ftev. 6. Leto LXV.
¥ Ljubljana. 12. februarja 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/L Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnima. Rokopisov ne vračamo. Telefon iiredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko
glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Pošljite zanesljivo do 25. t. m. prijave naročnikov za 5. in 6. številko Zvončka
Ne igrajte se z učiteljskimi imenovanji!
Kvarni vplivi delitve šolske uprave in podreditve prosvete velikim županom so se že pokazali. Politične stranke so zadobile svoj vpliv na prosveto s to delitvijo in podreditvijo in s tem so na široko zadobili svojo moč lajiki na učiteljska nameščenja in premeščenja.
Dosledno smo se borili proti delitvi in podreditvi prosvete politični oblasti in organizacija ne nosi nobene soodgovornosti v tem pogledu. Tako tudi ne more prevzeti nobene odgovornosti za pojave, ki se dogajajo v zadnjem času.
Povdarjali smo. da si danes prisvaja že vsakdo pravico vplivati na učiteljska imenovanja in povzročati učiteljska premeščenja. Naš klic, da naj se lajiki ne vtičejo v učiteljska imenovanja in naj se njihovih ozkoobzornih in ozfkosrčnih vplivov ne upošteva, ni našel odmeva in govoriti bomo morali torej glasneje in na širji podlagi, da prodremo z našo zahtevo. ki smo se zanjo borili dolga desetletja.
Učiteljstvo ni žoga. v katero bi smel vsak neodgovorni lokalni patrijot dregniti, kadar mu ta ali oni učitelj ni iz tega ali onega vzroka simpatičen ali se mu je slučajno zameril; učiteljska služba ni zadeva, v katero bo vsakomur dovoljeno se vtikati in imeti nanjo svoj vpliv.
Najhuje smo se borili proti krajnim šolskim svetom iz vzroka, ker so imeli svoj vpliv na učiteljska imenovanja in se je ta vpliv zlorabil od gotovih oseb v kraju (predvsem duhovščine) proti neljubemu učiteljstvu; ker se je politično in strankarsko zlorabil ta vpliv: ker se je izvrševalo nameščenje in presoja pri nameščenjih iz krivičnih in ozkosrčnih vidikov; ker se je s tem omejevala neodvisnost učiteljstva in neodvisnost učiteljske službe.
Borili se bomo dosledno proti temu, da bi se učiteljstvo nameščalo na željo lokalnih faktorjev, kakor: duhovščine, trgovcev, krčmarjev in drugih lajikov in da se bo na njihovo željo, brez zakonitega postopka premeščalo, ker so to kvarni vplivi, tembolj kvarni, če so povzročeni ti vplivi od nelegitimnih zastopnikov prebivalstva, od ljudi, ki ne nosijo in jim ne moremo prepustiti nobene odgovornosti za njihova dejanja. Odločno odklanjamo upravičenost kakega zastopstva in vpliva na podlagi tako pridobljenih informacij nai
LISTEK.
T. SELIŠKAR:
Protialkoholno vprašanje.
Človek za svoje življenje ne rabi alkohola. (Sicer mi je neki zdravnik zatrjeval, da je alkohol zelo koristen — ker razkraja maščobe. To pa ne drži. zakaj n. pr. že v sadju je toliko kislin, da popolnoma nadomeste učinek alkohola.) Čemu bi ga potem užival —? Čemu trosil denar in se sam sebe zastrupljal —? Toda že slišim mnoge, ki bodo dejali: Saj so tudi druge reči, ki jih človek ne potrebuje za svoje življenje, samo n. pr. tobak, kava, čaj itd. — pa jih vendar uživa. Seveda, še veliko drugih reči je takih, katere bi človek prav lahko opustil. Toda pri teh stvareh je slabi učinek enak ali ničli — ali pa je strupen samo v toliko, da ne more povzročiti socialnega zla v tem smislu kakor alkohol. Boj pa je usmerjen zaradi tega predvsem proti po-gubonosnemu vplivu alkohola, ki objema z njim skupnost človeškega življa. Ne samo zajeziti — iztrebiti je treba sovražnika iz' človeka! Zato je srednja pot, kakor je sicer velikokrat najboljša — tu napačna. Brez dvoma: Če bi vsi samo
učiteljska imenovanja in premeščanja.
Zastopniki v okrajnih šolskih svetih, ki so v prošlosti imeli svoj vpliv na imenovanja, so se lahko smatrali kot legitimni zastopniki, ki so nosili odgovornost za svoja dejanja in so bili vezani na zakon. Njim nasproti so stali od učiteljstva voljeni zastopniki učiteljstva, ¡ki so lahko preprečevali kvarne vplive in so kontrolirali zakonito postopanje. Ti učiteljski zastopniki so nosili odgovornost napram učiteljstvu.
Odločno pa moramo odklanjati, da bi imeli svoj vpliv na imenovanja kot nekako ingerenco učiteljstva ljudje, ki jih učiteljstvo za to ni poverilo, ki ne nosijo nobene odgovornosti, posebno če so »divjaki« v naših organiziranih stanovskih vrstah.
Učitelji smo državni uradniki in že iz tega ozira zahtevamo, da se ščiti neodvisnost našega stanu in neodvisnost naše službe in se postopa strogo po zakonu. Borimo se za samoupravo našega stanu, da si bomo sami upravljali na zakoniti podlagi naše stanovske zadeve in da odpravimo vse kvarne vnanje lajiške vplive; da si bomo upravljali sami svoje zadeve, v obče zadovoljstvo stanu in v dobrobit šolstva, narodne prosvete ter s tem v dobrobit in konsolidacijo državnega in narodnega edinstva.
Boriti se hočemo proti vsakemu absolutizmu in uvedbi absolutistične uprave v našo šolsko zakonodajo ter za sodelovanje naših v to poverjenih zastopnikov pri reševanju naših stanovskih in šolsikih vprašanj. Dotlej ne moremo našim zastopnikom in naši organizaciji nalagati nobene odgovornosti spričo brezpravnega položaja, ki je nastopil za učiteljstvo !
Vsem neodgovornim in nepooblaščenim osebam in njihovim vplivom kličemo: roke proč od učiteljskih zadev!
Strnimo se tesno v enotno fronto, da si s šolsko zakonodajo priborimo nazaj pravice, ki smo jih imeli, ki smo jih pridobili ob prevratu in za katere smo žrtvovali dosedaj toliko svojih energij. Zahtevamo odločno samoupravo v naših stanovskih zadevah in odpravo kvarnih lajiških vplivov; zahtevamo šolski zakon, ki nam bo dal svobodo in neodvisnost v službi in pri prosvetnem delu.
zmerno pili, nikdar čez mero — posledice se ne bi dale niti primerjati z današnjimi razmerami. Ali to je ravno, ker ne delajo vsi tako — in pa tudi to je: Kdor zmerno pije — vendarle pije in se zastruplja. In premnogokrat se ga tudi zmerneži nalezejo — in če se samo dvakrat na leto, je veliko. So pa še tele slabe posledice »zmernega pitja«: zmerneži so proti abstinenci! Oni se nikoli ne mr>-rejo vneti za protialkoholno akcijo — oni škodujejo skupnosti s tem, da rušijo sproti to, kar so drugi zgradili. Oni škodujejo obči koristi s tem, da nočejo priznati principa klicarjev treznosti: Proč od alkohola! Oni dajejo slab vzgled tistim, ki so na potu k treznosti. Oni iz-podkopavajo voljo drugim — predvsem pa sebi — in če so že zmerni, tedaj vidijo samo sebe in si mislijo: Kaj moremo mi za to, če drugi ne vedo, kdaj imajo dosti. Zakaj pa mi vemo? Toda ne mislijo: Dobro! Je alkohol res škodljiv in zlo človeštva! Pomagajmo mu, da postane trezno! Od danes naprej ne pijemo več! Tedaj bi ostali samo še pijanci, alkoholiki — in sovražni val treznikov bi jih potopil s svojo idejo — ker bi bili v manjšini!
Kočljivo pa je vprašanje, oziroma načrt, po katerem se naj vodi boj proti alkoholu. Da bo zanesljiv, da bo uspešen
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Vsem ferijalcem(kam) ! Pristopnina k F. S. o d 1. februarja do 1. maja: vpisnina 15 Din, prilog centrali 15 Din, čl. podružnici F. S. 20 Din. skupaj 5 0 Din. Ponovno prosim, da se vsak tovariš(ica) ravna po tem. da ne bo nepotrebnih pisarij. Poleg zneska tudi podatke: Ime. kraj, rojstni datum, počit, naslov !
—f Počitniški izlet. Na razna vprašanja in kriva pojmovanja odgovarjam: Kdor se vpiše v našo (belokranjsko) učit. P. F. S. ni s tem član III. počit, izleta. O številu udeležencev bo odločal sestanek v Konjicah. — Za učit. F. S. in za III. počit, izlet: Mrovije. Črnomelj.
Splošne vesti.
—	Odobravanje učnih kniig. Po odloku ministrstva za prosveto .ie prešla pravica, odobravati učne knjige, izključno v področje ministrstva prosvete. To svojo pravico je bilo ministrstvo preneslo na pokrajinske uprave, odnosno na prosvetne oddelke, dokler so ti obstojali. Ker so ti oddelki ukinjeni, se mora' odslej vsaka odobritev zaprositi izključno pri ministrstvu za prosveto v Beogradu.
