kulturno - politično glasilo
-m-"k
svetovnih in domačih dogodkov
II. LETO / ŠTEVILKA 2
V CELOVCU, DNE 15. JANUARJA 1959
CENA 1.50 ŠILINGA
Die Uhulkommitsion kommt
Am 22. September 1958 hatte der Landeshauptmann von Karnten den bekann-ten Sclmlerlali herausgegeben, der praktisch die seit 1945 bestehende und verfassungs-maBig fundierte zweisprachige Schule liquidiert.
Das in Schulsachen iibergeordnete Bundesministerium fiir Unterricht in Wien erkliirte am 23. September 1958, daC es die rechtliche und padagogische Seite des Er-lasses uberpriife. Diese Uberpriifung bat trot/ der Vielzahl der Juristen und Pada-gogen im Unterrichtsministerium reichlich lange gedauert.
In der Budgetdcbatte kundigte der Bundesminister fiir Unterricht Dr. Heinrich Drimmel eine Kommission an, die an Ort und Stelle die durch den verfassungstvidri-gen ErlaB des Landeshauptmannes von Karnten geschaffene Lage uber{)riifen soli.
Von slowenischer Seite wurdcn die miBliebigen Vorfiille in der Abmeldungspe-riode vom 22. September 1958 bis 7. Oktober 1958 im »Memorandum der Karntner Slowenen zur Schulfrage« ausfiihrlich dargestellt.
Nun kommt am 19. Janner 1959 die ministerielle Kommission ins Land und will bis zum 31. Janner 1959 eine Reihe von Schulen in Siidkarnten bereisen. Pada-gogen und Juristen werden der Kommission angehbren und es ist anzunehmen, daB die Kommission auch noch in Karnten eine zahlenmaBige Verstiirkung erfahren wird.
Da es sich ausdriicklich um eine Angelegenheit handelt, die die Minderheit in erster Linie betrifft, ware unter normalen Umstanden wohl zu erwarten, daB auch Padagogen und Juristen aus den Reihen der Karntner Slowenen beigezogen werden. In Karnten aber sind die Dinge gerade in dieser Hinsicht alles eher als normal und und man wird es sicherlich vermeiden, den Slowenen einen Einblick in die tatsachli-chen Verhaltnisse auf dem Schulsektor zu gevvahren.
Bei diesem auBergew6hnlichen Besuch einer ministeriellen Kommission in Siid-karnten ergeben sich zwei \vesentliche Fragen:
1.	Werden die Lehrerschaft und die zustandigen Schulaufsichtsorgane den Mut aufbringen, der Kommission' das gesamte padagogische Problem vor Augen zu fiih-rcn, das sich nach der Abmeldung der nicht deutsch sprechenden Kinder ergibt, oder vvird man grundsatzlich bemiiht sein, der ministriellen Kommission potemkinsche Dorfer und Attrappen vorzufiihren?
2.	Wird die Kommission tatsachlich die Verhaltnisse sehen wollen, wie sie sind, oder hat sie nur die Aufgabe, fur die Offe ntlichkeit und das Ausland die vollzoge-nc Verletzung der eingegangenen Verpflic htungen zu decken?
Die Stimme eines Lehrers
Als Lehrer, der seit ihrem Bestehen an der zweisprachigen Volksschule unter-richtet hat, mochte ich einmal die jiingsten Vorgange und die heutigen Zustande an den Siidkarntner Schulen aus der Schau des Unterrichtenden und Erziehenden be-leuchten. DaB ich dabei gezwungen bin, auch politische Fragen zu strcifen, ist ver-standlich, denn die zweisprachige Schule war seit ihrem Bestehen n i e m a 1 s ein rein padagogisches Problem, sondern wuide immer vvieder zu einem Politikum ge-macht.
Die Verordnung iiber das zweisprachige Schuhvesen war im Jalne 1945 entstanden, aus dem ehrlichen Willen, mit der un-riihmlichen Vergangenheit des Siidkarn-tner Schulwes.ens SchluB zu machen und die Beziehungen zwischen den Deutschen und den Slovvenen im Lande auf die neue Grundlage der Gleichberechtigung, der na-tionalen Duldsamkeit und der gegenseiti-gen Hochachtung zu stellen. Sie solite an alle Schiller die glcichen Anforderungen stellen, sie solite keine Volksgruppe bevor-zugen und keine diskriminieren. Diese Ge-dankengange tvurden damals von den Ver-tretern aller politischen Parteien in einer feierlichen Landtagssitzung bekraftigt. Je-<les Kirni, gleichgiiltig welcher Mutter-sprache griindlich ausgebildet, daneben aber auch in den ersten Schuljahrcn in die ihm fremde Sprache des Nachbarvolkes eningefiihrt \verden. Gcgenseitiges Ver-stehenkonnen solite den Ruckfall in die verhangnisvollen Fehler der jiingsten Vergangenheit verhindern helfen. Durch be-wuBte Absage an das eigene Ich solite so eine Moglichkeit geschaffen werden, den Siedlungs- und Bevolkerungsverhaltnissen im Siidkarntner Raum Rechnung zu tra-gen und die gerechteste Form der gemein-samen Erziehung der Kinder beider Zun-gen zu erreichen.
So weit — so gut. Die Durchfiihrung der Verordnung stieB nur in den ersten Tagen vereinzelt auf geringfiigige lokale Wider-stande — die heutigen Bannertriiger des
Kampfes gegen die Slowenen waren ja damals aus bekannten Griinden weitgehend aus dem politischen Leben ausgeschaltet. Auch die Erniichterung nach dem Zusam-menbruch des Dritten Reiches saB vielen heute besonders aktiven »Kampfern« noch stark in den Gliedern.
Ein neuer Weg
Es schien fast, als hatte man in Karnten erfolgreich einen neuen Weg bestritten, der beispielhaft fiir das Zusammenleben mehrerer Vdlker in einem gemeinsamen Lande hiitte werden kbnnen.
Fiir den ehrlich wollenden, dem natio-nalen Chauvinismus entsagenden Lehrer stellle die zweisprachige Schule eine solidne Erziehungsaufgabe dar. Jedes Kind vvurde in seiner tatsachlichen Muttersprache an-gesprochen, lernte so zunachst in dieser die Geheimnisse des ersten Leseunterrichtes kennen und lernte auch seine andersspre-chenden Mitschiiler verstehen. Welch ein gewaltiger Unterschied zur utracjuistischen Schule, in welcher wir (ich spreche von der Schule, die ich besuchte) niemals ein Wort in unserer Muttersprache gehdrt haben, obwohl an der ganzen Schule kein deut-sches Kind war! Und in der 1945 geschaf-fenen zweisprachigen Schule gab es aber keinen Lehrer, der auch nur ein Kind mit dem Erlernen einer zweiten Sprache terro-risiert hiitte, es sei denn, man wollte den gesamten Unterricht, also auch den Re-chenunterricht usw. als Terror hinstellen. Der »Sprachenterror« ist und bleibt eine Erfindung der Politikcr und der neunmal-klugen Zeitungsleute, die seit je her besser ihre Finger von der Schule gelassen hatten; sie sehen ja doch alles nur durch ihre Par-teibrille, vviihrend sie die tieferen inneren Zusammenhange nicht begrčifen kbnnen oder wollen, vielfach vielleicht auch nicht durfen.
In ali diesen nationalen Stiirmen hat sich
auf Grund von Unterschriftensammlungen, unter Duldung und mit Kenntnis der Schulbehorden, Stein um Stein aus dieser Verordnung auszubrechen. In Griffen und anderswo wurde stillschweigend der Slo-wenischunterricht liquidiert. Die Lauheit, die unentschlossene Haltung der Schul-behorden aber waren Ol ins F'euer der Nationalisten. Sie stiessen immer weiter vor. Sie ivagten bereits Schiilerstreiks, wel-che sonst uberall in Osterreich sofort rigo-ros unterbunden worden wiiren. In Karnten allerdings war es moglich, daB das Blati der stiirksten Partei im Lande den Orga-nisatoren Straffreiheit versprach.
Nun ist aber fiir den Lehrer in der Schule nicht das politische Bekenntnis der El-tern und die mit mehr oder vveniger Druck erreichte Abmeldung des Schiilers vom Slo-ivenischunterrichte maBgebend, sondern einzig und allein die Sprache, die das Kind vom Elternhaus mitbringt. Das musste man nach der Abmeldung selbst beim Landes-schulrat einsehen, der die Lage ja kennen musste. Es kam zum Wiederanmeldungs-erlass. Kaum war er bekannt geworden, stiirzten sich die Propagandisten nochmals auf die Eltern der vom Slowenischunter-richt abgemeldeten Kinder und bearbeite-ten sie mit allen Mitteln und Lockungen, doch die Gesinnung nicht wieder zu andern. So ist es klar, dass nur wepige Eltern es ivagten, ihr Unrecht am eigenen Kinde wieder gut zu machen.
Das viahre Dild
Was durch den Abmeldungserlass ge-schehen konnte, mbge ein praktisches Bei-spiel einer Siidkarntner Schule zeigen: Nach objektiver Feststellung beherrschten beim Schuleintritt knapp 7% der Schiller die deutsche Sprache, 86% sprachen nur sloivenisch, weitere 7% beherrschten leid-lich beide Sprachen. Nach griindlicher Be-arbeitung von Agenten eines Elternverei-nes, der in einer anderen Gemeinde seinen Sitz hat und diesen Schulsprengel mangels ortsansassiger Hetzer »mitbetreuen« muBte, wurde eine bestimmte Anzahl von Schii-lern abgemeldet. Von den Abgemeldeten sprechen nur 20 % ausschliesslich die deutsche Sprache, 20% verstehen leidlich beide Sprachen, aber 60% der Abgemeldeten sprechen nur slowenisch. Ein Erfolg, fiir den die Propagandisten wahrlich ein Verdienslzeichen bekommen sollten.
Aus solehen »Erfolgen« allein resultiert das padagogische Chaos an den Unter-karntner Schulen. Wenn man heute von bestimmter Seite so vici von der Ruhe spridit, die in den Schulen Siidkarntens elngezogen sei, so stimmt das nur insofern, dass die Hetzer momentan Waffcnstillstand haben, nachdem man ihren Machtgelii-sten die Kinder geopfert und dazu den Lehrern eine ungeheure unbezahlte Mehr-belastung aufgebiirdet hat.
Der Landesschulrat hat sich aus der ganzen Affare sehr klug herausgezogen, indem er fordert: »Es ist Vorsorge zu tref-fen, dass bei allen Kindern der vollc Un-terrichtserfolg erreicht wird.« Das ist sehr leicht geschrieben — machen soli es ja der Lehrer. Als Beispiel: Eine Klasse, die frii-her 2 Abteilungen hatte,- ist nun in deren 4 aufgeteilt; also haben wir gliicklich die Organisationsform der einklassigen Volksschule erreicht. Wieviel Zeit mit dem Stellen der Stillarbeit vertan w.erden muss und nachher mit der Durchsicht und wie-viel Zeit dann noch fiir den direkten Unterricht iibrig bleibt, kanu sich der I ach-mann selbst ausrechnen.
Die Slowenischstunden in der Obcr-stufe, die friiher zur Ganze fiir den direkten Unterricht zur Verfiigung standen,
bedeutet fiir jene Schiiler, die den Slowe-nischunterricht weiterbesuchen, eine Be-lastung, denn welches Kind wiirde bei jedem beliebigen Gegenstande nicht lieber nach Hause gehen als in der Schule sitzen?
Grundsatziiches
Drei Grundgedanken haben im Jahre 1945 zur Schaffung der zvveisprachigen Schule gefiihrt:
1.	JEDER SCHULSPRENGEL SOLL NUR EINE SCHULTVPE HABEN, das heisst praktisch, die Jugend desselben Schulsprengels soli nicht schon im Kindes-alter in verschiedene Schulen und damit in verschiedene nationale Lager aufge-spalten und zerrissen werden.
2.	GRUNDSATZLICH SOLL AN DER ZWEISPRACHIGKEIT DER SCHULE FESTGEHALTEN WERDEN: in einem Gebiete also, das von zwei Volksteilen be-wohnt wird, soli der Jugend beider Teile die Moglichkeit gegeben iverden, sich ge-genseitig kennen zu lernen und gegen-seitig zu verstehen.
