L. V., Št« 4
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 8122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova uL — TeL 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190.
Podružnica Jesenice: pri kolodvora št 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42.
podružnica Trbovlje: v hiši dr. Ramrv gartnerja.
Ljnbljana, 26. januarja 1931
Cena 2 Din
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rifu.
Triumfalen sprejem kralja in kraljice v Zagrebu
Stotisočglava množica je z nepopisnim navdušenjem sprejela svojega kralja in kraljico ter doprinesla nov dokaz neomajne zvestobe in vdanosti Zagreba in Hrvatov do kraljevega doma in Jugoslavije
Zagreb, 25. Januarja, r. Zagreb', prestolnica Hrvatske, je danes zopet dokazal, da je ves jugoslovenski, da je trdno in neomajno spo-- r z uedinjeno Jugoslavijo. Današnji sprejem Nj. Vel. kralja in krave, ki sta prispela na daljši poset v svojo drugo prestolnico, znači tnimf jugoslovenstva, kakršnega od prevrata sem še ni zabeležila fpodovina naše mlade Jugoslavije. Ves Zagreb, najodličnejši zastopniki hrvatstva so se zbrali k sprejemu in tako navdušeno pozdravili svojega kralja in kraljico, da se lahko reče, da je bila to največja mani-ft stacija, kar jih beleži slavna zgodovina Zagreba. Zgodovina Jugoslavije pa bo zabeležila današnji dan kot svetel datum, ki je zbrisal sleherni dvom v vdanost in zvestobo Zagreba in Hrvatov do kraljevega doma Karadjordjevičev in do uedinjene jugoslovenske države. Današnji dan pa je obenem dokaz, v kaki hudi zmoti žive vsi oni, ki morda še grade svoje načrte na neslogo jugoslovenskih plemen.
Zagreb, 25. Januarja. AA. Ze včera
X- bila zagrebška slika m n .-rio rTiV.-1 takor druge dm. Občinstvo je v radostnem pričakovanju prihoda Nj. Vel. kralja in krraijice prišlo na ulice, da vidi, kako iz« obešajo zastave, kako krase okna trgovin, trge in ulice in kako vi'jejo zelene vence okpìi ba'ikonav in oken po ulicah, kjer bo krenila povorka. Na obrazih se je izražalo rad-"«sino pričakovanje in nemir pred veliš kima radostnimi dogodki. Oblaki, ki jih je pripeljal blag jug, so napovedovali slabo vreme. Bilo se je bati, da bo morda dež vzel ZagTebu priliko, izkazati na velici-* sfen način, kaiko toplo bije njegovo srce z» vzvišeni kraljevski dom. Ta bojazen se ni uresničila. Samo ponoči je malo deže< vaio, davi pa je bilo jutro toplo, nebo mas k> oblačno in samo tu in tam je malo poro* silo. Prebivala z okolice, pomešani z me» écarM so v gostih gručah hiteli; 7. vseh stra* ni p-oti sredini mesta, koder je iimel točno PIP programu kreniti kraljevska sprevod. Red je bil povsod vzoren.
V radostnem pričakovanju
Pred postajo do Jelačičevega trga, po Bici m Mesnički ulici so bili postavljeni gostii špalirji uradnikov, člani sto in sto društev in špalir otrok. Ni šolskega otroka Zagrebu, ni vseučiliščnika, ni člana zagreb* skega društva, ki ne bi bil prišel z zastavo roki. da pozdravi kralja ioi kraljico, ki počastita Zagreb s svojim daljšim ppsetom. Gosti špalirji dece in društev kažejo smer, koder se ho premikal sprevod visokih gos rv. Za špalirjem so se zbrale tolikšne ^npžrice, da je bil vsak prehod nemogoč.
a oknih so se zbrali radovedni domačini, -, z zanimanjem opazujejo valujoče mnos žice na ulicah in prisluškujejo, kdaj bo dan 7-r>ak prihoda kraljevske dvojice, ki zanj ieip srca vseh mešč?rov. Godbe posa s mednih društev in vojaške, ki korakajo po m»;tu, so šs poglobile radostno pričakos vanje.
Nekaj minut pred prihodom dvornega vaka e začela zagrebška radiospostaja ods -poročila za one, ki so morala iz ka* V-K-iegakoli vzroka ostati doma. Postaja r-- - oa o vseh dogodkih in slika v svojih poročilih razpoloženje in gibanje ogromnih mj->žic.
» -codfci potekajo brez najmanjšega in ci s eie-ra. Disciplina občinstva je tolikšna, da je Zagreb lahko vzor drugim mestom.
Na kolodvoru
Peron na državnem kolodvoru je okra* feen z zastavami, s cvetjem in z zelenimi borovimi vejicami. Zastopniki državnih in civilnih oblastev in posameznih društev so ga zasedli do zadnjega kotička. Vsatko iz* med šest sto društev v Zagrebu (od tega 50 ženskih) je zastopano s tremi člani. Oblastva so zastopana samo z najvišjimi uradniki, g en er al iteti načeljuje armnjski ge* reral Maric, med prisotnimi so trije škofi, Kari z uradništvom, predstavniki vseučilis čca, akademije, oficirji, a na običajnem me* ejtu ie postrojena častna četa z godbo. Pred špalirjem na peronu so mnogi domači in inozemski novinarji, fotografi, filmski ope« raterji. ki hočejo zabeležiti vsako podrobs oost svečanega sprejema
Odličniki na peronu
Na peronu so se zbrali k sprejemu Njunih Veličanstev predstavniki civilnih in vojaških oblastev, šefi oddelkov, zastopniki naših najvišjih institucij in gospodarskih, kulturnih, socialnih in humanitarnih ustanov, korporacij, organizacij, društev itd.
V prvi vrsti so bili ministri dr. Fran-geš dr. švrljuga, dr. šibenik, Demetrovič, Preka, dr. Drinkovič, Neudorfer, za temi naš poslanik v Argentini dr. Stražmcki, bivši ministri dr. Mažuranič, dr. Ivi ca Ko-vačevič, dr. šurmin. Pred vhodom v dvorsko čakalnico je stal mestni načelnik dr. Stjepan Srkulj s soprogo. V imenu gene-ralitete so prisostvovali sprejemu armij-ski general Ljubomir Marič, komandant savske divizijske oblasti Milan Ječmenič, vršilec dolžnosti komandanta konjeniške divizije Dokič, šef štaba armijske oblasti Miljkovič in komandanti vseh polkov zagrebške garnizije.
Na peronu so bili nadalje ban Savske Innovine dr. Perovič s podbanom dr. Had-
žijem in z ostalimi načelniki ln Inšpektorji banske uprave; nadalje predsednik stola sedmorice dr. Simič s svetniki stola sedmorice, predsednik banskega stola Ko-vačevič s svetniki, predsednik sodnega stola dr. Bubanj, vrhovni državni tožilec dr. Aleksander z uradniki, predsednik upravnega sodišča dr. Milovan Zoričič, šefi železniške direkcije, poštne uprave, finančne direkcije, šumske direkcije z uradniki. Zatem so prisostvovali sprejemu rektor vseučilišča dr. Josip Belobrk z dekani vseh fakultet, rektorji ostalih visokih šol, predsednik umetniške akademije, Narodnega gledališča, Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti, ki jo je zastopal njen zastopnik Gavro Manojlovič z načelniki posameznih sekcij. Za njimi so se vrstili zastopniki raznih korporacij, predsednik Zbornice za TOI dr. Milan Vrbanič. predsednik savez-a denarnih izvodov dr. Pliverié, zastopniki industrije, trgovine in cbrti, profesorji, učitelji, predstavniki Sokola, Narodne obrane, Jadranske straže, Jugoslovenske Matice, Društva književnikov, Udruženja gledaliških igralcev, novinarjev, delavskih organizacij, Jugoslovenskega narodnega ženskega saveza, predstavniki ostalih kulturnih, humanitarnih in drugih ustanov, organizacij, društev. Nadalje so prisostvovali sprejemu konzularni zastopniki vseh držav, ki so v Zagrebu. Poleg mestnega načelnika s člani občinskega zastopa so bili zastopniki cerkvenih oblastev, zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, škof dr. Pre-muš, škof dr. Salis-Selis, protojerej Kokič, starokatoliški škof dr. Kalodjera, namestnik evangelskega škofa Gehring, višji rabin dr. švarc, muslimanski iman Mušič in mnogi drugi.
Poleg mestnega načelnika je njegova 90* proga, ki bo izročila Nj. Vel. kraljici pre* krasen šopek cvetk, a zagrebški načelnik bo kot zastopnik mesta izročil Nj. Vel. kralju pri prihodu v ZagTeb po starem slo» vanskem običaju sol in kruh.
Pozdravi na potu
Na vseh postajah na progi, kjer je vozil dvorni vlak iz Beograda v Zagreb, so se zbrale ogromne množice, da pozdravijo Njuni Veličanstvi, čeprav se kralj in kra* ljica zaradi ponočne ure nista mogla po* vsod pokazati.
Ob 9.56 je vzvalovila množica odličnja« kov na peronu, na postajo je privozila iz* vidnioa. Maio za tem se je na prehodu preko Savske ceste pojavil dim dvornega vlaka.
Prihod dvornega vlaka
Ob 9.58 je dvomi vlak pri v ožil na po* stajo. Godba kraljeve garde je zasvirala državno himno. V njene veličastne zvoke so se pomešali frenetični klici »Živeli!« Vzkliki in zvoki godbe so se mogočno od* brjali od zidpvia kolodvora in odmevali v si"aii resonanci po ogromnem trgu pred zas grebško postajo. Ogromne množice, ki so stale na trgih pred kolodvorom in zasedle vse ulice do 30 vrst globoko, so zvedele, da je želja postala resnica in da sta kralj in kraljica prispela v Zagreb.
Sto šestdeset tisoč src, ki stoje od posta* je do banskega dvorca, je zadrhtelo v ra* dosti, da se je izpolnil davni sen Zagreb* čartov. Zdaj je 9.59. Z an osnih klicev ni konca ne kraja. Dvorni vlak se ustavi s preciznostjo dovršenega stroja baš na mes stu, kjer je položena preproga, ki vodi od kraljevega vuza do dvorske čakalnice.
Kralj in kraljica...
Ura je 10. Nj. Vel. izstopita rz svojega
voza.
Ob 10.01 je električni val zanosa m na* vdušenja dospel do postavljenih baterij, ki so izprosile prvi topovski pozdrav Navdu* šenje po vsem mestu je prikipelo do vr« htmca. Na samem peronu dominira blag nasmeh Njunih Veličanstev. Na vseh licih je opažati drhtenje in razburjenje. Sprem* stvo ministrov in generaüov je obkrožilo Njuni Vel ičanstvi
Pozdrav Zagreba
vr- ■., k zagrebškega mesta dr. Step an ' Sckilj je vidno razburjen in se klanja Nju«
nim Veličanstvom. Pozna se mu globoko
ganotje, in kot prvi meščan starega Za* g'i-eba pozdravi visoke goste z besedami:
»Vaša Veličanstva!
Zagrebško mesto pozdravlja Va» ša Veličanstva z zanosnim srcem in z ljubeznijo. Zagreb nosi zgo» dovinski naslov kraljevskega mes sta. Zgodovina je postala danes dejstvo.
Vaši Veličanstvi sta prišli v svoj dom, da vršita odtod svoje vzvi» šene vladarske pravice in svojo kraljevsko oblast. Mi zagrebški meščani smo s popolno vdanostjo pripravili dvorec za bivanje Vaših Veličanstev in svetlega kraljevske» ga doma. Vaši Veličanstvi sta raz» c-meli našo vročo željo in ta Vaš poset je znak, da ste našim željam ugodili. Mi se Vam iz vsega srca zahvaljujemo za to Vaše visoko odlikovanje. Vaš prihod je živ do» kaz vsemu svetu, kdo je naš in kdo ni naš prijatelj. Zato kličemo temu svetu, vsemu svetu, da vidijo Ju» gosloveni, tako Hrvati kakor Srbi in Slovenci, v svojem kralju Alek» sandru I. simbol svoje države, nje» ne svobode in neodvisnosti, ter da se na tej svoji grudi čutijo su ve* ren narod in za vse čase svoji na svojem.
Kraljevsko mesto Zagreb dviga svoje srce in svojo dušo, svojo ve» ro in svojo ljubezen k svojemu kralju Aleksandru in k svoji kra» Ijici Mariji!
Dobrodošli In «regno vam biva« nje!
Naj Izvoli Vaše Veličanstvo po starem jugoslovanskem običaju sprejeti to sol in ta kruh!
Naj živita Vaši Veličanstvi!
Naj živi ves kraljevski dom!«
Govor mestnega načelnika »o pmisotni sprejeli z orkanom zanosnih vzklikov. Vo* jaška godba je zaigrala državno himno. Nj. Vel. krali je pristopil k mestnemu na* čelniku dr. Snkulju, mu ponudil roiko ter se mu prisrčno zahvalil za pozdrav. Nj. Vel. kralj je dejal tole:
Kraljeva zahvala
»Prosim vas, da ste tolmač naših najtoplejših čuvstev in ljubezni do Zagreba in naših dragih Zagrebčanov. Hvala, hvala vam!
Medtem je pristopila soproga zagrebške* ga načelnika k Nj. Vel. kraljici ter ji iz* ročila šopek cvetk z besedami, ki so drhte* le od zanosa in sreče:
»Vaše Veličanstvo, dobro nam došlo!«
Nj. Vel kralj je obkoljen z odličnjaki in visokimi dostojanstveniki stopil na peron teT segal v roke zastopnikom oblastev in društev, jih pozdravljal in ž njimi izpre« govoril po nekaj besed Med drugimi se je nekaj časa razgovarjal z zagrebškim nad* škofom dr. Bauerjem. Nato je stopil mimo postrojene čete in pozdravljal zastopnike korporacij in društev med neprestanimi vzkliki prisotnih »živel!«. Godba je zaigrala kraljevo himino- Nad mestom so doneli to* povski streli. Kraljevska dvojica je v špa* liriu odličnjakov odšla skozi dvorno čakal« nico na ulico. Tu sta Nj. Vel. z ostalo salito stopili v pripravljene avtomobile.
Nepopisno navdušenje množic
Na kolodvoru pred trgom zbrane množi» ce so vzvalovile v nepopisnem navdušenju. Vsi so hiteli izkazati visokim gostom svojo radost pozdraviti svojega kralja in kraljico. Ko sta se Veličanstvi pokazali pri izhodu dvorske čakalnice, je bilo slišati samo en mogočen klic »Živeli!«. Na Trgu kralja To» mislava in dalje do sredine mesta so se od» igravali veličastni prizori ljubezni in navdu» šenja, ki ie bilo izkazano kraliu in kraliici. N.iuni Veličanstvi sta ljubeznivo odzdrav» ljali na vse strani, kar je izzvalo nove or» kane radosti in navdušenja. Bil je mogo» čen prizor, ko je narod izkazal visoki kra» lievski dvojici svojo neomajno zvestobo in ljubezen.
Triumfalna pot po mestu
Zagreb je ves v cvetja, Zagreb je ena sa» ma radost, Zagreb je v enem samem pre» kipevajočem zanosu. Kraljevski avto, ob» krožen z gardo, ki ii slede avtomobili sprem» stva. je žarišče obče sreče in radosti. Avto» mobili vozijo v zmernem tempu skozi mno» žice in občinstvo obžaluje, da se jim tako hitro izmika izpred oči slika, ki jo Zagreb v takem sijaju in mogočnosti še ni videl. Vsi bi se hoteli nagledati tega prizora. To» da dolžnosti kraljevske dvojice zahtevajo svoje In hipoma so dvomi avtomobili izgi* nili izpred oči radovednih množic in zavo* žili proti banskemu dvorcu. Množice drve v stranske ulice, da bi jim bila dana prilika, da še enkrat vidijo kraljevsko dvojico,
Pred banskim dvorcem
Markov trg je bil na eni strani zaseden po množicah, drugo stran pa je policija iz* praznila, da bi mogli kraljevski avtomobili privoziti do banskega dvorca. Med tem sta Veličanstvi prispeli v dvorec. Nj. Vel. kralj se je moral že drugič pokazati na balkonu dvorca. Množice so zasedle ves Markov trg. Manifestacije množic se neprestano ponav« ljajo. Množice kličejo Nj. Vel. kralju, kras ljici, pozdravljajo Jugoslavijo, narodno in državno edinstvo itd. Oddelek kraljevske garde se je postrojil pred banskim dvor* cem in odkorakal na dvorišče.
Kmetje iz Šestin v slikovitih narodnih nošah pojejo rodoljubne pesmi. Medtem prihajajo v gornji del mesta nove in nove množice. Vsi pričakujejo, da se bo kralj ponovno pojavil na balkonu. Hiše m dr* žavni uradi na Markovem trgu so okrašeni z mnogimi državnimi zastavami. Na ban* skem dvorcu plapola poleg državne zasta* ve kraljeva zastava z državnim grbom. Ne* prestano prihajajo avtomobili kraljevega spremstva, množice obnavljajo svoje ova* cije in pričakujejo, da se bosta Nj. Vel. zopet pojavili na balkonu banskega dvorca. Občinstvo, ki se je zbralo v okolici Pongra« čeve palače, hiti pred banski dvorec na Markovem trgu. Iz daljave prihajajo zvo* ki godbe. Šolska mladina z zastavicami v rokah neprestano vzklika N iunima Ve* ličanstvorna. Nj. Vel. kralj prihaja na bal» kon in pozdravlja množice. Manifestacije se pretvorijo v pravcat
orkan navdušenja
Ljudje mečejo klobuke v zrak in dajejo na razne načine duška svojemu navdušenju. Kmečko tamburaško društvo svira rodo» ljubne in narodne pesmi. Kmetje in kmetice v slikovitih narodnih nošah, plešejo narod» no kolo. Kmetje pojejo državno himno. Na drugem koncu trga plešejo kmetje »drmež«. Pred dvorec prihajajo vedno nove množice. Pred vhodom stoje novinarji, fotografi in filmski operaterji, ki so na kolodvoru po* sneli ves sprejem Njunih Veličanstev.
Navdušene manifestacije Nj. Vel. še vedno trajajo. Zbrano meščanstvo nepre* stano vzklika dobrodošlico Nj. Vel. v svo* jem belem Zagrebu. Ni moči z besedami popisati vse one sreče, ki se zrcali na licih ljudi in bumih vzklikov ter prizorov na* vdušenja. ki so bili znak onega velikega ob« čutenja, ki so ga polna srca prebivalstva, ko je v svoji sredi sprejelo velikega in hrabrega kralja in Nj. vzvišeno soprogo kraljico.
Kralj Zagrebčanom
Nj. Vel. kralj je imel z okna banske pa* teče na narod tale nagovor:
Moji dragi Zagrebčani! Kraljica in Jaz sva globoko ganjena nad tem navdušenim sprejemom našega dragega Zagreba, ki že od nekdaj goji svetle hrvatske tradicije in veliko jugo-slovensko narodno 'dejo.
Ti topli in prisrčni pozdravi krepe mojo nezlomljivo vero, da stoji Zagreb čvrsto ob svojem kralju in da mu zvesto sledi v veliko bodočnost naše kraljevine Jugoslavije. Živeli moji dragi Zagrebčani!
Izprehod po Zagrebu
Okoli 11. sta se Ni. Vel. kralj in kraljica odpeljala v avtomobilu na izprehod 'z ban* skih dvorov. Prebivalstvo je vzklikajoč in s solzami v rčeh t»r tisnilo na avtomobil N1; Vel. tako, da ie policija morate skopati tik k.*vi avtomobila in pred njim. da mu krč; pot Množica se je komaj unvkaia po* lagoma vozečemu avtomobilu. Nekateri so šli za njim, drugi pa so čaka1' na trgu kjer bi najbolje videli Nj. Vel. oh povratku.
