fc»öktmna piaeania s službeno pragmatiko uvedeno in s poznejšimi predpisi dopolnjevano, moralo privesti in da je v resnici tudi privedlo k zelo neljubim posledicam. Njegova načelna hiba je bila, da je bila v njegov plačilni zistem, izgrajen na principu zistemizacrje mest po činovnih razredih in honoriranja uradnikov po teh mestih, vnešena. popolnoma heterogena misel, namreč misel honoriranja uradnikov brez ozira na mesto, ki ga zastopajo, samo po dolgosti odslužene dobe, in to s prejemki, ki so bili določeni za mesta, v plačilnem ziste-mu višje ovrednotena. V enotnem plačilnem zistemu ste torej bili sočasno dve raznorodni načeli, ki sta v praksi prestopali popolnoma eno v drugo. Ta okolnost je — v neposredni vrsti vsled vojnih in povojnih razmer — privedla k temu, da je tekom časa stopilo v ospredje načelo honoriranja po odsluženi dobi, čeprav so temelji plačilnega zrstema položeni na načelo honoriranja po službenih mestih. S časovnim napredovanjem se je sicer v praksi dosegla odstranitev najmarkatnejših neenakosti napredovanja; to prednost časovnega napredovanja pa daleko prekašajo mnoge njegove hibe. Časovno napredovanje v sedanji obliki podkopava ambicijoznost uradnikov, ker ne razločuje v zadostni meri med uradniki po njihovi kvalifikaciji ter priznava enake ugodnosti dobro, prav dobro in odlično kvalificiranim. S službenega stališča se neugodne posledice časovnega napredovanja zlasti jasno pokažejo v personalnih staležih z manj ugodno ziistemteacijo, kajti tukaj praktično takorekoč ni dana možnost bolje honorirati sposobnejšo moč, ker praviloma ni praznih zistemiziranih mest, na katera bi mogle biti te moči pred ostalimi' povišane tako, da bi pridobile pri napredovanju. Tudi če se bolje kvalificirani uradnik prednostno poviša, mnogokrat s (em gmotno ničesar ne pridobi napram slabše kvalificiranemu uradniku vkljub temu, da tak izven vrstnega reda imenovani uradnik praviloma zastopa težje mesto. Pa tudi v tem primeru, da je bil kak posebno dobro kvalificiran uradnik povišan Izredno pred potekom roka časovnega napredovanja v višji čmovni razred, pozneje pa ni bil nobenkrat povišan izven okvira časovnega napredovanja, se tekom časa ta naskok- materielno izravna na ta način, da slabše kvalificirani, toda nepovišani uradnik, doseže v okvirju časovnega napredovanja iste končne prejemke. Te hibe so bile celo še potencirane z zakonom štev. 541-1919 zb. z. in n, ki je razširil časovno napredovanje praktično na vse činovne razrede, ki so normalno dosegljivi uradniku, ter je skrajšal na-predovalne roke tako, da povišanje uradnika pred potekom napredovalnega roka ne prihaja že z ozirom na organizacijo službe normalno 'sploh vpoštev. Časovno napredovanje pa ne izravnava le razlike med dobro, prav dobro in odlično kvalificiranimi uradniki, ampak jim približuje, eventuelno tudi z njimi izravnava mnogokrat tudi podpovprečne uradnike. Kakor skušnja uči, zavaja namreč kvalificirajočega k nezasluženemu zboljšavanju kvalifikacije takih uradnikov na dobro kvalifikacijo samo iz tega razloga, da bi uradnik ne bil materielno oškodovan, in to tem prej, ker takšno zboljšanje kvalifikacije na videz ni na škodo drugim uradnikom. V resnici se pa s tem oškodujejo dobri uradniki, ker — na eni strani — so bila po navodilih, izdanih svoječasno povodom izvajanja službene pragmatike, mesta višjih činovnih razredov v gotovem razmerju vezana na uradnike, ki so dosegli plačo tega činovnega razreda, tako da ni bilo mogoče imenovati na ta mesta dobrih uradnikov, ki še niso dosegli prejemkov dotič-nega činovnega razreda, na drugi strani pa je pozneje v praksi prišlo polagoma k imenovanju takorekoč vseh uradnikov v one činovne razrede, kojih prejemke so potom časovnega napredovanja faktično dosegli, niti da bi se bUo v zadostni meri oziralo na njihovo kvalifikacijo. Pod vplivom razmer vojne in povojne dobe je tako postalo iz časovnega napredovanja v praksi po večini časovno povišanje. Zistemizacija mest pa je bila prilagođena personalnim razmeram, ki so se tako razvile. S tem pa je bila popolnoma