3.	DIE BESTEHENDE ORGANISATIONSFORM DER SCHULE DARF UNTER KEINEN UMSTANDEN HERAB-GEMINDERT WERDEN, das heisst, aus einer mehrklassigen Volksschule durfen nicht zwei oder mehrere Schulen mit Veniger Klassen geschaffen werden.
Dass es aber im vergangenen Sommer und Herbst von der politischen Seite her nicht darum ging, den deutschen Kindern das Lernen der Sprache des slovenischen Mitbevohners im Lande zu »ersparen«, geht wohl klar aus der Tatsache hervor, dass unter dem Druck dieser politischen Propaganda Hunderte und Tausende Kinder vom Slovenischunterricht abgemeldet ivurden, die der deutschen Sprache nicht gevachsen sind und daher dem nur deutschsprachigen Unterricht nicht zu fol* gen vermogen.
Auch der letzte Erlass des Karntner Lan-desschulrates vom 11. November 1958, der eine 'VViederanmeldung zulasst, ist nicht imstande, die vervorrenen Verhaltnisse zu regeln, wie Falle beveisen, dass Eltern zum Lehrer in die Schule kommen und bilten, das Kind moge so unterrichtet iverden wie vor dem 7. 10. 1958, eine VViederanmeldung aber konnten sie nach eigener Aus-sage inbesonders wegen der virtschaft-lichen Abhangigkeit nicht riskieren.
Die Tatsache, dass insbesondere nach diesem zveiten Erlass in vielen Schulen praktisch vieder so unterrichtet wird wie vor dem Abmeldungserlass und sich viele Schiiler frehvillig am Slovenischun ter richt beteiligen, bedeutet aber keinesvegs die Wiederherstellung der Ordnung, wohl a-oer ist sie ein Beweis fiir die grundsatzliche Richtigkeit des im Jahre 1954 eingeschla-genen Wcges.
Was soli der Lehrer nun tun, wenn er den vom Slovenischuntcrricht abgemeldeten Schiilern ein Miirchen erziihlt und von 38 Schiilern nur z,wei den Inhalt verstan-den haben? Will er den Vorschriften ent-sprechen, so darf er das Miirchen in der den Kindern verstiindlichen Sprache nicht bringen, vili er aber Erzieher sein, so muss er das tun. Eine Unzahl von solehen Fallen vird uns aus den verschiedenen Schulen bekannt. Die Weisung des Landesschul-rates: »Es ist Vorsorge zu treffen, dass bei allen Kindern der volle Unterrichtserfolg erreicht vird«, ist zu venig, die ministerielle Kommission vird den Lehrern den praktischen Weg veisen miissen, vie sie mit diesem Kunststuck fertig verden sol-len und kbnnen; sie vird aber insbesondere gesetzliche Massnahmen vorschlagen miissen, die einerseits die im Artikel 7 des Osterreichischen Staatsvertrages žu Gun-
iii mi	____________sind durch die Beschaftigung des Klassen-
nung und Ruhe herstellen verden.
ebenbiirtig ausgebildet, in die Haupt- und Mittelschulen. Man begann aber bereits
schnitten. Dass dann die Abgemeldeten je-veils veniger Unterrichtsstunden haben,
Politični teden
Po svetu ...
Mikojan snubi Ameriko
Prvi podpredsednik Sovjetske vlade Ana-stas Mikojan, po rodu Armenec iz južnega dela Sovjetske zveze, je v Ameriki.
Po uvodnem razgovoru z zunanjim ministrom Dullesom se je Mikojan podal na potovanje po Ameriki. Obiskal je največja industrijska središča. Povsod so ga sprejemali uradno z največjo prijaznostjo, vendar njegova vožnja po ulicah ni bila prijetna. V Detroitu so ga obmetavali s snegom, v Chicagu so metali za njim gnila jajca, v Detroitu pa je letelo celo kamenje.
Visoki predstavnik prve proletarske države ni smel med ljudstvo, celo policija ga je morala ščititi pred ljudsko jezo. Toda mož, ki velja za najbolj talentiranega trgovca v Sovjetski zvezi — okrog 30 let je že trgovinski minister — se ni pustil od teh nevšečnosti motiti. Brumno je sedel na banketih med milijonarji, industrijci, advokati in finančniki. V Detroitu si je ogledal Fordove tovarne in pohvalil tega velikega industrijca glede njegovih delovnih metod. Ko so mu pokazali na velikem prostoru pred tovarno morje avtomobilov in mu dejali, da se vsak delavec pripelje na delo z lastnim avtomobilom, je na vprašanje kdaj bo tudi v Sovjetski zvezi imel vsak delavec svoj avto, odgovoril: »Še ne tako kmalu«.
Pri vprašanjih glede politike se je spretno izmikal. Tako je nekemu novinarju, ki ga je vprašal o vzrokih sedanje hladne vojne, dejal: Rusi mislijo, da imajo svoj prav, Amcrikanci pa tudi.
Rad se je ustavljal pred izložbami kot nekdo, ki namerava napraviti večje nakupe ...
Pa tudi šarmantnih gest ni manjkalo. Clevelandskemu multimilijonarju Cyrusu Zatonu je Hruščev izpolnil davno srčno željo. Podaril mu je pravo rusko trojko, sani in vprego treh čistokrvnih konjev. S konji je prišel tudi ruski živinozdravnice, ki bo ostal na Eatonovi farmi (posestvu) pri Clevelandu nekaj tednov, da nadzoruje prilagoditev konjev novim razmeram.
Nov načrt za Nemčijo
Vse te poteze imajo seveda politično o-zadje, kajti minuli teden je sovjetska vlada poslala noto vsem 28 bivšim vojnim zaveznikom proti Nemčiji in jim predlagala, da se čez dva meseca sestanejo v Varšavi ter se pogodijo o mirovni pogodbi z Nemčijo. Priložen je bil tudi osnutek mirovne pogodbe. Ta predvideva med drugim ohranitev sedanjih dveh nemških držav. Obe bi naj • podpisali mirovno pogodbo, torej bonnska in pankowska vlada. Nemcem bi sicer bila priznana pravica do zedinjenja, vendar bi to bila zadeva sporazuma med obema nemškima vladama, kar pomeni, da do tega nikdar ne bo prišlo. Nadalje predlaga vojaško nevtralizacijo celotne Nemčije; to se pravi Zapadna Nemčija naj bi izstopila iz Atlantskega pakta, Vzhodna Nemčija pa iz Varšavske zveze.
V Bonnu so ta načrt glasno odklonili, v Londonu pravijo, da novih sovjetskih predlogov ne kaže kar tako vreči pod mizo, v Parizu imajo lastnih skrbi dovolj, v Wa-shingtonu pa molče.
Kazim je, da hoče Sovjetska zveza na vsak način preprečiti atomsko obrožitev Zapadne Nemčije, ki jo sedaj pripravljajo v vrhovnem poveljstvu Atlantskega pakta. Tudi berlinsko krizo je treba gledati s tega vidika. In Mikojanov obisk ima namen, prek ameriških gospodarstvenikov, ki jih že itak skrbi nemška gospodarska konkurenca, vplivati na vlado, da drži Nemce bolj na kratkih vajetih, in se raje sporazume z Moskvo. Ameriški državni predsednik se nahaja v podobni zadregi kot tisti ženin, ki mora izbirati med dvema nevestama, ki pa mu — nobena ni všeč.
... in prt nas v Avstriji
Minuli teden je politika doma skorajda počivala. V glavnem zaradi tega, ker sta se dva važna člana vlada nahajala v tujini.
Zvezni kancler ing. Raab je bil v Tokiu na Daljnjem vzhodu, da ondi zbudi zanimanje za avstrijske industrijske izdelke. Japonska vlada mu je pripravila slovesen sprejem in povsod so mu izkazovali na j večje prijaznosti. Bil je tudi sprejet pri japonskem cesarju, ki se je, obdan od svoje žene in otrok, jmstil fotografirati z avstrijskim gostom.
Čeprav je Avstrija mala država in ne more voditi velike svetovne politike, prav posebno pa ne na Daljnjem vzhodu, je avstrijski obisk bil za prebivalce »dežele vzhajajočega sonca« zanimiv še z druge plati. Japonski politiki so hoteli natančno zvedeti, kako je Avstriji uspelo priti do državne pogodbe ter pripraviti Ameriko in Sovjetsko zvezo k sporazumu. To zanimanje je razumljivo, kajti Japonska še danes nima mirovne pogodbe s Sovjetsko zvezo, ampak samo z zapadnimi silami. Japonska pa ima seveda velik interes na tem, da uredi dokončno svoje razmerje tudi s Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti. Samo vprašanje je, ali je moč avstrijski recept uporabiti za japonske bolečine.
Gospodarski krogi v Tokiu so pokazali precejšnje zanimanje za avstrijsko blago. Bivanje ing. Raaba na Japonskem pa je imelo tudi svojo prijetno plat. Počastili so ga s posebno predstavo starodavnih japonskih plesov, ki so jih predvajale »gejše«, znane japonske poklicne plesalke.
Dr. Bock na Bližnjem vzhodu
V istem času pa se mudi trgovinski minister dr. Bock na Bližnjem vzhodu. V Kairu je imel važne pogovore z egiptovsko vlado.
Izgleda, da se je zadnje čase razmerje med Kairom in Moskvo nekoliko poslabšalo in mesto ob Nilu je postalo cilj evropskih in ameriških politikov in gospodarstvenikov, o čemer pa poročamo več v zunanjepolitičnem pregledu. Vsekakor je avstrijska vlada pravi čas spoznala nove možnosti za prodajo avstrijskih izdelkov in naglo poslala tudi svojega trgovinskega ministra tja. Iz Kaira se je dr. Bock podal naprej v Bei-rut, prestolnico Libanona, od tam pa v Damask, prestolnico Sirije. Ta država je sicer politično združena z Egiptom, ima pa v gospodarskem pogledu svoje posebnosti, ki jih je naš trgovinski minister hotel preučili na licu mesta.
Sicer pa se je menda naših politikov zopet polotila: potovalna mrzlica. Slišati je, da namerava spomladi sam državni predsednik iti na sever, kjer bo obiskal švedsko in Finsko.
V Celovcu je zasmrdelo
in to prav močno in zares, če je kdo hodil zadnje tedne okrog novozgrajenega letališča v Annabichlu, mu je udaril v nos čuden smrad. Minuli teden pa je ta smrad segel celo v mesto, namreč prek časopisov, iz katerih je javnost zvedela, da je v hangarjih celovškega letališča zgnilo 10 tisoč ton koruze, ki je že leta 1957 prišla iz Amerike in bila namenjena za živinsko krmo. Nihče ne ve, zakaj je morala zgniti. To se pravi, ve že zakaj, namreč zato, ker ni bila spravljena kot je treba. Ne ve se, kdo je tega kriv. Vsak kmet zna ravnati s koruzo, ne pa celovški gospodje, ki so v upravnem odboru letališke družbe in letajo menda v oblakih (zaenkrat samo v mislih, ker letal itak še ni). Del koruze bi se menda še dalo rešiti, toda nihče izmed gospodov noče brskati po nagnitih kupih, ker smrdijo in v njih gomazijo črvi. Čuditi se je le temu, da se pristojne oblasti, ki tako natančno gledajo na prste kmetom glede izvrševanja raznih predpisov, niso nič pazile, kako je bila koruza vskladiščena in ob pravem času odredile prodajo koruze kmetom, katerim je bila pravzaprav namenjena. Radovedni smo, kako se bodo v koaliciji zmenili glede zadušitve tega smradu, ki ne izvira samo od gnile koruze.
