...... , ..... ······ .... '• BILTEN ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE Leto 1969 Ljubljana, avgusta 1969 V s e b i n a l. DOLGOROČNI PROGRlJVI GEODETSKIH DEL V SR SLOVENIJI - RAZGOVOR Z DIREKTORJEMA GEODETSiill UPRAVE 'SRS IN GEODETSKEGA ZAVODA SRS 2. RAZGOVOR Z DIREKTORJEM ZVEZNE GEODETSKE, UPRAVE O GEODETSKilI PREDPISIH 3, POSVETOVANJE O FOTOGRAMETRIJI V NOVEM SADU 4 • ZJ\KLJUČIIT POSVETOVANJA O FOTOGRAMETRIJI V NOVEM SADU 5, PLENUM PREDSEDNIŠTVA ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 6. DELO SEKRETARIATA IN PREDSEDNIŠTVA ZVEZE GIG SLOVENIJE 7, OBČNI ZBOR DRUŠTVA GIG CELJE 8. PROGRAM STROKOV:tUH PREDAVANJ ZVEZE GIG SLOVENIJE 9 • SEST II.NEK O POSLOVNEM SODELOV/1.NJU GEODETSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ JUGOSLAVIJE 10, Žiga Drinovec: 11. Stanko Majcen: POVEZAVA POSESTEV S POMOČJO MEHANOGRAFIJE PROGRAM GEODETSKIH DEL ZA LETO 1969 12. Stanko Majcen: KONGRES O VODAH JUGOSLAVIJE IN GEODEZIJA 13 • Waclaw Klopooinski: KOORDINACIJSKA VLOG1\ GEODEZIJE V GOSPO- DARJENJU Z ULIČNIM ZEMLJIŠČEM V VARŠAVI 14 •. Pro:f • Ivan Čuček: ELEKTRONSKA OBDELAVA PODATKOV ZA TRASI- Št. 2-3 stran 1 5 14 15 16 18 19 21 27 28 Jo 33 35 RAN JE CEST 39 15, Mano Seifert: KRAJEVNO IMENOSLOVJE 41 16. Emil Rasinger: GEODETSKA DELA PRI IZDELAVI GOZDNOGOSPODAR- SKIH NAČRTOV 42 17 • Ivan Golorej : UPORABA AEROFOTOGRAI\IIETRIČNE METODE V KATAS- TRU NA NIZOZEMSKEM 4-5 ' 18. NOVI PREDPISI: - Republiški zakon o upravnih taksah - : katastrske takse - Uredba o hrambi in uporabi podatkov izoerit- 46 ve in zemljiškega katastra 47 19. Rado Dvoršak: - Dodatni predpisi za opravljanje strokovnih izpitov delavcev v upravnih organih v SR Sloveniji 48 PROF.DIPL.ING. JOSIPU ČRNJAČU V SPOMIN 50 20. Milan Naprudnik: V SPOMIN MARKU ŠLAJI\IIERJU, DIPLING.ARH. 52 21. Srečko Bernik: MIROSLAVU LENČKU V SPOMIN 53 strnn 22:. INF::JRl\/Ill.CIJE: - Obiski predstavnikov izvršnega sveta in skupščine SR Slovenije na geodetski upravi SRS in Geodetskem zavodu SRS 54 - Obiski direktorjev zvezne in republiških geodetskih uprav v Sloveniji 5'4 - Izvršni svet je sprejel osnutek zakona o geodetski službi :55 - Referati s posvetovnnja o fotogr~netriji v Novem Sadu 55 - Izredni študij za geodetske inženirje 56 - Sklepi skupščine SR Slovenije o melioraciji in komasaciji zemljišč 56 - Dr.h.c. Albert Schmidheini wnrl 57 2). OBVESTILO O XII.KONGRESU FIG V LONDONU 57 Izdala: zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije Uredniški odbor: Tomaž Bnnovec, Lojze Gorenc, Janez Kokolj, Stanko Majcen, Franc Pakiž, Marjan Smrekar, Peter Svetik, Peter Šivic. Razmnožil: Inštitut· za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Prispevke pošiljajte na naslov: St·anko Majcen, Geodetska uprava SRS Ljubijana, Cankarjeva 5/III. - 1 - DOLGOROČNI PROGRAM GEODETSKIH DEL V SR SLOVENIJI . (odgovora ca;.rektorja geodetske uprave SRS i~· Geodetskega zavoda SRS) Geodetska uprava SR Slovenije že dalj časa orgam.zirano pripravlja dolgoroČ•· ni program geodetskih del, o katerem bo govora tudi na posvetu "InventarizBr cija prostora", ki ga bo organiziralo, v mesecu oktobru t. l. zveza GIG Slove- nije. Direktorja geodetske uprave SRS smo naprosili, da nas detajlneje sez- nani z izdelavo, vsebino in sprejemanjem dolgoročnega programa geodetskih del.Tov.IVIilan Napreudnik, direktor geodetske uprave SRS, nam je v zvezi s tem povedal naslednje: "Pred odgovorom na vaše vprašanje za uvod samo to, da je sedanje planiranje geodetskih del.'upoštevalci le nekatere činitelje, ki geodetsko planiranje usmerjajo, in tudi to je bilo samo kratkoročno. V naši stvarnosti smo prišli do spoznanja, da so v skladu z razvojem naše- ga celotnega družbeno-ekonomskega sistema nujne ustrezne spremembe v samem sistemu plQniranja. zato pripravljamo v federaciji zakon o družbenem plani- ranju in hkrati zakon o pripravah delovnih organizacij in družbeno-politič­ nih skupnosti za sprejetje načrtov za razvoj od leta 1971-75. Neposredne naloge geodetslrn službe pa oprede]jJ.je osnutek zakona o geodetski službi, ki ga je izvršni svet že sprejel. Gre za registracijo elementov prostora in njih kategorizacijo v obliki registrov in katastrov, da bomo lahko prostor ovrednotili in tako pridobili izhodiščne podatke za sestavo planov, prograiuov ter poiskali najracionalnejše projektne rešitve. Kot "odjemalci" podatkov geodetske službe se torej pojavljajo vse upravne, planske in gos- podarske skupine in tako mora biti naše planiranje vključeno v vse družbeno- ekonomske tokove. Znano je, da pripravljamo poleg koncepta dolgoročnega ekonomsko-političnega razvoja Slovenije vzporedno z izdelavo republiškega pros- torskega plnna tudi dolgoročne programe na področju cestnega, vodnega gospo- darstva itd.; to pa pomeni, da lahko govorimo, za razliko od prejšnjega ob- • dobja samo o dolgoročnem programu geodetskih del za naslednje 15 - 20-letno obdobje, ki ga usmerjajo: - bodoča fizična obremenitev slovenskega prostora (regionalni, urbanistični in sektorski programi); - bodoča zemljiška politika (družbena lastnina, pravična odškodnina, promet- na vrednost zemljišč itd.); - bodoča davčna politika v zvezi z zemljišči (prispevek od lrn1etijske dejav,~ nosti, prispevek za uporabo mestnega zemljišča, davki od zgradb itd.) V zvezi s tem je geodetska uprava izdelala načrt dela za izdelavo dolgoročne~ ga programa in že od marca tega leta skupaj z Geodetskim zavodom SRS inten- zivno delala. Do sedaj smo realizirali naslednje: ... 2 ...; ". z Inštitutom za ekonomska raziskovanja in zavodom za planiranje SR Slo- venije smo opravili konzultacije za izdelavo izhodišč; izdelali smo osnovne teze za sestavo dolgoročnega progr~tfla in se posveto- vali na republiških sekretariatih za urbanizem, gospodarstvo, finance, pravosodje in občo upravo ter na Biroju za regionalno prostorsko planiranje; - organizirali smo razgovor s predstojniki vseh občinskih upravnih organov za geodetske zadeve. Po načrtu dela je predvideno, da bo septembra izdelan osnutek samega programa i~ poslan v javno razpravo vsem občinskim skupščinam ter vsem republiškim np:ravnin1 in gospodarskim inštitucjjam. Na osnovi te: razprave bomo izdelali :oio0dlog p1·0grama ter ga predložili izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije. :ifa osnovi dosedanjih konzultacij lahko rečemo, da bo program predvidoma zajel nnslednja področja: ~Lzdelo:vo osnovne državne karte za preostaliv·področje Slovenije, "' i7,clelavo topografslco~,katastrskih načrtov za obm6Čj e mest in naselij, .. ob~1ovo zemljiškega katastra z novo katastrska izmeritv:ijo ( samo horizon- t o,lno) 7 ,. ~;br10vo ko:to.strske klasifiko.cije zemljišč na podlo.gi bonitiranja, •· izdelavo katastra komunalnih naprav, • izdelavo katastra zgradb, · ~, izdelavo geodetskE. regiono.lne in urbanske dokumentacije. P~ogro.m bi se izvedel v treh do štirih srednjeročnih etapah, od katerih stoji obdobje 1971-75 tik pred nami. Za posamezno. področja iz programa bo potrebno sprejeti U:strezajoče pravne om1ove in predhodno tudi doseči spremembo zveznih predpisov, če hočemo našim ·razm.erarJ. in potrebam ustrezajoče realiziro.ti posamezne naloge. Nadalje pa bo potrebno za posamezne naloge iz programa sprejeti finančne programe v okviru srednjeročnih načrtov. Ker je že prilika, mi dovo1ite, da povabim k sodelovo.nju v tej najodgovor- . :nejši l18.logi 1 to je plo.niranje del, vse upravne in operativne .inštitucije geodG i; ske smeri ko:b tudi člone zveze GIGS. 11 I' ·•'·1':.,1:t .s osnutkom zo.kona o geodetski službi sodeluje pri izdelavi dolgo- . :,;_:;10c.u vcogro..ma geodetskih dei tudi Geodetski zavod SRS. Zato· smo naprosili 1Y~:0L.n\jo, Geodetskego. zavoda SRS tov. Teobaldo, Belca za mnenje, s kakšno ':~:'c;~nL:gijo bo možno realizirati predviden dolgoročni program geode.tskih del :~:;,_ c,b;:u:::i,je SR Slovenije. Njegov.6 mnenje v celoti objavljamo; . "z-.:1~el0i'l'..J in rrmogokrat tudi potrebno je, da so tehnologije znane že pri sur,cu p1:·c::;ro.Diranju, To velja še tembolj za tehnične dejavnosti, kamor priš- i evox.10 ·budi no.