—	Dijaške legitimacije za znižano vožnjo na državnih železnicah za vse vrste šol je izdala Učiteljska tiskarna. Cena 1 Din.
—	Moravče. V četrtek 5. februarja je praznovala moravška šola redko slavnost. Srezki poglavar dr. Ogrin je ob navzočnosti šolskega nadzornika g. M. Pretnarja, šolske mladine, zastopnikov krajnih oblasti, številnih društev in mnogobrojnih tovarišev pripel našemu, povsod ljubljenemu nadučitelju Janku Tomanu red sv. Save. V lepem, prepričevalno izrečenem govoru je naglasil g. srezki poglavar zasluge za prosveto. ki si jih je stekel odlikovanec tekom 43-letnega svojega službovanja. Dalje je povdaril nujno potrebo etične prepojitve naroda po principu: »Brat je mio. koje vere bio«. v smeri narodovega definitiv-nega ujedinjenja. Prebral nam je iz src prepričanje, da se dovršitev ujedinjenja sicer morda da zadržati, nikdar pa ne preprečiti, prikazal slednjič v par občutenih slikah iz albanske tragedije našega naroda, kakšna naj bo naša ljubezen do domovine. Z vzklikom naši narodni dinastiji je glavar končal in pripel slav-
in z zmago dovršen! Mislim pa predvsem na tako delo v šoli! Kako prijeti mladino, na katero preže vplivi od vseh strani —? Kako ji predočiti zle posledice, ko sami na sebi še ne morejo preizkusiti ta škodljivi eksperiment —?
Imamo pri nas kos takozvane svete vojske. Ne moremo pa trditi, da je njeno delo plodonosno — saj vidno še ni! To pa zaradi tega, ker se je vrgla predvsem na ljudi — ki so že 'alkoholiki. Popravljati hoče tam, kjer je rana že odprta, in gnojna. To te seveda velika pedagoška zmota in ne bo njeno delo nikoli uspešno, čeravno je njena vojska »sveta«.
Treba je pričeti pri mladini. Proti-alkoholna vzgoja mora tako sistematično vzbujati v dovzetnih srcih strah in odpor proti alkoholu, (ne pa samo v osnovni šoli, temveč v vseh!) da bo učinek tak, kakor je želeti. Ta vzgoja se da uspešno gojiti in v urnik bi jaz postavil vsaj pol ure na ¿eden za to človečansko delo.
Potem pa je treba, če hočemo s to vzgojo kaj doseči — misliti predvsem na vzgojo volje. To je poglavje, ki je zelo obširno, poglavje, po katerem bi se moral vsak praktični pedagog usitaviti hi premišljevati. Od volje je odvisno vse! Zato je gojitev volje v šoli tako pomembna, da je dandanes smoter vseh modernejših pedagoških struj. Zato bo
ljencu red. Tamburaški zbor J. M. je in-toniral himni »Bože Pravde« in »Lepa naša domovina«, ki so jo peli vsi navzoči. Po zahvali so čestitali slavljencu najprej deklica s šopkom svežih rož v imenu šolarjev g. srezki nadzornik v imenu okrajnega šolskega sveta. tov. Tiran v imenu domačih tovarišev in tov. T. Pe-trovec v imenu Kamniškega učiteljskega društva, dalje zastopniki Posojilnice. Gasilnega in Pevskega društva. Jugoslov. Matice. Sokola, samih društev, ki jih je odlikovanec deloma sam ustanovil, deloma jih še danes vodi. Po končanih čestitkah se ie vršil slavnostni banket, ki ie iasno pokazal, da je jugoslovansko seme tov. Tomana že močno pognalo. — Zvečer so gasilci. Sokoli in pevci priredili po Moravčah obhod z bakljado in podoknico odlikovancu. — Lep dan je bil. Tov. Tomanu pa želimo, da se veseli uspehov svojega dela v zdravju in vedrosti do skrajnih meja človeškega življenja.
—	Samo ena šola je poslala besedilo deklamovank in prizorčkov, ki so bili prirejeni na dan 17. decembra, t. j. rojstni dan našega kralja. Če hočemo prirediti zbirko snovi za prilike narodnih praznikov, potrebujemo še snovi, zato apeliramo na agilne tovarišice in tovariše. da> nam pošljejo besedilo pesmic, čeprav so že kje objavljene, ker težava je ravno glede izbiranja z raznih vetrov. Morda pripomorejo k stvari tudi tov. nadzorniki lahko iz elaborata, ki so ga prejeli od upraviteljstev. Podpirajte narodno-prosvetni odsek v tem oziru!
Raka. Učiteljstvo krškega okraja opozarja, da so društvene položnice veljavne kljub temu. da ie sedež društva zdaj na Raki. — Poslužite se jih takoj, ker ima društvo tudi plačilne obveznosti! Članarina znaša letno: za redne člane 140 Din, za z učitelji poročene učiteljice 70 Din, za upokojence 70 Din. Kdor nima' položnic, nai sporoči to na naslov: Učit. društvo za krški okraj na Raki. — I. Golob.
—	Za nižje nameščence ministrstva prosvete. Ministrstvo prosvete je odločilo. da> zadostuje v dosego III. uradniške kategorije izpričevalo čez štiriraz-redno meščansko šolo v Sloveniji., izdano najkasneje v letu 1921. Vsi oni pa. ki so pozneje končali 3. meščanskošolski razred, morajo kot doslej za dosego III. uradniške kategorije položiti izpit čez četrti razred.
—	Tovariše blagajnike vljudno prosim, naj nam vpošljejo za januar in fe-
treba zvezati oboje, protialkoholno vzgojo in vzgojo volje tesno skupaj, skoro v eno in podprto na vzgojiteljevo osebnost (vzgled!!!), bo tako delo v šoli brez dvoma najbolj koristilo stvari.
Treba bo misliti tudi na tako delo izven šole. Najti koristen načrt! Treba bo misliti tudi na to — kakšno nadomestilo bomo dali narodu za odvzeti alkohol ... Kar pa bomo našli samo tedaj, če bomo s psihološkega stališča prosmatrali vzroke: čemu ljudstvo sploh pije in kakšno duševno zadoščenje najde v njem.
Toda o vsem tem pisati bi bilo preveč — za enkrat. Motel sem s tem samo vzbuditi to. kar v šoli najbolj pogrešamo: zanimanje za to vprašanje! Pa tudi sam človek malo ve. Zato bi bilo zelo umestno, ko bi se sklicala kmalu anketa, na kateri bi se obravnavalo to vprašanje z ozirom na tako delo v šoli in izven nje. Naj navedem samo nekaj tem. ki bi pokazale pot do cilja:
Bistvo idealnega stremljenja proti-alkoholne vzgoje.
Vzgoja volje z ozirom na to vprašanje.
Vzroki ljudskega nagnenja k alkoholu.
Reorganizacija »Mladih junakov« v uspešnejšo smer.
bruar zbrano članarino. Sploh bi bilo na mestu in potrebno, da nam nakazujete članarino sproti, ker denar vsak dan potrebujemo. — Društva, ki še niso poravnala zaostankov na članarini za 1. 1924., naj to nemudoma store. Čas je že, da lanski račun zaključimo.
Glavni blagajnik.
—	II. književna tombola. Ponovno opozarjamo, da sta bili pri prvem žrebanju izžrebani številki 45 (petinštirideset) in 90 (devetdeset). S tem so bile zadete tudi vse ambe. Pri drugem žrebanju je bila izžrebana tretja številka, t. j. številka 4 (štiri) in se je s tem pričela igra za terne. Zato prosi Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice vse one, ki imajo ma svojih tombolskih tablicah vse tri navedene-številke v eni vrsti. da mu iste upošljejo najkasneje do petka, dne 6. t. m. v svrho razdelitve dobitkov.
—	Nova železniška proga v Prek-murju. (Dopis.) Nova proga Murska So-bota-Ormož je bila otvorjena meseca novembra 1924. Višje oblasti mislijo, dia so domačini Prekmurci zadovoljni z novo progo! Ne? Nikakor ne! Z novo progo bi bili zadovoljni domačini samo v slučaju: »Ce bi bilo postajališče (če samo za minuto) tudi ob Muri.« Kaj reče dober panonski Prekmurec iz južnega Prekmurja. če vidi počasi se izprehaja-joči vlak? — To-le: »Nej nam trbei te mašine. vej (saj) je tak gizdava (ponosna). da je prvi den (dan), kdaj se je pri-šetala nia naša tia, nej štela enjati (se ustaviti), da bi se z nami. ki smo jo tak žmetno (težko) čakali, malo pogučala. To bi se pa šikalo (spodobilo), ker smo je mi čakali in ji šteli (hoteli) ponuditi po stari si o vem i. i navadi soli in kruha! Ker pa to nej napravila, ji pa ne bomo dali nikaj (nič)! Vej pa naiuč (še) naše male dijake nešče (noče) odpelati notri v Mursko Soboto v gimnazijo in meščansko šolo. — Vsak kočiš (voznik) jih vze-me na kola (voz), a tej grdi mašini se ne smilijo naši dijaki! — Vej pa do be-težni (bolni), če bodo 4—5 let v snegi (snegu), blati, deždi hodili 7—8 km daleč v šolo! Pa če nešče vsak den, naj enja (se ustavi) samo te (tedaj) ta ma-šina. da (kdaj) ie slabo vreme, da ne bodo betežni naši mladi dijaki, inači (drugače) bo pa mogla plačati doktore, pa vraštvo (zdravila) za naše dijake! Dugu (dolgo) prosimo že to, pa če ne bo ©njala (se ustavila), jo bomo ednok (enkrat) zgrabili za rep. jo ustavili pa pitali: Ali si čemerna (jezna) Ti mašina na nas. da neščeš naše dijake v šolo odpeljati?« — Da, tako govori kmet iz južnega Prekmurja. Torej vprašamo: Zakaj se ne ugodi prošnji starim, dobrim Prekmur-cem? Saj so dotične občine vložile prošnje in obljubile, da napravijo malo streho, torej ne bi stalo državo nič. V obmejnih krajih se moramo ozirati na prošnjo naroda, če hočemo doseči uspehe. posebno tedaj, ko se gre za tako važno delo: Za vzgojo prekmurske mladine. • Prosimo kompetentno oblast, naj ugodi tej prošnji, da bodo vsi dobri Prekmurci zadovoljni in hvaležni svoji državi Jugoslaviji.	A. B.