45-umi delovnik bo le uveden
Pogajanja o skrajšanju delovnega časa v tovarnah so že dalj časa v teku in smo o njih poročali tudi v našem listu. Namesto sedanjega 48-urnega delovnika, to je 48 delovnih ur na teden, bi naj bil uveden 45-ur-ni delovni teden, kar bi delavcem prineslo tri ure prostega časa več ali praktično pol delovnega dneva. Gospodarski krogi so se sprva upirali, pravilno zatrjujoč, da bo za-
Intrige na Bližnjem vzhodu
Pod skorjo zunanjega miru na Bližnjem in Srednjem vzhodu še vedno nevrno vre. Egiptovski predsednik Nasser ima težave. Njegova zvezda je na krilih arabskega nacionalizma prenaglo zrastla in sedaj se že kaže, da sloni njegova moč na pesku. Njegova doktrina o arabskem nacionalizmu je sicer razburkala arabski svet in ojačila težnje arabskih narodov po politični samostojnosti. Težave so pa nastale pri uresničenju Nasserjevega končnega cilja, zedinjenja vseh arabskih držav pod njegovim klobukom. — Irak, ena izmed na petroleju najbolj bogatih držav sicer odstranila an-
iij] [š]] (sii isi
jfb, -p.;
Egiptovska slika: Nasser med dolarji in rublji.
glofilsko vlado, vendar novi gospodar, general Kassem, ni hotel svoje države priključiti Egiptu in je zadnje čase dal pozapreti vse Nasserjeve prijatelje. Teh pa ni malo in tako se je Kassemov položaj v Iraku začel majati. General Kassem se je zato naslonil na komuniste. Nasser pa je vračal milo za drago in začel še ostreje preganjati komuniste v Egiptu in prav posebno v priključeni Siriji, kjer so bili precej močni. To mu je takoj pridobilo nekaj simpatij na Zapadu pri ljudeh, ki iščejo zaveznikov za vsako ceno. Tako so se naenkrat pojavili v Kairu visoki ameriški bančniki, na čelu z Eugcnom Blackom, predsednikom Mednarodne banke, ki je svojčas odklonila posojilo za gradnjo Assuanskcga jeza na Nilu. Za njimi so prišli visoki ameriški diplomati, ter evropski gospodarstveniki in politiki, v prvi vrsti Nemci, tako iz Bonna kot iz Pan kova. Nasser ima namreč že obljubljeno 400 milijonsko rubcljsko posojilo s strani Sovjetske zveze, ki bi ga močno privezalo na voz sovjetske zunanje politike. Sovjetskega zunanjega ministrstva nič ne moti, če egiptovski komunisti sede po zaporih. Na Zapadu so začeli misliti, če le ne bi bilo bolje, da bi oni gradili ta jez in si s tem navezali Nasserja nase. Pri tem pa tudi njih prav nič ne moti, da je Nasser diktator. Sicer ne bi bil edini totalitarec, ki prejema denar od demokratov.
Nasser pa je videl, da je sedaj končno le prišel dolgo zaželeni trenutek, ko kljub neuspehom med Arabci more zaigrati dobič-kanosno vlogo svojega prijatelja maršala Tita. Tako Židane volje sprejema zapadne in vzhodne emisarje v upanju, da bo od enih dobil dolarje, otl drugih pa rublje za svoje visokoleteče načrte. Zaenkrat ima pa v rokah še samo obljube .. .
radi zmanjšanega delovnega časa proizvedenih manj izdelkov. Ker bo torej manj blaga na trgu, povpraševanje pa ostalo isto, se bo cena dvignila. Socialisti, ki so prinesli predlog o skrajšanju delovnega časa, so pa zatrjevali, da bo napredujoča modernizacija in racionalizacija po tovarnah omogočila, da tudi v skrajšanem delovnem času proizvedejo isto, a ponekod še celo večjo količino izdelkov. Če to povsod drži, je težko reči. Se razume, plače delavcev bi tudi pri zmanjšanem delovnem času ostale iste. Kljub odporu gospodarskih krogov so socialisti s svojim predlogom v glavnem uspeli, ker so se naenkrat vodilni politiki OeVP tudi postavili zanj. Vzrok za to so bližajoče se volitve in OeVP ne more pustiti socialistom monopola edinih borcev za pravice delavcev. Tako je sedaj prišlo do sporazuma, po katerem bo v skoraj vseh industrijskih panogah spomladi uveden 45-umi delavnik.
Zagrenjeno se je oglasilo k besedi predsedstvo Avstrijske kmečke zveze, ki je predlagalo, da bi naj namesto skrajšanja delovnega časa raje znižali cene industrijskih izdelkov, ki so za kmeta itak predragi. Kmet pa niti ne sme misliti na 45-urni delavnik, ampak mora delati od zore do mraka. Toda njegov glas je ostal glas vpijočega v puščavi.
Potrebna in zanimiva knjiga o gospodarstvu
Ob Novem letu je izšla v Celovcu, v založbi Kmečke gospodarske zveze, čedna knjiga z naslovom »Kaj naj vemo o modernem gospodarstvu«. Spisal jo je naš znani prosvetni delavec in gospodarski strokovnjak, dr. Vinko Zwitter, ki pravi v u-vodu, da je to delo namenjeno »našim gospodarjem in gospodinjam, ki slutijo prihod novega časa«.
Okusna in elegantna naslovna stran je delo prof. arhitekta Hanzeja Osivalda.
Na 100 straneh je pisatelj v strnjeni, zgoščeni obliki podal vse najpotrebnejše, kar morata gospodar in gospodinja vedeti na splošno o svetovnem in narodnem gospodarstvu, prav posebno pa o kmetijstvu, ki daje večini naših ljudi še danes kruh. in življenjsko eksistenco. Ta obsežna in zelo komplicirana snov je podana na pregleden, jasen način in v lahko umljivem jeziku. S pravo časnikarsko spretnostjo so podana poglavja o gospodarski zgodovini, od davnih časov, ko si je človek ukresal prvi ogenj in izdelal prva okorna delovna orodja iz lesa in kamna, pozneje iz železa in drugih kovin. Skozi stoletja nas povede v moderni čas z njegovimi velikanskimi industrijskimi obrati, trgovinsko organizacijo, prometno mrežo, denarjem, kreditnimi ustanovami. Zelo koristen je tudi seznam glavnih pojmov z označbo ustreznih nemških besed. Knjigo krasijo tudi številne slike.
Vidi sc, da je bil pisatelj dolga leta urednik in v tesnem stiku z ljudstvom, kateremu naj ta knjiga služi.
Prisluhnil je potrebam časa in je s posebno skrbjo obdelal zadružništvo, našo narodno samopomoč. Poglavja o kmetijstvu pa preveva ljubezen do rodne grude in kmečkega dela, s katerim je ostal povezan kljub profesorski službi na Trgovski akademiji v Celovcu.
Danes kmet ni več zaprt na svojo kmetijo in minili so časi, ko je doma pridelal večji del tega, kar je rabil za gospodarstvo in družino. Danes tudi kmet prodaja svoje pridelke na trgu in ondi kupuje industrijske in obrtne izdelke za gospodarstvo in družino. Tudi kmet je bil vključen v gospodarsko življenje dežele, države, da, v svetovno gospodarstvo. Zato mora danes kmečki gospodar in kmečka gospodinja poznati ustroj gospodarstva v velikem svetu, poleg tega pa iti s časom tudi pri kmetovanju doma.
Tema dvema namenoma služi knjižica dr. Vinka Zvvittra in kdor hoče samemu sebi dobro, naj si jo nabavi. Stane 10.— šil.
AVSTRIJSKO-TRŽAŠKI RAZGOVORI
Na Dunaju je v teku vrsta posvetovanj med zastopniki tržaškega in avstrijskega gospodarstva. Tržaško-avstrijska trgovinska zbornica razpravlja o nekaterih vprašanjih, temeljno važnih za razvoj trgovinskih zvez in tranzitnega prometa med Trstom in Avstrijo. Med njimi je posebno pomembna ureditev prevoznih pristojbin, glede katere so bili že dosegli pred nekaj meseci načelni sporazum. Na Dunaju bi se morali dogovoriti pravzaprav le še o podrobnostih.
satHftakfca
u
Vince se rujno v čašah peni . . .
Tako gre te dni klic po veselih družbah, ki se zbirajo po plesnih dvoranah, pa tudi po domačih plesih in na priprostih družinskih zabavah. Smo v predpustu in poštena zabava ni samo dovoljena, ampak tudi priporočljiva. In večkrat se v čašah iskri „pencčc vino”, šampanjec ali kot ga po nemško imenujejo „sekt.” Naš list spremlja z budnim očesom svetovna dogajanja ter domače dogodke, zato smo se odločili, da v smislu našega gesla — vedno s časom — spregovorimo o šampanjcu ali penečem vinu, ki igra vsaj v tem predpustnem času eno izmed najvažnejših slog. In lepa vloga je to, kajti razveseljuje srca zaskrbljenih ljudi, ki se s plašnimi očmi ozirajo v nočno nebo, kjer švigajo čudni stroji in se sprašujejo, kaj bo prinesel naslednji dan. Toda pustimo jutrišnji dan! Želimo vam, dragi bralci, obilo zabave pri branju o šampanjcu. Pri poiskušanju in preizkušanju te pijače pa priporočamo zmernost, kajti sicer bo posledica grd „maček”, ki vam bo zagrenil veselo razpoloženje.
Neki ameriški vinogradnik iz sončne pokrajine Kalifornije si je ogledal eno najbolj znanih kleti francoskega šampanjca. »Koliko časa potrebujete, da napravite steklenico šampanjca?« je vprašal ravnatelja. »Pet do šest let«, se je glasil odgovor. »Dolgo je to, pri nas v Ameriki zadošča pet do Sest tednov«, je pripomnil Američan in smeje se dostavil: »še dalje bom delal po našem, pil pa bom raje vašega . ..«
Ko so legije Julija Cezarja zavzele Galijo, so bili vojaki iznenadeni, ko so našli tam vinograde. Ali se je Julij Cezar bal konkurence za vino svoje domovine ali se je bal, da ne bi njegovi vojaki postali pijanci? Dejstvo je, da je ukazal uničiti vse vinograde povsod, kamor je prišel. Ta usoda je zadela tudi zelene vinograde današnje pokrajine (po naše dežele) Champagne (izgovori Šampanje) in šele dve stoletji kasneje je Cezar Prob spet dovolil saditi tam vinograde.
Cesar Prob gotovo ni mislil, da je omogočil, da se je kasneje Francija dvakrat rešila s tem plemenitim, penečem vinom. Prvič je bilo, ko se je kralj Klodovik boril proti Alariku. Klodvika in njegove častnike je sveti Remy z vinom iz Champagne navdušil za boj do končne zmage.
Druga zgodba pa se ne izgublja v svetu pravljic. Nekateri Francozi trdijo, da je odločilni zmagi na reki Marni v prvi svetovni vojni pripomogel med drugim tudi šampanjec. Nemški armadni zbor je med nem-š’ko ofenzivo naletel v močvirju Saint-Gond na ogromne količine skritega Šampanjca. Vojaki so se ga pošteno napili, šampanjec pa ni še bil dovolj dozorel in se je zato veliko vojakov zglasilo na ambulantah zaradi hudih bolečin v želodcu in črevesju. Tako so pariški taksiji - bilo je namreč zmanjkalo drugih prometnih sredstev — lahko še pravočasno pripeljali francoske vojake na fronto.
Pripovedujejo, da je izumil šampanjec nek menih; bil je baje brat kletar v samostanu Hauvilliers, Dom Perignon. Vendar so že v galsko-rimskih izkopaninah v bližini Reimsa našli kozarec zelo čudne oblike, podobne flavti, iz česar sklepajo, da se je šampanjec penil že pred Rimljani.
Pa vendar lahko trdimo, da je pobožni Dom Perignon prvi napravil šampanjec, ki že toliko stoletij parčkom, starim in mla-
dim, daje židano voljo. Prej so ga namreč pridelovali le iz ene vrste grozdja. Dom Perignon je bil prvi, ki je šampanjec delal tako, da je mešal 30 do 40 vrst grozdja.
Strokovnjaki znanih pridelovalcev šampanjca danes vsako leto skrbno zbirajo grozdje, ki daje poseben okus, in razlikujejo »Pommery« od »Heidsiecka«, »Mumm« od »Taitingera« itd. To je posebna vrsta umetnosti! Ni namreč lahko poskusiti na stotine vrst vina in nato izbrati tiste, iz katerih bodo napravili šampanjec zadevne znamke z že udomačenim stalnim okusom. Ti strokovnjaki dobro vedo, katere vrste vina bodo dale njihovemu šampanjcu dober okus, katere aromo, katere bodo skupno ustvarile značilnost njihovega šampanjca, ki so jo ohranili že desetletja in stoletja.