Za avtomobilom, kjer sta 6e vozili Nj. Vel., je vozil drugi avtomob'1 z dvorno da* mo go. Eleonoro Šverl iugovo in njenim so* progom ministrom dr. Stankom Šverljugom. Avtomobila sta se odpeljala s trga Stiepana Radiča na Katarinski trg. po Opatijski uli* oi čez Kipn.i tng in ulico Pavla Radiča, čez
Jeteioičev trg, Jurišičevo ulico, Račkega ulico, na Kralja Petra tTg. po Kraljice Ma* rije ulici, čez trg Kralja Aleksandra in Frankopansko ulico. Mesničko ulico, čez Tuškanec. okoli Cmroka. po Jurjevski uli s ci, čez Kipni trg nazaj v banske dvoTe. Povsod ju je meščanstvo ustavljalo in jima izkazovalo svoje veselje in srečo-
Narod poljublja kralju roke
Značilen ie bil prizor na Ilici ob izlivu Mesničke ulice. Tam je prebivalstvo usta* vilo avto in začelo poljubljati roke Nj. Vel. kralju in kraljici. Šele čez nekaj minut je mogel avto nadaljevati pot. Ob tričetrt na 12. sta se vrnili Nj. VeL nazaj v banske dvore.
Poset v Jugoslovenski akademiji
Okoli 14.40 sta se Nj. Vel. ponovno odpeljali na izprehod po mestu. Ob 14.45 sta prispeli v Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti, kjer ju je pozdravil pri vhodu na stopnišče predsednik akademije dr. Gavrilo Manojlovič. Protektor akademije nadškof dr. Ante Bauer je pozdravil visoke goste v predsedniški sobi z naslednjimi besedami:
»Pozdravljam Njuni Veličanstvi v Jugoslovanski akademiji, ki je bila tako dolgo vrsto let, vedno se ravnajoč po idejah svojega ustanovitelja Strossmayerja, nosite-ljica jugoslovanske ideje, ki jo je Nj. VeL uresničilo v kraljevini Jugoslaviji. Akademija je hvaležna Nj. Vel., da je prvi svoj obisk blagovolil napraviti Jugoslovanski akademiji. Zato vzkliknimo, gospodje akademiki: Bog živi Njuni Veličanstvi kralja in kraljico!«
Pozdravu so prisostvovali vsi člani akademije, ki se mude v Zagrebu. Nj. Vel. kralj je nato odšel s prvega nadstropja v galerijo slik, odtod pa po ogledu slik v parter, kjer se nahajajo arheološke zbirke. Kralju je tolmačil poedine starine direktor muzeja vseučiliški profesor dr. Hoffeler.
Po ogledu krasnih Strossmayerjevih zbirk sta se Nj. Vel. kralj in kraljica odpeljala s spremstvom v arheološki muzej, od tam pa sta se vrnila okrog 15. nazaj v banski dvorec.
Ko sta se Nj. Vel. kralj in kraljica že davno umaknil a v dvorec, je še množica, ki je do zadnjega kotička napolnite prostrani Markov trg, še vedno vztrajala in vedno znova prirejate navdušene ovacije. Številne godbe raznih društev in sel jaški tamhirraški zbori so neumorno svirali, kmet je so rajali in plesali narodno kolo. prepevali domo* ljubne pesmi, držali navdušene govore, sìa* več modre vladar jeve ukrepe za ozdravi je* nje javnega življenja. Pozno popoldne je pričelo deževati, a tudi dež ni pregnal na* vdušenja. Tudi drugod po mestu je prišlo do spontanih manifestacij. Zaključek dne* va pa je tvorite impozantna
manifestacijska baklada
Že pred 7. uro zvečer so se pričele zbira* ti množice meščanstva in okoliškega prebi* varstva na trgu Kralja Aleksandra. Godbe poštarjev, tramvajskih uslužbencev in zla* sti velika sokolska fanfara so svirale ves čas. ko se je narod zgrinjal na trg, da kTene v veličastnem sprevodu pozdravljat kralja in kraljiioo. Med neprestanim prepevanjem tisočev je bilo največ slišati znano sZovi, samo zovi...« Ob S. zvečer se je pričel sprevod pomikati proti gornjemu mestu.
Na čelu sprevoda je korakate sokolska fanfara, za njo pa so nosili ogromno dr* žavno trobojko. Sledili so Sokoli, razna društva in nepregledne množice meščanstva in seljakov. Ozračje so pretresali vzkliki kralju, kraljici, Jugoslaviji, narodnemu edinstvu in narodni vojski. Celo uro je trajal mimohod sprevoda, v katerem je ko* rak alo mnogo nad 80.000 ljudi. Do nepo* pisnega navdušenja je prišlo, ko ie dospel sprevod pred kraljevski dvorec. Godbe so zasvirale narodno himno, vsa nepregledna množica je odkritih glav pela, nato pa je iz tisočerih in tisočerih grl zaoril gromki: »Živete naš jugoslovenski kralj in kraljica!« Ovacije so se še stopnjevale, ko sta se kralj in kraljica pojavite ob odprtem oknu in smehljaje odzdravljala, mahate z rokami, za-* hvaljuV>č se na vse strani. Policiji je jedva in jedva vzdrževala red. Množice so v vseh strani pritiskale, vsakdo je hotel priti bliž* je, da bi še bolje videl. Vedno znova so se ponavfljaile manifestacije in ovacije. do« kier se nista končno okrog 9. Nj. Vel. kralj in kraljica umaknite.
Še dolgo so množice na trgu vzklikale m prepevale ter so se šele pozno v noč raz» šle, nadaljujoč manifestacije po mestu.
Vpisovanje v dvorno knjigo
V maršalatu dvora v banski palači je bila takoj po prihodu kraljevske dvojice pripravljena dvorna knjiga za vpisovanje. Tekom dneva se je na stotine in stotine meščanstva vpisalo v knjigo, da tudi na ta način izrazi svojo vdanost
Odmev v Beogradu
Beograd, 25. jan. p. Veličasten sprejem kraljevega para v Zagrebu kakor tudi veličastne manifestacije, ki so se ob tej priliki vršile, so izzvale v Beogradu najugodnejši vtis. Beograjska javnost je z radostjo sprejela vesti o veličastnem sprejemu kraljevega para v Zagrebu. Večerna »Pravda« poroča, da se je k sprejemu Nj. Vel. kralja in kraljice zbralo nad 160 tisoč ljudi. Poročila o navdušenih manifestacijah kraljevega para, so Izzvale v beograjski javnosti izredno ugoden vtis.
Zaključite? zasedanja sveta Društva narodov I Laval sestavna vlado
Likvidacija poljsko - nemškega spora — Preiskovalna
komisija za Liberijo
Ženeva, 25. jan. g. Svet Društva narodov je včeraj na popoldanski seji rešil zadnje točke dnevnega reda. Nemški protest o Klajpedi in tožba kneza Plessa proti poljski državi sta bila odgodena. Vprašanje vzpostavitve železniškega prometa med Litvo in Poljsko bo izročeno mednarodne mu sodišču v Haagu.
Končno je bilo članom sveta predloženo poročilo japonskega delegata Yoshisava o nemški pritožbi proti Poljski. Poročilo da« je nemški vladi zadoščenje na ta način, da odobrava koncesije, ki jih je Zaleski spontano ponudil. Priznava se, da je Poljska dvakrat kršila v Gornji Šleziji ženevsko konvencijo o manjšinah. Poljska vlada bo v kratkem predložila obširno poročilo o stanju preiskave in izvršenih kaznih. Vprašanje volilne svobode se bo proučilo kasneje. Poročevalec je opozarjal na veliko odgovornost oblasti ter povdarjal, da je nedopustno, ako kako društvo z močno povdarjenimi nacionalističnimi tendencami uživa v narodno mešanem ozemlju posebne privilegije. Ta iziava se tiče tako ^Stahlhelmac v poljskem delu province kakor poljske insuvgéntske zveze v nemškem delu. Omogočiti se mora sodelovanje vlade in manjšine.
Poročilo Yoshisava je bilo sprejeto brez debate. Dr. Curtius in Zaleski nista več govorila. Henderson je povdarial v kratkem
nagovoru potrebo lojalnega sodelovanja
med večino in manjšino. Po mirni in hitri rešitvi tega kočljivega vprašanja je biio 62. zasedanje sveta Društva narodov zaključeno v atmosferi, v kateri se je dejansko opazilo, da ni napeta.
Ženeva, 25. jan. A A. Svet Društva Narodov je včeraj sklenil, da odpošlje v Liberijo preiskovalno komisijo, ki- bo nadzorovala izvajanje konvencije o odpravi prisilnega dela. V komisiji bodo zastopniki Anglije, Francije, Nemčije, Španije, Venezuele, Poljske in Liberije. K sodelovanju bodo povabili tudi Zedinjene države.
Pariz, 25. jan. AA. >Le Temps< pravi v svojem poročilu o poteku sedanjega zasedanja sveta Društva narodov, da se ie končalo razmeroma ugodno. Zastopniki vlad so soglasno izjavili, da se bodo posluževali Društva narodov za preprečenie vojne. Izjava zunanjih ministrov štirih javnih evropskih držav je napravila v evropski javnosti ugoden vtis. Razprave sveta Društva narodov so se vršile v spravljivem duhu.
Pariz, 25. jan. AA. Briand je dospel nocoj v Pariz. Pred odhodom iz Ženeve je obls» skal dr. Curtiusa. Oba državnika sta si čestitala k rezultatom dela komisije za evropsko unijo in sveta Društva narodov. Oba pričakujeta od rezultatov mnogo koristi za vse države.
Ženevska konferenca o brezposelnosti
Danes se sestane komisija, ki ima nalogo proučiti sred* stva za omiljenje brezposelnosti
Ženeva. 25. jan. AA. Kriza, ki vlada v vseh industrijskih državah in ki povzroča brezposelnost milijonov delavcev, bo glavni predmet konference mednarodnega urada za delo, ki se sestane meseca januarja t. 1. Jutri 26. t. m. se sestane v Ženevi komisija za rešavanje vprašanja brezposelnosti. Komisija ima nalogo izdelati program zaščite delavcev proti brezposelnosti in najti sredstva za omejitev brezposelnosti. Komisija šteje 12 članov in sicer štiri člane, imeno« vane od vlad, štiri od delodajalcev in štiri od delavcev. V komisijo bodo pozvali tudi strokovnjake. Svoje poročilo bo predložila seji upravnega odbora mednarodnega urada za delo. ki bo od 28. do 31. januarja. Na à	re(ju zasedanja odbora se nahaja
poleg vprašanja brezposelnosti še veliko število drugih vprašanj, tako določitev dnevnega reda velike konference mednarodnega urada dela, ki se sestane 1. 1932 in razprava o reviziji konvencije o nočnem delu žensk v industrijskih podjetjih. Sestavljena bo tehnična komisija, ki se bo baviia o splošnih delovnih pogojih v industriji.
Ženeva, 25. jan. AA. Delegati finančnega odbora Društva narodov so razpravljali na svoji seji o vprašanju razdelitve zlata. Ugotovili so, da je treba ustvariti take pogoje za razdelitev, da ne bodo ovirali kakršnekoli denarne politike. Zato je treba omogočiti sodelovanje velikih emisijskih bank in preprečiti dogodke, ki bi mogli ovirati ravnotežje.
Sodelovanje Madžarske s sosedi
Značilna izjava grofa Karolya o gospodarskem zbliža-nja z Rumunijo in Jugoslavijo — Pripravljenost Madžarske za nova trgovinska pogajanja s ČSR
Budimpešta, 25. Jan. s. Vnanji minister grof Karolyi je pred svojim odhodom iz ženeve izjavil poročevalcu »Az Esta«, da se je Madžarska udeležila sedanjega dela Društva narodov le kot opazovalka. Nato je govoril o odnošajih Madžarske do raznih držav ter izjavil, da je v zadnjem času prišlo do gospodarskega zbližanja Ma d* žarske, Rumunije in Jugoslavije. Vzrok je želja teh treh držav, da bi prišlo do regionalne gospodarske zveze. Ker je na obeh straneh dobra volja, se more pričakovati, da se bodo prej ali slej dosegle za te države zaželjene gospodarske koristi. S češkoslovaško je Madžarska sicer v brezpo-godbenem stanju, vendar pa je vsak trenutek pripravljena za nova pogajanja.
Budimpešta, 25. jan. AA. Ob povratku madžarskega zunanjega ministra Karolyja
iz ženeve piše »Az Est«, da se je v zadnjih šestih mesecih znatno zboljšalo razmerje med Madžarsko in Romunijo ter med Madžarsko in Jugoslavijo. Kot posledica tega zbližanja se pričakujejo nove pogodbe o gospodarskem sodelovanju Madžarske in sosednih držav. Ako bo dobre volje na obeh straneh, bo iz teh pogodb še mnogo koristi za madžarsko gospodarstvo. Madžarska je danes brez trgovinske pogodbe s češkoslovaško, toda vsak trenutek je pripravljena nadaljevati pogajanja, ako češkoslovaška predloži predloge, ki bi se mogli razpravljati. Madžarska v vprašanju narodnih manjšin ne ukrene ničesar oficijelnega, spremlja pa z največjim zanimanjem usodo vsakega Madžara v državah naslednicah.
Mac Donaldowa vlada pred važno odločitvijo
Borba za novi delavski zakon - Odločen odpor konzervativcev -
Bojno glasovanje v sredo
zervativcev popolnoma razlikuje od vlad» nega ter je predložil predlog, s katerim kratk ornalo odklanja celotni zakonski na« črt. Pri tem je izrazil bojazen, da bi mo« gel ufm zakon omogočiti ponovitev sploš« ne stavke iz L 1926
Razprava o novem zakonu je podaljša« na na torek in sredo prihodnjega tedna, glasovanje pa bo bržkone v sredo zvečer.
Vlada je že mobilizirala vse poslance delavske stranke za odločilno glasovanje, vendar pa ne taji možnosti, da lahko do« živi poraz. Obstoji mnenje, da v tem slu« čaju ne bo demisijonirala, temveč bo na« spretno zahtevala od kralja razpust par« lamenta in razpis novih volitev.
London, 25. januarja, d. V spodnji zbor« niči se je pričela v drugem čitanju debata o izpremembi Trade Dispute Acta iz leta 1927. Kakor znano, je bil ta zakon skle« njen pod Baldwinovo vlado po ponesreče« ni splošni stavki 1. 1926. N.ovi zakonski predlog proglaša sacer za nezakonito vsako stavko ali izprtje, ki je političnega ali re« volucijonarnega značaja, dovoljuje pa stavke iz simpatije ali solidarnosti, če gre za to, da se podpira rešitev cisto industrij« skega spora. Vlada naj bi dobila poobla« stilo, določiti pogoje, pipd katerimi bi imeli civilni uradniki pravico sodelovati pri po« liričnih akcijah oziroma pripadati kaki po« lirični organizaciji.
Baldwiti je izjavil, da se naziranje kpn«
Kaj prorokuje znamenita indska vedeževal-ka Jugoslaviji za letošnje ieto
Agrarne krize bo konec, gospodarstvo se bo dvignilo, država se bo konsolidirala - Katastrof ne bo - Kralju prerokuje dolgo življenje
Beograd 25. januarja, p. Tukajšnja I dobili boste še več malih Karad jordjevi« »Pravda objavlja prorokovanja znane ind« ' čev, med njimi tudi par princesk. S svo«
ske vedezevaLke Lade Terfren. ki so io Htm «vs«« K«	____-
Pariz, 25. jan. d. Predsednik republike Doumergue je včeraj popoldne ponudil brzojavno vnanjemu ministru Briandu v Ženevi mandat za sestavo nove francoske vlade. Briand je uro kasneje odgovoril predsedniku telefonično, da mandata ne more sprejeti, ker je s posli vnanjega ministrstva preveč obremenjen in ker se tudi fizično ne počuti dobro. Òb pol 9. zvečer je predsednik Doumergue sprejel bivšega prosvetnega ministra Pierra Lavala in mu poveril mandat za sestavo vlade.
Pariz, 25. jan. A A. Vsi listi se bavi jo z misijo Lavala in izražajo mnenje, da utegne uspeti, ker uživa prijateljstvo vseh strank, zlasti pa Tardieuja in Brianda.
Pariz, 5. jan. AA. Mandator Lavai ie obiskal danes bivša predsednika vlade Steega in Tardieuia. Lavai je s tem začel konsul-tiranj«. Splošno mislijo, da se bo Lavalu posrečilo sestaviti vlado večine.
Grof Bethlen na
Dunaju
ske vedezevaLke Laile Terfren, ki so jo često konzultirali že razni državniki, ka« kor Mussolini, Briand, Hindenburg ir. mnpgi drugi. Vedeževalka, ki se mudi se« daj na Dunaju, je dopisniku »Pravde« ta« koj povedala, ko je stopil v sobo, da je doma iz Jugoslavije. Na njegovo vpraša« nje, kaj prorokuje Jugoslavija za letošnjo leto, je vedeževalka izjavila:
»Vaša država bo zabeležila v letošnjem letu velik splošen napredek, zlasti pa na gospodarskem in posebej še na industrij« skem polju. Izvoz živine bo dosegel dp« slej neznano višino in bo dosegel vrhu« nec, ko bo v Rusiji nastal prevrat. Ure je» vanje političnih razmer v Rusiji bo tirajalp dve do dve :n pol leti. Dotlej pa bo Ju« goslavija nadomeščala pri izvozu predvni« rw> Riviro industri ia se bf> zelo razvnw. V Baöki bodo našli dva zelo izdatna petrolejska vrelca, domači inženjerji pa bodo dali d.omaci industriji velik razmah.«
Glede političnega stanja v državi je vi« dovita Indijka izjavila: »Vse pokrajine, ki pripadajo sediaj Jug-fUaviji, bodo ostale čvrsto uedinjene in nerazdružljivo skpva» ne s krono kralja Aleksandra, ki bo doži« vel visoko starost in bo šele tik pred svo« jo smrtjp izročil vladavino prestolonasled« piku. Njegova rodbina se bo pomnožila in
jima sosedi bo imela Jugoslavija manj po« liričnih konfliktov, do vojne s sosedi pa sploh ne bo nikdar prišlo. Jugoslavija bo živela v tesnem prijateljstvu z Rumuniijp in Madžarsko, kjer potomci Habsburgov» cev nikdar več ne bodo gospodarili. To sein povedala bivši cesarici Ziti že leta 1928. Elementarnih katastrof v Jugosla« viji ne bp, doletele pa jo bodo poplave, ki pa ne bodj zavzele katastrofalnega ob« sega.
Venizelos obolel na hripi
Atene, 25. jan. AA. Hripa, ki se SšrS po
Grčiji, je povzročila veliko obolenj v Solunu in Atenah. Doslej je bito pet smrtnih slučajev. V Atenah je hripa lažjega značaja. Med drugimi je zbolel predsednik vlade Venizelos.
Ukinjenje prekega soda v Španiji
Madrid, 25. jan. AA. Španski kralj je podpisal ukaz, s katerim ukinja preki sod v vsej državi, razen v Madridu in Huesci, kjer še teče preiskava o nedavnih dogodkih. *
Budimpešta, 25. jan. d. Grof Bethlen je danes ob pol 5. popoldne v spremstvu načelnika političnega oddelka v vnanjem ministrstvu barona Gabrijela Apora in voditelja tiskovnega oddelka grofa Stefana Csakyja odpotoval na Dunaj. Spremlja ga tudi avstrijski poslanik v Budimpešti Franz Calice.
Dunaj, 25. jan. g. Avstrijska delegacija, ki se je mudila zaradi gospodarskih pogajanj v Budimpešti, se je vrnila na Dunaj, ker so bila pripravljalna pogajanja zaključena. Pogajanja se bodo najbrž nadaljevala meseca februarja. V krogih vnanjega ministrstva se govori, da grof Bethlen ne bo podpisal samo prijateljske pogodbe z Avstrijo, temveč se bo pogajal tudi o raznih gospodarskih problemih. Grof Bethlen ima sedaj po zaključitvi prvih razgovorov v Budimpešti pregled celotnih medsebojnih trgovskih odnošajev. V Budimpešto se bo vrnil v torek zvečer. V kratkem se bodo pričela trgovinska pogajanja z Jugoslavijo.
Gandhi na svobodi
New Delhi, 25. jan. Indski podkralj je naročil izpustiti brezpogojno Gandhija in vse člane vseindskega kongresa. Vlada je preklicala sklep, s katerim je bil proglašen kongresni odbor za nezakonit.