ovržena temeljna misel dosedanjega plačilnega ziste-ma, namreč honoriranja uradnika po mestu, ki ga zastopa. Z razširitvijo časovnega napredovanja na vse činovne razrede, praktično normalno dosegljive, je pa izginil takorekoč popolnoma moment honoriranja opravljenega dela, honoriranje važnosti in odgovornosti mesta. Dosledno temu pa je izginil mnogokrat popolnoma tudi prvotni odnos med zistemiziranimi mesti in med funkcijami, za katere so bila ta mesta v gotovih činovnih razredih zistemizirana. Tako zastopa danes zelo mnogokrat sposobnejši uradnik, ki je imenovan v nižji činovni razred, važnejšo funkcijo kakor pa uradnik, ki je imenovan v višji činovni razred, ker je. bil ta imenovan samo zato, ker je imel že po časovnem napredovanju prejemke tega činovnega razreda. Nadaljnja naravna posledica razširitve časovnega napredovanja in potem poviševanje uradništva brez ozira na število zistemiziranih mest je neobičajno nakopičenje uradništva v višjih činovnih razredih, kar vodi k nadaljnjemu, organizaciji službe nikakor ne odgovarjajočemu poviševanju na činovne razrede, ki niso dosegljivi potom časovnega napredovanja. Obenem pa to vzbuja stremljenja po razširitvi časovnega napredovanja tudi na te činovne razrede, kar bi pomenilo v svojih konsekvencah nadaljnje zniveliranje uradnikov ene in iste kategodje brez ozira na njihovo kvalifikacijo. S kompliciranim, neenako in neenakomerno izvedenim odstopnjevanjem plač iz ali-mentaoijskih razlogov je bil vnešen v plačilni zistem nadaljniji neugodni moment na eni strani s tem, da je načelo honoriranja dela stopilo še bolj v ozadje, na drugi strani pa zato, ker se uradniško napredovanje, ki je postalo že z uvedbo časovnega napredovanja neenakomerno, ker je razlika plače med posameznimi činovnimi razredi razmeroma znatna v primeri z razliko med posameznimi stopnjami enega in istega činovnega razreda, vrši v sled neenakomernega zviševanja aHmentacijskih prispevkov še bolj nepravilno. (Dalje porih.) Našim rodbinam priporočamo ^Kolinsko cikorijo, okusen in izdaten pridatek h kavi Ali smo državni nameščenci dolžni čitati dnevno časopisje? Že meseca avgusta 1. 1. je bilo v ljubljanskih dnevnikih objavljeno imenovanje in postavitev učiteljskih moči na službena mesta. Koncem notice pa je bila opomba, da morajo imenovani službo nastopiti brez odloga, tudi če ne prejmejo dekretov, sicer se smatra, da ne sprejmejo mesta. Tudi septembra meseca so dnevniki prinesli slično notico, da morajo imenovani nastopiti službo, ne da bi čakali na dekrete. Iz tega je razvidno, da oblast iz tega ali onega vzroka ni mogla pravočasno obvestiti prizadetih o njih namestitvi. S strani oblasti je to izhod iz zadrege. Kako pa je s tistimi, ki so pri tem tangirani? Člen 114. urad. zakona v tem ni jasen, ker pravi le: Vse odločbe, s katerimi se potrjujejo ali izpreminjajo službena razmerja državnih uslužbencev, morajo biti potrjene z dekreti onih organov, ki so po zakonu pri* stojni, izdajati o tem odločbe. Zakon sam ne pravi, kdaj mora uslužbenec prejeti dekret. Naravno pa je, da vsak čaka, da dobi dekret prej, preden zapade termin. Posebno važno je to za tiste, ki so na novo imenovani, zlasti pa za one, ki so bili dotlej na razpoloženju. Za tega ali onega lahko nastanejo pri tem posledice, da zgubi službo. Kdor čaka na prvo nastavitev, mu ni vseeno, če dobi službo ali ne, ker je to njegova eksistenca. Kdor je bil pa na razpoloženju — bilo je v zadnjih mesecih tudi par slučajev, da so bile na razpolženju stalne učne moči, ki že imajo pravico do pokojnine — ta je lahko na lepem ob službo, da se niti sam ne bo zavedel, kdaj. Če se zanaša na zakon, ki pravi v čl. 126., da se mora stalnemu uslužbencu, ki je bil postavljen na razpoloženje, podeliti pr- vo prazno mesto, ki je enako njegovemu dotedanjemu položaju, lahko mirno čaka na dekret o postavitvi na novo službeno mesto, pri tem pa prezre časopisno notico in s tem zaigra službo. V smislu določila čl. 126. je podal ostavko na službo, ker ni ugodil pozivu na delo. Potemtakem bi bil vsak dolžan, da redno čita dnevno