—	Vabilo k naročilu. Začetkom meseca februarja t. 1. izide v samozaložbi Splošni register k letnikom I.—VI. Uradnega lista, v katerem so vsled svoje
Učiteijstvo in protialikoholno vprašanje.
Delovanje šole napram staršem v tem oziru... itd.
Referentov bi moralo biti precej in referati ozko spojeni samo s snovjo, vezano na to vprašanje. Tli referati bi se na učiteljskih diskusijah proučili in odobrili — in potem natisnili v posebni knjigi, iz katere bi potem lahko uspešno črpali vsi za uspešno delovanje v šoli — in kar je glavno: Delali bi vsi enotno.
Lotiti pa se je treba tega dela v najkrajšem času.' Naj se zavzamejo za to vsa učiteljska društva in naj zbirajo prostovoljne referente.
Pri tem delu je treba skupnosti za skupnost. Ravnajmo se po besedah znamenitega socialnega pedagoga dr. Na-torpa: »Človek ne živi sam zase kakor posamezno v se zaokroženo bitje. On je konglomerat najrazličnejših vplivov, ki delujejo od človeka na človeka. Treba je misliti vedno le na skupnost — na maso ! Posameznik je pravzaprav samo abstrakcija — enaka atomu fizika. Človek postane človek samo skozi skupnost in ne more imeti obstanka kot posameznik v tej občnosti — on brez te niti človek ni!«
(Konec.)
številčnosti že nepregledljivi, v Uradnem listu objavljeni zakoni, uredbe, na-redbe. objave, naznanila, razpisi, razglasi itd. seslkupljeni sistematično po posameznih upravnih strokah ter urejeni v stvarno-alfabetičnem redu tako. da se po registrovih podatkih ne le takoj najde številka in letnik onega Uradnega lista, v katerem je objavljen katerikoli predpis. temveč se tudi brez nadaljnega listanja razvidi, da li so izšle o kateremkoli predmetu specialne odredbe in v katerih številkah Uradnega lista so bile objavljene. Radi sistematične svoje urejenosti Register ne bode samo nepogrešljiv pripomoček ekspeditivnega poslovanja v državnih, občinskih in župnijskih uradih kakor tudi v odvetniških, notarskih. podjetniških in trgovskih pisarnah, kjer prihrani uslužbenstvu mnogo truda in časa. temveč tudi nazorna statistična slika zakonodajnega dela in upravnega urejevanja v naši državi. Register bode obsegal 150 strani velike osmerke. Cena je izvanredno nizka in znaša: proti predplačilu 30 Din. proti povzetju 35 Din. Tiskal se bode edinole za1 naročnike, ki ga naročijo do najdalje 10. februarja t. 1. Poznejšim naročilom se ne bo moglo ustreči. Na knjižnem trgu Register ne bode na prodaj. Naročila1 sprejema: Dr. Albin O g r i s , Ljubljana, Ciril-Metodo-va ulica št. 19.
—	II. književna tombola Jugoslovenske Matice. Z izžrebanjem številk 45 in 90 ter s številko 4 so bile zadete vse ambe in terne. Danes se ie vršilo žrebanje za kvaterne. Za ta dobitek pa je bilo potrebno žrebanje kar šestih številk, in sicer: 63 (triinšestdeset), 66 (šestinšest-deset), 9 (devet). 88 (oseminosemdeset). 65 (petinšestdeset) in 48 (oseminštiride-set). Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice poživlja vse one, ki imajo na svojih tablicah izmed vseh navedenih številk štiri številke v eni vrsti, da mu iste pošljejo v svrho razdelitve dobitkov. Dobitki za ambe in terne so se že razdelili.
—	Pevskemu odseku okrajnega učiteljskega društva Ljubljanska okolica. V
smislu dogovora pri zadnjem sestanku, naj se študirajo sledeče pesmi: 1. »Naša zvezda«. (Pesmarica Moh. dr. I.) 2. »Domovina«. (Pesmarica Moh. dr. I.) Tovariš Rape iz Most naj se nauči potrebni tenor-solo. Vsak naj si nabavi še troje mešanih zborov (»Mlad junak po vasi jezdi«), katere je izdala Glasbena Matica leta 1916./17. Dobe se pri Schwent-nerju za ceno 10 Din. K prihodnjemu sestanku prinesite potrebne note. Zdravo!
Adamič Arnošt. Tomišelj p. Ig.
Imenovanja in napredovanja.
IMENOVANJA.
A. V ljubljanski oblasti:
Na lastno prošnjo so imenovani z ukazom:
V Brežicah: za stalno učiteljico Min-ka Vizjak. učiteljica istotam. V Kamniku:
za stalno učiteljico Albina Rupnik. učiteljica na Igu. V Kočevju: za stalnega učitelja Miroslav Trost, učitelj v Dolenji vasi pri Ribnici; za stalno učiteljico Teodora Truger. učiteljica v Stari cerkvi. V Ribnici: za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli Terezija Cvar. učiteljica na Bizeljskem. V Kranju: za šolsko upravi-teljico na dekliški osn. šoli Franja Puc, učiteljica v Slovenski Bistrici; za stalni učiteljici Terezija Pipan, učiteljica v Slovenjgradcu in Franja Pišek, učiteljica v Podlipi. V Mavččali: za šolskega upravitelja Avgust Tomič. učitelj pri Sv. Antonu pri Rajhenburgu. V Žabnici: za šolskega upravitelja Ivan Demšar, učitelj v Studencih pri Mariboru. V Št. Jerneju: za šolskega upravitelja Ivan Gantar, učitelj v Orehovici. V Trbovljah-Vodah: za stalnega učitelja na deški osnovni šoli Rudolf Pleskovič. sekretar v Velikem Bečkereku; za šolsko upraviteljico na dekliški osnovni šoli Dragica Grilc, učiteljica na Studencu. V Ribčah: za šolskega upravitelja Ivan Gabrovšek. učitelj na Vačah. V Toplicah pri Zagorju: za šolskega upravitelja na deški osnovni šoli Fran Golob, šolski upravitelj v Dolnji Lendavi. V Št. Vidu pri Stični: za šolskega upravitelja Rudolf Žnidaršič. šolski upravitelj v Grahovem. V Zagorju ob Savi: za šolskega upravitelja Janko Levstik. stalni učitelj istotam; za stalnega učitelja Rudolf Arnšek. učitelj istotam. V Ljubljani: za stalnega učitelja na I. deški osnovni šoli Josip Kobal: na 11. deški osnovni šoli Fran Trost; za šolskega upravitelja na pomožni šoli Ivan Dimnik, učitelj istotam: za šolskega upravitelja manjšinske šole Ivan Bezeljak. srezki
šolski referent v Litiji; za šolskega upravitelja na VI. deški osnovni šoli Stanko Legat, učitelj istotam. V Borovnici: za stalno učiteljico Uršula Mazi. učiteljica istotam. V Črnučah: za šolskega upravitelja Anton Mahkota, šolski upravitelj v Voklem. Na Ježici: za stalno učiteljico Antonija Grmek-.Rakovec. učiteljica v Krašnji. V Mostah pri Ljubljani: za stalnega učitelja na deški osnovni šoli Andr. Bensa. učitelj na Ježici; za šolsko upraviteljico na dekliški osnovni šoli Valerija Jerajeva. učiteljica v Gorjah; za stalni učiteljici na dekliški osnovni šoli Franja Kosec-Milavec, učiteljica v Trebnjem in Bogomila Vidmar, učiteljica istotam; za stalno suplentinjo Gizela Sedlak. učiteljica na Št. Urški gori. Na Igu: za šolskega upravitelja Rudolf Knez, učitelj na Brdu. Na Viču: za šolskega upravitelja Janko Golob, šolski upravitelj na Raki; za stalnega učitelja oziroma stalne učiteljice Rudolf Gasperin. učitelj v Mokronogu, Adela Golob, učiteljica v Horjulu in Albina Zavašnik, učiteljica istotam. V Zalogu pri Ljubljani: za stalnega učitelja Silvester Cerut. šolski upravitelj na Uncu. V Šmartnem pod Šmarno goro: za stalno učiteljico Ivana Pirjevec-Mozetič. učiteljica pri Sv. Jurju na Grosupljem. V Gor-njem Logatcu: za šolskega upravitelja Valentin Doljak. šolski upravitelj v Ho-tedršici. V Dolnjem Logatcu: za šolskega upravitelja Karel Štraus. učitelj istotam. Na Rakeku: za šolskega upravitelja Josip Ribičič, učitelj istotam. V Rovtah: za stalnega učitelja Bogumil Medvešček, učitelj istotam. V Starem trgu pri Ložu: za šolskega upravitelja Ivan Mercina, šolski upravitelj na Vinici. Na Uncu: za šolskega upravitelja Andrej Kenič. učitelj v Planini pri Rakeku. V Novem mestu: za stalno učiteljico na dekliški osn. šoli Marija Koželj-Bulc, učiteljica istotam. V Šmihelu pri Novem mestu: za šolskega upravitelja Ivan Hočevar, učitelj istotam. V Begunjah: za stalno učiteljico Ana Mencinger - Vizjak. učiteljica istotam. Na Jesenicah: za stalni učiteljici Gudula Dragatin in Balbina Eppich. učiteljici istotam. V Bohinjski Bistrici: za šolskega upravitelja Leopold Baebler, učitelj na Bledu. Na Blanci: za stalno učiteljico Pavla Bregant - Majcen, učiteljica istotam. V Rajhenburgu: za stalno učiteljico Vida Maurer-Vrezec. učiteljica na Gori pri Sodražici. V Senovem: za šolskega upravitelja Franjo Jakopec, učitelj pri Sv. Rupertu v Slov. goricah.