Bratu kletarju Perignonu, sodobniku kralja Ludovika XIV., gre pa tudi zasluga, da so v Franciji začeli zapirati steklenice s plutovinastimi zamaški. Prej so na vino vlili plast olja in nato zaprli steklenico s kosom lesa. Nekoč je pa naš brat kletar opazil v samostanu španske romarje, ki so imeli s seboj čudno zamašene steklenice vina. Pojasnili so mu, da pri njih zapirajo steklenice s koščki drevesne skorje, ki raste pri njih. In kmalu so začeli uvažati v Francijo probkovino.
Obiskovalcu Champagne pade v oči, da raste povsod tam le črno grozdje, in vendar je skoraj vse vino rumeno. Stisnjeno grozdje takoj precedijo in tako ostane sok bel. Brž ko je vretje vina končano, začnejo poznavalci mešati razne vrste. Nobena znanost ne more točno povedati, kako se vsako leto dozirajo razne vinske vrste, da se dobi dober šampanjec. To je stvar okusa, grla, nosa, izkustva, spomina. Treba je mnogo skrbnega dela, da dobijo tisti prijetni o-kus, ki ga Francozi tako poetično imenujejo »boutjuet« (izg. Buke), kar pomeni dobesedno »šopek«. Res se okus te plemenite tekočine z vso pravico primerja blagodiše-čemu šopku rož. Le največji strokovnjak lahko pogodi, kakšen okus bo imel po dol-ločenem času končni pridelek. Ti strokovnjaki postanejo v svojem poklicu sčasoma pravi pesniki.
Da se izdelek zboljša, dodajo včasih vino najboljših prejšnjih letnikov. Steklenice s šampanjcem polagajo v posebne kleti 30 metrov pod zemljo, ki se raztezajo v prav-
cate labirinte. Steklenice so pod stalnim nadzorstvom. Posamičen delavec ima vsak dan lastnoročno opraviti z okoli 30.000 steklenicami. S posebnim postopkom odstranjujejo eventualno nesnago, dodajo izbrano vino in sladkor. Nato steklenice dokončno začepijo.
Šampanjec sladkajo od leta 1700 dalje. Neko domiselna vdova, Madame Pommery, pa je napravila del svojega šampanjca brez sladkorja. Tako se je rodil »suhi« šampanjec. Madame Pommery je poslala nekaj steklenic te pijače svojemu angleškemu a-gentu v London, kjer šampanjec še ni imel veliko prijateljev. Poslane steklenice tega »cxtra drv« so pa izpraznili že prvo noč v nekem klubu in kmalu je »extra dry« zavzel Anglijo. V spomin na to miroljubno zmago si je gospa Pommery sezidala grad v angleškem slogu, ki še danes vabi tujce.
Brez velike propagande pijejo danes šampanjec povsod po svetu na banketih in svečanosti visokih glav, na sprejemih in konferencah, na festivalih, pri ladijskih splovitvah itd. Reke šampanjca veselo tečejo od San Frančiška do Aten, od Kjoeben-
PISMO IZ
Večkrat beremo v Tedniku dopise iz raznih krajev. Pa je še meni padlo na misel, da bi morda koga od bralcev tudi moje pismo zanimalo.
Naj začnem od začetka; kakor je mnoge v domovini zadela usoda, da so morali zapustiti dom in prestopiti prag v tujino, tako je po vojni tudi nas. Prva naša postaja je bila na Koroškem, kjer smo preživeli malo več kot enajst let v okolici Vetrinja, Gospe Svete; zadnjih pet let pred odhodom v Kanado pa smo preživeli na Kamenu v Podjuni, kjer imajo čč. gg. salezijanci svoj sedež. Sredi leta 1957 pa smo se znova odpravili na pot po svetu in srečno prepluli ocean. Na takem dolgem potovanju človek marsikaj doživi; pa smo podobne reči že brali v Tedniku. Naša prva pot nas je peljala v Toronto, kjer je lepo urejena slov. župnija. Zelo dobro smo se počutili, ko smo prišli med domače ljudi. Tukaj šele človek zna presoditi, kakšna dragocenost je srečati domačega človeka na tujih tleh. še posebno pa, ko pride nedelja, da lahko vsi Slovenci zberejo v domači lepo urejeni fari. Nam ni bila dolgo dana ta sreča, morali smo iz Toronta naprej — kakor pregovor pravi: »S trebuhom za kruhom«. Preselili smo se 150 km severno od Toronta v Midland. — Midland je majhno mesto; po velikosti bo podobno koroškemu Velikovcu. Dobrih 8 km iz mesta stoji na posvečenem gričku romarska cerkev kanadskih mučencev.
Fort Ste. Marie (tako se reče po angleško) je bilo nekoč misijonsko središče jezuitskih mučencev, odkoder so obiskovali Indijance okrog-Georgian Bay-a (Georgian Bay je obširno jezero, ki obdaja tudi polovico mesta Midland), jim oznanjali Kristu-.sov evangelij in delili sv. zakramente. Danes prihajajo tisoči k temu svetišču, ki je
havna do Sidneya in ni svečanosti brez tega zlatega vina. Vendar popijejo največ šampanjca še vedno v Franciji; lani so ga použili 23 milijonov steklenic.
Velike znamke šampanjca so prave dinastije, ki se strogo držijo izročila. Ded Jeana Charlesa X. Heidesiecka je prišel v Moskvo pred Napoleonom in tam prodal svoj šampanjec. Če je izumila Madame Pommery suhi šampanjec, je druga vdova izumila vrsto Cli(]uot, slavni šampanjec čisto posebnega in lahkega okusa. — Podjetje Clic-quot so ustanovili leta 1772, vdova, ki je u-mela napraviti svojo znamko tako priljubljeno, je umrla leta 1866.
V istih kleteh delajo člani istih družin cela pokolenja in izkustva se podedujejo.
Praznik svetega Janeza je v Champagni praznik kleti in kletarjev. Ta dan se zbere v Reimsu 4000 delavcev vseh glavnih šampanjskih kleti in vsak sedi pred svojo steklenico. Po priložnostnih govorih dvignejo na dani znak vsi hkrati svoje steklenice in jih odmašijo. In tisti hip zagrmi salva 4.000 šampanjskih zamaškov, ki zletijo v zrak v slavo — šampanjca.
KANADE
zibelka krščanstva in civilizacije v Kanadi, da počastijo relikvije teh spoznavalcev vere, katere jih tukaj hranijo. Palice, bergle in drugi predmeti pričajo o hvaležnosti tistih, ki so na tem kraju našli pomoč in zdravje. Ob letnem času je velik naval romarjev vseh narodnosti, med katerimi dobimo tudi Slovenci prednost za eno nedeljo, ko se zberemo iz vseh delov Kanade, pridružimo pa se jim še mi midlandski Slovenci, akoravno smo dosedaj še samo dve slovenski družini, a upamo, da nas bo v bodoče še več. Ob takih slučajih občutimo, kakšna dragocenost je materinski jezik, tem bolj, ko smo tako oddaljeni od slovenske skupnosti in imamo zelo malo priložnosti slišati kaj domačega. Zato nas tako boli, ko smo zadnje čase brali v Tedniku, kakšne borbe so po Koroškem zaradi materinskega jezika. Morda ga tudi mi nismo znali toliko ceniti, ko smo še živeli v skupnih domačih družinah, a dobro se spominjam, ko smo se začeli razhajati po svetu, so nam starši na srce polagali: »Otroci, ne pozabite materine besede, potem ne boste pozabili tudi na božje zapovedi.« Res je tako, koliko naših ljudi je raztresenih po svetu in se kar hitro privadijo lažjim razmeram, kar je zelo žalostno in slabo vpliva na tukajšnje domačine. Držalo bo to: kdor se drži božje postave, bo tudi ponosen, da je Slovenec in hoče ostati, ker ga je rodila slovenska mati. Prav gotovo je treba v svetu veliko žrtev, ako se hoče ohraniti materina beseda, koliko je pa treba žrtev, ako hočemo živeti po božjih zapovedih! Pa sc vse da, samo trdne volje je treba.
Lepo pozdravljam vse bralce »Našega tednika«, posebno drage prijatelje po širni Koroški in želim vsem blagoslovljeno milosti polno novo leto! Marija Lajner
FRAN ERJAVEC, Pariz:	221
koroški Slovenci
m. del.
Starešinstvo je brez oklevanja izglasovalo vse zadevne dekrete. Naslednje dopoldne, glasovitega dne »18. bru-maire-a 1. VIII.« (10. XI. 1799) dopoldne so najprej »odstopili« trije člani direktorija, a dva so blokirali v luksen-burški palači, tako da ni bilo več izvršilne oblasti. Pariz je ostal brezbrižen, ker je vse mrzilo rečim, ni bilo pa gotovo, če bo tudi vojaštvo sledilo zarotnikom. Ob L uri popoldne se je zbrala skupščina v St.-Cloudu, ki naj bi spremenila ustavo, izročila vso oblast trem konzulom in se nato razšla. Grad, v katerem je zborovala skupščina, je obkolilo vojaštvo.
Ker do 4. ure popoldne še ni bilo nobenega sklepa, se je podal nepotrpežljivi Bonaparte sam v starešinstvo, kjer je bil pa sprejet jako hladno. To ga je čislo zmedlo, tako da je s svojim skrajno nerodnim govorom vznevoljil celo svoje prijatelje, a ostale naravnost odbil, tako da si starešinstvo radi očividne nelegalnosti ni upalo takoj glasovati za novo izvršilno oblast. Bonaparte se za to ni zmenil, temveč je odšel takoj še v zbornico »petstoterih«, kjer je pa opravil še slabše. Hotel je poročati o »anarhistični zaroti«, toda levičarska večina ga je sprejela z vriščem in psovanjem in so ga končno še pretepli do nezavesti. Prenesli so ga v neko sosednjo sobo, kjer se je pa hitro zavedel in skozi okno pozval vojake k orožju. Toda za red v skupščini je skrbela posebna straža, zato so se vojaki nekako obotavljali in nastal je skrajno kritičen trenutek. Tedaj je rešil položaj njegov brat Lucien. On je skušal najprej v zbornici opravičevati svojega brata, a ker je vihar samo še bolj naraščal, je hitro zaključil sejo, planil iz zbornice in s plamtečim nagovorom kot predsednik skup-
ščine pozval stražo na pomoč proti »manjšini upornikov in morilcev, podkupljenih od Angležev«. Ko je straža, se-stoječa iz samih veteranov državljanske vojne, zaslišala poziv skupščinskega predsednika, so zagrmeli bobni in vojaki so vdrli v zbornico. Med poslanci je nastala nepo-pisna panika, vsak je bežal, kamor je vedel in znal in vse križem so ležale dostojanstvene uniforme poslancev.
S tem je bil državni udar izvršen. Že pozno ponoči so skupščinske sluge polovili po gostilnah in skrivališčih okoli 100 poslancev, jih odvedli v zbornico in tu so potem brez ugovora izglasovali izključitev cele vrste članov zakonodajne skupščine, odgoditev skupščine, nje nadomestitev z dvema komisijama, ki naj bi potrjevali zakone, predložene od konzulov ter pripravili s konzuli novo ustavo in mesto dotedanjega direktorija so izvolili tri konzule: Bonaparteja, Sieyesa in Roger-Ducosa, generala, bivšega duhovnika in sodnika, ki so še tisto noč prisegli — zvestobo republiki. Rečeno je bilo, da so vsi trije konzuli enaki, toda nihče si ni delal nobenih utvar: silna osebnost Napoleona Bonaparteja je takoj prvi hip zatemnila vse in Francija je končno dobila svojega — diktatorja. Marmont je zapisal v svojih spominih: »Vsi smo se čutili pritegnjene kot od neke nepremagljive moči usode«.
