MarWonui_ Cffia 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 2 Maribor, petek 3. januarja 1930 JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov veak dan ob 16. uri _ . ... . .... i u Kina Telefon; Ur«dn. 440 Uprava 455 Raiun pri poStnam čak. zav. v Ljubljani «.11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ceata št.IS Oglasi po tarlfu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 V Haagu se je danes sestala druga reparacij-ska konferenca, ki ima nalogo, da pripravi tla za likvidacijo reparacij-skega vprašanja na podlagi Youngo-vega načrta. Kot zastopnik naše države je odpotoval tja naš zunanji minister dr. Marinkovič. V vsej naši in evropski javnosti prevladuje optimizem glede izida in uspeha konference. Vesti nekaterih listov, da bi se nameravala izločiti iz programa konference vprašanja vzhodnih reparacij, zavrača poluradno poročilo češkoslovaškega tiskovnega urada kot neutemeljene ter zatrjuje, da so države, sklicateliice konference, nasprotno trdno odločene, da rešijo ves kom. pleks vprašanj na način, ki bo omogočil vsem na reparacijah interesira-nim državam ratifikacijo rcparacij-skih dogovorov. Štiri točke so v ^lavnem. ki tvorijo težave. Predvsem je tu dogovor med Nemčijo in Zedinjenimi državami, sklenjen 28. decembra 1. L, da bo Nemčija plačevala Ameriki svoje re-' '-aoije direktno brez posredovanja r^aracijske banke. Na ta n"*lf se Amerika ^sinteresirala na renaracij ski banki, koje ideja je izšla baš od nje. Vendar upajo, da se bo potom pogajanj doseglo sodelovanje amerikan-skega privatnega kapitala v banki in tudi privoljenje tega kapitala, da bi se plačevanie nemških reparacij Arne riki vršilo potom mednarodne repa-racijske banke. točka, " kate- •' doseženo sorriasie, jp vpraša-r ’ \ koliko je treba odpisov za pravilno uveljavljenje Youngovega načr-1 Nesoglasje v tem nogl^iu 'bsto-ja že med državami sklicateljicami in med povabljenimi državami, med katerimi so zlasti države Male antante. Slednje stoje na stališču, da morajo podpisati Youngov načrt vse v re-paracijski komisiji zastopane zavezniške vlade in ne le Francija, Anglija, Italija in Nemčija. Vzhodne reparacije so tretji problem, ki tvori tež-kočo. Na prizadevanja Francije !n Anglije je pač že popustila Bolgarija, ne pa tudi Madžarska, ki trdi. da ima po trianonski pogodbi večie pravice nego so pravice zaveznikov. Mala antanta tega stališča Madžarsk" absolutno ne priznava. Ako bo Madžarska vztrajala na svojem stališču, bo reparacijska komisHa sama prednisa-la višino madžarskih reparacij do 1. 1943, ko ugasne dovoljen ji moratorij. Kako stoje stvari danes, se bosta francoska in angleška vlada postavili na stališče držav Male antante. Četrta težava je končno nastala vsied spomenice predsednika nemške banke dr. Schachta zlasti v vprašanjih, se tičejo nemške plačilne zmožnosti. Pogajanja v Haagu bodo torej predvidoma morala prebroditi znatne težave in ni izgleda, da bi druga haaš-ka konferenca hitro končala. Francoski listi trde, da je med Fran cijo, Anglijo in Ttaliio v vseh vprašanjih, ki se bodo na konferenci obrav- Otvoritev druse reoaradjske konference OPTIMISTIČNO RAZPOLOŽENJE PRi VSEH DELEGACIJAH. — STALIŠČE MADŽARSKE V REPARACIJ SKEM VPRAŠANJU. HAAG, 3. januarja. Davi ob 11. je belgijski ministrski predsednik Jas-par v navzočnosti delegatov iz 23 držav otvoril drugo reparacijsko konferenco, ki ima nalogo, da v zvezi s prvo reparacijsko konferenco izvede likvidacijo spornih vprašanj, ki so na stala vsled vojne. V svoiem otvoritvenem nagovoru je predsednik Jas-par naglašal važnost sestanka te konference za utrditev miru in likvidacijo vojnih razvalin. Izrazil je svoje trdno prepričanje, da bo druga konfe renca končala s popolnim uspehom in apeliral na posamezne delegacije, naj tudi s svoje strani delajo na to, da bo mno-ia konferenca uspešno končati svoje delo. HA A O, 3. januarja, / ""deški finančni minister Snowden ie pred svojim ' ;^om v Haag i-5—n londonskim novinarjem, da se vrši druga haaška konferenca pod mnogo ugodnejšimi okolnostmi kakor prva in bo zato tudi uspešna. Konferenca je tehnično in politično boljše in tudi bolj temeljito pripravljena, tako da skoro vse države oziroma njihove vlade že vedo. pri čem da so. Najvažnejše in najbolj komplicirano vprašanje pa je fundacija mednarodne reparacijske banke. Snowden je izjavil končno, da je trdno prepričan, da bo končala druga reparacijska konferenca v Haagu s popolnim uspehom. BERLIN, 3. januarja. Tukajšnji politični krogi so mnenja, da bo trajala druga haaška reparacijska konferenca več tednov in tudi ni izključeno, da bo začasno prekinjena. Glavna tež koča obstoja v vzhodnih reparacijah. Splošno prevladuje prepričanje, da bo to vprašanje rešeno na način, ki ne bo nikogar popolnoma zadovoljil, ven dar pa se lahko tudi zgodi, da pride do zelo energičnega nastopa vele-vlasti. BUDIMPEŠTA, 3. januarja. Madžarska delegacija bo na haaški konferenci precizirala svoje stališče sledeče: 1. Razen že prevzetih reparacijskih obveznosti 110 milijonov zlatih kron letno do 1.1949, Madžarska ne zmore več, ker je po vojni prepustila dve tretjini svojega državnega ozemlja v vrednosti 3.5 milijard nasledstvenim državam. 2. Madžarska ne niore prevzeti nobenih iz trianonske mirovne pogodbe izvirajočih obveznosti, v kolikor so ista spojena s postopanjem pred mednarodnim razsodiščem v Haagu. Vse zahteve, radi katerih je bilo uvedeno razsodiščno postopanje, naj ostanejo nedotaknjene. 3. Da pa dokaže svojo dobro voljo, je Madžarska pripravljena, po 1. 