Po členu 71 činov, zakona so nameščeni :
V	Kranju: za stalno učiteljico na deški osnovni šoli Franja Slapar - Grošelj, učiteljica v Olševku. V Bohinski Bistrici: Alojzija Baebler-Delak, učiteljica na Bledu. V Ljubljani: kot stalna učiteljica pri-deljena velikemu županu Ivana Kozjak-Simončič. učiteljica v Toplicah - Zagorje ob Savi; za stalno učiteljico petja na I. dekliški osnovni šoli Milka Umberger, učiteljica v Hrastniku; za.stalnega učitelja na državnem vzgajališču prisilne delavnice Ivan Štrukelj, šplski upraviteli v Krtini; za stalnega učitelja na manjšinski šoli Julij Slapšak, stalni šol. uprav, v Ra. dovljici; za stalnega učit. na deški osnovni šoli oo. salezijancev na Rakovniku pri Ljubljani Janko Grad. stalni šolski upravitelj v Mostah pri Ljubljani; za stalno učiteljico na manjšinski šoli Karolina Hann. učiteljica na Viču; za stalno učiteljico na Viču Ana Pfeifer. stalna učiteljica pri Sv. Petru pri Ljubljani.
Za ravnateljico na I. dekliški meščanski šoli v Ljubljani je postavljena z ukazom Iva Kobal, meščanskošolska učiteljica v Ptuju.
B. V mariborski oblasti:
Na lastno prošnjo so imenovani z ukazom:	(
V	Mariboru: za stalnega učitelja na 1. deški osnovni šoli Silvester Rodé, učitelj v Lajtersbergu-Krčevini; za stalno učiteljico istotam Zofija Mulaček - Suša, učiteljica v Kranjski gori; za stalnega učitelja na IV. deški osnovni šoli Ivan Robnik, učitelj pri Sv. Jurju na Pesnici; za stalno učiteljico istotam Angela Reis-man-Sabati, učiteljica v Spodnji Polska-vi; za stalno učiteljico Viljemina Kožuh, učiteljica v Hočah. V Lajtersberg-Krče-vini: za stalno učiteljico Marica Fiirst, učiteljica pri Sv. Duhu na Stari gori. V Žitečki vasi: za stalnega upravitelja Karel Makuc. učitelj istotam. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah: za stalno učiteljico Amalija Duh, učiteljica pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. V Spodnji Polskavi: za stalna učitelja Albert Pianer, učitelj v Studencih in Joško Velikonia, učitelj na Polzeli. V Prevaljah: za stalno učiteljico Franja Grilc, učiteljica pri Sv. Florijanu pri Ro-
gatcu. V Vuhredu: za stalnega učitelja Josip Widmoser. učitelj istotam. V Šoštanju: za stalno učiteljico Julija Fistravec, učiteljica v Šmartnem ob Paki. V Celju: za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli Franja VVudler-Pristovšek. učiteljica v Št. Janžu. V Teharju: za stalnega učitelja Anton Volavšek. učitelj v Bučah; za stalno učiteljico Ladislava Volavšek-Lavrič. učiteljica v Bučah. V Sv. Andražu v Halozah: za stalno učiteljico Ema Vobič-Trstenjak, učiteljica pri Sv. Barbari v IJalozah. Pri Sv. Miklavžu: za šolskega upravtelja Drago Pinterič. učitelj istotam. V Andrijancih: za šolskega upravitelja Edmund Ratkai. učitelj istotam.
V	Bodoncih: za šolskega upravitelja Ko-loman Vukan. učitelj istotam. V Domanj-šovcih: za šolskega upravitelja Eugen Nagy, učitelj istotam. V Murski Soboti: za stalnega učitelja Vekoslav Španger, učitelj istotam. Pri Sv. Jurju: za šolskega upravitelja Viktor Čerin. učitelj istotam. V Dobrovniku: za šolskega upravitelja Ignacij Preininger. učitelj in za stalno učiteljico Helena Preininger - Halas, učiteljica istotam. V Gabrju: za šolskega upravitelja Nikolaj Flisar. učitelj in za stalno učiteljico Ana Sombatheli. učiteljica- istotam. V Gomilici: za šolskega upravitelja Ivan Rakoci, učitelj istotam. V Kapci: za šolskega upravitelja MelhlJor Ranteš. učitelj istotam. V Radmožancih: za šolskega upravitelja Ivan Habacht, učitelj istotam. V Lipovcih: za šolskega upravitelja Franjo Gumilar. učitelj istotam.
Na temelju čl. 52. in 71. čin. zak. so nameščeni: V Mariboru: za stalno učiteljico I. dekliške osnovne šole Ljuba Pirk-maier. učiteljica v Lajtersberg-Krčevini: za stalno učiteljico II. dekliške osnovne šole Dora VinŠek. učiteljica v Mariboru; za stalno učiteljico na pomožni šoli Cveta Krebelj, učiteljica v Mariboru. V Jarenini: za stalnega učitelja Draže Črnko, učitelj v Metliki. Pri Sv. Marjeti na Pesnici: za stalnega učitelja Bogdan Kramberger, učitelj pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Na Siadkem vrhu: za šolskega upravitelja Karel Jakopec. šolski upraviteli pri Mariji Snežni. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah: za stalno učiteljico Gizela Plšek-Kukman. učiteljica istotam. Pri Sv. Rupertu v Slov. goricah: za stalnega učitelja Feliks Grogl. učitelj pri Sv. Duhu v Halozah. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah: za šolskega upravitelja Fran Golež, šolski upravitelj v Vitanju. Pri Dev. Mariji v Brezju: za stalno učiteljico Marija Obran, učiteljica istotam. V Dobrovcih: za stalno učiteljico Milica Stupan, učiteljica istotam. V Lehnu: za šolskega upravitelja Viligoj Kotnik, učitelj pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu in za stalno učiteljico Pavla Marcarol. učiteljica v Selnici ob Dravi. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju: za stalno učiteljico Ivana Rečnik. učiteljica pri Sv. Križu pri Mariboru. Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju; za šolskega upravitelja Edvard Kovačič. učitelj istotam. V Čr^šnjevcu: za stalno učiteljico Metka Iglar, učiteljica v Ločah pri Polj-čanah. V Poljčanah: za stalni učiteljici Berta Menhart. učiteljica v Gornji Radgoni in Elizabeta Drassal, učiteljica pri Sv. Jerneju pri Ločah. V Spodnji Polskavi: za stalni učiteljici Marija Planer-Ver-solatti. učiteljica v Črešnjevcu in Ana Cantkar. učiteljica v Spodnji Polskavi. V Slovenski Bistrici: za stalna učitelja Zma-gcslav Kristan, učitelj v Zavodnji in Josip Križman. učitelj v Slovenski Bistrici. Na Muti: za stalno učiteljico Metka Brand-stetter, učiteljica istotam. V Vuzenici: za stalno učiteljico Roža Golob - Kogelnik, učiteljica istotam. V Breznu ob Dravi: za šolskega upravitelja Drago Kogelnik, učitelj istotam. V Slovenjgradcu: za stalni učiteljici Antonija Vaupot. učiteljica pri Sv. Florijanu v Doliču in Alojzija To-mic-Arnejčič. učiteljica v Slovenjgradcu.
V	Št. Iljti pri Velenju: za šolskega upravitelja Stane Gradišnik, učitelj v Šmartnem na Paki. V Škalskih Cirkovcih: za šolskega upravitelja Oton Fettich-Frank-heim, učitelj v Kočevju. V Šoštanju: za stalna učitelja Josip Špenko in Fran Kur-nik, učitelja istotam in za stalni učiteljici Cilka Trobej. učiteljica istotam in Zofija Okorn, učiteljica v Središču. V Šmartnem na Paki: za stalno učiteljico Mara Piano, učiteljica istotam. V Velenju: za stalnega učitelja Fran Mlinšek. učitelj v Gornji Ponikvi; za stalni učiteljici Erne-stina Vaupot in Iva Rakovec. učiteljici istotam. V Konjicah: za stalnega učitelja Fran Šega. učitelj istotam in za stalno učiteljico Vida Rudolf, učiteljica istotam.