S tem je bila francoska revolucija končno likvidirana, kar je Bonaparte že nekaj tednov tudi izrečno naglasil v svojem proglasu. Napoleon ni rešil republike, toda od revolucije je rešil vse, kar se je še dalo rešiti: njen skrivnostni čar, njeno zunanjo politiko, njen kozmopolitizem in njeno socialno organizacijo. Revolucija je v desetih letih razočarala vse in prevarala vse upe, tako da si Francija že sploh ni mogla več misliti reda brez vzpostavitve monarhije. Vse si je želelo le še redno stalno vlado, zdrave finance, pravične zakone in mir na zunaj ter na znotraj. Revolucija tega ni znala ustvariti, temveč je prinašala le anarhijo, vojno, teror, lakoto in nekaj bankrotov, a Na-
poleonov genij je končno znal združiti potrebo po avtoriteti z demokratičnimi težnjami. To je bilo pa tudi edino, kar je v danih brezupnih okoliščinah še prcoslajalo predrevolucionarnim teoretikom in ideologom. Da bi se izvili iz rok Bourboncev, so privedli revolucionarni teoretiki že 1. 1799. do tega, da so se izročili — sablji.
Da se je zaključila francoska revolucija z vojaško diktaturo, ni bilo nobeno naključje, temveč le navadna posledica vsega njenega razvoja. Naključje je bilo kolikor toliko le to, da je postal diktator Napoleon Bonaparte, čigar nrav in genij sta potem v naslednjem poldrugem desetletju tako odločilno začrtovala ne le usode Francije, temveč vse Evrope. Republikanci so že dolgo želeli okrepiti veljavo vlade, za kar je bilo pa potrebno spremeniti najprej ustavo iz 1. 1793. Ob priliki državnega udara 4. IX. 1797. so zamudili storiti to, a jeseni 1. 1799. je postala taka sprememba že čisto neizbežna. Ljudstvo si nikakor ni želelo vrnitve »starega (t. j. kraljevskega in fevdalnega) režima«, pač je pa naprtovalo odgovornost za vse zlo, ki ga je moralo prenašati v teku revolucije, le voditeljem republike. Ponavljali so se pač državni udari, toda zlo je ostalo. Glede na to so teoretiki in ideologi tudi obupavali nad demokracijo in si želeli diktature vodilnega izobra-ženstva, povezanega z bogatim meščanstvom, ki jo je pa mogla ustoličiti samo še armada brez sodelovanja ljudstva. Sieyes in njegovi prijatelji, ki so ravno predstavljali te težnje, si torej niso želeli vojaške diktature, temveč so hoteli uporabiti armado le kot sredstvo, za dosego svojih ciljev. Toda usodno zanje je postalo to, da se niso poprej z Bonapartejem natančneje dogovorili o obliki nove vladavine. Ob državnem udaru dne 10. XI. 1799. je pa armada sledila Bonaparteju in ne Sieyesovemu krogu in tako je postal potem že od prvega trenutka gospodar položaja on.
(Dalje prihodnjič)

P * i * S * /\ * N * O * B * R *	* Ni * j * E
Utmek IZ TABORIŠČNIH SPOMINOV
Na drugem mestu porotam o o 60-letnem življenjskem jubileju našega sotrunika g. Lamberta Pisjaka, pd. Pridevnika z Radiš. Marsikaj je tlo-živel, več bridkega kot prijetnega, a vse je prenašal s pravo krščansko potrpežljivostjo. Bog ga pa je obdaril tudi s talentom za pisanje. Tukaj priobčujemo odlomek iz zapiskov, ki jih je napravil med drugo svetovno vojno, ko je bival kot izseljenec v taborišču Hesselberg v Nemčiji.
Iz strašno zbombardiranega Stuttgarta sem še v zadnjem trenutku odšel in se zopet naselil pri družini v taborišču Hesselberg.
Spisal sem pismo sinu, ki je delal v Scheinfeldu, drugo hčeri, ki je služila v Diespecku pri Neustadtu a. d. Aisch. Pri tem pa so me začele boleti oči in neka čudna utrujenost se me je polastila. Zazdelo se mi je, da sem potreben počitka, ne samo telesnega, ampak tudi duševnega. Pogledam okrog sebe po izbi. Na steni kaže ura pol treli popoldne in vendar je bilo v sobi mračno, ker je zunaj bil oblačen februarski dan. Danes smo. 18. februarja 1945, stari ljudje pravijo, da je prva postna nedelja.
Tam na stolu sedi s priprtimi očmi čokat, zastaven mož, star kakih 50 let. Dobro ga poznam še iz tovarne Bosch v Stuttgartu, kjer .je s svojim sinom nekaj časa v Kepici saalu v Weilderstadtu delil z nami skupno usodo. Nepremično in brezbrižno sedi že dalj časa, ne pogleda ne na levo ne na desno. Z zagorelega, globoko nagubanega obraza mu berem, da je kmet in da njegova življenjska pot ni bila z rožicami postlana. Večkrat ga opazujem, kako tiho, skoraj kradoma, z rokami križem na hrbtu, odide iz naše tesne izbe v bližnji gozd, kot da bi nekaj iskal. Čez dalj časa se zopet vrne. Kot nas vse, je tudi njega usoda privedla v to taborišče in tu sedaj živi kot mi vsi ter mirno, na videz topo čaka. Vendar nosi v sebi težko bolečino, ki pa je na zunaj ne kaže. Malo vstran stoji njegova mnogo mlajša, čedna in bistra žena. Celo zgovorna je in na zunaj tudi ravnodušna. Videti ji je, da ima dobrega, skrbnega moža in da je vajena njemu zaupati skrb za dom in družino. Ob mizi, pri kateri pišem, pa sedita dve brhki, fletni deklici v starosti 6 do 8 let. Tri starejše hčere pa služijo širom Nemčije in prihajajo le tu pa tam k staršem na obisk. Sin Jaka, čvrst in čeden fant, pa je nekje na fronti, kjer mora, kot mnogo drugih, tvegati lastno življenje za svoje preganjalce. To je Mora-kova družina iz št. Petra na Vašinjah.
Malo vstran pa sedi močna, priletna žena, mali 6 otrok. Mož dela v Aischstadtu v neki tovarni in prihaja bolj poredko k dru-
žini. Tudi najstarejša, komaj 14-letna hči že služi, ostalih 5 otrok pa ima žena tu, poleg tega pa še staro mater, ki pase in krmi taboriščne gosi. Odločnost in samozataje-vanje sije tej ženi z obraza. Videti ji je, da ima težko življenje za seboj. Doma na mali bajti v pliberški okolici, s številno družino, je bila v današnjem sebičnem svetu vselej zapostavljena. Tega se Ažmano-va mati tudi zaveda in te zavesti ne skriva.
Na drugi strani izbe pa sedi na postelji starejša žena in bere iz mašne knjižice. Tudi ona je iz pliberške okolice. Mož je pri vojakih, starejši sin je že padel kot vojak, drugi sin pa še nosi puško v nemški vojski, naslednja dva mlajša sinova delata po tovarnah, le najmlajši je pri materi. In kljub temu je sicer redkobesedna, a vedno dobre volje. Bogu vdano nosi v sebi skrb za svojo razkropljeno družino in čaka. Doma, pri Borovčniku pa čaka obsežna rodna kme-tija.
Poleg Borovčnikovih so stale postelje moje družine, dalje naprej pa sta imela postelje dva postarana človeka, mož in žena. Ovnič in žena sta malo govorila, tudi onadva že morala marsikaj hudega prestati.
Na zgornji postelji nad njima pa je ležal 12-leten fant brez matere. Oče, Kosmač po imenu, dela nekje v tovarni in prihaja le redkokdaj v taborišče pogledat sina. Doma sta tudi iz okolice Pliberka.
To smo zasedaj vsi prebivalci naše sobe, 22 nas je vseh skupaj, soba pa meri 7 metrov v širino in 8 metrov v dolžino. V njej je 22 postelj v eno nadstropje, 9 omar, 2 mizi in nekaj stolov. Postelja ob postelji, poleg omara, nato spet postelje, v sredi sobe pa dve mizi, nekaj stolov in železna peč. To je vse, kar imamo v tem prisilnem skupnem bivališču. Pod posteljami polno škatel) in kovčkov, kovčki in zavoji na posteljah in omarah, vsak kotiček prostora je izkoriščen.
Tu živimo skupaj, podnevi in j:>onQČi. Gledam gor in dol po izbi in med tem ko pišem, pazim, da ne zbudim prevelike pozornosti svojih sostanovalcev. Končno pa me utrujenost le premaga in vležem se na posteljo v zgornjem nadstropju. Toda zaspati ne morem. Misli in spomini se mi podijo po glavi. Vse skupaj od prvega dne našega izgnanstva pa do danes, se mi zdi kot težke sanje, toda en sam pogled po mračni izbi in njenih stanovalcih me prepriča, da je resnica ... S taboriščnega dvorišča udarijo v uho veseli glasovi brezskrbnih otrok izseljencev, ki se tam igrajo in zabavajo po svoje.
V tem je stopil v našo sobo nek mož, ki je prišel iz nekega drugega taborišča, menda je prišel na obisk k neki družini pri nas.
JULES VERNE:	58
Potovanje na
To nam bodo nekoč pokazala opazovanja, doslej pa je »Topniški klub« s svojim tveganim poskusom dosegel samo to, da je naš sončni sistem obogatil z novim nebesnim telesom.
J. Belfast.«
Koliko vprašanj je sprožil ta nepričakovani razplet! Kakšno skrivnostno področje se je odprlo bodočim znanstvenim raziskovalcem! S svojim pogumom in požrtvovalnostjo so trije možje dosegli silen uspeh. Njihova navidezno precej puhla zamisel, poslati kroglo na luno, je imela daljnosežne posledice. Če že niso dosegli svojega cilja, so potniki, zaprti v novem satelitu, postali vsaj del luninega sveta; krožili so o-krog kraljice noči in prvikrat v zgodovini je človeško oko prodrlo v vse njene skrivnosti. Imena Nicholl, Barbicane in Michel Ardan bodo za vedno ostala zapisana v a-stronomskih letopisih z zlatimi črkami, zakaj v želji da razširijo področje človeškega znanja, so se smeli raziskovalci drzno pognali v vsemirje in pri najčudovitejšem poskusu modernih časov tvegali svoje življenje.
Naj bo že kakor koli, novica iz Long’s-P.eaka je zbudila po vsem svetu veliko pre-
senečenje in grozo. Ali ne bi bilo mogoče tem drznim zemljanom pomagati? Nikakor ne, zakaj sami so se izločili iz človeškega občestva, ko so prekoračili meje, ki jih je človeškim bitjem postavil Bog. Imeli so zraka za dva meseca. Imeli so hrane za leto dni. Toda potem? Najbolj zakrknjena srca so ob tem vprašanju zatrepetala.
En sam človek se ni. mogel sprijazniti z mislijo, da je položaj brezupen. En sam človek je z zaupanjem gledal v prihodnost. Bil je to njihov vdani prijatelj, vrli [. T. Maston, drzen in odločen kot oni.
Ni jih hotel spustiti iz oči. Postaja LongVPeak je bila poslej njegov dom, zrcalo ogromnega reflektorja njegovo obzorje. Brž ko je luna vzšla nad obzorjem, jo je ujel v teleskop in je ni niti za hip izgubil iz pogleda. Vztrajno ji je sledil na pohodu skozi vsemirje in neskončno potrpežljivo je opazoval izstrelek na njegovi poti okrog srebrne plošče. In vrli mož je ostal v resnici neprenehoma v zvezi s svojimi tremi prijatelji. Zatrdno je upal, da jih bo nekoč zopet videl.
— Dopisovali si bomo z njimi, je govoril vsem, ki so ga hoteli poslušati, kakor hitro bodo dovoljevale okolnosti. Pošiljali bodo novice nam in mi njim! Saj jih poznam, iznajdljivi so. Vsi trije skupaj so ponesli v vsemirje vse pripomočke spretnosti, znanosti in iznajdljivosti. S temi lahko napraviš vse, kar hočeš, in videli boste, da se bodo zmazali iz zagate!
Govori v polomljeni nemščini. V meni se dviga želja, da bi ga najraje prijel za grlo. Pozneje sem izvedel, da on ni bil izseljen zaradi svojega narodnostnega prepričanja, ampak iz osebnih razlogov. Bil je edina izjema med nami.