1949 poravnati vse diference med morebitnimi svojimi zahtevami in zahtevami nasledstvenih držav, seveda pod pogojem, da pride poprej do kompromisne rešitve. Sestanek mussalinija z Briandom PARIZ, 3. januarja. »Ageuce Fournič-res« poroča, da se bo vršil koncem meseca — najbrže v Rapallu — sestanek Mussolinija z Briandom, ker namerava francoski zunanji minister informirati pri tej priliki italijanskega ministrskega pred sednka o načrtu sredozemskega Locarno. Krfza u diplomatičnih očno-ša|ih med Rnglijo in Rusijo LONDON, 3. januarja. Na novega leta dan je izšla prva številka novega komunističnega angleškega organa, ki naziva sedanjo delavsko vlado kot »imperijali-stično gospodstvo« in srdito kritizira delovanje sedanjih delavskih voditeljev. V političnih krogih vlada radi tega nemalo razburjenje in listi že naglašajo, da je sovjetska vlada zopet kršila dogovor, da ne bo vršila v Angliji nobene komunistične propagande. »Evening Ne\vs« e pišejo, da je v kratkem pričakovati izbruha nove diplomatične krize med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Macdonald si je dal o stvari natančno poročati in se bo v kratkem vršila konferenca, ki se bo pe- čala s to najnovejšo afero. Pričakovati je, da bo izvršena energična angleška demarša v Moskvi. Konservativci napovedujejo ukinitev diplomatičnih odnoša-jev v sovjeti. Sovjetski poslanik Sokolni-kov je skrajno rezerviran in je odklonil sploh vsako izjavo. Noui sef francoskega generalnega štaba PARIZ, 3. januarja. Za š;fa velikega generalnega štaba je imenovan zni li e-neral Weygand, ki je I. 1919 po porazu Poljakov prevzel komando v poljsko-boljševiški vojni, ki je končala s popolnim porazom boljševikov. Dosedanji šef generalnega štaba, general Debeney, je bil na lastno prošnjo upokojen. Rtentat na ekspresni ulak Pariz — Ženeua PARIZ, 3. januarja. Na železniško progo Pariz—Ženeva so neznani storilci položili v bližini Dijona par minut pred prihodom ekspresnega vlaka tri velike traverze. Progovni čuvaj je k sreči še v zadnjem trenutku zapazil nevarno sabotažno dejanje, odstranil traverze in tako preprečil sicer neizogibno težko katastrofo. navala, dosežen sporazum in da je tudi v vprašanjih vzhodnih reparacij v zadnjih dneh opaziti znaten napredek. Tudi Češkoslovaška je glasom poročil teh listov pripravljena skleniti glede svojega »osvobodilnega« dolga posebni dogovor. Jugoslavija je v zvezi z ostalimi državami Male antante moč^r. intere- sirana na izidu konference, zlasti z ozirom na reparacijska plačila Madžarske in Bolgarije. Ni dvoma, da bo v obeh svojih zaveznikih in tudi v Franciji imela na konferenci močno zaslombo, in zlasti ni dvoma, da bodo vse tri države Male antante v smislu svojih sklepov nastopale enotno v obrambi svojih interesov. Prebiualstuo Zedinjenih čržau V zadnjih 10. letih se je prebivalstvo Zedinjenih držav povečalo za 14,299.000 duš in je znašalo meseca julija lanskega leta skupno 119,360.000 duš. L. 1790 je bilo 80 odstotkov vsega prebivalstva angleškega porekla. Dandanes pa je vsled močne emigracijr ostalih nirodnosti ter vsled mešanih zakonov in končno radi tega, ker je po amerikanskih imenih težko ugotoviti originalno narodnost, število angleškega življa znatno padlo in dosega komaj še dobro polovico vsega prebivalstva. Henry Ford hoče tudi na soujetski trg Med najpodjetnejšimi industrijalci sveta je nedvomno Henry Ford. Ne plaši se nobenega rizika, nobene nevarnosti konjunkture. Nedavno se je odločil, da raztegne svoje poslovanje tudi na Sovjetsko Rusijo. V Nižnjem Novgorodu gradi veliko tvornico za avtomobile. Spočetka bodo zlagali tam samo posamezne dele avtomobilov, ki se bodo dovažali iz Amerike, že gotovi, čim bo pa to varna popolnoma urejena, bodo pričeli tudi s jcpclr.o fabrikacijo avtomobilov. Ob koncu petletne perijode, ki je določena za popolno montažo tovarne, bodo Ford)ve avtpmo-bilske tvomice v Nižj. Novgorodu r o izja- vi Forda samega vrgle na trg letno ICC .00 avtomobilov, od teh 30% turističnih, 70% tovornih. Rnehdote Cesar Viljem I. je nekoč na lovu v Harzu ustrelil 30 jelenov. Glasno se je zasmejal. »Med nebom in zemljo se pač dogajajo stvari, o katerih naša šolska modrost nima niti pojma. Ustrelil sem namreč 30 jelenov, imel pa sem samo 20 patrom« • « Bivši cesar Viljem II. je opazoval pr! Helgolandu potapljaška dela in se dalje časa živahno razgovarjal z višjim potapljačem. »Koliko pa zaslužite na leto?« »Kakor pač je! če delam celo leto, približno 50.000 mark!« »Neverjetno, potem zaslužite več kakor moj prosvetni minister!« »Zakaj pa ne, Veličanstvo, saj se ta vendar še ne potaplja!« • • O priliki svojega bivanja v Milanu je cesar Jožef II. občudoval igro slavnega igralca Zenonija, ki je igral vlogo Trajana. Ves navdušen ga je drugi dan osebno posetil. Zenoni je bil ves obupni, da >e moral sprejeti cesarja v nočli 'J:i n si v tej situaciji ni znal pomagati. Toda cesar Jožef ga je potolažil smehljaje se z besedami: »Pomirite se, dragi, mi cesarski ljudje, smo doživeli še marsikaj drugega.« Zasliševanje vlomilcev pri Kifimannu se je pričelo včeraj in se danes nadaljuje. Kakor čujemo, je Kaloh priznal, da sta skupno s Cesarjem izvršila vlom. Šla sta tja baje iz kina in sta »delala« od 11. zvečer do pol 5. zjutraj. Nato sta šla po Jan-žeka in vsi trije so se s prvim jutranjim vlakom ob 5.20 odpeljali na izlet v južne kraje. Cesar pa nasprotno taji udeležbo na vlomu. Zasliševanje se nadaljuje. Izletniki so zopet v svojih starih oblekah, lepe nove pa so spravljene na ooiiciji. —< Strta 3- Mariborski V E C P R N I K fotra V ^ a r f b 0 r u- dne 3- J- IO30S. Zgled gostilničarjev GOSTILNIČARSKA PIVOVARNA. — TRGOVCI IN MOŽNOST „ DRUŽNE INDUSTRIJE. — POTA V BODOČNOST. ZA- Akcija naših gostilničarjev za ustanovitev lastne pivovarne v Laškem, je vzbudila v časopisju in javnosti obilo zanimanja, vendar pa so nam zdi, da ni doslej še nihče izluščil iz nje tega, kar je pri vsem najbolj važ no — njenega pomena za bodoča po ta slovenske narodne industrije. V neštetih člankih ^e je časopisje v no-veišem času pečalo z vprašanjem, kako bi se otresli tuje odvisnosti in tu jr ^a kapitala v industriji in kako bi zopet dvignili podjetnost, ki je po neuspehih prvih povojnih let zašla v (' -eno krizo. Naznačena so bila pri tem nešteta pota, dani so bili mnogi zdravi in koristni nasveti, na to pa, da bi posamezni stanovi kot taki sami vzeli v roke reševanje domače industrije, ni mis’il nihče. To nam je, čeprav morda nin nehote, odkrila šele omenjena akcija in baš v tem je njen največji in najdalekosež-nejši pomen. Povojna doba ^sled