V	Ločah: za stalnega učitelja Andrej Pir-jevec, učitelj v Remšniku. V Šphaliču: za stalno učiteljico Amalija Podgorše«. učiteljica istotam. V Vitanju: za stalnega
učitelja Fran Korbar. učitelj v Vitanju.
V	Ksaveriju: za stalno učiteljico Leopol-dina Počkai-Orač, učiteljica' v Ljubnem.
V	Mozirju: za stalnega učitelja Fran Vaj-da. učitelj istotam. V Celju: za stalna učitelja na deški osnovni šoli Stanko Gradišnik. učitelj istotam in Franjo Roš, učitelj v Št. Pavlu; za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli Ljudmila Sepe. učiteljica v Petrovčah. V Celju-okohci: za stalna učitelja Anton Zdolšek. učitelj v Štorah in Janko Pogačnik, učitelj v Ce-Iju-okolici. V Vojniku: za stalnega učitelja Fran Burdian. učitelj in za stalno učiti ejico Marica Kvac, učiteljica istotam.
V	Žalcu: za stalnega učitelja Maks Pivec, učitelj v Marenbergu; za stalno učiteljico Olga Knapič. učiteljica istotam. V Št. .Jurju ob Taboru: za stalno učiteljico Julilana Virant. učiteljica istotam. V Orii-vasi: za šolskega upravitelja Josip Jarh, šolski upravitelj pri Sv Roku ob Sotli-
V	Šmarju pri Jelšah: za stalno učiteljico Zinka Lovrec, učiteljica istotam; za stalnega učitelja Lavoslav Smeh. učitelj istotam. V Ponikvi: za stalnega učitelja Lju-devit Komar, učitelj istotam. Pri Sv. Jurju pod Donatom: za šolskega upravitelja Anton Štefanciosa, učitelj v Rogatcu. Pri Sv. Križu tik Slatine: za stalno učiteljico Danica Glinšek. učiteljica istotam. V Rogatcu: za stalnega učitelja Srečko Se-kirnik. učitelj istotam. V Kozjem: za stalno učiteljico Slava Rauter, učiteljica istotam. V Hajdini: za stalnega učitelja Fran Martine, šolski upravitelj pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Na Polenšaku: za šolskega upravitelja Vekoslav Kegl. uči-teli pri Sv. Marku niže Ptuja. Na Ptuiu-okol.: za stalno učiteljico Julka Kancler-Hočevar. učiteljica istotam. V Cezanjev-cih: za stalno učiteljico Marija Čulk, učiteljica istotam. Na Cvenu: za stalno učiteljico Minka Sever, učiteljica istotam. Pri Sv. Križu pri Ljutomeru: za stalno učiteljico Antoniia Vera Kutin, učiteljica istotam. V Ljutomeru: za stalnega učitelja deške osnovne šole Fran Lubej, učitelj istotam: za stalno učiteljico dekliške osnovne šole Frania Lubej-Sever. učiteljica istotam. Pri Mali Nedelji: za stalno učiteljico Marija Čeh-Stancar. učiteljica istotam. V Veržeju: za šolskega upravitelja Fran Kožar, učitelj v Tišini. Pri Sv. Duhu na Stari gori: za šolskega upravitelja Matija Vunderl, učitelj v Ljutomeru.
V	Gornji Radgoni: za stalno učiteljico Nada Mihalič, učiteljica istotam. V Ščav-nici: za stalno učiteljico Marija Likar, učiteljica istotam. V Negovi: za stalno učiteljico Marica Pertl, učiteljica istotam. V Bakovcih: za šolskega upravitelja Milan Deškovič. učitelj istotam; za stalno učiteljico Marija Deškovič-Osterc, učiteljica istotam. V Gornjih Slavečih: za stalno učiteljico Gizela Pojbič-Mayer, učiteljica istotam. V Krogu: za šolskega upravitelja Ciril Hočevar, učitelj istotam; za stalno učiteljico Marica Hočevar-Draksler. učiteljica istotam. V Kuzdobla-nih: za stalnega učitelja Fran Horvat, učitelj istotam. V Murski Soboti: za stalno učiteljico Amalija Španger - Osterc, učiteljica istotam. V Prtoči: za šolskega upravitelja Janko Droč. učitelj v Sostrem; za stalno učiteljico Hortenzija Droč-Vu-ga. učiteljica v Vel. Poljani. V Puconcih: za šolskega upravitelja Josip Titan, učitelj istotam. V Šalovcih: za šolskega upravitelja rim.-kat. osnovne šole Rudolf Stevančec, učitelj v Moščancih; za šolskega upravitelja evang. osnovne šole Aladar Makari. učitelj v Šalovcih. V Čen-tibi: za šolskega upravitelja Josip Kola-rič. učitelj istotam. V Lipovcih: za stalnp učiteljico Frančiška Gumilar - Macaroi, učiteljica istotam V Veliki Poljani: za stalno učiteljico Franja Schneider. učiteljica na ?'»ri cesti.
Učiteljski pravnik.
—§ Draginjske doklade k posmrtnim po čl. 124. čin. zak. Z ozirom na dvom, ako spadajo k posmrtnim tudi draginjske doklade. je izdal minister financ na podlagi čl. 30. odloka ministrskega sveta D. R. br. 42.800/24 posebno odločbo pod D. R. br. 75.965 od 4. decembra 1924 v kateri pojasnjuje: K čl. 124. čin. zak. se imajo kot »redovne prinadležno-sti« smatrati tudi osebne in rodbinske draginjske doklade, ki jih je užival umrli uslužbenec v onem mesecu, ko je umrl, ker so draginjske doklade po čl. 46. čin. zak. sestavni del rednih prejemkov drž, uslužbencev.
—§ Označba roka velikih počitnic v dijaških legitimacijah. Ministrstvo pro-svete je dobilo od ministrstva saobrača-ja pod Br. 29.693/24 odlok sledeče vsebine: člen 96. predpisa o voznih olajšavah na državnih železnicah določa rok. v
katerem imajo dijaki ob velikih počitnicah pravico na vozno olajšavo. Ako-prav je naveden obsežen rok. se sklicujejo poedine šole na to, da je ta rok nezadosten. — Ker je nemogoče z enim rokom vzeti v poštev vse šole, je odločil g. minister saobračaja z odlokom M. S. Br. 29.693, da v kolikor določeni rok ni zadosten, smejo šolske oblasti v objavah dijaških legitimacij označiti: od kedai in do kedaj trajajo velike počitm-ce in na podlagi tega smejo železniške postaje izdajati vozovnice z vozno olajšavo.
—§ Nekatere odločbe državnega sveta z ozirom na zakon o državnih uslužbencih. 1. V primeru smrti državnega uslužbenca, ako je dobila njegova rodbina pravico do pokojnine pred pol-nomočnostjo zakona o državnih uslužbencih se rodbinska pokojnina ne sme odrediti po novem zakonu, temveč se mora odrediti nta podlagi čl. 240. tega zakona in na podlagi plače uslužbenčeve na dan njegove smrti. (Odločba z dine 15. novembra 1924, št. 27.504). 2. Uredba o razvrstitvi državnih uslužbencev ni mogla razporediti vsa zvanja državnih uslužbencev v posebne položajne skupine; bila je primorana. da eno in isto zvanje (položaj) razporedi v dve skupini ali več skupin, in sicer procentualno (50. 30 in 20%). Ta procentualna razvrstitev državnih uslužbencev je izzvala opravičeno bojazen pri večini državnih uslužbencev, katerih položaj je predviden v večih položajnih skupinah, ker so upravičeno predpostavljali, da se je s tem hotelo dati neko diskrecijsko pravico ministrom, da razvrščajo, oziroma vrše napredovanja svojih uslužbencev, katerih položaji so predvideni v več skupinah. Na podlagi tega razsmatranja je državni svet odločil pod št. 32.795 z dne 28. oktobra 1924 sledeče: Za ona zvanja, za katera je pri razvrstitvi po skupinah določen odstotek (uredba o razvrstitvi), se odrejuje število uslužbencev po odstotkih iz onega števila, iz katerega se vrši po drugem odstavku čl. 61. zakona o državnih uslužbencih odbiranje, vze-majoč za temelj z budžetom določeno število. Nesporno je, da je bilo treba ob priliki prevedbe uslužbencev na novi zakon upoštevati odredbe točke 2.. čl. 62. zakona o izpopolnitvi izpraznjenih mest in čl. 117. o odreditvi čina uradniku iste kategorije. Izjeme od teh splošnih odredb so navedene v čl. 230. prehodnih določb zakona o državnih uslužbencih, ki odrejuje razvrstitev po položajih uradnikov, ki so imeli na dan pravomočnosti zakona najmanj osem let službe. Ako so položaji enega in istega zvanija enaki, tedaj je bilo treba postopati po občih načelih, ki so izraženi v točki 2.. člen 62. zakona in razvrstiti polovico v višji, a polovico, in sicer mlajših, v nižji položaj. Vsled tega ne more obveljati razlog v odgovoru ministrovem, da je njegova diskrecijska pravica, da razvršča uslužbence v katerokoli hoče skupino, kjer je njihovo zvanje določeno. Prevedba uslužbencev po členu 229. se je morala izvršiti po stanju na dan razglasitve zakona, a ne po diskrecijski pravici. Minister ima diskrecijsko pravico izbere pri imenovanju in napredovanju v mejah za" kona, ali kadar je državni uslužbenec že imenovan, tedaj nima minister pravice, da bi mu odrejal drugo plačo kakor ono, ki mu pripada po zakonu.
