše republike. Mnogi kljub težkemu položaju niti ne zaprosijo za pomoč. Le še desetina si je sposobna sama rešiti stanovanjske razmere. Stroški za otroško varstvo, za šolske malice, za plačevanje socialnih zavodov tako hitro rastejo, da jih družbene pomoči ne morejo več dohajati. Iz realno vse nižjih plač pa je treba zadnje leto plačevati več in več storitev, pomislimo le na visoke zdravstvene participacije. Zlasti težko je v teh razmerah številčnejšim družinam, upokojencem z nizkimi prejemki in mladim, ki se jim je v krizi vse teže osamosvojiti od staršev, saj se, kar se tiče stanovanj, znajdejo dobesedno pred zaprtimi vrati, enako pa velja tudi za možnost njihove zaposlitve, čeravno se lahko ponašajo z izobrazbo, z znanjem, tem družbenim kapitalom, na katerega na vse kriplje prisegamo. Prizadevanja, da bi gospodarstvu pomagali na trdnejše noge, so se odgovorni lotili predvsem na račun družbenega in osebnega standarda. Jasno je, da je ob gospodarski reformi treba izpeljati tu- Število začasno prijavljenih se ne di socialno, da se dejavnosti družbenega standarda ne bodo mogle izogniti racionalizaciji, toda možnosti za omejevanje osebne in skupne porabe so tako rekoč že radikalno izkoriščene. Razvojne bitke na plečih družbenih dejavnosti in sociale nima smisla bojevati, je poudaril Željko Cigler, saj so viri inflacije, preobremenjenega in neučinkovi' tega gospodarstva ter blokiranega razvoja drugje. Opozoril je na položaj Narodne banke Jugoslavije in sivo emisijo, nenasitni proračun, klirinški izvoz in kompleksen sistem javnih financ. Veliko dajemo za JLA, za gospodarsko infrastrukturo, plačujemo visoke davke in uvozne dajatve, hkrati pa si-romašimo družbene dejavnosti, ki še zdaleč niso tako požrešni kot ti finančno nenasitni mastodonti. Te ugotovitve niso nič novega, saj se zadnje leto nenehno pogovarjamo v istem tonu. Prav pa je, kot je poudaril tudi Željko Cigler, da vse to znova pretresemo ob novem interventnem zakonu, ki za prihodnje leto spet napoveduje omejevanje denarja za družbene dejavnosti in socialo. Razpravljalci so se strnjali, da bo gospodarska reforma terjala spremembe tudi v socialni politiki. Janez Malačič je dejal, da bo treba tudi na tem področju spremeniti miselnost v duhu tržnega gospodarjenja, češ da je vsakdo sam dolžan skrbeti za svoj socialni blagor in da je tako kot drugod v svetu (tudi bogatejšim) tudi pri nas čas za racionalizacijo v sistemu socialne varnosti. Geza Bačič je opozoril pred nerazumnim omejevanjem skupne porabe, ker da s tem postavljamo na kocko zdravje, znanje, vzgojo, namesto tega naj bi mislili na omejitve v splošni porabi, medtem ko se je Tone Partljič pridu-šal, da je v zvezi z zdravstvom, šolstvom, kulturo nesmiselno govoriti o porabi, saj gre prei za druž; ■ beno naložbo. Peter Novak je poudaril, da gre pri socialni varnosti izhajati iz načela »delo za vsakogar«, socialne programe pa naravnati po ekonomskih možnostih. Jože Stegne je govoril o prizadevanjih sindikata po uveljavitvi najnižjega OD, ki ni pritisk na uravnilovko, temveč zaščita minimalnega standarda delavcev. Bilo je tudi nekaj docela konkretnih predlogov, tako je Viktor Žakelj predlagal temeljit pretres vsebine in sistema socialne varnosti, uveljavijo naj se ekonomske stanarine, odkupijo solidarnostna stanovanja, v prid povečanja natalitete Slovencev pa je predlagal, naj bi vsakemu tretjemu in naslednjemu otroku v slovenski družini pomagali z brezplačnim vrtcem in šolanjem. Tudi VojanRus je imel konkreten predlog, in sicer naj bi osnovali nekakšen sklad za pomoč mladim družinam, ki jim je ta čas še posebej težko. Tokratna seja predsedstva RK SZDL v večurni razpravi ni odkrila poti, ki vodi iz ugotovljene socialne stiske. Izvršilnemu odboru predsedstva in svetu za zdravstveno in socialno varstvo pa je naložila, naj strnita konkretne pripombe in predlagata, kaj storiti. Tarnamo namreč že leto dni. D. Z. Žlebir zmanjšuje Jesenice so pribežališče nezaposlenih Jesenice, 8. decembra - Na Jesenicah ugotavljajo, da v občino še vedno prihajajo nezaposleni iz drugih republik, ki stanujejo pri znancih in delajo v sosednji občini. Obupne stanovanjske razmere sezonskih delavcev. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so med drugim razpravljali tudi o gibanju prebivalstva v jeseniški občini. Na Jesenicah je danes 32.000 prebivalcev, v letošnjih desetih mesecih pa se je doselilo v občino 400 ljudi in odselilo 371 ljudi, tako da znaša selitveni prirast 33 oseb. V zadnjih letih narašča število občanov, ki so stari od 60 do 80 let in starih več kot 80 let. Po narodnostni strukturi je največ Slovencev, 2.400 se jih narodnostno ni opredelilo in se štejejo torej za Jugoslovane, 1.700 je Muslimanov, 1.700 je Srbov in 1.000 Hrvatov. V občini ugotavljajo, da se selitveni prirast zmanjšuje zaradi načrt- nejšega zaposlovanju v občini in manjših zahtev po nekvalificiranih delavcih. Na Jesenicah tudi hudo primanjkuje stanovanj, zato je vedno več podstanovanjskih razmerij. Tudi zato se po drugi strani mladi strokovnjaki odseljujejo v Ljubljano, iz Jesenic pa se v druge republike zaradi davčnih olajšav selijo samostojni obrtniki - avtoprevozniki. Še vedno pa se dogaja, da delavci iz drugih republik prihajajo na Jesenice, prijavijo svoje stalno bivališče pri znancih, upajoč, da bodo tako lažje dobili zaposlitev. Med 2.500 začasno prijavljenimi osebami je tretjina gradbenih delavcev iz samskih domov, sledijo zaposleni na gradbišču karavanskoga predora, sezonski delavci v gostinstvu. Čeprav jeseniška podjetja malo zaposlujejo, se število začasno prijavljenih ni zmanjšalo, saj se nekvalificirani delavci z Jesenic zaposlujejo v Radovljici, v Kranju ali v Tržiču. Sosednje občine jim nudijo le delo, stanujejo pa pri znancih na Jesenicah, kjer morajo tudi reševati njihove socialne in stanovanjske probleme-Tako postajajo Jesenice pribežališče brezdomcev in brezposelnihi kar ugotavljajo tudi po številnih akcijah Postaje milice, ki redno odkriva »črna« prenočišča in nove in nove stanovanjske provizorije ter stanodajalce, ki oderuško nudijo priložnostnim delavcem povsem neustrezne stanovanjske prostore. D. Sedej Pet« hi i Kra *drž kič teke "loj )eix več "loč sdrš ski na , 253' Het več, dne 35-1, ^an jič s Francem Belčičem. Pozornost zbujajo včasih prav ^smiselni selitveni tokovi ■Jeencev po Gorenjski. Primer: v jjj^žboslovno-jezikovni prolom na Jesenice in v Škofjo 7°ko se vozi več učencev iz radovljiške oziroma kranjske ob-jjue, kot je v njih domačinov. |je bi bilo preprosteje preseliti Pr°g'ram? *S stališča kratkih razdalj PM enim in drugim krajem \?žnje ne bi smele biti problem. .lyljenje in podatki pa pravijo rugače. Deset, dvajset, v skrajnih primeru trideset kilome-°v vožnje v mnogih primerih ^telita pri poklicni odločitvi no-*nje nagnjenje in sposobnosti §5?nca- Pretirana privrženost j ^m v domačem kraju pa sproti i5e drug problem, namreč ne-s^klajenost med pridobljenimi ..rokovnimi znanji bodočih diamantov in potrebami njihova domačega gospodarstva. Primer: kar 163 osmošolcev iz škofjeloške občine je v družboslovno jezikovnem programu, le 60 se jih vozi v Kranj v naravoslovno-matematičnega, 37 v pedagoškega in 18 v računalniškega. Nesorazmerje je očitno, prisotno v različnih oblikah v vseh občinah. Ker otrok in staršev ni mogoče prepričati, da bi se raje vozili drugam, ni odveč razmišljati o možnostih približanja posameznih programov, vendar le, če je zagotovljena kakovost vzgojnoizobraževalnega dela in ekonomičnost. V tem primeru pa bi za program, ki se iz enega kraja seli v drugega, morali najti nadomestilo v drugem programu, saj bi.le tako dosegli želeno ravnovesje. Če bi, recimo, škofjeloška šola del družboslovno-je-zikovnega programa oddala v Kranj, bi ji kranjska šola "vrnila" z oddelki naravoslovno-matematičnega programa.« Ravnatelj kranjske "gimnazije" Valentin Pivk prav z vidika selitev kot ovire govori o morebitni ustreznosti oblikovanja enotne splošne srednje šole v prvih dveh ali treh letih, ki bi bila zlasti dobrodošla v manjših krajih. Kaj o tem menite vi? »Glede na interesno naravnanost učencev se mi ne zdi smiselno spajanje družboslovno-je-zikovnega in naravoslovno-matematičnega programa. Morda bi z manj škode spojili družboslovno-jezikovni in pedagoški program, čeprav so tudi tu stališča strokovnjakov zelo različna. Mnogi so prepričani, da je treba bodočega učitelja pripravljati na zahtevno poslanstvo že od prvega letnika srednje šole naprej in ne šele na univerzi. Sam o tem nimam izdelanega mnenja.« V vseh "gimnazijskih" programih, razen v računalništvu, dekleta krepko prevladujejo nad fanti; v pedagoškem jih je 92 odstotkov, v družboslovno-je-zikovnem 86 odstotkov, v nara-voslovno-matematičnem 58. Kako gledate na feminizacijo v šoli in kasneje, na delu? »Pretirana feminizacija v kateremkoli poklicu ni dobra. Zakaj ne, je težko odgovoriti, tak je splošni človeški občutek. Mislim, da se bodo tudi v prihodnosti predvsem zaradi bioloških razlik obdržali pretežno moški in pretežno ženski poklici. Zato smo že presegli naziranje, da bi skušali nekatere poklice nasilno spolno pomešati. Feminizacija v "gimnazijskih" programih ima svoj odgovor; nekatere tehnične stroke z velikimi kadrovskimi potrebami posrkajo večino fantov, ki jih za druga področja po- tem preprosto zmanjka. Zlasti za dekleta, ki v osnovni šoli kažejo višjo stopnjo znanja, sposobnosti in ambicioznosti, ni prav veliko možnosti. Izbirajo predvsem med pedagoškim in družboslovno-jezikovnim programom pa morda še poslovno-finančnim, iz katerih je zanje najbolj sprejemljiv prehod v visoko šolstvo. Na sploh velja, da so ravno "gimnazijski" programi najzanesljivejši most do univerze, da so dejansko pripravljalni-ce za študij.« To je zlasti za Gorenjsko izjemno pomembno, saj se ne moremo pohvaliti, da smo posebej izobraženi ljudje. Po zadnjih uradnih podatkih s konca leta 1986 je bilo v gorenjskem združenem delu zaposlenih 8005 delavcev z višjo in visoko izobrazbo. V deležu to pomeni le 9,7 odstotka, medtem ko je slovensko povprečje bilo 11,4 odstotka, čeprav število rednih študentov in diplomantov na Gorenjskem zadnja leta vztrajno narašča, ljudi v "belih haljah" očitno še lep čas ne bo dovolj? »Res je. Če bi se Gorenjska hotela vsaj izenačiti z republiškim deležem, bi morala zaposliti 494 delavcev z višjo in kar 917 delavcev z visoko izobrazbo. Glede na povprečni letni priliv 500 diplomantov zaostanek ocenjujem od dvainpol do treh let. Razen zaostanka za republiko je zanimiv tudi izobrazbeni razko- rak med dejansko in zahtevano, izobrazbo. Kot rečeno, je bilo na Gorenjskem 8005 delavcev z višjo in visoko izobrazbo, vendar pa je na delovnih mestih, ki so tako izobrazbo zahtevala po sistemizaciji, 11.440 delavcev. Če tudi ta korak izmerimo v letih, bi za izravnavo s slovenskim deležem potrebovali skoraj sedem generacij gorenjskih diplomantov.« Imate morda podatek o številu diplomantov, ki čakajo na prvo zaposlitev in o "neustrezno" zaposlenih diplomantih? »Pri pojmu (ne)ustrezne zaposlenosti gre za dva vidika: prvič, ali diplomant dobi delo, ki ustreza njegovi izobrazbi in, drugič, ali na svojem delovnem mestu lahko izkorišča pridobljena znanja. Teh analiz žal nimamo, na ravni republike in države jih opravlja Gospodarska zbornica. Obseg brezposlenosti pa je pri diplomantih na splošno nižji kot pri drugih izobrazbenih stopnjah, torej imajo ljudje z višjo in visoko izobrazbo večje zaposlitvene možnosti. Seveda pa tudi tu nastajajo vrzeli, ko so potrebe večje od priliva iz šol in narobe. Zaenkrat še ni treba skrbeti, bojim pa se, da bodo s splošno rastočo brezposelnostjo prišli slabši časi tudi za diplomante predvsem s tako imenovanih sufici-tarnih področij, ki jih je doslej žejno združeno delo brez posebnih problemov vsrkalo.