raznih r '*nih sneknl^'"" v"!a Še edino pivovarno, ki smo jo Slovenci imeli, drue^ je pa združila v rokah ene same družbe, ki je do malenkosti po-v rokah i”’Vnra kapitala in tficev in tvori z oetalfmi jugoslovanskimi podjetji kartel, ki neovirano in popolnoma samovoljno lahko predpisuje ceno in kvaliteto. Da je tako stanje nezdravo in da s tem. da konsu-miramo pivo, pospešujemo le tuje interese, smo vedeli že od prvega po-četka karteliziranja, a na odpomoč ni bilo mogoče misliti. Niti enega domačina ne zmoremo, ki bi bil finančno tako močan, da bi sam mogel misliti na ustanovitev nove pivovarne in na konkurenčni boj s kartelom; prav tako pa nismo mogli pričakovati rešitve tega vprašanja s strani naših denarnih zavodov, posebno ne bank, ki imajo, kakor so nešetokrat jasno pokazale, doecla druge interese kakor pa skrbeti za razvoj zares narodne slovenske industrije. Edina not je torej bila akcija gostilničarjev. Oni so tisti, ki posredujejo med proizvajal cem in konzumentom in njihova akcija, ako je enotna, edina zmore vsak, še tako oster konkurenčni boj. Njihova skupna stanovska organizacija je pa tudi edina dovolj močna avtoriteta, ki zamore preskrbeti za ustanovitev nove pivovarne potrebni kapital. Tako vidimo tedaj, da se ustanavlja na Slovenskem prvič v zgodovini veliko industrijsko podjetje s popolnoma domačim kapitalom in iz vrst samih posrednikov ali odjemalcev. Ce pa velja za ustanovitev nove pivovarne in za gostilničarje, da česar ne zmore posameznik, zmore organizacija celega stan" notem velja to v enaki meri tudi za vse ostale industrije in ostale stanove. In v tem je zgled in nauk gostilničarjev in njihove akcije! Kakor oni, sc lahko združijo zdaj tudi trgovci in si ustanovijo svoja lastna industrijska podjetja, ki bodo producirala blago, ki ga morajo se daj kupovati pri tujcih ali uvažati iz tujine. Vzemimo n. pr. samo manu-fakturno stroko. Že v Sloveniji se prodaja leto za letom ogromne količine blaga za obleke itd., a vse to blago prihaja k nam iz tujine ali pa vsaj iz tujih, nenarodnfh tovaren. Ali ne bi bilo tedaj po zgledu gostilničarjev mogoče, da bi tudi vsi slovenski trgovci z manufakturo ustanovili svojo lastno tovarno? Z združenimi močmi in sjrdno organizacijo, v kateri bi se vsi člani obvezali, da bodo prodajali le produkte te lastne stanovske in narodne tovarne, bi se dala ta ideja kaj kmalu realizirati. Uspeh bi takemu podjetju bil že vnaprej zagotovljen. ker bi blaga ne bilo treba šele uvajati z reklamo, potniki itd. Pri tem bi skoraj popolnoma odpadla vsaka konkurenca, a pomisliti je treba, da bi se našli odjemalci kmalu tudi po vseh ostalih delih naše države. Prav tako kakor trgovci manufak-turne stroke, bi se pa lahko združili tudi trgovci z galanterijo, trgovci z železnino, špecerijo itd. in osnovali svojajastna industrijska podjetja. Na ta način bi Slovenija v nekaj letih dobila lahko celo vrsto novih industrijskih podjetij, ki bi nas osamosvojila odstranila potrebo po uvozu in nas re šila sedanje odvisnosti od tujega kapitala. Zgled gostilničarjev je tako neprecenljive važnosti in če mu bodo sledili tudi ostali stanovi, potem bodo vsi naši najvažnejši gospodarski *m*o blemi rešeni že lahko v najkrajšem času, konec bo pa tudi naše sedanje nepodjetnosti. Podlaga za vse to je z akcijo gostilničarjev za lastno pivovarno dana. sedaj je notvebna samo še resna volja in izvedba bo zagotov-jena, zagotovljen bo uspeh in zagotovljena bo nasa samostojna gospodarska bodočnost. Mariborski in dnemi drobiš Našim naročnikom! Današnji številki smo priložili po ložnice. Cenjene naročnike prosimo, da vplačajo zaostalo naročnino, v kolikor ni še poravnana do konca leta 1929, čim prej, tako da jim zamoremo nemoteno list še nadalje pošiljati. Pri tej Driliki opozarjamo cenjene naročnike, da bomo vsem zamudnikom, ki niso poravnali naročnine za zadnja dva meseca in še nazaj, žaiibog primorani, list ustaviti. UPRAVA »VEČERNJKA«. (Dariborsko gledališče REPERTOAR. Petek, 3. januarja. Zaprto. Sobota, 4. januarja ob 20. uri -Orlov« ab. A. Kuponi. Nedelja, 5. januarja ob 15. uri »Piskro-vez«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Radikalna kura. Znižane cene. Kuponi. Pondeljek, 6. januarja ob 15. uri »Grudica«. Otrtška predstava. — Ob 20. uri »Orlov«. Kuponi. Ptujsko gledališče. Petek, 3. januarja ob 20. uri »Krog s kredo«. Gostovanje Mariborčanov. Celjsko gledališče. Sreda, 8. januarja ob 20. uri »Krog s kredo«. Gostovanje Mariborčanov.” Prazniki v mariborskem giedaliteraturo« v zdrobu! Satvrus. »Letnik 1902«. O tem romanu pisatelja Ernsta Glaser-ja, ki je pravkar izšel v češkem prevodu, poroča glasilo češke inteligence »Lidove Noviny«: Dosedapji vojni romani so sii-kali, kako so doživeli svetovno vojno dorasli: Ernst Glaser pa slika v svojem Letniku 1902« njen odjek v duši mladine. Ta slika je mojstrsko risanje voine psihoze v Nemčiji od prvega izbruha pijanega navdušenja do iztreznenja. Ta Glaserjeva knjiga, koje pomen leži ravno v kulturno-psihologični sliki predvojne in medvojne Nemčije, je važna ravno za poznanje nemške duše po vojni. »Tudi to knjigo dobite (v nemščini) za malen-costno izposojnino v »Ljudski knjižnici«, Narodni dom. — Spremembe v Mestni hranilnici. Tekom zadnjega časa so se izvršile v uradih Mestne hranilnice sledeče spremembe: likvidiralo se je Kreditno društvo Mestne hranilnice ter so se njegovi posli prenesli v poslovanje glavnega zavoda. Že pred meseci je bil upokojen dotedanji ravnatelj Mestne hranilnice g. Rudolf Vodeb: s 1. tm. sta upokojena gg. Ciril Toman, ravnatelj Kreditnega društva Mestne hranilnice, in Janko Arnuš, knjigovodja istotam. Z odpravnino v iznosu dveletne plače pa je izstopil iz službe pri Mestni hranilnici uradnik g. Rudolf Germ. Koledovanje (podoknice) za novo leto, »Kraljevo« in »Svečnico«. To vam je kaj! Zberejo se no glasu odbrani iz vasi k »pevski vaji« zdaj pri tem, zdaj pri onem sosedu. Pojejo dvoglasno kar v »tercah«. Pa gredo ako po božičnih praznikih, zvečer, ko že luči ugasnejo. Gre jih po 10 do 20, mešanica žensk in moških. Eden