Zaradi vsega tega ne morem zaspati in tako premišljujem še nekaj časa, nato pa vstanem, prižgem luč in začnem znova pisati svpje spomine na preteklost. Misli se mi pode kot megle pred neurjem, toda moja roka je težka in okorna, ne more jih dohajati. Ne vem, kje in kako bi se jih lotil, jih uredil in zapisal. Godi se mi enako, kot se mi je godilo na dvorišču barak v Celovcu, ko sem stal z ženo in 6 otroki v gneči znanih in neznanih ljudi iz vse slovenske Koroške ter poslušal, kdaj bodo iz-klicali moje ime in številko, ki so mi jo bili — kot tudi vsem drugim — ob našem prihodu dan prej gestapovci obesili okrog vratu. Topo in nemo sem gledal v vrvečo množico, ki se je na povelje gestapovcev pomikala proti izhodu in tam čakala, da jo odvedejo, ne vemo kam. Gledal sem vse to in čudne misli, pomešane s hudimi slutnjami, so me navdajale. Toda mirno sem stal, tako kot vsi drugi. Ko je prišlo povelje sem se tudi jaz pomaknil. Nisem našel prave besede, da izrazim svoje misli in čustva. Ko smo se kasneje peljali skozi Ba-
varsko proti Niirnbergu, sem gledal skozi okno na tujo, novo pokrajino, toda brez pravega zanimanja. Moja glava pa je bila polna mojih misli. Enako se je gotovo godilo tudi drugim.
Novi prizori oživeli v mojem duhu. Dne 19. junija 1942, bilo je v nedeljo opoldne, je nek bavarski kmet z dvema konjema po tegml izpred taborišča lojtrski voz in nanj se je vsedlo Ki mož. s kovčki. Odpeljal nas je na nekako 5 kilometrov oddaljeno železniško postajo, od koder smo se potem z vlakom odpeljali naprej v Stuttgart. Med potjo smo molčali, vsak uklenjen v lastne skrbi. Ko smo prišli na določeni kraj, v tovarno Bosch, so nas peljali v pisarno. Pristojni uradnik je z enim pogledom ocenil naše telesne in duševne zmožnosti in nam odredil ustrezno delo. Delal je to na tako samo po sebi umeven način, tako vsakdanje, da me je stisnilo pri srcu, kako je mogoče tako človeka ocenjevati, kot da je le navadno blago. Stali smo tam, vsi potrti, kajti težila nas je negotovost novega dela in vsega, kar nas še čaka. Toda človek se vsega navadi in v vse nekako vživi. To je pravzaprav še velika dobrota, kajti brez te lastnosti bi človek v življenjskem boju mnogokrat ne mogel vzdržati.
(Konec na 6. strani)
j. in W. Grimm:
Doktor Vseved
'Bil je nekdaj reven kmet, Rak po imenu. Nekega dne je odpeljal z dvema voloma tovor drv v mesto in ga prodal nekemu doktorju. Doktor je ravno sedel pri kosilu, ko je prišel kmet po denar. Kmet je videl, kako doktor lepo je in pije, in srce mu je prevzela želja, da bi bil tudi on doktor. Ko je tako še malo počakal, je nazadnje vprašal, ali bi tudi on mogel postati doktor.
»Zakaj pa ne?« je rekel doktor. »To se kaj kmalu lahko zgodi.«
»Kaj pa moram storiti?« je vprašal kmet.
»Najprej si kupi abecednik, knjigo, ki ima spredaj petelina naslikanega,« ga je jel poučevati doktor. »Drugič: prodaj voz in oba vola in si z denarjem nakupi oblek in vse drugo, kar je potrebno za doktorsko umetnost; tretjič: naroči si tablo z napisom; Jaz sem doktor Vseved’, ter si jo pribij na hišna vrata.«
Kmet je storil vse, kakor mu je bilo rečeno. Ko je tako nekaj časa dohtaril, toda ne preveč, se je zgodilo, da je bil nekemu bogatemu, visokemu gospodu ukraden de-, nar. Le-ta je zvedel, da živi v tej in tej vasi doktor Vseved, ki mora zagotovo vedeti, kam je izginil denar. Zato je gospod dal napreči voz in se odpeljati v tisto vas ter
DRUGI DEL
OKROG LUNE Prvo poglavje Od 10.20 do 10.47 ure zvečer
Ko je ura odbila deset, so se Michel Ardan, Barbicane in Nicholl poslovili od številnih prijateljev, ki so jih pustili na zemlji. Oba psa, ki naj bi udomačila pasje pleme na luninih celicah, sta bila že zaprta v krogli. Naši trije potniki so se približali odprtini, iz katere je molelo žrelo velikanske ulite cevi in pripravljeni žerjav jih je pogreznil do stožčaste kape izstrelka.
Tam so se skozi nalašč za to urejeno odprtino spustili v aluminijasti vagon. S škripci, ki so jih vlekli od zunaj, so delavci topovo cev na mah očistili zadnjih ostankov ogrodja.
Ko je prišel Nicholl s svojima tovarišema v izstrelek, je začel zapirati odprtino z močno ploščo, ki jo je pritrdil na notranji strani s silnimi vijaki. Tudi lečaste šipe o-kroglih okenc so bile pokrite s krepko pritrjenimi ploščami. Potniki so bili zdaj v svojo kovinasto ječo hermetično zaprti in pogreznjeni v globoko temo.
— In sedaj, draga tovariša, je dejal Michel Ardan, bodimo kakor doma. Jaz sem se vedno rad držal doma in sem v gospodinjskih poslih dobro podkovan. Naše novo stanovanje maroma kar se da praktično izkoristiti in si ga udobno urediti. Najprej pa poskrbimo, da bomo malo bolje videli. Saj plina niso iznašli za krte!	(Dalje)
ga vprašal, ali je on tloktor Vseved.
»Res, to sčm jaz,« je rekel kmet.
»Pojdite torej z menoj in najdite ukradeni denar!«
»Dobro,« je rekel Vseved, »a Jera, moja žena, mora tudi z menoj.«
Gospod je bil zadovoljen, posadil ju je na voz in vsi trije so se odpeljali.
Ko so prišli v plemiški dvorec, je bila miza že pogrnjena in doktor Vseved je moral kositi z drugimi vred.
»Prav, a Jera, moja žena, tudi«, je rekel in sedel za mizo.
Ko je prišel prvi služabnik s skledo dobre jedi, je dregnil kmet svojo ženo in dejal: „[era, ta je bil prvi!« — misleč pri tem tistega, ki je prinesel prvo jed.
Služabnik pa je mislil, da je hotel reči s tem: »To je bil prvi tat.« In ker je bil res to, se je ustrašil in je rekel zunaj svojim tovarišem: »Doktor vse ve, slabo jo bomo skupili; dejal je, da sem bil jaz prvi.«
Drugi služabnik se kar ni upal noter, a je moral. Ko je vstopil s svojo skledo v sobo, je dregnil kmet svojo ženo: »Jera, ta je drugi!«
Tudi ta služabnik se je hudo prestrašil in se je podvizal, da je bil čimprej zunaj. Tretjemu se ni godilo nič bolje, kmet je spet rekel svoji ženi: »Jera, ta je tretji!«
Četrti je moral prinesti v sobo pokrito skledo in gospod je rekel doktorju, da bi preizkusil njegovo umetnost, naj ugane, kaj je v skledi; v nji pa so bili raki.
Kmet je ogledoval skledo in ni vedel, kako si bo pomagal, ter je zamrmral: »Oh, jaz. ubogi Rak!«
Ko je gospod to slišal, je kliknil: »Glejte ga, res ve, gotovo ve tudi, kdo ima denar.«
Služabnik je kar prebledel od groze in pomežiknil je doktorju, naj stopi malo ven. Ko je prišel ven, so mu vsi štirje priznali, da so ukradli denar in obljubili, da ga bodo izročili in mu dali še lepo nagrado povrhu, če jih ne izda, ker bi jim drugače trda predla. Pokazali so mu tudi, kje je denar skrit.
Doktor je bil zadovoljen s tem, vrnil se je v sobo, sedel za mizo in rekel: »Gospod, zdaj naj še poiščem v tej moji knjigi, kje tiči denar.«
Peti služabnik pa se je medtem splazil v peč, da bi slišal, ali ve doktor še kaj več. Le-ta pa je sedel in odprl svoj abecednik, listal po njem, da bi poiskal petelina. Ko pa ga ni mogel najti, je rekel jezno: »Saj si notri, zato moraš tudi ven.«
Tisti v peči pa je mislil, da leti to nanj in je ves prestrašen skočil iz peči ter dejal: »Ta človek vse ve.«
Nato je doktor Vseved pokazal gospodu, kje je denar, ni pa povedal, kdo ga je u-kradel. In tako je od gospoda in služabnikov dobil veliko denarja za nagrado in postal sila imeniten človek.
CELOVEC
(Gostovanje šentjakobske farne mladine)
V nedeljo nas je spet presenetila Šentjakobska farna mladina z lepo igro »Henrik, gobavi vitez«.
Sicer smo že večkrat v zadnjem času videli to igralsko skupino: tako pri »Hasan-aginici«, v igri »Žrtev spovedne molčečnosti«, ki jo je farna mladina iz Št. Jakoba priredila pri nas v Celovcu. Mnogi izmed nas pa so se lani poleti posebej peljali v št. Jakob, da so tam videli najbolj pristno in domačo šentjakobsko dramatsko delo »Mi-klovo Zalo«. In pri vseh teh prireditvah smo mogli občudovati mnoge mlade talente, ki so nadvse zadovoljivo rešili svoje vloge-
Pri »Henriku, gobavem vitezu«, ki smo ga gledali preteklo nedeljo v uršulinski dvorani, nam je šlo najbolj do srca močno doživeto igranje igralcev v glavnih vlogah. Zato ni čuda, da so premnogi v dvorani jokali z Henrikovo materjo, ki se je poslavljala od svojega sina in njegovega strica, ki sta odhajala na križarsko vojsko. Še bolj pa so potem žalovali nad Henrikovo osamelostjo, ko se je vrnil iz Svete dežele, a ne kot slavljen zmagovalec, ampak kot pomoči potrebni bolnik. Nalezel se je tam strašne gobave bolezni. Ko se je vrnil domov, se je za prvi hip zdelo, da nima več doma; sestra in svak, nevesta in celo mati niso hoteli bivati pod eno streho s takim bolnikom.
Takrat se ga je usmilila nedolžna deklica, ki jo je Henrik pred odhodom pobral na cesti in jo rešil smrti. Ona mu je hotela streči brez strahu pred to težko boleznijo. Njena pripravljenost za to žrtev je ganila tudi mater. Henrik je smel ostati doma, mati sama mu je stregla, čeprav so se radi tega drugi ogibali grauu.
Blanka, ta požrtvovalna deklica, pa je šla še dalje v svoji ljubezni. Odločila se je ra božjo pot v Rim, ker ji je bilo razodeto, tla tam svojemu gospodu lahko izprosi zdravja. Naskrivaj se odpravi na težko pot, spremlja jo samo blagoslov dobrega patra Leopolda in njegovo naročilo, naj ostane dobra in čista.
In ohranila je dobro, nedolžno srce in bila poplačana: na sam sveti večer se je v spremstvu Kristusa samega, preoblečenega v romarja, vrnila v Henrikov grad. In Henrik je ozdravel, ter jo vesel pozdravil kot svojo nevesto.
To je kratka vsebina tega misterija, te lepe verske igre, ki jo je spisal naš koroški rojak in biseromašnik Franc Ksaver Meško. V njem je na prelep način opisana požrtvovalna ljubezen, pomen žrtve in dobrote ter lepota in bogastvo čistosti in nedolžnosti.
šentjakobčahi so nam vse to lepo in prepričevalno pokazali. Hvaležni smo jim za njih obisk in se veselimo in jih vabimo, da bi nas spet kmalu obiskali.
GLOBASNICA
(»Zlatorog« je bil pri nas)
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici je uprizorilo v nedeljo, 28. decembra in ponovilo naslednjo nedeljo v Globasnici in Šmihelu lepo narodno igro »Zlatorog«. Društvo, ki se je lotilo tako zahtevne igre in jo izvedlo na taki kulturni višini, zasluži pohvalo in priznanje.
Pred igro je v nabito polni dvorani spregovoril prof. dr. Valentin Inzko o krščanskem kulturnem delu na vasi, nato pa se je dvignil zastor v planinski raj Zlatorogovega kraljestva.