« H. Jelovčan (^mm^m^oLAS 10. stran Pred novo smučarsko sezono: Urban Stoja-novič iz SK Triglav Dober v vseh štirih disciplinah Kranj, 7. decembra — Medtem ko reprezentanci že tekmujejo v svetovnem, evropskem pokalu in FIS tekmah, ostali čakajo na sneg. Trenirajo in vadijo na tistih smučiščih, na katerih so take snežne razmere, da je mogoč trening v vseh štirih alpskih disciplinah. Med temi so tudi alpinci SK Triglav iz Kranja. V ekipi je tudi mladinski državni reprezentant Urban Stojanovič. Moška A alpska reprezentanca ni imela uspeha na prvem slalomu za svetovni pokal. Slabo so se izkazali in že po prvi vožnji so odpotovali domov. Ostali, ki trenirajo po klubih, pa se pehajo za smučišči, ki imajo lvsaj toliko snega, da je na njem moč trenirati. Med njimi je tudi petnajstletni dijak drugega letnika Srednje šole Borisa Ziherla v Škofji Loki, družbeno jezikovna smer, Urban Stojanovič, član SK Triglava iz Kranja. Je tudi državni reprezentant pri mlajših mladincih. »Smučarijo sem se spoznal pri šestih letih. Šel sem po stopinjah svojega dve leti starejšega brata Grega. Začel sem kot ciciban pri smučarskem klubu Triglav v Kranju. Bilo je več trenerjev, ki so me vzgajali za veščega alpskega smučarja. Nato me je pod svoje okrilje vzel S'ivko Zupane, ki mi je dal največjo osnovo za vzpon med tekmovalce. Sedaj me ima na skrbi Dare Štular. Sem reprezentant pri mlajših mladincih, katerih priprave vodi Jenko. Položaj v tem letu pri vseh mlajših reprezentancah je pač tak, da po želji SZ Slovenije, treniramo v klubih. Prav naš klub SK Triglav je tisti, ki mi je za letošnjo sezono dal res pravi pristop za kvalitetne priprave. In Dare Štular je tisti, ki nam je dal vse pogoje za intenzivno vadbo pred sezono.« Kakšni so bili tvoji uspehi doslej? »Na neuradnem svetovnem prvenstvu za pionirje v pokalu To-polino sem bil tretji v slalomu. To je bilo enkratno mesto. Na mednarodnih tekmah pionirjev v Richy in Vratni v ČSSR sem dvakrat zapored zmagal v veleslalomu. Na pokalu Loka sem bil enkrat drugi v slalomu in enkrat četrti v veleslalomu. V sezoni 1987-88 sem dosejgel največji uspeh v pokalu Coca Cole. Bil sem skupni zmagovalec in bil v ospredju v vseh štirih disciplinah. Na državnem prvenstvu sem bil drugi v veleslalomu. In kaj za letošnjo sezono? »Težko bo, saj sem prvo sezono med mlajšimi mladinci. Prav ta ekipa je močna. Začeti bo treba spet od samega začetka. Izboljšati bo treba startne pozicije in seveda čimbolje izboljševati FIS točke. Pričakujem, da bom dobro uvrščen na državnem in republiškem prvenstvu za to kategorijo in tudi v pokalu Coca Cole. Vozim vse štiri alpske discipline in pri teh mi je najbolj pri srcu veleslalom. Upajmo, da mi bo dobro šlo v vseh disciplinah.« D. Humer Perspektivne mlade jeseniške judoistke Jesenice, decembra — Pri TVD Partizan Jesenice že vrsto let uspešno deluje judo sekcija. Tekmovalci in tekmovalke dosegajo lepe uspehe na republiških in državnih prvenstvih ter na domačih in mednarodnih turnirjih. Čeprav je ta šport v železarskem mestu kar precej zapostavljen, pa se najbolj vztrajni entuziasti pod vodstvom Braneta Dvoršaka trudijo, da bi še bolj dvignili kvaliteto juda. V zadnjem obdobju imajo predvsem nekaj perspektivnih mladih tekmovalk, med katerimi je najboljša Tanja Makuc. Prav razvoju ženskega juda želijo v prihodnje dati še večji poudarek, seveda, če bo več razumevanja odgovornih, predvsem pa več posluha pri zagotavljanju denarja. Svoje sposobnosti bodo mlade jeseniške tekmovalke lahko pokazale že na finalu ekipnega turnirja Pokala Bratstva in enotnosti, ki bo v petek, 9. in soboto, 10. decembra, v Sarajevu. Jeseničanke so bile v svoji kategoriji najboljše in bodo zastopale Slovenijo na tem pokalu. V jeseniški ekipi sta najboljši tekmovalki Tanja Makuc in Slobodanka Matarugič, ker pa želijo Jeseničani v Sarajevu doseči kar najboljši ekipni uspeh in sami nimajo dovolj kvalitetnih igralk, bosta ekipo okrepili še tekmovalki iz Slovenj Gradca in Samobora. Na Jesenicah niso računali, da se bodo uvrstili na omenjeni turnir v Sarajevu in seveda za to nimajo planiranih sredstev. Predstavniki judo sekcije pričakujejo, da jim bodo pomagali v delovnih kolektivih, in omogočili nastop na tem pomembnem pokalnem tekmovanju. J. Rabič Zanimiva ponudba ZTKO Kranj Kranj, 7. decembra - Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine prireja tudi to zimo na Pokljuki začetne in nadaljevalne tečaje alpskega smučanja in teka na smučeh za otroke in odrasle. Glavni namen tečajev je izpopolnjevanje v smučarskih veščinah, odprava treme in negotovosti, spoznati pravilno uporabo in vzdrževanje opreme, razen tega pa en teden preživeti z ljudmi, ki radi pojejo, plešejo, se smejijo in veselijo, kot prijatelji pa tudi poslovijo, kot pravijo organizatorji. Cena tečaja za alpsko smučanje bo za odrasle 530 in za otroke do 10 let 400 tisoč dinarjev, kolikor stane tudi tekaški tečaj. V ceni je upoštevanih 24 ur smučanja, penzion, turistična taksa, zavarovanje in organizacijski stroški. Prijave z vplačilom 200.000 dinarjev akontacije je treba nakazati s poštno nakaznico na naslov Zveza telesnokulturnih organizacij Kranj, Partizanska 37, 64000 Kranj ali na žiro račun 515000 - 678 - 82913 s pripisom Za smučarski tečaj. Organizirana bosta dva tečaja: med 29. januarjem in 4. februarjem prihodnje leto in med 5. in 11. februarjem prihodnje leto. Podrobnejša pojasnila daje Marjan Lampret na ZTKO Kranj, telefona 21 - 176 ali 21 - 235. Prijavo lahko prekličete še do 15. januarja, vendar organizator obdrži 40 tisoč dinarjev, če tečajnik ne dobi zamenjave. ZTKO Kranj tudi organizira smučarski dopust na Pokljuki po ugodnih cenah, s tem, da imajo otroci do 10 let 30 odstotkov popusta. Polni penzion v Šport hotelu na Pokljuki stane med 15. decembrom in 31. decembrom in med 3. in 13. januarjem 65.000 dinarjev, po tem terminu pa 72.000 dinarjev. Tudi za dopust na Pokljuki dajejo pojasnila na ZTKO Kranj (Marjan Lampret ali Borut Far-čnik). J. Košnjek Šah Ifet Bender zmagovalec Kranj, 7. decembra — Športno društvo krajevne skupnosti Zlato polje je organiziralo klubsko prvenstvo v šahu. Na tem turnirju je nastopilo šestnajst igralcev. Po zanimivih borbah je zmagal Ifet Bender, drugi je bil Milo-rad Bulatovič, tretji Alojz Deželak, četrti Alfons Medved in peti Milan Golja. _,_ -dh ureja JOŽE KOŠNJEK Petek. 9. decembra 1« O košarkarski pionirski šoli v Škofji Loki govori Lojze Milosavljevič Le doma vzgojeni tekmovalci bodo steber bodočih ekip Škofja Loka, 7. decembra — Le doma vzgojeni tekmovalni rod bo lahko porok vseh tistih športnih društev, ki računajo, da bodo ti športniki nadomestili, ki nastajajo po odhodu starejših športnikov. S takim načinom dela nadaljujejo tradicijo košarke pri košarkarskem klubu Odeja v Škofji Loki. Kakšna je pionirska šola na OŠ Cvetko Golar na Trati nam je povedal trener te šole Lojze Milosavljevič. Škofja Loka ima že desetletja pri dekletih in fantih dobre košarkarske ekipe. Vedno so to ekipe, v katerih igrajo doma vzgojeni igralci in igralke. Taka tradicija se v Loki nadaljuje, saj imajo člansko žensko vrsto, ki tvori vrh slovenske ženske košarke. Nič dosti slabši niso fantje. A tokrat smo se o košarki in košarkarski pionirski šoli pogovarjali s trenerjem te šole Lojzetom Milosavljevičem. Ta pionirska košarkarska šola dobro dela na osnovni šoli Cvetko Golar na Trati. Kaj naj bi dala pionirska šola loški košarki? »V tem letu sem prevzel tre- nersko delo s košarkarsko šolo za pionirke na OŠ Cvetko Golar na Trati. Le s tako šolo bomo vzgojili domače košarkarice, ki bodo lahko postale steber naših ekip. Še posbej, ko bodo iz članskih vrst odhajale že starejše igralke. In prav v tej šoli vzgajamo novo dobro generacijo mladega rodu za žensko košarko v Loki. Seveda je tu vsa pomoč celotne šole in seveda tudi profesorja telesne vzgoje na tej šoli, Janeza Dolinarja. Obenem Janez Dolinar na šoli vodi tudi košarkarsko šolo na Trati za pionirje. Osnovna selekcija pionirk, ki jo vodi bivša igralka Odeje, Jasna Hartman, so učenke od Smučarski skakalci za pokal Cockte Primož Kopač navdušil v Planici Planica, 7. decembra — V novo tekmovalno sezono 1988-89 so v nedeljo na 90-metrski skakalnici v Planici startali smučarski skakalci za pokal Cockte. Razen tistih, ki so na turneji v Kanadi in ZDA, so nastopili tudi člani. V konkurenci mladincev je bil v ospredju Žirovec Primož Kopač, ki je z najdaljšim skokom 91,5 m prehitel vse. Izkazal se je tudi član ID Triglav iz Kranja Marjan Kropar, pri člani pa član istega kluba Janez Štirn Rezultati — mladinci — P. Kopač (Alpina) 203,7 (91 5 - 81), 2. Kropar (ID Triglav) 190,8 (89 - 79), 3. Petek (Partizan - Žirovnica), 182,0 (84 - 75), 4. Janus 178,4 (84 - 72), 5. Rogelj (oba Elektrotehna Ilirija) 174,9 (83,5 - 75), 6. A. Kopač (Alpina) 174,9 (84,5 - 74), 7. Knafelj 169,0 (80,5 - 76), 8. Triplat (oba ID Triglav) 163,1 (79 - 70,5), 9. Pušnik (Titovo Velenje) 161,6 (80 - 69,5), 10. Globočnik (ID Triglav) 159,0 (76 -73); ekipno — 1. Iskra Delta Triglav 43, 2. Alpina (Žiri) 40, 3. Elektrotehna Ilirija (Ljubljana) 28, 4. Partizan - Žirovnica 15, 5. Titovo Velenje 12; člani - 1. Štirn (ID Triglav) 198,0 (88,5 - 80,5), 2. Pinzani (Italija) 189,4 (84 - 79,5), 3. Dolar (ID Triglav) 189,2 (86,5 - 76), 4. R. Kopač (Alpina) 178,8 (85,5 - 75), 5. Zupanič (JLA) 154,2 (78 - 65,5), 6. Melin (ID Triglav) 153,9 (74 - 72). -dh Smučarski skoki Prvi skoki na Gorenji Savi Kranj, 4. decembra — Dokaj ugodne snežne razmere v zadnjem tednu novembra so kranjski smučarski skakalci izkoristili za prvi večji trening na snegu. S pomočjo snežnega topa so usposobili kar štiri skakalnice, tako da so imeli med novembrskimi prazniki zelo uspel « trening za večino selekcij. Ob zaključku pa so imeli že prvo tekmovanje za občinsko prvenstvo. . Vrstni red: mlajši pionirji A: 1. Bertoncelj, 2. G. Eržen, 3. Blažim, j 4. Žvikart, 5. Vertnik, ml. pionirji B: 1. I. Cuznar, 2. Zarnik, 3. E. Er-i žen, 4. Janežič, 5. Zabret, mlajši pionirji C-l. A. Cuznar, 2. Keršpret, 3. Delavec, 4. Hrovat, 5. Kordež začetniki: 1. Ferjan, 2. K. Janežič, 3. Hribar, 4. Mlakar, 5. Dobravec, predšolski: 1. Drinovec, 2. Režen. Osemindvajseti pokal Vitranca V Podkorenu lahko tudi tri tekme Ljubljana, 7. decembra — Franci Brelih, Vojteh Budinek, Peter Lakota, Jože Resman in Miran Šterban so na tiskovni konferenci v RIO v Ljubljani dejali: »Vitrancu in Podkorenu se obetajo tri tekme za moški alpski svetovni pokal. Ker je dokaj mrzlo vreme, bodo proge za petkovo in sobotno ter nedeljsko tekmo nared. V petek bo veleslalom, v soboto slalom in v nedeljo še kombinacijski slalom iz St. Antona, kjer naj bi bila prej dva smuka, zaradi odpadlega v Val d' Iseru. Odločitev o tretjem slalomu bo padla v soboto. Za letošnji svetovni moški pokal se Kranjsko-gorci otepajo s snegom. Naravnega ni. Vendar so Kranjskogorci in smučarji ASK Kranjska gora naredili vse, da so ga v mrzlih nočeh in dnevih naredili s snežnimi topovi. Prav zato ni bojazni, da osemindvajsetega pokala Vitranca, za svetovni alpski pokal moških v veleslalomu in slalomu ne bi bilo. Vprašanje je, ali bo na progi v Podkorenu v nedeljo še en kombinacijski slalom, ki bi štel za točke svetovnega pokala. Organizatorji v St. Antonu v Avstriji bodo pripravili odpadli smuk iz Val' Ise-ra in svoj smuk, slalom pa naj bi bil v Podkorenu. O tem se bodo odločili na sedežu svetovnega pokala v Švici to soboto. Zeleno luč za tretji slalom bo dal Schweingruber. Mednarodna FIS slalomska tekma za pokal Jesenic pa naj bi bila v ponedeljek. Vse informacije so dali na sredini tiskovni konferenci organizatorji: predsednik izvršnega komiteja Franci Brelih, generalni sekretar komiteja Vojteh Budinek, vodja tekmovalnega odbora Peter Lakota, vodja propagandne službe Jože Resman in vodja komisije za marketing Milan Šterban. Kot so povedali, ni bojazni, da tekme v Podkorenu ne bo. Proga za slalom je nared, za veleslalom so vsi pogoji za delo umetnega snega. Na osemindvajsetem pokalu Vitranc, za točke svetovnega pokala, bo nastopilo sedemdeset do osemdeset najboljših alpskih smučarjev iz vsega sveta. V Kranjsko goro se bodo preselili vsi veleslalomisti in slalomisti iz Madonne di Campiglia in smukači