nosi »cekar« za darove. Pojejo same božične pesmi. Nekaj teh besed še znam iz otroških let, ko sem v postelji poslušal. Evo jih: Mo-žek in žena od Boga sta vun poslana, sreča nezrečena cel’mu svetu dana. — Pa zopet: »Angelj prileta, lepo pošto da, spravi se s svojo mlado ženkico, tu znaš prenočit’ in pokoj dobit’, pokrij si svojo luknico z mojo suknico«. Vse pesmi kolednice se sučejo okoli Jožeta in Marije, ki iščeta v revi prenočišča, pa okoli an-gelja, jaslic, pastircev in treh kraljev, da Jezušček skoro izgine v ovoju vsega tega. »K men’ je prišel nocoj en fant, je ’mel ves lepi svetli gvant, to je gvišno ajngel bil, je mene gor budil« — torej čisto po domače. Krog Boča, posebno južno, poznajo le nočno koledovanje za novo leto in za »Svete tri kralje«. V Slovenskih goricah pojejo »Svečnico« le podnevi, a to ljudem ne ugaja, ker spominja na lenuštvo in očito beračenje krepkih, zdravih ljudi. Nočni koledniki obhodijo le domačo župnijo, svečniški pa gredo daleč na okrog in če treba celo v deveto vas. Ob novem letu je Imel nekoč pri nočnem popevanju božičnih podoknic neki bolj hripav »basist« tale zaključni »solo«: »Tak želimo tudi mi z ajngelci prepevati«. Pa se odpre okno in sliši se krepki glas: »Kaj boš ti za vraga z ajn-gelci prepeval, ki pa kruliš, ko Šepav ?£nnTed7e?! Bfba’ daj’ d«* kraupa (kropa), da bom te vonegarje poparoi« — In pevci so zbrneli izpod okna, kakor vrabci iz prosa, ko zagroziš z grudo. Vesele novoletne podoknice želi vsem — popotnik iz Slov. goric. Trgovine na Treh kraljev dan morajo biti po naredbi velikega županstva iz I. 1928 ves dan zaprte, na kar opozarja trgovski gremij vse trgovce. Seveda bodo zaprte trgovine tudi v nedeljo. — Urarska zadruga. V nedeljo, dne 5. januarja, med 10. in 11. uro se bo vršil v sobi št. 5 mestnega magistrata pregled draguljev, zlatnine in srebrnine brezplačno. Kdor hoče zvedeti, ali so njegovi kupljeni dragulji, zlatnina n srebrnina pristni, naj se ob določeni uri oglasi pri tej komisiji. — Neprevidnost ali poizkus samomora? V Njivercah pri Strnišču je snoči 26let-m posestnikov sin Mirko Podgoršek izpil večjo količino oetove kisline. Ni še ugotovljeno, ali je bilo njegovo dejanje posledica usodne neprevidnosti ali pa poizkus samomora. Domačini so takoj avi-zirali mariborsko rešilno postajo, ki ie odpremila ponesrečenca v splošno bolni- Tečaj o knjigov dstvu in kalkulaciji za koncesijonirane stavbne obrte. co. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi štiritedenski tečaj o knjigovodstvu in kalkulaciji za koncesijonirane stavbne obrte (stavbenike, zidarske in tesarske mojstre, izvzemši kamno seke in vodnjakarje). Tečaj se bode vršil v Ljubljani v drugi polovici januarja, odnosno v februarju 1930 in sicer v popoldanskih in večernih urah po tri dni v tednu. Razen knjigovodstva in kalkulacije^ specijelno v stavbni stroki se bo v okviru tega tečaja priredilo še predavanje, ki naj v teku par predavalnih ur seznani stavbne obrtnike tudi z glavnimi o-brtnimi in davčnimi predpisi, predpisi o sklepanju pogodb ter o zavarovanju in zaščiti delavcev. Opozarjamo na ta tečaj, ki bo osobito koristen onim stavbnim obr tom, ki doslej še niso imeli prilike obiskova ti kak njigovodski tečaj. V tečaju bodo predavali med drugim tudi strokovnjaki, ki kot stavbni obrtniki poznajo materijo tudi jz lastne prakse. Prijave za udeležbo s točnim naslovom prijavljenca ie poslati najkasneje do 20. januarja 1930 neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Sprejmejo se v teeai po razpoložljivosti prostora poleg stavbnih obrtnikov tudi pomočniki, ki so dovršili najmanj štiri leta prakse. Podrobnejše^ obvestilo glede začetka tečaja, glede učilnine itd. bode zbornica pos'aia prijavljenim neposredno. Izsuševanje Skadarskega jezera. Povodom poklonitve deputacije iz Zet-ske banovine kralju se je depufacija oglasila tudi v hidrotehničnem odelenju ministrstva za zgradbe in apelirala na vlado, naj bi se dela na izsuševanju Skadar-skega jezera v naglem tempu nadaljevala, ker sicer preti nevarnost, da bodo poplavljeni tudi še drugi kraji. Načelnik oddelka je deputaciji izjavil, da je odrejena posebna terenska tehnična sekcija za izdelavo načrtov za izsuševanje celega poplavljenega ozemlja okrog Skadarskega jezera in vzdolž Bojane. Sekcija bo končala delo do konca tekočega proračunskega leta, nakar se bodo izdelali podrobni načrti za zniževanje nivoja vode Skadarskega jezera potom regulacijskih del vzdolž Bojane. Po prilični cceni bo izsušenih na ozemlju kraljevine Jugoslavije krog 26,000 hektarjev, na ozemlju Albanije pa krog 7.000. Izsuševanje ni težek tehnični problem, težak je le v tem, ker se morajo dela vršiti istočasno na ozemlju naše in albanske države in ie potrebno sporazumevanje med obema državama. Izsušenje bo važno ne le, ker bo pridobljena ogromna površina izredno plodne zemlje, na kateri bo mogoča radi povoljne klime dvakratna žetev, ampak ker bo omogočena tudi gradnja prometnih zvez, boljši promet na Bojani in hitrejša zveza okolice Skadarskega jezera z morjem. Tudi v zdravstvenem pogledu bo izsuševanje velikega pomena, ker bodo uničena legla malarije. Za Črno Goro bo stvar ogromnega gospodarskega pomena, ker bo Zetska banovina postala na ta način ena izmed najaktivnejših banovin v kraljevini Jugoslaviji. popoln filmski preporod je ŽIVI MRTVEC Film, kakršnega še ni bilo v Mariboru Pride v kratkem Prvi letošnji samomor v Mariboru. Včeraj popoldne je šel prostovoljno v smrt 561etni slaščičar na Tržaški cesti, Karel Ruprich. Pognal si je kroglo v desno sence in se takoj zgrudil nezavesten na tla. Poklicana je bila sicer takoj rešilna postaja, vendar je revež med tem že izdihnil. Nesrečneža so pognale v smrt težavne gmotne razmere. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. Smrt slavnega fizika, V Chicagu je umrl imejitelj Nobelove nagrade Albert Abraham Nichelson, kise je pred 40 leti pričel baviti z merjenjem svetlobne brzine. Njegova raziskovanja tvorijo temelj prevratnim teorijam nem-kega fizika Einsteina. Nobelovo nagrado ie dobil 1. 