V prejšnjih stoletjih so ljudje živeli mnogo bolj v pripovedkah, bajkah, kot sedaj. Čimbolj nedostopni so bili nekateri kraji ali gore, temveč skrivnostnega so ljudje pripovedovali. Ena izmed bajk je tudi pripovedka o »Zlatorogu«, ki živi v triglavskem pogorju. Kdor bi ga ustrelil, bi z njegovimi rogovi odprl vse podzemske zaklade v Bogatinu. Toda nevarno je iti na lov
nanj, kajti iz Zlatorogove krvi takoj zrastejo rože in že jih Zlatorog zaužije, takoj zopet ozdravi in pahne lovca v prepad. Pa tudi bele žene ga čuvajo in kdor bi ga hotel ustreliti, si zapravi njihovo prijateljstvo.
To pripovedko, ki v različnih oblikah kroži po dolinah, ki segajo v triglavsko pogorje, je dramatsko obdelal Jože Abram. Dejanje je postavil v Trento, kjer nastopajo lovci, pastirji, trentski fantje in dekleta in tujci Benečani-trgovci. Glavno vlogo ima Špik Tone, divji lovec, ki ima nekaj podobnosti z Finžgerjevim »Divjim lovcem«. Le da je Finžgarjev »Divji lovec« realistična narodna igra, »Zlatorog« pa je na pol pravljična, ker nastopajo v tej zlatorog, bele žene in zeleni lovec.
Igra je bila v celoti zelo dobro podana, ne bomo pa tukaj ocenjevali posameznih igralcev. Igra zahteva približno 30 sodelujočih in je vesela ugotovitev, da ima društvo toliko mladih moči na razpolago. Igro prepleta tudi petje in tudi v pevskem oziru je bila igra dobro pripravljena. Zlasti lep je bil pevski dvoboj med Trentarji in Benečani. Nova scenerija, delo slikarja Fri-
derika Jerine, je igro postavila v pravo gorsko pokrajino, v divjino triglavskih sten, po katerih se mogočno sprehaja Zlatorog. Tudi luč je bila primerna, da smo se kar čudili, kako je mogoče, na tako majhnem odru pripraviti tako zahtevno igro. Zaradi res skrbne priprave je igra dosegla velik uspeh.
Radi mnogih odrskih sprememb smo jim opravičili dolge odmore, pa bi si seveda želeli krajše. Nekaj prizorov bi lahko črtali, zlasti prizor s pastirjem in tudi nekaterih obleka bi morala biti času primernejša.
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici je uprizorilo že nekaj izvirnih iger in kar dobrih. Da je tudi to igro prvikrat uprizorilo, smo jim hvaležni in jim k pogumu in uspehu čestitamo. Le tako naprej!
VETRINJ
Te dni so prinesli otroci na glavni šoli v Vetrinju iz šole novico, da bodo na šoli zopet poučevali slovenščino za učence, ki niso bili odjavljeni. Sicer je termin za odjave že potekel 7. oktobra 1958. Vendar se do sedaj, to je do srede januarja 1959 ni nihče spomnil na pouk slovenščine za neodjav-Ijene otroke.
Da pa so se ravno nekaj dni pred prihodom ministrske komisije iz Dunaja na šolski oblasti spomnili, da je treba tudi v Vetrinju poskrbeti ta slovenski pouk, je pač zelo značilno.
Lambert Pisjak pd. Pridovnik - šestdesetletnik
pcicedbUv v Celovcu.
Slovensko prosvetno društvo v Celovcu vabi na pustno prireditev,
ki bo 25. januarja 1959 v Kolpingovi dvorani. Začetek: ob 7. uri zvečer. Na programu je vesela igra:
»GAŠPER GRE NA BOŽJO POT.«
Po igri: prosta zabava s plesom.
Vsi rojaki iz mesta in dežele prav prisrčno vabljeni!


Dne 6. januarja 1959 je začel Lambert Pisjak, pd. Pridovnik na Radišah, pisati sedmi križ.
Ves cerkveni pevski zbor radiški je povabil slavljenca na praznik Treh kraljev po popoldanskem blagoslovu k Mežnarju, da se tako v imenu fare in občine oddolži zaslužnemu očaku.
V pozdravnem nagovoru je pd. Podržnik Janko Tolmajer v imenu Radišanov izrekel slavljencu toplo zahvalo za njegovo nad 40-letno javno delo, ki je bilo posvečeno vzornemu kmetovanju, vzglednemu delu na prosvetnem in političnem polju.
Domači župnik Ludovik Jank pa je naslikal Pridovnikovega očeta kot vzglednega kristjana, ki je bil vsakokratnemu župniku v vseh cerkvenih zadevah velika pomoč v fari.
G. dr. Joško Tischler pa je v svojem vo-ščilnem nagovoru naglasil, da baš starost ni nikaka osebna zasluga, marveč neki naravni pojav in je ta starost lepa za vsakogar, ki je življenjsko posodo, katera je stala prazna ob zibelki vsakega posameznika, napolnil. Če danes Pridevnikov oče praznuje šesti križ in se ozre v to svojo življenjsko posodo, bo smel in mogel ugotoviti, da je
HIŠA NAPRODAJ !
V bližini Pliberka enonadstropna hiša (9 sob) zelo ugodno naprodaj. Novozgrajena, nahaja se poleg državne ceste in železniške postaje. — Naslov na upravo lista pod znako ..Podjuna”.
KAZAZE
Popravek
7. januarja 1959. V zvezi s člankom v našem listu z dne 9. oktobra 1958 pod naslovom »KAZAZE — Z izselitvijo so grozili«, naznanjamo našim bralcem, da je v času tiska 41. številke našega lista bil odgovorni nrednik, g. Janko Janežič, bolan in zaradi tega ni mogel pri ureditvi lista nadzorovati vključitev posameznih člankov.
Zaradi tega se je zgodilo, da je zgoraj o-nienjeni članek bil objavljen. Ker so se zaradi tega članka g. Otto Skoff in njegovi lovski prijatelji čutili žaljene, izjavljajo, da ne moremo trditi, da so g. Otto bkoff in njegovi lovski prijatelji izvršili v 'lanku omenjena dejanja.
v njej mnogo zakladov za tostransko in drugostransko življenje. On je z veliko ljubeznijo služil domači grudi, da jo s pridnim delom ohrani svojim potomcem, on je na gospodarskem področju bil vedno napreden kmet v polnem pomenu besede. Pridovnik pa ni posvetil svojega dela in svoje ljubezni le domači svoji hiši in svoji družini, njegova družina je segala na vso so-seščimo, na vso faro in na ves slovenski rod. Bil je v prvih vrstah radiški prosvetarjev, se bori) za red in napredek v občini in pri vsem tem delu našel še dosti časa, ki ga je posvetil branju listov in knjig. Smemo trditi, da spada Pridovnik med najbolj na-čitane kmete. Kdor pa hoče gledati v daljavo, mora poznati domači kraj. To pa nam je Pridovnik najbolj dokazal s popisom radiške zgodovine, kakor smo jo brali v ,,Tedniku”.
V času nacističnega nasilja je moral tudi Pridovnik s svojo družino leta 1942 zapustiti svoje posestvo in oditi kot izseljenec v tujino, kjer je bil tudi opora marsikomu, ki je pričel ob takem nasilju obupavati. Ko so na binkoštni ponedeljek v taborišču na Hesselbergu zapeli pevci interniranci iz Roža, Podjune in Zilje „Do-movina mili kraj”, tedaj je naš današnji slavljenec z rosnimi očmi zagotavljal: »Še jo bomo videli!« In 1. 1945 po zlomu nasilja ob pripravah na vrnitev v domovino, tedaj nam je Pridovnik iz svoje navrhane zgodovinske torbe govoril iz vse svoje duše.
Po vrnitvi na dom se je posvetil zopet pridnemu delu in z vso ljubeznijo tudi poživitvi kulturnega in političnega dela, saj je bil med obema vojnama dolgoletni občinski odbornik.
Življenje Pridovnikovega očeta je življenje delovnega slovenskega človeka in mora služiti vsem za vzor. Današnja proslava naj bo izraz zahvale nas vseh, naj bo pa tudi prošnja, da bi slavljenec še naprej stal v prvi vrsti kulturnega in političnega dela.
Na te pozdravne govore je odgovoril Pridovnik in posebno naglasil, da bi naj mladina, ki ceni domačije svojih staršev in jih tudi ljubi in s pridnostjo obdeluje, z isto ljubeznijo cenila tudi jezik svojih staršev in se tega jezika ne sramovala in da bi ostala zvesta tudi Stvarniku, kakor so mu bili zvesti naši predniki.
Vso slavnost pa so močno povzdignili radiški pevci pod vodstvom pevovodje Šimna Wrulicha. Moški in mešani zbor sta ure dolgo prepevala narodne pesmi in ko so se pojavili trije kralji, je ves zbor potegnil z njimi in močno je zadonela pesem treh kraljev. V zboru samem je številno mladih fantov in deklet in vsaka fara bi bila ponosna in vesela takega pevskega /bora. Pevcem gre prav posebna zahvala, da so posvetili praznični popoldan proslavi šestdesetletnice Pridovnikovega očeta. Pri-dovnikovemu očetu pa kličemo: „Na mnoga leta” in ga prosimo, da posebno zdaj pozimi zopet vzame pero v roke in otme za naš mlajši rod marsikaj lepega in zanimivega iz življenja naših dedov.
^^Naše prireditve ===
ŽELEZNA KAPLA
Katoliško prosvetno društvo v Globasnici priredi v nedeljo, dne 25. januarja, ob 12. uri v ŽELEZNI KAPLI v farni dvorani igro »ZLATOROG«.
Isto igro ponove še zvečer ob 7. uri v dvorani Narodnega doma v ŽITARI VESI.
Farna mladina ŽELEZNA KAPLA vabi na igro »DIVJI IN NEDELJSKI LOVCI«, ki bo v nedeljo, 18. januarja 1959, ob 12. uri.	Vsi prisrčno vabljeni!
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 18. L: 7,30—8,00 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 19. L: 14.00-14,45 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Kdo ve? 17.55—18.10 Za ženo in družino. - TOREK, 20. L: 14.00-14.30 Poročila, objave. — Zdravniški vedež. SREDA, 21. L: 14.00— 14.45 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. ČETRTEK, 22. L: 14.00-14.30 Poročila, objave. -Zborovski koncert: Združeni zbori SPD v Podjuni. PETEK, 23. L: 14.00-14.45 Poročila, objave. - Vse sorte pesmi trosim, ne zmanjka jih nikol... (Ob 50-letnici smrti Franca Ledra Lisičjaka. Pripoveduje Mat. Košutnik). SOBOTA, 24. L: 09.00-10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
PRIJATELJ PSOV
Na napisno tablo nad neko pariško slaščičarno je lastnik pod svojim imenom napisal: „Psorn vstop prepovedan.” Neki prijatelj psov pa je pripisal: „Pač pa so muhe v našem lokalu zmeraj dobrodošle.”
V dolgih zimskih večerih Vam bo najboljše razvedrilo RADIO-APARAT od domače tvrdke
Johan Lomšek
St. Lipš. Tihoja. p. Dobrla ves
— Plačila tudi na ugodne pbroke —
Utrinek z totoušcniU sfUMnCna/
Ob prihodu ministrske komisije
Na prvi strani prinašamo sestavek, ki se bavi s šolskimi razmerami na Koroškem. Prinašamo ta članek v nemščini, ker je namenjen vsej avstrijski javnosti, prav posebno pa ministrski komisiji sami, katere prihod je napovedan v kratkem.
Članek na prvi strani ugotavlja, da so odloki deželnega glavarja o odjavah od slovenščine, odlok ponovnih prijavah ter dogodki, ki so tem odlokom sledili, ustvarili zmedo v šolstvu na Južnem koroškem. Postavlja dve načelni vprašanji glede ministrske komisije:
1)	Ali bodo učitelji in šolski nadzorni organi imeli pogum, da komisiji prikažejo resnično stanje, ali pa ji bodo pokazali navidezno sliko »najlepšega reda«?
2)	Ali bo komisija hotela dejanski položaj spoznati, ali pa je njena naloga samo v tem, da pred avstrijsko javnostjo in tujino pokrije izvršeno kršitev prevzetih obveznosti.