iz St. Antona. Tako naj bi bil petkov veleslalom, proga je daljša za sedem do osem sekund, je dejal Peter Lakota. Prvi start naj bi bil ob 10. uri, drugi pa ob 13. Za sobotni slalom je prvi start predviden ob 10. m-i, drugi pa ob 12.30. Če bo v nedeljo še tretji, bo enak čas obeh startov. Cehe vstopnic in za parkiranje za oba dneva je 5.000, za otroke pa 3.000. Za parkiranje je cena kartončka za osebni avto 2.000,- za avtobuse pa 20.000 dinarjev. Tekma svetovnega pokala za moške v smučarskih tekih na 30 km v prosti tehniki naj bi bila v Bohinjski Bistrici v sredo. Ker tu ni snega, se Bohinjci trudijo, da bi usposobili rezervno progo na Voglu. Ali tekma bo ali ne, bo odločeno v četrtek. Ta odgovor bo dal FIS delegat Avstrijec Hans Stattman. « D. Humer POKAL VITRANC' FIS 89 SVETOVNI POKAL KRANJSKA GORA~ JUGOSLAVIJA prvega do četrtega razreda. V vrsti je šestnajst košarkarskih nadebudnic. Sam imam vrsto mlajših pionirk, v kateri je devetindvajset učenk od petega do osmega razreda. Vodim tudi ekipo starejših pionirk, v kateri so tri iz vrst mlajših pionirk. To so Urša Jelovčan, Vesna Miklavčič in Polona Zupan, pri starejših pionirkah izstopa Mojca Tušek. Starejše pionirke imajo košarkarsko šolo vsak dan, mlajše pionirke imajo vadbo trikrat tedensko, osnovna selekcija -pa dvakrat tedensko. Pri tem je treba omeniti, da imajo veliko trening tekem in močnih pionirskih turnirjev. Le na tak način vse igralke dobijo pravi pristop do same košarkarske igre. To jim tudi daje vso moč pri nadaljevanju svoje košarkarske kariere. Treba bo še veliko dela, da si bomo pridobili igralke, ki bodo koristile in bodo v pomoč v določenem času tudi v ekipi članic. Pri našem delu z vsemi se- lekcijami pionirk nam je v & narno pomoč naš pokrovitelj $ re Berglez, ki ima športno ttff vino v Loki. S plesi na šoli F naše pionirke s tem služijo & narno pomoč za svojo oprernO'1 Kako je z ekipo članic? I »Članice igrajo v prvi repu™ ški ligi in v prvenstvu so doka** le, da sodijo v sam slovenj ženski košarkarski prostor. " na tretjem mestu. Igra je iz.k"' v kolo bolj kakovostna, saj jijj. letošnji sezoni trenira in voj novi trener. To je Igor Dolenc' je izkušeni košarkarski trefl* in bivši igralec moške vrste ^ kainvesta. Velika pridobitev tej ženski ekipi je Olga Balig* Še vedno trenira in igra Na* Trojar, ki ekipi daje moč za if$ in vzgled mlajšim igralkam, tej članski ekipi igra tudi kad^ nja Mateja Kržišnik, ki je W republiška kadetska repreze11 tantka.« D. Huru^ Foto: M. Volčja' OD TEKME DO TEKME 3 Tržiška praznična tekmovanja - Komisija za šport in rekreacijo P^ tržiškem občinskem sindikalnem svetu je v sodelovanju s športnimi 0 ganizacijami in klubi priredila več tekmovanj v počastitev dneva rep"' blike. Nad 80 ekip s skoraj 300 tekmovalci je tekmovalo v namiznem (J nisu, kegljanju, streljanju in šahu. V namiznoteniškem tekmovanju t\ med ženskami zmagala ekipa Peko Obutev II, med moškimi pa reV Orodjarna. V kegljaškem tekmovanju je med ženskami zmagala dM ekipa Peko Obutev I, med moškimi pa prva ekipa Peko Obutev H-. strelskem tekmovanju žensk je zmagalo moštvo Društva upokojence^ tekmovanju strelcev pa ekipa gozdarjev. Na šahovskem tekmovanju^ zmagal Štefan Gubic iz Tokosa pred Petrom Malijem iz Peka Orodja!"1' in Fejzom Feratovičem iz Tokosa. - J. Kikel Vabila, obvestila 1 Sindikalno prvenstvo v kegljanju - Občinski svet Zveze sindikatov in ZTKO Jesenice prirejata v soboto, 10. decembra, ob 8. uri na kegljišču Podmežakla občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju na asfaltu. Za tehnično izvedbo bodo poskrbeli člani Kluba za kegljanje na asfaltu Jesenice. Pod pokroviteljstvom Hladne val jar ne bo v nedeljo, H-decembra, na Jesenicah mednarodni turnir v kegljanju na ledu. Turnir se bo začel ob 7. uri, nastopilo pa bo 26 ekip iz Avstrije in Jugoslavije. Kranj Duplje gosti Ugled Kranj, 7. decembra — Tekmovanje v drugi zvezni ligi se nadaljuje. Iz kola v kolo se pri vseh ekipah vrstijo porazi in zmage. Med njimi je tudi ekipa rokometašic Kranja Dupelj-Doživele so že nekaj porazov, a to jim daje novo voljo do zmage. To soboto v dvorani na Planini ob 17. uri gostijo ekipo Ugleda iz Sremske Mitrovice. Rokometašice Kranj Dupelj bodo napele vse sile, da bi znova osvojile novi prvenstveni točki> zmago! Seveda bo pri njihovi igri potrebna tudi podpora gledalcev, ki jih doslej v dvorani ni bilo malo. In tudi tokrat jih verjetno ne bo! Ob 19. uri bo republiški ligaš Triglav v košarkarski tekmi gostil ekipo Postojne. -dh Kegljanje__ Triglavani doma gostijo Krško in Slovana Kranj, 7. decembra — Preteklo soboto so startale ženske in moške ekipe v prvi republiški kegljaški ligi. Obe ekipi Tri; glava sta se iz prvega gostovanja vrnili kot zmagovalki. Moški so v Laškem premagali Hmezad, ženske pa v Izoli domačo ekipo. V drugem kolu, v soboto, Triglavani igrajo na domačem kegljišču. Ženska vrsta Triglava ob 14. uri gosti Krško, moška pa ob 16. uri Slovan iz Ljubljane. -dh Ciklokros za nagrado Kranja Kranj, 7. decembra — Kolesarji kljub mrazu in zimskem času ne počivajo. Še posebej ne tisti, ki tekmujejo za svoje klube in reprezentance. V nedeljo je kolesarski klub Sava iz Kranja organiziral medklubsko tekmovanje v ciklo-krosu za nagrado Kranja. Na razgibani progi v Stražišču je nastopilo osemdeset tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov. To zanimivo tekmovanje kljub meglenemu nedeljskemu jutru si je ogledalo nad sto kolesarskih privržencev. Prvi ciklokros v letošnji zimski sezoni je pokazal, da so vsi —.-stilji KK Save duLiio P1*'./ vljeni, saj so osvojili vsa prva ^ sta. j, Vrstni red — pionirji B Marko Rakovec, 2. Robert ^ stane, 3. Sašo Berce (vsi Savj pionirji A — 1. Uroš Kosmač j Bojan Ziherl (oba Sava), 3. 2°r/ Klemenčič (Rog), ml. mladin0' j, 1. Aldo Komar, 2. Tomaž PolJa% 3. Jure Studen (vsi Sava), st. ^ dinci - 1. Franci Pilar, Mir°s'|i Cvijetičanin, 3. Igor Bertof1 „ (vsi Sava), člani — 1. Aleš Pa^L- 2. Aleš Tajhmajster, 3. Marko r lanc (vsi Sava). A >iipr petek, 9. decembra 1988 RAZVEDRILO, 11. stran (mimmmmoiLAs Bikce Ferdinande v naše konzulate Zdaj, ko je s streljaško avstralsko in mafijsko ameriško afero klonila še posvečena in nedotakljiva zunanja politika Jugovine, mora biti tudi najbolj zagrizenemu pluralističnem interes-niku jasno, za kakšne božje voleke so nas imeli. Mislili smo, kako omalovažujemo blagodati bleščečega samoupravnega socializma, kadar smo bojazljivo brkljali za cenenimi artikli po tujih štacunah. Prepričevali so nas, kako blatimo yugo - ugled, kadar se avanturistično potikamo po svetu in ob običajnih po-potniških nevšečnostih nadlegujemo naše vrle konzularne predstavnike - male diplomatske bogove v praviloma najbolj eksluzivnih predelih svetovnih prestolnic. Ti mali bogci so zdaj pokazali, kaj se pravi, če se greš podružbljen.) ali kakšno že zunanjo politiko. Podružbljeno za nas, božje voleke, ki smo upali vsaj to, da nas zunaj reprezentira uglajena in modra diplomacija, ne pa neki svojeglavi sorodniški ljubljenčki naših političnih avtoritet. Nekateri konzularni izbrančki so podružbljenje vzeli dobesedno: po svoje so družabili stvari in ljudi, pa bo, kar že bo in dokler bo. Samo molimo lahko, da veseljaški in boemski Bijedičev sorodnik v Chicagu ni kriv in bo po možnosti samo izgnan kot nezaželen, kot »persona non grata«. Tako se bo lahko vrnil v svoj elegantni beograjski belo - usnjeni kabinet in nostalgično pel. Baje je sijajen pevec in najraje povzdigne tisto »A ja idem dalje u svoj nespokoj..« V ugledni sydneyjski četrti VVoollahrra pa v našem konzulatu niso domovali otožni pevci, ampak divji strelci, ki so ves svet šokirali z odkritjem, da se od avstralskega »lufta« krogle odbijajo in letijo naravnost v ljudske glave. Avstralska vlada inovacije ni priznala, revolveraše gladko izgnala, češ da ima pa ZDAJ YU -ZDRAH ZE RES POLN KUFER. Federalno avstralsko policijo, ki ima EDINA pooblastila, da brani konzulat, so namreč na dan naših konzularnih strelskih vaj povsem zaposlili tisoči avstralskih Makedoncev, ki so nekje drugje divje demonstrirali proti grškemu predsedniku; kar pet dni se ni nihče opravičil staršem na AVSTRALSKIH tleh ranjenega AVSTRALSKEGA dečka. Čeprav je v Avstra liji največ Hrvatov, tudi seveda proustašev, se tja zanalašč ne pošiljajo bolj poučeni konzuli Hrvati... In tako se zgodi, da se je topoumni konzul, povabljen v spodobni hrvaški kulturni klub, gostiteljem na smrt zameril, ko je zanalašč čukal na stolu, ko so vsi vstali in zapeli »Lijepe naše«, češ da je to zanj ustaška himna in pika. Pred kratkim sta se v Melbournu stepla dva naša konzula in smo pretepača kot persone non grata ekspresno dobili nazaj, medtem ko je nekdanji naš konzulček, brž ko se je doma upokojil, gladko EMIGRIRAL nazaj v Sydney. Naših pevcev, strelcev in rokoborcev svet torej ne mara. Mi pa v jok in na luster, da vidimo, kako se bo naprej podružbljala naša diplomacija. Ker v Sydneyju zadnje čase dviga svoje buče tudi pročetni-Ska emigracija, bi bilo dobro, ko bi tja »lifrali« kakšnega izkušenega srbskega mirovnika. Ne bi bilo slabo, ko bi poiskali tistega Prismodeta, ki je bil opažen (in takoj pohojen!) na beograjskem rnitingu, ko je na transparentu nosil svojo fotografijo s podpisom »Ziveo ja!«. Ta v Sydneyju vsaj ne bi streljal; če si je že v Beogradu privoščil tako demokratično provokacijo, bi tudi kot konzul med avstralskimi demonstranti hodil kot bikec Ferdinand in kvečjemu koga ponevedoma pohodil... D. Sedej /O ljubljanska banka GORENJC FORMU NOVA ŠOLSKA HRANILNICA Šestinštiridesetim šolskim hranilnicam, ki delujejo po osnovnih šolah, njihovih podružnicah in tudi srednjih šolah, se je pridružila nova. V petek, 2. decembra, je začela poslovati šolska hranilnica na Osnovni šoli 16. december, v Mojstrani. Pionirji so na ustavnem zboru sklenili: Namen šolske hranilnice je vzgajanje: — k varčnosti — pravilnemu vrednotenju denarja — in solidarnosti do skupnih interesov Želimo jim čim več uspehov pri poslovanju. Temeljna banka Gorenjske Kranj L GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI Lestvico lahko poslušate v sredo, 14. decembra, na valovih Radia Žiri qd 16. do 19. ure. Naša gostja oddaje bo priljubljena pevka Majda Arh. Domača lestvica 1 Agropop - V imenu ljudstva 2. Obvezna smer - Moja Slovenija 3 Majda Arh - Samo spomni se včasih 4. Randes vous - Snopi n g in G raz 5. Zlatko Dobnć - Bay.bay baby 6. Vili Bertok, Don Juan - Marija 7. Bojan Rakovec - Katarina 8. Helena Blagne - Da si moj 9. Tomaž Pengov - Vrnitev 10 Stane Vidmar - Nocoj kozarec draga mi nalij Novi predlog: Novi fosili Sedam dugih godina Tuja lestvica / PRIJAZEN NASMEH gorenjski SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO MOJCA ŠTULAR Lestvico ureja Nataša Bešter 1. Deff Leppard - Love bites 2. V2 - Desire 3. Sabrina - Bovs 4. Bobbv McFerrin - Dont worry, be happy 5. Michael Jackson - Dirtv Diana 6. Eddv Huntington - My day 7. Garbo - Perestroika 8. George Michael - Monkey 9 Black - Vtfonderfull life 10. Pat Benatar - We belong Novi predlog: Kim Wilde - Never trust a stranger Glasovnico izrežite in jo v šestih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. Tokrat je imela srečo pri žrebu Mirjam Kos, Voklo 99, Šenčur 64208. Dobila bo nagrado Radia Žiri. Ta teden pa bo za nagrado poskrbela DO Loka - našemu izžrebancu bo športna prodajalna Loka podarila ADIDAS copate! Pohitite s kupončki! Domača pesem. Tuja pesem.......... Moj naslov............ Novi predlog....... V Kranju, Na skali, tam, kjer je bila še donedavna kemična čistilnica, sta Mojca in Darko Štular pred kakim mesecem dni odprla komisijsko prodajalno. Po Darkovem nadimku nosi ime Sport Štulčy, v njej pa je naprodaj športna oprema. Ta čas je dobiti smuči, pancerje in druge za smučanje potrebne predmete, pač sezoni primerno, malce pa tudi značaju in načinu življenja lastnikov, ki se že vse življenje ubadata s smučarijo. Njuna trgovinica vabi z ličnim pročeljem, mikavno izložbo, prijazno postrežbo in ne nazadnje zmer- ne cene. Zaradi vsega tega lastnikov tudi ni strah konkurence, čeravno njuna komisijska prodajalna ni prva v Kranju, temveč se še z dvema borijo za kupce. »Trudimo se ponujati kupcem tisto, česar drugje ni dobiti,« pravi prijazna Mojca. »Ravnanje po kupčevih željah je sploh naše vodilo. Za začetek smo trgovino napolnili bolj po svoje, najboljši barometer za v prihodnje pa bodo stranke. Razen običajne ponudbe na prodajnih policah nameravamo tem ponujati tudi servisne usluge, ki jih bo opravljal Matjaž Naglic. Tudi tu bi bili radi konkurenčni kot pri blagu. Imamo še kopico zamisli, kaj je kupcem še potrebno, vendar vseh ne bo moč uresničiti na mah. Tako razmišljamo o menjavi staro za novo, pa o izposojevalnici smuči, kar bi bilo dobrodošlo zlasti šolam.« Zdaj v trgovinici, ki je odprta od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, v soboto pa le dopoldne, ponujajo tudi drobne predmete iz YU SKI TEAM Boutiqua, dežnike, kape, nahrbtnike... Ta roba mimogrede poide. Mladi športni navdušenci imajo pač radi kaj eksklu-zivnega, zlasti če jim je s tem tudi prijetno in nevsiljivo postre-ženo, tako kot zna Mojca Štular. D. Ž. Nagradna križanka Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: zdravila, oratorij, ledenica, Ave, SE, Ekar, mis, Asola, enakonočje, Innauer, revolver, kič, tica, Estera, ecarte, Ajas, kar, nariv, brel, st, jd, Tone Svetina, re, Torre, zlo, Nace, Gangtok, Ilin, etiketa, keks, nat, kor. Naša Klavdija je izžrebala: 1. nagrada: Bojan Cuder, Cesta revolucije 7, 64270 Jesenice 2. nagrada: Tomaž Žibert, Kosovelova 4, 64240 Radovljica Tri tretje nagrade: Jože Mrovlje, Tomšičeva 41, 64270 Jesenice, Janez Križnar, Novi svet 8, 64220 Škofja Loka, Zoran Božnar, Šolska 6, 64220 Škofja Loka. Čestitamo! NASA NAGRADNA IGRA Andreja in Gaber na Vogel V prejšnji nagradni igri smo vas spraševali, koliko časa traja zimska smučarska sezona na Voglu. Pravilni odgovor: šest mesecev. Žreb je bil naklonjen Andreji Rajgelj, Vodopivčeva 16, Kranj, ki bo prejela tedensko karto za smučanje na Voglu. Drugo nagrado, dnevno karto pa bo dobil Gaber Kristan, Lipce 3, Blejska Dobrava. Čestitamo! Na svoji zemlji Na Brdu bo letos "gala silvestrovanje" po ceni 250 tisoč dinarjev za osebo. Okoliški kmetje, ki so pred leti z navdušenjem odstopili svoje gozdove za "uresničitev splošnega družbenega interesa", zdaj z navdušenjem zbirajo denar za silvestrovanje in za to, da se bodo ob jutranjem svitu novega leta lahko peljali s sanmi (če bo le sneg) po brdskem pravljičnem svetu. Ob pogledu na srnice, jelenčke, zajčke, jezera, ribnike, potke in brunarice bodo bržčas ganjeni in pBnosni, da se vse to dogaja na njihovi zemlji. AVTOR KRIŽANKE R NOČ AMERIŠKI PEVEC (HAHRV) MADŽ M0Š IME GRADBENI MATERIAL UČENJE P0ŽETA NJIVA PREVARA UKANA OSLOVSKI GLAS KDOR 0D DAJA DELO NA AKORD JUG0SL DIRIGENT (0SKARI OPERNI SPEV OGRAJA IZ MALIH ZAVITIH STEBROV INŠTALA TER ELEK NAPELJAVE IZRASTEK NA GLAVI N0RV Pl SEC(HANSi IT SMUČ SKAKALEC ANTON DERM0TA VEL TEKO ČAV0DA ŽENSKO TEL0V ORODJE ŽUPNIJA 4 RIMSKI KRAU ZNAMKA GOSPOD APARATOV SKUPINA ŽUŽELK SRB REKA, DESNI PRITOK DRINE BLEŠČEČA TKANINA PISATEUICA FERBER SLOV PISATELJ [»BOBRI«; OKRASNA VRTNA CVETICA PRAVO IME IGRALKE ITE RINE DOMOVA NJE MENIHOV SLOV LIT REVIJA P0UE DELEC NEZAK0 NIT LOV NEMŠKI AVTO NAŠ OTOK TOVARNA AVT0M0B V SARAJEVU SPREDNJI DVIGNJE NI DEL SANI EGIPČ BOG SONCA ŠP SLIKAR (SALVAD0RI PREIZKUS ZNANJA NIKOLA TESLA SUROGR DIDAKT PESNIK VRSTA METULJA NEM BESE DICA PRED PRIIMKI RAJK0 RANFL TISKARSKA MREŽA GL MESTO AFRIŠKE DRŽAVE LIBERIJE ŠPANSKO ŽEN IME ANGL DOLŽINA MERA PRVI VELI KI AMER KOMPJUTER NEPOTRJENA TRDITEV IZRAŽA NJEŽAL0 snz JOKOM SIMON JENKO AVSTRIJ' MADŽAR IGRALKA IN PLESALKA IMARIKA) STANKO L0RGER MESTECE PRI ZADRU RAZSTAV NA PLOŠČA ŠAHISTKA KUŠNIR PISEC FLEMING GNOJNO VNETJE NA PRSTU HIMALAJ SKA KOZA MOŠKI PEVSKI GLAS KAJETAN K0VIČ SL KIRURG (BOŽIDAR) LEOPOLD 0T7EL EN0VAL ALKILNI RADIKAL MAJHEN KOLEDAR CANKAR JEV ROMAN SREDSTVO ZA VZHAJA NJE TESTA / ureja DARINKA SEDEj" msmSZSSSBgOLAB 12. stran OBVESTILA, OGLASI Petek, 9. decembra 1988 • • • • • m V blagovnici METALKA v Ljubljani VABLJIVI DECEMBRSKI, PRAZNIČNI POPUSTI! Pri plačilu z gotovino: 30 % NIŽJE CENE, za kolesa, športno konfekcijo, belo tehniko, kuhinjsko in kopalno pohištvo, talne obloge, pletenine Almira 20 % NIŽJE CENE pa za vrsto blaga: od orodja do zlatega in srebrnega nakita, od TV aparatov do smučarskih vlečnic, od svetil in elektromateriala do plute in tapet, od pletenin in volne do solarnih kolektorjev, od keramičnih kaminov in ploščic do igrač in majhnih gospodinjskih aparatov ter drsnih in vrat harmonika Namesto za plačilo z gotovino in popust se lahko odločite za ugodno brezobrestno obročno odplačilo! V okviru svojega prodajnega programa imajo navedeno blago naprodaj pod enakimi pogoji v veleblagovnicah v Mariboru in Kamniku, v prodajnih centrih na Topniški, Ptuju in v Zagrebu ter v Domžalah in Metliki M - KŽK Gorenjske f^jjp TOZD AGROMEHANIKA Kranj - Hrastje 52/a nudi brezobrestni kredit ali popust za traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar TV-420 in TV-523 ter program lastne proizvodnje (škropilno tehniko) Pri nakupu malega traktorja TOMO VINKOVIĆ prihranite 250 starih milijonov. Količine so omejene. Telefoni: Centrala (064) 36-461. 36-751. 36-764, 34-033, 34-034, 34-032. PSC Hrastje (064) 34-035. OSNOVNA ŠOLA J. IN S. MLAKAR ŠENČUR Komisija za delovna razmerja OŠ Janko in Stanko Mlakar Šenčur razpisuje dela in naloge: UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas od 30. 1.1989 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli, imeti morajo višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri. Prijave z dokazili pošljite na komisijo za delovna razmerja v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI Podružnica 51500 KRANJ Objavlja prosta dela in naloge: V PODRUŽNICI KRANJ VODENJE RAZVRŠČANJA NALOGOV PLAČILNEGA PROMETA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: V. st. - ekonomske ali družboslovne smeri 2 leti delovnih izkušenj aktivno znanje slovenskega jezika poskusno delo 2 meseca Delo je izmensko V EKSPOZITURI TRŽIČ ČIŠČENJE PROSTOROV za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom - 4 ure dnevno v popoldanskem času Pogoji: končana osnovna šola poskusno delo 1 mesec Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na kadrovsko službo SDK podružnice 51500 Kranj, Trg revolucije 2, 8 dni po objavi. Socialistična republika Slovenija OBČINA JESENICE Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve Komisija za delovna razmerja upravnih organov občine Jesenice objavlja V Sekretariatu za občo upravo in splošne zadeve občine Jesenice prosta dela in naloge VODJA SLUŽBE AVTOMATSKE OBDELAVE PODATKOV Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja zahtevamo naslednje pogoje: — končana visoka šola za organizacijo dela - smer računalništvo — ali druga visoka šola računalniške smeri — 5 let delovnih izkušenj — aktivno znanje slovenskega jezika. Pričakujemo, da bo kandidat obvladal delo na osebnih računalnikih in da bo dobro poznal računalniško opremo. Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 3 mesečnim poskusnim delom. V Komiteju za gospodarstvo in urejanje prostora prosta dela in naloge REFERENTA ZA ANALIZO TRŽIŠČA, PREKRBO, TURIZEM IN GOSTINSTVO Zahtevani pogoji: — končana višja šola ekonomske usmeritve - 9 mesecev delovnih izkušenj — aktivno znanje slovenskega jezika Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas (za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh pc objavi na naslov: OBČINA JESENICE, Kadrovska služba, Titova 78, Jesenice. CREinfl HOTEL CREINA Kranj vas vabi 16. decembra ob 20. uri v RESTAVRACIJO na večer EVERGREENOV in DRUŽABNIH IGER. POSEBNA PONUDBA IZ IZVOZNEGA PROGRAMA ISKRA VARILNI APARATI za varjenje v zaščiti plina C02 v raznih tipih in izvedbah za V PRODAJALNAH MERKUR t AVTOKLEPARJE • KLJUČAVNIČARJE • MONTERJE CENTRALNIH KURJAV Izkoristite priložnost ugodnega nakupa s plačilom na 5 obrokov brez obresti ali s čeki vnovčljivimi v 5-mesečnem zaporedju 30% polog je prvi obrok • MERKUR-KRANJ tel.: 26-461 • GLOBUS-KRANJ tel.: 24-151 • KAŠMAN-ŠKOFJA LOKA tel.: 620-863 • ŽELEZNINA - RADOVLJICA tel.: 75-672 • KOVINA - LESCE tel.: 75-594 • UNION-JESENICE tel.: 81-985 6°° 4& iS JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, teI.064/631-241 PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Nova Gorica, Celje, Izola, Pula, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Split, Bar, Zagreb, Nova Gradiška, Osijek, Banja Luka, Sarajevo, Čapljina, Stara Pazova, Beograd, Valjevo, Zaječar, Kragujevac, Požarevac, Trstenik, Niš, Skopje, Priština, Peč, Dečani. petek. 9. decembra 1988 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN ^vmPSOOLAfl o o seleče NOVA TELEVIZIJSKA STVARNOST Konsignacijska prodaja: MERKUR Kranj, tel.: (064) 26-461 LESNINA Jesenice, tel.: (064) 81-179 PRIMEX nova gorica p.o. DECEMBRSKE UGODNOSTI NAKUPA V MERKURJEVIH PRODAJALNAH ZAMRZOVALNE SKRINJE LTH OB GOTOVINSKEM NAKUPU 15 % POPUSTA, ALI MOŽNOST NAKUPA NA 5 OBROKOV BREZ OBRESTI. 30 % POLOG JE PRVI OBROK. MOŽNOST PLAČILA TUDI S ČEKI VNOVČLJIVIMIV 5-MESEČNEM ZAPOREDJU. POD ENAKIMI POGOJI LAHKO KUPUJETE TUDI: • električno ročno orodje Iskra in Black & Decker • varilne aparate MIG-MAG Iskra • belo tehniko in male gospodinjske aparate Gorenje • radiatorje Emoterm, emajlirane kopalne kadi, izplakovalne kotličke in kuhinjsko posodo • kolesa Rog OBISK NAŠIH PRODAJALN V DECEMBRU POMENI DOBER NAKUP! MERKUR kranj kovinOtehna :: 1 S BARVNI TV GORENJE za plačilo z gotovino 20 % ceneje ORBITER 865 ■3494.447 IIIH 2.475.560 din ORBITER 354 SD ■3.801.101 uifr 3.041.140 din MARATHON 306 3.351.880 din BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE 20 LET Z ROKO V ROKI Pralni stroji, zamrzovalne skrinje in omare, štedilniki, hladilniki, kotli za centralno ogrevanje, motorne žage in radiatorji 20-25 % POPUSTA PRI GOTOVINSKEM PLAČILU ali 4-6 mesečno brezobrestno potrošniško posojilo. BLAGOVNICA ODPRTA V ČASU NOVOLETNE PRODAJE NON STOP OD 8.-18. ure. PRALNI STROJ GORENJE za plačilo z gotovino 25 % ceneje PS419 ji -4.c77.ooo inrr jI 1.183.244 din •v. NEMOGOČE JE MOGOČE 8785 r3K2R3S&)S9EBGLAS 14. stpan MALI OGLASI, OGLASI Petek, 9. decembra 1988 MALI OGLASI m*27-960 certa HA 16 ____ APARATI STROJI Prodam mizarsko KOMBINIRKO, manjšo. Zg. Duplje 20_ Prodam barvno TV Ei Niš. Gorice 7, Golnik_______ Ugodno prodam 220-litrsko zamrzovalno SKRINJO Ith, malo rabljeno. Ze-bec, M. Pijade 8, Kranj, tel : 27 624 _18615 Prodam transporter za nakladanje krompirja v vrečah in rinfuzo ter avtomatsko TEHTNICO za tehtanje krompirja. Janez Kozina, Cirče 36 18625 Prodam PUHALNIK, star 1 leto in ŠTE DILNIK (2 + 2), kromiran, nov. Tel.: 73-449_ 18664 Prodam nov 50 litrski BOJLER, ležeč, 40 odstotkov ceneje. Tel.: 27-075 _18683 Prodam 17-kubično NAKLADALKO za seno. Černilec, Ul. 26. julija 12, Naklo ._18704 Prodam barvni TV iskra horizont. Tel.: 7GM91 _18714 Prodam barvni TV itt, star 2 leti, ekran 36 cm, za 150 SM. Goran Jordanov, Gubčeva 5, Radovljica 18719 Prodam novo plinsko PEČICO, POSTE-UO, VZMETNICE in nov šivalni STROJ. Tel: 74-078_18731 Prodam TRAKTOR tomo vinkovič 730 TV, 30 KM, letnik 1977. Franc Sodja, Studor 4, Sr. vas v Bohinju, tel.: 76 400, dopoldne_18734 Prodam novo KABINO za traktor IMT 539 Virmaše 33, Škofja Loka 18743 Prodam plinsko PEČ za ogrevanje in električno OMARIC^ za elemente, uro in števec. Cveta Hnoar, C. revolucije 20, Jesenice_18749 Prodam nov brezžični telefonski APA RAT sanvo. Tel : 69-427_18750 Poceni prodam dobro ohranjen ŠTE-DILNIK gorenje (4 + 2). Kern, Zg. Bit nje 263 (za gostilno Strahinc) 18755 Prodam RAČUNALNIK commodore 64. Marko Verbič, Na griču 19, Mlaka _18757 Barvni TV gorenje prodam. Tel.: 25-829, med 19. in 20. uro_18762 Prodam TRAKTOR deutz 40 KS in NA KLADALKO sip 17 Žerovnik, Voglje 53 _18771 Prodam pletilni STROJ pasap domatik s stojalom. Oblak, Zasavska 43/a _ 18772 Malo rabljen mizarski "ponk" ugodno prodam. Tel: 69 264_18776 Prodam ŠTEDI LNIK gorenje na drva, še zapakiran, cena 40 SM. Tel : 68-309 _18779 Prodam sintisajzer vamaha SHS 10 za 800 000 din in casio SK 1 za 500.000 din. Informacije na tel.: 81 504 18799 POMIVALNI STROJ candv, štedilnika, 4 elektrika, 2 plin in 8 litrski pretočni BOJLER, vse dobro ohranjeno, pro dam. Hotemaže 82, tel.: 45 552 18802 Grunding barvni TV, ekran 56 cm, rabljen, ugodno prodam. Tel.: 75-802 _v , , . 