1907 Zagonetka Enckejevega kometa ALI SE BRZINA NJEGOVE POTI ZMANJŠUJE ALI NE? - NASPROTJA Z NEWTONOVlMI TEMELJNIMI ZAKONI. - ENCKEJEVA, BACKLANDOVA IN CHROMMELINOVA HIPOTEZA. Dne 26. nov. 1819 je Pons v Marseilleu odkril precej neznaten teleskopni komet. Mladi nemški astronom Encke je izračunal njegovo pot. Komet gre okrog solnca v zelo sproženi elipsi, v koje enem žarišču stoji solnce. Ko je komet najbližje solncu (v periheliju), je oddaljen od njega komaj 33 nebeških centimetrov (1 neb. cm = daljina zemlje od solnca — 149.5 milijonov km). Ko je najdalje od solnca (v afeliju), je oddaljen od njega cele 4 nebeške metre, torej manj nego planet Jupiter. Da enkrat prepotuje svojo elipso, potrebuje 3^ leta. Rezultat En-ckejevih računov — po Enckeju je komet tudi dobil ime — je takratne astronome zelo osupnil, zakaj bil je to prvi slučaj, da kak komet v tako kratkem času napravi pot okrog solnca in se po 3^ leta vrača v svoj perihelij, kjer ga lahko najlepše motrimo z zemlje. Res se je komet leta 1822 vrnil na svoje mesto na nebu, kjer so ga odkrili, le za dve kotni minuti se je novo mesto razlikovalo od mesta, ki so ga odredili Enckejevi računi. Zvezdo-znanstvo je slavilo triumf. Ugotovilo se je naknadno, da so En-ckejev komet videli pred 1. 1818 že dvakrat: 1. 1795 in 1806. Točni računi pota iz vseh četvero njegovih pojavov (1795, 1806, 1818 in 1822) so odkrili Enckeju zagonetno nasprotje z utrjenimi zakoni nebesne mehanike, ki slone na temeljnem Newtonovem zakonu za privlačno silo (gravitacijo). Od enega do drugega pojava kometa se je doba njegove poti zmanj sevala za cele 2% ure, dočim bi po omenjenih zakonih morala ostati enaka, kakor to tudi vidimo pri vseh planetih. To odkritje o vedno hitrejšem potovanju Enckejevega kometa je postalo eden izmed največjih nerazjasnjenih problemov vede in cela morja preračunavanj so se od takrat do danes razlila pred vsakim njegovim povratkom, da bi se razjasnili vzroki tega zagonetnega pojava. Encke sam je iznesel smelo hipotezo, da komet na svojem potovanju skozi vsemirski prostor zadeva ob odpor. Potemtakem bi vsemirski prostor ne bil absolutno prazen, ampak izpolnen z neko izredno redko tvarino, tako tanko, da velikih in gostih planetov seveda niti najmanj ne zaustavlja, na gibanje kometov, kojih gostota tvarine je mnogo manjša, pa vendar lahko upliva in vsled odpora zmanjšuje njihovo brzino. Na prvi hip bi se moralo misliti, da se s tem doba potovanja kometa poveča, a ne skrajša, kakor je odkril Encke. A tu zopet prihaja v poštev ogromna privlačna sila solnca na komet. Čim manjša je brzina kometa, tem silne- je deluje nanj privlačna sila solnca' velika osovina kometove elipse se skrajšuje in s tem tudi doba enkratnega potovanja. Poznamo danes krog 20 kometov s kratko obhodno dobo, a pri nobenem ne opazujemo podobnega pojava glede brzine. Že 38-krat se je Enckejev komet povrnil izza 1. 1818. Ruski astronom Back-land je vse pojave do 1. 1891 točno preiskal in ugotovil do 1. 1858 enakomerno krajšanje obhodne dobe. Od 1. 1S58 do 1868 postaja to krajšanje vedno manjše. Od 1. 1871 do 1891 postaja krajšanje zopet enakomerno, ne znaša pa več 2 in pol ure, ampak polno tretjino manj. Nadaljevanje Backlandovih raziskovanj do leta 1908 pokaže zopet, da se skrajšanje obhodne dobe vedno bolj zmanjšuje. Back-land zaključuje, da se je v razdobju od 1818 do 1908 srednje gibanje kometa vsaj štirikrat nenavadno spremenilo in sicer 1. 1858, 1868, 1898 in 1904. Namesto En-ckejeve hipoteze postavlja Backi and novo hipotezo: ta komet mora na pohodu v svoj perihel večkrat skozi roje »kresnic« razne gostote. Tako bi bilo tolmačiti čudno spremenljivost v kometovi brzini. Enckejev komet se je 13. nov. 1927 pojavil 37-ič. Odkrili so ga z durbinom, ko je bil še daleč od nas. Komaj največji durbin sveta — na Mont Wilsonu v Kaliforniji — ga je pokazal kot komaj vidno meglico. Točno po računu je brzel k solu cu in 19. febr. 1928 je prehajal skozi svoj perihelij. Vsi astronomi sveta so mu sle dili z največjo pažnjo. Koncem marca, mesec dni po prehodu skoji perihelij, so ga videli še zelo slabo v Johannisburgu v južni Afriki. Od takrat je izginil tudi za največje instrumente, da se zopet povrne v svoj perihelij krog 4. jun. 1931. Slovito ubrženje kometa je bilo ponovno predmet najpozornejših raziskovanj. An-gleš Chrommelin, danes najboljši pozna' valeč tega kometa, prihaja na temelju vseh najnovejših prehodov kometa skozi perihelij do zaključka, da je ssdaj njegovo zagonetno ubrženje popolnoma prenehalo. Novo iznenadenje! Kam je nakrat izginila Enckejeva tanka tvarina, ki po njegovih nazorih napolnjuje vsemirski prostor? Kje so danes Bacidandovi roji kresnic? Stojimo torej pred novo vsemirsko zagonetko. Tajnost Enckejevega kometa se vedno bolj zapleta in zagonetni pojavi tega nebesnega telesa so danes eden najtežjih astronomski problemov. Človek, ki z neodoljivo silo odkriva vse tajnosti sveta in vsemira, bo končno odkril zagrinjalo tudi s te zagonetke. crat na Patrickov grob, vendar je bilo prvo službeno poročilo o tem izdano šele mesec dni kasneje. Zdi se, da so tudi v cerkvenih krogih samih mišljenja deljena. rebivalstvo Maldena pa odločno odbija vsako misel, da »Sveti Patrick«- ne bi bil pravi svetnik in da bi sijajni tujski promet mogel kedaj prenehati Vendar je nadškof 0’Connel izdal naredbc. da po-copališče v Maldenu ostane začasno zaprto, dokler preiskovalna komisija ne conča svojega dela. Houi Lurd u predmestju Bostona Čudežna ozdravljenja na grobu patra Patricka Powerja. Boston je nekoč slovel kot središče a-lneriške duhovne kulture, a njegov upliv stalno pada. Pač pa se razvija Malden, predmestje Bostona, v močno versko središče in najslovitejši romarski kraj Združenih držav. Začeli so ga nazivati ameriški Lurd. Malden šteje 60.000 prebivalcev. Za katoliško cerkvo je na maiem pokopališču pokopan duhovnik Patrick. Po-wer, ki je umrl pred kakimi 25 leti. Tradicija trdi, da je pater Patrick živel kot svetnik, da je bil zelo učen, da je zlasti ljubil deco in da je bil velik