Naša gospodarska organizacija.
VABILO.
14. občini zbor »Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge, registrovane zadruge z omejeno zavezo v Celju« se vrši v nedeljo, dne 22. februarja t. 1. ob 3. uri popoldne v pisarni šolskega vodstva okoliške deške osnovne šole v Celju po sledečem dnevnem redu:
1.	Poročila načelstva o poslovanju zadruge v letu 1924.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računa za leto 1924.
4.	Volitve v načelstvo in nadzorstvo.
5.	Slučajnosti.
»Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga, r. z. z o. zavezo v Celju.«
Načelnik:	Član načelstva:
Lud. Černej 1. r.	Fran Voglar 1. r.
NB: Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se skliče pol ure pozneje nov občni zbor na istem' mestu z istim dnevnim redom, ki sklepa pri vsakem številu navzočih.
— Učiteljska samopomoč. Ker nekateri člani ne vedo, zakaj plačajo zneske na zadnje položnice, ki so jih prejeli pre:d par dnevi, sporočam, da je bilo zadnje plačilo — v prvih dneh septembra 1924
—	poravnava vseh članskih pristojbin do konca avgusta 1924. Od 1. septembra 1924 do januarja 1925 so nastale sledeče obveznosti: 92. (M. Šalamun), 93. (Iv. Cerar) in 94. (Stj. Dobrinic) smrtni slučaj Din 6, letnina in upravnina za 1. 1925. Din 3 in'poštnina Din 0.50; skupaj Din 9.50. Zakonski pari plačajo dvojni znesek na položnico, ki jo prejme le eden (mož). Zamudnikom se je prištel k temu znesku še zaostanek. Nekateri, ki so poravnali račune iz novembra 1924, so plačali nekaj več; tem se je to odra-čunalo. — Na položnicah nisem zaznamoval smrtnih slučajev, ker bi sicer moral frankirati pisma z dinarskimi znamkami. kar bi vsako pismo podražilo za Din 1. Na položnico — poslano kot tiskovino — se sme zapisati samo t r i številke. Če bi kak član želel še kaj pojasnil glede plačila, naj vpraša na upravo in za odgovor priloži dopisnico. To velja tudi za v bodoče in splošno za vsa pojasnila, katera žele člani od društvene uprave. Imena umrlih članov (smrtni slučaji) in pregledne, kratke vesti o U. S. dobite od časa do časa v »Učit. Tovarišu«. — V teh dneh razpošlje društvena uprava obračun vsem tistim članom, ki nam dolgujejo znat-ne zneske za eno ali dve leti n a z a j. Dediči umrlih članov so te zneske že davno prejeli. Moralna dolžnost bi bila, da člani-zarnudniki čimpreje poravnajo vse zaostanke. Društvena blagajna ne more kriti članskih pristojbin nekaterih počasnežev. Tudi tovariško ni. če zahtevam (bi jih zahteval!) zase vse društvene ugodnosti, ne poznam in ne storim pa svojih članskih dolžnosti. V bodoče se bo moral društveni odbor pač večkrat poslužiti § 4. društvenih pravil. Društvena uprava je pa pripravljena na vse mogoče olajšave pri plačevanju, samo zahtevajte jih in poslužujte se jih. Čisti računi, dobri prijatelji!
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
Vabila:
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje celodnevno v soboto 14. februarja t. 1. na I. mestni deški osn. šoli na Ledini s sledečim sporedom: »Ječanje« — ref. ravn. gluhonemnice Fran Grm. — Razgovor glede pristopa k »Podpornemu društvu za učiteljski naraščaj«. — Slučajnosti. — Začetek ob 9. uri.
= RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo imelo zborovanje v sredo 18. februarja t. 1. ob 10. uri v Radovljici. Predaval bo tov. Ivan Stegovec »Vzgoja najširših plasti našega naroda«. — Radi kosila naj se tovariši(ice) zgiase pismenim potom pri tov. Ant. Kobentarju
—	Radovljica.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LOGAŠKI OKRAJ zboruje dne 7. marca t. I. ob 10. uri dopoldne na Rakeku. Dnevni red: 1 Poročilo odbora. 2. Iz-venšolsko delo (Ribičič). 3. Naše pravno stanje (Požar). 4. Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino. 5. Slučajnosti. Ker je zborovanje želo važno in ker po vsej verjetnosti skupnega zborovanja v tekočem šolskem letu ne bode več — zborujejo samo še krožki — se zahteva polnoštevilna udeležba. Neorganizirani člani, ki žele vstopiti v organizacijo, dobrodošli. — Odbor.
Poročila:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ je zborovalo dne 13. decembra 1924. Od 133 članov je bilo navzočih 108.
Predsednikov pozdrav. Po otvoritvi zborovanja pozdravi tov. predsednik v prvi vrsti novoimenovanega tov. nadzornika Ivana Koropca. povdarjajoč. da učiteljstvo pričakuje, da mu bo tovariš in svetovalec.
Društvu je pristopilo večje število novodošlih mladih .tovarišic in tovarišev. Te pa tov. predsednik bodri k vztrajnemu delu, dobremu tovarištvu in krepki volji ustavljati se vsem neprilikam. ki jih v obilici nudi učiteljski stan.
Dopisi. Po prečitanju in odobrjenju zapisnika je tov. predsednik prečital do-šle dopise.
Zanimiv je dopis Slomškove zveze, ki kliče vsa v UJU včlanjena društva k
skupnemu protestu radi kršenja stalnosti učiteljstva.
Zbrano učiteljstvo je že preje zavzelo svoje stališče napram premeščanju učiteljstva. obžaluje pa. da se je Slomškova zveza tako pozno, oziroma šele sedaj spomnila na protest.
Predavanje g. dr. Pivka je izostalo. G. predavatelj se je opravičil, da sedaj, ko kandidira, ne more nastopiti s predavanjem v učiteljskem društvu.
Nezaupnica. Prečital-se je članek: »Demon naše narodne misli« in Izjavo, oboje iz peresa predsednika UJU Milu-tina Stankoviča izšla v »Narodni Pro-sveti«. Po ostri debati je bila enoglasno sprejeta nezaupnica Milutinu Stankovi-ču. ki slove:
»Okrajno učiteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujski šolski okraj obsoja članka glavnega urednika »Narodne Prosvete« Milutina Stankoviča: »Demon naše narodne misli« in »Anketa učiteljske zavesti«, ki sta izšla v »Narodni Pro-sveti« dne 16. septembra in 19. novembra 1924, ker sta čisto politične vsebine, ter mu zaradi tega izreka nezaupnico.«
Predlogi: Tov. Peček stavi te-le predloge:
Zahtevamo:
1.	Izplačilo diferenc.
2.	Ločitev prosvetne uprave od politične.
3.	Stalnost mesta je nedotakljiva. Premestitev se izvrši samo na prošnjo ali po dokončani disciplinarni preiskavi. Ako je kdo eksponiran iz službenih ozi-rov. naj se mu plačajo dnevnice.
4.	Poročenim učiteljicam naj se izplačajo polne draginjske doklade.'
Tov. nadzornik se zahvali tovarišu predsedniku za pozdravne besede. V lepih besedah očrta delo učiteljstva. Bodri ga k vztrajnemu delu. Ono v glavnem stvarja. da bo naša domovina lepa. močna. ugledna. Učiteljstvo naj vzgaja kre-menite značaje, poštene može in dobre matere. Ni sicer lahko to delo. toda izvršeno, bo učiteljstvu bogato plačilo za ves trud.
Nato so se obravnavale še interne zadeve.
Prihodnje zborovanje bo ianuarja; dan pa določi odbor društva.
+ OBČNI ZBOR DRUŠTVA UČITELJIC V LJUBLJANI. Dne 29. decembra 1924 se je vršil občni zbor društva učiteljic v Ljubljani, katerega se je udeležilo precejšnje število, zlasti podeželskih zastopnic.
Zborovanje je otvorila s kratkim pozdravnim nagovorom predsednica Vite Zupančič, nakar je sledilo predavanje gdčne. Štebijeve »O ovirah splošnega napredka«, ki je bilo prav zanimivo in je izzvalo živahno debato. Nato je podala tajniško poročilo tajnica Waschtetova. Od vsega delovanja v preteklem letu je najbolj pomemben socialni tečaj, kf ga je društvo priredilo med počitnicami v Ljubljani s prav lepim uspehom.
Ko so podale še ostale odbornice svoja letna poročila, se je izvolil novi odbor, ki se je konstituiral sledeče: predsednica Milka Umberger; podpred. Vita Zupančič; tajnica Milena Pehani; bla-gajničarka Marija Sodnik; poročevalka v časopise Angela Vode; odbornica Anka Leveč.
Vabimo vse učiteljice, pa tudi vse druge, ki so glasom pravil lahko člani, k pristopu v društvo učiteljic.
V zadnjem času se je pojavilo mnenje, da to društvo zasleduje nekakšne separatistične tendence z ozirom na skupno stanovsko organizacijo, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Društvo ima namen, da zainteresira svoje članice za vsa ona vprašanja, ki so specialno za ženo eminentne važnosti, ki pa ne spadajo toliko v področje stanovske organizacije kot take.