18812 Prodam TRAKTOR torpedo deutz 62, 400 delovnih ur. Grad 43, Cerklje 18814 Ugodno prodam OJAČEVALEC hitac-hi HA 3, 90 W sinusov in GRAMOFON jamacha TT 300, letnik 1988. Possnig Peter, Levstikova 1, Kranj 18818 Prodam ELEKTROMOTOR 9 kW. Jereb, Rupa 31, tel.: 27-973 18840 Prodam oljni GORILEC, ekspanzijsko posodo 35 I, obtočno črpalko in radia torje. Tel: 24-301__18846 Prodam OBRAČALNIK maraton 140 B. Te}.: 78-419 18856 Prodam ŠTEDILNIK gorenje 2 plin, 2 elektrika in 4 kW termoakumulacijsko PEČ. Tomazin, Stara Loka 108, tel.: 064/622 517_18861 Prodam 2 TRAKTORJA imt 542 in 539 Tel.: 57 405_18863 Za 50 SM prodam trajnožarečo PEČ, novo Tel:80 785 18869 Prodam stoječo REZALKO za rezanje železnih profilov in ELEKTROMOTOR 0,55 kvV, 2.780 obratov. Brode 18 _18881 Prodam ŠTEDILNIK kiperbusch. Er-že£. Koroška 57, Kranj 18913 Prodam malo rabljeno traktorsko ŠKROPILNICO metalna Maribor in VILIČAR indos 1,5 tone. Strahinj 7, Naklo_18888 Prodam GLASBENI CENTER gorenje Cena 60 SM. Olga Kmetec, C na Belo 20, Kokrica_18889 Barvni TV riz, ekran 63 crn, ugodno prodam. Tel.: 28 855, Vasiljevič 18896 Prodam enofazni dvotarifni električni ŠTEVEC z uro in oljni gorilec nisen. Tel.: 81-292_18900 Ugodno prodam črno-bel TV star 4 leta. Branko Pogačar, Selo 34, Žirovnica, tel.: 80-913_18904 Prodam KOSILNICO figaro s sede žem. Boncelj, Golnik 50, tel.: 46 703 __18905 Poceni prodam RUŽO selektronik. Tel: 51-469 18909 SILVESTROVANJE -živa glasba GOSTILNA LOVEC GORICE, tel.: 46-030 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK gore nje po nizki ceni Tel.: 064/620-116 _18914 Ugodno prodam dvoredni PLETILNI STROJ mio standard, še v garanciji Tel: 21-980 18917 Zelo ugodno prodam PARNI ČISTILEC 100 gradi. Avsec, tel: 45-114 18920 Prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO. Rozman, tel.: 48-761 18923 Prodam OJAČEVALEC, 50 W. s 4 priključki, za 30 SM. Tel.: 39-669 18927 Prodam HLADILNIK z zamrzovalno omaro končar. Kokalj, Golnik 111 _18932 Nakladalno PRIKOLICO pionir 17 in TROSILEC hlevskega gnoja s pokončnimi valji, električni MEŠALEC za gnojevko in ZGRABLJALNIK za seno, prodam. Stare, Tatinec 6, Preddvor _18939 Prodam barvni TV sprejemnik z daljin skim opravljanjem. Uršič Ivan, Sveti duh 39/a, Škofja Loka__18944 eTeKTRIČNE ORGLE eko "Tiger duo avtomatik" z ritmi zelo dobro ohranj-ne, ugodno prodam. Tel.: 78-023 18951 Prodam rabljeno mizarsko KOMBI NIRKO, domače izdelave. Tel.: 21 -710 __18960 Prodam TRAKTOR lindner, pogon na vsa 4 kolesa, 35 KM. Stanonik, Vinhar-je 10, Poljane, tel.: 68-662_18972 Prodam hi-fy STOLP sony. Tel.: 51 844 _18983 Prodam brezhiben barvni TV, star 8 let Tel.: 33-380_18988 Prodam 320 litrsko zamrzovalno SKRI NJO in nerabljen oljni GORILEC libela s predgretjem. Galetova 7, Kokrica _18990 č~rno belo TV iskra, staro 4 mesece, ugodno prodam. Vangelov, Savska 58, Kranj 18997 GRADBENI MATERIAL Prodam 2 OKNI 120 x 120, termopan. Jezerska c. 98, tel.: 39 709 18700 Prodam STREŠNIK Novo mesto, 1.000 kosov in OSTREŠJE dim. 12 x 14. Trg Davorina Jenka 5, Cerklje 18829 Poceni prodam 250 nerabljenih ZIDA KOV in 8 rabljenih ŽALUZIJ. Tel.: 75-291_'_18838 Prodam 3 kose OKNA Jelovica termo-ton 140 x 140 in 1 kos 80 x 120, 20 od stotkov ceneje. Tel: 68-389 18842 Prodam PRIZME 4 m x 15 cm x 4 cm. Tel.: 45-334_18893 Prodam GRABENE ELEMENTE in dvigalo. Tel: 66-841_18906 Ugodno prodam 30 kvad. m. smrekovega OPAŽA I vrste. Tel : 74 130 _18919 Prodam OKNA z roletami kli Logatec, velikosti 120 x 120 in 60 x 90, 10 odsto tkov ceneje. Informacije na tel.: 74-490, popoldne ali 73-010, dopoldne _18994 Prodam LES za ostrešje - grušt. Tel.: 68 603 19009 TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ BOHINJ Razpisna komisija za delovna razmerja pri Turističnem društvu Bohinj objavlja prosta dela in naloge: TAJNIK TURISTIČNEGA DRUŠTVA BOHINJ za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop službe 1. februarja 1989. Pogoji za zaposlitev: — višja ali srednješolska izobrazba s smislom in veseljem do dela v turizmu. Znanje vsaj dveh tujih jezikov: nemščine, angleščina. «_/V-/, Ob prijavi mora vsak kandidat pismeno predložiti tudi svoje poglede na razvoj turistične dejavnosti na področju Bohinj in vključevanje turističnega društva v turistično gospodarstvo Bohinja. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in programe v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni. Pisne prijave pošljite na naslov: TURISTIČNO DRUŠVO BOHINJ, 64265 BOHINJSKO JEZERO, Razpisna komisija za delovna razmerja. STANOVANJA Večje mansardno STANOVANJE pro dam družbenemu ali privatnemu sek torju. Telefon, centralna kurjava. Informacije na tel.: 064/620 892, zvečer _18698 Novo 3 sobno STANOVANJE, velikosti 84 kvad. m. v Kranju, na lepi lokaciji, takoj vseljivo, prodam. Tel.: 053/51-957 ali 064/39-566_18706 Neopremljeno eno do dvosobno STA NOVANJE najame zdravnica z enolet no hčerko. Tel.: 061/211-478 18722 Družbeno, enosobno STANOVANJE 37 kvad. m. v Radovljici, zamenjam za večje. Šifra: DOGOVOR_18748 Zamenjam enosobno družbeno stanovanje s centralnim ogrevanjem, 1. nadstropje, za večje, lahko tudi starej Še. Šifra: ZIMA ALI POMLAD 18817 Ogrevano SOBO nudim 2 študentoma. Naslov v oglasnem oddelku 18822 V najem oddam opremljeno STANO VANJE. Šifra: PREDPLAČILO 18833 Zamenjam STANOVANJE v Radovljici (50 kvad. m.) za stanovanje v Škofji Loki. Tel.: 064/631-292, po 20. uri 18867 Oddamo opremljene SOBE z uporabo kopalnice, možnost kuhanja. Šifra: KRANJ_18924 Oddam opremljeno SOBO dekletu. Naslov v oglasnem oddelku 18933 Prodam 1-sobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem, 34 kvad. m. ali zamenjam za 2-sobno s kabinetom z doplačilom, po možnosti na Planini. Ogled stanovanja v soboto in nedeljo ves dan. Naslov v oglasnem oddelku. __18963 1 sobno družbeno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem zamenjam za večje. Tel.: 26-489, dopoldne (Blaži) 18979 V podnajem oddam opremljeno SOBO, lahko tudi kuhinjo. Riklijeva 5, Bled, tel.: 78 572, zvečer 18981 Na Jesenicah prodam 2-sobno STANOVANJE. Tel: 82 765 18984 IZDELUJEMO PRTLJAŽNIKE TOVORNE, SMUČARSKE S KLJUČAVNICO IN KOMBINIRANE ZA VSE AVTOMOBILE Z ROBOM, GOLFE IN KADETTE. TEL.: 70-098 ALI 70-064 RAZNO PRODAM Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem in barvni TV. Tel.: 75-680 _18721 Ugodno prodam kombiniran otroški VOZIČEK, ženski krznen plašč št 38, moški obleki št. 48 in dva moška su-knjiča. Tel.: 24-027_18767 Prodam sedežno GARNITURO, šivalni stroj in prenosno črnobelo TV ter kupim izruvač krompirja za traktor univerzah KM. Tel : 38-368 18786 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, bar-vni TV gorenje, star 8 let, RAČUNAL NIK spectrum ZX K 48 in ohranjeno KOLO BMX, staro 1 leto. Babic, Voglje 36/a, Šenčur_18809 Poceni prodam nov 80 litrski BOJLER in MINI 1000 za dele. Tel.: 77 985 _18850 Zelo ugodno prodam 4 pare novih kompletnih TEKAŠKIH SMUČI, malo rabljen parni ČISTILEC 100 gradi in prenosno črnobelo TV staro 2 leti. Tel.: 78-880_18871 ZLATO za zobe - zlato zapestnico in PEČ na olje zelo ugodno prodam. Tel.: 26-694_18873 Prodam 380 litrsko zamrzovalno SKRI NJO Ith in zimske GUME 165 x 13 s platišči. Frelih, Posavec 64, Podnart _18876 Ročno pleten dam ski PLAŠČ - unikat, 2 sivi perzijaner JAKNI ter moške DRSALKE št. 41, prodam. Tel.: 23-703 _18877 Ugodno prodam 200 litrsko CISTERNO za olje Kajzer, Prebačevo 58 18952 Prodam 2 OVCI z mladiči in suhe hrastove PLOHE ter DESKE Kropa 88 _18976 Prodam dobro ohranjen 100-litrski BR-ZOPARILNIK in ZAJČNIK z 9 predali ter oddam PROSTOR 7x7 kvad. m. za mirno obrt. Godešič 33/a, Škofja Loka _18982 Prodam Z 101 GT, letnik 1984 in Z 750, letnik 1979 ter črno-bel TV, star 3 leta. Pavlov, Zl polje 3/e, Kranj_18987 Prodam AMI 8, letnik december 1975, vozen, registriran in termoakumulacijsko PEČ 4,5 kW, novo ter LTŽ peč (kra Ijica peči). Tel.: 28-571_18995 Ugodno prodam nov kiperbusch, rjave barve in PARNI ČISTILEC 100 gradi. Ziherl, Virmaše 123, Škofja Loka 19001 STAN. OPREMA Ugodno je naprodaj skoraj nova sedežna GARNITURA. Tel.: 57-351, popoldan Zelo ugodno prodam sedežno GARNITURO (kavč trosed in 2 fotelja) v oran-žni barvi. Tel.: 26-303, popoldan 18665 Prodam starejšo SPALNICO. Tel.: 38-095_18718 Prodam trodelno OMARO mahagonij in "rostfrei" DIMNIK. C. na Klanec 49, tel.: 23 019_18726 Poceni prodam kuhinjsko MIZO, klop in stol. Kranj, M. Pijade 17, stan. 24 18747 Prodam malo rabljen raztegljiv KAVČ za polovično ceno. Tel.: 68-650 18715 Ugodno prodam skoraj novo POHIŠTVO za dnevno sobo. Tel.: 46 042 ______18756 Prodam kiperbusch in trajnožarečo PEČ. Žura, Mlaška c. 19, Kranj 18770 Prodam trajnožarečo PEČ; rabljena, nemške izdelave. Suha 6, Kranj 18795 Starejše POHIŠTVO za dnevno sobo^ kiperbusch in pomivalno KORITO ugodno prodam Tel.: 34-639 18796 Poceni prodam novo sedežno GARNI TURO, mizo in 6 stolov. Tel.: 45 116 __18797 Ugodno prodam PREDSOBO Alples. Kranj, Kidričeva 11 (podstreha) 18830 Prodam novo sedežno usnjeno GARNITURO Cena 700 SM. Barva lešnik Tel.: 39-220_ 18844 Prodam dvojno LEŽIŠČE z jogijem. Tel.: 23-786_18855 Prodam staro SPALNICO in kombiniran ŠTEDILNIK. Golnik 6, tel.: 46-388 __18874 Ugodno prodam rabljeno sedežno GARNITURO, kavč (zakonska poste Ija) in 2 fotelja Rajko Rozman, Ovsiše 17, Podnart_ 18912 Ugodno prodam malo rabljeno zamrzovalno omaro Gorenje 190 litrov. Tel.: 48-656, popoldan_18946 Prodam 310 litrsko zamrzovalno SKRINJO GORENJE Krničar, Sr. vas 9, Golnik_18949 Ugodno prodam starejšo SPALNICO. Informacije na tel.: 24-806, popoldne _18968 Poceni prodam JEDILNI KOT z mizo in stoli (skaj). Jožica Podobnik, Hraše 22, Lesce r 18970 Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo in otroško sobo, dobro ohranjeno. Ko-vač, Suha 32, Kranj_18974 Prodam 2 OMARI za dnevno sobo. Tel: 26-386 19000 VOZILA Prodam GOLF JGLD, letnik 1984 Aljančič, Kovor 16, tel.: 57-424 Prodam Z 750, letnik 1977. Voklo 47, Šenčur Ugodno prodam plašče za osebni avto Z 101, letne in zimske, dim. 145 x 13. Urh, Sp. gorje 208 Prodam ŠKODO 1000 MB za 45 SM. Černivec 17 Prodam R 4 GTL, letnik 1986. Tel.: 45 560, po 15_uri_ Prodam dobro ohranjen nemški GOLF, letnik 77. Tel. 45-662_ Prodam avto ZASTAVA 101 GTL, letnik 1986, prevoženih 28000 km. Tel.: 39-175 Prodam Z 101, letnik 1976 ali zamenjam za video rekorder Tel.: 84-636 vsak dan od 15. 