Sovjeti pripravljajo dumping v izvozu živine
Moskva, 25. jan. d. V tekočem mesecu se vrši v Rusiji velikopotezna propaganda za povzdigo živinoreje. Stalin sam je nedavno izjavil na nekem zborovanju, da mora iti Rusija pri pospeševanju živinoreje po isti poti, kakor je hodila pri reševanju žitnega problema, da se izpremene dosedanji gospodarski in tehnični temelji nepopolne živinoreje, kar se pravi, da se mora živinoreja organizirati na podlagi kolektivizma in da se morajo ustanoviti državne farme. Zdi se, da bi Rusija rada postala največja svetovna dobaviteljica mesa. Ustanovljena je bila že komisija za podpiranje živinorejskih posestev, v kateri so vodilni državniki kakor Kalinin, Andrejev, Kujbišev, Grinko in Mikojan. Vodilni sovjetski krogi upajo, da ne bodo izpopolnili v živinoreji samo vrzeli, ki sta jih povzročila poljedelska kolektivi-zacija in lakota zadnjih let, temveč bo mo« goče tudi organizirati velikopotezni izvoz mesa. Domneva se, da hoče Rusija tudi na tem polju izvesti dumping. Letos namerava Rusija obdelati 7 milijonov hektarjev zemlje za pridelavo krmil.
Obsodba Andrejeva
Sofija, 25. jan. AA. Danes popoldne je izreklo sofijsko okrožno sodišče obsodbo proti Andreievu, glavnemu obtožencu v vohunski aferi, ki je zbudiila toliko vznemirjenja v bolgarski javnosti. Sodnik je na predlog državnega tožilca in na podlagi par. 113 in 162 kazen, zakonika obsodil Andrejeva na tri leta stroge ječe, na pet let izgube državljanskih časti in na denarno kazen 1150 lejev.
Skupščina zagrebške sekcije JNU
Zagreb, 25. jan. č. Danes dopoldne ob 11. se je vršila skupščina zagrebške sekcije Ju-goslovenskega novinarskega udruženja. — Predsedoval ji je podpredsednik Ivan Per-šič. Navdušeno je bila sprejeta od zboroval-cev pozdravna izjava Nj. Vel. kralju v Zagrebu. Nato so bila odobrena poročila funk-cijonarjev, kakor tudi poročilo o gradnji Novinarskega doma. Važno vprašanje 12-premembe društvenih pravil je bilo odgode-no na izredno glavno skupščino, ker danes ni bilo časa za podrobno razpravo te važne zadeve. Pri volitvah nove uprave so bili izvoljeni za predsednika Slavko Jutriša od »Novosti«, za podpredsednika Josip Horvat od »Jutarnjega lista«, za drugega podpredsednika Bano Bilič od »Npve Dobe« v Splitu, za tajnika dosedanji tajnik Slavka Vod-varka, za blagajnika dosedanji blagajnik Ivan Krznarič. Po izvolitvi je prevzel takoj Slavko Jutriša predsedniško mesto, se zahvalil za zaupanje in predložil pozdravno brzojavko predsedniku ministrskega sveta živkoviču ter ministru pravde dr. Srakiču. Skupščina je bila zaključena ob 13.30.
Skupščina zagrebškega „Merkurja14
Zagreb, 25. jan. č. Danes se Je vršila izredna glavna skupščina >Merkurja«, na katero so prišli delegati iz vseh večjih krajev države, že dosedanje konference za to glavno skupščino so pokazale veliko opozicijo in resna nasprotstva. Ti spori so se prav tako močno pojavili tudi danes na skupščini sami. Predsedoval je Kosta Mandič iz Beograda. Po verifikaciji poverilnic je odstopila celotna dosedanja uprava, nakar se je pričela razprava o načrtu zakona o socialnem zavarovanju. Poročilo o tej zadevi je bilo soglasno vzeto na znanje. Skupščina še vedno traja in bo zaključena morda šele o polnoči.
„Miss Jugoslavija14
Beograd, 26. jan. Za »miss Jugoslavijo« je bila izvoljena Katica Urban, doslej >miss Osijek«. Urbanova je bči vojaškega kapel-nika in je lepa blondinka.
Veliko obrtniško zborovanje
Ljubljana, 25. jan.
Danes dopoldne so se zbrali v veliki dvorani Trgovskega doma delegati naših obrtniških zadrug k vsakoletnemu občne« mu zboru Zveze obrtnih zadrug. Na zbo» rovanju je bilo navzočih 81 delegatov, ki so zastopali 52 zadrug od vsen 57 včla« njenih. Značaj tega zborovanja, ki mu je bil začrtan obsežen dnevni red, t še po* sebno povzdignil poset delegatov zagreb« škega Sa veza obrtnikov in zagrebškega obrtniškega pevskega društva »J ig«.
Kmalu po 9. uri je občni zo or otvoril predsednik Zveze g. Josip Rebek, ici je najprej pozdravil častnega predsednika g. Engelberta Franchettija, zastopnika ibrt* ne oblasti mag. nadsv. Jr .Rupmka. pred« stavnika Zbornice za TOI dr. Pretnarja, zastopnika župana občinskega svetnika g. Urbasa, načelnika Zveze obrtnih društev g. Jerneja Golčarja in tajnika ljubljanske« ga Gremija trgovcev g. Lojzeta šmuca. Po prečitanju oprostilnih pisem župana dr. Puca, zborn. tajnika Iv. Mohonča ;n g Ivana Rebeka iz Celja, je predse in; k nrtd» lagal, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, pozdravne brzojavke pa ministrskemu predsedniku Peri Živkoviču, trgovinskemu ministru g. Demetrovidu in ministru brez portfelja g. šveglu, kar so navzoči delegati pozdravili z navdušenjem.
Predsednik g. Jos. Rebek je nato v daljšem pozdravnem govoru poudarjal, da posameznik danes v težki borbi ji sredi gospodarske krize ne pomeni nič, 'e čvr» sto organizirano obrtništvo lahko uveljavi svoje zahteve. Velika volja 6. jaiiu.«,-j.i je izključila vse predsodke. Trdna in ne« omajna obrtniška vrsta je danes priprav» I jena braniti svoji najvišji svetinji: kralja in domovino.
Bolj kakor kedaj morajo danes obrtni» ki, ki trpijo pod gospodarsko knzo stopi» ti na pot samopomoči Vedno bolj se ču» jejo glasovi po ustanavljanju pridobitnih zadrug. Izpopolniti je treba delavnice in skrbeti za dober naraščaj. Vprašanje obrti nega zakona je še vedno na dnevnem redu. Z obžalovanjem je moral ugotoviti, da slovensko obrtništvo glede tega zakona ni našlo pravega razumevanja na strani brat« ških, hrvatskih in srbijamskih tova» rišev. Novi zakon mora biti mode» ren. Obrtniški tovariši, ki so živeli pod drugim zakonodajstvom, pa nma* jo uvidevnosti, da bi znali ceniti na» še predloge. V teku razprav smo ugotovi» li, da so merodajni činitelji iz naših brat« skih organizacij popustili na skupnih na» ših zahtevah, kakor so bile postavljene na predlanski konferenci v Brodu n. S. Da re» šijo svojo zahtevo po ločenih obrtniških zbornicah, ki bi bile take, kakor so naše zveze, so žrtvovale dogovorjeno zahtevo po obveznosti zvez. Mi pa trdimo, da ne vidimo nikakega stanovskega napredka v ločenih zbornicah, temveč le v obveznih zvezah. Zbornice naj bodo skupne in nai predstavljajo vse gospodarstvo posameznih pokrajin. Prav tako pogrešamo odločni na» stop bratskih organizacij v vprašanju obi veznega bolniškega, starostnega in nezgodi nega zavarovanja obrtnikov na avtonomni bazi. Na koncu svojega govora je izrekel apel na vse obrtništvo, naj se z zaupanjem in ljubeznijo oklene svojih organizacij.
V imenu Zbornice za TOI je nato po» zdravil zborovaice njen tajnik dr. Josip Pretnar, ki se je pohvalno izrazil o uspeš» nem delu Zveze. Poročal je tudi o priza» devanjih zbornice glede novega obrtnega zakona in o tem, kaj je zbornica v tem pogledu dosegla.
Medtem so prispeli v dvorano predstavni» ki Saveza hrvatskih obrtnikov pod vod» stvom gg. Ogrinca, Stengla in Grgiča in člani zagrebškega obrtniškega pevskega društva »Jug«, ki jih je predsednik g. Re» bek prisrčno pozdravil. Za pozdrave se je zahvalil g. Ogrinc, ki je sporočil, da se predsednik saveza g. Ramuščak zaradi slo»
vesnega sprejema Nj. Vel. kralja v Za» grebu ni mogel osebno udeležiti zboro» vanja.
Sanacija zveznih financ.
Po obširnem m zanimivem poročilu zveznega tajnika g. Kramaršiča je podal blagajniško poročilo g. Kari Vidmar, ki je poudaril, da so danes po izvršenih re» formah finance zveze povsem sanirane. Finančna situacija je bolj ugodna, kakor se je splošno pričakovalo. Redni dohodki zveze so lani znašali 90.340 Din, od tega dohodki od zvezne doklade 65.200 Din: skupni dohodki pa 173.S50 Din. Prebitek se je ob koncu 1. 1930 povečal na 24.660 Din. Proračun za prihodnje leto pa znaša 88.920 Din. Predlagal je, da se za kritje izdatkov pobira enaka zvezna doklada ka» kor lani, to je 15 Din od vsakega člana zadruge. Proračun je bil nato soglasno sprejet.
Volitve
Pri volitvah je bil upoštevan predlog Zadruge krojačev m krojačic na Jesenicah, da se v odboru zasigura 8 mest pode» želskim zastopnikom, 8 pa ljubljanskim in okoliškim.
Nato je bilo po krajši debati izvoljenih 16 odbornikov in sicer po listi, K%kor \o je sestavil poseben na občnem zboru iz« voljen kandidacijski odbor. V odbor so bili soglasno izvoljeni gg. Bizjak (Krško), Dolinšek (Hrastnik), Lenarčič (Ribnica), Malovič (Novo mesto), Petkovšak (Loga* tee), Jan (Bled), Rebolj (Kranj); fe Ljub» Ijane pa gg. Bricelj, Krnpež Milko, Mihe?« čič, Otorepec, Perdan, Pristou, Rebek in Vidmar. Za namestnike so bili izvoljeni gg.: Breskvar. Iglič, inž. Willmann, Rado« van, Dorčec, Lojk, Šifrer in Udo^ič.
Predsednik g. Rebek je nato podal ob» širen in zanimiv referat o novem načrtu zakona o socialnem zavarovanju, g. Milko Krapež pa o vajeniški vzgoji Stanovski tisk Zanimivo je bilo tudi porgilo g. Frana lgliča o stanovskem tisku, iz katerega po» snemamo, da beleži zvezno glas'lo »Obrt» niški vestnik« v pret letu prav lep raz» mah. Število naročnikov se je zvišalo za 1100 na 3000. Za ta list so se pričelo v več* ji meri zanimati tudi zadruge 13 zadrug s 720 člani je uvedlo obligatorno naioču tev lista. Konzorcij »Obrtnega vestnika« je prevzel veliko odgovornost, kc je >-kle» nil, da izda list tedensko, doč.m je prej izhajal četrtletno. Pri tem pa je naročni» na ostala neizpremenjena. Na koncu svo» jega poročila je še ponovil znano zahtevo, da se glasilo Zavoda za pospeš. obrti Zbornice za TOI »Jugoslovanski obrtnik* ukine m da se temu listu namenjena fi» nančna podpora izroči »Obrtnemu vestni* ku«. K izvajanjem g. lgliča je g. Mihelčič podal za konzorcij »Obrtnega ^estnika« zanimivo poročilo o finančnem poslovanju tega lista.
Sledil je Se referat g. predsednika Ribe ka o gospodarskem podvigu obrtništva, na kar se je razvila daljša debata o nemarno* sti, ki preti čevljarski obrti zaradi name» ravane ustanovitve Bat'ove tvornice v Ju* eoslaviji im zaradi nelojalne konkurence Bat'ovih popravljal nie za čevlje, Debata je bila mestoma prav burna in je pokaza« la, kako težko se morajo boriti naši čev» ljarski obrtniki proti Bat'ovi konkurenci in kako obupen in katastrofalen bi postal njihov položaj, če bi Bat'a dejansko zgra« dil tvornico v naši državi. V tem vpraša» nju je podal zbornični tajnik dr. Pretnar zanimiva pojasnila, nakar je b:!a soglasno sprejeta obširna resolucija.
Po občnem zboru, ki je bii zaključen šele ob %14. uri, so se delegati podali na skupno kosilo v restavracijo »Zvezdo», kjer se je ob navzočnosti hrvatskih tova» rišev razvila prijetna družabnost Člani pevskega društva »Jug« so ob tej prüfk* s svojim lepim, izvežbankn ;n ubranim petjem vidno presenetili svoje sdovmske tovariše.
Veliko patriotično zborovanje v Varaždino
6000 ljudi iz vrst vseh bivših strank manifestirajo a
za kralja in Jugoslavijo
Varaždln, 25. Januarja. A A. O ) pri 11. ee je tukaj za5)'o veliko zbwnnV, ki ga je sklical kmet Karlo Kovačevič. Zborovanja se je udeležilo okoli 6000 ljudi. Otvoril ga je s kratkim, a sočnim nagovorom kmet M*>]oen iz Hrapincev. V svojem govoru ie zlasti poudaril, da je glavni pomen zboro-var.ia v tem, da so na njem zbrani ij-;-jje seh bivših političnih strank. Burno pozdravljen je nato povzel besedo Karlo Kovačevič. Predvsem je sporočil zbranim veselo vest, da je ta trenutek Nj. Vel. kralj ne samo prispel v Zagreb, nego da je že v staroslavnem banskem dvoru v Zagrebu skupaj z ljubljeno kraljico Marijo, in da je po došlih poročilih bil sprejem veličasten, kakor ga morejo prirediti samo topla zagrebška srca. Te besede kmetskega voditelja Karla Ko-
vačeviča so bile sprejete z nenavadnim navdušenjem. Ljudje so spontano začeli snemati klobuke in čepice in peti državno himno.
V nadaljevanju svojega govora je Kar»o
Kovačevič omenjal veliki pomen manifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja, modrega državniškega akta z dne 3. oktobra in programa kraljevske vlade, ki dosledno s svojim delom izvaja ta program, ravnajoč se po intencijah Nj. Vel. kralja, združitelja Jugoslavije.
Zbor sta zaključila s svojima govoroma načelnik Ivan Dodek iz Male Subotice in dr. Engelhard v imenu Varaždincev. Končal se je ob 12. z velikimi manifestacijami Nj. Vel. kralju, Jugoslaviji in narodnemu edinstvu.
Mednarodne zlnasko-sportne tekme odgodo-
Huda železniška nesreča v Bosni
Sarajevski osebni vlak je zavozil v plaz, ki je zasul progo — Lokomotiva in dva voza popolnoma razbiti —
Več težje ranjenih
Sarajevo, 25. jan. p. Sino« okoU polnoči se je na progi Mostar _ Sarajevo v oddaljenosti kakih 100 m od Sarajeva in v bližini postaje Grabovnika zgodila buda železniška nesreča. Potniški vlak št. 13, ki je sinoči ob 10.30 krenil iz Mostarja v Sarajevo, je zavozii na nekem ovinku v zemeljski plaz, ki se je odtrgal zaradi dežja in zasul progo. Strojevodja zaradi ovinka ni mogel opaziti ovire ter se je vlak zaletel s polno brzino v nakupičeno zemljo. Lokomotiva, službeni vagon in en potniški vagon so se prevrniU po bregu do Neretve, kjer so se k sreči ustavili, ker bi drugače ves vlak zdrčal v reko. Pri tej nesreči sta bila težko ranjena strojevodja Buhač in vlakovodia Cup, dočim je kurjač še pravočasno skočil iz lokomotive ter se je samo lažje poškodoval. Izmed potnikov ni bil nihče težje ranjen. Lokomotiva in službeni voz sta popolnoma razbita, dočim je potniški vagon te malo poškodovan. Davi je
odpotovala na mesto nesreče komisija, da ugotovi škodo in krivdo.
Guatino konfiniran na Liparih
Milan, 25. jan. d. Znani turinski velefn-dustrijalec Riccardo Gualino, ki je v inozemstvu znan kot ustanovitelj in dolgoletni predsednik nadzorstvenega odbora tvorri-ce umetne svile Snia Viscosa, je bil na odredbo turinske prefekture izgnan za pet let na Liparske otoke. To svojo odredbo utemeljuje turinski prefekt z motivacijo, da ie Gualino prizadel italijanskemu narodnemu gospodarstvu veliko škodo. Kazenska preiskava zoper Gualina se nadaljuje in mora biti na razpolago tako francoskim kakor tudi italijanskim preiskovalnim oblastem. Konfinacija Gualina je zbudila v vsej Italiji največjo senzacijo tem bolj, ker je bil do zadnjega časa znan kot prijatelj in finančni svetovalec režima.
Pretresljiva tragedija treli siromakov
v iiški
V sobici poleg kegljišča gorenjske restavra-cije so našli zastrupljena z ogljikovim dioksidom Bosanko Ramicévo in njenega sina— Tretjo žrtev, Ličana Kasalcvica, so prepeljali v brezupnem stanju v bolnico
Žalosten prizor
Velik avto zgorel na cesti
Nesreča se je primerila na klancu Nad Stražo — Požar je trajal skoro celo uro in je zgorelo vse razen ogrodja Škode je več desettisoč dinarjev
Ljubljana, 25. jan
Po "LJubljani, salasti pa v Sp. šiški se je dopoldne nenadno razširila vest o pretresljivi tragedäji, kd se je odigrala v prostorih restavracije na gorenjskem kolodvoru. V mali zasilni sobici poleg kegljišča v restavraciji so se zastrupili po nesreči trije Bosanci, mati, sin in Ličan Kasalovič. O gTozni tragediji smo zvedeli nastopne podrobnosti:
Včeraj je bila it ljubljanske bohilce odpuščena 451etna Bosanka Alka Ramlčeva iz Prijedora. ženica je v nekem izkuhu blizu gorenjskega kolodvora kuhala turško kavo, njen 221etni sin M-eho pa je krošnja-ril po Ljubljani, nakupoval in prodajal staro obleko, gonil purane ln goske in se preživljal s slično kupčijo. Oba sta običajno prenočevala v gostilni pri »Starem Tišler-ju« v Kolodvorski ulici.
Alka in Meho sta bila pridna in varčna, «telala sta nc^in dan, kajti skrbeti sta ir orala za pet nedoraslih otrok, ki jih je a ka pustila v Prijedoru. Mnogo Ljubljančanov se bo gotovo spominjalo stasiti Bo-eanke, ki je običajno hodila v narodni noši •r širokih turških hlačah po mestu. Tako ra se preživljala s trudom že več mesecev in skrbela za svojce T Prijedoru.
Pred nekaj todni je Alka obolela za neko notranjo boleznijo. Dne 29. decembra je morala v bolnico, kjer so jo sprejeli na Interni oddelek. V bolnici je ostala do včeraj. Popoldne je zavod zapustila in odšla s sinom Mehom v mesto, kjer sta iskala prenočišča Kakor običajno ob sobotah so pa bila vsa prenočišča, zlasti cenejša v Kolodvorski ulici, prenapolnjena, že je kazalo, da bosta ostala mati in sin brez prenočišča, nazadnje pa se je Alka le spomnila, da bi utegnila dobiti zatočišče v restavraciji na gorenjskem kolodvora.
Usodna noč
Ramičeva se je podala s sinom Mehom
k restàvratorki Mariji žličarjevi in jo prosta za prenočiiče. žličarjeva aicer ni bila voljna sprejeti ju pod streho, naposled se je na le dala preprositi in iima je nakazala malo sobico polcs keeljišča. Ramičeva sta odšla v sobico, kjer sta bili nameščeni dve postelji in Alka je kmalu legla v posteljo. Poprej je še prosila, naj zakurijo mali »gašperček«, ki je v sobi, obenem pa je naročila restarraterki, naj jo eventuelno zjutraj zbudi. Tudi sin Meho je kmalu legel v posteljo. Obema se je pa pozneje pridružil še Kasalovič, star približno 22 let.
Vsi trije so	zaspali Gašperček,
ki je bil kurjen i ogljem, je pa med tem razvijal strupene pline. Ker cev ni bila speljana na prosto, se je začelo v sobi močno kaditi in kmalu je bila majhna sobica polna dima.