časopisje. S tem pa je zahtevano malo preveč. Kdor hoče čitati časopisje, mora biti nanje naročen. Ker časopisje ni zastonj, znači to neprostovoljen davek. Pa še nekaj. Politično pripadnost posameznika se po navadi presoja po tem, na kateri list je naročen. Je pa dovolj takih ljudi, ki jih politika ne le ne zanima prav nič več, ampak že iz prepričanja ne simpatizirajo s politiko bodisi te ali one strani, ker je postal politični boj tak, da že marsikomu preseda. Tak človek bi moral biti potem naročen najmanj na dva dnevnika. (Samo — dva? Ur.) Dekret služi kot legitimacija za dotičnika, ki ga prejme. S časopisom v roki pa pride lahko vsakdo in se javi na službo. Zato naj merodajne oblasti poskrbe, da bo'do prizadeti, zlasti za prvo imenovanje in premestitev pravočasno prejemali pravilno izstavljene dekrete. Sedaj, ko poteka že deveto leto po prevratu, državni nameščenci že lahko zahtevamo od oblastev, da prednjačijo s koraki, ki naj vendar že urede naše razmere. Ivan Škarja, državni svetnik. Načelne odločbe Državnega sveta sprejete v plenarni seji na osnovi čl. 4. zakona o Državnem svetu in upravnih sodiščih, da bi se dosegla enakost v sojenju posameznih oddelkov. Iz plenarne seje dne 22. oktobra 1927: 1. ) Št. 27860/27: V državno službo ne more biti sprejet po točki 5„ člena 4. uradniškega zakona, kdor je v smislu čl. 52. vojnega zakona začasno oproščen od nastopa vojne službe v svrho dokončavanja študija. 2. ) Št. 28310/27: Disciplinska sodišča (upravna sodišča in Državni svet) imajo v delokrogu, obeleženem v uradniškem zakonu, pravico in dolžnost, da raztegnejo po kaznivih delih, ki so jim v smislu in na način čl. 180. uradniškega zakona predložena, preiskavo in sodijo tudi glede sokrivcev (in glavnih krivcev) po istem kaznivem delu, katerih ni obtožil minister ali neposredni starej-šina. 3. ) Št. 27861/27: Sodniki prvostopnih sodišč, ki spolnujejo pogoje po čl. 1. uredbe o razvrstavanju uradnikov in drugih državnih uslužbencev, dobe avtomatski tudi dotično skupino; pri tem jim ni na potu čl. 106. uradniškega zakona. 4. ) Št. 2820/27: Po zadnjem odstavku čl. 108. invalidskega zakona z dne 17. XI. 1925 se prevedejo na pokojnino po novih zakonih tudi rodbine onih po končani demobilizaciji umrlih oficirjev, ki pred svojo smrtjo sicer niso bili oglašeni za invalide, katerim rodbinam pa je od pristojnih invalidskih sodišč bila priznana pravica do rodbinske invalidske podpore. Poleg teh načelnih odločb pošiljam v prepisu še razsodbo IV. oddelka Drž. sveta z dne 17. oktobra 1927 št. 20557/27, to pa z ozirom na to, ker je »Naš Glas« z dne 10. novembra 1927 št. 31 objavil notico, da dijakom privatiistom po dovršenem 16. letu ne pripada draginjska doklada, to pa po navodilih generalne direkcije drž. računovodstva. Razsodba se glasi: »Tužilac je odbijen na osnovu tač. 7 pod V.) člana 10. odluke ministarskog Saveta od 17. IV. 1924 DRbr. 42300 jer da njegov sin nije redovan djak. Mcdjutim po spomenutoj odredbi sporni dodatak pripada na dete posle NAS QLAS Stran 3. Stev. 1. navršene 16. godine ako ono nastavlja školovanje redovno — ne prekidajući potreban kontinuitet u školovanju. Prema tomu ne stoji navod rešenja, da dete mora biti redovan djak, već je težina odredbe u školovanju i njegovom kontinuitetu bez obzira, da li će dete biti redovno upisan djak ili će ono biti privatan djak. Zato, kad ostali uslovi za uživanje rečene pogodnosti nisu bili osporeni, tožiocu se taj dodatak morao priznati. Stoga rešuje--------da se napadnuto re- šenje ministarstva poništi. Podpisi. pnnnnnnnnaaaaaaaaDaDaaaaamnaDDn Jugoslovanske tekstilne tovarne Mautner d. d. Tovarne: Beograd, Litija, Sv. l’uvel pr. Preboldu. * Izdelujejo rjavo in belo kotenino in prvovrstne šilone iz najboljšega ameriškega bombaža. ¥ Prodaja na veliko in malo pri tvrdki A. & E. Skaberne LJUBLJANA. Mestni trg št 10. ZAHTEVAJTE DOMAČE IZDELKE! Iz semih zapiskov zveze. Konec. Enako je Zveza zaprosila v smislu sklepa zadnje od borove seje vse tukajšnje oblastne organizacije političnih strank, da izposlujejo pritegnitev