dobrodelnik. To je v glavnem vse, kar se o njem ve, niti katoliška enciklopedija Zedinjenih držav ne ve nič več. Anialu po njegovi smrti pa se je na njegovem grobu zgodil čudež, ki ie pa takrat ostal skoro neopažen in ga niti časopisje ni izrabilo kot senzacijo. Nedavno pa ie maklenski župnik v pridigi pozval vernike, naj mu sporoče vse, kar vedo o dogodku odnosno o čudežnih ozdravljenjih im Patrickovem grobu sploh. Pridigi sta slučajno prisostvovala prijatelj urednika maldenskega tednika in sorodnik lastnika najuglednejšega bostonskega 11 sta »Globe«. Pazljivo sta posiušala župnikova izvajanja. Po pridigi sta pa čula, kako je en ministrant pripovedoval dru gemu, da je njegova mati, ki je bila čisto gluha, nenadoma ozdravela, ko je obiskala grob »Svetega Patricka«. Seveda sta to takoj iznesla v javnosti. K ministrantovi materi so takoj šli reporterji, ki so jo izpi‘aševali, in že drugi dan ie bil v obeh listih objavljen interviev z njo. Lavina se je pričela gibati in nihče je ni več za ustavil. Cerkvene oblasti so takoj posegle vmes in zaprosile liste, naj počakajo dokler se stvar ne preišče, a brezuspeš' no. Kajti že prva poročila listov o čudežih so zadostovala, da so se pričele zgrinjati v Maldenu silne množine naro da. Stotine in tisoče bolnikov 111 nesrečnikov so hitele na grob svetnika, priha' jali so nele katoliki, ampak pripadniKi vseh veroizpovedi. Tisoči sveč je gorelo noč in dan v mali cerkvici pri poKopali-šču, okrog cerkvice pa sc je razvila tudi živahna kupčija. V nedeljo pred proslavo premirja je obiskalo grob v Maldenu krog 150.000 ljudi. Iz Bostona je priše cel polk redarjev, da so pazili na red, Nedeljo pozneje se je zvišalo število obi skovalcev na 300.000, povprečni dnevni poset — tudi v deževnem vremenu —pa je 100.000. Cerkvene oblasti so se kon čno morale začeti temeljito baviti s tem vprašanjem. Sam katoliški nadškof v Bo stonu, kardinal O’ Connel. je nrišel dva «« Šport Umetniške „smeri preč 15.000 leti ?azna kulturna področja v ledeni dobi: sever in jug. Med najodličnejše avtoritete na področju prazgodovinske arheologije spada nemški učenjak Herbert Kiihn, profesor v Kolnu. L. 1922 je izdal knjigo o umetnosti pračloveka in tudi kasneje je izšla cela vrsta njegovih novih del na podlagi raziskovanj v južni Franciji in Španiji. Nedavno je predaval v Frankfurtu v ogrom nem Schumannovem cirkusu, ki je bil nabito poln občinstva, o svojih zadnjih odkritjih zlasti z ozirom na umetnost ledene dobe. Pred 15.000 leti je po njegovih raziskovanjih evropska kultura že bila tako da-eč razvita, da mu je uspelo najti razna tulturna področja in skupine. Že takrat ste obstojali dve osnovni grupaciji: sever in jug (obe krili zapada, kakor bi rekel ^omain Roland). Franko-kantabrijska kultura spada v severno skupino, ker je to področje bližje ledu. V Franciji in severni Španiji so v tej dobi živeli polarni sobi in mamuti. V iztočni Španiji in severni Afriki je bila klima vsled bližine Sredozemskega morja milejša. Tu ni bilo severnih živali, in tudi umetnost, ki se je tam razvila v ledeni dobi, se prilično razlikuje po svojem značaju od umetnosti »severnjakov«. Moč in veličastnost severne umetnosti sta jako imponiraii južnjakom, ki so se v ledeni dobi odlikovali s svojo tipično gibčnostjo in živah-r.Ootja. Prva epoha franko - kantabrijske umetnosti, »Aurignacien«, slika samo v dimenzionalnih crtežih in točnih konturah živali in razne prizore iz lovskega življenja. »Hladni aktivizem severnjaške borbe za eksistenco«, pravi Kiihn. V nizu pojavov, ki slede z bliskovito naglico, skuša pračlovek Auringnaciena fiksirati ta in oni fenomen, ki se mu /,di povoijen, koristen in — zanimiv. Čez nekaj časa se pojavi na severu po-polen preokret: epoha »Magdalenien«, ki jo karakterizira pravi slikarski realizem. Samo pozna gotika in moderni impresijo-nizem lahko tekmujeta — pravi Kiihn — glede realizma z Magdelenienom. Ako premotrimo umetniške spomine one dobe, se nam zazdi, kakor da je pračlovek te dobe naenkrat spregledal, zavrgel dotedanjo praznino abstraktnosti in zaplaval v polno življenje. V slikarijah prevladuje barva in absolutni kolorizem se ne briga več za suhe konture. Reaiizem teh slikarij in skulptur, izvrstno opazovanje in predočevanje raznih detajlov, 'Igurna tehnika, zlasti v perspektivi, vs: to je značilno za umetnost proti ledent dobe. Na kako visoki stopnji je tila umetniška kultura te dobe, doka uje po trditvi prof. Kiihna tudi dejstvo, da so proti koncu ledene dobe eksistirale že celo slikarske šole, ki seveda niso bile umetniške akademije v današnjem smislu. Izlet zimsko-sportnega podsaveza na Peco. Mariborski zimsko-sportni podsavez priredi v soboto, 4. t. m. prvi izlet za člane na Peco. Odhod ob 13.20 iz Maribora gl. kol. do Prevalj, kjer bo na razpolago drezina za prevoz smučarjev. Povratek v pondeljek, na Treh kraljev dan zvečer. Člani in prijatelji zimskega športa se pozivajo, da se udeleže te smuške ture v čim večjem številu. Seja upravnega odbora podsaveza bo v četrtek, 9. t. m. ob 20. uri v restavraciji Orel. Osnovanje boksaškega saveza. Na inicijativo beograjskega boksaškega kluba se bo prihodnje dni konstituiral jugoslovanski boksarski savez kod vrhovni športni forum za boks v Jugoslaviji. Inozemski šport. Barcelona: Španija^ČeškosIovaška 1:0 (1:0). Češkoslovaški team je bil sestavljen iz reprezentativnih igralcev praških klubov Šparte in Slavije. Španjolci so igrali zelo surovo, tako da je bil center-half Češkoslovaške, Kadja, težko ranjen v glavo. Famozni španski golman Zamo-ra je branil nemogoče stvari. Solun: Viktoria Žižkov:Heraklis 4:0 (2:0). Palermo: WZC (Dunaj) : FC Palermo 4:0 (2:0). Neapel: Admira (Dunaj) :SC Napoli 2:2 (1:0). Aleksandrija: Vienna (Dunaj) :SC Ale-ksandria 1:0 (0:0). Benetke: Wacka (Dunaj):SC Venezia 4:4 (1:2). Nizza: Austria (Dunaj:SC Nizza 4:1 (1:0). Milan: medmestna tekma Milano:Ber* lin 4:2 (2:1). Turin: F. C. Torino-.Hungaria (Budimpešta) 2:1 (1:1). Genova: III. okraj (Budimpešta): F. C. Genova 0:0. Novara: Nemreii (Budimpešta): F. C. Novara 2:1 (1:0). Deseta žrtev Tutankamena. »Chicago Tribuna« javlja iz Columbu-so v Texasu, da je dr. Jonatan Carver, član ekspedicije, ki je 1. 