šo „ - 3 - 11 Soočenje 11 programa in tehnologije je lahko navidezno enostav:en proces, v resnici pa je uspešnost takšnega usklajevanja odvisna od nmogih olcolnosti. Program daje odgovor na zahteve 11ko,j, koliko, v katerem času" jasno in pre- cizno) posebej še 1 če je razdeljen na etape, kjer so mogoče še korekture pro- grama, tehnologija pa odgovarja na vprašanje "kako, s čim" bo program ust- varjen, V programu je, če ne že popolnoma, pa vsaj delno možno definirati družbene potrebe geodetske dejavnosti, pri tehnologiji izvedb pa se sreču­ jemo s spoznanji znonosti in tehnike. Spoznanja s teh področij pa so vsak dru1 nova. Razvoj tehnologij je tako hiter, da mnogokrat celo vpliva na revizijo programov. Časovnn, količinska in kvalitetna zahteva realizacije programa je osnova za izbiro tehnologij. Čim bolj so te programske zahteve "napete", tem bolj je odgovorna naloga izbira tehnologij. Iz dosedanjih spoznanj pri programiranju geodetske dejavnosti v SRS za nas- lednjih,15 - 20 let lahko trdimo, da bo realizacija programa zelo zahtevna. Ta ugotovitev nam n2.rekuje, da moramo intenzivno razmišljati o izbiri teh- nologij, še več, celo obvladati jih moramo. Izbiro, tehnologije je kompromis med temi glavnimi zahtevami: . i 1) čas •~ hitrost izvedbe naloge ali faze 2) proizvoch1i stroški izvedbe 3) kvaliteto, - n9,tončnost izvedbe. Za uvedbo izbrDne tehnologije pa potrebujemo: 1) proizvajalna sredstva 2)· proizvajalce. Obe področji, tj, izbira in uvedbe telmologij pa mora pokrivati organi~~- rana znanstveno·,raziskovalna in študijska dejavnost, bf'ez katere je resi- t ev naštetih rci_L)g jalovo početje. V tem odgovoru·niso navedena vsa dejstva, ki bi vprašanju, ki je mimogre- de povedano 7 znstavljeno zelo jasno, zadostila, ker bi kompleksen odgovor bilo možno podati samo v obširnejši obliki, vendar bom na kratko nanizal nekaj dosedanjih spoznanj: - osnova vsem t elmologijto.m bo elektronika, - dosedanje klasične metode bodo fazno ali v celoti avtomatizirane, - grafično izražanje geodetskih informacij bo dopolnjeno ali celo zamenja- no z numeričnim, - obseg geodetskih informacij se bo zelo razširil, - izdelava in distribucija geodetskih informacij bovse hitrejša. Pri realizaciji dolgoročnega programa bomo imeli opravka z "novitetami", ki so nam sicer zrn:me, nismo jih pa zaradi nmogoterih razlogov in vzrokov uvedli ali pa jih komaj sedaj uvajamo. 1 ""'. 4 - Menim, da bo morala geodetska dejavnost v bližnji prihodnosti prestopiti precej visoko razvojno stopnico in je že danes jasno, da brez težav vseh oblik in. izvorov ne bQ Šlo. Nujnosti takšnega koraka verjetno ni potrebno posebej ut·emeljevati, namesto vprašanja 11 zakaj" se moramo osredotočiti .in družno·najti odgovor na vprašanje "kako". Spremljanje razvoja geodetske dejavnosti v od nas bo~j razvitih deželah omogoča postavitev osnovnih razvojnih linij v tehnologijah oziroma metodah. Te glavne smeri soi elektronska tehnika ima v geodetski dejavnosti že domovinsko pravico. Računalniki vseh vrst in tipov, elektl'onski koordinatografi, elektrons- ki razdaljemer:i,. itd. so vedno bolj "pribor" geodetskega proizvajalca, - fotogrametrija se bo Še nadalje s sodelovanjem elektronike razvijala in bo postala glavna metoda zbiranja info:rmacij fizičnega stanja. Prvi pogoj je seveda kvalitetna in ažurna snemalna služba iZ izralm, - informacije se bodo obdelovale mehanografsko, - tiskarske reprodukcije grafično prikazanih informacij se bodo poenos- tavile, kar je nujno zaradi dinamike sprememb samih informacij, če ne že prej se bo vsaj vzporedno z uvajanjem novih tehnologij in me- tod spreminjala naša lastna geodetska miselnost. Ne bo odveč, če na koncu ugotovimo, da nas v prihodnosti Čakajo velike naloge, katerih uspešna rešitev je odvisna od dela nas'vseh. Uspešna re~ šitev teh nalog nas bo uvrstila med dejavnosti, ki poslujejo sodobno. Doseči ta cilj pa pomeni že samo po sebi največje priznanje." Upoštevajoč, da bo v mesecu oktobru uvodoma navedeno posvetovanje, na lm- t erem bo govora tudi o dolgoročnem programu geodetskih del, in sugestij O direktorja geodetske uprave SRS prosimo vse geodetske strokovnjake, ki imajo k tej problematiki svoje pripombe, da jih pošljejo do konca S!:)ptembra, t.1. . s. M. - 5 - RAZGOVOR Z DIREKTORJEM ZVEZNE GEODETSKE UPRAVE O G8ODETSIITH PREDPISIH Skupščina sn Slovenije je pred nedavnim sprejela resolucijo o temeljih zakonodajne politike republike, V tej resoluciji je med drugim rečeno tudi naslednje: 11 V skladu z ustavnimi načeli o položaju in nalogah republike ter o nje- nih zakonodajnih pristojnostih republika kot državna in samoupravna skup- nost s svojimi predpisi in drugimi akti originamo ureja vse družbene odnose, ki so skupnega pomena za politično, gospodarsko in kulturno Živ- ljenje ter druženi razvoj v republiki, izvzemši tiste zadeve, ki so po ustavi SFRJ pravica in dolžnosti federacije, ter zadeve, ki sodijo v samo- upravno področje občin ter delovnih.in drugih samoupravnih organizacij. Po uveljavitvi ustave iz leta 1963 so sledila prizadevanja, da se· repub- liško, zoJrnnodnja uskladi z ustavo. Usklajevanje republiške zakonodaje z ustavo je b1lo v·določenem roku uresničeno, kolikor je to omogočala tedanja stopnjarazvoja družbeno-ekonomskih in političnih e,dnosov ter obsega zvezne zakonodaje. V tistem Času pa še niso bile take razmere, da bi republiška zakonodaja lahko v celoti uveljavila vse intencije usta- ve,·predvsem v pogledu položaja in vloge delovnih ljudi v delovnih organi- zacijah in občanov v občinah~ V omenjeni resoluciji je rečeno tudi: "Sedanja stopnja družbenega razvoja, predvsem pa družbena in gospodarska reforma ter zakonodajna politika federacije, ki je nakazana v ustavnih 0,1110.ndinajih iri v resoluciji o temeljih zakonodajne politike federacije, pa odstrn:njuj ej o ovil"e in odpiraj o možnosti, da se republiška zakonodaja usklnd~ z· ustavnimi načeli. 91 Skupščina'SR Slovenije tudi obvezuje republiške organe, da aktivno delajo, da se uresničijo postnvljena načela o normativni funkciji republike in da federo.cijn dosledno uresniči načela ustave in resolucije v temeljih zako- nodajne politike federc:.,cije glede zvezne zakonodaje. Pri raznih rnzpravah v zvezi s pripravo republiških predpisov izmeritve zemljišč, zemljiškega katastra in katastra komunalnih naprav je bilo ugo- tovljeno, da sistem predpisov izmeritve zemljišč in zemljiškega katastra, ki ga s temeljnim zakonom, uredbami in drugimi predpisi na osnovi zakona in uredbe predpisuje federacija, ni v skladu z navedenimi izhodišči o zakonodo.jni politiki federacije in republike. Ko bodo izdani vsi predpisi, za katere obstoji pooblastilo v temeljnem zakorm in uredbi o izmeritvi zeinljišč. in zemljiškem katastru, bo to področje do podrobnosti predpisono, čeprnv spada v temeljno zakonodajo in ne v popolno. Zveza GIG Slovenije meni, da bi morala republika imeti precej veČjg poo- blastila glede izdajanja geodetskih predpisov, predvsem če so za izvrše- vo.nje zveznih zakonov pristojni organi v republiki. Razen tega pa bi bilo potretno spremeniti tudi' sedanjo razmejitev pristojnosti. - 6 - Tudi nmenja nekaterih geodetskih strokovnjakov v naši republiki, ki smo jih objavili v Biltenu leta 1968, potrjujejo potrebo po dopolnitvi ozi- roma spremembi zveznih predpisov, ki obravnavajo področje izmeritve zem- ljišč in zemljiškega katastra. S temeljnim zakonom in uredbo o izmoritvi zemljišč in zemljiškem katastru je pooblaščena zvezna geodetska uprava za izdajo obve:znih instrukcij in tehničnih predpisov za opravljanje izmeritve zemljišč in zemljiškega ka- tastra. Zveza GIG Slovenije meni, da tak način, ko v teh tehničnih pred- pisih določamo detajlne postopke dE;Jla in podobno, ni v skladu s sedanjim samoupravnim sistemom niti razvojem znanosti in tehnike. Ob upoštevanju načela ekonomičnosti in uporabi sedanje avtomacije ter mehanografije, naj bi predpisi ( zvezni in republiški) določali vsebino in točnost geodetskih izdelkov. Geodetske delovne organizacije pa bi v skladu s temi predpisi samostojno določale način in postopek dela. Na osnovi izdanih predpisov pa naj bi geodetski upravni organi izdajali :priročnike v obliki strokovne pomoči, tako da si ne bi vsaka delovna or- ganizacija določala svojega načina in postopka dela, če to ni potrebno. S takim predpisovanjem splošnih določil o vsebini in točnosti in z iz- dajanjem priročnikov za metode dela in delovnih postopkov, .bi zE1,gotovili, da bi splošni predpisi veljali dalj časa in ne bi bili ovira pri.uporabi znanosti in tehnike v geodetski dejavnosti. · Menimo~ do. tudi. zaključki IV. kongresa geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije v Sarajevu ugotavljajo podobno stanje, z določilom, da je treba geodetske strokovne norne tako oblikovati, da bodo omogočale moder- nejše in racionalnejše proizvodne.procese, s tem da bi predpisali osnovne normative glede tolerance. V zvezi z navedeno problematiko smo naprosili za odgovore na naslednja vprašanja direktorja zvezne geodetske uprave tov. Vasilije Blagojeviča. l. Ali se strinjate z našo ugotovitvijo, da je potrebno napraviti spre- men1be v sist enu predpisovanja na geodetskem področju in da je skladno s teo potrebno spremeniti nekatera določila temeljnega zakona? 2. Ali se morda v federaciji pripravljajo kakšne spremembe temeljnega· za- kona o izr.1eritvi zer.:iljišč in zemljiškega katastra in če se, ali nam lahko poveste~ za kakšne spremembe gre? J. SR Hrvatska je sprejela zalrnn o izmeritvi zemljišč in zemljiškem ka- tastru, l:i določena vprašanja ureja drugače kot temeljni zakon. Ali ne ' potrjuje tudi ta primer, da bi bilo potrebno spremeniti temeljni zakon takot da si republike ta vprašanja uredijo svojim razmeram in potrebam primerno? · · 4: Kakšno je vaše r,menj e o izdajanju obveznih splošnih standardov za geo-- detske proizvode in o priročnikih, ki niso obvezni, temveč fakultativni? 5. Kakš:m razvoj geodet slce službe in stroke predvidevate v petletnem obdobju po letu 1970 in kaj bi za tak razvoj bilo potrebno storiti na nivoju fe- de·racij e, republike in občine oziroma delovnih organizacij? -~ 7 - Odgovori na vprašanja 1,2 in J: s temeljnim zakonor.1 o izmeritvi in ze111ljiškem katastru, lti je bil spre- jet 1965. leta, je bila določena vloga, vsebina in organizacija geodet- ske dejavnosti v naši državi. Tako je med drugim s temeljnim zakonom uveljavljena določena družbena potrebo, in koristnost izmeritve in zem-- ljiškega katastra. V skladu s tako družbeno potrebo je določeno, da so izmeritev in zemljiški kataster zadev·o ki imajo pomen za vso državo in da se zaradi tega opravlja izmeritev in zemljiški kataster po enotnem sisteinu na celotnem območju Jugoslavije, Prav tako. je s tem zo,konom določena vsebina izmeritve in zemljiškega katastra, ·urejeno je vprašanje pooblastil za opravljanje del izmeritve in zemljiškega katastra in d1,;ugih geodetskih ~el, regu.lirana so tudi vprašruija pooblastil zveznega upravnega organa, ki je pristojen za geodetske zadeve in podobno. Z drugioi zveznii;,ri .. predpisi, sprejetimi na osnovi pooblastil iz določb tega temeljnega zakona in z republiškimi zakoni o izooritvi in.zemljiš- kem katastru je natančneje urejena (ali je še v teku priprava teh pred- pisov) vrsta vpraŠBnj, ki vplivajo na uspešno opro:vljanje nalog geodetske službe in_geodetske dejavnosti na splošno. Reguliranje izvrševanja del izmeritve in zemljišk~ga katastra kot tudi geodetske dejavnosti sploh na način, določen v navedenem temel(}11em .zako- nu in drugih omenjenih predpisih, izhaja iz specifičnosti narave 'in nalog geodetske dejavnosti, še posebno iz specifičnosti narave in no.log izmerit- ve in zemljiškega ·katastra. kot tudi, iz spedifičnosti finalnih geodetskih proizvodov, da lahlrn koristijo no,jrazličnejšim in najvitalnejšim_ družbenim potreban vseh družbeno-političnih skupnosti od občine do federacije~ Samo zaradi ilustracije navajam v prid te specifičnosti, da geodetski podatki o zemljišču, dobljeni z izmeritvijo zemljišč, obdeli::mi in upodobljeni na geodetskih načrtih, kartah in elaboratih lahko poleg drugega zadovoljujejo mnksimU121 potreb za študije na zemljišču, planiranje in izvrševanje raznih investicij sldh in drugih del. Posebno moramo poudariti potrebo narodne _o.brambe po teh delih. Iz dosedaj dobljenih izkušenj v uporabi gor~jih predpisov in uot rarje- nih doseškov v časLl od sprejema temeljnega zakona o izmeritvi in zemljiškem lmtustru do danes se lahko ugotovi, da je v osnovi potrjena pravilno.st določb tega zakona glede na geodetsko službo in geodetsko dejavnost sploh. V potrditev tega tudi t:ukaj navajam samo zaradi ilustracije, da se je v tem času pokazalo veliko zanimanje družbeno-političnih skupnosti za izvr- ševanje del geodetske dejavnosti iz njihove pristojnosti, da se je prešlo na plo.niranje in ustre,znejše financiranje teh del, ustvarjeno. je pov.ezonost geodetslrn. dejavnosti z gospodarstvom in drugimi družbenimi službami. V zve- zi s tem je geodetsko.. dejavnost znvzela svoje mesto, a delavci gE1odetske stroke so spoznali svoj položaj in svojo perspektivo. Iz navedenega se ne sme zaključiti, da so z obstoj ečii:ni predpisi reguli„ rana oziroma najpravilnejšo regulirana vsa bistvena vprašanja s področja ~eodet ske dejfl,vnosti. Tako je po mojem mnenj'u nujno potrebno materializi- rati družb.enoko1~istnost izmeri tve zemljišč z dopolnitvijo temeljnega zako- na kot tudi drugih zs.konskih predpisov na ustrezen način, in sicer reguli- rati je treba vprašanja v zvezi z obveznostj.o uporabe geodetskih podlog, - 8 - dobljenih z izmeritnjo zemljišč pri vsep za izmeritev zainteresiranih gos- podarskih in družbenih dejavnosti. Nič manjšega pomena tudi ni vprašanje še jasnejše rešitve financiranja in programiranja geodetskih del V vseh družbeno-političnih skupnostih ter jasnejšega reguliranja del tako imeno- vanih merjenj zemljišč in podobno. Da birešile tudi ta vprašanja, so zvezna geodetska uprava kot tudi republiške in pokrajinske geodetske uprave pokaza- le določeno aktivnost, Pri proučevanju navedenih vprašanj imam pred očmi tudi nasprotna mišljenja določenega števila geodetskih strokovnjakov glede na obstoječe osnovne principe organizacije geodetske službe s področja izmeritve in zemljiškega katastra, in to o pristojnosti posameznih družbeno-političnih skupnosti v opravljanju izmeritve in zemljiškega katastra, upravnih pravicah upravnih organov, pristojnih za geodetske zadeve v posameznih družbeno-političnih skupnostih glede na opravljanje geodetskih zadev na splošno vzeto, kot tudi o dolžnostih drugih upravnih organov in delovnih organizacij, ko opravljajo geodetske zadeve za svoje specifične potrebe." Toda, mirno laJ1ko poudarim, da je tako nasprotno mišljenj o pri upravnih organih in delovnih organizacij ah, ustanovljenih za opravljanje geodetske dejavnosti, zelo red- ko. Iz tega se lahko zaključi, da menijo, da obstoječa organizacija geodet- ske službe, pruvice in obveze posameznih organov in organizacij, določenih s temeljnim zakonom in drugimi zakonskimi predpisi, omogočajo v sedanjih pogojih želeno afirmacijo geodetske stroke. Znano je, cla se tudi geodetske izobraževalne ustanove pri svojem delu sre- čujejo z določenimi težavami in problemi zaradi svoje specifičnosti glede na izobraževalne ustanove drugih strok. Geodetske izobrnževalne ustanove se namreč financirajo po posebnih predpisih, kot je to primer tudi z drugimi izobraževalnimi ustanovami. Od dobljenih sredstev se po pravilu ne more,jo oddvojiti sredstva za nabavo drago geodetske opreme, ki je za popolno in kvalitetno izvedbo pouka neobhodno potrebna, še posebej pri praktičnih geodetskih vejah med teoretičnim poukom in posebno pri obvezni počitniški praksi.Zaradi teh in verjetno še kakih drugih težav so nekateri geodetski strokovanjak:i rrmenja, da bi bilo potrebno nekaj spremeniti v sistemu orga,-, nizacij e geodetske službe, Enalc je primer tudi v zvezi z znanstvno-razisko- valniii.1' delom pri nao,ld na splošno ni organiziran- na ustrezen način. Da bi še naprej izpopolnjevali sedanje stanje, smo proučevali in še pro- učujemo vsa vprašanja, še posebno tista, ki so prihajala iz geodetskih izobraževalnih ustanov. Drži, da se naše geodetske Šole in fakultete, kot je že rečeno, borijo z mnogimi težavami• in problemi. Prav tako drži, da v geodetski stroki še niso rešena niti vprašanja v zvezi z znanstveno-razi s- . kovalnim dGlom in neka druga vprašanja. To so osnovna vprašanja za nadaljnji razvoj geodetske dejavnosti lrnt tud:L stroke v celoti. Zvezna geodetska uprava, republiške in pokrajinske geodetske uprave ::.i prizadevajo pomagati v okviru svojih pristojnosti, da se te težave premagajo. Toda tu je potrebno vedeti, da je organizacija šol in fakultet ter znanstveno-raziskovalnega dela na splošno regulirana s predpisi o šolstvu in znanstveno-razikovalnem delu i.n da se obstoječe težkoče in problemi na 'teh področjih ne morejo reševati in predpisovati s predpisi, ki regulirajo de1.o organov in organizacij, usta- novelj enih za opravljanje geodetskih zadev s področja izmeritve in zemljiš- kega katastra ali katere koli druge namene. Glede na take okoliščine nas- protna mnenja niso utemeljena. - 9 - Rešitev teh vprašanj je zaradi tega po ,Ji4ašern mišljenju treba isl~ati v sprejetju posebnih predpisov, s katerimi bi se rešili znanostve~o-razis- kovalno delo s področj o, geodetske doj avno sti. Težave in probleme geodetskih izobraževalnih ustanov je potrebno reševati s čim tesnejšim in neposrednim sodelovanjem med c;eodetskirni upravnimi organi in delovnimi orgonizacijami ter geod0tslcir:1i šolami in fakultetami. Reševanje teh vprašanj je treba or- ganizirati in funkcionalno postaviti tako, da se zagotovi stalen medsebojen vpliv tako na razvoj in kvaliteto geodetskih šol kot tudi na razvoj in kvo.- liteto geodetske operntive (izredni študij, specializacija na post diploms- kem študiju, seminarji in tečaji za strokovno izpopolnjevanje, usluge s področja znanstveno-raziskovalnega delo, in temu podobno). Upamo, da bo reševnnje teh vprašanj bit·rejše, .če se uresniči asociacija ali eventualno integrac,ijn, geodetskih delovnih orgMizacij, ker so le-te prvenstveno zain- teresirMe za geodetsko strokovne kadre. Na drugi strani zamerijo obstoječemu sistemu geodetske organizacije v naši državi tudi določene skupine in posamezniki, in to predvsem zato, ker z določbami temeljnega zakona o izm.erit;vi in-:Zemljiškem katastru ni dovoljeno ·opravljanje privatne geodet 9ke prakse (osebno delo). Mislim, da se z ustrez- no določbo temeljnega zakona, s ko.te;ro se regulira, kdo lahko opravlja geo- detska dela, ne kršijo usto.vne določbe o pravico.h državljanov zi{ osebno delo. Uporaba tega ustavnega nač0la se ne nanaša na zadeve, kot so izme:ritev in zemljišld kataster. Skoraj vse te zadeve so upravne in so zaradi svojega na- mena in priroda proglašene kot pomembne za vso državo. Te zadeve se razliku- jejo od obrtnih in drugih zadev,, ker se ne Llstvarj a proizvod, rn11:1enj en t r- žišču, temveč se'opravlja delo/določenem predpisanem tehnološkem postopku in se lahko zagotovi pravilnost opravljruija snmo s povečano odgovornostjo, zagotovljeno s predpisom. V zakonu o izmeritvi in zemljiškem lm.tastru SR.Hrvatske, kot je znano, ob- stoji določba, s katero se dovoljuje privatnim osebam opravljanje geodet- skih zadev pri vzdrževEtllju izmeritve in zemljišlrnga katastra. Zaradi na- vedenega stališča in vpoštevajoč, da je ta določba v nasprotju z jasnimi doloobani· temeljnega, zakona, je uveden postopek za ugotovitev ustavnosti ustrezne določbe zakona o iznieritvi in zemljiškem katastrLl SR Hrv0;t ske pri ust,'..Wner:1 sodišču Jugoslavije. Razen navedenega sem proti dajanju pooblastil tudi privatnim osebam za opravljanje katerihlcoli del izmerit ve in zemljiškega katastra tudi zato, ker so tako privatne osebe v ugodnejšem položaju od delovnih orgonizacij, ustanovljenih za opravljanje teh dejavnosti, Od delovnih orgro1izacij, poo- blaščenih za opravljnnje zadev izmeritve in zemljiškega katastra kot zadev, pomembnih za vso državo, se namreč zahteva povečana odgovornost in stopnja kontrole, med drugim tudi z obveznim sod~lovanjem predstavnikov družbe v :qružbenem upravljanju teh organizacij'. Iz tega izhaja, da' se po_trebni druž- beni pomen v opravljanju teh zadev pri privatnih osebah ne bi·mo'ge'.i. Zat!Čititi tako, kot jo to predvideno pri delovnih orgMizacijab, kar pa ni logično, · , Zaradi teh in več drugih razlogov, ki vplivajo na zagotovitev zakonitosti, točnosti, zagotovitev branjenja podatkov in drugega., mislim, da ne pride v poštov uvedbo. privo.tne prakse v geodetski dejavnosti pri nas. V vsej naši državi in v vseh ropubJikah posamezno je dovolj strokovnih kad- rov za zadovoljevruije potreb v geodetski dejavnosti. Mislimo, da je treba - 10 - dosedanje slabosti in pomanjkljivosti v delu upravnih ~rgariov in delov- nih organizacij te dejo:vnosti ostranjevati z okrepitvijo kadrov, ki bodo popoJno in pravočasno opravili naloge. Naš sistem samoupravljanja in poleg tega možnost ustanavljm1ja delovnih organizacij za opravljanje teh zadev, razvijm1je konkurence ipd. bo zagotovil zainteresiranost delovnih organizacij in geodetskih strokovnjakov ZEJ, povečano aktivnost in večjo produktivnost na tem področju. Specifičnost razmer posameznih družbeno-političnih skupnosti pri izvrševanju del izmeritve' ~emljiŠČ in zemljiškega katastra, če predvi- devamo, da ponekod so glede na pooblastila za opravljanje teh del, moarajo biti po mojem mišljenju podrejena splošne-mu ponenu celotne države z določe­ nim načinom izvrševanja teh del, zaradi tega popolnoma podpiram dosedanje stališče, da mora biti rešeno z zveznim predpisom vprašanje pooblastil za opravljanje del izmeritve zemljišč in zemljiškega katastra. Ko pregledujem obstoječe pozitivne predpise s področja geodetske dejav.:: nosti, ali natančneje ,s področja izmeritve in zemljiškega katastra glede na ustav:ne amandmaje, ki so bili sprejeti konec 1968. leta (te nn1andmaji širijo sfere samoupravnega urejevanja družbenih odnosov v delovnih in drugih organizacijah, ožijo področje zakonodajne dejavnosti federacije in dajejo širšo dejavno';:it občanom, pokrajnam in republikam) ,menim, da glede na navedeno oziroma glede na specifičnost zadev izmeritve in zemljiškega katastra kot zadey, pomembnih za vso državo, na tem področju ni potrebno v temeljnem zakonu o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru in drugih zveznih predpisih ničesar spreminjati. S temeljnim zakonom o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru, kot je že rečeno, so razmejene pristojnosti družbeno-političnih skupnosti glede na iz- meritev in zemljiški kataster. z zveznimi predpisi so rešena vsa ta vpra- šanja, katerih reševanje izhaja iz načela, da so te zadeve. pdmena za celo državo in v takam obsegu, do. se Z8.gotavlja opravljanje teh del v enotnem_ sistemu za vso držo.vo. Republikam in pokrajinam ostane pravica reševanja precej vprašanj in razmerij, ki izhajajo iz opravljanja del 'izmeritve in zemljiškega katastra ih njihove pristojnosti ~n pristojnosti občin kot tudi reguliranje vseh drugih vprašanj, s katerimi se ne ruši enotnost sis- temo. in postopka. Repub1ike in občine ta svoja pooblastila uporabljajo v Široker:rr;.ro.zponu in s svojimi predpisi regulirajo v skladu z navedenimi načeli vsa tista vprašanja glede na izmeritev in zemljiški kataster iz svoje pristojnosti. Sedanja stopnja no.šega razvoja in potrebe naše skup- nosti v bližnji bodočnosti po mojem mišljenju ne dajo možnosti, da se·odsto- pi od navedenih načel temeljnega zakona, katerega nobena določba ni v nas- pmtju s kntvokoli ustavno določbo. Naspro·t· no, z določbami tega zakona in s predpisi, spr~etimi na njegovi osnovi, povsem potrjujejo ustavna nnčela ozi- roma načeln družbeno~~olitičnega sistema. · V zvezi s tem posebno 'poudarjamo, da vsa operativna dela pri izmeritvi iµ zemljiškem katastru opravljajo delovne organizacije, ustanovljene za opravljanje te dejavnosti •. Tako je v vseh republikah razen v SR Makedoniji, kjer opravljajo tudi ta dela upravni organi. Iz tega izhaja, da imajo,geo- detske delovne organizacije in delovni lj'udje v njih enake pravice in mož- nosti kot tudi delovni ljudje drugih dejavnosti, da s svojimi samoupravnimi pravicami ·vplivajo na uveljavitev družbenih in svojih osebnih interesov, kar tudi delaj o. Torej so navedena načela organizacije geodetske službe v celoti prilagojena interesom družbene reforme in delovni ljudje te dejavnosti se na, njeni platformi borijo za uresničitev njenih ciljev_, -Razumlj_ivo, da se 1 . 1 1 - 11 - vse to šele razvija. Tudi tukaj kot na drugih življenskih področjih je odprt proces asociacije oziroma integracije geodetskih delovnih organiza- cij na rE>,zličnih stopn,jah. Od te asociacije oziroma integracije se priča­ kuje, da se z z,dru.ženimi sredstvi uresniči, da se bodo geodetska dela .. ·opravljala z najsodobnejšo opremo in naj sodobnej Šimi znanstvenimi dosežki __ ·.geod·ezij e. Pri tem je po mej em nmenj u potrebno videti povezanost interesov . geode:t skega šolstva, znanstveno-raziskovalnega dela in geodetskih delovnih __ . organi•zacij. Ti problemi so rešljivi samo v ureditvi teh medsebojnih inte- . re sov. Še po se bno bo z QSociacij o geodetskih delovnih organizacij dana mož- nost. organizi~Mega nastopa na. tujih tržiščih. •a-iede. na navedeno vidim naprE,Jdek v geodetski dejavnosti v ~adaljnj i obde- lavi sedanj ega sistema, na katerem je le-ta formirana. Pri tem posebno mis- lim, da je potrebno sprejeti še jasnejše in podrobnejše predpise tako glede pravic, .kot tudi glede. dolžnosti družbeno-političnih skupnosti vseh ttopenj glede•i~meritve in zemljiškega katastra ter predpisov: o obvezni uporabi geodetskih podlog in_podatkov za vse investitorje, orgone pla.niranja in po- dobno, o uporabi izkušenj drugih, o uporabi naj.$odobnej ših zno.nstvenih do- s·e21kov pri delu, in v nadaljnjem r,;3,zvijanju delavskega samoupravljanja in , v izpopolnj eva.nju samoupravnih o dno.sov v naših delovnih _organizacijah še posebno pa v tem, da imajo lrndii z višjo stopnjo strokovne izobrazbe večje možnosti, da pridejo do veljave in s tem vnesejo-večjo stopnjo odgovornosti tako glede večje produktivnosti dela kot tu.di dvig kvalitete teh del, Mislim ' in prepričb.n sem, do. so v geodetski dejavnosti, organizirani po navedenih načelih, dani vsi pogoji za njen no,do,ljnji smotrni razvoj.· Upoštevajoč vse no.vedeno mislim, da ni potrehe po bistvenih, vsebinskih spremembah temeljnega zakona o izmeritvi in zemljiškem katastru, še poseb„ no v obstoječem sistemu razmejevanja pristojnosti posameznih družbeno- političnih skupnosti glede no. zadeve izmeritve in zemljiškega katastra, To pa zaradi tega, ker mislim, da je pri takih zahtevah potrebno bolj vide- ti bistvo načel, na katerih deja.nsko temeljijo vse dfuge določbe.temeljnega zakona, o katerih je bilo že prej govora. V zvezni goodetski upravi kot zveznem upravnem organu, ki je pristojen zo, geodetske zadeve, smo_pričeli razmišljati o spremembah in dopolnitvah.neka- terih .določb temeljnega zakona ·o izmeritvi in zemljiškem katastru. Te spre- membe se nanašajo pr0težno na jasnejše formulire.nj e določb čl. 17 in 18„ · tega zakona. V praktični uporabi teh določb se je pokazalo, da niso dovolj jasne ter glede rw ta geodetsl~a. dela in na dela, ki jih opravljajo drugi za_ svoje potrebe, je potrebno le-te spremeniti in regulirati na jasnejši in popoln:ejši način. ·Po našem mnenju je potrebno ta zakon dopolniti z do- '1ocbami o programiranju in financiranju geodetskih del, o obvezni uporabi ·· geodetskih podatkov pri vodenj U: evidence o podzemeljskih instalacijah kot · · t'udi za vodenje drugih različnih evidenc, kot so evidence o izkoriščanju pro s- tora. Nadalje je potrebno regulirati vprašanja o izkoriščanju geodetskih pro- izvodov in pod katerimi pogoji, predpisati je treba kaz:enska določ;i.J.a za. tis- te, ki se no držijo določb tega zakona. in podobno. Odgovor na vprašanje 4: V zvezi z izdajanjem strokoV110-tehničnih predpisov je potrebno predvsem naglo.siti, do. gre za predpise, s katerimi se regulira.jo vprašanja s področja izmeritve in zemljiškega kat8.stra, torej gre za reguliranje nekaterih od- nosov pri opravljanju zadev, ki imajo pomen za vso državo, Upoštevajoč pri - 12 - tem ustavn.o načelo, po katerem so zvezni organi odgovorni z_a izvrševanje zadev, ki imajo pomen za vso državo, tudi v primeru, ko te zadeve izvršujejo organi v republikah, jasno izhaja, da je neobhoden obstoj obveznih in enotnih zveznih predpisov, s katerimi bi se zagotovil družbeni pomen opravljanja teh zadev. Gre namreč za to, da se s temi predpisi zagotovi standardna iz- delava končnih geodetskih proizvodov z določeno vsebino, kvaliteto in pre- glednostjo, da bi lahko rabili svojemu z zakonom določenemu namenu. Torej predpisana obveza uporabe določene metode dela in določenih tehničnih µor.-. mat:lvov v izvrševanju geodetskih del izmeritve zemljišč in zemljiškega ka- tastra so neobhodna in edina garancija popolnega in kvalitetnega izvrše- varija teh del. V dopolnitev že prej navedenega poudarjamo, illo. se z izda- j1J.11jem obveznih tehničnih predpisov za izvrševanje geodetskih del izmeritve in zemljiškega katastra ne glede ali jih sprejema zvezna geodetska uprava ali kak drug upravni organ, pristojen za geodetske zadeve v ničemer ne ruši samoupravni sistem ali ·zavira uporaba sodobnih znanstvenih dosežkov, kot se to včasih poudarja. To pa zato, ker v konkretnem primeru ne gre za proizvode,· ici so namenjeni prodaji na širokem tržišču, temveč gre za proiz~ vode za določene splošno-družbene-službene potrebe. Če bi se finalni geo- detski proizvodi izdelovali za specialne potrebe posameznih interesentov, to je po narnčilu, tedaj mogoče ne bi bili neobhodni enotni predpisi, s katerimi bi se zagotavljali enotni standardi geodetskih proizvodov ampak bi v tem primeru finalni geodetski proizvodi izmeritve in zemljiškega katas- tra izgubili svoj splošno,, družbeni značaj, kar pa ne more priti v poštev. Pri sprejemanju tehničnih predpisov in inst rukcij se strogo upoštevajo na~ sodobnejši znanstveno-telmioni dosežki, kar posebno poudarjamo. Ti pred- pisi se stalno sprejmejo samo na osnovi široke razprave vseh pristojnih . družbenih forumov in strokovnjakov kot tudi na osnovi doseženih izkušenj v drugih državah. Ne bi se moglo sprejeti sto,lišče, da so ti predpisi oviru za polno uporabo znanosti in tehnike v geodetski dejavnosti. Prehod na novo metodo dela in osvojitev te metode v geodetski dejavnosti je možen samo na osnovi voestranskego, študija in preizkušanja pravilnosti in koristnosti te meifodo v naših razmerah od naših najboljših strokovnjakov za določeno vr- sto del. Zaradi· takega načina dela se labko razpravlja samo o daljšem ča- kanju na sprejem posameznih predpisov, ne pa o tem, da ti predpisi ne slo- nijo na znanstvenih in tehničnih dosežkih. Tej nalogi je zvezna geodetska uprava dajaln poseben pomen. Kljub temu da je v največji možni meri inten,zi' rw10 delo pri tej nalogi, zahteva včasih sama narava teh del v sprejemanju tehničnih predpisov daljši čas in polno angažiranje najboljših strokovnjako1 Sedaj so pred neposrednim sprejemom naslednji tehnični predpisi; pravilnik za izdelavo izvirnikov načrtov in določevanja ploščin-parcel pri izmeritvi zemljišča, pravilnik o razgrnitvi podatkov izmeritve; pravilnik o katastr„ skem klasiranju in bonitiranju zemljišo; in pravilnik o načinu izmere pod- zemeljskih instalacij in objektov. Razen tega se intenzivno pripravlja tudi večje število drugih tehničnih predpisov, še posebno predpisov s področja vzdrževanja izmeritve zemljišča, izdelave zemljiškega katastra in njegovegn vzdrževanja. Pri izdelavi tehnionih predpisov se lahko razpravlja ali naj poleg ob- vezne vsebine, o kateri je bilo že prej govora, vsebuje tudi detajlnejša navodila .za postopek pri delu za vsako operacijo, ki izhaja iz določene metode delo.. Ne glede na ro,zultat te razprave, ali so tehnična navodila izdel001a skupaj s pravilnikom ali ločeno, morajo, če se že predpisujejo ... 13 ... temeljiti na določbah pravilnika za določena geodetska dela.glede na to, daS:J z navodili izpopolnjujejo določbe pravilnika. Odgovor na vprašanje 5: Že prej sem poudaril, kaj je potrebno storiti v naslednjem srednjeročnem planu. Tu posebej poudarjamo nujnost, da vsi upravni organi, ki so pris- tojni za geodetske zadeve, izdelajo svoje srednjeročne programe dela in te vključijo v srednjeročne programe dela družbenega ra~voja ustrezne družbeno- politične skupnosti •. Menimo, da .je treba predvsem zajeti v program dolr.. ,do sedaj neizmerjena območja kot tudi. intenzivna območja, na katerih je obstoječa izmera zastarela in .dotrajala, za uresničitev srednjeročnih pro- gramov je potrebno z ustreznimi zakonskimi predpisi zagotoviti tudi finanč­ na sredstva. Poleg drugih se bo s tako aktivnostjo odprla nova perspektiva v delu geodetskih upravnih organov in geodetskih delovnih organizacij in zagotovila materialna gotovost za njihovo delo. Direktorja zvezne geodetske uprave smo še vprašali, ali je. se znanj en z našim 11Biltenom11in če ima kakšne pripombe. Na to vprašanje je odgovoril: zvezna geodetska uprava stori vse, kar je v_njeni moči za uresničitev čim popolnejšega in plodnejšega sodelovanja z vsemi.organizacijami zveze geo- detskih inženirjev in ge9metrov Jugoslavije. Mislim, da je to sodelovanje na ustrezni ravni in zah vo.ljujoč temu so doseženi rezultati v razvoju geodetske službe in stroke, katere ocenjujem, da niso majhni, oziroma Niso za našim splošnim razvojem. To tesno sodelovanje je treba še naprej razvi-- jat;i, in r2,zširjo,ti v ili.torosu goodot sko službe in stroke. Kolikor mi možnosti dovoljujejo, spremljam glasilo "Bilten" vaše organi- zacije. Nimam'bistv_enih pripomb na njegovo vsebino in namen. Toda zdi se mi nujno: pokazati na potrebo ih koristnost, da glasila naših strokovnih org'anizacij na popolnejši način prikazujejo našemu Članstvu stanje, prob- leme in razvoj geodetske dejavnosti pri nas. Pri tem posebno· poudarjam potrebo spremljanja naše dejavnosti s kar najpopolnejšimi podatki. S svo- je-stirani kot·tudi v imenu zvezne geodetske uprave sem pripravljen poma ... gati vsem listom naših organizacij, da bi čim popolnejše in točnejše ob- ·veščali našo javnost o stb.llju in razvoju geodetske službe, S. M. 1 , - 14 - POSVETOVANJE O FOTOGRAMETRIJI V NOVEM SADU Posvetovanje o fotogrametriji je bilo 25. in 26, aprila 1969 v Novem Sadu. Posvetovanje je organizirala Zveza GIG Srbije. 1. Splošno; Organizacija . po svet o vanj a je bila .. zadovoljiva. o snbvne materiale ( 27 re- feratov), ki so bili tiskani, je zveza GIG Srbi;je dostavila udeležencem še pred posvetovanjem;- Vseh _27 ~eferatov so napisali. Člani zveze GIG Srbije. Na samem posvetovanju so·dali prispevke,še: ing. Paško Lovric, član Zveze GIG Hrvatske ter ing. Ivan Čuček in Kos Viljem, člana ZGIG Slovenije. Posvetovanju je prisostvoval zastopnik IS AP Vojvodine in zastopnik skupšči­ ne občine Novi.Sad ter dva zastopnika zveze geodetov Poljske. V času posve- tovanja sta bila organizirana za nekatere udeležence dva· sprejema in sicer pri podpredsedniku IS AP•Vojvodine in pri podpredsedniku skupščine občine Novi Sad. Gostitelj posvetovanja je bil Zavod za urbanizem AP Vojvodine. Udeležencev posvetovanja ,je )ilo ·6ca 300, iz Slovenije se je :udeležilo posvetovanja 9 geodetskih.· strokovnjakov. 2. Strokovni del:· Po pozdravnih nag v geologiji,. pedologiji, hidrologiji it'd. Referat Geo- . det skQ podloge za potrebe hidrotehnike govori predvsem o potrebi, točnosti in obsegu izdelave osnovne državne karte 1:5000 in 1.zl0.000 in o .potrebi dolgoročnega prograt:1a izdelave karte. Prispevek "glavni nivelmon rek in kanalov" daje obširni pregled izdelave takega nivelmana z opisom faz in me- tod dela. Podan je tudi predlog, za katera območja je potrebno izdelati ta nivelman. · Navedeni referati seveda niso mogli prikazati vse raznolike in obširne geo- detske dejavnosti v zvezi z vodaoi. Saj lahko trdimo, da je večina del v zvezi z vodami povezana z geodezijo in da je pri tem potreba po geodetsld dokumentaciji o prostoru za posamezne primere različna. Pomanjkljivo predstavo o geodetski dejavnosti v vodnem gospodarstvu in mož- nost uporabe podatkov in instrumentov, s katerimi ra,zpolaga geodezija, je vsaj delno izpopolnila diskusija oziroma manjši dodatni referati. Pred ka- kini 150 delegati kongresa v sekciji vodno bogastvo Jugoslavije je 5 dis- lrntontov govorilo samo o geodetskih delih v vodnem gospodarstvu in o prob- leno..tiki v zvezi s tem, 3 diskutanti pa so omenjali nujno potrebo po geo- detskih podatkih. - 34 .. Tako je bilo v diskusiji glede geodetske dejavnosti v vodnee1 gospodarstvu ugotovljeno: - potrebno je sistematično obdelati uporabnost fotoe;rar;ietrije v vodnem gospodarstvu in eventualno organizirati o tem poseben si1;1pozij; geodetsko dolcumentacijo o prostoru je treba izdelovati sistematično in jo prograpirati v družbenih planih družbeno-političnih skupnosti in pri tem upoštevati tudi potrebe vodnega gospodarstva; - prednosti fotogrametrije oziroma fotointerpretacije bo možno v polni neri izkoriščati le, če bo služba aero snemanja organiziro.na talrn, da bo to tudi omogočala; predpis· o upodabljonju višinske predstave v ravninskem predelu v osnovni državnikarti 1:5000 ni usklajen z uporabo take k"Lrte. Vodnogospodarske · organizacije iz Sloveni'je so nmenja, da bi jim višin·slm predstava, pri- kazano. s fotogranetrično metodo, zadoščala za namene 1 zu katere karto uporabljajo. Točnejšo višinsko predstavo rabijo v načrtih večjega merila, kot je karta1 - pot robno bi bilo izdelati navodila o vsebini in merilu geodetskih podlog in drugih geodetskih delih v vodnem gospodarstvu; - v geodetsldh načrtih in kartah 'često ni vseh podatkov, ki so vodarjem nujno potrebni in bi jih bilo potrebno vključiti v samo izr,.1eritev. Na kongresu so bili sprejeti zaključki, ki govore tudi o geodetsld deja.v- nosti, in sicer: Za zagotovitev kvalitetnih studij, izdelave vodnogospodarskih osnov in prograr.airo.nje, kot tudi projektiranj o .v vodnem gospodarstvu je neobhodno: določiti kriterije in tehnične normative o vsebini in stopnji natančnos­ ti geodetskih podlog in geodetskih del z1, potrebe vodnega gospodarstva, - progrnne zn izdeJ,avo kart za potrebe vodnega gospodarstvo, je potrebno obdelati .V okviru družbenega gospodarskega načrta federacije in republi- ke za obdobje 1971:-75. Celotna diskusija in zo.ključki kongresa bodo objo.vljeni v posebni knjigi, ki bo izšla Deseca septembra t,l, - 35 - Waclaw Klopocinski ICOORDINACIJSKA VLOGA GEODEZIJE V GOSPODARJENJU Z ULIČNIM ZElVILJIŠČElVI V VARŠAVI+ Razvoj stnndarda velemestnega življenja je odvisen od razvoja raznih na- prav, ki so vgrajene pod zemljo na območju ulice. S tem v zvezi je potrebno opozoriti na naslednje okoliščine: l. V raestih se pospešeno razvija gradnja podzenmih naprav (inštala- cij). Na sliki na ovitku Biltena je upodobljen načrt ene od glavnih ulic v var~avi iz leta 1896, na katerem se vidi, 'da sta bili kanalizacijska in vodovodna instalacija. Pozneje je bila položena instalacija za plin, nato so bili nadzemeljski kabli električne in telefonske mreže prestavljeni pod zemljo, zaradi čes~r je nastopila splošna preureditev kolovozov in razde- litev na tranzitni, magistralni in razdelilni del, )mr je dalo sliko uli- ce, kot prikazuje druga slika na ovitku Biltena. 2, Naprave v podzemlju ulice postajajo po vrednosti enake nadzemelj- skim gradnjam, a poleg tega je njihova inventarizacija izvedena na način, ld je izrazito manj točen kot inventarizacija nadzemeljskih zgradb, za katere se izdelujejo načrti, tehnične risbe, navodila in podobno. Tu se posebno poudarja netočno poznavanje lege kablov in vseh tako imenovanih 11vitkih11 vodov. Težave se·povečajo pri iskanju vodov zaradi dograjevanja. 3, NaraŠČaJ.?.je štetila podzemeljskih instalacij (vod..::v) sili h gospo,.. darnemu razpolaganju s prostorom, kar pa pri omenjeni širini uličnega pasu (posebno v starih mestih) in upoštevanju določenih normiranih oddaljenosti med posameznimi napeljavami (vodi) ni lahko doseči. Pokazalo se je, da je koristno poznati lege vodov in da je potrebna stroga koordinacija med stro- kami, ki sodelujejo pri projektiranju. Na ulicah, na katerih mesta ne gra- dijo zbirnih kanalov (kolektorjev), je in ostane podlaga .koordinacije detajlni načrt podzemeljskih naprav, ki je samostojen ali pa je osnovni element katastra podzemeljskih naprav. Zaninivo je kako v Varšavi organizirajo izdelavo načrtov ulic z njihovimi podzemeljskimi napravami. Kaže se vedno večje razuc:1evanje za koordinacij- sko vlogo mestne geodezije. 1881.leta je izdelovalo mesto načrte mesta v obliki sekcij kakor tudi načrte ulic v obliki traku v merilu 1:250. + Zaradi aktualnosti problematike, ki jo obravnava referat Mgr.inž. waclawa Klopocinskega - Poljska, ki ga je imel na IV. kongresu GIG Jugoslavije v Sarajevu objavljamo prevod referata v celoti. - 36 - Prvi načrti uličnih tras, ki so izdel8Jli v letih 1881-1887, so vsebovali skromno r:irežo podzemeljskih naprav (i:1reža„plinovoda, lokalna r,1reža vodo- voda in kanalizacije),katerih potek je bil ugotovljen s pomočjo prečnih prekopavanj. Izdelani so bili tudi podolžni in prečni profili ulic. Načrti, ki so bili izdelani v r;1erilu 1: 250 na prozornem platnu, so že v letu 1887 pokrili 187 km ulic in so se rabili kot podloga za projektiranje, ,trasi- ranje in inventarizacijo podzemelj sldh naprav. Soasot10. so na te načrte vnesli vse postavljene trase podzemeljskih naprav, ki so bile planirane za določeno ulico. Na istih načrtih je prikazana gradnja posameznih vodov, tako da so postali zanesljiva slika stanja v posrn:1ezni ulici na zemlji in pod njo. Vendar pa ta slika ni povsem točna, ker je mnogo podzemeljskih vodov nanesenih v načrte na podlagi izvršilne strokovne dokunentacije ni moglo zadovoljiti zahtev geodeta, zato ker so merili pogosto od nestalnih predmetov, kot so lesene ograje in pdb. Razdobje obnove Varšave po barbarskem rušenju na Hitlerjev ukaz,-je $8 , bolj povečalo pomen načrtov ulic, Obnova in razvoj sta bila intenzivnejša lcot pa razvoj geodetske službe, zaradi česar je bilo mnogo tras realizi- ranih brez njenega sodelovanja, apotek tras se pogosto ni ujemal s pro- jektom. Pri zemeljskih delih so se pogo-sto pojavljale ovire, npr. v obli- ki starih teL1eljev, katerih se je hotel izvajalec izogniti. Čeprav• so. po.ve ulice Varšave sorazmerno Ši.roke, vendar ta širina ni takšna, da bi ·se • · • podzemeljske naprq.ve lahko nekontrolirmio postavljale, 'tako da se je , zmanjšala vrednost naortov, to je zaupanje v hjihovo1 inforr:iacij sko vre.czl.- nost. Pri. projektiranjih lokacije novih naprav ria normi-ranih r80isije. Izpraševanje kandidata iz posameznega pi1 ed1~eta sme ·trajati največ 30 minut. ' · - O poteku izpita se vodi zapisnik. - Potrdilo 9 opravlj~nem izp:i,,tu se vroči kandidatu :najpoznejEl v osnih qneh. - Kandidat, ki izpita prvič ni opravil uspešno, ga sme ponoviti v roku, ki ga določi predsednik komisije. V programu je' določeno,' .da obsega izpit iz splošnega dela za delavce z visoko in višjo izobrazbo šest predmetov, in sicer: l. ustavno ureditev SFRJ in SRS, 2, ureditev d:ržavne uprave, 3 • gospodarski si st er::i. SFRJ , 4, javne finance, 5. delovno pruvci in socialno zavarov~inje, 6„upravni postopek in upravni spor. Nadalje je določeno, lmkšno gradivo zajemajo posamezni predmeti. Tudi program ia splošni del izpita za.srednjo izobrazbq obsega navedenih šest predmetov, s tem da jo gradivo'teh predmetov manj zah"tevno kot za izpit za visoko in višjo izobrazbo. Republiški sekretariat :.m pravosodje in občo upravo vodi tekoči seznam strokovne literature in predpisov, ki se nanašajo nn izpitna področja splošnega delo, izpitn. Ta seznam je knndidaiom stalno no, vpogled. S. NI. - 50 - PROF.DIPL.ING. JOSIPU ČRNJAČU V SPOMIN Povsem nepričakovano je po 13-dnevni bolezni zaradi srčnega infarkta v nedeljo dne 6. julija t.1. prerqinil redni µniv. profesor dipLing. Josip Črnjač. Vsi, ki: srno ga poznali po bliže, smo mu zaradi njegove izredne solidar- nosti in redoljubnosti ter žilavosti prisojali rrmogo daljše živeljenje. Toda neizprosna usoda, ki tako rada dela izjeme je tLldi njega nepričako­ vano iztrgala iz njegovega mirnega- življenja, Kdo od slovenskih geodetskih strokovnjakov ga ni poznal? Morda je bil. manj pozno,n le povojnim generacijam geometrov, medtem ko je bil od leta 1920 dalje učitelj vsem študento1'! univerze, ki so imeli ta ali oni geo- detski predmet v svojem učnem načrtu. Prof.Čmjač je bil rojen 21.VI.1895 na Verdu pri Vrlmiki. Srednjo šolo - realko - je obiskoval v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1914. Kmalu po izbruhu prve svetovne vojne je bil mobiliziran. Na italijanski fronti je bil ranjen in nato kot vojni inva- lid demobiliziran. Po končani vojni se je vpisal na geodetski oddelek gozdarske akademije v Zagrebu, kjer je dovršil prva dva semestra, med- tem ko je 3. in 4. semester absolviral na novoustanovljenem dvoletnem geodetskem tečaju tehniške fakultete univerze v Ljubljani in opravil tudi zaključni državni zemljemerski izpit. Že s l. novembrom 1920 je postal asistent za nižjo geodezijo ti.i1 telmiko katastra na isti fakulte- ti. Tako je postal najožji sodelavec pokojnega prof.ing. Lea Novaka in se s tem uvrstil med pionirje geodetske stroke v Sloveniji. V š.l. 1921-22 se je vpisal še na gradbeni oddelek telmiške fakultete v Ljubljani, kjer je decembra leta 1925 diplomiral za gradbenega inže- nirja kot prvi diplomnnt gradbene stroke na slovenski univerzi. Aprila l. 1929 je v Beogradu opravil državni telmični izpit za pooblašče­ nega inženirja. Od 1. 1927 dalje je poleg izvajanja o.sistensldh poslov ):1.o- norarno predaval višjo geodezijo, sferično astronomijo, geodetske račune in geodetsko risanje na geodetskem in pozneje na lrnlturno ... geodetskem oddellrn teh. fakultete in geodetsko risanje na geodetskem odseku teh- niške srednje šole v Ljubljani. V letu 1938 je bil izvoljen za docenta za višjo geodezijo in geodetsko risonj e na gra,dbenen oddelku, kajti geodetski študij jo bil na telm.ični fakulteti že v š,l. 1931/32 ukinjen, . Dobo o.kupacije 1941-1945 je sicer v težkih razmerah še dokaj srečno prebrodil kot docent no.. gradbenem oddelku. Po osvoboditvi je bil eden glav11ih ·· borcev in organizatorjev za ponovno ustanovitev geodetskega od- delka na tehniški fakulteti, Leta 1946 je postal izredni profesor, a v letu 1961 je bil izvoljen za rednega profesorja, V š.l, 1953/54 je bil dekon fakultete za gradbeništvo in geodezijo na takratni tehniški visoki šoli, naslednje leto pa p[J'.'odekan. Bil je tudi dolgoletni in večkratni predstojnik geodetskega oddelka. Pokojni profesor Črnjač je bil odličen pedagog, vesten in eksakten pre- davatelj, ki je znal jasno in preprosto podajati najtežjo snov tako, da so slušatelji od predavanj odnesli poleg svojih zapiskov že skoraj polo- vico potrebnega znanja. Zaradi bolj ali manj nizkega števila slušateljev - 51 - ni izdajal posebnih skript, dasi je imel snov za vsa predavanja spisano ,V, manµskriptu, · ki, ga pa na samih• predavanjih skoraj nikaar :ri.i uporabljal, saj• je znal tudi najtežja matematična· izvaj.anJa mi, parnet .• Po osvoboditvi je predaval geodetom višjo geodezijo, izravnalni račun in ge.odetslrn :risanje .. do upokojitve v letu· 1965. Nekaj časa je predaval tudi gradbeni- ,.kom fo. arhitektom nižjo geodezijo. · · ' · . DE.). bi štude~t om geode zij 8 že med študij e/11 posredoval Čim več', praictičnega zn8llj a, je .v mlajših letih med počitnicami .kot pooblaščeni geodetski strokovnjak prevzemal večja geodetska dela, pri katerih je dobilo precej študentov razen prakse primeren zaslužek. · Po],.eg obilnega in uspešnega pedagoškega in strokovnega dela se je pokoj- hi profesor stalno ulcvarjal s konstrukcijo in izboljšavo :t'azlični_h geodet- sldh inšt rumento'v. Pravi "konj ioek11 so mu bili aparati zo. kartiranje in izdelav9 narSrt.ov, ki jih je že pred vojno izdelovala tvrdka A.Kozina, po . vojni pa preciznomehanična delavnica Geodetskega zavoda LRS v Ljubljrn1i. Izdelal je tudi projekt za enojno in dvojno pentagon prizmo s paličastim grezilom ter za nivelir moderne konstrukcije, katerega prototip je izdelala tovarna TOS v Ljubljani. Pomembno je. bilo tudi njegovo sodelovanje pri iz- delavi fotopontograf~ in anaglifometrn .• Po vsem navedenem pa·ne smemo prezreti njegovega dela v domačem sadnem in svetličnem vrtu. Tu si je ob neumornei,n sodelovanju svoje sop'roge ·ust- varil pravi raj, ki bi lahko bil vzor marsikateremu strokovnjaku v sad- jarstvu· ali vrtnarstvu •. Delo v sadovnjakµ mu je bilo nad vse l'j ubo, bilo mu je v oddih in razvecli-:i.lo. Radovai se je ob pogledu na svetoče drevje spomladi, marljivo ~kropil ir1 odbiral slabe sadne nastavke poleti in s po- sebnim veseljem obiral zrelo sadje v jeseni~ Kako prijetno bi še lahko užival to lepoto in sadove svojega dela v mirnem pokoju do visoke starosti. Neizprosna smrt pa ga j:e. ugrabila domu in nam. Odšel'je od nas, u v lepem spominu bo še živel med nami. Rado Dvo:ršnk - 52 - V SPOMIN MARKU ŠLAJMERJU, dipl.ing.arh. v. d. sekretarja za urb. direktor Biroja za RPP, univ. predavatelj v torek 19. avgusta je za vedno zatisnil oči dipl.inž.arh. Marlw Šlajmer, vršilec dolžnosti republiškega sekretarja za ·urbanizem in direktor Biroja za regionalno prostorsko planiranje SR Slovenije. Nia maribo·rsE;em pokopališču so se od njega poslovili predstavniki ljubljanske mestne. skupščine, fakultete za arhitekturo,gradbeništvo in geodezijo, skupščine SR Slovenije ter izvršnega sveta in Društva arhitektor ter urbanistov. V poslovilnih bes.odah so gov9rµiki orisali njegov lik kot Človeka in družbenega delavca ter poudarili njegov en- kratni prispevek ria urbanističnem področju, kjer je bil in bo ostal prvi slo- venski prostorski načrtovalec ter priznan strokovnjak tudi izven naše ožje domovine, tudi v svetu. Toda Marko Šlajmer je bil tudi riaš. Če se že v tem glasilu poslavljamo od na- ših stanovskih kolegov, potem je tukaj .tudi prostor, da zapišemo, da jie nje- gov vse prenagli odhod pustil vrzel tudi v naših vrstah. Poznamo njegov pris- pevek na posvetovanju naše zveze v letu; 19($4 11Inventar:i,zacija komunalnih na- prav" in še čuj emo njegovo umirjeno, pa vendar energično, bese do; ko je na lanskem posvetovanju našo zveze v .svojem referatu izrazil pričakovanje od geodetskih strokovnjakov in geodetske službe v zvezi z izdelavo regionalne- ... ga prostorskega plana Slovenije. Le malo nas ve, s kakšnim zadovoljstvom je sprejel pobudo o organizaciji slovenskega simpozija o prostorski dokurnen• taciji, li:i ga naša zveza pripravlja za to jesen, in s kakšno vnemo se je lotil izdelave glavnega referata. Vendar so ti njegovi prispevki, čeprav nad vse dragoceni in vzpodbudni, v trenutku slovesa le formalna bilanca njegove- ga sodelovonja z našo stroko. Mnogo več nam je dal, mnogo več mu dolgujemo. Nihče ni sešteval vseh tistih ur, ki si jih je Marko Šlajmer utrgal, ko smo v najoŽjen krogu začeli z bitko za reformo geodetske dejavnosti. Od prvega koraka do.lje je bil naš somišljenik in svetovalec in mi njegovi sodelavci. Ko smo se leta 1964 prvič sestali, je vzel papir in svinčnik ter nanizal podatke, ki bi jih morala obvladati geodetska služba za potrebe izdelave in spremljave generalnega urbanističnega plana Ljubljane, Še pred slabim mese- cem smo se sestali; kot bi slutili, da je to zadnja priložnost, smo se v .pogovoru vrnili na naše prve stike, v mislih smo prehodili celo pot želja, spoznanj, strokovnega poglabljanja, skratka, lastnega dozorevanja do druge izdaje regionalnega geodetskega atlasa in osnutka zakona .o geodetski službi. Vendar se nismo zbrali k prijetnemu kramljanju;v svoji delovni vnemi in z oseb- no odgovon~ostjo je Marko Šlajmer iskal najbolj realno pot za vzpostavitev do- lcwnentacij skega centra kot tehnične osnove za izdelavo prostorskega plana in njegovo nenehno spremljavo v procesu planiranja. Še enkrat je kot resničen prostorski ustvarjalec vodil sejo brez prizvoka formalne diplome, še enkrat je skiciral zamisel o dokumentacijskem centru in poudaril, da je za sporazu- mevanje med vsemi 11 potrošniki 11 prostora in za realnost odločitev potrebna enotna, organizirana,moderna in vsestranska informacijska služba, kjer imn geodetska dejavnost še posebno vlogo in odgovornost. Zaprosil nas je, da pobi~· tiE10 s predlogom kljub dopustom, da bi se lahko v začetku septembra ponovno zbrali in odločili. Dragi Marko - do sestanka, ki si ga imel v mislih, ne bo prišlo nikoli. Ses- tanek bo, vendar bo ostal tvoj sedež prazen. V bridki realnosti trenutka, ko ti pišemo to kroniko v slovo, se zavedamo, da bomo morali tvojo razgledanost, ubranost in tvoj utrip nadomestiti s še bolj poglobljenim delom in upornostjo, da bor,10 kot stroka izpolnili tvoja pričakovanja in dali tvorni delež k delu, ki si e;a vodil in se zanj tudi žrtvoval. Milon Naprudnik - 53 ..J MIROSLAVU LENČKU V SPOMIN Naj bo teh nekaj vrstic posvečenih sošolcu in vestnemu deloVhemu kolegu. Mnogo hitrejši tempo ima povojno življenje, n'žal je v isti korak stopila tudi smrt, ki vse prehitro redči naše vrste. 1(a1° prepogosto je v našem· Biltenu prisotna rubrika 11 111 memoriam11 in s skrbijo se človek vprašuje kdo od stanovskih kolegov bo prihodnji na vrsti. Pokojni Miro je bil rojen 21.septembra 1911. l. v LJubljani, 'Diplomiral je leta 1931 na geometrskem odseku Tehnične srednje šole v Ljubljani. Po odslu~enem vojaškem roku se je zaposlil pri mestni občini ljubljai;iski, kasneje pa še 'pri oddelku za agrarne operacije predvojrie bans)ie uprave. V težkem boju za zaposlitev je pred okupacijo služboval nekaj let tudi v civilni geodetski stroki v Petrinji na Hrvatskem. V vojnih letih se je, vključil v osvobodilno fronto in od l. 1943 dalje kot borec - v partiza .. · nih do osvoboditve prebijal· težke ure svojega pestrega življenja. Ta leta so zrahljala njegovo zdravje in prav gotovo je bila tu že kal njegove ) prezgodnje sm1~i. Po odpustu iz vojske se je zaposlil pri Geodetskem zavodu SRS, kjer je pri obnovi in gospodarski izgradnji Slovenije delal na,mnogih delališčih svoje ožje domovine. Od leta 1962 dalje je bil stalno zaposlen pri izme- rah za izgradnjo aerodroma na Brnildh, Od tega delovnega mesta se do svo- je smrti ni več ločil. Postal je l. I. 1964 sekretar podjetja na aerodromu Brniki. Upokojen je bil 1,7.1967, leta vendar je še naprej vse do svoje • smrti ostal EJ.ktiven na istem delovnem mestu. Kot Človek jeklene volje je v borbi za svoje zdravje kljub vsem težavam do zadnjih dni svojega življenja vztrajal pri delu za obstoj prvega slo- venskega civilnega letališča, Na zadnji njegovi pristajalni stezi smo ga prijatelji pospremili v febru- arju leto.šnj ega leta, Kot vestnega in dobrega strokovnega sodelavca ga 1:lomo stmiovski tovariši ohranili v najlepšem spominu. Srečko Bernik - 54 - I N F O R M A C I J E Obisk:i:_ .Predstavnikov izvr•šnega sveta in _skupšOipe SR Slovenij_e_ na geodet- ski upravi SRS in Geodetskem zavodu SRS. V zvezi z razpravo o osnutlm zakona· o geodetski sluJ§bi in· ·š pripravami za izdelavo dolgoročnega pro- grama geodetskih del ter znanstveno-raziskovalnim delom stn geodet sl(a uprava SR Slovenije in Geodetski zavod SR Slovenije pripravila program obiska posameznih predstavnikov republiških upravnih organov, izvršnega sveta in skupščine SR Slovenije. Tako so med drugim v mesecu mnju in juniju t.l.. obiskali geodetslco upra- vo in geodetski zavod: - Novinšek Jože, direktor Zavoqa za planirimje SRS, - Štrukelj Jožko, Član izvršnega sveta, ... Jerman R:i.ko, republiški sekretar za finance, Ekart Marjan, pomočnik republiškega sekretarja za finance ~ . . - 1'FJafner Vinko, podpredsednik izvršnega sveta v sprenstvu tov. Vadnjala iorisa, Člana izvršnega sveta, . - ·t'\ o slar Miran, predsednik republiškega zbora skupščine SRS v spremstvu ov. Stropnik Lojzke, podpredsednika republiškega zbora in predsednika dbora za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne ra.adeve republiš- kega zbora. Pogovorom je prisostvoval tudi tov. Šlajmer Marko; v .·d. re- publiškega sekretarja za urbanizem in direktor biroja za prostorsko JJe- gionalne planiranje, -. Damjan Viktor, republiški sekretar za pravosodje in občo upravo s sode- lavci, Dr. Ernest Petrič, Član izvršnega ,sv;eta, Marjan Lah, pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo. Na teh obiskih so bili povabljen:flpredstavnikorJ prikazani tudi geodetski "izdelki s področja izdelave načrtov in kart, zemljiškega katastra, lmtas- tra kor1unalnih naprav ter urbnnske in regionalne geodetske dokumentacije. M. N. Obiski direktorjev zvezne in republiških geodetskih uprav v Sloveniji. Dne 19. jm1ija 1969 so bili na obisku pri geodetski upravi SR Slovenije direktorji vseh republiških Geodetskih uprav in uprav avtonormih pokrajin. Ob priliki tega obiska so bili predstavniki drugih republik informirani o stališčih republike Slovenije o nadaljnjem razvoju geodetske dejavnosti, o osnutku zakona o geodet slci službi ter pripravah za izdelavo dolgoročnega programa geodetskih del v SR Sloveniji. Popoldne istega dne so si predstav- niki drugih republik ns. povabilo Geodetskega zavoda SRS ogledali elabora- te urbanske in regionalne geodetske dokur:1entacij e. Pogovorom je prisostvoval tudi direktor zvezne geodetske uprave tov. Vasilije Blagojevio. M. N. - 55. - Izvršni svet je sprejel osnutek zakona o. geodetski službi. Na seji 3. julija 1969 je izvršni svet slrnpščine'SRS obravnaval osnutek zakona o geodetski službij ki ga je pripravila geodetska uprava sns. Pred tem so o osnutku zalrnna razpravljali pristojni odbori izvršnega svetn. Izvršni svet ni ir,101 pripomb na predloženi osnutek zakona in ga je v ce- loti sprejel. o osnutku zakona so razpravljali že tudi nekateri odbori .skupščine SR Slovenije. Predvidevati je, da bo takoj po slmpščinsldh počitnicah osnutek zakona o geodetski službi v razpravi v zborih slmp- ščine, S~ M. Referati s posvetovanja o fotogrametriji v Novem Sadu. Naslovi refera- tov in porocil na posvetovffilju o fotogrametriji v Novem Sadu: A) Prispevki Članov Zveze GIG Srbije: 1, Splošni pogled na razvoj fotogrametrije, Stošic Jordan. 2 0 Fotogrametrijslm dela GU SR Srbije izmeritve in izdelave zemljiškega katastra, Popeslrnv Boško. :3. Fotogrametrijska dela v Zavodt.1. za fotogrametrijo, Tomanovic Sreten. 4. Geodetsko, osnova za izmoritev zemljišč s fotogrametrijslco metodo, Melentijevi6 Ilija. · 5. Nekaj izkušenj pri izdelavi načrtov v velikih merilih, Savic Radinka. 6 • .L\.erotriangulacija oslonilnih točk iz stereomodelov v manjših merilih za stereo1:1odele v velikih merilih, Pavliček Miodrag. 7. Vzdrževanje izmeritve, ki je opravljena s fotogrn,metrijsko metodo, Denda . Radovan. 8, Fotopoligonslm mreža, Maleševic Miroslav. 9. Točnost fotogrametrij skega nivelrnana v ravnem terenu in pri kartiranju v velikih merilih, Djorgovic Miroslav. 10. Obstoječi predpisi in uporaba fotogrametrije v praksi, Nikolič Ljubodrag, 11. Nekaj problemov in izkušenj iz službe aero snor:.mnja, Djordjevic Vojin. 12. l\.erofotografiranj e za lmrtimnj e v velikih nerilih, Nikolic Ljubodrag. 13. Točnost fotogrametrij skega kartiranja plastnic v M i::: 1i10.ooo zemljišč, pokritih z gozdom, Tezic Ljubodrag in Nikolic Miodrag. 14. 15, Točn9st fotogrametrijsk'?ga ~artiranj1:, pl9,stnt9 v.M::::: 1:25.000 zemljišč, pokritih z gozdom, Terzic LJubodrag in Nikolic IVIiodrag Točnost topografskih kart 1: 25 .ooo, izdelanih z aerofotogrametrično metodo, Terzic Ljubodrag in Nikolic Miodrag. 16. Ekonomičnost in fotogrametrija, Nikolic Miodrag. 17. Vpis skrajšanih indikacij v skice detajla in fotoskice o lastnikih, Melent:i;jevic Vladislav, 18, Terestrična fotogrametrija in njena uporaba, Mitic Srboljub, 19. Uporaba fotogrametrije v gozdarstvu, Ignjatovic Miodrag, 20, I(ro:bek prikaz uporabe aero posnetkov pri. geološfrih raziskavah, Hanich Miroslav in Molnar - Suš;i.c Jelisaveta. ·· 21, Uporaba fotogrametrije pri. projektiranju cest, Ignjatovic Miodrag. 22. Fotogrametrij sko snemonj e cerkie Gračanica, Voj anovic Gorica.~ 23. Novi stereorestitucijski instrumenti, Vasilije Živkovic. 24. Vzdrževanje in kontrole fotogrametrij skih instrumentov, Gorjup Zvonimir. 25~ :/\nalitična aer.otriangulacijn, Sindik Anton.· 26, Fotogrametrija na področju projektiranja avtocest, Buder Ivan. 27. Težave izdelave fotogrametrijŠkih originalov z graviranjem na stereo- kartirnil?: o.pare.tih, Davidovic Velibor • . :S) Prispevka Članov Zveze GIG Slovenijei 28. Dopolnitve fotogrametrične restitucije ·z; mersko mizo, Iveri ču'ček, 29. Nov delovni· postopek pri izdelavi osnovne državne karte l: 5000, Vil,j em Kos,. C) Prispevek ČlMa zveze GIG Hrvatske: 30. Vloga fotogrametrije pri izdelavi karte 1:5000, Paško Lovrič. I. G. Izredni študij za geodetske inženirje. V mesecu juniju in deloma juliju so prvi izredni študenti, bodoči geodetski inženirji, začeli opravljati ne- katere izpite, Kljub veliki obremenjenosti in težkim študijskim razmeram so nekateri naredili tudi v kratken1 času kar dva izpita, Največ je opravi- lo izpite iz sledečih predmetov: izdelava načrtov: 5; fotogrametrija: 3 ; reprodukcija tart in načrtov 10. Predavanja še trajajo. Počitnic v ter,1 Časi). za večino geometrov ni, zato j:i.rt1 ob vročem poletju želimo veliko vzdržljivosti in kar največ uspeha. T. B. :· Sklepi Skupščine sn Slovenije o komasaciji in melioraciji .zemljišč~ ,sklepi in priporočila vzve·zi z nelcaterimi problemi kmetijstva v Sloveniji,, k;i jih je sprejel8- Skupščina SR $lovenije (Ur.•list SRS .št. 37 /68) govorijo med drugim tudi o komasaciji zemljišč. Za nadaljnji razvoj in vlclj učeva­ nj e kmetov v družbeno. orgooizirano pridelovanje za trg bi bilo IJoh~ebno po teh. sklepih tudi urejevati .zemljiško posest, ker se pričakuje nadalj- njo :razslojevanje v zemljiški posestni str.ukturi. To bi dosegli z :i,.tstrez- nimi drLlŽbenimi ukrepi z namenom grupiranja zeml.j1šč v smislu smotrne rabe in ulcrepi. za. i.zvedbo konmsacij e in arondacije. Skupščina SR Slovenije je v nktu ''Sklepi in priporočila o raz:.voju in " nalogah na področju yodnega gospodarstva" (Ur.list sns št. 12/69) nalo- žila v zvezi z vodnim gospodarstvom vrsto nalog izvršnemu svetu; republiš- kim organom, občinskim skupščinnm, Gospodarski zbornici SRS in drugim. - 57 - Ta dokument je važen tudi za geodetsko službo, saj posredno daje nalogo tudi tej službi oziroma ji kaže, v katero smer se mora razvijati, da bo lahko pravočasno zagotovila po vsebini in obsegu potrebno dokumentacijo o proston1, ki ga bo vodno gospodarstvo potrebovalo. Še posebej velja ome- ni ti, da navedeni dokument skupščine zahteva izdelavo programske osnove za melioracijo kmetijskih zemljišč in pospešitev izdelave katastra vodnih virov v SR Sloveniji. S• M. Dr.h.c. Albert Schmidheini umrl. 8. februarja t. l. je v Heerbruggu - Švica v visoki starosti 86 let umrl generalni direktor firme Wild in njen solastnik Dr,h. c. Albert Schmidheini. Uresničil je ideje in zamisli iznajditelja Heinricha Wild-a. Iz male obrt- ne delavnice iz .leta 1925 je razvil izdelavo geodetskih in fotogrametričnih instrumentov v sodobno industrijsko proizvodnjo. Tovarna Wild, ki zaposlL1- je danes 4.000 delavcev, razpošilja svoje izdelke po vsem svetu in tudi pri nas so Wildovi. instrumenti v uporabi in zelo cenjeni. Tehnična visoka šola v ZUrichu mu je za zasluge, ki jih je imel pri razvoju in moderniza- ciji geodezije in fotogrametrije podelila leta 1957 častni naslov Dr. h,;. c. Delal je do zo.drijega dne in še lani julija je aktivno sodeloval na kongresu ISP v Lausanne. I. G • . IZVLEČKI REFERATOV XII.KONGRESA FIG IZ LONDONA 1968 V j esni 1968 je bil v Londonu XII. kongres mednarodnega zdru0enja geodet- skih' strokovnjakov (FIG), Kongres je obravnaval naslednja področja: I. skupina: organizacija geodetske stroke in poklicna dejav110st II. skupina: metode in tehnika dela III. skupina: gospodarjenje z zemljišči zveza geodetskih inženirjev in geomet'rov Slovenije (ZGIGS) je organizirala ·prevod izvlečkov referatov I. in III, skupine, in bodo s 15. oktobra• 1969 v prodaji ,po ceni, ki bo nalmadno določena. Po posebnem naročilu je zvez,a GIGS pripravljena posredovati tudi prevode posameznih referatov v celoti. - 58 - Naslov~ referatov; SPLOŠNI ~o===::::-::; Predmet: Pleno.n10 zasedanje p l. Nagovor predsednika FIG B.J.Collins, Anglija 2 A Bodočnost geometra W.Baarda, Nizozemska 2 B Razvoj svetovnih virov E.Saouma F.A.D. U.N. 2 C Kriza v mestnem življenju J .R.James, Anglija SKUPINA _I Komi sij__§!,_ 2:, Predmet: Status poklica - 101 A Upravljanje z mestnim zemljiščem B Upravljanje s kmečkim zemljiščem C Kvantitativne meritve in njih razvoj v Angliji Pro dmet : Vzajemnost kvalifikacij 104 A Vzajemnost kvalifikacij v Britanski skupnosti. narodov B Vzajenmost kvalifikacij v Zahodni Evropi C V zaj em10 st kvalifikacij v Ar.ieriki Predmet: Deontologija 105 A Bodočnost poklicev ,B .Zahteve po kodifikaciji etike Pre