gosp. fin. tajnika dr. Stegenška v komisijo. Udruženje carinskih činovnika, pododbor Ljub-Ljubljana, smo s pismom z dne 17. novembra tretjič in zadnjič prosili, da prijavi svoj pristop k Zvezi. Zveza je na prošnjo društva cestnih in rečnih nadzornikov v dveh konkretnih primerih ponovno intervenirala pri Glavnem Savezu. K tajniškemu poročilu, ki ga da poslevodeči predsednik g. Svetek v razpravo, se oglasi g. Dimnik, ki predlaga, naj bi se izvolil nekak odbor, ki bi .poslance naših političnih strank še z ustmenim kontaktom uveril o umestnosti zahtev. Predlog se soglasno sprejme. Tajnik. Bekš prečita zapisnik 1. seje tiskovnega odseka z dne 15. novembra, ki se v celoti odobri. Blagajnik poroča, da društvo državnih upokojencev in upokojenk v Mariboru ni plačalo zaostale članarine v znesku 5032 Din in to navzlic ponovnim opominom. Odbor soglasno sklene, da se imenovano društvo po določbi člena 11., t. 2. Zvezinih pravil izključi. Volitev odsekov. V pravni odsek Zveze so soglasno izvoljeni gg.: dr. Josip Ferjančič, dvorni svetnik, in sreski poglavar; Jernej Božič, komisar finančne delegacije; Mirko Matjašič, inspektor direkcije pošte in telegrafa; dr. Fran Stegenšek, finančni tajnik, in Narte Velikonja, sreski glavar. G. dr. Stegenšku izreče odbor za vestnost in marljivost, osvedočeno pri sestavi izpreminjevalnih predlogo, najtoplejšo zahvalo, ki jo je zabeležiti v Zapisnik. G. Ilovar opozarja na ponovno opasnost, ki Preti zvaničnikom in služitetjem s čl. 66. finančnega zakona za leto 1928—1929 potom rekukcije na dnevničarje. Konec seje ob 24. uri. 8. ODBOROV A SEJA Z DNE 22. NOVEMBRA 1927. Načelnikov namestnik g. Svetek otvori sejo ter d* besedo g. Zupancu, ki pročita pismeni predlog z dne 22. novembra (Zv. št. 859/27) radi povišanja Prejemkov državnih nameščencev. Po daljši debati 8e predlog g. Zupanca sprejme soglasno, vendar z dopolnilnim predlogom g. Pirca: Zbere naj se statistični materijal povprečnih najemninskih poviškov, skuša doseči znižanje hišno-najemninskega davka ter eventualno zvišanje državne trošarine na nlkohol. Zveza naj se obrne na vse večje občine s Prošnjo, da stavijo v svojih proračunih čim manjše občinske doklade k hišni najemnini. S posebno vlogo se je obrniti tudi na oba oblastna odbora. 2. Dom državnih nameščencev. Tajnik Bekš prečita prepis pogodbe, sklenjene med Hranilnim in posojilnim konzorcijem ter mestno občino ljubljansko o kupljenem stavbišču za zgradnjo Doma državnih nameščencev. Nato poda o načelnih smernicah za zgradnjo Doma navzoči tajnik imenovanega konzorcija g. Ivan Koštan obširen referat, ki se po daljši debati odobri ter sklene: Gospodarskemu odseku Zveze naj se pridruži poseben odsek Hranilnega in posojilnega konzorcija, ki naj skupno izdelata proglas na državne nameščence, v katerem naj bo na izrazit način očrtana potreba gradnje lastnega Doma. Ta odsek naj napravi stavbni in finančni program. Zveza naj stopi takoj v stik z Zvezo nabavljalnih zadrug, ki naj se ji namera zgradnje lastnega doma obrazloži ter zaprosi za izjavo, pod kakšnimi pogoji bi ona zidala Dom ali pa njega gradnjo zasigurala z večjim posojilom. Proglas naj se natisne v zadostnem številu. izvodov, tako da bo dostopen vsakemu slovenskemu državnemu uslužbencu. G. Martinšek izjavi, da bodo poštni uslužbenci težko prispevali h gradnji Doma, ker že sami zbirajo za Poštni dom. Lahko pa se tej akciji pridružijo pozneje, če se bo enkrat videlo, da je zasnovana na resnično realni podlagi. G. Velikonji se poveri naloga, da čuje mnenje g. profesorja Plečnika, ki naj bi po možnosti preskrbel gradbeni načrt. V gospodarski odsek so zato izvoljeni gg.: Maks Lilleg, Ivan Rostan, Ivan Podgornik, Anton Adamič, Josip Pirc, ing. Ladislav Bevc, dr. Josip Ferjančič, Fran Škulj, Lovro Kalašič in Fran Martinšek. 