18. ure BMW 316, letnik 1980, prevoženih 110.000 km dobro ohranjen, ugodno prodam, fel.: 42-952_18596 Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1975. Kos, Reševa 11, Kranj, tel.: 26 152_18629 Prodam 126 P, letnik 1980. Tel.: 68-188 _18637 Prodam univerzalni PRTLJAŽNIK za smuči ali brez. Tel: 64-255 18703 Prodam CITROEN GA, letnik 1981 Neje, C. 26. julija 34, Naklo, po 18. uri __18707 Prodam Z 101, letnik 1976, dobro ohranjeno, registrirana do konca novembra 1989, cena 450 SM. Glavan, Poljče 33, Begunje 18708 Prodam PZ, letnik 1980, dobro ohranjen, registriran do aprila 1989. Ogled vsak dan popoldne. Sp. Duplje 24/a _18709 Ugodno prodam 4 PLATIŠČA z zimski-mi gumami za BMVV. Tel.: 45 098 _18712 Prodam R 4 GTL, letnik februar 1987" Tel.: 40-169 ali 25-153, po 13. uri 18720 Prodam dobro ohranjeno Z 101 C, le-tnik 1981 Tel: 75-820_18723 Prodam ALFA 33 QO z dodatno opremo, letnik 1986. C. na Klanec 49 18727 Prodam 4 PLATIŠČA z gumami tiger 145 x 13. Krajnik, Log 8, Škofja Loka __18730 Ugodno prodam ŠKODO kupe in 4 GUME 165 x 13. Tel.: 74-336, po 20. uri _18732 Prodam DIANO, letnik 1978. Tel.: 75-467_18733 Prodam Z 101, letnik 1978. Cerklje, Barletova 9, po 14. uri_18735 Prodam LADO 1200 S, letnik 1987 Tel.: 061/611 566, popoldan 18738 Ugodno prodam dobro ohranjen PO-LONEZ, letnik 1979. Jože Knap, Nartni- kova 9, Kranj__18740 Prodam Z 101, letnik 1979, registrirana celo leto. Godešič 36, Škofja Loka _ ■_18741 R 4, letnik 1983, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel: 42-260_18742 Prodam GOLF, letnik 1980. Bizjan, C. JLA 37, Kranj_18744 Poceni prodam R 10, v voznem stanju, neregitriran. Tel: 67-355 18751 Prodam JUGO 45, letnik 1981, garaži-ran, rdeč, odlično ohranjen. Tel.: 82-015_18754 Prodam GOLF - D JX, bel, letnik 1986/1. Tel.: 45-127, popoldan 18758 Ugodno prodam BMVV 2002, letnik 1976 in JEEP R 55, ali enega zamenjam za manjše vozilo. Taburin, Podhom 60, Zg. Gorje 18761 Prodam Z 101 C. Tel: 38-289 18763 3 Od 12. —17.12. je v veleblagovnicah Nama po Sloveniji ugoden nakup izdelkov Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Novoletne namizne garniture, vezeni prti ter jogi rjuhe in drugo posteljno perilo modnih barv, iz različnih naravnih materialov — vse to za 20 % ceneje. UGODNO-PLAČILO ZA GOTOVINO 30 % popust pri nakupu bojlerjev, kuhinjskih nap in ventilatorjev GORENJE TIKI ter električnega ročnega orodja ISKRA in BLACK & DECKER 20 % popust pri nakupu konfekcije ter smučarske opreme Nama vas pričakuje! VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Prodam Z 750, letnik 1981. Ogled pe tek in sobota Zevnik, Mavčiče 7 18774 Prodam Z 101, letnik 1980. Fojkar, Pod lubnik 157, Škofja Loka_18775 Prodam zimske GUME za Z 750. Perne, Partizanska 44, Šenčur 18778 Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL 55, letnik 1988, prevoženih 22.000 km. Gregoričeva 24, Kranj Čirče, tel.: 34 538_ 18781 Prodam 4 nove GUME 16 x 750. Lenart 3, tel.:42-562_18783 Ugodno prodam FIAT 132, letnik 1978. Ogled v nedeljo ves dan, ob delovnikih popoldan. Irena Štimac, Stara loka 69, Škofja Loka_18792 Prodam Z 101, letnik 1976 Cena po do govoru Sp. Duplje 42 18798 Prodam Z 101, letnik december 1986. Tel.: 51-877 18800 Zelo ugodno prodam R 4 TL, letnik 1984. Kandus, Virmaše 103, Škofja Lo ka_18801 Z 750 LE, letnik avgust 1984, 46.000 km, garažirano, prodam. Primožič, Križe 50 tel.: 57 689 18804 Z 128, letnik 1985, prodam. Tel.: 45-250 _18806 Prodam Z 750, letnik 1977, prevoženih 68.000 km. Cena po dogovoru. Infor macije na tel: 064/622-614. 18808 Pordam GOLF diesel, letnik november 1983, dodatno opremljen. Tel.: 064/633-844 ali 44-541 18810 VW 1200, letnik 1974, ohranjen, regi striran do septembra 1989, prodam. Tel.: 064/620-732, od 19. do 21. ure 18811 NUDIM PRETIPKAVANJE TEKSTOV NA PC PONUDBE POD ŠIFRO ZA DOBRO DELO — DOBRO PLAČILO Prodam PEUGEOT 304, karamboliran in MOTOR za kombi 850 ter dele. Tel.: 33 804 18769 Prodam osebni avto Z 750 L, dobro ohranjen, registriran do 18. 5. 1989, po zelo ugodni ceni. Mediževec, Osojnik 2, Železniki, tel. 66-913 18813 Z 750, letnik avgust 1983, ugodno pro dam. Ogled v soboto popoldne. Tatja na Medja, Jereka 33, Boh Bistrica _18815 Z 750, letnik 1979 in R 4, letnik 1984, prodam. Tel.: 79-719_18826 Poceni prodam ŠKODO 110 L, letnik 1975, registrirana do junija 1989. Val-ter, Kajuhova 44, Bled_18831 Prodam GOLF diesel, letnik 1986 Šmartno 28, Cerklje_18832 Prodam dobro ohranjen garažiran JU GO 45, letnik 1985, prevoženih 25.000 km Informacije na tel.: 25-127 18834 Ugodno prodamo karambolirano Z 850, letnik 1984. Karamboliran sprednji del. Tehtnica Kranj, tel.: 21-534 18839 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Čadež, Visoko 7/g "_18841 Prodam Z 101, letnik 1979. Ogled v pe tek od 15. do 19. ure. Milićevič, V. Vla-hoviča 6, Kranj_18847 Ugodno prodam VISO klub, letnik 1982. Penezič, Zl. polje 3/d, Kranj _18848 R 4 GTL, letnik 1983, lepo ohranjen, prodam. Emil Jane, Sebenje 4, Križe _18849 Prodam dobro ohranjen GOLF JGL, letnik 1981, prevoženih 42.000 km. Jelov-čan, Podlubnik 187, Škofja Loka, popoldan_18853 Tovorno PRIKOLICO, zaprto, za osebni avto ugodno prodam. Informacije na tel.: 36-078_18854 GOLF diesel S izvedba, letnik 1984, prodam. Sveteljeva 8, Šenčur 18859 Prodam osebni avto GOLF JGLD, letnik 1983. Majhnova 22, Boh. Bistrica _18862 Prodam Z 101, letnik 1980, zelo dobro ohranjena, registrirana za celo leto. Robert Racman, C. v Polico 9, Cerklje _18865 BMW 315, letnik 1982, prodam. Tel.: 58-383 18866 Prodam FIAT 132 GLS ali menjam za manjši avto. Tel: 73-094 18872 Prodam GOLF diesel, letnik oktobe' 1984 Tel.: 064/621 439__18880 GOLF C bencin, letnik 1987, uvožen, metalna barva, prodam po tovarniški ceni. Tel.: 26 945_18882 Zelo ugodno prodam 2 Z 101, letnik 1976 in 1978. Ogled vsak dan po fl uri. Franci Vohar, Suška 54, Škofja Loka (pod Plevno)_18886 Prodam karambolirano Z 101, letnik 1984. Zlato polje 2, Kranj (samski dom) 18886 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981 tli 77-306, od 9. do 12. ure ali Petrovič, Kosovelova 1, Radovljica 18892 Prodam MOPED APN 6, star 1 leto, odlično ohranjen. Tel.: 66-859 1 889* Prodam 4 nova AL PLATIŠČA za go" jetta, 20 odstotkov ceneje Malej P8' vel, Polje 40, Boh. Bistrica, tel : 76 166 _ 18897 KADETT, letnik 1967, registriran do avgusta, obnovljen, prodam za 400 Sfi£ Tel : 39 640_1889? Nujno prodam brako PRIKOLICO, dobro ohranjeno. Tel. 69-233. dopolda" ali 69 267, popoldan__1890J Prodam Z 101, letnik 1978, obnovljeno- Tel.: 78 425_18902 Prodam FORD eseord, letnik 1983 Z0- Brnik 41, Cerklje_18903' Prodam GOLF JGLD, letnik 1985, Šenk, Zasavska c. 56/a, Kranj - Orehek _18907 Prodam Z 750, letnik 1980. Tel.: 51 469 _189J] Prodam Z 126 P, letnik 1978, registriran do 21. 7. 1989. Tel : 66-413 1891» MERCEDES 300 D, letnik 1976, pro-dam. Tel : 82-441 ali 80 006 18922 Prodam R 18 TLJ, letnik decembe' 1984, registriran do novembra 1989, prevoženih 50.000 km, cena ugodna- Božo Dajič, Golnik 46_ 18928 Prodam GOLF, letnik 1980. ralič, Golnik 46 NufrefCa-18929 Ugodno prodam R 8. Rupa 31/a 18931 Prodam 45-517 R 4 TL, letnik 1979. Tel-: 18934 TALBOT sambo GL, letnik 1982, lepo ohranjen, zaradi odhoda v tujino, nujno prodam. Tel.: 23-020, popoldan _18941. Prodam spredaj zaleteno Z 101 GTj-55, letnik 1983. Tel: 24 426 18943 Prodam Z 750, starejši letnik, registriran do julija 1989. Bobovek 15, Kranj 18945 Prodam Z 46-452 850 karambolirano Tel--18947 FIAT 132 1800, letnik 19""; in FlA* 132-2000, letnik "380, prodam. Mirko Savič, Mošc Pijade 7, lol: 25-111 _1895j> Prodam Z 101, letnik 1982, z dodatno opremo. Tel.: 37-921_1895* Prodam Z 126 P, letnik 1978, registri' ran do 30. 8. 1989. Tel.: 80-466 18965 Prodam JUGO 45 AX, star 1 leto, regi' striran do 25. 11. 1989 Janečko, Rateče 8/a, Škofja Loka 18957 Prodam 126 PGL, Klanec 9, Kranj letnik 1986. C. n« 1896J Prodam Z 101 mediteran, letnik 1980 i"J Z 101 po delih. Tel: 39-914 1896], GOLF diesel, S paket, letnik 6/198». 60.000 km, bele barve, ugodno pr0' dam. Tel.: 81-922_18962 Prodam karamboliran R 5, letnik 1976 Naslov v oglasnem oddelku. 1896^ GOLF JGLD, letnik 1985, ugodno pf°' dam. Voklo 25/a_1895? Prodam LADO karavan, letnik 1986. formacije na tel.: 51-,032_1896/, Prodam Z 101, letnik 1976, registriran8 do oktobra 1989, cena ugodna. Balukj čič, Bečanova 12, Tržič_I89pj( Prodam Z 101, letnik 1975, neregistrj" rano, v voznem stanju. Dolinar, Lok 65, Tržič__1893 Prodam LADO 1300, letnik 1983. M«>r' danovič, Kokrški odred 18, Lesce „4 1897° Prodam ohranjen AMI 8, letnik 197»'? APN 6, star 1 leto. Tel : 28-820 I8g°5 Prodam BMVV 318, letnik 1983, 77.0$ km, rdeče barve, dodatno opremljaj in ohranjen. V račun vzamem manj.,, avto z doplačilom. Tel. 67-052 petek, 9. decembra 1988 15. STRAN f^tf^JS^GLAS ^9odno prodam Z 101 luxe, letnik "8, na novo obnovljeno in na novo r*flistrirano, zelo ugodno. Tel.: 78-002 <___18991 Slam Z 101 55 GTL, letnik 1986. Su- Kranj_18996 j^am Z 101 GX, letnik 7/1987, z dojeno opremo in strešno OPEKO špi- 1 500 kosov. Tel.: 68-370, Roman ___18999 _°dam Z 101 GTL, letnik 1986. Tel.: *676_19003 ^ SCIROCCO GTI 1,8. I, novi model !P2 126 PGL, ugodno prodam. Predos !»Vb, Kranj, tel.: 39-253_19004 Vodarn R 4, letnik 10/1986, 15.000 km zamenjam po dogovoru. Tel.: *5_)38_19005 126 P, letnik 1987, 9.600 km, prodam in "ove BLATNIKE za golf, stari tip. Čer-n,|ec, Loka 11, Tržič, tel.: 47-116, v pe ig*od 16. do 20. ure_19007 ^flodno prodam novo karambolirano ^ROSERIJO za R 4. Tel: 27 517, ^osova 71, Koknoa Kranj 19011 J.«>0, letnik 1983, 45.000 km, prodam. M|'an Potočnik, Lenart 17, Selca 19012 letnik 1985. Tel.: 19013 ^odam JUGO 55, ?_345__ J°ceni prodam VW 1200. Lesce, "Topniška 6 19015 Zaposlitve '5ćem resne AKVI.iTERJE za prodajo l'nimivih izde kov. Lasten prevoz. De °ob vikendih Tel 85 333 J8 Prodajo ATLASA SVETOVNE ZGO "0VINE, iščemo zastopnike za naj £0|jše dodatne ugodnosti. Tel.: J]_586, ob delavnikih po 18. uri 17284 Ml adim, z lastnim prevozom, nudim j^norarno delo. Plačilo 2 SM na uro. formacije na tel : 24 971, samo v pe-__18669 ?* honorarno prodajo več vrst atra-j1 ynih artiklov nudimo še nekaj dobro jj.'ačanih delovnih mest. Pogoj prosti J**ndi, avto in osebna urejenost. Tel a'-22l,Po20. uri 10-70 Sp, 18737 rejmem delo na dom. Lahko s stro-1,1 Naslov v oglasnem oddelku j*____18745 redno priden delavec, prilagodljiv, Ugodno prodam perzijskega MUCKA. Tel.: 064/631-304_18789 Prodam KRAVO simentalko, ki bo sredi decembra drugič telila. Zgoša 22, Begunje_18807 Prodam PRAŠIČA za zakol in repo za kisanje ali krmo. Velesovo 14 18816 Prodam 4 tedne staro TELIČKO. Kidričeva 29, Škofja Loka_18824 Prodam PSA pekineza, starega 5 mesecev, z rodovnikom. Tel.: 34-412 ___18828 Prodam PRAŠIČA in TELETA za zakol Sr. Bitnje 97, Žabnica 18837 Prodam 2 BIKCA med štirimi po izbiri ali TELICO, brejo 4 mesece. Zg. Bela 57_18845 Prodam KRAVO frizijko z drugim teletom. Zadraga 17 18852 Prodam PRAŠIČA za zakol. Stiska vas 18, Cerklje_18858 Prodam OVCO z mladiči. Bobovek 22 _18868 Prodam PRAŠIČA težkega 130 kg. Adergas 28, Cerklje, tel.: 42 369 18879 Prodam KRAVO s teletom in TELICO pred telitvijo. Strahinj 7, Naklo 18887 Prodam TELICO, KRAVO breji 7 mese cev in 7 tednov staro TELIČKO. Sp. Duplje 67_18935 Prodam 2 BIKCA simentalca, stara 6 tednov, za nadaljno rejo. Voglje 49 _18936 Kupim brejo KRAVO ali TELICO si mentalko. Tel.: 80-059_18937 Prodam KANARČKE. Tel: 44 628 _18940 Prodam brejo TELICO simentalko. Jože Slamnik, Moste 16, Žirovnica 18965 PRAŠIČE, težke 150 kg, domače reje, prodam Ivan Šlamberger, Zlatoličje 11/i, Starše, tel.: 062/688-252, po 13. uri_ 18973 Prodam težkega PRAŠIČA za zakol. Luže 6, Šenčur__18993 Mladiče nemškega OVČARJA, odli-čnih staršev, prodam. Štucin, Sv. Duh 67, Škofja Loka_18998 Prodam brejo KRAVO, ki bo januarja petič telila. Koselj, Doslovce 5/c, Ži- rovnica, tel.: 80 481 19002 jj'lovni čas po vaših potrebah. Prepri-C8l»e se. Tel: 24-239 18759 gostišče v Kranjski gori išče KV ku-Hjl*, natakarja in pomočnico. Tel.: !*N_443-514 18780 ---- . em dobre prodajalce za prodajo l!gyega artikla. Tel.: 28-426 18791 jUdim honorarno delo starejšim izku-*enim prodajalcem. Pggoj prevoz in 5r°sti vikendi - niso knjige. Vodnjov, *jPska 13, Bled__18805 Spremenite monoton ritem v plačano Popotovanje po naši deželi. Informaci *na tel.: 35 265, zvečer 18836 gostilna na Jami Šenčur sprejme NA-rt^l^R*CO za honorarno delo v popol ^^času. Tel: 41-125 1 8851 v« «°kS,imo POTNIKA za prodajo najno-1k n~ Priročnikov in enciklopedij. Tel.: ^ggO^od 20. do 21. ure_18860 •Jaradi povečanega obsega poslovanja j KSe večjega povpraševanja pri pro /a> "ajnovejših svetovnih uspešnic »r7jLAS SVETOVNE ZGODOVINE, EN J-'KLOPEDIJA ROČNIH DEL itd.) ima-Se prosta honorarna delovna me-- ZASTOPNIK. Prijave na tel.: ^j49, izključno od 9. do 12. ure 18870 o.norarno delo nudim študentki - pro jJjj na Novoletnem sejmu. Tel.: ■^■246, od 9. do 12. ure, nedelja 18875 Prodam 100 kg težkega BIKCA. Poljče 23, Begunje_19010 Prodam OSLA, brejo SVINJO in svinje za zakol. Hraše 10, Lesce 19014 POZNANSTVA Razočarana mamica želi spoznati poštenega prijatelja do 40 let. Šifra. TRIGLAV 18980 PRIREDITVE Škofjeločani! Vabljeni ste v plesne tečaje in malo plesno šolo v dvorano Po-den. Pričetek v petek, 9. 