1922 odkrila Tutankamonov grob, ponovno ponesrečil povodom avtomobilske nezgode. List dostavlja. da je to deseti član ekspedicije^ ki je tragično končal svoje življenje. Tragičen učinek božičnega darila. V Miinichbergu pri Leobnu je neki Alojz Teflinger dobil revolver za božično darilo. Še na sveti večer ga je hotel preizkusiti. Pri pregledovanju mu je izpadla patrona. Ko ga je mati opozorila na nevarnost in ga prosila, naj odloži orožje, je sin v mnenju, da revolver ni več nabit, v šali nastavil orožja na sence. V hipu pa je žc počil stre! in Alojz se ie zgrudil ter v kratkem času izdih: il. Masarykovo osemdesetletnico bo obhajala letos Češkoslovaška. Ustanovitelj češkoslovaške republike dr. M a s a r y k dopolni meseca marca 80. leto svojega življenja. Češkoslovaška zračna raketa. Praški inženir Očenašek in njegov sin sta konstruirala raketno letalo, ki bo glasom poročil praških listov na spomlad nastopilo potovanje v vsc>-mir. Javila sta sc že dva potnika, eden iz Bratislave drugi iz Olomuca. —-Zavs^in se bo lahko z raketo vozilo 9 oseb. # Helgoland ogrožen. Otok Helgoland se manjša fadi poškodb, ki jih povzročajo strašni viharji, od leta do leta. Tudi zadn.e dneve je zopet hudo trpel. Ob južni strani so se odkrhnili veliki deli in cela vrsta poslopij, vodni rezervoar ter več skladišč je postalo neporabnih. Neprijeten doživljaj uradne komisije. Minuli petek je magistratna komisija na Dunaju imela ogledati neko hišo, kjer so se v raznih sobah začeli poiavljati sumljivi znaki, da se tla nižajo. Ko je krog 2. ure popoldne komisija ravno uradovala v neki prodajalni navedene hiše, so se tla vdrla in komisija je z vso sobno opremo vred telebnila v skoro 2 metra globoko klet. K sreči so vse osebe ostale nepoškodovane. Profesorju Oberthu odpovedali žive?. Berlinska »Deutsche Tageszeitung« javlja, da je pfrof. Oberth, ki ie delal na izgradnji velike vsemirske rakete, živčno popolnoma zlomljen, da je moral delo ustaviti in se podvreči zdravljenju. V poslednjih mesecih je delal na raznih astronomskih in fizičnih izračunavanjih tako intenzivno, da je popolnoma zanemaril zdravje, ni spal in le malo jedel. Bajc ga je zlomilo tudi dejstvo, da poskusi z raketo, da bi se dvignila v zrak. niso uspeli. Strm X MartTfflTsifT vrcrff^iK V M a r I b o t u, 'dne 3. I. 1930 Miha«! Z«vacO Beneška ljubimca Zg«d«viMki roman iz starih Benetk iVAiinec je nevaren zločinec po samem de j siva >51 S9f n (. gočnosti. ■>): Kadar ne bo več zatiralcev, ne Jk» vs; »tiranifi. . .. , * To ste spoznali in pnpoznali; zato ste možje, in zato tudi jaz, ki mislim tako, ne bom sprejel oblasti, ki mi io hočete zaupati. Akc zmagamo, prevzamem za šest mesecev vod- ni Jami, so čete začele odhajati molče po gorovju »Pa če ne uideš živ in zdrav,« je izpregovo-i! na- nizdol. to> *a^ mi Prisežeš, da se vrneš k meni, ne da hi po- Tudi Roland se je pripravljal na pot in jc iskal z ložil roko nase?« očmi svojega zvestega tovariša. »Da, gospodar,« je dejal Skalabrino resnobna, pri- »Evo me, gospodar,« je rekel Skalabrino. segam vam!... In zdaj. .. ker se mudi in ker je tre- »Pojdiva,« je dejal Roland. ba, da sem o pravem času na mestu ... z bogom, go- »Kotel sem najprej govoriti z vami, gospodar,« je spodar.« men?; Ska'.abrino. Prvikrat v njunem skupnem življenju je Skalabrl- Roland ga je vprašujoče pomeril z očmi. no prvi ponudil roko. »Potem,« je dogovoril orjak, »kadar odidejo vsi A Roland je razprostrl roke nastežaj, In moža sta se objela z neizmernim veseljem zavest!. da čutita v svojih srcih obadva isto vdanost drug do drugega in z bridkostjo misli, da se /idita pač naši bratje.« XXXII. Skalabrino, , , , - . Zadnje čete so bile odrinile v dolino, sleherna pod gotovo > J , ° Opomniti je treba, da so ti ljudje korakali v Be- Iztrgal se je objemu, zbežal in izginil kmalu za najdragocenejši vseh blagrov, in da človeštvu za j - ? cejcajcgnim mirnim dostojanstvom, ne Kakor grmadam) skal. govo srečo ni potreba gospodarjev vziasti a vojaki, pijani bojnega navdušenja, nego kot državljani Roland je sam odšel z gorovja. Spodaj je našel ne . . . Nato se poslovim od vaš za vselej . . , id jalne republike, vedoči, da gredo tvegat svoje živ- enega izmed svojih ljudi, ki ga je čakal s konjem. Roland je umolknil. ^ ljonic za izvršitev vzvišene, potrebne naloge. In s smrtno žalostjo v srcu je odhajal proti Mestre. Ne maramo se spuščati v presojo čudnih nazorov, prec] par ieti so bili ti ljudje večinoma še roparji: Ko je Skalabrino izginil za skalami, je obstal in ki jih je razlagal; to skrb prepuščamo bralcem, sami t0^a jmejj so v sej,j y je naposled razsvetila tudi počaka’. Videl je Rolanda odhajati; nato se je vrni! k pa ostanemo pri nepristranski vlogi pripovedova.ca. najbolj zamrkla srca. Ta luč je bila ljubezen do Črni Jami. Ljudje, ki so stali okrog Kandiana, so bili nedvom- SVobcde. Dokler je še razložil Rolandovo postavo, ji je sle- no njegovega mnenja, kajti nihče izmed vseh ni poiz- Ta pojasnila in ona, ki smo jih podali na kratko v dil z očmi po mraku. kusil oporekati njegovemu slepu, da obdrži doževsko prej5njem poglavju, so bila potrebna, da bralec razu- A njegova postava je kmalu izginila, utihniii so oblast samo za dobo šestih mesecev. me veliko dramo, ki je čakala v Benetkah svoje ure. njegovi koraki. Sicer pa je bodočnost, bodočnost Benetk' priprav- »Govori zdaj! je dejal Roland, ko je bil s Skalabri- ^ T akrat je vzdihljaj napel njegova široka prsa, !n Ijala vsem in vzlasti Rolandu Kandianu veliko preše- nom sam na platformi. počasi je krenil proti kameniti grmadi, ki se ie dvigala ncfenja-otovo ^ da .g £oland goVoril odkritosrčno. Toda njegovega sklepa mu niso narekovali zgolj vzroki splošnega in filozofskega značaja. Kajti Roland je bolehal za strašno boleznijo: življenje ga je morilo in dolgočasilo. Namesto da bfpojenjavala, je njegova goreča ljubezen do Leonore naraščala od dne do dne. A Leonora ni mogla nikdar postati pjegova. »Gospodar,« je rekel orjak z globoko žalostjo, »po- na levi strani votline sloviti se hcčem od vas.