3. Soglasno se sklene, naj se vrši redni občni zbor Zveze dne 8. januarja 1928 ob 9. uri v »Beli dvorani« hotela Union. Istotako se ima vršiti 18. decembra 1927 ob 9. uri v sejni dvorani mestnega magistrata strokovni svet. Konec seje ob 23. uri. Tolmačenje uradn. zakona. Državni penzioneri, koji su u državnim uredima namješteni kao dnevničari, izuzeti su od obveze osiguranja za slučaj bolesti prema riješanju ministarstva socijalne politike od 7. XI. 1924. br. 1.183/1 V. Dodaci na skupoću penzioniranih oružnika. D. R. izdalo je pod br. 8.354., 1924. ovo objašnjenje : U članu 27. zakona o žandarmerijskom penza-onom fondu od 18. februara 1922. određeno je na ročilo da penzionisanim žandarmima pripadaju dodaci na skupoću po čl. 17. g) zakona o dodacima na skupoću. U pogledu poriodičnog dodatka na skupoću važi uredba člana 24. zakona o dodacima na skupoću i d 28. februara 1922, po kojoj penzionisanim žandarmima pripada po 3 dinara dnevno, pošto se oni kao lica sa službom u vojsci u tom pogledu tretiraju kat: podoficiri. Prema tome imaju se penzionisanim žandarmima isplaćivati dodaci na skupoću po Čl. 17. g) i Čl. 24. zakona o dodacima na skupoću od 28. februara 1922. i na dalje. Na njih se ne odnosi odluka Ministarskog Savjeta DRBr. 197.201^24. kao ostalim državnim penzionerima. Akontacija na lične dodatke u slučaju doznake akontacije na penzije imadc se doznačiti u istom izmjeru i na isti način kao i akontacija na neregu-lisanju penzije. (Prema riješenju R. R. Br. 61.632 ex 1923.) Razpisom od 12. septembra 1922. god. D. R. br. 128.970^22. previđeno je davanje akontacije na račun neregulisane penzije aktivnim državnim službenicima, a čl. 152. zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima građanskog reda od 31. jula 1923. predviđa akontacije na račun penzije porodicama umrlih službenika ako je umro aktivni službenik odnosno kao penzionisan. Putne dnevnice činovnicima, koji su dobili veću grupu pri prevodjenju od položaja po starom zakonu te činovnicima, koji su poslije razvrstavanja unapredjeni u višu grupu in viši položaj imadu se ustanoviti i obroditi po toj višoj grupi i položaju. D. R. br. 11.911 : 1926. izdalo je ovo objašnjenje: »Uredba DRBr. 96.000/20. g. nije formalno prilagođena klasifikaciji činovnika po novom zakonu o činovnicima, ali pravno ona koordinira sa odredbama novog zakona, pošto je za sada jedini zakonski propis, po kome se priznaju i isplaćuju naknade putnih, pod voznih i selidbenih troškova državnih službenika. Prema tome za ocjenu prava na naknadu troškova, specijalno za ocjenu prava na dnevnicu za vrijeme službenih putovanja mjerodavan je rang, zvanje i položaj, koji službenik zauzima po odredbama novog zakona o činovnicima, koji su prilikom razvrstavanja dobili grupu, koja odgovara većem položaju -nego što su imali po starom zakonu o činovnicima pripada i veča dnevnica za vrijeme službenih putovanja. Najzad u logičnoj vezi sa ovim stoji i fakat, da veća dnevnica za vrijeme službenih putovanja pripada i onim činovnicima, koji su poslije razvrsta-nja unapredjeni u višu grupu i viši položaj, pošto novim rangom, zvanjem i položajem stiču i sva prava, koja tome rangu, zvanju i položaju pripadaju. Lica, koja se nalaze na radu u službi države kao dnevničari, ne gube pravo na porodičnu penziju. »Sa više strana stigli su upiti: da li ima lice, koje se nalazi kao dnevničar u državnoj službi, u smislu čl. 153. Zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda od god. 1923. pravo na porodičnu penziju. Povodom ovih pitanja, dala je Centralna Komisija za izvršenje zakona o činovnicima slijedeče mišljenje: »S obzirom na to, što se u čl. 154. pod III. t. 4. Zakona o činovnicima govori o primanju državne službe kao razlogu za suspendiranje porodične penzije, a kod dnevničara, prema terminologiji zakonskoj, ne može biti govora o primanju državne službe, jer zakon gdje god govori o dnevničarima, upotrebljava izraz: »primanje na rad u službi države« (čl. 2. i 51. 