Po vsem svetu so se že zdramile žene in pričele razmišljati z lastnimi možgani o svojih potrebah in stremljenjih, bodisi v splošnem, bodisi v posameznih stanovih. In če imajo žene drugih stanov vzrok razmišljati o izrecno ženskih vprašanjih, ga imamo toliko več me učiteljice, kot do danes najbolj izobraženi del slovenskega ženstva.
Koliko pride upoštev važnih momentov, ki se tičejo v prvi vrsti učiteljic, na pr. vprašanje vzgoje ženske mladine. ženske gimnazije, skrb za nadaljno izobrazbo učiteljskega ženskega' naraščaja, zlasti v oni smeri, ki jo do danes šola, žal. še zanemarja (gospodinjski, kuharski in šivalni tečaji, nega malih otrok, higijena, — sploh vse. kar rabi zlasti učiteljica pri svojem kuliturno-so-cialnem delu med narodom).

Iz tega površnega obrisa našega delokroga pač lahko vsakdo razvidi, da naše društvo nikakor ne posega v delo organizacije ter da ne razkraja stanovske enotnosti, kakor to trdijo nekateri. Zato vabimo vse tovarišice, naj se pridružijo našemu delu, saj je v našo lastno dobrobit in napredek. Vzemimo si vtem oziru za zgled mariborske učiteljice, ki so veliko bolj zavedne in tudi delavne'.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUTOMERSKI IN GORNJERADGON-SKI OKRAJ je zborovalo dne 13. decembra 1924 v šoli v Ljutomeru. Od 64 članov je bilo 51 navzočih.
V uvodnih pozdravnih besedah se spominja tov. predsednik bivšega režima krivice in daje duška dejstvu, da je zmagala zopet pravična stvar ter poziva navzoče, naj bodejo najprej učitelji in potem — v kolikor dopušča to služba — strankarji. Posebej pozdravlja predsednik novodošlega tovariša Franca Kar-baša, ki je prevzel vodstvo ljutomerske šole. Pozdravlja ga istočasno kot novo-imenovanega nadzornika ter mu želi v novem poslu obilo sreče in uspeha. Tovariš nadzornik se iskreno zahvali za prijazne besede ter poziva navzoče, da delajo složno in mu pomagajo z vestnim in točnim šolskim delom. S tem mu nudijo zamišljeno tovarištvo, ki ga opravičeno potem tudi od njega lahko pričakujejo. V tem smislu in v znamenju vestnega dela — v katerem edino je rešitev — pozdravlja tovariš nadzornik vse navzoče. Kot gost je bil navzoč tov. Kožar iz Tišine. K dlostanemu izpitu se čestita tov. Herzogu in Pertlu. V vznesenih besedah se spominja tov. Mavric pokojnega tov. Joška Rajha, s katerim je izgubilo učiteljstvo in šola enega izmed onih redkih kmetskih duš, ki so naklonjene prosveti in napredku.
Dopisi. Izmed dopisov je omeniti dopis Slomškove zveze z dne 5. decembra 1924, v katerem vabi naše društvo, da protestira proti okrnjenju učiteljske ne-premestnosti. Imenovano povabilo je povzročilo samo pomilovanje. Čudno je namreč, da Slomškova zveza vidi krivico, ki se godi — brez ozira na mišljenje — vsemu učiteljstvu, šele komaj zdaj, medtem ko se je začasa Koroščevega režima z naslado in zadoščenjem v srcu veselila krivic, ki jih je trpelo učiteljstvo včlanjeno v UJU. Naša organizacija je protestirala in protestira proti tej nepravilnosti že od dneva, ko je padla prva žrtev. V tem smislu se odgovori tudi na dopis.
Predavanje. Tovariš Koprive referira o temi »Delokrog šolovoditelja«. Za uvod je dal predavatelj globoko zajete misli in pojme o stremljenju novodobne pedagogike, navajajoč istočasno modernejše faktorje na tem polju. Biča dejstvo, da zavodi dajejo učiteljiščniku za naše dneve premajhno in preplitvo izobrazbo. Svetuje zbog tega tovarišem novincem segati po samopomoči, kjer bi našel šo-lovoditelj, ki naj animira k temu, hvaležno polje. V svojem referatu je dal v naslednjem nekako strukturo učitelja in šolovoditelja, kateri obrisi in posnetki bi bili: voditelj bodi sam dobro vzgojen, živi življenje ljudstva in čuti z njim. zavedaj se v pravilni meri svojega stanu, bodi vljuden, a vendar odločen ter pravičen in strpljiv. Tov. predsednik se zahvali predavatelju za trud in delo. ki ga je imel s svojim v teh sedanjih šolskih razmerah umestnim referatom.
Sklepi in stanovske zadeve. Na predlog tov. Ivanjšiča se enoglasno sklene. da se v bodoče članarina odtegne potom šolskega vodstva v dveh obrokih, in sicer 1. januarja in 1. julija vsakega leta. — Delitev članstva je še vedno nejasna, zato naj v to izvoljen odbor prizadetih predloži pri prihodnjem zborovanju končno in stvarno odločitev. — Predsednik apelira na agitacijo »Zvončka«. — Sprejet je bil soglasno predlog tov. Mavrica, da prinese ena prihodnjih številk »Učit. Tovariša« indeks tekom leta priobčenih važnejših pravnih člankov in nasvetov. Predlog se pošlje Po-verjeništvu UJU Ljubljana. — Čas in kraj prihodnjega zborovanja se še določi naknadno in objavi v »Tovarišu«.
+ ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 10. t. m. v Rogaški Slatini. Od 66 članov navzočih 51.
Ker ie društveni predsednik tov. Šumer vsled imenovanja srezkim šolskim referentom odložil predsedništvo, je vodil zborovanje podpredsednik tov. Glin-šek.
Obravnavanje dopisa »Slomškove zveze« na zborovanjih učiteljskih društev se ne smatra umestno, ker ni došel
preko poverjeništva, ki ima izključno pravico dajati okrajnim učiteljskim društvom predloge v pretres. To pa radi enotnega in discipliniranega postopanja vseh društev v važnem vprašanju učiteljske stalnosti. Sicer pa je za nas važnejše in resnejše poročilo pov. UJU, kakor dopis organizacije, ki ni doslej nikdar kazala pravega smisla za naše zahteve.
Zapisnik zadnjega zborovanja se
odobri.
O obnovi P. F. S. je poročal tovariš Predan ter se pri tem dotaknil kongresa F. S. v Skopi ju in omenil ugodnosti, katere nudi F. S. svojemu članstvu. Obnova P. F. S. se je prepustila njenim članom.
V referatu »Iz šolske prakse« je srez-ki šolski referent tov. Šumer podal svoje misli o najaktualnejših vprašanjih sodobnega osnovnega šolstva. Iz podavanja se izkristalizirajo sledeči temeljni stavki: Na polju izobrazbe so uspehi naše osnovne šole bili že doslej zadovoljivi. Vsa ta izobrazba naj bode vedno v službi prave državljanske vzgoje.
Članarina bode znašala v letu 1925. Din 130.
Pri slučajnostih sprejeti predlogi:
1.	Ponovno in z vso odločnostjo zahtevamo ločitev šolske uprave od politične.
2.	Učna uprava se naproša, da priredi v svrho nadaljne izobrazbe učitelj-stva pedagoške, obrtne in kmetijske tečaje.
3.	Že davno v izplačilo zapadle razlike naj se državnim nameščencem takoj nakažejo
+ OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LJUBLJANSKO OKOLICO
je zborovalo dne 17. januarja t. 1. na šoli na Ledini. Navzočih je bilo okrog 140 članov. Predsednik pozdravi iskreno vse navzoče učiteljstvo, posebej še oba okrajna šolska nadzornika tov. Kosca in Škulja.
O »Šolskem vrtnarstvu, ureditvi šolskih vrtov in njih obdelovanju« je poročal vrlo zanimivo tov. nadzornik Škulj. Za svoja res praktična in koristna navodila ie žel navdušeno odobravanje vsega učiteljstva. Na njegov predlog se bode vršil dvodnevni praktični vrtnarski tečaj na osnovni šoli v Zalogu za učiteljstvo ljubljanske okolice. Ker tov. Mihler in Vuk iz Vrhnike ne moreta prevzeti vsled preobilega dela svojih od-bomiških mest, se vrši za ta dva odbornika nadomestna volitev. Izvolita se z vzklikom tovarišica Sedlakova iz Most ter tov. Koch iz Zgornje Šiške, ki je obenem tudi tajnik društva.
Sprejeti so bili sledeči predlogi:
1.	Načrt za kmetijsko - prirodoznan-ski pouk nai se popravi in izpopolni.
2.	Članarino pobere na vsaki šoli vsaki mesec član učiteljstva, ki si ga zbere učiteljstvo. tako, da je članarina za celo leto že poravnana 1. novembra.
3.	Sklene se ustanoviti pevski zbor učiteljstva ljubljanske okolice; za pevo-vodjo se izvoli tov. Amošt Adamič iz Tomišlja.
4.	Lajiki nimajo nobene ingerence pri nastavitvi učiteljstva; edino le službena doba. kvalifikacija in naše udruže-nje naj bodo v tej zadevi merodajni.
5.	UJU naj izposluje. da se krajnim šolskim svetom enkrat za vselej vzame pravica, da bi isti razpolagali s šolskimi prostori samovoljno ter ovirali učiteljstvo pri prosvetnem delovanju v šoli, n. pr. pri_DOStavitvi šolskih odrov itd.
Precejšnja debata se ie vnela glede disciplinarnih zadev učiteljstva. Gospo7 da nadzornika podasta v tej zadevi svoje mnenje, s katerim se učiteljstvo popolnoma strinja. Opozarjata posebej na § 104. šolskega zakona, ki ščiti učiteljstvo.
Tov. Trošt iz D. M. v Polju poroča kot pregledovalec računov, da so isti popolnoma v redu. na kar da staremu odboru absolutorij.
Koncem zborovanja vzpodbujata gg. nadzornika učiteljstvo k vztrajnemu delu v šoli in izven šole. ker bode koristilo na ta način najlepše lepi jugoslovanski domovini in vrlemu jugoslovanskemu narodu — nakar zaključi tov. predsednik lepo uspelo zborovanje.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA OKRAJ SLOVENJGRADEC je imelo letni občni zbor dne 8. januarja 1925 v osnovni šoli v Slovenjgradcu.
Predsednik pozdravi navzoče članstvo. posebno pa še novo pristopivšo tov. Berglezovo iz Šmiklavža, nakar preide k dnevnemu redu.
1. Poročilo predsednika iz seje šir-jega sosveta z dne 5. januarja t. 1. v
Ljubljani, je članstvo z interesom poslušalo Učiteljstvo se je strinjalo s tem. da se strnejo naše vrste v močno organizacijo. vendar na podlagi takšne ideologije, ki tolerira vsak svetovni nazor ter da ima čiste roke napram vsakemu vladnemu režimu. Usode režimov se menjajo, a ideje so večne. Živa debata se je vnela tudi o dravograjskih resolucijah.
2.	Resolucija. Tov. Vrečko opominja na zadevo upokojencev. Učiteljstvo se čudi, da morajo biti upokojenci v nekakem boju z državno upravo in da se morajo boriti za tisto, kar jim po človečan-skih in socialnih postavah pristaja. Ob tej priliki je bila sprejeta sledeča resolucija: Učiteljstvo slovenjgraškega okraja zbrano na občnem zboru dne 8. januarja 1925, zahteva, da Pov. UJU Ljubljana in glavni odbor UJU v Beogradu z vso odločnostjo izposlujeta starejšim upokojencem :
a)	spremenitev kronskih službenih prejemkov v dinarske;
b)	da se v pokoj stopajočemu učiteljstvu izplačajo službeni prejemki brez prekinitve.
3.	Predavanje. Bogdan Jurančič: »Vzgoja rešiteljica problema svetovnega miru«. Predavatelj dokazuje uvodoma kako je narode prevelika zaljubljenost v svoje lastne interese pognala v štiri leta < trajajoče klanje. Pa tudi v današnjem javnem življenju ni opažati, da bi človeštvo opustilo ponižujoča sredstva sprave z orožjem. Rešitev tega težkega problema vidi le edino v pravi internacionalni in pacifistični vzgoji.
4.	Volitve. Posamezni funkcionarji so podali svoja poročila. Članstvo jim je s hvaležnostjo izreklo absolutorij. Izvoljeni so bili v novi odbor: predsednik Purk-hart. podpredsednik Kaifou; tajnik Jurančič; blagajnik Kaučič; odbornika Vrečko in Šerbec.
Prihodnje zborovanje se vrši dne 5. marca v Slovenjgradcu.
Književnost in umetnost.
Prlporoiamo vse spodaj navedene knjige v nabavo udteljstvu m Šolam, posebno pa Solarsklm, vsem Javnim ljudskim In dru» Stvenim ter u<ltelJsklm>slrokovnlm knjlf-rlcam. Vse tu navada ne knjige se naro-Cajo tudi lahko potom UMelJske knjigarne v Ljubljani, FranClikanska ulica, itev. 6.
Ocene.
—k »Ženski svet«. Prva številka III. letnika prinaša sledečo vsebino: Obrazi in duše XIX. Josipina Turnograjska (Dr. I. Lah), Vihar, pesem (A. Č.). Ubožica (France Bevk), črne rože (Gustav Strniša). Modrost (J. Ribičič). Srce mi dr-šče (Iva Rod). »Veronika Deseniška« (I. Klemenčičeva). Kako si urejamo vrt (Vida), Ženska, ljubezen, zakon (Dr. Fr. De-bevec). Izvestja: Naše delo. Po ženskem svetu. Higijena, Kuhinja, Gospodinjstvo. Iz naše skrinje. Književna poročila. List obsega letos 32 strani, tudi priloga je znatno večja kot lani ter prinaša mične vzorce za vezenje ter več monogramov za belo perilo — Na prošnjo uprave za naslove prijateljic in znank, ki žele list na ogled, so se cenj. naročnice odzvale v tako velikem številu, da zaenkrat uprava ne more vsem ustreči. Vse one, ki dobe list na ogled, prosi uprava, da se čimprej javijo kot stalne naročnice, da naroči pravočasno zadostno število izti-sov, da ne bodo trpele prevelike zamude v dopošiljatvi, katero ima žalibog že itak vsled prevoznih težlkoč. One pai. ki list odklonijo, naj ga blagovole tekom osem dni po prejemu nepoškodovanega vrniti. Le na ta način, da gredo cenj. odjemalke upravi na roko. ii bo mogoče izdajati list za tako nizko naročnino. Večina naročnic to razume in vzorno podpira upravo v tem stremljenju, tako da z zaupanjem gleda v bodočnost lista, ki se ga skuša
z vsako številko izpopolnjevati. List izdaja Žensko dobrodelno udruženje v Trstu. Izhaja enkrat na mesec ter stane za Jugoslavijo z vsemi prilogami, z modno prilogo in s krojnimi polarni vred letno 64 din. polletno 32 Din, četrtletno 16 Din. Naroča se pri M. Prunkovi, Ljubljana, Karlovska cesta 20. Februarska številka bo imela modno prilogo in krojno polo.
—k Tadeusz Zielinski: »Antični in moderni svet«. Poslovenil dr. Jože Glo-nar. Splošna knjižnica — znanstvena zbirka, zvezek VII. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 101 stran velikega 8°. Cena broš Din 36, vez. Din 45.
Knjiga obsega osem predavanj, ki jih je imel znameniti poljski učenjak svoje dni pred abiturijenti srednjih šol v Petrogradu in obravnava razmerje antičnega. pred vsem grškega duševnega sveta do problemov, ki se pojavljajo v moderni človeški družbi. Za slovenski knjižni trg je popolna novost, ker je prva slovenska knjiga, ki s širokega stališča odpira kulturno - zgodovinske perspektive in obravnava kulturno - zgodovinske probleme: zato bo dobrodošel hrevir vsakemu mislečemu in razmišljajočemu Slovencu. Posebno aktualnost ji daje stališče glede nalog in oblike srednjih šol. zato bodo po njej radi segli vsi, ki se zanimajo za problem srednješolske reforme pri nas in to bodo z zanimanjem in užitkom čitali. pa naj so že prijatelji ali nasprotniki tega ali onega srednješolskega tipa. H knjigi se še povrnemo.
—k Stihoslovje. Izšlo je v založništvu Goričar ¿t Leskošek v Celju prvi del Stihoslovja, ki ga je spisal prof. dr. Nikolaj Omerza. Tekom leta sledi prvemu delu še drugi del. Prvi del obsega osnovne zakone antičnega, romanskega in našega stihoslovja in ima namen poglobiti razumevanje oblikovne lepote v pesništvu To delo. ki je prvo te vrste v slovenskem jeziku, bo dobro došlo učitelju. učencu in vsakomur, ki se zanima za pesništvo. — Obenem se opozarjajo bralci na zanimivo novelo dr. Ivo Šorlija »Golobovi«. ki je izšla pred božičnimi prazniki v istem založništvu.
Pedagoške in šolske drobtine.
X Dve novi šoli za kmetska dekleta.
Ministrstvo prosvete ie otvorilo šolo za kmetska dekleta v Ilijašu pri Sarajevu in v Sokolcu.
X Premestitev moškega učiteljišča iz Dervente v Banjaluko. Prosvetni minister je odredil, da se s prihodnjim šolskim letom premesti učiteljišče iz Dervente v Banjaluko, in sicer vsako leto po en letnik.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Imenovanj do 15. službenega leta v ljubljanski oblasti nismo mogli priobčiti v današnji številki, ker jlih še nismo prejeli od prosvetnega oddelka velikega župana v Ljubljani._
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
"i
NA OBROKE
Manufaktnro in konfekcij«» etc obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačevanju na obroke le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
družba z o. z. MARIBOR, Tattenbachova ul. 2 Pisarna: Gregorčičeva ul. 1.
Zahtevajte vzorce! ~Wf&

h
b-
Le pod jasnim nebom uspevajo cvetlice in le pod jasnim čelom uspeva cvet naroda: mladina. Jasno pa se bodo zasvetile oči Tvojih učencev in učenk tedaj, ako jim oskrbis:
«ZVEZDICE«
skrbno redigirano zbirko najljubkejših mladinskih pesmic z resnicami - vodnicami in ugankami, vse v lepi pesniški obliki.
«ZVEZDICE«
je naročiti pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Trdinova ulica 8. Cena krasno opremljeni knjižici je samo 7 (sedem) Din.
Vrh tega dobi učiteljstvo na vsakih 5 izv. šesti izv. v nagrado. Gratis- izvodi so popolna last učitelja razpečevalca (-ke) in pripada izkupiček zanje njemu (nji).