Nato prinaša članek izvajanja nekega u-čitelja z dvojezičnega ozemlja, ki stvarno in temeljito obravnava nemogoče stanje, ko večina odjavljenih šolarjev nemško ne ra-
zume, on pa jih v njihovem maternem jeziku ne sme poučevati. Ugotavlja, da so bile odjave izvršene pod političnim in prav posebno gospodarskim pritiskom.
Članek zaključuje z vrsto načelnih ugotovitev, v katerih pravi:
da je šolska uredba o dvojezični šoli najbolj primerna za dvojezične ozemlje, kajti v njej se pri skupnem pouku otroci obeh narodov medsebojno spoznavajo in se naučijo eden drugega spoštovati. Poleg tega pa se priučijo obeh deželnih jezikov. Skupna dvojezična šola preprečuje tudi cepitev mladine v dva sovražna nacionalna tabora.
Naloga ministrske komisije ni le, da ugotovi dejansko stanje, ampak da pokaže učiteljem pravo pot, ki bo ustrezala interesom mladine obeh narodov ter zopet ustvarila v deželi mir in red.
SLOVENSKI ZASTOPNIKI GREDO NA DUNAJ
Za 15. januar so pozvani zastopniki slovenskih osrednjih organizacij k zvezni vladi na Dunaj.
Našim gospodinjam
Za okrepitev
Pozimi je največ bolnikov. Posebno, če je zima vlažna (megla, dež), so pogosti prehladi, gripe, mumpsi itd. Zelo shujšani in oslabeli ljudje potrebujejo hrano, ki daje telesu čim več maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov. Torej mleko in različne mlečne jedi, posneto ali spenjeno (tolčeno) smetano, jajca, surovo maslo, močnate jedi, sladice, čokolado, kakao, meso, zelenjavo, sir, sadje.
Otroci često po bolezni nimajo apetita. Za povečanje teka je potreben red v hrani in pa čim bolj raznovrsten jedilnik. Zelo hitro se telesno oslabeli zrede ob tejle jedi:
Segrejemo v kozici 15 dkg sladkorja, 30 dkg surovega masla, da se oboje raztopi (zavreti ne sme). Potem dodamo kg medu, 12 dkg kakava in 2 rumenjaka. Dobro mešamo na štedilniku, da se segreje. Potem postavimo na hladno in predenemo v kozarčke, kot jih uporabljamo za marmelado. Zavežemo jih s pergamentom ali s celofanom in shranimo na hladnem. Po eno do dve žlici te zmesi razmešamo v skodelici toplega mleka in damo oslabelemu navrh druge hrane vsako dopoldne in popoldne. Ponavadi vsak že po kratkem pridobi na teži in sc dobro počuti.
Sol v gospodinjstvu
če nam hoče ugasniti ogenj v štedilniku, vrzimo vanj pest soli in spet bo oživel.
Da pozimi na prostem ne zmrzne perilo, vržemo v zadnjo vodo dve pesti soli.
Rumenjak več izda, če mu dodamo malo soli. Rumenjak potemni.
Kava lepše diši, če damo vanjo nekaj zrn soli, preden jo nalijemo v skodelice.
Umazane pletene izdelke, izdelke iz slame, protja ali ličja polepšamo, če jih odrgnemo z vlažno soljo.
Da se ne prižge pogača v pečici, potresemo sol pod kozico.
Utrujenost preženemo iz nog, če jih zvečer umijemo v vodi, kateri dodamo pest soli.
Ko snažimo okna, ogledala ali druge steklene predmete, vrzimo v vodo pest soli, kar delo olajša in da steklu sijaj.
Sol, raztopljena v mlačni vodi, je izvrstno sredstvo za grgranje in izmivanje ust..
Stekleničko za dojenčka najlepše umijemo s soljo. S tem uničimo tudi vse bolezenske kali.
I
v našem listu *
(Nadaljevanje s 4. strani)
V taborišču smo bili vsi enaki, isti red je veljal za vse, vsi smo bili bre^ pravic. In vendar je vsak izseljenec prinesel s seboj v ta skupni tesni prostorček taboriščne sobe svoj lastni kos domovine, s katero je ostal povezan s tisoč trdnih, a nevidnih vezi, s spomini na žlahto, sosede, znance, prijatelje, na rajne, ki spe na domači božji njivi in ondi čakajo na angelski glas, ki jih bo zbudil k vstajenju za vekomaj, na domove, hleve, polja, živino, travnike, gozdove, na mlado drevje in na še mnogo, mnogo drugega.
Ti spomini so pri vsakem drugačni, toda vsi so neizbrisni. In vsakogar vežejo na njegov dom, na posestvo, ki je bilo njegovo a ga sedaj ne sme imenovati več svojo posest. Poleg tega pa je vsak prinesel s seboj še lastno življenjsko usodo, svojo osebno in družinsko življensko zgodbo. Vse to skupaj tvori v njihovih srcih domovino, ki sicer ni rezala vsem enako velikih in dobrih kosov kruha. Temu večjega in mehkejšega, drugemu manjšega in tršega. Vse to pa ni ostalo brez vpliva na mišljenje posameznikov in družin.
Tako smo se tudi v naši sobi znašli ne samo razni ljudje iz različnih krajev, temveč tudi ljudje z različnimi nazori, naravnimi darovi, z različnimi človeškimi lastnostmi, pa tudi slabostmi, ki jih ni mogla izbrisati ne izselitev dne 14. aprila in tudi ne rop svobode in premoženja ter celo družinskih pravic ne.Tudi ta tesna, neprijazna izba ne. Ljudstvo je vse to pretrpelo, pri tem pa je ohranilo vsa svoja duševna svoj-stva, dobra in slaba.
Medtem je dan minil in zunaj je nastopila tema. Zopet zaslišim že dobro mi znani klic taboriščnih otrok: Večerja je pripravljena! Pojdimo večerjatj Za ta trenutek imajo otroci posebno skrb. Hitro pospravim svoje papirje, pero in črnilo. Hitim v »obednico«, da jim bom pomagal zavpiti »Guten Hunger«, ker je to po taboriščnih pravilih zaukazano, če nočeš priti v spor z
Mati atlasi
FANT DOMAČIN
27 let star, na lepem posestvu (25 ha), s v tujini pridobljenimi izkušnjami in kmetijsko šolo, leli spoznati v svrho ženitve, pošteno kmečko dekle v starosti do 25 let. Resne ponudbe s sliko pošljite na upravo lista pod geslom „I’o sreči hrepenim”.
27-letni kmečki sin in vešč kmetijstva želi spoznati pošteno katoliško dekle v starosti od 20—24 let, ki hi bilo tudi pripravljeno izseliti se v kako preko-
Lagerfiihrerjem, ki se je pisal Johannes Schneider, a mi smo mu med seboj pravili samo »Honza«. Sele potem, ko si opravil to voščilo, smeš seči po bornih dobrotah na mizi. Sicer pa so bile večerje precej domače, ker pri njih ni nikdar bilo ne »Hon-ze« in tudi ne sester Rdečega križa. Oni gredo že namreč prej v svoja precej oddaljena stanovanja.
Potem ko sem se po dve in polletnem bivanju v Stuttgartu in Weilderstadtu zopet vrnil v taborišče, se sedaj zopet uvajam v to življenje in njegova pravila. In z mano mnogo drugih. Vsi pa čakamo na konec, za katerega še prav ne vemo, kdaj in kakšen bo, a slutimo, da bo prišel. Konec vsemogočnega nemškega »tretjega rajha« in njegovih grozot — in povratek v ljubljeno domovino.
Lambert Pisjak, pd. Pridevnik
t Sgnaz Wedam
V ponedeljek, 12. januarja je v Beljaku nenadoma umrl šele 68 let star g. Ignacij Wedam, lastnik in ustanovitelj širom dežele znane tvrdke »Avtosalon Ig. Wedam & Co.« v Beljaku.
Pokojni je osnoval imenovano podjetje 1. 1918 in ga je v teku štirih desetletij spravil na zavidljivo višino, pri čemer mu je zvesto stal ob strani in pomagal njegov sin ing. Karel Wedam. Danes spada podjetje, obstoječe iz moderne trgovine z avtomobili in iz sodobnim razmeram odgovarjajoče delavnice, med vodilna na Koroškem.
Kot trgovec in kot šef je pokojni užival najboljši sloves; bil je tudi izredno marljiv in vztrajen. Za njim žalujejo njegova žena, sin in hči. Pokojni, ki je dobro pripravljen odšel na pot v večnost, naj počiva v miru!
Žalujočim svojcem izreka tudi naš list iskreno sožalje.
molsko deželo. Dopise s sliko poslati pod geslom „Srečna bodočnost” na naslov lista.
IŠČEM DEKLO SVINJARICO, moderno urejen hlev, dobra hrana in stanovanje, stalna služba. Ponudbe na upravo lista.
PRODAM ZELO LEPO POSESTVO
v slovenski vasi, 20 ha, 10 minut do cerkve in šole. Vprašanja na upravo lista pod geslom „Lepo posestvo”.
Zamenjam ]H>scstvo, hišo in 1 '/a ha orne zemlje v bližini Maribora z enakovrednim — ca 60.000,— šil.’ v Avstriji. Ponudbe pod značko ..Zamenjava” na u-pravo lista.
KLAGENFURT lO.-OktobersSr.
(neben Kino Prechtl)
ŠTEDILNIKE, PECI -
KMETIJSKE POTREBŠČINE -
ugodno in na obroke pri
Hum Meutifr
Klagcnfurt, Paulitschgassc (Proscnhof)
Klavirje * pohištvo
Franz Kreuzer’s Wwe.
KLAGENFURT, Kar dialplatz 1 Vse proizvode JOKA-WERKE
M0BELHAUS
Tieferschiittert gcben wir die traurige Nachricht, daO mein innigstgeliebter, treusor-gender Gattc bzvv. unser Vater, Schwiegervater, GroBvatcr und lirudcr, Herr
Cav. Ignaz Wedam
Griindcr und Seniorchel der Fa. Autohaus Ig. VVedam & Co.
am Montag, den 12. Janner 1959, um 23 Uhr nach kurzem, schmerzvollem Leiden, ver-sehen mit den heiligen Sterbesakramentcn, im 69. Lebensjahre fiir immer von uns ge-schieden ist.
Sein Leben war erfiillt von rastloscr Arbeit und immenvahrender Sorge um seine Lieben.
Wir betten unseren teuren Toten am Freitag, den 16. Janner 1959, um 14 Uhr von der,AuCbalirungshallc aus auf dem Zentralfriedhofe in Villach zur letzten Ruhc.
Die heilige Seelenmessc wird am Samstag, den 17. Janner, um 8 Uhr in der Sladt-pfarrkirche St. Nikolai gelesen.
Villach, Valbruna, Camporosso, Trani, am 12. Janner 1959.
Ing. Carl Wedam Sohn
In tie £ e r T r a u e r:
Franccsca VVedam Gattin
Martha VVedam, geb. Sommer Sdiw iege r toch ter
Gert, Elisabeth, Francesca, Ingeborg Enkelkinder
Ingeborg Appleyard geb. VVedam Toch ter
Keginald Appleyard
Schtviegersohn
1 STADLER
KLAGENFURT
Theatergasse 4
Dos Haus det guten ❖ VacteiU:
1.	Riesenauswahl - iiber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mobel Oster-reichs. Ilartholzschlafzimmer von S 3.900
S. Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin-sen
4. Zustellung frei Haus mit eigenem Spe-zialauto
GROSSTE AUSVVAHL IN:
Polstennobeln, Teppichen, Matratzcn; Vorhangstoffe zu sehr maBigen Preisen
S W - NOBEL - VERKAUFSSTELLE
Bratung djrcli eigenen Architelden!
BLAVR-PERILO
zelo ugodno pri
L Maurer
Klagenfurt, Alter Platz 35
Ali že veste, da če kličete telefonsko ŠTEVILKO 302 vam vsa naročila dostavim takoj na dom z lastnim avtom. — Na primer: Joka-žimnice (Modroce), Radioaparate, ŠIVALNE — PRALNE stroje vseh znamk — Po želji tudi na ugodna plačila — obroke.
TRGOVINA
BLAŽEJ LIBUČE
Telefon 302
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom:	„Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 5 Sil., /a inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in
izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgo vomi urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.