« Roland se je zdrznil. »Kaj hočeš reči?« je vprašal. »To. da ste odkazali vsakomur njegovo vlogo, samo meni ne.« »Saj ti ostaneš pri meni; midva pojdeva skupaj...« Tatr je bil izkopan Biankin grob. Pokrivale so ga granitne skale in nanje nametana zemlja Že je poganjalo zasajeno grmičje, med njim mirta, ki je obljubljala cveteti prihodnjo pomlad. Dolgo je gledal Skalabrino te reči, hodil okrog ljenjc • --n«cra Mesijo! »Da,« si je mislil, »ako zmagam, prevzamem oblast, da starem zatiralce na veke vekov in naučim ta narod, kako je treba poiskati svobodo, kadar je ni; a naio pojdem kamorkoli, in vse bo končano zame.« Takšne so bile v tem trenutku misli Rolanda Kandiana. Ko je Roland končal svoj govor, je stopi! z odra, ki so mu ga bili postavili da ga je mogel vsakdo videti in slišati. Sel je v črno Jamo. T-* li.il.l mm AWf»» nir-tra »Dajte, da povem, gospodar,« je povzel Skaa- skal, popravljal grmovje in ravnal mirto, ki se je skla-brino z isto globoko nežnostjo. »Sam sem si izbral na- njaia k tlom. Tako se je poslavljal od Bianke. Nikdar več ga ne bo semkaj, da bi zalil te divje rastline: toda mokrota neba jih bo napajala namesto A 1.. evpt in ceh za živ- l°8r • • • in Prosim vas milosti, da me ne izprašujete o £!. ki ga je čakal verno in potrpežljivo ka- "jej- Da pa izvršim, kar kanim, vas moram zapustiti že zdaj . . .« »Skalabrino l . . .« »Visokost . . .« »Prisezi mi, da se ne boš umoril!« Zdaj se je zdrznil Skalabrino. Toda molča’ je. Roland je prijel orjaka za roko: »Torej je vendar res! Življenje ti je postalo neznosno?« »Visokost, ali morete reči, da je narobe? Poglejte, njega . . . Nič več ni govoril; obnemela misel njegova ni vedela več nobene besede, da bi jo rekla mrtvi. Ko pa je popravil rastline, ki jih je bil vihar podrl na tla. se je nenadoma spusti! na kolena, legel po skalah prijel se z rokami za glavo in zaihtel. Tema se je razjasnila, ko je zadnji krajec lune stopil izza oblakov ter oblil platformo z bledo svetlobo. Skalabrino je vstal; zdelo se je, da se še nekaj bil sem nečista stvar. Vi ste me oživili, naučili ste me obotavlja. Nato se je obrnil od gomile ter začel kora-mislit5 — in s tem tudi trpeti. Ko sem spozna’ Bianko, kati nlzdol, ne da bi se ozrl na skale, pod katerimi je Zadnje dni je bilo odšlo Že tisoč mož, ki so se vsi II svetu' vi> moja' edina ljubezen, ki je še nisem Izgu- Pot od Mestre do lagune je opravil peš in preho- oanajaii v oeneiK n. _ _ . . . .. bij. že to bi zad0ščalo, da me zopet spravi z življe- dil tako gozd, po katerem je Bembo preganjal Bianko. J ^ . ni mni 21 j_____i __ r>___ Vsega skupaj je Roland razpolagal z dvatisoS mož. njem ... Prisegam vam, gospodar, da samomor ni moj Dne 31. januarja zvečer je dospel v Benetke. Govorimo samo o pripravljenih bojevnildh. namen ... Stvar je le ta, da utegnem poginiti pri činu, Sel je naravnost v pristanišče in zavil v krčmo, Kaltl ogromna večina beneškega ljudstva, mornar- ki ga namerjam izvršiti ... m zato sem se hote po- kjer sije dal postreči s skromno večerjo, jev ba kaSrtežIkoTv pristanišču, delavcev in ce- slovit’ od vas ... ako se zgodi, da umrem ...« Todr komaj da se je dotaknil jedi. lo trgovcev- mu je na tihem želela uspeha. »Kaf pa namerjaš takega?« imel voiake »Visokost... prosil sem vas roskart ie Snel mftrik. vsak. vrsle. Roland ie molCal nekai hipov: In ta molk ,e M Ko je bilo opravljeno to zadnje posvetovanje v Cr- Poln tesnobe ov/ jv UVJIUIVUU JV-UI. Jedel je le, kolikor je njegova narava neizogibno ne izprašujte...« potrebovala v okrepčilo. Po večerji je slonel ob steklenici vina in upiral oči v vrata kakor da pričakuje nečesa. itM fel nama** pMlMUBt aaaka baaatfa 30 p, pmii Dia fr— Mali oglasi • ŽMMva.tfopteoMM)* at trgovskega ati reMamnaga BMteia: vaaka beaada 50 p, Dia 10 — Soba. s vso oskrbo se odda po nizki ceni, Aleksandrova c. 51 L, dvorišče. 10 Dijak Išče sobo * z zajutrkom za Din 200 mesečno. Naslov v upravi lista. 6 Stanovanja, solnčna z 2—3 sobami oddam, Maribor, Smetanova ul. 54. 11 (Jako dobri šivalni stroj »Singer« na prodaj. Betnavska c. 67, Rupnik. Stanovanje, dve sobi in kuhinja, takoj oddam, Fo-chova ul. 40, Maribor. 5 Snežne čevlje, vulkanizira najceneje In najhitreje »Brzopodplata«, Tattenbachova ul. 14. Vse vrste pletenin, po meri, ženske obleke, ruske puloverje, veste za otroke in odrasle ter vsa popravila v to stroko spadajoča, izvršuje strojna pletarna: Javornik, Vojašniška 2, Maribor. 3134 Brezobrestno posojilo za gradnjo stanovanjskih hiš, razdol-žitev itd. Zavarovalna zadruga »Rodbina« za najemnike. Navodilo v novi izdaji »Domačija«, Maribor, Koroška c. 10. 3579 Nepremočljive gojzerje dobite poceni v »Brzopodplatl«, Tatten bachova ulica 14. 3091 Športniki! Drsalke brusi In ponikla najbolje in najceneje, mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ul. 14. Učenec za manulakhimo trgovino v Mariboru se takoj sprejme. Ponudbe pod »1930« na upravo lista. 12 Fotografiram vsel Portreti, brzoslike, Industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomever Gosposka 39. 2286 Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Hger-ja sin, Maribor, Gosposka ulir* 15. 1548 Iščem bolničarko za nedoločen čas. Naslov v upravi !l< sta. 3391 Dražbe ni oklic! Dne 4. januarja 1930 se proda na javni dražbi ob 8. uri v Studencih, Krekova ulica 26 JC111* 1 X V i. v V/JI lad liune, X me, h zavesa za okno, različni stolči, 1 mizica, 1 lesena stena, 1 španska stena, 1 brizgalka, 1 stelaža, 1 glasovir itd. Dalje 1 srebrna ura in 1 zlata verižica. OKRAJNO SODIŠČE V MARIBORU, ODD. XI dne 2. januarja 1930. ^ TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN VOLNENIH PLETENIN 8606 ZATO, PRI NAJVE6l IZBIRI, IZREDNO NIZKE CENE. JOS. KARNIČNIK MARIBOR, GLAVNI TRG 11 SPECI3ALNA ZALOGA SAMOVEZNIC W9to Konzorcij »Jutrt« » Uubiianl: predstavnik Izdajatelja te urednik: Fran Br o i o » l č v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik Stanko Dataia v Maribora.