12. 1988. Informacije na tel: 37-949 18956 POSESTI iranega MIZARJA s 9Jrnem takoj, OD visok. Tel. prakso 79-839 18918 Vzanem v najem prostor približno 30 kvad. m. za mirno obrt v Kranju ali okolici. Tel.: 36-010, popoldan 18691 Prodam PARCELO za vikend na Pokljuki. Naslov v oglasnem oddelku. _18752 GARAŽO na Planini, zraven toplarne, prodam. Šifra: GARAŽA 18753 Oddam GARAŽO. Naslov v oglasnem oddelku. 18823 *£em honorarno popoldansko delo IZGUBLJENO Cllfa: NORMA 18953 -*- §a^ršnokoli delo sprejmem na dom ^itra: prm n^MDRT iflOfif PRILOŽNOST 18958 JKV'ZITERKI izdelek za prodajo nudim Metoda, Češnjica 20, 18971 >9°dna prodaja otroškega programa sti I — m vikendi in redna tedenska plači-So vaša pot do uspeha. Tel.: 39-058 ___19006 j^em AKVIZITERJE za prodajo prakti x, *ga proizvoda na območju Gorenj e in DEKLE z lastnim prevozom za s,°dajo butičnih oblačil na Domžalam Novoletnem sejmu. Tel.: 35-450 19008 KUPIM **VALI 8r°dam 2 BIKCA, stara 14 dni. Letence j^nik 18607 RASICE 20 do 180 kg težke prodam, ^onik. Log 9, Sk. Loka_18656 Ujedam PRAŠIČA, težkega 180 kg. fr^vas 6, Radovljica_18678 ler°dam 8 mesecev brejo KRAVO in 7 'staro, pripuščeno KOBILO ali me-01 za starejšo. Pipanova 40, Šenčur jj-----18711 Twdam odličnega mladega KOZLA" ^ig4_255, popoldne_18724 tai°dam 1 let0 starega BIKCA simen ^Hj^Mače 3 Preddvor_18725 dni^~ TELIČKA - bikca, starega~7 ^S[nobelega Zapoge 33 18760 ?5w^5 PRAŠIČEV, težke od 20 do K9- Bohinc, Tenetiše 11, Golnik __18764 f^dam TELICO frizijske pasme v 6. *secu brejosti. Jerala, Podbrezje 218 ___18768 *6l°Qdam KRAVO, čistokrvno frizijko, n6 ■ *-elo dobro mlekarico, ki bo ko Kr« decembra 4. telila. Sr. Dobrava 14, _18773 20Ol^prašiCa- težkega od 180 do fr<*9_Virmaše 24, Škofja Loka 18782 CS^~2 PRAŠIČA za zakol, težka 180 ^kokova 8, Stražišče 18788 Kupim KOZO sanske ali srnaste pasme, breje in z mlekom Tel. 48-090 _18701 Kupim enofazni ELEKTROMOTOR 1,1 do 1,5 kW. Gorice 11, Golnik, tel.: 46-047_18710 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 tednov Tel.: 70 273_18784 Kupim 1 kub m. suhih jesenovih PLO HOV in DESK Kurnik, Tupaliče 11, tel.: 45-488_18790 Kupim 1 teden starega BIKCA simentalca. Tel.: 064/631 993_18794 BIKCA simentalca za rejo kupim, sta rega 6 do 8 tednov Tel: 44 146 18895 Kupim osebni avto 125 P Tel: 081/37-968_18926 Kupim jabolka-voščenke. Tel : 34 281 _18946 "KNJIGO O SREČI" pisateljice Mar celle Auclaire, kupim. Tel : 21 -957 18975 OBVESTILA Cenjene stranke obveščam, da zopet lahko naročijo rolete, žaluzije v vseh barvah, dimenzijah in izvedbah. Sprejemam naročila za zavese vseh vrst (rolo, lamelne, plese). Ugodna cena, dobavni roki. Cena zagotovljena od naročila do montaže ROLETARSTVO NOGRAŠEK, MILJE 13, 64208 ŠEN ČUR, telefon (061) 50 720_17048 VODOINSTALACIJE razne (novo gradnje, popravila), vam naredim solidno in hitro. Tel: 28-427 18616 Ansambel LIPA in gostišče Vigred v Retečah vas vabi vsako soboto na ples ob 20. uri. 18636 ATELJE VASJA izdeluje načrte za stanovanjske hiše, delavnice, prizidke in adaptacije ter načrte opreme. Tel.: 33 878_18668 Preklicujem besede, ki sem jih izrekla Anici Držak. Vida Kopač, Mlaka 18705 Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo elektroinstalacijo. Jože Benedičič, Elektroinstalacijo, Prezrenje 22, Podnart, tel. 70 482 _18717 Rolete, žaluzije, zasteklitev balkonov in teras, naročite Špilerjevim, Gradni-kova 9, Radovljica, tel.: 064/75-610 _18746 Za silvestrovanje sprejmem 3 do 4 pare, starosti od 30 do 50 let. Šifra: VI-KEND V HRIBIH_18765 Ceneno smučanje, sobota, nedelja. Prevoz, nočitev in vlečnica 40.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 18766 Opravljam vsa SOBOSLIKARSKA de-la, plastičnih ometov ter keramičnih oblog za družbeni in zasebni sektor. Stare, tel: 37-111, po 20. uri 18787 Izdelujemo in montiramo SNEGOLO-VILCE, nov način, iz nerjaveče pločevine. Informacije na tel.: 28-414, v večernih urah 18835 Po ugodni ceni vam nudimo novoletne aranžmaje s suhimi rožami, primerne za gostinske lokale in ostalo cvetličarsko ponudbo. Zupan, tel.: 82-391 18864 Razpisujem ŠTIPEN DIJO - smeri strojni tehnik. Pogoj je dokončan 1. letnik. Ponudbe pošljite na naslov: Jože Zupan, Podbrezje 121, Duplje 18883 POPRAVLJAM TV audio video - Hi-fi. Tel: 21-267_18930 Popravilo in montaža TV anten. Tel.: 25-146 18938 OSTALO KROMPIR za krmo in semenki KROMPIR igor, prodam. Tel.: 44-647 18699 VRV za plezanje ali naveze, atestirano, premer 9 mm, dolžine 45 m, ugodno prodam. Tel.: 35-605_18827 Prodam globok otroški VOZIČEK tribuna. Tel: 42-706_18843 Prodam suhe BUTARE. Tel.: 45-542 _18878 Prodam drobni KROMPIR. Podbrezje 107 18884 Prodam diatonično HARMONIKO B, S, AS. Cena 130 M. Bevk, Javorje 43, Poljane 18713 Prodam nekaj m suhih mešanih DRV. Peter Brankovič, Štefanja gora 17, Cerklje 18728 Ugodno prodam dobro ohranjene SMUČI RC 08, dolge 2 m, okovje mar ker 12, palice in smučarske ČEVLJE kronos št. 44. Vse za 75 SM. Podgor-šek, Kropa 3/b, stan. 32_18729 Zelo poceni prodam otroško POSTELJICO, voziček, stajico, nahrbtnik in vsa oblačila za dojenčka. Tel.: 82-664, dopoldan ali 81-217, popoldan 18736 V marcu iščem varstvo za 11 mesečnega sina na relaciji Sv. Duh - Škofja Loka - Trata. Tel.: 064/620-039 18739 Prodam ZAPRAVLJIVČEK, obnovljen. Kalan, Voklo 14/b_18777 če imate doma kaj razglednic in jih ne zbirate, vas prosim, če mi jih lahko odstopite, ker sem vnet zbiralec. Tel.: 27-089_18785 Prodam UTEŽI za bodv building. Tel.: 26 250 18793 DIFENBAHIJO, visoko 2,5 m, sobno rastilino, s tremi vrhovi, prodam. Hote-maže 82, tel: 45-552_18803 Ugodno prodam krzneno JAKNO št. 38 - 40 (korejski pes). Tel.: 35-369 18825 Prodam zimska JABOLKA Babic, Žeje 1, Duplje, tel.: 70-314_18890 Ugodno prodam KROMPIR za krmo. Tel.: 49-173_18898 Krzneno JAKNO, avstralska ovca, št. 42/44 (40 SM) in ameriška koza, št. 42/44 (80 SM), prodam. Tel.: 50-852 ____18908 Semenski KROMPIR igor prodam. Vi da Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel.: 70 164_18910 Instruiram matematiko za srednje in osnovne šole Tel.: 21 -623 18916 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem in posteljnino. Bižal, tel.: 34-680, dopoldne_18921 Ugodno prodam rabljen, 6 mesecev star globok VOZIČEK tribuna. Gvor-koš, Ul. Franca Rozmana 4, Kranj, popoldan 18925 Bizeljsko rdeče in belo VINO prodam. Trboje 2/a, Kranj_18942 Instruiram fiziko, matematiko, statiko, tudi na vašem domu. Tel.: 24-724 18989 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata in strica JOŽETA BENCETA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Jelovici in Gorenjski predilnici za vence, kakor tudi g. župniku za lep obred, enako velja pevskemu društvu upokojencev ter govorniku KS Trate. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Lipica, 1. decembra 1988 OSMRTNICA Po hudi bolezni nas je v 76. letu starosti zapustila ljuba mama, stara mama, babica in teta MARIJA MIKOLIČ roj. Fink Do pogreba bo žara s posmrtnimi ostanki v mrliški vežici v Radovljici. Pogreb bo v petek, 9. decembra 1988, ob 15. uri na pokopališču v Radovljici. VSI NJENI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojenec MILAN GOSTIČ dolgoletni vodja zemljiške knjige v Radovljici Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Temeljno sodišče v Kranju ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega očeta JOŽETA LARISIJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter njegovim nekdanjim sodelavcem Energetike za izrečena sožalja in cvetje. Posebno se zahvaljujemo njegovemu sodelavcu in prijatelju Antonu Mežanu za obiske na domu, za podarjeno cvetje in denar, krajevni organizaciji ZB Gorje, govorniku Ivanu za poslovilne besede, pevcem kvinteta Zupan, vsem zastavonošem in župniku za opravljeni obred. Hvaležni smo vsem zdravnikom in medicinskim sestram internega oddelka Bolnice Jesenice za nego in skrb v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: hčerka Marija Jakopič z družino ZAHVALA Ob zadnjem slovesu od dragega moža, očeta, brata in svaka JOŽETA JOVANOVIČA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za vsestransko pomoč, sorodnikom, znancem, sodelavcem, govorniku, razredničarki in učencem 7. b razreda OŠ Šenčur ter dr. Jerajevi za dolgoletno zdravljenje. Posebna zahvala pa gre g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede ter pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Šenčur, Celje, 30. novembra 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta, svaka in strica VINICA ZAPLOTNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, borcem, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo tov. Lahajnarju za poslovilni govor, pevcem, stanovalcem Begunjske 3, sindikalni organizaciji Sava Kranj, IM UNZ Kranj, PTT TOZD TE, SO Kranj — službi za AOP in dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje. ŽALUJOČI: vsi njegovi Kranj, 2. decembra 1988 . ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame IVANKE KRIŽNAR roj. Rakovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, nam v težkih trenutkih stali ob strani, ji podarili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Cirilu Berglezu za lepo opravljen pogrebni obred in stražiškim pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI Kranj, 2. decembra 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in tete ROZALIJE MALI roj. Štefe Burjove mame iz Kokrice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo družini Šve-gel, domu oskrbovancev Preddvor, G. D. Kokrica, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Kokrica, 1. decembra 1988 OSMRTNICA Umrla nam je naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta NIKOLAJA POČKAJ Roj. Šmajdek Od nje se bomo poslovili v petek, 9. decembra 1988, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči vsi njeni Kranj, Ljubljana, Split, Celovec, Strattford, 7. decembra 1988. Ob jubilejih Rdečega križa Rdeči križ je potreben veliko ljudem Kranj, 6. decembra - Letos slavi Rdeči križ 125 let, 35 let pa je od začetka prostovoljnega in anonimnega krvodajalstva na Slovenskem. Ob naraščanju družbene revščine ta organizacija s svojo dobrodelnostjo blaži mnoge socialne stiske in je blizu vse večjemu številu ljudi. V Kranju ima organizacija zlasti humanitarno-prosvetitelj-ski pomen. Ukvarjajo se z usposabljanjem mladih v prvi pomoči, prirejajo tovrstne tečaje za voznike, v 13 krajevnih skupnostih na tako imenovanih »postajah Rdečega križa« enkrat mesečno merijo krvni pritisk, posebno pozornost namenjajo zdravstveni vzgoji šolarjev. Predavanjem o narkomaniji, kadil-stvu, alkoholizmu, spolnosti se zadnja leta pridružuje tudi pro-svetljevanje o aidsu. Vendar je to prav letos močno zašepalo. Lani izdana zloženka »AIDS: Ne okužite se zaradi nevednosti«, ki so jo tedaj v deset tisočih izvodih razdelili med mlade, je zdaj pošla in letos nimajo mladim ničesar dati v roke, čeprav bi jih morali v obdobju naraščajoče nevarnosti aidsa dobesedno zasuti z informacijami. Krivdo pripisujejo republiški organizaciji RK in Zavodu za zdravstveno in socialno varstvo, ki sta letak založila. Ljudem gre vse slabše, zato Prireditev ob jubilejih Rdečega križa so z denarnimi prispevki omogočili tudi: AMD Kranj, Gorenjska oblačila, OK SZDL, proračun občine Kranj, Občinski sindikalni svet, Vodnogospodarsko podjetje, Merkur, Exo-term, Ikos, Kokra, Petrol Gradbinec in Iskra Kiberne-tika. Malomarnost ogroža naše reke Kranj, 6. decembra - Včeraj zjutraj so v reki Kokri v Kranju spet opazili onesnaženje z oljnimi madeži. Okoli 10. ure, ko so se zbrali na mostu med mestnim jedrom in Planino delavci vodnogospodarske inšpekcije, zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske, komunalnega podjetja, občinskega štaba civilne zaščite in milice, so se madeži že skoraj porazgubili. Kot so ugotovili strokovnjaki, je najverjetneje šlo za izpust odpadnega olja, ki je v Kokro pritekel iz kanala industrijske cone na Primskovem. Ker so bile količine majhne in ob ogledu ni bilo več sledu o iztoku olja iz kanala, tudi ni bilo možno iskati in najti povzročitelja onesnaženosti. Tokrat na srečo ni šlo za onesnaženje v večjem obsegu, ki bi povzročilo vidne posledice v naravi. Kljub temu ni moč prezreti dejstva, da človeška malomarnost nima meja. Odpadnega olja in drugih okolju škodljivih snovi pač ne bi smeli zlivati v odtočne kanale! Kdorkoli že ravna tako brezbrižno, bi se končno moral zavedati škodljivosti svojega početja. Namreč, ko bo umazanija ogrozila življenje v rekah, bo voda v njih neuporabna tudi za človeka! S. Saje jim je dobrodošla vsaka pomoč, RK pa je nudi v veliki meri. Na njegovih ramah je sosedska pomoč ostarelim, v Kranju jih negujejo 18, nekaterim pa razvaža-jo kosila. Zbiralne akcije za socialno ogrožene so že dolgoletna navada, zbiranje oblačil pa se zadnje čase kaže za več kot potrebno. Za rabljena oblačila so na sedežu RK le v zadnjih dveh mesecih prejeli nad 70 prošenj. Če pomislimo, da imajo nekatere družine tudi 10 članov, lahko razumemo tudi zadrego Rdečega križa, ki mu v skladiščih oblačil na jesen že pohajajo zaloge. Krvodajalstvu, ki letos slavi 35 let, tudi v Kranju očitajo zgolj šibak priliv mladih. Steber krvodajalstva so pretežno dolgoletni darovalci, o čemer pričajo tudi priznanja, ki so jih podelili večkratnim krvodajalcem na slovesnosti pred dnevom republike. Prejelo jih je 41 krvodajalcev, in sicer 22 za 15-kratno darovanje krvi, osmim za 30-kratno, šestim za 35-kratno in štirim za 40-krat-no.»Rekorderji« so Franc Rih-taršič, Blaž Bakovnik, Rado Čar-man, Janez Šumi in še Cveto Bogataj za 50-kratno darovanje krvi- D. Z. Žlebir Ljudi žeja po informacijah Kranj, 7. decembra - V sklopu razprav, ki jih republiški sindikati vodijo po Sloveniji, so tudi na Gorenjskem rekli besedo o tem, kako sindikalna organizacija skrbi za obveščenost svojega članstva. Slišali smo večidel znane obrazce o tem, kakšen je formalen pretok informacij v sindikalnih krogih in med delavci, čeprav se aktivisti docela zavedajo potrebe, da mora informacija do ljudi. g Če prej ne, v stavkah se izkaže, da delavci nočejo ostati docela neuki glede dogajanj v svoji tovarni. Zanima jih, kaj poleg njihovega dela še vpliva na gospodarjenje in dohodek, kako se oblikujejo plače, kaj jim odjeda in kaj prinaša denar, zakaj izguba, odkod razlike v plačah... Kdo jih o vsem tem obvesti, najbrž ni pomembno, nekateri sodijo, da je to dolžnost poslovodnih delavcev, drugi, da političnih organizacij v tovarni, v sindikatih pa so presodili, da je obveščanje delavcev tudi ena njihovih nalog. Tako, kot je ugotovil raz-pravljalec iz Kranja, velja bržkone tudi za ostalo Gorenjsko, sindikat v te procese večinoma ni načrtno vključen, prizadeva pa si biti. Več je virov, v katerih sindikati vidijo možnost informiranja delavcev - med njimi veliko pozornost pripisujejo tovarniškim glasilom. O teh je bilo veliko besed, od tega, da jim za kakovostno informacijo manjka denarja, kadrov, profesionalnosti, organiziranosti, kar bi vsemu lahko tudi oporekali, do tega, da vodstvene strukture onemogočajo organizatorjem obveščanja v tovarnah odkrito in kritično sporočanje in komentiranje. Zaskrbljenost nad dejstvom, da v nekaterih tovarnah (kjer je zaradi njihovega položaja obveščanje še večjega pomena kot drugje) glasila ukinjajo, razblinja ugotovitev, da obveščenosti delavcev ne gre enačiti zgolj z obstojem tovarniškega glasila. Neposredno informiranje na zborih delavcev, delnih zborih, sindikalnih skupinah, v ožjih delovnih enotah, je lahko še bolj dragoceno. Tudi občasna obvestila v ciklostirani izvedbi so lahko dobra, če vsebujejo za delavce pomembna sporočila, celo boljša kot lična glasilca, kjer oblikovna podoba prekaša vsebinsko. Take izkušnje imajo denimo v kranjski Planiki, kjer so pred pol leta po sili razmer glasilo opustili, zdaj pa so vezani na neposredne oblike, razglasno postajo in mesečna obvestila, ki prinašajo elemente, po katerih si lahko vsakdo sam izračuna plačo. Ljudi v tovarnah pač zanimajo dejstva, najbolj številčna, in z njimi jim je treba postreči hitro in jasno. Ob tem pa najbrž ni toliko pomembno, kakšen predznak nosi informacija, sindikalni, partijski, mladinski ali kak drug. =-—» D. Z. Žlebir Z CEP GLASOVA ANKETA Dedek Mraz nakupuje Novo leto se hitro približuje in dedek Mraz že skrivaj kuka po trgovinah in izbira darila. Založenost naših trgovin z izdelki primernimi za dariia je sicer dokaj dobra in tudi trgovci si verjetno bolj prizadevajo pri prodaji, saj bo nezadržnega padca kupne moči dedek Mraz po vsej verjetnosti nakupil manj kot prejšnja leta. Naše sogovornike smo povprašali, ali so če kaj naročili dedku Mrazu, kako so zadovoljni s ponudbo in cenami novoletnih daril, ter kako jim pri izbiri pomagajo prodajalci. Janez Eržen: tajnik ZKO: »Vprašanje je, kaj pojmujemo kot novoletno darilo in kakšno naj bo. Zato je tudi težko odgovoriti na vprašanje, kaj je drago in kaj ne, ker so v današnjem času nekatere stvari povsem napačno ovrednotene. Sicer pa mislim, da so naše trgovine dobro založene, tako da je mogoče izbrati novoletna darila. Prodajalci se nekateri bolj, drugi pa manj trudijo. Zvone Štefe, na delu v tujini: »Novoletnih daril ne kupujem prav veliko, če pa se že odločim za kakšen nakup kupujem v tujini, ker je tam izbira precej večja. Predvsem kupujem lego kocke za otroke. Prodajalci v naših trgovinah se sploh nič ne potrudijo glede svetovanja pri nakupih. Pred leti sem v kranjskem Globusu kupil kocke za otroke, pa še tiste sem nesel nazaj, ker jih je v škatli pol manjkalo.« magajo pri nakupih.« Višnja Mikič, delavka: »Po trgovinah še nisem kaj dosti gledala, kaj ponujajo, čeprav bom novoletna darila kupovala. Vsa darila so kar precej draga. Sicer pa mislim, da so trgovine kar dovolj založene. Izbira daril je približno takšna kot lani, prodajalci pa se tudi kar potrudijo.« Jože Šabec, študent: »Novoletna darila za sorodnike in nabližje bo seveda potrebno kupiti. Mislim, da je izbira po naših trgovinah kar dobra, vendar si kot študent ne morem privoščiti kupovanja kakšnih dražjih daril, zato se bom moral odločiti za bolj malenkostna. Prodajalci kar precej po- Štefka Bilban, upokojenka: »Izbira novoletnih daril je dobra, boljša kot lansko leto, vendar kaj dosti ne bom kupovala, ker je drago. V Avstriji sem kupila nekaj kilogramov kave, ki jo bom za novoletna darila razdelila sorodnikom.« Matjaž Gregorič Foto: G. Šinik ( r V Planumu zagotavljajo: ponudba v blejski trgovski hiši bo kakove stri a Nekateri so se premislili ali odločili za Pristavo Bled, 6. decembra - Če bo šlo vse po načrtih, bo trgovsko-turistični center na Bledu, ki ga kot gradnjo za trg gradita Planum - tozd Inženiring Radovljica in GIP Gradiš, končan maja prihodnje leto. Naložbeni program predvideva, da bo v centru 42 lokalov skupne površine 3.142 kvadratnih metrov - 32 za trgovsko in obrtno dejavnost, osem za gostinsko in dva za turistično dejavnost, razen tega pa še garaža z 52 parkirišči, javna stranišča in zunanje parkirišče za 72 avtomobilov. Dvajset lokalov naj bi imele delovne organizacije, dvaindvajset pa zasebniki. Čeprav so med krajani Bleda in tudi med strokovnjaki deljena mnenja o tem, kako grobo gradnja posega v občutljivi prostor ob jezeru, pa so težave tudi na drugem področju. Ker so se začele v kraju in občini širiti govorice, da v centru ne bo vsega, za kar sta se dogovorila Planum in radovljiški izvršni svet, smo o tem povprašali Jožeta Mikeša, direktorja Planumovega tozda Inženiring Radovljica. Dejal je, da bodo glavne programske HOTEL CREINA Vas vabi na SILVESTROVA 31.12.1988 ob 20. uri V RESTAVRACIJI VINOTEKI DISCOTEKI v restavraciji vas bo zabavala skupina SANO TAKO v vinoteki TRIO ERJAVEC KRANJ {rezervacije na recepciji hotela tel.: (064) 23-650 Škofjeloška grajska Trnuljčica Bi jo predramila bodeča Neža? Škofja Loka, 8. decembra - Ljubljanski televiziji predlagam, da (ne)odgovornim ljudem v škofjeloški občini pripne posebno ostro bodečo Nežo. Morda bi jih zdramila, da bi zares, ne le z besednimi zahtevami in prekladanjem bremena z enega na drugo pleče, preprečili škodo, ki jo doživlja njihov veliki kulturni spomenik. Neža Tavčarjevemu dvorcu pred leti je zalegla... Pa res ne gre drugače, brez bodeče Neže? Škofjeloški mladinci so bili odločni, ko so konec septembra na skupščini terjali odgovor, kakšna usoda čaka loški grad in kje so vzroki, da obnova na pol mrtvega nekdanjega veljaka, v katerem zaseda večji del prostora muzej, po polžje napreduje. Škofjeloški izvršni svet je odgovor na mladinsko delegatsko vprašanje obravnaval prejšnji torek in ga zavrnil, meneč, da "odgovor" Loškega muzeja in občinske kulturne skupnosti ne odgovarja na vprašanje, ampak je predvsem brezizhoden opis njunih očitno brezizhodnih poskusov, da bi v močno zategnjeni kulturniški porabi našli kakšen drug vir financiranja obnove in oživitve gradu. Tudi nad dodatno razlago ravnatelja muzeja ta torek izvršni svet ni bil navdušen, saj ni nakazala želenega izhoda. Kako bi ga? Morda so muzejski skrbniki gradu res premalo zagnani, domiselni in gospodarni pri iskanju denarja oziroma sovlagateljev v obnovo in oživitev gradu, kot jim očita izvršni svet. Vendar pa gotovo ni samo kolektiv muzeja tisti, ki je odgovoren za muzej. Občutek imam, da je njihov glas prešibek, ko trka na žepe Ločanov oziroma da ne trkajo pravi ljudje na prave ljudi. Ozrimo se na lepo obnovljen ptujski grad, na Trubarjevino, na skoraj dokončano oživitev ljubljanskega gradu in na številne druge slovenske kulturne spomenike, ki so leta samevali in trohneli, dokler se zanje niso zavzeli pravi ljudje. Denar se najde, če se le hoče. Zato mislim, da v Škofji Loki manjkajo samo pravi ljudje... H. Jelovčan usmeritve uresničene, da pa res ne bo vse do potankosti tako, kot so predvidevali pred začetkom gradnje. Za to je več razlogov, glavni pa je vsekakor ta, da se je več organizacij, na katere so v Planumu resno računali, odločilo za prostor v modni hiši Pristava ali za izpraznjene poslovne in trgovske lokale v hotelih. Med temi so, denimo, Rašica, Industrija usnja Vrhnika, begunjski Elan, tržiški Peko... (V Planumu še vedno upajo, da se bo kateri od njih premislil in odločil tudi za prostor v centru.) Precejšnje težave so nastale tudi, potem ko je Mercator zmanjšal svoj prvotno načrtovani delež 900 kvadratnih metrov površine in nazadnje ostal v centru samo z delikatesno trgovino. Ker med blejskimi hotelirji in gostinci ni bilo zanimanja, bo v prostoru, v katerem je bila predvidena gostilna s ponudbo slo- venskih jedi, brezcarinska p1* dajalna. Planum je doslej uspel prod' ti 37 odstotkov uporabne povi? ne centra. Zanimivo je, da m? kupci prevladujejo zasebniki ^ da je za zdaj zelo malo zanim" nja med gorenjskimi, predvsC pa blejskimi in radovljiškimi & lovnimi organizacijami. V numu so kljub temu prepričaj da bodo prostor zapolnili in » bo tudi ponudba kakovostih »Pri nadaljnji prodaji mora*! vztrajati predvsem pri ključi^ "točkah" centra. Te pa so: dob*5 športna trgovina, kakovosti)' ponudba moških in ženski*1 oblačil, obutve, krzna in usnj* dobro založena knjigarna ••' poudarja Jože Mikeš. Nesporno je, da je eden od f* zlogov za majhno zanimanje & sicer privlačno lokacijo sredi & rističnega Bleda tudi cena. Cm ter bo stal okrog 13 milijard ^ narjev. Za lokal z nekaj več H sto kvadratnimi metri prodaji' površine je v teh dneh treba & šteti okrog 660 milijonov din^ jev, ob koncu marca prihodrt leto pa še domala 200 milijon0 več. Kvadratni meter je obrefl^ njen tudi z ureditvijo trgov, ■ raže, parkirišč in z vsem dr* gim- C. Zaplotni" V petek, 9. decembra, ob 19. uri bo v kranjskem hotelu Creina prva jesenska Glasova preja. Misli na temo .^^L Sedem d lu sede src al zrna v svetu ik predsedstva CK ZKS oditelj Glasovih prei, ik RK SZDL Viktor Žakelj, da se nam pridružite in s svojimi mnenji obogatite večar. Rezervacije sprejemamo na telefone 21-860 in 21-835