137.) lica koja se kao dnevničari nalaze na radu u službi države ne gube pravo na porodičnu penziju u smislu čl. 154. zakona o činovnicima. Pravo na viši stepen osnovne plate i stanarine stiču državni službenici od dana kada je ispunjen zakonski uslov, koji daje pravo na povišicu. Glavna Kontrola pod Br. 14.354 od 23. februar» 1926. godine, donijela je ovo riješenje; »Razmatrajući odluke, kojima se pojedinim državnim službenicima daje viši stepen osnovne plate, kao i stanarine po čl. 35. Zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda i 15 posto uvećanje osnovne plate po čl. 31. istog Zakona. Glavna Kontrola je konstatirala da se ova povećanja prinadležnosti u mnogim slučajevima vrše saobrazno čl. 106. zakona o činovnicima. Ovakov postupak nepravilan je. Čl. 106. pom. zakona ima se primijeniti samo na one prinadležnosti, koje se stiču na osnovu odluke nadležnog organa u smislu čl. 52. i 114. istog zakona, jer se samo takvo povećanje ima smatrati .kao unapred-jenje. Povećanje pak prinadležnosti, koje nastupa automatski, po sili zakona, jer je nastupila okolnost, koja službeniku daje pravo na tu povišicu, i u kome slučaju odluka nadležnog organa ne stvara nikakvo pravo, već samo konstatira, da je takva okolnost nastupila, ne smatra se kao unapredjenje u smislu čl. 106. i ono ima teći od dana koga je ispunjen zakonski uslov za njeno sticanje. Kako su prinadložnosti iz čl. 31., 35. i 47. zakona o činovnicima takve prirode, to se na njih ne može primijeniti odredba čl. 106. istog zakona, več se imaju priznati od onog dana, koga su ispunjeni uslovi za njihovo sticanje. Vestnik. Prezrite! Namreo uvodnik, potem ne bosto niti vedeli, čemiu smo natisnili glasilo v več tisoč izvodih. Rano je treba pokazati-, da jo vidi vsakdo. Vsa} nekafl se tolažijo avstrijski državni na» meščcnci, ker so dobili na račun nainova regulira* nih plač dtic 22. decembra za minuli božič po 25 db 2000 šif. (200—1600 Din) »predjema*1. Dva mc» seca so se borili za regulacijo, sedaj so jo do» segli. Uboga, beraška in ponižana Avstrija, kako kritizirajo lastni rado» in domoljubni državljani tvoj "ukrep o »predjemu«! — Če bi sc kaj takega zgodilo v Romuniji, pravi poslednja »Staatsheam« tenzeitungrf, se nc bi čudili. Mi pa vprašamo: Za« ka pa baš v Romuniji in nc — v Jugoslaviji? Blažena Romunija, koliko generoznosti ti priso» jajo . . . Pa si tudi na Balkanu! Naj1 vedlo tam v Avstriji, dit imamo tudi mi skoro vsako leto novo regulacijo. Lansko leto smo sc zahvalili za udob» nos ti v bolnicah, predlanskim smo regulirali ba» natskim revčkbml eksistenco, letos bomo pa z davkom na plače pokrili proračunski manco na dohodnini, da razbremenimo in tako reguliramo posestnike, velekapital1, obrt in inditstrijo, ki, k a» kor vidite, brez nas že kar dihati ne morejo. Mi smo regulator vsega, mi plačamo in podpiramo vse, mti vkspudje, k mama«1! Avstrija, les se pojdi učit, tvoje večne regulacije niso nič kaj prida-F Mi znamo to vse boljše in bolj temeljito. Reforma plač. Dne 14. decembra 1927 je skic» nila vladin, da se regulirajo službeni prejemki vsem državnim nameščencem. Proti reformi so glasovali komunisti in kmetske gospodarsko stranke. Te stranke, namreč: kmetske gospodare ske, so pa doma iz Bavarske. Potemtakem1 gre za regulacijo plač v Nemčiji, ki dobiva milijardne reparacije — iz Francije, od nas itd.? Da. Naši podlistki. S prihodnjo številko bomo pričeli objavljati podlistke iz najboljše svetovne literature. Naši domači literat je lezejo v politične dnevnike, kjer jih postavjajo že kar pred vrata. Mi ne plačujemo za prispevke prav nič mm}, če so kaj vredni. Ostale prispevke honoriramo po 25 — 50 p za tlskmo vrstico. Dopisujte, potem boste svoje glasilo bolji cenili. »Domači prijatelj«, mesečnik za zabavo in pouk, decembrska številka, je izšla in ima zelo zanimivo vsebino. Celoletno naročnino po 30 Din pošljite na upravo, Sv. Petra cesta št. 24. Priporočamo, da kupujete samo pri onih fir« mah, ki inserirajo v našem' listu. Z upoštevanjem teh tvrdk pomagate sebi in organizaciji! Zakon o sindikatih in o sindikalnih pravicah državnih nameščencev v Angliji. Spodnja zborni» ca jo v seji dne 16. junija t. 1. zavrnila s 354 proti 139 glasovom amandman delavske stranke, ki je zahtevat odklonitev načrta zakona o svobodi sin» dikalnega pokreta. Člen 5. tega zakonskega osnut» ka se nanaša specijelno na svobodo sindikalnega združevanja državnih nameščencev in