Smrtni spanec
Ogljikov dioksid, ki ga je razvijalo tleče oglje, seveda kmalu omamil vse tri Bosance. V nedeljo okrog 9. zjutraj je prišel znanec obeh Ram i če v in prijatelj Kasalovič a v restavracijo in takoj odšel v sobico. Našel je vrata zaklenjena ln je potrkal. Na trkanje se mu ni nihče odzval. To se mu je videlo čudno, potrkal je še moč ne jo in pogledal skozi ključavnico v sobico. Ves presenečen je opazil, da leži njegov prijatelj z glavo navzdol s postelje, dočim se ostala dva nista ganila. Opazil je tudii, da se v sobici močno kadi in je istočasno začutil dušeč dim.
Naglo je stekel v restavracijo in pozval domače, ki so nato z njegovo pomočjo s «iiilo odprli vrata. V sobi se jim je nudil
■C"
Ljub! lanski nedeljski dogodki
Zima se nam je popolnoma imevenSa — Poizkus samomora 16 letne deklice — Beševanje dveh pijančkov in
drtaga kronika
Ljubljana, 25. januarja.
Na gorah je zapadel nov f ne£ in v ne« del jskem jutru je zavel v dol .no prijeten hlad. Toda vreme se je naglo kisalo, zopet mlačno ozračje se je nabralo vlage in po« poldne je dež nalil kotanje, da ne ostanemo brez brozge. Proti večeru se je barometer sukal okrog 660, živo srebro pa je lezlo celo na 6 stopinj nad ničlo. In to včeraj ob Pavlovem spreobrnjenju, po katerem se zelo ravnajo ljudske napovedi letine. In te plavijo, da mora biti okrog Pavla mrzlo, da poka, potem bo jeseni sadje in moka. Pri takšni vremenski 1:monadi, kakor jo ima« mo letošnjo zimo. se nam torej res ne obe« ta kaj posebno dobro in plodno leto.
Ljubljančani so ostali danes ves dan ve* činoma doma ali pa so posedali po kavar« nah in gostilnah. Polna so bila tudi gledali« šča i., '-in ematografi. Predstava ZKD »Bela umetnost« v kinu Ljubljanski Dvor je znp« va privabila mnoso občinstva, zlasti pa pri« jateliev smučanja.
Včeraj sta se vršila
dva pogreba. Dopoldne so prepeljali zemske ostanke po« kojnega in preranp umrlega kapert ari a g. širclja do mestne meje na Dolenjski ce« sti, nato pa je bila njegova krsta prepelja« na'v Mokronog, kjer se je ob pol 5. popol« dbe pb številni udeležbi prebivalstva vršil pogreb. V Ljubljani so na zadnji poti spre« mili pokojnika vsi oficirji ljubljanske gar« n zije z godbo dravske divzije na čelu. Po« poldne so številni prijatelji in znanci ter rnnogpbrojno občinstvo spremljali najsta« rnjšega Ljubljančana g. Frana Piškurja na n rogovi zadnji poti. Pogreba se je udele« žilo tudi več občinskih svetnikov.
Poizkušen samomor.
Davi je bila reševalna postaja okrpg 8. ure pozvana na Zaloško cesto v Moste, kjer s? ie obesila lóletna mladenka Draga G. Mlada Draga se je bila zjutraj malo sprla z domačimi, nato je pa brez sledu izginila.
Njenemu bratu se je to zdelo čudno, začel jo je iskati in jo naposled našel na pod« strešju hiše obešeno. Fant je naglo prerezal vrv in mladenko rešil gotove smrti. Dekle so prepeljali v Kolnico, toda uprava je mo« rala sprejem odkloniti, deloma zaradi po« manjkanja prostora, deloma pa zato, ker je bilo dekle popolnima zmedeno.
Neprijetna kopel v Ljubljanici.
V noči od sobote na nedeljo je bila re« sevalna postaja med 1 in 2. uro zjutraj kar zaporedoma dvakrat klicana na pomoč."Ob 0.35 je bilo postaji javljeno, da leži v Wob fovi ulici pred hišo 12. nezavesten neki mo« ški. Bil je to neki France M., ki so ga pre« peljali v bolnico. France je bil pa samp globoko »gin j en« in jo je, čim se je iztrez« nil, n ©opaženo pobrisal iz bolnice.
Druga žrtev alkohola je bil akademik Jože Ì. Ta se je tako naleze! kapljice, da je izgubil orijentacijo; zašel je na Poljanski nasip"', kjer ga je zaneslo v Ljubljanico. Padel je čez škarpo v hladno vodio, kjer se je pa nekoliko streznil in zlezel na trav« nati otok sredi vode, ki je že marsikatere« ga pijanoka rešil gotove smrti. Njegove kln« ce na pomoč je čul stražnik Klemen čič, ki je poklical reševalno postajo. Člani reševal« ne postaje so morali s trenskim vpzom in z lestvami k Ljubljanici. Akademik I. je potem po lestvi srečno prilezel na suho. Prenesli so ga v bližnje poslopje Jugoslo« vanske tikarne, kjer sp ga za silo okrepčali, nato pa je bil prepeljan domov.
Neznaten požar v Kolizeju.
Danes ob 19.26 je bila reševalna postaja znova pozvana na pomoč. To p£>t so pa kli« cali gasilce. V Kolizeju je namreč nastal ne« znaten požar; goreti je začel dimnik, v ka« terem so se vnele saje. Gasilci, ki so se pripeljali z gasilnim avtomobilom, so naglo udušili ogenj, da se ni razširil. Požar je na« pravil neznatno škodo, zato pa tem več pa« niike med kolezijskimi prebivalci.

Mariborska nedeljska kronika
Policijski ples in policijska kronika — Avtomobilska nezgoda — Nočni požar — Občni zbori raznih organizacij
Maribor, 25. Januarja.
V seriji predpustnih prireditev večjega sloga je vsakoletni
policijski ples že tradicionalna prireditev. Sinočnfi ples je Iztekel zelo animirano in je brez dvoma vrgel lepo vso-to za fond vdov in sirot državnih policijskih nameščencev in upokojencev. Pokrovitelj prireditve ie bil predstojnik mestne policije g. Keršovan. Udeležili so se ga poleg mnogoštevilnega občinstva tudi zastopnika vseh ostalih oblastev, uradov, korporacij in organizacij.
Policijska kronika je menda pod vtisom te plesne prireditve utrpela na svoji običajni pestrosti. Izkazuje le pet aretacij beračev, potepuhov in pijancev ter 16 prijav, ki pa so brez vsake vsebine. So pač tudi mariborski grešniki imeli to noč nekoliko pardona.
Snoči je
zavozil šofer tovornega avtomobila mariborske tvrdke Rosenberg zaradi razmeh-čane ceste v Podčehovi v brzojavni drog.
Zaradi silnega udarca je avtomobil prelomil močan drog kakor vžigalico.^ Šofer je imel tofliko prisebnosti, da je skočil pravočasno rz vozila, ki se je precej poškodovalo. V zmedenosti je izginil nepoškodo-van v noč. V dopoldanskih urah so vozilo spravili iz jarka, dočim se šofer v teku dopoldneva še ni javil. O dogodku so se razširile najgorostasnejše vesti, resnica pa je, da šoferja ne zadene nškaka krivica. Zaradi preloma brzojavnega dro&a je bila
prekinjena brzojavna zveza z Avstrijo. V teku dopoldneva je tehnično osobje progo-vzdrževaine sekcije popravilo škodo.
Ob 1. ponoči so bili mariborski gasilci pozvani na Tezno. V Splošni stavbni družbi je
zaradi defektnlh dimnikov nastal ogenj,
ki je uničil vse podstrešje enegia oddelka tovarne. Na kraj nesreče so prispeli mariborski gasilci s tremi brizgalnami. Na poziv mariborskih gasilcev so prispe® na kraj nesreče tudi gasilci s Pobrežja. Reševalno delo je trajalo nad dve uri. Vsa škoda znaša po začasni cenitvi nad 60.000 Din. Opažalo se je pri tem veliko pomanjkanje vodovoda na Pobrežju oziroma Teznu, kakor tudi dejstvo, da so železniški bidranti silno zanemarjeni.
Danes od 9. do 13. se Je v dvorani Zadružne gospodarske banke vršil občni zbor tukajšnje podružnice Združenja
vojnih invalidov pod vodstvom predsednika banovinskega odbora g. Matka Štefeta iz Ljubljane. Poročijo o delu podružnice je podal predsednik g. Fran Geč. Iz njegovega poročila je razvidno, da je izmed 860 vpisanih članov 594 aktivnih, in sicer 371 vojnih invalidom ter 223 vojnih vdov in sirot. Številno obiskani občni zbor so posetili med drugimi tudi zastopnik vojaškega oblastva podpolkovnik Puc, okrajni načelnik dr. Ipavic, zastopnik Združenja rezervnih oficirjev prof. Skok in zastopnik mestne občine občinski svetnik g. Aliančič. Po i»do-
Ramlčeva in njen sin Meho sta ležala popolnoma mirno v posteljah in je bilo videti že na prvi pogled, da so jima ure šteta Kasalovič je ležal z glavo navzdol na postelji, življenje v njem še ni ugasnilo. Domači so mu takoj nudili potrebno pomoč in ga skušali z umetnim dihanjem obuditi k zavesti. Istočasno so pozvali tudi rešiJno postajo na pomoč.
Reševalni avto je pridrvel pred gorenjski kolodvor že čez nekaj minut po obvestilu in člani reševalne postaje so takoj začeli z reševalno akcijo. Skušali so obuditi oba Ramičeva k zavesti, a so spoznali, da je vsaka pomoč zaman. Zato so poskušali z umetnim dihanjem obuditi tretjo žrtev. Dva člana reševalne postaje sta mu razte-govala usta, da ne bi pri umetnem dihanju pogoltnil jezika, drugi so pa dvigali njegovi roki. Kasalovič je bil še živ, toda zavedel se ni. Nato so ga naložili na reševalni avto in ga prepeljali v bolnico.
Ö pretresljivi tragediji je bila obveščena tudi šišenska stražnica, ki je avizirala o dogodku policijsko upravo. Na kraj nesreče sta prišla policijski zdravnik dr. Avramovič in šef kriminalnega oddelka g. Fran žajdela. Zdravnik je ugotovil pri obeh Ramičih smrt, nastalo zaradi zastrup-ljenja z ogljikovim dioksidom, in odredil, da njuni trupli prepeljejo v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Stanje tretje žrtve brezupno
Tudi stanje tretjega ponesrečenca je brezupno. V bolnici so mu sicer nudili potrebno pomoč, dali so mu več injekcij za po-življenje srca, toda vse kaže, da bo ostal napor zdravnikov brezuspešen. Nesrečna žrtev se ves dan ni zavedla.
čilih funkcionarjev in po debati Je bil izvoljen naslednji odbor: Fran Geč, Anton Go-lež, Martin Pravdič, Drago Tratnik, Fran Bele, Josip Kolarič, Ludovik Strohmeier, Josip Veršič, Štefan Baumgartner, Jakob Sitar, Ignac Opelka, Bliaž Iimenšek in Leopold Tovornik.
Olepševalno društvo za Magdalensko predmestje je imelo občni zbor
pod predsedstvom g. Kejžarja. Iz tajniškega poročila g. Pagojia ie razvidno, da je imelo društvo 350 čalnov. V minulem letu je dovršilo društvo pot na desni strani dravskega mostu itn park na Komenskega trgu in pričelo je tudi z gradnjo prome-nadine poti na desnem bregu Drave. Razen tega so se izvršila mnoga manjša dela v Magdalenskem parku. Blagajnik g. Fran Špes ml. ie poročal da ie imelo društvo lani 165.413 Din prometa in da ima sedaj 61.000 Din gotovine. Društvo dela tudi na to, da bi se uredil dravski breg na obeh koncih nekdanjega starega mostu, ki je na olieb straneh še vedno v škandaloznem stanju. Sprejet ie bil tudi predsednikov predlog, naj društvo najame v to svrho posojilo 100.000 Din. Nadalje ie bilo predlagano, naj društvo stopi z mestnim Olepševalnim društvom v tesnejši stik na ta način, da bi bilo magdalensko društvo zastopano v odboru mestnega Olepševalnega društva in narobe.
Svojo 51. javno ljudsko knjižnico je ustanovila dopoldne mariborska ZKD
v obmejnem Zamostju pri Dol. Lendavi, kjer je v prej pomadžarjeni občini sedaj že velika kolonija narodno zavednih prekmurskih domačinov. Knjižnica bo poslovala v šoli in jo bo vodil upravitelj g. Košir. Ob tej priliki je priredila ZKD tudi konferenco zastopnikov svojih prosvetnih organizacij iz lendavskega okraja v Dot Lendavi, lei ii je prisostvoval predsednik mariborske ZKD g. Spmdler.
Vzemite pri prvih
znakih hripe
nekoliko
i
TABLETE.
ki morajo biti označene z Ba- (baverJ yer-ovim križcem.	VP.
Ljubljanska opera
V sredo bodo peli Cajkovskega opero Ev» gen Onjegin. Naslovno vlogo bo pel znani odlični ruski bariton g. Popov, ki je bil pred leti zelo priljubljen član naše opere. V četrtek bodo ponovili Audranovo opereto »La Mscotte« z go. Poličevo, Jankom in Pečkom v glavnih vlogah. V soboto bodo ponovili >Wertherja< z g. Gostičem v naslovni vlogi. V vlogi Lotte nastopi prvič v letošnji sezoni ga. Thierryjeva.
Sokol Ljubljana IV
Sokol - Ljubljana IV. poziva svoje članstvo v civilu z znakom k pogrebu pokojnega brata Lovra Berdajsa, Pogreb bo danes ob pol 15. iz hiše žalosti na Galjevici 50. Zbirališče istotam ob četrt na 15.
Klavirski koncert
Jadvige Poženelove
priredi Narodno železničarsko glasbeno društvo »Sloga« drevi v svoji koncertni dvorani v Ljubljanskem dvoru (Pražako-va ulica). Začetek ob 20. Spored: Bach-Busoni: Toccata fuga v d-molu; Beethoven: Sonata opus 27, št. 2 v cis-molu; Schumann: Simfonične etude. Imena komponistov in njihove kompozicije kakor izvajalka gdč. Poženelova so nam porok za prvovrstni glasbeni užitek. Pred vsako sporedno točko bo tolmačenje vsebine. — Vstopnice od 2 do 6 Din so do 19. v pred-prodaji v trafiki Pugelj (palača Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti), od 19. dalje pa v vestibulu pred koncertno dvorano.
Ljubljana, 25. januarja.
Na cesti, vodeči iz Črnuč proti Spodnjim Gameljnom, se je danes popoldne primerilo, da je sredi poti postal žrtev požara velik osebni avto. Bilo je okrog 15., ko so se v smeri proti Gameljnom peljali štirje mladi gospodje v odprtem osebnem avtu št 2 /533. Kakor so kazali sledovi za avtom, je rezervoar puščal olje in to je očividno povzročilo, da se je vnel motor ravno na klancu, imenovanem Nad Stražo. Čim so potniki uvideli nesrečo, so ustavili in hitro izskočili. Trenutki so bili dovolj kritični, kajti čim je bil avto ustavljen, so že tudi bušnili zublji in je bil ves voz mahoma v ognju. Na rešitev voza sploh ni bilo misliti.
Požar avta je trajal kake tričetrt ure ln je zgorelo vse, kar je sploh gorljivega, da je
Predavanje dr. Ferda Kozaka o sodobnem človeka
Ljubljana, 25. januarja.
Danes se je vršilo v Filharmonični dvorani tretje predavanje Slavističnega kluba. Znani pisatelj in publicist dr. Ferdo Kozak je predaval o predmetu: »Sodobni človek in njegova pota«. Kakor prejšnji predavanji, je bilo tudi to obiskano izredno dobro; znak, da občinstvo posveča čedalje več pozornosti problemom, ki gibljejo našo dobo.
Predavatelj je po uvodu, čigar vsebina, vsa pretkana s pesniškimi nalikami in simboli, bo bolj dostopna čitatelju eseja nego je bila poslušalcu predavanja, podal nekak oris sodobnosti. Predvsem je napravil prerez skozi današnje politično življenje, ki kaže težko krizo demokracije in uveljavljanje fašizma in boljševizma — že to pričuje, kako smo se oddaljili predvojnemu svetu. V zunanjepolitičnih odnosih med državami opažamo podobne pojave kritične negotovosti in kaotičnega porajanja nekega novega, še neznanega sveta. Kot nadaljnje značilnosti sodobnega človeštva je predavatelj označil: razmah velemest, vihravo nestalnost mode, ki drvi preko zahtev okusa, mehanizacijo življenja in iskanje oddiha od dela v zabavi, glede katere je sodobnik izredno iznajdljiv in svojstven. Sport, tehnika, razkroj družinskega življenja z modnimi gesli o svobodni ljubezni, prosti spolni izbiri itd. so novi dokazi rastočega »bega v zunanjost«. Kar se tiče duhovnega življenja, je predavatelj zanikal popularno trditev, da je sodobnik manj duhoven; narobe: zanimanje za duhovno življenje je nezaslišno naraslo. Duh, ki vidi okrog sebe zmaterializiran svet, teži k naravi in zopet išče preprostih resnic. Kako se je današnji čas oddaljil mrzli jasnini razumskega sveta, je predavatelj pokazal na naraščanju verskega življenja, kakor ga očitujejo sektarstvo vseh vrst, val okultiz-ma, silna produkcija literature o verskih vprašanjih, novi pokreti med katoliško mladino itd. Danes ni več bojev za dogme, raste pa žeja po religioznem doživljanju. V modroslovju je padlo načelo absolutno-sti in ni več potrebe po njem, v umetnosti takisto prodira načelo organičnoeti, živ-ljenskosti; v tradicije zapada se vpleta močan priliv vzhodne miselnosti. Današnji duhovni svet je zelo razgiban in bogat, toda vse je le od tega sveta; sodobnik hoče urediti svoje življenje na zemlji, rešiti probleme svojega materialnega (ekonomskega) obstoja, stremi pa tudi po neki višji pravičnosti, po novem, zemeljskem zmislu življenja.
Predavanje je Številno občinstvo poslušalo z zanimanjem in ga simpatično sprejelo. Kakor izvemo, izide v eni prihodnjih številk »Ljubljanskega Zvona« in bo tako kot članek lažje postalo predmet razglabljanja in komentiranja. Debata o njem se ni vršila.
Učinkovita izložba
Veliko pozornost itak vedno številnih ogledovalcev izložbenih oken Tiskovne zadrug« je danes vzbujala dvodelna ogelna izložba, izključno posvečena popularni tedenski reviji »življenje in svet«. — »Zvezek do zvezka« — se glasi geslo, ki je najnazorneje potrjeno s krasno vezanimi sterminimi knjigami vseh doslej izišlih številk »življenja in sveta«. Koliko dragocenega štiva je v teh debelih knjigah, koliko nega štiva je v te hdebelih knjigah, koliko truda in koliko sadu! Ni dvoma, da mora izložba v vsakomur, ki mu je do izobrazbe in plemenitega razvedrila, vzbuditi zanimanje za revijo »življenje in svet« in poučiti tudi vse tiste, ki revijo sicer čita-jo, a je ne shranjujejo, da je vsaka zavržena števdlka velika izguba Tednd minevajo naglo, revija pa zvesto prihaja v hišo ln narašča z meseci v kniige, ki ne bi smele manjkati na polici nikogar, tel goji plemenito željo po samoizobrazbL
Vlom v stanovanje
Novo mesto, 25. januarja.
Enega zadnjih večerov med 18. in 19. uro so neznani tatovi vdrli v stanovanje novomeškega odvetnika dr. Grosa, ki je bil v tistem času s svojo soprogo odsoten, in odnesli razno moško in žensko perilo in eno žensko obleko. Tatvina je bila izvršena tako spretno, da niso številne stranke, ki stanujejo v hiši, ničesar slišale in ne vide!?. Stanovanje dr. Grosa se nahaja na Ljubljanski cesti, ki je zelo prometna in je zato tembolj čudno, kako so mogli tatovi izvršiti vlom neopaženo v tako zgodnjih večernih urah. Škode so napravili tatovi za 1000 Dtn.
Tatinske tolpe v poljčanski okolici
Poljčane, 25. januarja
Nekaj mesecev smo sicer imeli blažen mir pred dolgopretniki, v zadnjem času pa tatovi zopet poskušajo, kje bi se dalo kaj izmakniti. Tako so v noči od srede na četrtek hoteli izvršiti vlom v Spodnjih Lazab. Pri Majšlerjevih so komaj dobro sneli ključavnico z vrat delavnice, pa so bili pregnani od domačih, ki so jih še pravočasno slišali. Pri Gvoščakovih je v isti noči zmanjkalo domačemu sinu, ki se je pravkar vrnil z dela iz Francije, nekaj gramofonskih plošč.
Istega večera se je druga tatinska tolpa oglasifa v Spodnjih Poljčanah, kjer se Je spravila nad vino in odnesla gospodarju Alojziju Kraglju iz kleti 100 litrov najboljšega vina. Vlom se je izvršil med 20. in 21.
na cesti ostal le kup starega železja. Se šipe so popokale in se razkrojile. Posebno, ko so se v požaru razkrajale pneumatike na kolesih z dvema rezervama vred ter blazine, se je nad požarom sukljal gost in smrdeč dim, ki je opozoril v bližini stanujoče ljudi, da so prihiteli pogledat, če bo treba pomagati. Ko so uvideli, da pomoč ni mogoča, so se počasi zopet razhajali, potniki avtomobila pa so stopili na orožniško postajo v svrho skupnega ogleda pogorišča. Avtomobil je bil že precej star Fiat vendar pa še dokaj dobro ohranjen in se ško la lahko ceni na par desettisočakov. Sreča je bila, da ogenj ni povzročil eksplozije bencina. Vsekakor pa je tudi nenavadno naključje, da se to ni zgodilo in da je bencin mirno zgorel tako rekoč neopaženo.
Sijajno uspel ples Jadranske straže
Ljubljana, 25. januarja.
V soboto zvečer se je vršil v vseh prostorih hotela »Union« ples Jadranske Straže, ene naših največjih nacionalno -obrambnih in kulturnih organizacij, že lansko leto je bila prireditev Jadranske Straže na višku, letošnja je pa gotovo prekosila vse dosedanje. Aražma je bil sijajen, vsa dvorana je bila v zastavicah, ob straneh so bili obešeni venci s trakovi in amblemi Jadranske Straže. Ves strop je bil prepleten z zastavicami, med katerimi so neprestano švigali lični aeroplančki i>o žičnih vrveh. Na odru je bila med zelenjem in cipresami slika prestolonaslednika Petra kot pokrovitelja prireditve Jadranske Straže, na estradi pa je bila postavljena soha kralja Aleksandra.
Dvorana se je začela polniti že kmalu po 20., ob 21. je bila skoro že polna. Med drugimi, ki so posetili prireditev, so bili ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer» župan dr. Puc ,rektor univerze prof. Éer-ko, načelnik trgovinskega oddelka dr. Mam, belgijski konzul in ravnatelj vele-sejma dr. Dular, danski konzul Saša Knez, španski konzul Hieng, ravnatelj trgovske akademije v pokoju dr. Böhm, bivši predsednik Kmetijske družbe Ivo Sancin, direktor tehniške srednje šole prof. Reisner, požrtvovalna narodna delavka Maša Gro-mova in mnogo drugih odličnih gostov.
Ples je otvoril ob 21. s polonezo ban <±r. Marušič z ostalimi drugimi odličnimi predstavniki javnosti, po valčku pa so prispele v dvorano posamezne skupine pestrih prelepih narodnih noš. Najprej je strumno prikorakala skupina Cehinj, ki jih je bilo devet. Občinstvo jih je frenetično pozdravilo. Za čehinjami je prišla v dvorano skupina Bosank in črnogork v spremstvu oficirjev v paradni uniformi. Pestra skupina je napravila lep vtis. Na1"o so nastopili štirje pari Rusov v originalni ruski noši, moški v košuljah .širokih hlačah in škornjih, dame v pestrih nošah s trakovi. Izvajali so originalne ruske plese in želi obilo aplavza od občinstva. Kot Poljaka sta nastopila v bogati poljski noši operni baletni mojster Golovin in operna plesalka gdč. Skalova. Izvajala sta lep figuralen ples. Za njima pa so prišle v dvorano slovenske narodne noše. »Kmečka ohcet«, pri kateri so nosili pogačo, je zaradi svoje originalnosti, slikovitosti in živahnosti vzbudila med občinstvo največje priznanje. Skupina je prišla veselo ukajoča z veliko zastavo na čelu in z razpetimi rdečimi kranjskimi »marelami« v sprevodu v dvorano.
Ob zvokih izvrstne godbe Solarta L ss je razvila animirana zabava s plesom, ki je trajala do jutra. Prireditev je v vsakem oziru sijajno uspela in bo gotovo ostala stalno na predpustnem repertoarju plesnih prireditev v Ljubljani.
»1« v»vi «v .•] • f « wvv
1 rziski casula gledališča in drago
Tržič, 25. januarja.
Tržiško občinstvo se za ljubljansko gledališče zanima vedno bolj in bolj. Sedaj se je zbrala lepa družba 35 oseb, M hodi vsak mesec enkrat v Ljubljano v opero ali dramo. Zadnjič so posetili opero »Mignon«, ko je gostoval naš mojster - pevea g. Julij Betetto. Prvovrstna predstava je napravila na vse obiskovalce silno glrbok vtis in še danes govore samo o lepo uspeli operi in pravijo, da bi hodili take predstave gledat vsak teden, če ti j!m dopuščala sredstva in pa čas. Prav posebno všeč sta bila tržiškim obiskovalcem ga» Gjungjenčeva in g. Betetto, katerega so navdušeno pozdravljali na domačih gledaliških deskah in mu iz srca privoščili ova-cije, ki jih je po zaslugi žel. Obžalovali so pa res iskreno, da ni prejela ga. Gjun-gjenac nobenega vidnega priznanja za prisrčno igro in odlično petje. Pa so se zbrali tržiški fantje takoj drugi dan po predstavi in pohiteli ob lepem dnevu v Kamnik, kjer so v kratkem času in izpod snega nakopali polno košarico kuric. Lepo so jih poravnali, opremili s spremnim pismom in poslali s prvim avtobusom v Ljubljano v opero s prošnjo, da izroče pomladne cvetke in pozdrave tržiških obiskovalcev opere gospej Gjungjenčevi. Douro 30 jo pogruntali in cvetje je gotovo razveselilo odlično umetnico.
Ljubljanska opera gre podeželskim obiskovalcem v vsem j&ko rada m» roke. Rezervira določeno število sedežev, dovoM 50% popusta ti kaj hočemo še več? Na tem mestu pa moramo ugotoviti, da človeka z dežele takale enkratna mesečna predstava, če je tako odlična, kakor je bila »Mignon« naravnost poživi in okrepL Res, deželani se ne moremo načuditi tistim ljubljanskim filistrom, ki hodijo mimo gledališča v operno klet... Kaj bi govoril, saj je v svojem podlistku v »Jutru« dne 24. t. m. Peter List to prav lepo povedaL
Tržiško sokolsko društvo napoveduje za ponedeljek, 26. t. m. predavanje br. Bučarja iz Ljubljane o načelih sokolske vzgoje. Predavanje bo ob 20. v telovadnici meščanske šole za vse prijatelje sokolstva.
Mestna občina je te dni dobila nove napise na ličnih pločevinastih ploščah z vzbočenimi črkami in številkami. Ko bodo poimenovane tudi posamezne ulice, pridejo še podobne ulične table z imenom ulic. Morda bi kazalo pri tej priliki znova raz- . "xstlti še hišne številke,
Francoska vladna krha
Tehnifni del rubrike urejuje avtotuhoičm oddelek Vaeuunj Oil Companv. i d.
Ali res povzročajo motorna vozila največ hrupa po ulicah?
Pred seboj imamo brošuro »City Noi se«: fHrušč v mestu), ki jo je izdala Noise Aha-fement Commission (komisija za pobijanje hrupa) v Newyorku, osnovana na pobudo ameriškega zdravstvenesra komisariata.
Mnogo so že razpravljali o tem predmeta, toda vsem tem razpravam je manjkala •tabilna podlaga — izčrpen material, po-poLnoma nepri,strano zbran. Temu primanjkljaju bo odpomogla navedena knjiga, ki je sestavljena na podlagi strogo znanstvenih In eksperimentalnih raziskovanj najodlič-nejših industrijskih strokovnjakov, zdravnikov, inženjerjev, specialistov za prometna vprašanja itd. Delo komisije je trajalo 8 mesecev ter se z izdajo omenjene knjige ni dovršilo, bajti komisija se po tem ni razšla bi delnje še vedno.
Komisija je potom časopisja opozorila Občinstvo na svoje naloge ter je najprej poslala na več tisočev prebivalcev v raznih delih Newyorka vprašalne pole. Na teh po-
lin u s 70.000 in našim mestom s 500 do 1000! Dalie so ugotovili, da je trobljenje marsikaterega avtomobila močnejše kakor rjovenje leva v puščavi! Na mnogo nlicah v Newyorku bi slišali rjovečega leva spričo velikega ropota samo 10 metrov daleč!
Ugotovitve zdravstvenesa odseka komisije so bile naravnost porazne. Od velikega ropota se krvni pritisk človeka neverjetno poveča, živčni sistem strahovito trpi, posluh malo otrpne (zlasti pri šoferjih) in ponoči je včasih popolnoma nemogoče, da bi se človek v spanju spočil — čeprav spi — ker ropotanje nikakor ne poleže. Delazmož-nost duševnih in tudi ročnih delavcev prav tako trpi. Da je taka atmosfera sama kriva prometnim nesrečam, je popolnoma razumljivo.
Iz naših izvajanj bi sledilo, da avtomobilisti — ne samo v Ameriki, ampak tndd pri nas — niso oni, ki povzročajo na cesti največ hrupa. Ta njihov delež pri hrupn bi se dal še bolj zmanjšati, če bi bila disciplina v prometu malo večja. Ne zgodi se redko, da pešec kljub danemn signaln avtomobila nikakor ne pokaže volje, da bi se hotel izogniti, ampak vedno čaka, da bi vozač še dvakrat zatrobil.
Srečala sta se zastopnika starih in novih časov. Slika nam kaže kolono avtomobilov pred dvorcem predsednika poljske republike.
lah je bflo napisanih 29 faktorjerv, ki povzročajo ropot. Občinstvo naj bi navedlo, kateri od teh faktorjev ga najbolj moti, ob katerem času in v katerem delu mesta (na cesti, v hiši, na dvorišču, na glavni ulica Itd.).
Rezultati so bili zelo zanimivi. 20 odstotkov pritožb je bilo proti tovornim vozilom in proti trobljenju in kakih 13 odstotkov proti faktorjem, ki so več ali manj v zvezi Z avtomobilizmom.
Tu bomo navedli posamezne podatke ne Bamo zaradi naše stroke same, ampak tudi zato, ker nas bo kot navadne slovenske zemljane zanimalo, koliko se razlikuje ameriški ulični ropot od našega.
Na formularje je odgovorilo 11.068 strank; od teh se je pritožilo proti tovornim avtomobilom 10.16 odst., avtomobilskem trobljenju 9.81 odst., radio (v stanovanjih) 7 odst., nadzemni železnici 6.62 odstotkov, radio (na cesti .in v poslovnih lokalih) 5.36 odstotkov, zaviranju avtomobilov 5.27 odst., pobiranju smeti (seveda mehaničnemu) itd. 5.17 odst, cestni železnici 5.16, izpušnim zaklopkam pri avtomobilih 4.55 odst., motorna vozila in sirene požarnih bramb 4.12 odst., bučne družbe 4.10 odst., dostavljanje mleka in ledu 4.07 odst., lotanju 3.37 odstotkov, križnim vra.tim pri izhodih in vhodih podzemeljskih železnic 2.86 odst.. avtoomni-busom 2.45 odst., vozilom s konjsko vprego 2.41 odst., žvižganju in zvonjenju lokomotiv 2.15 odst., svedrom na zračni pritisk pri vrtanju zemlje 2.11 odst., žvižganju šlepov in paraikov 2.01 odst., svedrom na zračni pritisk pri popravljanju cest 1.93 odstotkov, prodaja.lcem časnikov in poce-etnim trgovcem 1.91 odst., podzemeljski železnici 1.65 odst., psom in mačkam 1.26 odstotkov, prometnemu žvižganju 1.24 odstotkov, tovarnam 1.06 odst, letalom 1.02 odst., motornim čolnom 0.59 odst., motornim kolesom 0.37 odst., pranju posode v restavracijah (spet seveda mehanično) 0.22 odst.
če seštejemo odstotke faktorjev, ki so v neposredni ali posredni zvezi z mot.oristi-ko, dobimo 33 odst., od čiste mot.orist.i-ke samo okrog 20 odstotkov! Morda bo kdo rekel, da te številke ne veljajo za nas. Velik del faktorjev, ki so tu našteti, pri nas sploh ne obstoji ali vsaj ne v onem obsegu kakor v velikih mestih in posebno v ameriških. S tem pa seveda še ni rečeno, da se 20 odstotni delež avtomobilistike pri mestnem hrušču povzpne nad 50 odstotkov. Gotovo in zanimivo pa je dejstvo, da bo ropot, ki ga povzroča avtomobilizem, vedno bolj pojemal, čimbolj se bodo naša mesta modernizirala!
Delo komisije se seveda ni omejilo samo na vprašalne pole. Imela je na razpolago vse mogoče tehnično znanstvene pripomočke, s katerimi je sama delala eksperimente po ulicah. Tako so na primer opremili velik tovorni avtomobil z dvema merilnima instrumentoma. Na enem, tzv. »metru za ropot«, je kazal kazalec, zvezan z mikrofonom, jakost hrupa na kazalu. Drugi aparat je kazal, kdaj in kako daleč se pri gotovi jakosti hrušča na cesti še slišijo gotovi znani toni, kakor žvižganje stražnika, trobljenje avtomobila itd. Ta avtomobil je prevozil 800 km in izvedel na 138 različnih mestih ob različnem času 10.000 merjenj.
Razumljivo je, da so ugotovitve na podlagi takega merjenja nadvse poučna Tako na primer je jakost prometnega hrupa direktno proporcionalna s številom avtomobilov, ki so v prometa na dotičnem mestu. Pomislimo, kakšen hruip vlada v Newyor-Vm n	motornimi vozili napram Ber-
Svetovna proizvodnja surovega olja. Bilanca proizvodnje surovega olja za L 1929 Je končno dogotovljena. Po tej se je produd-ralo predlanskim na vsem svetu 18 milijonov 638.505 sodov po 150 kg. Največ je pro-ducirala seveda Severna Amerika in sicer 85.72 odstotkov. Na drugem mestu je Rusija z 2,437.760 sodov, na tretjem Mehika s
I,559.888	sodov.
Dohodki od davka na avtomobile v Nemčiji. V proračunskem letu 1929-30 so državne blagajne v Nemčiji imele dohodkov ii davka na avtomobile lepo vsoto 210 milijonov mark, leto prej pa 181,340.000 mark. Vsekakor lepa vsota, posebno še, če jo pomnožimo s 14, da dobimo dinarje.
Koliko motornih koles je na Dunaju. Konec preteklega leta je bilo na Dunaju okrog 16.000 motornih koles. Prirastek v lanskem letu je precej slab, kajti 1. januarja 1930 je bilo na Dunaju že nad 15.800 motociklov.
Motocikel na električni pogon. Italijanski listi prinašajo vest, da je v Milanu konstruirano motorno kolo na električni pogon. Dasi ima ta konstrukcija nekoliko dobrih strani, ima tudi precej slabo, a ta je, da se s tem motornim kolesom doseže zaenkrat samo hitrost 20 km na uro. Strujo za pogon dobavljata dve bateriji, ki sta postavljeni ob zadnjem kolesu. Baterije se morajo na vsake tri ure na novo polniti
Nov aerodrom v ČSR. V Kraljevem Gradcu nameravajo otvoriti novo pristanišče za aeroplane. Zemljišče je stavila mestna občina brezplačno na razpolago.
Motorno kolo v službi redarstva. Važnost motornih koles za sluöbo redarstva je, kakor nam pokažejo naslednje številke, že davno ugotovljena, kajti redarstvo na Nemškem ima 16.000 motornih koles, v Italiji 21.000, na Poljskem 12.666, na Francoskem
II.000,	na Angleškem 15.880 motornih koles za svoje organe. Pa tudi druge države ne zaostajajo za temi primeri in računa se, da imajo redarstva drugih držav skupno okrog 70.000 motornih koles.
Koliko avtomobilov je producirala Rusija. Tudi Rusija je stopila v vrste evropskih proizvajalcev avtomobilov, s sicer še skromnim deležem, vendar če smemo verjeti inozemskim časopisnim vestem, se ima ta proizvodnja v tem letu precej povečati. V lanskem letu je bilo producirano 4425 avtomobilov napram 1063 v letu 1929.
Ncva številka
ilustrovane tedenske revije
Je izšla
Dobi se v vseh trafikah. Gena 2 Din.
Slika kaže člane odstopivše Steegove vlade: 1. vojni minister Painlevé, 2. ministrski predsednik Steeg, 3. trgovinski minister Loucheur, 4. vnanji minister Briand, 5. pravosodni minister Cheron in 6. poljedelski minister Boret, ki je povzročil padec vlade. Levo v kotu bivši delovni minister Lavai, ki bo najbrže sestavil novo vlado. (Glej naja.vtijba poročila med brzojavkami,
Postava in človečanstvo
Slučaj Wise — Obupno dejanje — V blagoslovljenem stanju obsojena na smrt — Zastareli paragrafi
London, »redi januarja. Olive Ketbleen Wise, žena iz srednjih slojev, je živela ločeno od svojega moža ter je morala skrbeti za svoje štiri otroke. Od nikoder ni mogla dobiti nobene pod» pore. Borba za vsakdanji kruh, vednp večje pomanjkanje, lakota in slednjič ne« opravičljiva odklonitev s strani oblasti, da bi smela s svojimi otroki bivati v držav» nem azilu, sf> prisilile nesrečno mater k obupnemu dejanju. Zastrupila je s plinom najmlajše dete, devet mesecev starega si« na Reginald a, ker na mogla gledati, kaiko umira otrok od lakote. Londonska porpta (Old Baüly) je obso» diia mater na smrt, brez oziira na to, da je nesrečni ca pričakovala rojstvo petega otroka, kajti paragraf, ki je odločeval o njeni usodi, se glasi:
»Ženska, ki se ji dokaze umor, se kaz* noje s smrtjo, čeprav je v blagoslovljenem stanju.«
Ta zakon je nesmiseln, kajti s smrtjo ženske, ki je zakrivila zločin, se uniči tu» di življenje nedolžnega, še ne rojenega otroka. Ta zakon je trd in krivičen, ker izključuje usmiljenje. Obenem je zastarel in obstpja le še na Angleškem.
Toda nesrečna mati, ki ni umorila svo» joga otroka iiz sovraštva, ampak iz ljubez» m, je našla rešitev. Po vsej državi je za*
vibralo in na tisoče protestov je bilo po» slanih notranjemu ministru Clynesu, ki je po natančni preiskavi uvidel, da so pro te» sti upravičeni in je iz lastnega nagiba od» redil, da se mora smatrati razsodba za ne» postavnp. Istočasno je ukazal, da morajo za nesrečno mater skrbeti jetniške oblasti. Po rojstvu deteta pa bo zopet svobodna.
Ta primer dokazuje, da vsebuje angle» ški zakonik še vednp paragrafe, ki so v po» polnem nasprotstvu s pravico. S tem pa je tudi dokazano, da je trditev o popolnosti angleške zakonodaje lažnjiva. Kako je v resnici, naj dokažejo trije naslednji para» grafi:
»Mož, ki zamudi aR no more plačati dolgov, ki jih je napravil sam ali nje» gpva žena, se lahko obsodi na dosmrt» no ječo.« ALi:
»Oseba, ki je popofaoma nedolžna.
je Lahko zaprta več tednov, dokler porptno sodišče ne določi roka za razpravo.« Ali:
»Z ječo oe kaznuje, kdor bii»^ ne»
pravoverno mnenje.«
Slučaj Wise je pripomogel, da bo na prihodnjem parlamentarnem zasedanju stavljen prexHogT o izboljšam jo oziroma odpravi v začetku citiranega paragrafa.
Najlepša grška in avstrijska ženska
Miss Grčija 1931: gdč. Kr'.sula Rodi iz Aten Miss Austrija 1931: gdč. Harta Haentjens
z Dunaja
Koliko stane žena
Mlad zaročenec, ki pokloni svoji bodoči ženi zaročni prstan, često niti ne sluti, da predstavlja drobni obroček simbol za ceno, ki se Se morala nekoč plačati za ženo. Medtem ko seže dandanes tast precej globoko v žep. da odšteje doto za svojo hčer, je bilo nekoč običajno, da je moški praviloma kupi svojo ženo. Ta šega se je do dandanašnjega dne ohranila v najrazličnejših oblikah pri mnogih še ne civiliziranih narodih.	*
Zelo česta je büa hi je še oblika plačevanja dote v podobi živine. Pri severnoameriških Indijancih je navada, da plačujejo s konji, pri mnogih afriških plemenih pa vlada običaj, da odrajtajo govedo ali drobnico. Nekatera plemena pa sprejemajo tudi kože leopardov, rum in tobak. V najsi-romašnedših plasteh kitajskega podeželskega prebivalstva obstoji v živežu, n. pr. v rižu.
Precej ovir napravlja odkup žene v Hak i, na južnem Kitajskem. Pogajanja za ženo uvede posredovalec, ki se pojavi v hiši bodočega tasta. Ta prinese dva do osem dolarjev v gotovini ter nekaj oirehov, ki pomenijo toliko kakor zaročno darilo. Kmalu nato se vrši še ceremonija »izroče-nja malih darov«. Ti obsegajo dva petelina, dva vrča vina, 10 do 15 kg svinjskega mesa, tucat nasoljenih rib in deset dolarjev v denarju. Zopet mine nekaj časa. Potem se vnovič pojavi posredovalec in prinese »velika darila«. Ta se ravnajo po premoženjskih razmerah ženina in cenitvi neveste ter znašajo: osem do sto dolarjev gotovine, kuhano prašičjo glavo, velik kos svinjske pečenke m pečenega petelina. Vse to se »žrtvuje« pradedom neveste, a vse spravi pod streho njen oče. K temu dodajo še po nekaj sveč, dva prekajevaina, droga,
štiri velike vrče vina, šffri do osem živih piščancev, dve gosi, 99 račjih jajec, lonec skute in druga živila. Ko je vse to izročeno, ni za ženitev nobenega zadržka več. Srečni oče več hčera lahko nekaj časa prav dobro živi na račun bodočih žena iz svoje družine.
Zelo neenakomerna je cena za ženo pri južnoafriških Zuilih. Navadno se »odšteje« plačilb v podobi goved. Za čedno dekle zahtevajo do tri krave, nekaj mesecev pozneje pa že osem repov. Ko je nekoč razsajala kuga pri Karanojoih, se je to kmalu pokazalo v tem, da se je znamo skrčilo število zakonov in porodov.
Pri Somali j cih si lahko kupiš ženo, še preden se je rodila. Dovolj je, da skleneš z njenim očetom kupno pogodbo. Podariš mu enostavno konja in nekaj gospodarskih predmetov. Ce starši sprejmejo dar, je pogodba zapečatena.
Celo moderna Evropa pozna šego kupovanja žen. Običaj je v navadi posebno pri ciganih. V Romuniji sta se n. pr. pred časom silno sprli dve nomadski tolpi, ker je hotel plačati »kralj« prve tolpe samo 10.000 denar, enot, dočim je oče neveste zahteval 2000 denar, enot več. Ker se ni vdal ne ta ne oni. se je kupčija razvila in lepotica je obsedela. Cene za ciganske neveste so podvržene velikim spremembam. V nekem primeru je dobiil oče za lepo hčer 18.000 denar, enot, njena sestra, pa je bila prodana za sramotno nizko ceno 18 enot...
SOPROGA Gospa Jančarjeva pride v trgovino in de vajencu: »G. Jančar je odšel. Kam pa?« Vajenec: »Ne vem, gospa.« — »Mogo» če pa ve gospodična?« — »O, ta pa prav gotovo.« —. »Kako to?« — »Ker je šla z njim*
Pravde za poljube --
Zadeve s potuta so več aR manj koSJfve. Naše sodne kronike o tem po večjem ne vodijo posebne evidence, ker se sličnj spori poravnavajo med štirimi očmi ali štirimi stenami S teh vidikov je probäem poljubljanja v naši domovini skoro neznaten ia dosedaj še ni prišel v kritično razmotri-vanje. Stvar je pa precej drugačna v Ameriki ali Angliji in po drugih evropskih državah, kjer pravde za poljube niso posebno redke, vselej pa zelo zanimive in poučne. Angleški sodnik Edward Lodge — med vrsta«™ bodi zaupano, da je mož samske narave m nekoliko nasproten nežnem« spolu — je šel pri proučevanju teh pravd tako daleč, da je sestavil statistike, la kažejo, koliko (po JEjegovem prav cepotrei^ nega) dela so dali sodiščem poljubi oz roma njihovi prevroči ljubiseJji. Med rugim je mož ugotovil, da je bilo lani v Ameriki in Angliji okoli 2000 pravd zaradi razn-h neprimerno oztr. nepravilno sprejetih oziroma oddanih poljubov.
Da njegov izdelek ni bil saroo iz samih suhoparnih številk, mn je priključil še par prav čudnih zgodbic o poljubih, ki so se z veliko senzacijo končale pred sodečem.
Tako navaja primer vročekrvnega Španca Alfreda Gorasa, ki je spoznal na plesa — seveda v Ameriki — prav dopadljivo in mlado Američanko. Plesala sta neutrod-Ijivo — do ranega jutra. Do sem bi bilo v nedir! Kar je še v redu, ie dejstvo, da je španski kavahr spremi damo do hišrah vrat lih odpri in fi segel v nko. V tem kritrč-aem trenutku, na cesti nä bilo daleč naokoli žive duše — si Spanec ni vedel več pomagati iz zadrege m pritisnil je na rdeče ostoice — goreč poljub. Dama ie izmotala roko in prisolila preradodarni »kroni stvarstva« krepko zaušnico. Naslednje jutro je »ajtewtat« prijavila sodišču. Pri razpravi je imel državm pravdnik dolg govor, v katerem je ognjevitega mladeniča priporočil za najstrožjo kazen. Sodnik m« je »prisodil« 100 dolarjev kazni. Vročekrvnemu Alfredu se je zdela kazen previsoka, šel je n se je pritožil, kar je biio pozneje zanj usodno. Prizivno sodišče ni samo potrdilo sto dolarske globe, temveč je dodalo še trimesečni zapor z utemeljitvijo, da se morajo tujci polagoma naučiti ameriških šeg. Coras je odsedel tri mesece, izgubil medtem slnžbo, osta! brez posla, kupil revolver in ustrelil svojo prvo ljubezen m sebe.
Druga zgodbica iz bujnega poglavja o slabem ravnaju s poljubi izvira iz Pariza. Društvo za propadle žene <in dekleta je priredijo veiik dobrodelni bazar. Na sporedu je bila med drugimi privlačnostmi tudi dražba poljuba, ki ga bo dala najvišjemu ponudniku najlepša deklica Francije. Dražba je bila živahna in kupcev vseh vrst se je kar trlo. Po dolgem boju je bil končno poljub »Mis France« prodan za nič mani kot 22.000 frankov. Ko se je srečni kupec tega redkega poljuba prerinil do odra, je vse ostrmelo. Bil je postaren, bogat in neznaten možic, ki mu seveda razočarana lastnica najboljših ustnic Francije ni hote'a odstopiti dragega pritiska. Mož kljub protestom ni smem v bližino; odnehal je in si poiskal pozneje pravico pred sodniki. Tožil je prirediteljice za odškodnino, deklioo, Ki je bila na dražbi, pa za goljufijo. Sodniki so obsodili deklico »na poljub«, ki pa ga je dala le sk-nino nerada. Pravijo, da je pozneje izstopHa iz društva in se preselila v kraje, kjer poljubov sploh ne dražijo. Tudi srečnemu kupcu poljuba za 22.000 frankov so pozneje zaupali, da bi bil za ta denar lahko drugod dobil poljubov na izbiro in na — debelo!
V Angliji je imelo sodišče pred krati im opraviti kar s serijo 32.000 poljubov. Zgodovina te pravde je nekako naslednja: Pred 9 leti (oh, kako h'tro teče čas!) sta se spoznala. Najprej od daleč, pozneje bližje, kakor je tako rado. Ona je mislila na zakon, on pa je zatrjeval, da to ni važno in vedno prezgodaj. Sicer jo neizmerno ljubi, toda za zakon preohlapno. 9 let je minilo; njegovi nazori so ostali enaki. Lepega dne ;e šel in osrečil — drugo (kako je mogel!): njej pa ie poslal v uteho bankovec za 100O frankov. Deklica ie šla pred sodnike in zaupala zgodbo; pristavila ie, da hoče odškodnine po številu poljubov, ki so ji vzeli čast in ime. Dejala je, da io je poljubil najmanj 200.000 krat in zahteva za vsak poljub 5 šilingov. Sodniki so bili mnenja, da sta račun in število poljubov previsoka. Salomonska sodba je odločila, da ;o ie povprečno poljubil na dan 10 krat, kar je dalo za vso dobo, nekako 32.000 poljubov. Zaradi oddaje na debelo ie sodišče znižalo ceno poljuba na šiling. Užaljena deklica Je prejela še 1600 funtov in rešila svojo čast Njem« pa je bil celo ta račun j previsok!	1
• V
casi za nase smučarje
Mednarodne tekme v Bohinja odgodene — Razen na Kofcah pri Tržiču ni bilo nobenih smučarskih tekem - Dunajčani so zasedli vsa prva mesta v prvenstvenem drsalnem tekmovanju Evrope — Plavači Ilirje so letos prvič merili med seboj svoje moči
bili za to, da bi naš zimski sport Se bolj dvignili ter se približali narodom, ki pred-njačijo v tem športu. Tudi s tujsko-promet-nega vidika bo odgoditev teh važnih prireditev povzročila precejšnjo škodo. Naša zimskosportna središča potrebujejo še mnogo propagande, toda ta je sedaj odpadla. Uspela mednarodna prireditev bi mnogo koristila našim lepim gorenjskim krajem, ki so v veliki meri navezani na tujski promet.
Vendar pa naš agilni zimskosportnl sa-vez ni defintivno vrgel puške v koruzo. Poskusiti hoče še enkrat ter je določil, da se bodo tekmovanja vršila v istem obsegu meseca februarja. Upamo, da bo imel vsaj tretjič več sreče in da bomo mogli v svcji sredi pozdraviti slovite inozemske in domače zimske športnike.
Ljubljana, 25. januarja.
Jugoslovenski zimskosportni savez nas je danes oficielno obvestil, da so se morale mednarodne zimsko-sportne tekme v Bohinju zaradi neugodnih vremenskih razmer in pomanjkanja snega odgoditi. Vršile se bodo meseca februarja, ako bodo vremenske prilike to dopuščale.
Ta ponovna odgoditev je za naš zimski sport, ki je v zadnjih letih prav zavidljivo napredoval, v resnici hud udarec. Ne camo, da" ima naš savez že drugič veliko materi-jelno izgubo in da je bilo vse delo marljivih zimskosportnih delavcev zopet zaman, tudi s športnega stališča moramo to odgoditev obžalovati, ker je našim zimskim športnikom zopet ušla prilika, da bi videli na startu inozemske športnike svetovnega slo-V3SS. Mnogo bi se bili naši lahko naučili ter bi svojo novo pridobljeno znanje upora-
Medklubska smučarska tekma SK Tržič
Tržič, 25. jan.
Dočim so bile zaradi slabega vi emena, deloma deževja vse druge tekme v Sloveniji odpovedane, je mogel SK Tržič ob »-<->Ji desetletnici izvesti v visoki legi na Kofcah v višini približno 1300 do 1600 metrov svojo dobro organizirano jubilejno tekmo. Snežne razmere so bile prav dobre; prošnji dan je zapadlo na 30 cm stare podlage približno 10 cm novega snega, ki
omogočil ob temperaturi 2 stopinj pod mičlo prav dobro smuko.
Proga je šla od doma na Kofcah navzdol proti Sv. Ani, 200 m pod domom je zavila v levo na.zaj proti Pungratu, od tam približno 1 km proti planini Tegošče, v loku nazaj h koči na Pungratu, naprej skozi vrata ogiraie nazgor prot.l planini šiji na planino Hovice, pod planino Selce, dalie skozi gozd na planino Kofce k domu. Višinska razlika je znašala približno 250 m. Proga je bila dolga 16 km. Sodelovali so: SK Ilirija, Smučarski klub Ljubljana, Smučarski klub Bohinj, SK Bratstvo Jesenice, Sokol Ja vor nik in SK Tržič.
Tekmovalcev je bilo 28. Od tekme so tr'ie izstopili.
Prvo mesto je zasedel Režek Boris (litri,i a) v času 1:13:40. Režek je imel zadnjo startno številko. Sledili so Muravec Anton (Smučarski klub Bohinj) 1:15:50, Marchiotti Silvo (Iliriia) 1:16:44, Brvar Stanko prvo startno številko 1:16:49 in Frank Stane 1:16:53 (oba Smučarski klub •Ljubljana), dalje Banovec Tone 1:17:31, Zuccato R «migi j 1:19:06 in Bleiweis Jana 1:19:50 (vsi Ilirija). Najboljši tekmovalec SK Tržiča Globočnik Karol si je priboril 3 4. mesto v času 1:27:11, drugi pa Ahačič Josip 15. mesto v času 1:27:45.
Kranjska gora brez tekme
Kranjska gora, 25. januarja.
Smučarski odsek SPD v Kranjski gori je nameraval danes prirediti smučarsko tek» Tro na 18 km Prijavljenih je bilo 67 tekmo* va.cev. Večina Ljubljančanov je izvedela, da tekme zaradi slabega snega ne bo, ter ni ptišla n start. Ostali, med njimi sedem Korošce- se je prijavilo na startu, vendar pa ie H la tekma odgodena.
Popoldne so se vršili propagandni skoki, P'i katerih so sodelovati smučarji z Jesenic, K-anjske gore in Koroške. Med njimi je bil tudi juniorski prvak Koroške, ki je v lepem sr:lu "dosegel skoke 32 in 34 metrov.
Prvenstvo Dravske banovine v skokih odgodeno
Na željo zimskosportnega saveza se je za 25. t. m. določena skakalna tekma za prvenstvo Dravske banovine v Mojstrani, nad katero je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo g. ban dr. Marušič, preložila radi slabega vremena na nedeljo 1. IL t L ob 15. uri pod istimi pogoji.
Skakalnica je ves teden za trening pripravljena.
Danes so trenirali skakalci iz Maribora,
Ljubljane in Gorenjske s prav dobrim uspehom. Inž. J. Janša je skočil v prav lepem stilu 30 m. Vreme je bilo zadovoljivo, skakalnica pa izborna.
*
Športni klub Gorje pri Bleda je priredil
v nedeljo dne 18. L m. klubsko tekmo. Starta lo je 10 tekmovalcev. Start i e bil ob 9. v Zg. Go ri ah. Dolžina proge 10 km. Proga je potekala iz vasi Zg. Gorje — Krnica proti Zatrniku okoli hriba Zaplat — nazaj skozi vas Zabrezno in na cilj Zg. Gorje. — Višinska razlika proge je znašala 2-50 m. Proga je bila srednje gorska, snežne razmere ugodne. — Rezultati so bili: 1.) Cerne Vinko —.43:12. 2.) Cerne Ivan —.44.30. 3.) 2emva Lovro —.44.47, 4.) Krničar Jože —.49:40.
Drsalno prvenstvo Evrope
Dunaj, 25. jan. Včeraj in danes se je vršilo drsalno tekmovanje za evropsko prvenstvo. Kakor je bilo pričakovati, je čudi letos postal evropski prvak v umetnostnem drsanju Dunajčan Karol Schäfer. Tekmovanju je prisostvovalo izredno mnogo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo težkemu programu drsalcev. Vsi drsalci so pokazali toliko znanja, smisla za ritem in muzi'.-.al-nost, da so izzvali občudovanje občinstva. To velja zlasti za Karla Schäferja, ki je z lahkoto in sigurno dosegel prvo mesto, kar se vidi že iz tega, da je dobil mestno številko 5. Tudi razlika točk med prvim in drugim je precejšnja.
Rezultati so bili naslednji:
Gospodje: 1. Karol Schäfer (Engelmann) mestna številka 5 — 409.12 točke; 2. Ernest Bayer (Berliner E. V.) 10 — 371.4; 3. Dr. Hugo Distler (WEV) 15 — 367.62; 4. Marcel Vadas (Madžarska) 21 — 228.58; 5. .Oton
Hartmann (Engelman) 25 — 321.36; 6. Rudolf Zettelmann (Gradec) 21 — 304.06.
Dame: 1. Erika Hornung (WEV) 7 — 247.58; 2. Helga Dietz (Engelman) 10 — 273.78; 3. Dly Holzman (Engelman) 13 — 242.76; 4. Anne Marie Dietze (Berliner EV), 20 — 228.78.
Tekmovanje dvojic: 1. Papetz-Zrvack (VEV), mestna številka 7 — 5.10 točk; 2. Rimel-Rozdol (Engelman), 17 — 9.17; 3. Jauernik-Jauernik, 19.5 — 8.38; 4. Helga Dietz-Oto Hartman (Engelman), 26 — 8.27.
Plavanje
Interne plavalne tekme SK Ilirije
V	soboto ln nedeljo je SK IHmlJa priredila v svojem zimskem kopališča plavalno tekmovanje, da vidi, koliko so njeni člani in članice pridobili pri zimskem treningu. Tekmovalcev je bilo nad 60. Doseženi časi se lahko smatrajo za zelo dobre; zlasti je treba omeniti čase Nade Lampre-tove in Mare S e ver je ve. Na 100 m prosto gospodje je plavalo 11 tekmovalcev pod 1.20.
V	naslednjem rezultati:
V SOBOTO: 100 m prosto dame: 1. Lampret Nada 1.17, 2. Stadler N.
28.60 m prosto dame: 1. Dolenec N4ka 30.2, 2. Kralj Dora 31.2, 3. Ozimič Meta 34.8.
100 m prosto gospodje: 1. Fritsch Ervln
1.10.8, 2. Turnšek Vice 1.12.4, 3. Uršič Adolf in Zirovnik Boris 1.12.6, 4. Lavrenčič Marko 1.13.4.
57.20 m dame prosto: 1. Demšar Majda 51.2, 2. Paumgarten Ada 51.8, 3. Fettich Jela 59.14, 4. Demšar Vanda, 5. Demšar Meta.
100 m prsno dame: 1. Sever Mara 1.35.5, 2. Lojk Vida 1.50.4, 3. Klemenčič T.
100 m prsno gospodje: 1. Stegnar M. 1.29.4, 2. Kramar J. 1.35.2, 3. čadež G. 1.36.6.
200 m prosto dame: 1. Lampret Nada
2.59.8.
100 m hrbtne gospodje; 1. 21rormik Boris
1.21.7, 2. Otruba Stane 1.31.9, 3. Lavrenčič Marko 1.43.4.
V NEDELJO:
28.60 m prosto gospodje: 1. Dolenc 24.—„
2. Smuk 26.8, 3. Miklič 29.8, 4. Svetel 33.6
57.20 m prosto gospodje: 1. Svetek Raj-ko 37.9, 2. Z ih eri Branko 40.2, 3. Fuk6 Miro 44.1.
200 m prosto gospodje: 1. 2Anomtk Boris 2.45.2, 2. Fritsch Brvin 2.46.9, 3. Uršič Adolf 2.48, 4. Jesih Julnj, 5. Otruba.
100 m hrbtno dame: 1. Lampret Nada
1.32.2.
57 m hrbtno dame: L Ozimič M., 2. Dolenec Nika.
200 m prsno dame: 1. Sever Mara 3.33.8, 2. Klemenčič.
200 m prsno gospodje: L Jamnfk Jože 3.22, 2. Stegnar Marjan 3.26.1, 3. čadež Gvido 3.31.4, 4. Svetek Leon, 6. Tavčar Bojan.
*
ASK Prlnrorje (plavalna sekcija). Danes trening v Slonu in sicer: od 15. do 16. da me, od 16. do l7.vaterpofefi in senio rji, od 17. do 18. junioriu
Nogomet
Včerajšnje nogometne tekme
Praga: Slavi ja : Viktorija 2ižkov 7:2 (4:0)!, Sparta : Bocskay 6:0 (5:0).
Dunaj: Slovan : F AC 2:2 (1:0), WAC Admira 3:1 (2:0)! WAC se ima zahvaliti za ta lep uspeh svojemu izbornemu vratar ju Hidenu. Wacker : Vienna 5:4 (2:2), Rapid : Nicholson 5:1 (1:0).
Budimpešta: Hungaria : >33« 4:0 (2:0).
Bologna: Italija : Francija 5:0.
Največje hitrosti
Nedavno so sestavili zanimivo statistiko brzin, ki so jih dosegli svetovni rekorderji. Največjo daljavo v sekundi je dosegel aero plan — 160 metrov. Drugi je avtomobil 103.5 m, tretji motorno kolo 61.5 m, četrti motorni čoln 47.8, peti smučar 29.7, šesti kolesar 15.5 m, sedmi drsalec 11.7 m, osmt tekač 9.8 m in zadnji plavač 1.74 m.
Za merilo bo vzeli dosedanje svetovne viške, ki so: aeroplan, Orlebar, 575.54 km na uro; avtomobil Segrave 342.48 km; motor Henne, 221.5 km; motorni čoln, Garwood, 172.45 km; smučar Lantschner 105.67; kolesar 500 m, Mori 32.2 sek.; drsalec 500 m, Thunberg 42.8 sek.; tekač 100 m Tolan 10.3; plavač 100 m Weismüller 57.4.
Kaj je povedal Nurmi
Nurnri ni po vsem svetu znan le zaradi edinstvenih uspehov, tudi radi molčečnosti, ki je prišla že v pregovor, ga dobro poznajo.
Pa se je posrečilo te dni francoskemu novinarju, da mu je povedal nekaj o svojem treningu in vzrokih uspehov.
Med tekom opazuje delovanje dihalnih organov svojih nasprotnikov. Tako natančno zve, kdaj je tekač pri koncu svojih moči in takrat mu ni težko poraziti nasprotnika.
Druga stvar so tople kopeli, prav tople, da bi nevajenega poparile. Takoj po treningu se okoplje in to pospešuje kroženje krvi, ki mora biti med tekom enakomerno. Tudi poveča prožnost mišic in dihanje kože. Velika večina nordijskih tekačev se ima zahvaliti tem kopeljim za čudovite uspehe.
Več pa finska sfinga ni izpregovorila; pravi, da vsega ne sme izdati	Rr.
Zborovanje „Kmečke prosvete" v Kamniku
Programatičen govor g. Ivana Pudja — Zanimiva predavanja o socialnih, gospodarskih in nacionalnih problemih našega naroda — Za državljansko in sokolsko
vzgojo najširših plasti
Kamnik, 25. februarja.
Po dveh zborovanjih na Dolenjskem je »Kmečka prosveta« priredita danes dopoldne svoj zbor v Kamniku. Navzlic poznim vabilom se ie v dvorani Narodne čitalnice zbral/o prav čedno število kmetskih mož in inteligentov, ki jih je vodia zborovanja g. veterinarski svetnik Jožo Rauter uvodoma prav toplo pozdravil, posebej še vladnega svetnika dr. Ogrima kot predstavnika državnega oblastva in vse predavatelje, nakar je takoj izpregovoril bivši minister g. Ivan Pucelj ter v temperamentnih izvajanjih učinkovito podal smernice nove prosvetne organizacije za nacionalno vzgojo našega kmetskega in delavskega stanu.
Preden bom govoril o predmetu, zaradi katerega sem prišel — jg izvajal g. Pucelj — mi dovolite opazko k dogodkom po naših prvih zborovanjih v Novem mestu i« Ribnici. Prvi naš pohod s kmečko prosve-to med narod je vzbudili staro bolezen nekaterih gospodov starih strank, ki ne morejo razumeti, da živimo v novi dobi. Clan-čič, ki ga je v torek priobčil »Slovenec«, kaže, da nas gospodje ne razumejo alò nočejo razumeti pravilno. Gremo s »kmečko prosveto« med narod, ker je potrebna. Hočemo v »kmečki prosveti« vsakega in vsakogar in ne potrebuje nihče nikake druge legitimacije kakor dobro voljo za sodelovanje. Hočemo v prvi vrsti vzbuditi v najširših plasteh tisto državljansko zavest, da konso-lidiiramo hi dvignemo državo in pripravimo potomcem tako bodočnost, kakor jo zaslužijo.
Rodo vi na daje čfflovekn prvo izomfko, materinščino, poštenje, bistvo moralnih in etičnih zakonov. Rodbina je temeljna človeška družba, ki jo je treba dvigati in usposoblievatì k splošnemu blagru.
Narod daje nadaljnjo, širšo, večjo pro-svefco. Prej v tuji državi je naš narod brez svoje državnosti moral sam doprinašati žrtve za vzdrževanje svoje prosvete. Danes, v narodni državi, ni poleg obveznih nikakih posebnih izdatkov, šolstvo vzdržuje državna uprava. Toda država ne zmore vsegia. Zato mora narod sam prevzeti nadaljevanje šolske vzgoje. Vsak državljan z
dušo in srcem mora biti prežet z glavno mislijo in zavestjo, da je član svojega naroda, člen v verigi, ki ne sme popustiti, da ne odneha celota. Narod ima svoj popolni narodnostni, gospodarski m kulturni obstanek samo v lastni državi. Tega se ]e zavedel tudi naš narod, vsi naši najum-nejši sinovi so stalno bodrili množice k trudu za lastno državo.
Da je prišlo tako daleč, kakor so se dogodki odigravali pred 6. januarjem, je bilo tega krivo samo to, ker je manjkalo zavesti, da je treba podrediti državnim vse zasebne interese. Zato je treba, da gremo ven med narod, da poudarimo potrebo državljanske zavesti in vzgojimo zmisel narodne vzgoje in čustvo pripadnosti k državi.
O verski za je dni ci: Brezvercev imamo v Jugoslaviji malo, pač pa več veroizpovedi. Kakor družina in narod nudi tudi vsaka verska aaiednica svojo vzgojo, ki je človeštvu prava blagodat. Vsakdo, ki bi to skušal omalovaževati ali ubijati, je škodljivec. Toda poleg verske vzgoje se nikakor ne sme omalovaževati narodna državljanska vzgoja.
Nekateri gospodje so v »KmeclkS prosveti« uzrii nekakšno konkurenčno podjetje Kmetski zvezi. Kmetska zveza je sklicala svoj ustanovni občni zibor v ljubljanskem Uniomj pa je zabičala v vseh svojih vabilih, da je vstop mogoč te z legitimacijami, ki so jih dajali izfcfljučno bivšim pristašem SLS. To je vzrok, zakaj moram proti Kmetski zvezi svariti. Mi omogočamo pristop h »Kmečki prosveti« vsakomur, da bo organizacija jas* vsega naroda, n« pa, da hi vzdrževali samo fiketjo in zbirali v svojem krogu izključno le pristaše kake bivše stranike. Kdor zaide v predjanuarske napake, silno greši.
Ljudje stare mentafttete ne morejo razumeti, da se dajo vse tri edinice (rodbina, narod, verska vzgoja) združiti v celoto. Take zmotne nazore moramo pobijati ln zavračati vsako napačno tolmačenje. Vrednote, ki so trdne ln dobre, se lahko samo spopolnjujejo, če se med seboj ne pobijajo, napake pa ie treba popraviti, ____
Na§a glavna dolžnost je vzgajati vse ljudi v državljanskih vrlinah in dolžnostih, narod mora svoj popolni ideal uvideti v lastni državnosti. Posledica našega defetizma v prejšnji državi je bila, da svoje države nismo znali prav ceniti in so nas dogodki sami poučili, da bo država propadla, če bo šlo tako dalje. In kakšna bi v tem primeru bila usoda posebno nas Slovencev, tega se zavedamo vsi, prav vsi. Toda naša ljubezen do države ni oportunizem, koristo-Ijubje, temveč prepričanje, da nam brez lastne države ni več življenja. Ohraniti moramo takšno, kakor jo potrebujemo.
Naš vladar je prevzel nase velike naloge s čudovito junaško odgovornostjo. Bili smo v stari Avstriji proti devotstvu, a svojega vladarja spoštujemo iz globokega prepričanja. Je zgleden oče in mož, junak m nacionalen človek, kakor ga ni med nami. Povabil je v svojem manifestu vse in vsakogar k iskrenemu sodelovanju za rešitev in učvrstitev države. Sledimo mu in narod mora obračunati z vsemi tistimi starimi prepirljiva', ki jim ne gre ničesar v račun, če v hiši ni krega in lasanja. Brezpomembna in žalostna je igra nekaterih izgubljencev — političnih emigrantov, ni Slovenca, ki bi to odobraval, pač pa raje takim lumpom razbil glavo. Velik je zlo-
čin izgubljenih pfačancev v emigraciji, je
veleizdaja, — toda še večji je zločin tistega, ki bi zavestno rušil optimizem in vero v državo.
»Kmetska prosveta« ima v svojem programu, da ves naš narod, pred vsem pa Slovenijo kot stolp države na zapadu, poglablja v državljansko vzgojo, išče, kar nas druži, dviga optimizem, gradi idealizem. Vsi smo poklicani k složnemu delu za te ideale
Ob burnem odobravanju je g. Pucelj zaključil svoja izvajanja, ki smo jih tu podali v najbistvenejših oddelkih. G. dr. Jan-že Novak je nato podrobneje obravnaval socialne, gospodarske in kulturne probleme slovenskega kmeta in delavca. Dr. Po-tokar je v kratkem konciznem predavasju obeležil pomen, organiziranje in vzgojo sokolski h kmečkih čet, a g. učitelj Urbančič iz Doba je zanosno opisoval potrebo ;n n-ačm nacionalne vzgoje. Z zanimivima primeri iz svoje učilnice je podal sliko, kako se danes v mladih srcih neti čustvo ljubezni do domovine in kralja. Spored učinkovitih, informativnih predavanj je bil s tem izčrpan in g. Rauter ie opoldne zaključil zborovanje z zahvalo za udeležbo m s pobudo za sodelovanje v »Kmečki prosveti.
AKTUALNOSTI
Najnovejši duhovni škandal v Franciji
Francoske katoliške kroge in njih nasprotnike je v zadnjem času močno razburila afera abbeja Josepha Turmela, bivšega bogoslovnega profesorja in spovednika* v Rennesu. O oferi krožijo najrazličnejše vesti. Gotovo je to, da je lani v novembru bil po odloku Sv. kogregacije v Rimu ta 71 letni duhovnik izobčen iz katoliške cerkve. Izobčili so ga pod najstrožjimi pogoji, kakršne nalaga cerkev samo heretikom: vsak veren katoličan se mu mora izogniti (vitandus), nihče mu ne sme dati roke niti moliti v njegovi bližini. Samo ob sebi se ume, da mu je zabranjeno sleherno izvrševanje cerkvenih obredov. Kakor beležijo listi, se ab-bé Tunnel ni uklonil: v svojem stanovanju, obdan od gruče svojih somišljenikov, še vedno bere mašo in poseda kakor puščav-nik nad svetimi knjigami.
Kaj očitajo obbéju Turmelu? Zelo tehtne in težke obtožbe so se dvignile proti njemu: da je ves čas, kar je bil duhovnik in kar je izvrševal cerkvene obrede, pisal pod raznimi krivimi imeni protiverske, celo bogokletne knjige. Tako mu očitajo, da je avtor kopice knjig, ki so izšle pod imeni Herzog, Dupin, Gellerand itd. in ki so bile že zdavnaj postavljene na indeks. Abbé bi potemtakem živel cela desetletja dvojno življenje, katerega si ne bi mogli razložiti drugače kakor da vidimo v tem možu psihopata.
V pariški reviji »Europee, (št. 2 dne 15. januarja), katere duševni oče je Romain Rolland, pa čitamo obsežni članek Felixa Sartiauxa, ki je ačividno zelo dobro poučen o zadevi in ki postavlja afero v drugo luč; koliko ima prav, ne vemo. Sartiaux obširno pripoveduje o bojih francoskih liberalnih katolikov s službenimi cerkvenimi krogi in nam razkriva cel svet, o katerem je bilo doslej tudi v širši francoski javnosti malo znano. To je svet duhovnikov, ki so idejno krenili na Renanovo pot, ali pa so v svojem trdovratnem iskanju resnice drugače zgrešili pota od one smeri, ki jo določajo čuvaji službenih cerkvenih doktrin. Po Sar-tiauxovem dokazovanju sta v resnici živela duhovnika, ki sta pisala pod imenom Herzog in Dupin, a sta že pred mnogimi leti umrla; dokazovanje, da sta to bila psevdonima nevernega Turmela, bi bilo po Sar-tiauxovi sodbi samo premetena intriga. Sploh je vsa afera, katere žrtev je postal Abbé Turmel, po mnenju pisca v reviji »Europe«, le velikopotezna spletka proti li-bertinskim težnjam med francosko duhovščino. Turmel je res da mož svoje vrste, toda velikih grehov, ki mu jih očitajo, nima na vesti. Je avtor nekaterih teoloških del, ki so bila svoje dni natisnjena v uglednih katoliških revijah ali so izšla kot knjige pri katoliških založbah. Sartiaux pravi, da je treba Turmela psihološko razumeti. Njegova ožja okolica vidi v tem asketu, ki živi samo med svojimi knjigami in ki kljub izobčenju in prokletstvu ne mara sleči sutane in opustiti mašnega keliha, nekakega modernega svetnika.
Kje je resnica? Gotovo je, da Je zaradi Turmela nastal velik škandal. Ali ima Francija drugo, to pot cerkveno Dreyfusovo afero? Počakajmo: nemara se zadeva še bolj razčisti.
Vedno več akademskega proletariata
To dejstvo ugotavlja in s številkami dokazuje Hans Thomas v reviji »Die Tat« (januar 1931). Vseučilišča v Nemčiji go prenapolnjena. V poletnem sem. 1930 je Študiralo na nemških visokih šolah 132.000 oseb, 9699 več nego v predzadnjem semestru. če prištejemo še dijake, ki so na dopustu ali študirajo v inozemstvu, se Številka zaokroži na 137.000 kondidatov za akademske poklice — število, ki je celo za Nemčijo znatno previsoko.
Pred svetovno vojno je znašal letni prirastek 2—5%, sedaj znaša že 7.9%. Ali prihaja tako visoko število dijakov pretežno iz tako zvanih nižjih slojev, ki so v demokratični republiki dobili večji pristop v javne službe? Pisec dokazuje s številkami, da ne. Po neki najnovejši statistiki namreč sklepa, da odpade na nižji družabni sloj samo 6% vsega dijaštva, na srednjega 61% in na višjega 33%. Potemtakem so nemške visoke šole eden najvažnejših pripomočkov srednjega stanu, da se socialno povzpne višje. Ta srednji stan, ki tolikanj napolnjuje šole, pa nehote samo povečuje socialno bedo izobraženstva, njega nadprodukcijo in proletarizacijo.
Iz bistrih opazovanj H. Thomasa, ki veljajo do neke mere tudi za naše razmere, navedimo še to-le: Pred vojno so v praktičnem življenju, pa tudi v statistiki, delili ljudi po poklicih. Bile so višje, srednje in nižje plasti poklicev. Danes je tako razlikovanje izgubilo praktično veljavo in se res tudi čedalje manj uporablja. Major v generalnem štabu spada enako kot generalni ravnatelj banke med višje poklice, to-
da dejansko Je med njunimi dohodki in načinom življenja velika razlika; torej ne spadata v isto družabno plast. V današnjih razmerah je denar praktično edino merilo, po katerem se ljudje socialno ločijo. Človeka, ki ima denar, danes vsi štejejo v viSio plast; tudi tako zvana visoka družba, ki je bila nekoč v tem oziru sila izbirčna, danes dejansko sprejema in priznava ▼ svojih vrstah vsakogar, kdor je bogat.
Res je, pravi Thomas, da tudi prejSnja vrednotenje ni še docela izumrlo, toda postalo je nerealno, nepraktično, številni doktorski in drugi akademski naslovi postajajo danes, ko mora sproletariziran akademik prevzeti marsikako službo, ki jo je prej izvrševal človek z meščansko šolo, ▼ družabnem življenju čedalje manj mikavnL Število raste, cena pada — to velja tudi za du£ó«mo delo.
Kajpak, bi dejali ml — dokler bo izobra-žei stvo tako ravnodušno nasproti svoji socialni usodi in nasproti raz vredno t e vanju duhovnih dobrin, kakor je danes, ne mora biti drugače.	—o.
Vprašanje, ki ostane odprto
Londonski pisatelj in Knani odvetnik A. P. Herbert je v reviji >The Week-end Review« glosiral izjavo anglikanskih škofov zeper omejevanje porodov, ki da je »nenaravno«. Ce se porodi ne smejo umetno omejevati — pravi A. P. Herbert — ali smemo življenje umetno podaljševati? Vsekakor je »nenaravno«, da starci zavzemajo odgovor» na mesta, ki bi jih mladci veliko lažje izvrševali. Tudi je »nenaravno«, če si da3 odstraniti slepiča ali druge telesne dele, če si napraviš umetno zobovje in celo, Če si natakneš očala na oslabele oči. Vse, s čimer popravljamo naravo ali jo »prevarimo« za njene^ namene, je nenaravno. Ako ti zatečejo žleze ali drugi organi, je pač »narav-n«, da zaradi tega umreš; če pa ti žleze odstranijo in življenje podaljšajo, si preva-ril naravo in preprečil njen smoter prav tako, kakor če si umetno preprečil koncepcijo.
Nemara so ti ugovori nesmiselni, toda — ali je mogoče nesmiselnost pobijati z drugim kot z nesmiselnostjo, pravi Herbert na naslov anglikanskih škofov? In vendar to, kar smo rekli, ni popoln nesmisel. Če naj narava edina, brez vsakršnega vpliva človeškega razuma, določa števiio porodov, tedaj ji moramo dopustiti, da določa tudi umrljivost, kakor je to prej delala neomejeno in če se že moramo vrniti k naravi m opustiti nekontrolirano vsako racionalizacijo naravnega, tedaj se vrnimo temeljito in opustimo vse, kar nas od nje loči. Omejevanje porodov in omejevanje umrljivosti — oboje je enako protinaravno, in kdor hoče biti logičen, se ne bo zavzemal za to m protestiral zoper ono. Osnujmo tedaj »Društvo zoper omejevanje umrljivosti«, da preprečimo protinaravni pojav, ki hoče umetno regulirati to, kar sme zgolj narava sama; prihranili bomo od sile denarja, ki ga ljudje sedaj izmečejo za operacije, zdravila, bolnice in za vso svojo tako zvano človekoljubnost Zločince in slaboumne prepustimo nežni skrbi narave, bolnikov in slabičev nikar ne varujmo pred njeno modro pre» vidnostjo, in umrljivost bo tako narasla, da bomo imeli dovolj prostora za vse zdrave otroke, ki zdaj zbog omejevanja koncepcije ne morejo priti na ta lepi, blaženi svet!
Chicaško podzemlje in podkupovanje
Chicago, v januarja.
Policij« je zvedela, da vodB hotel Rex neki član Al Caponove tolpe. Obkolila jo hotel in ga preiskala. Ko so odprli safejet so našli v njih dokumente, račune in ček o, ki dokazujejo, da so razni chicaški policij* ski naredniki, nadalje ugledni politiki m člani kongresa v zvezi z Al Caponom. Po« licija je zasegla nadalje štiri nabite re» volverje, strojno puško in borzne papirje v vrednosti več milijonov dolarjev. Lastni« ku hotela Dennisu Cooneyu se je posreči« V> s pomočjo Caponu udinjanih policijskih uradnikov zbežati v Florido.
Humor
ON 2E VE
Trije fantiči so prišli v trgovino. »Go» sr»od«, se oglasi prvi, »jaz bi rad dva zvez* nja peciva.« — Stari gospod vzame lestvo in zleze non je. »Na, tu jih imaš . . . Kaj pa ti?« se obrne k drugemu. »Jaz tudi dva taka zvežnja.« — »Ali nisi mogel poprej te** ziniti? . . . No, stavim, da si tudi ti prišel po isto,« se hitro okrene k tretjemu paglavcu. — »O ne, gospod.« In ko je so» pihajo" prinesel s 'vjlice zvežnja druge» mu. se vprašujoč obrne k tretjemu: »No, ka' bova pa midva?« — »Jaz bom pa en s" m zvezen j peciva!«
LOGIKA
Ded (▼ naslanjaču, z dolgo pipo ▼ roki) »Tonček. Tonček, vse preveč sladkorčko« ješ, potem te bo "i trebuh bolel.«
Sladkosnedec: »Mogoče . , . ampak zda mi je prijetno!«
George B. Biddinger,
kriminalni komisar v Chicagu
Umor v Packertownu
Aretacija zaradi bigamije - Zasliševanje tretje stopnje
(Nadaljevanje)
V Beckerjevem stanovanju
Smith je ostal na cesti, da prepreči eventuelen beg, jaz pa sem stopil v pri-zemlje in potrkal na vrata. Skušal sem jih odpreti, toda zaman.