uslužben» cev. Načrt je bil po tretjem čitanju definitivno sprejet. Na ta načn angleški državni nameščenci nimajo pravice, da bi se združevali v lastnih sin» dikatih. Angleška vlada, povsem konzervativna, je s tem korakom pokazala odločno voljo, da si hoče ves urad'nrški aparat brezpogojno ukloniti. Ta ostri vladni korak je izzval hude proteste med delavstvom in med drž. nameščenci. In 26. junija jo bilo sklicano veliko protestno zborova» nje vseh prizadetih v Hajd Parku v Londonu. Govorniki in vsi navzoči so se Skandalizirali nad zakonom, ki ima vse znake največjega reakcijo« narstva. Sklepom mitinga je nastala rabuka med policijo in protestanti, ob tej priliki je bilo več oseb ranjenih. Državni nameščenci so sc posebno zgražali nad liberalno stranko (partija Lojd Džor« ža), ki je proti vsemu pričakovanju glasovala za zakon; presenečeni so pa bili, ker je glasovalo proti zakopu 17 konservativcev. »Pod Lipo«, leposlovna, poljudno»znanstvena in politična revija za slovensko delovno ljudstvo v Jugoslaviji, Avstriji, taliji in Ameriki, 1. šte» vilka je izšla. Toplo priporočamo. Posamezna šte» vilka 4 Din. Uprava v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. »Zdravje«, zdravstveno poučni list za dccem« ber 1927 jo razposlan. Naročnina letnih 30 Din. V Ljubljani, Zaloška cesta 2 (Higijenski zavod). /z Danske. Po padcu s oo i j aln oclc mok r a tičn c vlade se položaj naših kolegov v Danski slabša. Kakor piše list »Politiken«, se je sedanja konzer» vativna vlada odločila, da so mora v proračunu prihraniti 50 mil. d. kron. Samo pri drž. uslužben» cih naj se prištedi 30 mil. kron. Širijo se različni glasovi, ki naznanjajo, da se ukinejo draginjske doklade in druge gratifikacijc, da se nepriljub« Ijenim uradnikom zmanjšajo prejemki itd. Poleg tega je danska vlada ukinila že dve instituciji, na kateri so bili uslužbenci ponosni; izbrano so» dišče za reševanje vseh vprašanji, ki sc tičejo služ» benih prejemkov in službene dobe, in nadalje jim je odrekla pravico, da bi smeli tudi v pri» hodnje formulirati predloge za tehniški napredek v službi. Vlada trdi, da te prdvice niso v skladu z duhom zakona. Novi odbor «Zveze». Na občnem zboru Zveze dne 8. januarja 1928 je bil soglasno izvoljen naslednji upravni odbor: gg. Andrej Škulj, Kuno Hočevar, Ludovik Primožič, Joško Čampa, Martin Gruden, Ivan Zupanec, dr. Jos. Ferjančič, Narte Velikonja, Ignacij Rus, Lovro Kalašič, Joža Bekš Milan Paternoster, Mahkovec Franc (Maribor), Ivan Ilovar, dr. Fran Stegenšek, Anton Franetič, Fran Petrovčič, Ivan Stavec, Mirko Matjašič, Anton Svetek. Namestniki: Pirc Josip, Fran Tumpej, Joško Beguš, Josip Rainer, Jos. Zupan. Pregledovalci računov: Ivan Rostan, Rado Grum, Martinšek Frane. Namestniki: Jan Janko, Alfred Busbaeh. Joso Čeh. Podrobnejše poročilo o poteku priobčimo v prihodnjih številkah. Vabilo. Društvo okrajnih in domenskih gozdarjev za Slovenijo in Dalmacijo ima svoj redni občni zbor dne 15. januarja t. I. v Ljubljani v restavraciji Ljubljanski dvor, posebna soba levo, ob K-11. uri. Udeležba članov obvozna. — Odbor. Poljska redukcija uradništva. Na Poljskem se dela na redukciji celokupnega uradništva za 10 odstotkov. Inicijativo za to je podal seveda finančni minister. Izgleda, da je namen redukcije izzval med uradniki in uslužbenci veliko nezadovoljstvo. Iz Čehoslovaške organizacije čeških uradnikov. Na Češkem je več uradniškili organizacij. Najvažnejša organizacija je »Uradniški Savez«, ki je zastopan v internacionali. Ta savez šteje sedaj 13.90(; uradnikov. Razen tega saveza so še druge organizacije, ki sd kot savez pristopile k Narodni centrali sindikata. Sedaj se dela na tem, da se vse te raz- lične organizacije združijo. Pred nekaj leti so izstopili komunisti iz saveza čeških uradnikov, da bi ustnovili svojo lastno centralo. Kot organizacija bo oni slabi. Le organizacija, ki se imnuje nevtralna, je močnejša. 