Trkal sem ponovno in slednjič je prišla mala blondinka in odprla vrata. Topot me ni pozdravila preveč prijazno. Kakor hitro je videla, kdo stoji pred vrati, jih je hotela zaloputniti pred menoj, toda jaz sem zastavil na pragu nogo in ji zapretil, da jo aretiram, če mi takoj ne pokaže nvojega poročnega lista.
Vdala se je in oba sva stopila v stanovanje. Namenoma sem zavlačeval razgovor, dokler ne pride Becker. V naglici je bila pozabila zapreti vrata, kar je Beckerja očividno zelo jezilo. Stopil je v kuhinjo in grdo nahrulil blondinko. Ko je zagledal mene, je skočil predme:
»Kaj delate tu?« Ljubosumnost in slaba vest sta odmevala iz njegovega vprašanja. Name je napravil vtis moža, ki game novica, ki se ni ujemala s Sonjino iz-ni mogoče na prvi mah presoditi. Bil jepovedbo, da si je Becker prisvojil Fridin precej visok in širok in že malo plešast.denar.
Imel je dolge roke, ki so nervozno tipkale po klobuku.
Pokazal sem mu svojo legitimacijo.
Nekaj sekund mi je mirno gledal v oči.
»Kje je gospa Becker?« sem ga vprašal s poudarkom.
»Poleg vas stoji,« je odgovoril glasno, toda v njegovem glasu je bila skrita bojazen.
»Dobro veste, da ne mislim tega dekleta, pač pa na ono gospo Becker, ki je pred dvema tednoma izginila.«
Ostro sem ga opazoval. Pogledal je za trenutek v tla.
Šla v Nemčijo • • •
»Vrnila se je v Nemčijo,« je odgovoril. »Dobila je od neke paroplovne družbe vozni listek.«
»že mogoče, da je dobila vozni listek, toda ona se ni vrnila v Nemčijo. To vam je dobro znano.«
Da je kupila vozni listek, to je bila za-
Ko sem se mu približal, se je hitro
okreniL Vedel sem, da hoče pobegniti.
»Zaman vsak poskus. Pred durmi stoji kriminalni uradnik. Le mirni ostanite!« sem dejal in mu zvezal roke. »Aretirani ste zaradi — bigamije.« Opazil sem na njegovem obrazu rahel oddih.
Krvavi madeži
»Preden greva, pa poglejva, kaj je v tistem kotu, ki vas tako zanima,« sem rekel.
s-Prav nič« — je odgovoril hitro, »samo preproga še ni očiščena in kar sram me je, da vidite to nesnago.«
Opazil sem, da je bil en rob zamazane cunje, ki jo je bil Becker označil za preprogo, obrnjen. Odstranil sem »preprogo« in opazil sem na tleh velik, rjavo rdeč madež. Pogledal sem brez besede Beckerja in ga odvedel iz sobe.
»To je samo kri konjskega mesa,« je rekel.
»Ali right,« sem odgovoril jezno, »to
boste že povedali nadzorniku.«
Smith je namignil šoferju in Se preden je avto dospel, se je Becker že vdal v svojo usodo. Noge so se mu tresle in krčile, kakor da bi ga tlačilo strašno breme k tlom. Da preprečim zbiranje ljudi, sem odvedel Beckerja v neko vežo in ko je dospel avto, sva ga morala dobesedno vleči v voz.
»Nadzornik bo hitro opravil z nJim« sem rekel Smithu. Becker je padel v av-
tomobilu kakor prašen žakelj. Njegova prej tako rdeča lica so bila svinčeno siva.
»Eno uro zasliševanja tretje stopnje bo zadostovalo.« Toda v tem smo se motili. Becker je odnesel rekord trdovratnosti.
Do nadaljnjih ukrepov je moral ostati v zaporu zaradi bigamije. V teh časih je pošiljala policija aretirance iz ječe v ječo in je moral zagovornik prej odkriti bivališče svojega klijenta, da ga je smel zagovarjati. Danes je to odpravljeno.
V	Beckerjevem primeru ni bilo zadevnih težav. Bil je eden izmed onih lakom-nežev, ki raje umrjejo nego bi trošili denar za svojega zagovornika.
Detektivi so dobili nalog, da morajo natančno preiskati Beckerjevo stanovanje in dvorišče in se informirati pri vseh pa-roplovnih družbah.
V	jami na dvorišču, kamor so metali smeti, so našli zakopano sekiro, ki je bila okrvavljena in so se je držali kosi preproge v kuhinji. Najdene stvari so izročili chicaškemu medicinskemu institutu v kemično analizo. Preiskava je dognala, da so najdene stvari vsebovale na stotine posušenih krvnih telesc. Detektivi so nadalje dognali, da je bil v resnici prodan vozni listek za Nemčijo, da pa se dotični potnik ni vkrcal.
Ta poročila je imel nadzornik Lavin, ko so privedli predenj Beckerja. V predsobi je čakala na zaslišanje tudi Sonja Beli-kovič.
»Kje ste bili v noči na 5. februarja?«
»Doma,« je odgovoril Becker jezno.
»Kje je vaša žena Frida Becker?«
»V Nemčiji.«
»To je laž. VI ste jo umorili s to sekiro!« In nadzornik mu je pokazal okrvavljeno sekiro.
Becker je zmajal z glavo:
»Jaz je nisem umoril. Samo udaril sem jo in odtod ta kri.«
»Zakaj ste zakopali sekiro v smetišče?«
»Ker nisem hotel, da bi Mici videla sekiro.«
V tem trenutku so poklicali Sonjo.
»Vaša žena je pripovedovala temu dekletu, da ste ji pretili s smrtjo.«
»Laž,« je odgovoril mirno Becker. »Ona je ljubosumna, ker se nisem poročil ž njo. Ona me ljubi!«
Sonja je odločno zanikala njegovo trditev.
(Nadaljevanje 3. februarja.)
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna »Franc Jožefo-va« grenčica prebavo na naravnost popo-'cn način. Izkušnje na klinikah potrj l.-iio, da učinkuje domače zdravljenje s »Franc Jožefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
36
Poca tis prepovedan

v
kriminalni roman
»Preden se ne reši zmeda, ne bo pi niihče pri naši mizi!« je velel profesor in potegnil natakarico k sebi.
»Zmeda, pravite, gospod profesor? Obrekovanje in laž naj boste samo zmeda?« je govoril jezno Leban in čakal, da se oglasi policist.
Toda Andrerčič, ki je o5ividno pozna! Lebanovo jezljivost, je molčal. Niti na profesorjev ukaz, da ne sme nihče piti, dokler se mučna zadeva ne reši, ni odgovoril. Gledal je drzno predse in bobna! s prsti po mizi.
»Mislim, da stvar ni tako huda, kakor se zdS gospodu Lebanu,« se je oglasil Novak, »če pa imata med seboj stare račune, potem naj jih poravnata na samem. Ne vem, čemu naj bi zaradi tega trpela vsa družba.«
»Fanči! Primesi vina!« je naročil policist.	»
Natakarica, ki je dosedaj molčala, je vprašala:
»AM ste zadovoljni vsd, če prinesem še en liter?«
»Zaradi mene!« je rekel Novak in si prižgal smotko.
Vsi drugi so molčali.
»Pa ga prinesi samo zame!« je rekel policist ra pristavil: »Kakšna trmoglavost!«
Natakarica je šla po vino.
Profesor je razmišljal o Novakovi opazki, češ da imata Leban in policist kako častno zadevo, ki je še nista poravnala, in je slednjič vprašal:
»Ali se vam ne zdi vse skupaj smešno? Res, da se pri vinu
izreče marsikatera neumnost, ki bi je človek sicer nikoli ne izrekel, vendar ne vidim v našem primeru pravega vzroka za razburjanje. Ali bi ne bilo bolje in pametneje, da sploh prekinemo Ln pozabimo ta incident?«
»2e prej ste omalovaževati zadevo, ki jo smatram s svoje strani za obrekovanje in krajo časti, zdaj pa predlagate, naj se sploh pozabi. Čudim se vam, gospod profesor,« je dejal Leban.
»Oprostite, ponavljam, da ne vidim v besedah gospoda Andrej-čiča nikakega obrekovanja, dokler ne vem, na kaj misli.«
»Rekel sem, da nas je Leban vlekel za nos in sem pripravljen dokazati svojo trditev,« je rekel samozavestno policist in si natočil vina, ki mu ga je prinesla natakarica.
»Dovolj mi je! AH naj pove, kaj sem zagrešil, ali pa grem!« je rekel Leban in ponovno pomignil natakariai z listnico, da hoče plačati.
Policist je položil roke na mizo, se nasmehnili in dejail mirno:
»Upam, da se slavna družba še spominja, kako me je prekinil gospod Leban s popravkom glede do tiene ga Poljaka, o katerem sem rekel, da so ga baje ustrelili. Pričakoval sem, da zvem, kaj se je v resnici zgodilo z njim, toda gospod Leban ga je kratko malo zamolčal...«
»To ni res! Slišali smo, kaj se je zgodiflo z njim,« je pripomnil profesor.
»Baš to je tisto, kar ni res. Gospod Leban je ves čas govoril m pripovedoval samo o ŠulCu! Razumete, a?«
»Se je pač zmotil v imenu in to vendar ni ne greh m ne zločin,« je rekel profesor.
»Tako je. Mislim, da sem povedal, kar ste zahtevali od mene in amen,« je poudaril policist, izpil ostanek vina in zahteval račun.
»No, no. Tako pa ne pojde. Stvar je pojasnjena in ne dvomim, da bi bil gospod Leban zaradi tega užaljen,« je rekel gospod pro-fesor.	. ^fjB»
Leban je poklical Fanči in hotel plačati ves zapitek.
»Jaz plačam sam!« je zavpi'1 policist.
»Gospod Leban! Bodite tako prijazni m izjavite, da smatrate incident za poravnan,« se je obrniJ k njemu profesor.
»Po moji sodbi,« je odgovoril počasi Leban, »ne gre za incident in tudi ne za to, da sem se slučajno zmotil v imenu. Oprostite, da molčim.«
»Vendar ne boste pustili družbe v negotovosti,« je dejal Novak.
»Žal mi je, da se je družba zavzemala ves čas za mojega nasprotnika. Prepuščam družbi sodbo. Lahko noč!« je vstal Leban, se naglo oblekel, ošinil z ostrim pogledom Fanči in odšel.
Nekaj trenutkov so vsi molčali. Potem pa se je oglasila natakarica:
»Bo pa že kaj drugega vmes.«
»Tudi jaz mislim,« ji je pritrdil profesor.
Policist Andrejčič, ki mu je bilo znano Lebanovo razmerje s Fanči, je molče prikimal.
»Ampak, gospod AndrejSič, vi ste od muh! Zakaj ste ga za prazen nič tako ujezili?« je vprašal Novak.
»Zelo se motite, mladi gospod! Lebanova jeza, to je nekaj posebnega. Prinesel jo je s seboj in jo stresel nad nami.«
»Saj je bil vedno tak! Kar na lepem se z je zi in konec!« je rekla natakarica.
Policist jo je pogledal ta dejal:
»To je tisto, kaj ne dekle?«
»Ali je zahajal v Ljubljani k vam?« se je obrnil profwsw k Fanči.
»Ona ga že pozna!« je pripomnil policist
»Pa mi nisi nikoli pripovedovala o njem!« S je očital profesor.
Fanči se je zasmejala:
»Kam bi pa prišla, če bi hotela govorrM o vseh o*rfh, k! jih poznam!«
»Kakšna je pa njegova žena?« je nenadno vprašal! profesor.
»Dobra gospa, ampak reva,« je odgovoril polacisrt
»Nesrečna je z njim, čeprav ne ve za njegove grehe,« je pristavila Fanči.
»Oo! Ali mar ti veš zanje?« se je začudil profesor tn Jo pogledal nekoliko nejevoljen.
»Tak mož, kakršen je Lebaii! Vs5 ste enaki!« je rekla Fanči iu odhitela.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialns namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
JßCdor hoče
da m me« po«/;« po posti ncs/oo aK ßaßo drufo 2n/«ntt<KM;« Ciocco mo matih oflamov naj pritoži v mnantßah	| •
«f'cer no bo projol odfovot»a t « Z^mWW
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti ebenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.

'J2&
Kletarskega delavca
ki se razume na dela v vinski kleti, sprejme vinska trgovina v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3365-1
Korespondenta
sa madžarski in nemški jezik sprejmemo takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«.	3280 1
Razumno dekle
■dravo in pridno, za vsa hišna opravila sprejmem. Prilika, da a» priuči kuhi. Elza Sever, Lju hI jan a. Go-aposvetska cesta štev. 5.
3281-1
2 kroj. pomočnika
ea Eno velijo in malo delo, sprejmem. Oglasiti se B3 Josip Gost^nčnik, »Slo-venac« Mladenovac. 3405-1
Pisarniško moč
prakti.kanti.njo. absolvent, trg. Sole, z znanjem slov jn nemščine. sprejmem Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s »liko pod »Trgovina« na oglasni oddelek »Jutra«.	3396—1
Prodajalko
▼e?čo mešane tn manufak tarne stroke sprejmem. — ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Peseta« 3331-1
Trgovski pomočnik
mlajši, mannfakturne stroke. vešč nemškega, srbo-hrvatskess in madžarskega jezika, išče mesta, proti plači po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku J-itra 3S30-2

r<6
Čamernlkova šoferska šola
LJubljana Dunajska e. 36
;Jugo Auto). Prv» oblast, koncealoniiana. — Prospekt *v«Vwjj Pišite ponj! 85!
Avto Rat 501
generalno popravljen, s 4 novimi pnevmatikami In originalnim kovčkom, novo lakiran, prodam. Ogleda se sa lahko ob nedeljah v Ze Ijareki ulici 9. 3435-10
Mecesnove deske
suhe, za mizarje, im« v
zalogi »Ilirija«, dio. «.. Djnajska cesta štev. 46
3307 15
Fiksum In provizijo
dobe t raanufakturt verzl-ra.nl potniki, za obisk privatnih strank ▼ Ljubljani, okolici ta celi Dravski h» noviirl Nastop takoj. Pismene potrudbe na ogl a »nI oddelek »Jutra« v Ljubljani pod Šifro »Fiksum It. provizija«.	1359-5
Vfcücmx
Pozor!	Pozor!
V Kranju
Kokriško predmestje it. 50
je sledeče naprodaj: fc tovor, avtomobila znamke »Chevrolet«, Stiricilin-derska, telo dobro ohranjena, tudi na obroke; 5 konj s popolno opremo; 5 različnih voz; slamorez-niča; 7 različnih sani in mnogo različnih sani, pripadajočih k špediciji.
3311-6
i 'é il ÉÉÉÉil
Kompletne maske
po 150 Din nudi
samo
UääUiJJL
Stanovanje
2 sob, kuhinje, predsobe in balkona oddam takoj stranki br«? otrok ali z odraslimi. Zelena jama — Tovarniška ulica št. 21.
8334-21
Stanovanje
2—8 »ob, kopalnice ln prl-tiklin, v centru mesta iščem za takoj, plačam dobro. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dve o&ebi«.	3525-21
Pekarno
v večjem industrijskem kraju radi družinskih razmer takoj prodam. Prevzame se lahko že 1. febr. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	3246-19
Lep lokal
za trgovino, skladišče ali pisarno, 16x6.20 m, par-ketiran, svetel, vodovod iL elektrika, oddam s 1. februarjem. Ogled od 13.
atelje Miss. Mestni trg 25 —15. Hotel Tratnik.
8002-13	3420-19
Mesto poslovodje
iščem. Verziran sem v vsob strokah, posebno v manufak turi ter razpolagam e prima referencami. Grem tudi na deželo. Cenj. po-B'idbe pod značko »Poslovodja« na podrui. «Jutra« T Mariboru.	3332-2
Ali bodo pleše res izginile?
čudijo se, da je pri nekaterih rast las zopet oživela. Nič novega, od kar je »INES« iznajden. — Kdor ga uporablja, mu koreninice poženo zopet zdrave lase.
Lonček mazila »INES« 38 Din. — Naroča se pri »INES«, Ljubljana, Merosodna ulica 1/12.	2147
<1*1
Opremljeno sobo
f posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3445—23
Sobico s hrano
oddam solidnemn gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3229 23

35.000—40.000 Din
za rentabilno-edinstven o podjetje — kot posojilo ali delei tihega družabai-štva se išče. Reflektira se samo na osebe, ki na odplačilo lahko čakaj« 2 leti. Pismene ponudbe pod »Sigurno ln rentabilno« ua oglasni oddelek »Jutra«.
3422—16
Oglas
Niškom Oficirskom Domu potreban je
ZAKUPAC
RESTAVRACIJE
Zainteresovana lica treba svoje prijave sa uslovima da dostave Upravi Niškog Oficirskog doma do 20. februarja 1931. godine.
illlllllflllSflfllSSSIlISI
V Kraplnskih toplicah
vis-a-vis kopališču, naprodaj takoj celo POSLOPJE. Hotel, kavarniška -iv-racija, v pritličju 3 veliki lokali z vsemi pritiklinami, v 1. nadstropju 10 velikih parketiranih sob z vsem hotelskim kom-fortom, gospodarska poslopja za domače potrebe, klet, hlevi, 3 vrtovi za zelenjad, napeljana razsvetljava, vodovod, kanalizacija, glavni center vsega kopališča. Kupcu je treba 100.000 Din gotovine ali najemnina za več let po 48.000 Din. — Ponudbe do 20. februarja na lastnika Fran ja Jurkoviča, Zagreb, Krajiška 25.
2192

Telefon 205?
^yiP r e m o g w\ suha drva
Pogačnik, Bohoričeva 5.
ITA	II	10
KATALOG		
knjigo, obsegajočo 148 strani (oktav) s brezkonkurenčno izbero najmodernejših radio-, gramofon- in fotoaparatov, velikansko izbero lestencev ln ostalega elektro - materija-la, kakor tudi z zanesljivo tabelo za osvetljenje dobite
brezplačno
dokler traja zaloga
Elegantno masko
posodim. Naslov pove »gl. oddelek »Jutra«. 3550-37
Pozor, ženini ln neveste!
modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, spalne divane ln fotelje nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN
tapetnih Mestni trg St. IS. Žima, morska trava, blago za modroce in prevleko pohištva v veliki izbiri po najnižji ceni. 342
■■^mmmmmš
ZVANREDNA TRILHCAl
železna siužincka patent postelja zložljiva, g ta-peciranom madracom, ze« lo praktična za vsako hišo, hotele, nočne «luž-he -r in potujuče osobe stane samo . Dio 390.—. Razpošiljam po poštne-oom povzetju.
tako •jguoa slozen
Lesesa patent postelja,
zložljiva, s tepeciranim madracom. *«lo praktična. stane semo D 280.
Potem bnas veliko ,a"
logo	čisl° čoha"
nog peri« k« p« D druga vrit k« po D 38.—> čisto belo gosje kg po
D IJ0___ in čisti p"»
kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punieni z volnom staneju samo
Din 750.— L. BROZOVIČ. ZAGREB Ili ca 82.
LOVSK
IPiLlES
L FEBRUARJA
na Taboru v Ljubljani
NOGAVICE 2 ŽIGOM
Najbolpe, najtra^efse. raio 13
Tužnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, zet in svak, gc-spod
Josip Pleša
t
strojevodja drž. železnice v pokoja dne 25. t. m. po daljšem mukapolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek one 27. janr:arja 1931 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Dermotova ulica 14, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 25. januarja 1931.
tlf etni ooerehn* zavod
Občina Ljubljana
Izdaja za konzocij «Jutra» Adoll Rib ni kar, urejuje Ivan P o d r ž a J, tiska «Narodna tiskarna d, d* njen predstavnik Fran JezerSekj vsi v Ljubljani.