0 priliki zadnjega zveznega kongresa je bilo prisotno večje število tujih delegatov, in sicer: 2 iz Švedske, 4 iz Holandije, med katerimi je bil tudi mednarodni tajnik, 4 iz Nemčije, 1 iz Poljske in 2 iz Avstrije. Dr. Han iz Rajhenberga je zastopal čehoslovaške uradnike nemške narodnosti. Kongres je bil karakterističen radi otvorjene opozicije proti sedanjemu postopanju uradništva na Čehoslovaškem, ki je bilo kvalificirano kot birokratska tiranija. Radi tega je kongres izrabil priložnost ter priporočil vsem članom, da živo agitirajo za občinske volitve. Razmere med uradniki in socialistično stranko v celi državi niso povsem prijateljske. To se vidi iz neke resolucije upravnega odbora uradniškega saveza, s katero vabi socialistično stranko, da sestavi z uradniki komisijo, ki bi naj potom ankete uredila razmere med obema organizacijama. — F. Iz Švice. (Nov uradniški zakon.) Pred nekaj meseci je bil izglasovan v Švici nov uradniški zakon, ki prepoveduje uradništvu štrajk. Ob tej priliki je zahtevala švicarska komunistična stranka ponovno obravnavo zakona. Uradniške organizacije, ki delajo sporazumno z velikimi delavskimi sindikati, so odločno nastopile proti tej komunistični zahtevi, ker čitajo v svojih časopisih, da bi ta poskus komunistov uradnikom več škodoval kot koristil; zanj tudi ni razpoloženja v javnosti. Radi tega so povabile vse uradniške organizacije svoje člane, naj se ne pustijo zavajati od komunistov. «HITRO KAJ JE N0VIGA.» Vsak teden je seljak prodal peku kilogram ma- • sla. Neki pot se je pa zazdela peku količina masla sumljivo majhna, zato je kupljeno blago stehtal. In res — štruca masla lie itehtala komaj tri četrt kilograma. Pek se je razsrdil in je tožil 'kmeta. Sodnik je v trdo prijemal kmeta, ki sc je izvijal. »Imate doma tehtnico?« vpraša sodnik. »ilmam.« »Potem imate tudi uteže?« »Naik, teh pa nimam.« »Bože, kako potem tehteta maslo?« »Kako, gospod sodnik! Vsak teden, odkar prodajam maslo, kupujem od peka štruco kruha po eno kilo. S to štruco potem doma odtehtam maslo, ki mu ga prodajam.« I. Hamann Uubliana Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Predtiskarija modernih ročnih del. ' Obiščite novo urejeni oddelek za gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A. Šinkovec Basi. K. Soss Ljubjana, Mestni trg 18, 19. L Mikuš LinbljaDa, Mestni trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršnjejo točno in solidno- Specijalna trgovina ftetarskili Izdelkov priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih izdelkov, galanterijo In parfumerijo M. Mihelič Ljubljana, Šelenburgova ul. Cenejše kot pri razprodajah ■e dobi vsakovrstno manufakturno blago pri !• TRPIN, Maribor Glavni trg itev. IZ. Modno blago, perilo In potrebščine za šivilje In krojače priporoča tvrdka fl. Persthe Ljubljana, Pred škofijo 21. Najboljši Šivalni strnil Id knlesa zmamke Gritzner Id Adler ter švicaisk! pletilni stroji .Bnbitd' za rodbino, obrt in industrijo Josipa Petelina LJUBLJANA lihi Prtiimmgi ipeminlii Telefon 2913 Pouk f vezenju brezplačen. Večletna garaedta Tovariši! Naiboliše blagot Najnlije cene! Tovarišice 1 Že stanovska zavednost ve eva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem Interesu dolžni to storiti tedaj, ako n»"* nudijo te ustanove večje ugodnosti in v,čje koristi kot tuje. Ena Izmed takih ustanav Je naša Telefon štev. 2421. jtabavl alna zadruga državnih nameščencev v fiubljani, Vodnikov trg štev. 5. Čekovni račun 12,416 Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse epecerljako In kolonijalno blapo najllnejše vrele po najnlijlh cenah, ki eo mogoče. Velik« Izbira dežnikov, predpražnikov in najflnejiih In najtrpežnejilh čevljev laetnega Izdelka. V zalogi najflnejil Slton, platno In srajce za gospode po najuižjlh cenah. Drva In premog vsak čas na razpolago. Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se oiajiave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane Je te zadruge najvišji cilj! Da je blizu tega chja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalcl. Tovariši! Tovarišice! Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njejl Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebll Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljen*