Leto IX Številka 5. U v soboto 8. lanucrja 1927. Cena Din 1' fShaia vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje In praznike. — nseratl do 30 petit a 2*— D m, do 100 vrst ^•50 Din, večji inserati petit vrsta 4-— Din; notice, poslano, izjave, rek ame, preklici beseda 2*— Din. Popust po dogovoru. Inseratnf davek posebej. ..Slovemkl Narod' velja letno v Jugoslaviji 240 — D za »nozemstvo 420*—D. i Upravnlštvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo Knaflova ulica štev. 5, h nadstropje. — Telefon štev. 34. Poštnina plačana v gotovini. Pravoslavni božični prazniki Vse delo v Beogradu počiva. — Zadnje konference med ministri- —Črtanje proračuna. Beograd, 7. januarja. Danes je pravoslavni Božič. V prestolici vlada svečano razpoloženje; javno in politično življenje pa docela počiva. Vsi uradi in pa ministrstva so prazna. Zdi se. da je to razpoloženje dobrodošlo tudi vladi, ki takisto praznuje božične praznike in je odložila sleherno delo. Na včerajšnji badnjak je vojska priredila običajni sprevod po rnestu ter izročila pred dvorom božično drevesce kralju Aleksandru, ki je «badnjak» lastnoročno prevzel ter se zahvalil za Čestitke vojske. Edini dogodek, ki ga kaže zabeležiti v političnem življenju, je bila včerajšnja konferenca ministrskega predsednika Uzunoviča s finančnim ministrom dr. Markovićem in predsednikom finančnega odbora Radonjićem. Razpravljali so O novem proračunu za leto 1927-2S. zlasti o postopku finančnega odbora glede podrobnosti budžeta. Govor je bil tudi o znižanju predloženega proračuna. Med vsemi tremi politiki se je dose- gel sporazum v tem smislu, da je treba budžet stisniti kolikor mogoče in imeti pred očmi pred vsem finančno krizo. Po praznikih ima o tej stvari sejo večina finančnega odbora, nakar pride budžet pred plenum odbora. Včeraj je predsednik vlade Uzuno* vič konteriral v svojem kabinetu z mis nistri Maksimovičem, Mišo Trifunovi* čem. dr. Peričem in dr. Markovičem. Daljši razgovor sta imela tudi zunanji in finančni minister sama. Na tem se* stanku se ni govorilo le o zmanjšanju proračuna, ampak tudi o vojnih in predvojnih dolgovih, zlasti pa o ob* veznostih do Anglije. Vse kaže, da želi finančni minister čimprej likvidi* rati naše zunanje dolgove, predvsem z Anglijo, ker je to v interesu dviga na* šega kredita v inozemstvu. Opozicija 7nisli, da se mora ta stvar najprej reši* ti. ker jc Anglija neugodno vplivala na našo zunanjo politiko. Inglešho-ltalijanshn Jipčl Kako so Italijani podkupili predsednika albanske republike. — Nelepa vloga Anglije. —- Angleški petrolejski in italijanski vojaški interesi. — Pariz, 7. januarja. «Matin» in «Newyork Herald Tribune* poročata glede vloge Anglije pri sklepanju albansko - italijanskega pakta sledeče podrobnosti: 26. junija 1926. je odšel baron Pom-peo Aloisi, italijanski poslanik v Tirani k predsedniku albanske republike in mu predlagal sledečo kupčijo: Šef albanske vlade naj podpiše konvencijo, s katero se pokorava sklepu veleposlani-ške konference, ki pooblašča Italijo, da brani albansko državo v slučaju potrebe tudi z orožjem. V zameno za to priznanje je italijanska diplomacija pripravljena izročiti Ahmed beg Zogu 3000 pušk, 2000 vojaških uniform, 10 baterij gorske artiljerije. 500 mitraljez, 2000 mul in Inem teku in policija zaslišuje venomer onih pet oseb, ki so osumljene tatvine in aretirane. Vendar do-sedaj rezultat preiskave ni rodil zaželjenega uspeha. Vsi aretiranci odločno zanikajo vsako krivdo, kakor tudi soudeležbo paft tatvini. Danes dopoldne je policijski nadi*»ynik g. Močnik, ki vodi preiskavo, ponovno casliSal Ivana M in ostale osumljence, toda tudi danes je ostal potek preiskave negative«. Slučaj se zdi vedno bolj zapleten. Preiskava se razvija v raznih smereh. Prva smer gre za tem, da se ugotove natančno okolnosti, zlasti časovne prilike prevzema, prevoza in oddaje denarnih vrečic na postaji oziroma glavni pošti. V tem oziru je mogoča samo ena verzija, da so morda spremljevalci avtomobila bili v zvezi s kako tretjo osebo ter ji kratkomalo izročili vrečico. Šele v podre^ jeni vrsti prihaja druga kombinacija v po-stev in tudi v tej smeri se vrši preiskava. Teoretično namreč ni izključeno, da so si morda neki tretji zlikovci omislili ponarejene ključe avtomobila in med prevozom odnosno med prevzemanjem denarnih vreč na postaji ali pošti odprli avtomobil in odnesli vrečo ze denarjem. Pred vlomilsko ^odrgo smo imeli zadnje čase v Ljubljani precejSen mir. Sedaj se pa znova pojavljajo skoro vsak dan za dnem novi vlomi. Zdi se, da imamo opravka z novo, dobro organizirano vlomilsko tolpo. Tako je bil danes ponoči zopet izvršen rafiniran vlom v skladišče trgovca Rudolfa Mlakarja v Spodnji Šiški na Jernejevi cesti 37. Vlomilec je napravil skozi strop skladišču veliko luknjo in zlezel skozi odprtino v lokal. Tu si je nabral v vrečo 30 komadov klobas, 30 kg sladkorja, IS kg slanine, 4 hlebe sira in razno drugo blago *er 50 Din gotovine. Skupna škoda znaša 1672 Din. Tudi tatovi zimskih ?ukenj so zopet pridno na poslu. Z uspehom operirajo zlasti po kavarnah in restavracijah, kjer so strah in trepet vseh gostov. V kavami Union je bila o. t. m. med 18. in 24. ukradena črna suknja nekemu gostu. Tat pa se ni zadovoljil samo s suknjo, marveč je odnesel tudi šal in klobuk, škoda znaša 2500 Din. Tatu, ki % straši t po šokih, še vedno niso prijeli. V sredo si je izbral novo žrtev. Na državni gimnaziji na Poljanah je odnesel raz hodnika dijaku IV. razreda Borisu Kocijančiču lepo rjavo suknjo, vredno 1000 Din. Tat, ki je bil opažen, je okoli 30 let star, oblečen v zelenkast dežni plašč, na glavi ima baržunast črn klobuk, je okroglega obraza in pristriženih brk. Več milsionov žrtev Influence Siino razsajarj^ t špansko po Evropi, Ameriki in Aziji. — Številne smrtne žrtve. — Ovirano gospodarsko življenje. Pred Božičem so poročali listi, da se je v Švici pojavila zopet močna epidemija influence, ki se v zadnjem desetletju skoro z matematično točnostjo ponavlja v večjem obsegu vsakih par let Tudi pri nas je že često prav hudo razsajala in vži.va dvomljivi sloves pod imenom »španske«. Pojavlja se zdaj v hujši, zdaj v milejši obliki. Včasih zahteva številne smrtne žrtve, včasih se omejujejo samo na večdnevno obolenje, vedno pa je zelo neprijetna in predstavlja velik minus v gospodarskem in sploh javnem življenju. Njena posebna značilnost je namreč v tem, da se silno lahko in hitro širi, tako da često obole ali hkrati ali pa takoj zaporedoma cele rodbine in cele skupine ljudi, ki so v kakršnemkoli dotiku. Prva poročila o letošnji epidemiji influence v Švici niso izgledala posebno nevarna. Ker so se celo skoraj popolnoma polegla, se je zdelo, da bo epidemija ostala omejena Ie na Švico. Zadnje dni pa prihaiajo vesti po vsej zapadni Evropi, po Severni Ameriki in vzhodni Aziji. V Švici sami je bolnih na influenci okrog 200.000 ljudi, vendar Pa je bolezen v Švici precej rahlega značaja, tako da število smrtnih žrtev še nj preveliko. Morali pa so v nekaterih kantonih zapreti vse šole in ponekod tudi nekatere urade. Huje razsaja influenca v južni Franciji, zlasti na Španskem. Tam število smrtnih žrtev od dne do dne narašča, tako da se loteva prebivalstva ogromen strah. V Španiji so morali po nekaterih mestih ustaviti poslovanje v uradih in pisarnah, kjer je obolelo vse osobje. Samo v Barceloni štejejo nad 100.000 bolnikov. Vsak dan umre od 150 do 200 oseb. V Franciji se epidemija hitro širi od juga proti severu in je zaiela že tudi Pariz. Število bolnikov v celi Franciji cenijo na nad do' milijona. Tudi iz Belgije, Anglije in jugozapadne Nemčije prihajajo poročila o silnem razsajanju influence. Dočim pa je bolezen v Nemčiji in Belgiji še lažjega značaja, zavzema v Angliji, posebno v Londonu hude oblike in zahteva vedno več smrtnih žrtev. Tudi v Londonu so morali zapreti že več uradov in privatnih pisa-ren. ker so vsi uslužbenci zboleli. Po najnovejših vesteh je začela »španska« zadnje dni besneti tudi v vzhodnem delu Združenih držav. Posebno Newvork in Chicago sta prizadeta po njej. Več sto tisoč ljudi ie radi influence zadržanih, da se ne morejo posvečati svojemu rednemu opravilu. Silno se širi influenca nadalje na Japonskem in vzhodni Kitajski, kjer zahteva izredno mnogo žrtev. Na Japonskem je posebno razširjena med meščanskimi sloji. Zdravniki in učenjaki si zaman belijo glave, da bi pojasnili vzroke ranid-nega širjenja te zavratne bolezni. Naj* verjetnejša je domneva, da je bolezen v zvezi z letošnjim nenormalnim vremenom. Snežni meteži po vsem svetu Velike prometne ovire doma in drugod. — Liška proga je bila zopet dva dni prekinjena. — Strahovito neurje v Baranji. — Snežni viharji v Italiji. — Sneg v severni Afriki. — Zagreb. 6. januarja. Po vsej Hrvatski, Slavoniji in Liki je zadnje dni zapadel na novo debe1 sneg. Posebno hudo qe prizadeta Lika in liška proga, kjer vladajo strahoviti snežni mete/i. Ceste so popolnoma zatrpane. Več hiš. ki leže ob vznožju hribov, je popolnoma zasneženih. Po nekod so se utrgale lavine, ki so povzročile precejšnjo škodo. Na progi Zagreb—^-Sušak je ves promet ustavljen. Dva vlaka sta obtičala v snegu Proga je na nekaterih mestih do šest metrov visoko zametena s snegom. Iz Zagreba so bili odposlani močni delavski in vojaški oddelki, da očistijo progo. Posamezne vasi so od svoje okolice popolnoma odrezane. Najneznosnejšc so razmere v Liki, kjer ie že nad mesec dm" nemogoč vsak promet med posameznimi naselbinami. Sneg sega po nekod do streh, tako da so si morali ljudje izhode in prehode dobesedno izkopati v snegu. V siromašnejših krajih se pojavlja pomanikanje živil, ker je vsak dovoz nemogoč Tudi pomoč od zunanjin krajev je nemogoča. — Zagreb. 7. januarja Hudi snežni meteži, ki so zadnje dn; razsajali po vsej Slavoniji in L:ki, so včeraj sicer ponehali, vendar pa je promet še zelo omejen. Po odredbi železniške direkcije je bilo odposlanih oa liško progo večje število lokomotiv s snežnimi plugi, ki so vso noč čistile proge in sproti odstranjevale snežne zamete. Radi tega ie bil tekom včerajšnjega dne za silo vzpostavljen promet z osebnimi vlaki, dočim ie tovorni promet še do nadaljnega ustavMen. Vlaki morajo voziti zelo počasi, ker je na več mestih flankira-na proga od visokih snežnih sten, ki se lahko vsak hip sesujejo na progo. Za vsakim vlakom morajo denti lokomotive s snežnimi plugi novo gaz. — Madrid. 7. januarja. V vsej Španiji je v zadnjih dneh zavladal hud mraz, kakor ga niti najstarejši ljudje ne pomnijo. Neprestano pada sneg. ki je mestoma zapadel že tako visoko, da je prekinjen ves promet V Malagi, kjer je le redkokdaj mrzlo, je zapadel debel sneg. Pet vlakov je obtičalo v snegu, ki je dosegel že visino nad tri metre V Madridu je zmrznilo Še-t oseb. Radi hude burje in snežnih zame.m je ponesrečilo pet velikih parnikov. Več manjših ribiških bark ie izginilo. Glasom vest iz Peza so domačini zelo razburjen:, ker ie tudi tam začel padat: sneg, ki ga večina ni še nikoli videla. Čudijo se Evropejcem, ki si upajo hoditi po snegu, ne da bi se jim pripetila kaka nesreča. Prepričani so. da je to le kazen božja ter pripisujejo krivdo kristjanom. Budimpešta, 7. januarja. V bara.i.i-skem koraitatu, zlasti v okolici Pečuja je razsajalo v noči od srede na četnek strahovito neurje Zvečer jc nastal prelom oblakov, ki je povzročil v mestu in okolici ogromno škodo. Proti jutru je sledil silovit orka;:, ki je trajal celih šest ur in je Jele proti poldnevu ponehal. Včeraj je sledilo novu neurje. Nastal je strahovit ^;ežn metež, ki je povzročil zla>ti v Pečuju veliko škodo. Niti na eni hiši ni ostala cela streha, večin) hiš pa je vihar dobesedna razkril. Brzojavni drogi so v okrožju več kilometrov podrti in vse teleion>ke in brzojavne zveze prekinjene. Ulice in ceste so podobne razvalinam ter na debelo po-sute z opeke in ruševinami. Več oseb je bilo težko ranjenih, tri pa ubite. £koda. ki jo je povzročilo skoraj dva dni trajajoče neurje, se ceni na več sto milijonov kron. — Moskva, 7. januarja. Iz Nikolajeva poročajo, da vladajo v vzhodni Sibiriji 2e od silvestrove noči dalje neprestani in siloviti snežni meteži. Mnogo ljudi je v snegu izginilo Škoda, ki so jo doslej povzro-čli meteži, je nepregledna. Železniški promet je v vsej Sibiriji prekinjen. — Berlin. 7. januarja. Glasom vesti iz Moskve so snežni meteži povzročili v Sibiriji, zlasti pa na Kavkazu in v področju Črnega morja ogromno škodo V Baku in Tiflisu je doslej 60 mrtvih in več sto ostb ranjenih Dvajset oseb se pogreša. V pc-trolejskem področju Bakua je vihar porušil 140 stolpičev za vrtanje vrelcev. — Rim. 7. Januarja. V noči od srede na četrtek je razsajal nad Genovo strahovit \ihar. V luki je bilo poškodovanih več ladij, v mestu samem pa je ciklon porušil mnogo streh in potrgal skoraj vse telefonske in brzojavne zveze. Tudi iz ostalih primorskih mesi poročajo o hudih viharjih. Več parnikov, ki bi morali že tekom včerajšnjega dne dospet. v luko, pogrešajo. Najlepša Jugoslovenka Gdč. Stsfica Vidačić iz Zagreba proglašena v Berlinu za «miss Jugoslavio». Berlin, 7. februarja. V sredo je bila izvršena v Berlinu končna izbira lepotic Fanameta, ki bodo odposlane v Ho-Iywood kot najlepše zvezde Evrope. Med jugoslovenskimi tekmovalkami je bila izbrana kot «miss Jugoslavia* gdč. Štefica Vidačič iz Zagreba. Kakor zatrjujejo udeleženci žerije, izbira ni bila lahka ter je trajala več ur. Gospodična Vidačič bo iz Berlina odpotovala na Dunaj, kjer se bo vršilo še mednarodno lepotno tekmovanje. Tudi ostali dve ju-goslovenski krasotici gdč. Pogačnik in Živanović sta bili pridržani v Berlinu ter bosta angažirani za Fanametove filme. Junaška mati Velika dobrotnica naše avijatike Beograd. 7. januarja. Ga. Persida Jugovič, mati podpolkovnika Jugoviča. ki se je smrtno ponesrečil v Pragi pri poletu okoli Maloantantnih držav, je napisala testament, s katerim zapušča vse svoje imetje našemu zrakoplovstvu. Mati, kateri je padel sin edinec kot žrtev avijatike, daruje vse svoje imetje, približno poldrugi milijon dinarjev, avijatiki. Njeno imetje obstoja iz dveh hiš v Beogradu in iz državnih vrednostnih papirjev. Po njeni smrti bo ustanovljen «fond prvega avijatika podpolkovnika Jovana Jugovića in njegove majke Perside». Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: Vojna škoda 350, investicij-ko posojilo 81, 83, Celjska posojilnica 105, 1S9, Ljubljanska kreditna banka 150, Mer-kantilna banka 99, 100, Prva hrvatska štedionica 890, Kreditni zavod 170. ISO, Trboveljska premog, družba 360, Združe"* papirnice 120, Šešir d. d. 104. ZAGREBŠKA KORZA Zagrebška borza danes radi pravoslavnega božiča nI poslovala. INOZEMSKE BORZE. — Curih, Beogdar 9.115, London 25.145, Newyork 518.125, Milan 23, Praga 15.34, Dunaj 73.05. — Trst: Beograd 39.71, London 109.3125, Ciirih 43S.70. 30 .Halo New-York!' .Halo London r Otvoritev rednega brezžičnega telefonskega prometa med Evropo in Ameriko« — Čudeži moderne tehnike. Kar bi smatrala generacija pred nami še za nemogoč Čudež, je danes resnica. V sredo opoldne je bil otvorjen redni-brezžični telefonski promet med Evropo in Ameriko. Posrečeni poskusi so se vršili že par mesecev in so napredovali toliko, da je bilo v sredo mogoče začeti z rednim prometom za privatnike. Razgovori so za enkrat omejeni na zvezo med Londonom in Nevv-vorkom, so pa že danes dostopni vsem, ki imajo običajno telefonsko zvezo z enima teh postaj. Interesent lahko govori ali na brezžični postaji sami, ali pa tudi kar doma, odnosno v pisarni na svojem telefonu, ki je zvezan z oddajno postajo. Ta prenese njegove besede preko tisoč in tisoč kilometrov širokega oceana; na oni strani ga vjame sprejemna postaja in ga nato zopet potom običajnega telefona vodi dalje do onega, kateremu je namenjen. Prvi razgovor se je vršil v sredo opoldne ob 12.20. Posestniki dobrih sprejemnih postaj so lahko spremljali ta res zgodovinski dogodek po vsej Evropi, ako so bili slučajno pri svojih aparatih. Inženerju Fischerju v Berlinu se je to posrečilo. V nemških listih pri-uovednje o svojem prisluškovanju ta-ko-Ie: »Z mojim izbornim amaterskim aparatom se mi je posrečilo, da sem prisluškoval prvemu telefonskemu razgovoru rned Londonom in Newyorkom. Še le nedavno so poročali listi, da bo brezžična telefonska linija med tema mestoma v kratkem otvorjena. Posrečilo se mi je izvedeti, da se to zgodi danes. Pripravil sem svoj aparat in čakal. In res. Nekaj minut preko poldneva se oglasi London z vedno se ponavljajočimi brzojavnimi klici »... —c, kar je brzojavni klic za Newyork. Dve, tri minute se je ponavljal ta »ta-ta-ta-taaa«, nato pa je naenkrat prišel protisignal Newyorka in takoj nato sem slišal glasno in jasno: »Halo Newyork! Tukaj London« in odgovor »Halo London! Tu Newyork«. Najprej sta se kratko sporazumela telefonska uradnika: londonski je povedal ameriškemu, s katero telefonsko številko v Newyorku želi govoriti in par sekund kasneje se je razvil zanimiv in živahen razgovor med šefoma velike londonske in znane newyorške tvrdke o veliki borzni transakciji, o kateri pa seveda ne smem in nočem izdati podrobnosti, da ne kršim poštne tajnosti. Govor je trajal tri minute, sledil pa mu je takoj drugi, tretji in gotovo še več. Nisem naprej poslušal, bilo ni već zanimivo in senzacionalno.« Inž. Fischer zatrjuje, da je slišal tudi govore iz Amerike docela razločno, kakor da bi govoril kdo na berlinskem lokalnem telefonu, Triminutni govor med Londonom in Newyorkom velja 15 funtov šterlingov ali okrog 4000 Din, kar. je sicer lep znesek, a pride še vedno ceneje od daljše prekoatlantske brzojavke in za velika podjetja skoro ne pride v poštev. Vsaka nadaljna minuta velja 5 funtov. Vsak pogovor je omejen na 12 minut. V današnji dobi tehničnih čudežev se niti nc zavedamo polne važnosti otvoritve brezžičnega telefonskega prometa preko Atlantskega oceana. Toliko neverjetnega in navidez uemožne-ga smo že doživeli, da se nam zde vse nove pridobitve skoro samouvmevne. Mislimo pa si, da bi pred kakimi dvajsetimi leti kdo prorokoval. da bo mogoče priti iz Evrope v Ameriko po zraku, kakor je to storil pred dobrim letom kapetan Eckener s svojim cepeli-nom, da se bosta dva trgovca, ki bosta udobno sedela za svojima pisalnima mizama, razgovarjala med Londonom in Newyorkom, da bodo v afriških puščavah poslušali koncerte in operne predstave iz Pariza! Proroka takih nemogočih stvari bi poslali v blaznico. Danes je vse to naravno dejstvo in nihče se ne čudi. Nihče ne razmišlja o tenu kako kopne razdalje, kako majhen postaja svet, kako velika ovira postaja različnost jezikov. Človeštvo si je od dne do dne bližje, je vedno bolj ena sama družba. Kdo ve ali mu bo to v blagor! Pretresljive življenske tragedije Žrtve neprevidnega ravnanja zorožjem. — Samomor 16 letne služkinje v Zagrebu« — Bestijalen zločin pobesnelega seljaka* Orožje je še za odrasle ljudi nevarna igrača, ki je za to še tem manj primerna za otroke. To dokazujejo nešte-vilne nesreče, ki se dogajajo skoraj dan za dnem, a kljub temu so ljudje še vedno skrajno neprevidni. Slična neprevidnost je zahtevala minuli torek popoldne v Zagrebu smrtno žrtev. Trgovec Izidor Spitzer se je selil v svoje novo stanovanje. Pri selitvi je sodeloval tudi trgovski učenec I51etni Dragutin Flego. V novem stanovanju je pomagal razmeščati pohištvo. Skupno z njim je bila zaposlena v neki sobi tudi domača 171etna hčerka Ema. V neki potni košari je med drugimi stvarmi našla tudi samokres. Deklica ni še nikoli imela orožja v rokah in tudi ni vedela, da je samokres nabit. Začela se je igrati. Nenadoma se je samokres sprožil. Krogla je zadela v njeni bližini stoječega učenca Flego v tilnik. Ves okrvavljen se je dečko zgrudil na tla. Na prestrašeni krik hčerke so prihiteli domačini. Videč, kaj se je zgodilo, so takoj poklicali rešilni oddelek, ki je težko ranjenega prepeljal v bolnico, kjer je bil takoj operiran. Kljub temu pa je par ur pozneje podlegel poškodbam. — Policija je uvedla zoper Spitzerja kazensko postopanje, ker je imel orožje brez dovoljenja; razen tega pa bo kaznovan še radi malomarnega shranjevanja ororja. Vsaj pri selitvi bi bil moral samokres izprazniti in vsaka nesreča bi bila izostala. Včeraj je izvršila v Zagrebu samomor jedva 171etna služkinja Ljubica Bulek, doma iz Lovinca. Bila je u službena pri neki vdovi. Ker pa se je mnogo bolj zanimala za moške kot pa za odrejeno ji delo, jo je delodajalka 1. decembra odpustila. Začasno je našla zavetišče pri neki drugi vdovi, a tudi ta jo je že Čez par dni priganjala, naj si poišče primerne službe. Dekle je to obljubilo ter prosilo, naj jo obdrži še čez praznike, ker bo ob novem letu lažje dobila kako mesto. Vdova je njeni prošnji ustregla, v njenem imenu pa je tudi še naprosila prejšnjo služboda-jalko, da jo sprejme nazaj. Ta je bila pripravljena, sprejeti Ljubico zopet v službo, zlasti še, ker je upala, da se bo poboljšala. Dekle je navidezno na to pristalo. Včeraj pa, ko bi imela zopet nastopiti svoje prejšnje mesto, je izvršila samomor. V mestu je kupila ocetno kislino, se skrila na podstrešje ter jo izpila. Kmalu za tem so slišali stanovalci na podstrešju stokanje in klice na pomoč. Res so našli Ljubico, ki je ležala na tleh ter se zvijala v krčih. Dali so ji takoj mleka, nakar je kislino izbljuvala. Prosila je, naj je ne pošiljajo v bolnico, ker hoče raje umreti, kakor pa v bolnico. Prepeljali so jo na stanovanje njene sestre. Po noči ji je postalo še slabše, nakar so jo kljub njenim protestom prepeljali v bolnico, kjer pa ie že par ur pozneje umrla. Kaj je mlado dekle gnalo v smrt, ni znano. Domneva se, da je doživela razočaranje v ljubezni, radi česar je šla prostovoljno v smrt. V Jastrebarskem je izvršil te dni pobesneli seljak Juro Šinković strahovit zločin. S svojo materjo in s svojo ženo je živel v stalnih prepirih, a tudi s sosedi se je venomer prao-\^pela v njeno mojstrsko šolo in dobila pravico do samostojnega javnega nastopanja, ftjena želja je, da klije in raste v domovini in tako «*e je odločila plesati prvič doma. Svoje nastope na doniaeib tleli si je zamislila čisto analogno svojemu notranjemu umetniškemu razvoju in zato bo ta večer še posebno zanimiv. Prvi 4 deli programa so rast iz miru in tišine v razgibano radost v prostosti. »Začetek« pleše brez godbe. Če pleše naslednje dele z godbo, se na nojo ue naslanja, temveč «e le zlije ž njo, dve umetnosti si sežeta v roke v umetniški harmoniji. — Drugi del, »Narodni motivu, so kakor livada, na katero jo žene skozi na steza j odprta vrata klic njene notranjosti. — Melodije so rast las instinktivnega umetniškega izražanja v »Narodnih motivih< v zavedno umetniško koncepcijo tega, kar se ob melodiji, ki jo sliši, v njej porodi in išče ritmičnega izraza. >Slovenske< so pa kakor vrisk na domačih tleh. Tu se čuti čisto svobodno in radostno. oproščeno v^a. m ko ti je v plesu izpela dušo na domaČih livadah, se prične zanjo velika maša njene umetnosti: >Peeem< zazveni in. jo kliče v majestomost, v razvoj v širino in globino — v rast! S a klavirskem koncertu pianistke Kar me le Kosovelove je kot prva program* na točka Brahmsova balada op. TO- To delo slavnega dunajskega skladatelj in dirigenta se naslanja na nordijske in starogermaoske pravljične vire. To skladbo je napisal ukl.i-datclj, inspiriran po besedah Herderjevc pesnitve cTvoj meč — kaj je tako krvav? Edvard! Odkod prihajaš tako pobit?* V prvem delu balade riše skladatelj krvav čin umora nad lastnim očetom, V II. in III. stavku sc godba ;>olagoma umiri ter uein* kuje na koncu kot očiščenje. Občinstvo opozarjamo na koncert mlade slovenske pianistke. — Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Iz fdedaiiske pisarne. Premijera v dTami. V soboto bo v drami premijera. Vprizori se v režiji g. Milana Skrbinika nenavadno učinkovita drama znamenitega angleškega pisatelja Oskarja NVildeja. Na* slovno vlogo igra ga. Nablocka. Pri tej pri* liki sc bo po daljši odsotnosti predstavila ljubljanskemu občinstvu Ca. Avgusta Da* nilova. ki se je pred meseci vrnila iz Ame* Mke. V ostalih vlogah nastopi skoro ves dramski ansambl- Pogodba igralk** Rolajidove ■ dunajskim Burgthe&trom razveljavljena. Ida Rolando-V5i. ki je igrala lani na Dunaju v Rostando-vem Orliču- ulogo vojvode reichenberške-gu, v zadnjem času pa partijo Fedre, jc \z-črpaln pogodbeno dobo z Burgtbeatroni, ki je ne misli angažirati več za prihodnost. Igralka je imela že lani ^praviti z velikanskimi spletkami predno je mogla nastopiti prvič v Rostandovi drami. 2<»letni*« svojega obstoja bo praznovalo o sij eš ko gledališče ta me^ec. Dogodek se proslavi s posebnimi gledališkimi svečanostmi, ki bodo trajale od 14. do 19. januarja. Slavnosti se udeleže tudi zastopniki dvora In vlade. Gostovala bo i liubljanska opera pod vodstvom ravnatelja Mirka Polica, ki bo izvajal eno Mozartovo delo. Sport Smuške tekme Razpis smuške tekme T. K. Skale za klubovo prvenstvo v 1. 1927 Tekma za člane se vrši v nedeljo dne 9, t. m. na progi Ovšišc—Ce&njica—Royte— Njivica—Log—Zg. Bcsniea—Sp. Besnica— Zabukovje—Rakovica—Stražišče. Proga jo dolga 20 km 000 m ima 477 m vzpona, in 525 m strmca. Start v Ovšišali ob 9.15. Istega dne se ^rši tekma za članice in naraščaj na progi Zabukovje—Rakovica— Stražišče. Proga 5 km 300 m ima vzpona S5 ra, strmca 133 m. Start v Zabukovju ob 9.15. Prvi v posamezni kategoriji dobi naslov klubovega prvaka za leto 1927. Razvcn te* ga dobijo po številu prijav prvi trije, od* nosno dva priznanice. Tekmuje sc po teka movalnem pravilniku JZSS. Prijave do 9. t. m do 8. ure zjutraj. Prijavnina za člane in članice po 10 Din, naraščaj ne plača pri* javnine. V slučaju neugodnih snežnih razmer so tekma, preloži, kar bo pravočasno objav* ijeno v dnevnem časopisju. Smučki odsek. Včerajšnji nogomet« DUNAJ. FAC : VVacker 2:2. Žreb je odločil za VVackra. V nedeljo bo finale za zimski pokal med VVackrom in Slovanom. PRAGA: DFC : Sparta (Košiće) 4:1. LUGANO: BAC (Dunaj) : Lugano 3:1. ZAGREB: Gradjanski : Dcrby 3:1. — Beogradski športni klub je odšel za pravoslavni božič na 10 dnevno turnejo v Grčijo in Turčijo. Isr3l bo v Solunu, Atenah, Snrrni in Carigradu, — Beogradski smučarji v Kranjski gori. V Kranjski sori je začel včeraj smuški tečaj JZSS, ki se ga udeležuje okrog 20 smučarjev iz Slovenije, Zagreba in Beo grada. Beograjčanov jc prispelo včeraj v Ljubljano 12 in sj se takoj odpeljali v Kranjsko goro. Tečaj vodita savezna nastavnika dr. Stanko Kmet in Hinko Šircelj; trajal bo do 16. t. m. ŠPORTNO VREMENSKO POROČILO. Kranjska gora in Bohinj imata sijajen sneg pršič, enako tudi Velika Planina in Krvavec, kjer sta koči oskrbovani. Nova vas na Blokah javlja ugoden sneg. Na Po« horju j c zapadlo na stari sueg 15 cm pršiča, tako da je tudi tam sijajna smuka. R. J. Magog — O, Perle, kako si mogla dopustiti, Ba sern zamudila ta prizor! je vzkliknila in se zavalila na divan. — Ne draži me! Ni mi do smeha! jo je ozlovolieno zavrnila igralka. Pojdite, Mariette, ne potrebujem vas. Danes ostanem doma. Diskretno se je sobarica umaknila. Čutila je da gospodarici nekai ni pra»v. Mis Perle se je lenobno zleknila v naslanjač, zaprla oči in zamrmrala: — Ah, kako pusto je to življenje!... Bos videla, Calinette, kako se boš dolgočasila, ko dospeš v moja leta! Daj, izmisli si kako zabavo! Calinette ie baš hotela odgovoriti; a tisti mah se je začni s hodnika pridušen krik. — To je Mariettin glas! je vzkliknila mis Perle nekoliko vznemirjena. Kaj si je pripetilo? — Ubijajo jo, se pošalila Calinette. Najbrž sta se bandita vrnila. Obeta se ti avantura, ki po njej tolikanj hrepeniš. Ni dovršila: zavesa se je odgrnila m pojavila sta se dva neznanca. Mis Perle je od strahu planila na noge, in še hrabri Calinetti se je izvril lahen krik. —O, o, je zamrmrala. Mar se mi ie šala pretvorila v resnico? Bila bi še bolj utrjena v svoji domnevi, če bi vedela, da nista nepovab-ljenca nihče drugi kakor tajinstveni velikan in nemirni pritlikavec. Namerila sta se proti mis Perli. — Kdo ste? Česa želite? je zadrge-tala igralka in vstala. Takoj, boste čuli, odvrne pritlikavec in se po domače »zavali v naslanjač. Nato prekriža noge in jame govoriti, kakor bi razlagal docela vsakdanje zadeve. — Morala sva s silo vlomiti v sobo in nekoliko podaviti vašo cenjeno sobarico. Upam, da nama boste oprostili: morala sva vam namreč nemudoma javiti izredno vazo* vest — vi pa ste naju zavrnili. — Tak vi ste bili? zajeclja igralka. Tajinstveni posetnik se nakloni. — Ce so vrata zaprta, je treba pač najti pot skozi okno, odgovori hladno. AH naju izvolite poslušati? Pomenili se bomo mimo, zakaj motil nas ne bo nihče. Dovolil sem si namreč, zamenjati vašo shižinčad s svojimi osobjem. ki ima ukaz, da brani vaša vrata... nekoliko bolje kakor vaša sobarica, ki nama ni mogla zabraniti vstopa. In monotono je dostavil: — Stroški ne igrajo nikake vloge. Prosim vas oproščen] a, da vas nadlegujem s podrobnostmi, ali potrebno je, da se seznanite ž njimi, da boste razumeli, kaj nočeva. Potem upam, bo šla stvar laglje izpod rok. Mis Peric se ni več upirala; čutila je, da se ji bliža omotica — Poslušam vas, je zajecljala s slabotnim glasom in se proseče ozrla h Calinetti. Toda razbrzdanemu dekliču ni bilo do strahu. Drzno je merila črnega pritlikavca in njegovega spremljevalca velikana, ki je bil odložil svoj plašč in odgrnil zakrinkani obraz, na katerem je gorelo dvoje žarečih oči. Razigrano je plosknila z rokami in za vpila: — Prav kakor v kinematografu!... Bože, to bo zabava! Nemara da jo je uro kesneje navdušenje že minilo. Tokrat sta bili igralki sami v budoarju; sami menda le navidez. Nekdo ju je očividno nadziral s pretečim pogledom; zakaj bili sta bledi na smrt in drgetaje sta zrli prestrašenih oči k vratom, kakor da pričakujeta strahotno prikazen. Za niima je nemo stal Črni pritlikavec, ki je pozorno motril nesrečnici. — Ne ganite se! Ustnice mu je prešinil sardonski usmev, ki mu je bil menda že prirojen. Veselo si je pomel roke: — Izborno! Izborno! Prekrasno! Okrenil se je k drugim vratom, ki sta bili k njim igralka in Calinette obrnjeni s hrbtom. Bila sta otrpli od strahu in se nista drznili niti ganiti. Po-mignil je z roko. — Le notri. Jim. Prikazal se je nov možak, otovorjen s kinematografskim aparatom. Bil je operater; ne meneč se za navzoči dami je postavil pripravo na stojalo in začel urejati kaseto. Na stropu jc zažarela obločnica. — Pozor! je kriknil pritlikavec. Tisti čas je Calinette, ki ves čas ni spustila iz oči telefonskega aparata na mizi, porabila trenutno nepazljivost pritlikavca, pograbila za slušalo in ga stisnila mis Perli v roko. — James! je šepnila. Pokliči Jamesa! Ta prizor je opazoval na platnu prestrašeni milijarder. Mis Perle je vzela telefonsko slušalo Calinetti iz rok in ga nastavila na ustne. James jc videl, kako je zaklicala v cev krik na pomoč, ki ga je bil čul v snu. A še tisti mah so se na pozorišcu pojavile nove osebe, ki so planile na nesrečnico, in med njimi ie bil tudi mož VELIKI PLES Sokola I. na Taboru v glavni dvorani dne 8« januarja 1927 ob 20. uri. Vstopnice v predprodaji 10 Din, zvečer pri blagajni L5 Din. £&eiežnica KOLEDAR. Dane*: Petek, 7. januarja. 1926; katobča-ni: Valentin; pravoslavni: 25. decembra: Badnjak. Jutri: Sobota, 8. januarja 1926; katoiičnuj : Severin; pravoslavni: 26. decembra: Sav. Bogorod. DANAŠNJE RIREDITVE. Gledališča: Drama: zaprto. Opera: Plesni večer Mete Vidmarjeve. Kinematografi: Matica: ?Canneuc. —, Dvor: :>Poročnik Orlov:. — Ideal: >Kra-ljevska sva?ba<. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohince. Rimska cesta; Levstek, Resi jeva cesta. Jutri: Piecoli, Dunajska cesta; Bakarne. Karlovska cesta. Solncc zaide daner. ob 16.34, \Tide jutri ob 7.3S in zaide ob 16.35. Mesec zaide danes ob 20.3$, vzide jutri ob 11.06 in zaide ob 22.03. 195 odvetnikov v Sloveniji Ena tretjina jil je v Ljubljani. Dne 31. decembra 1926 je itela odvetniška zbornica v Ljubljani 195 članov, to je 4 .člane več nego koncem leta 1925. Sedeži odvetnikov so bili v 32 krajin. V Ljubljani jc bilo 07, v iMa-riboru 32. v Celju 17, v Murski Sobofi in v Ptuju po 9 in v Novem mestu 7 odvetnikov, v Dolnji Lendavi in v Kranju so bili po 4, v Brežicah, Kamniku, Konjicah, Kočevju. Ljutomeru, Radovljici in Slovenski Bistrici po 3 odvetniki, v Gornji Radgoni. Krškem. Laškem, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, v Litiji, Ormožu, Siovenjgradcu in Šmarju pri Jelšah sta bila po dva odvetnika, v Cerknici pri Rakeku, Črnomlju. Gornjem gradu, Kozjem, Metliki, Ribnici, Sevnici, Škof ji Loki in Šoštanju pa je bil po en odvetnik. Razen 6 odvetnikov, ki so bili pre i višji sodniki, so vsi odvetniki doktorji prava. NOGAVICE x zn amko in ziaom liaf bol\ji z ,naji rp Obilič*£ koncert tudi na Dunaju. — Redukcija dijaških štipendij. Kakor poročajo iz Beograda, bo v zvezi z novim proračunom izvedena znatna redukcija dijaških štipendij. Tozadevni krediti so zelo skrčeni, radi česar je prosvetno ministrstvo odredilo, da se število štipendistov s prihodnjim semestrom znatno reducira in stipendije same primerno znižajo. To velja za tu- in inozemske stipendiste. _ Nakup poslopja za poŠto na Sušaku. Te dni se je mudila na Sušaku }»osebna komisija ministrstva za pošto, ki je pregledala poslopje bivše banke in hranilnice za Primorje na Sušaku. Po mnenju komisije je lo -oslopje zelo primerno za poštni urad, obenem pa bi bilo na razpolago tudi osem stanovanj za uradništvo. Sednj je postni urad nameščen v šolskem poslopju, radi česar se vrši pouk za vse šole samo v enem poslopju, tako da je reden pouk sploh onemogočen. — Kongres ženske Male natante. Le- toSnJi kongres ženske male antante so bo vršil v Pragi začetkom maja. Pri tej priliki se bo vršil tudi kongres mednarodne ženske alijanse. Predstavnici Jugoslavije r.a kongresu bosta ga. Leposlava Petkovič in gdč. Milena Atanackovič, znani pobornici ingoslovenskega ženskega pokreta. — Sarajevska policija brez telefona. Radi iinančnih kalamitet je ostala policijska direkcija v Sarajevu na dolgu svojo telefousko naročnino za I. polletje. Poštna uprava pa se točno drži predpisov in jo zato s 1. januarjem odklopila vse telefone srajevske policijske direkcije. Tako je ostala policija brez telefona- Vsi protesti pri ministrstvu niso nič zalegli. Sarajevski lopovi pa imajo sedaj cobre čase. Predno morejo okradeni obvestiti policijo, lahko že davno izginejo. In res se v zadnjih dneh v Sarajevu tatvine silno raaože. To pa vse radi sv. Birokracija . . . — Tisoedinarski falzifikati v Prekmarju. V Prekmurju in Med jim ur ju so se v zadnjem času pojavili Uso&iinarski falzifikati. Falzifikati so izdelani z barvastimi svinfiniki ter |ih je kaj lahko spoznati. Vendar pa ee je faJzifikatorjem posrečilo, da jih razpečajo med nevednim ljudstvom, ki le malokdaj vidi take bankovce. Orožništvo je aretiralo več razpečevaleev, ki so bili izročeni sodišču, falzifikatorja samega pa doslej še niso mogli izslediti. — Tujski promet v Zagrebu v minulem letu. Tudi statistika tujskega prometa Zagrebu izkazuje v minulem letu znaten napredek. Leta 1925 je prenočevalo v zagrebških hotelih 67.906 oseb, lansko leto pa 72.757. Največji promet je bil meseca marca (6805). avgusta (6901) in oktobra (6937). Povprečno je znašal promet mesečno 5500 oseb. Za časa vojne, ko je vladal v Zagrebu najživahneiši promet, je bilo letno samo 60 do 65.000 tujcev. Naraščajoči tujski promet pa dela tudi poŠti vedno večje preglavice. Leta 1925 je pošta, iskala radi netočnih uaslovov potom policije 15.452 oseb. lansko leto pa je naraslo to število že na 19.359 oseb. Tudi v vseh ostalih panogah izkazuje statistika splošno naraščanje prometa. — Smrtna kosa. V sredo je nenadoma preminul v Ljubljani zasebni uradnik Ivan K r a k e r mL Pogreb se vrši danes ob 4. popoldne iz mrtvašnice sv. Krištofa. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Po povratku iz Amerike obesil. Te dni so našli ob cesti Čakovec—Dolnja Lendava obešenega seljaka Ivana Perčiča, dom iz Sv. Martina ob Muri. Pred več leti je odšel v Argentluijo ter so je sedaj vračal domov. V kovčeku, ki so ga našli pri njem, je imel različne darove, namenjene domačinom. V listnici je imel 700 Din in 45 dolarjev gotovine. Kaj ga je tik pred ciljem gnalo v smrt, ni znano. — Kaj pravite, ako se pogledate v ogledalu iu Vam začno Vas obraz in lasje delati skrbi? Za pravo nego polti, obraza in rok ter za popolno nego las dobite dva preizkušena proizvoda. Poznavalci pravijo: od dobrega najbolje 1 I. Fellerjeva prava kavkaska Elsa poniada za obraz in kožo Čuva mladost m lepoto ter je najmočnejšega delovanja zoper pege, *ojedice, nečisto pot, rdeče in hrapave roke. Z redovito masažo se odpravijo tudi gube z obraza. II. Fellerjeva moćna pomada i.a la=e odstranjuje perbljaj. preprečuje izpadanj« las in prerano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka ene vrste ali po en lonček od obeh vrst *.Elsa-pou)ade< že obenem z zavojnino in poštnino za 38 Din. Uda aamo proti naprej poslanemu denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 Din višja. Naročila je nasloviti: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrc št. 238. — Podporno društvo slepib v Ljubljani. VVolfova ulica 12, se kar najiskreueje zahvaljuje p. n. darovalcem, ki so pripomogli k zadovoljivemu obdarovanju članov. Za božič in novo leto so nam darovali: ing. Dukič in drug 1000 Din; Koli man Robert 500 Din; občina Zagorje ob Savi 500 Din; Posojilnica Dolenji Logatec 250 Din; Rudolf Schmiit. Brežice, županstvo občine Sevnica ob Savi, Jvsip PekliČ, ravnatelj, Skorja Loka, Franjo Majer, Maribor, Jernej Križman, Vitanje, neimenovani po Juliji Borovski, dr. Juro Ad-lešič in Stermecki Fani v Celju po 100 Din. Od ekskurzistov v Zdenčino nabral vodja ekskurzije g. Malasek 50 Din, kapetan Fr. Pintar, Cetinje, in Puhuik Antonija, Maribor, po 100 Din. Iz U —lj Badnjak. Včeraj so naši pravoslavni bratje po svoji stari lepi tradiciji proslavili badnjak. Dopoldne se je pred vojašnico vojvode Mišica formiral lep sprevod častnikov in vojaltov na konjih in vozovih. Sprevod je krenil v Tivolski gozd, kje so vojaki posekali več mladih hrastovih dreves — badnjake — jih okrasili s trakovi v državnih barvah in jabolki, nato pa se je povorka z vojaško godbo ua čelu vrnila v mesto. Slikoviti sprevod, ki ga je otvoril jezdec z vihra jočo državno trobojnico, je kremi preko Gospospvef ske ceste nazaj v mesto iu od tu na dvorišče Aleksandrove vojašnice na Dunajski cesti. Tu ee je zbralo mnogo vojaštva in civilnega prebivalstva, nakar je prota Dimitrije Janković opravil cerkvene obrede. Po končanem obredu je imel prota slavnosten nagovor na vojaštvo. Po defiliranju vojaštva se je razvila kratka animirana zabava vojaštva in civilnega prebivalstva, ki je bilo obenem pogoščeno. Sprevod je nato krenil tudi v vojašnici kralja Petra I. in vojvode Mišića, na stanovanje divizijonarja generala Kalafatoviča itd., kjer je povsod pustil po en »badnjake. —lj Odbor za postavitev spomenika, kralju Petru 1. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani javlja, da je žirija za oceno osnutkov iz predhodnega natečaja izrekla svojo sodbo takole: Došlo je 6 osnutkov in 1 varijanta. Prva nagrada se ni podelila nikomur. Drugo nagrado 4000 Din je dobil osnutek >H X^-, projektanta sta gg. Lojze Dol i nar in ing. Dragutin Fatur. Tretjo nagrado 2500 Din je dobil osnutek »A', projektanta sta gg. ing. Vladimir šubic in Lojzo Dolinar. Ostali štirje nenagrajeni osnutki s-Domovinao, ^Svoboa«:, ->Car< iu >Gosposvetski stole se predlagajo v odkup po 12o0 Din. Ker se kuverte z imeni projektantov teh osnutkov niso odprle, se dotični vabijo, da v slučaju, ako pristanejo na odkup, sporoče pristanek in svoj naslov razpisatelju. Vsi načrti se bodo obdržali do zaključka glavnega natečaja, nakar se bodo razstavili skupno z glavnimi osnutki. Ta ukrep je neobhodno potreben, da se varujejo interesi avtorjev idej, ki so izražene v predhodnih načrtih. Šele po tej razstavi se bo objavil način vrnitve nenagrajenih osnutkov projektantom, ki bi morebiti ne pristali na odkup. Razpis glavnega natečaja sledi v kratkem. —lj Nadloge naših drsalcev. Zima je letos prikrajšala drsalce za cel mesec. Mraz je pritisnil šele zadnje dni in zato je razumljivo, da so drsalci navalili na drsališče Ilirije tako, da nastane zlasti popoldne prava gneča, v kateri o pravem drsanju sploh ne more biti govora. Mestno drsali«© je bilo odprto samo na novega leta dan depoktne in do štirih popoldne, potem so ga pa morali zapreti in adaj drsalci komaj Čakajo, da se odpre. Drsališče Ilirije je sicer zelo pripravno in tudi led je dober, samo pretesno jo. Drsalci bi bili vremenu in oskrbnikom mestnega drsališča zelo hvaležni, ako bi spravili led vsaj do nedelje tako daleč, da bi se lahko drsali brez nevarnosti za svoje kosti. Na drsališču Ilirije so namreč karamboli med drsalci neizogibni. —lj Kolo jugoslovanskih sester stopanja vas naznanja, da je preminula sestra Članica ga. Mici Videnjčeva v stopanji vasi. Dolžnost vseh članic je, da se udeleže pogreba dne 8. januarja ob 16. (4.) popoldne izpred hiše žalosti v S te panji vasi na pokopališče k božjemu grobu. Tebi, draga sestra, mirni pokoj, ostalim sožalje! — Odbor. —I j VaJeek pride zopet do veljave na jutrišnjem pletu Sokola L na Taboru. Vsak drugi plesni komad bo namreč priljubljeni valček. Zato bo to prireditev, za katero vlada v vseb slojih Ljubljane izredno veliko zanimanja, gotovo rada posetila tudi starejša generacija, ki ni imela časa ali veselja, da se nauči modemih plesov. Bife bo bogat, a v cenah skromen, tako da obiskovalec ne bo porabil več, kakor če obišče gostilno. Tudi vstopnina je nizka: samo 15 Din za osebo, za Člane v predprodaji pa celo samo 10 Din. —lj Nesrora pri sankanju. Pri sankanju si je včeraj zlomil nogo učenec Ivan Dimnik, sin šolskega upravitelja g. Dimnika. _Jj Zlata damska ura. V po u dol jek popoldne se .je našla na Mirju zlata damska ura. Dobi se pri Mariji Roje, Rimska cesta št. 20. 12-n —lj Ples Sokola L na Taboru bo v soboto due 8. januarja ob 20. uri. Vrši se v glavni dvorani, serviralo se bo v vseh stranskih dvoranah. Ker je glavna dvorana določena izključno za ples, bo prostora za plesalce dovolj, da se neovirano naplesejo. Vstopnina znaša za člane v predprodaji v društveni pisarni 10 Din, ua večer prireditve pa za vsakogar 15 Din. Obleka črna ali temna večerna. Kdor ni dobil vabila, naj oprosti in naj pose ti plesni večer vzlic temu. —lj Izredno zanimivo skjoptieno predavanje bo tudi prihodnje predavanje Zveze kulturnih društev v kinu Matici. Predaval bo znani ska viski vodja in organizator g. Pavel Kuna ver o romantiki skavt&kega življenja. Skavtstvo se pri nas vedno bolj širi, a kljub temu ga množice še vedno premalo poznajo. In vendar je poleg Sokolstva in sporta najvažnejši pokret za narodni naravni in telesni preporod. Predavanje bo spremljalo nad 80 slik, ki kažejo zanimive momente iz življenja naših mladih skavtov v ujihovih letnih taboriščih ob Jadranu, v Bohinju in pod Stolom. Tudi ljubitelji krasne narave bodo prišli pri tem v polni meri na svoj račun. Predavanja se vrše jutri, v soboto ob 14. za šolsko mladino, v nedeljo ob 10.30 pa za Širšo javnost. Opozarjamo na predavanje zlasti starše, vzgojitelje in prijatelje mladine. —lj Trgovski ples, ena najlepših prireditev vsake plesne sezije, se vrsi letos v soboto dne 15, januarja ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Vstop samo proti vabilu. Odbor. 11-n —I j Tatvine. Trgovcu Franu Scagnetiju v šiški ie bila tekom zadnjega časa ukradena večja količina sena v vrednosti 3000 Din. — Neznan storilec je odpeljal Josipu Slugi 1500 Din vredno kolo. — Policijski drobiž. Radi neplačanega zapitka so bile aretirane tri osebe, radi nevarne grožnje fin radi beračenja po ena. Na policijo so prispele včeraj sledeče ovadbe: radi tatvine 3, poškodbe tuje lastnine 1. kaljenja nočnega miru 3, godbe in plesa brez dovoljenja 3, prekoračenja pol. ure 1, pasjega kontumaca 1, prestopka ce-stnopolicijskega reda 3. —lj Po francosko sta odšla iz gostilne Zgonc v Rožni dolini France P. in njegova prijateljica Marija G. »Ceha« je znašala 104 Din. France in Micika sta dobila vabilo na policijo. — Policiji je bil ovaden Albert M., ki je v isti gostilni razbil dve šipi, vredni 90 Din. — Otroške oblekce: Krištofič-Bučar! —lj Strašen samomor. V sredo 5. t. m. je skočil z okna tretjega nadstropja hiše št. 7 v Slomškovi ulici g. Ivan Kraker. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Motiv samomora ni znan, zdi se pa, da je dejanje izvršil v duševni zmedenosti. —lj Izgon. Za nedoločen čas je bila iz ljubljanskega policijskega okoliša izgnana 21 letna Tončka PuceJj iz Sodražice, ki se je večinoma preživljala s tajno prostitucijo. Tončka je bila že petkrat sodno kaznovana. —I j Za pravnike! V Rožni ulici je neznan uzmovič posetil poštnega upravitelja v pok. Andreja Horvata i u mu iz kurnika odnesel tri lepe kokoši. Iz Celja —c Poverjeništvo Vodnikove družbe ▼ Celju javlja občinstvu, da sprejema člane in ustanovniko še tekom meseca januarja. Prijaviti se je v tujsko-prometni pisarni v palači I. hrvatske Štedionice. —c Letošnja porotna zasedanja pri okroi nem sodišču v Celju se bodo vršila: prvo dne 28. februarja, drugo dne 80. maja, tretje dne 29. avgusta, četrto dne 80. novembra. —c Sokolsko društvo v Celje ima v četrtek 13. t. m- ob 20. uri v društveni telovadnici svoj občni zbor. Dnevni red običajen. _c Redni občni zbor krajevne zaščite dere in mladine bo v torek dne 11. t m. v mali dvorani Narodnega doma, Pričetek ob 20. uri. —c Tržno nadzorstvo v Celju je s prvim januarjem ugotovilo zopet tržne cene. Med novimi cenami in onimi od 1. decembra preteklega leta ni pri nobenem predmetu nikake razlike. —c Vprid Dijaški kuhinji ▼ Celju se vrsi, kakor vsako leto, tudi letos v soboto, 15. t m. domaČa veselica v spodnjih prostorih Narodnega doma. Romantična usoda v vojni izgubljenega deteta Mala srbska deklica se je med navtka. — šele po desetih letih k nj Menda je malo kateri narod v minuli svetovni vojni toliko pretrpel, kakor mali. a h rabi srbski narod. Sovražnik je zasedel deželo, zažigal domove in vsakdo, ki se je hotel rešiti, je moral pobegniti. V splošni zmedi so stariši izgubili svoje otroke, ki so brez cilja in varstva tavali okrog, dokler se jih ni kdo usmilil in jim nudil zavetja. Nikdar ne bo mogoče ugotoviti, koliko nedolžnih žrtev je zahteval umik srbske voj* ske in srbskega naroda čez albansko borovje, kolrko otrok je izgubilo svoje roditelje in koliko starišev šc dandanes za manj išče svoje izgubljene otroke. Taka žalostna usoda je doletela leta 191o, takrat šestletno Jclcno Stanom jević, hčerko siromašnega seljaka. Oče ic bil v vojski, mati pa je z otroci pobegnila pred avstrijsko vojsko. Na begu skozi Crno goro so otroci izgubili mater in ostale sorodnike ter so sami tavali okoli. Šestletna Jelena jc zašla med avstrijske vojake. Ker ni vedela, svojega imena, niti od kod je, so jo obdržali v svojem taborišču. Pozneje so avstrijski vojaki odšli, mesto njih pa je prišel oddelek italijanskih vjetnikov, ki se je usmilil zapuščenega otroka. Tako je živela Jelena skoraj dve leti med vojaki. Končno se je je usmilil neki musliman, ki jo je sprejel v svojo hišo. Otrok se je lepo razvijal ter je vsem ugajal. Zato Je Ali Hasan, kakor jc bilo ime njenemu reditelju, sklenil, da jo sprejme za svojo. Po preobratu je pobegnil v arnavtsko selo Katrikoii. Tam je živela v njegovem domu mirno in udobno. Musliman jc lepo skrbel za njo. Seveda jo jc dal vzgojiti kot muslimanko. Dobila jc ime Zelna. Ker niso vedeli za njeno rodbinsko ime, so jo klicali kratkomalo za Crnogorko, ker jo je Hasan našel v Crni gori. Z leti je doraščala Zelna v krasno devojko, ki je radi svoje lepote slovela Gosnodorsfuo Gospodarski položaj naše države v preteklem letu Uredništvo beogradske^a «cTrgovinskc* ga Glasnika« je naprosilo predstavnike gc* spodarskih organizacij, naj mu pošljejo za božično številko prispevke o gospodarskem položaju Jugoslavije v preteklem lotu. Od* zvali so se predsednik trgovske zbornice Djordje Radojlović, predsednik industrij* ske zbornice Ignjat Bajkmi. pnen. OfMzovuici -v prvem hipu pre- *tra£iti; ko pa bo v i. i t • T i, da voda ni pregloboka, so so um začeli amojati, do kolu premočeni dijuk pa jo jo Osramočen popihal domov. Upamo, da mrzla kopel ne bo imela slabih posledic — m Badnjak v Mariboru je, kakor vsako leto, tudi letos vzbujal splošno pozornost. Zanimiv iu pestri sprevod jo krenil iz vojašnice Kralja Petra. Občinstvo, ki je napolnilo ulice, po katerih se je premikal sprevod, je simpatično pozdravljalo lep običaj. Vojaki so v sprevodu prepevali jugoslovenske peimi V cirkusu. Ravnokar se producira metalec nožev. V areni grobna tišina. Nozi se za-pikajo v desko tik ob telesu lepe žene. Nenadoma se oglasi štiriletni Pep-ček: »Glej, ata, ta pa pruv nič ne zadene! Jaz bi jo s kamnom že desetkrat pogodit« To in ono Nov uspeh avtomatičnega telefona Iz Madrida poročajo, da so prisostvovali v torek povodom otvoritve avtomatične telefonske centrale državni fukcijonarji, na čelu s kraljem Alfonzom in generalom Primo de Rivera novemu rekordu moderne telefonije. Španska vlada jc namreč uvedla avtomatični telefon med Madridom in vsemi večjimi kraji v državi. Nova telefonska proga sega na razdaljo 3800 km. Ta razdalja je enaka razdalji med Madridom in Moskvo, dasi avtomatični telefon nikjer ne prekorači španskega ozemlja. Skozi Gilbraltar gre po podmorskem kablu, ki spaja evropski kontingent z Afriko. Avtomatični telefonski promet je bil otvorjen na novi progi v Madridu, od koder so telefonirali v San Seba-stijan ob Biskajskem zalivu, dalje preko Barcelone in sredozemske obale proti jugu, skozi morsko ožino v Algecirasu v Ceutv v španskem Maroku. Nato se je vračala telefonska vest v drugi smeri v Madrid. Šestnajst uradov je odgovorilo na poziv in pozdravi so bili izmenjani med štirimi krajnimi deli Špan-nije. Poskusno oddajanje ie otvori! predsednik »Comoagnia telefonica nacional de Espana« markiz Durquijo s primenim nagovorom, v katerem je omenjal delo družbe tekom zadnjih 18 mesecev. V imenu vlade je spregovoril general Prima de Rivera, ki je čestital družbi k njenemu uspehu. S tem je bila velika avtomatična telefonska centrala v Madridu oficijelno otvorjena. Španija dobi v kratkem popolno avtomatično telefonsko mrežo tako. da bo stari ročni sistem izginil iz prometa. Karijera galantnega pustolovca Pred enim newyorških sodišč se je vršila nedavno razprava proti mlademu elegaiiu Johnu Aldersonu, čigar življenj-sjeo. karijera je bila samo niz pustolovščin. Alderson je brez dvoma nekro* nani kralj galantnih vlomilcev in tatov v Ameriki in AngJiji. Mladi, vitki pustolovec, ki je bil vedno skrbno po najnovejši modi oblečen, z monoklom nad desnim očesom In slonokoščeno palico v roki, je pod raznimi imeni igral odlično vlogo, v najvišjih londonskih, new-vorših m čJkaških družbah. Bil je sijajen plesalec, duhovit družabnik, kavalir od pet do glave in znal je vžigati srca žensk, mla-dih in starih. Imel je vedno odprto pot v palače londonskih bankirjev, ne\vyorških in či-kaških milijonarjev. Mož se je znal uveljaviti celo v rezerviranih londonskih aristokratskih krogih in marsikateri diplomat si je štel v čast, če je smel vi-comta Daryja, kakor se je pustolovec večkrat nazivah povabiti na svoj dom. Vicomte Dary je bil često vabljen tudi k raznim graščakom na Škotskem in Irskem. Seve ni nihče slutil, da se za visokim dostojanstvenikom skriva sloviti vlomUec in tat John Alderson. ki so ga zasledovale vse svetovne policije in ki je presedel že več let kazni. Alderson jc znal spretno manipulirati. Ni se spuščal v malenkosti, ampak se loteval samo posla, ki je mnogo obe-taL Ce je tak c mora na vsako uradno listino niego* ve vlade poleg datuma pripisati tudi te« koči dan fašisto'vskc vJadc. Na ta način b'> h.šistovsko štetje dni črnega režima kmalu doseglo število let po Kristovein rojstvu. X Izpraznjen prestol. V Ameriki se jc i/pra/nil prestol. Namreč prestol Jackiej;* Coogana, ki je zra*tel in prišel v leta tei i/gubil večino svojih otroških čarov. Sedaj bi mu Američani radi našli naslednika in sicer med Holandci. H konkurzu se je pri' javilo naj m:dem sto nizozemskih malčkov, izmed katerih jih je bilo za ožji konkurr odbranih 71. X 11 ur v nezavesti med tračnicami. N i angleški železauški progi GreatAVesten Lhie je padel neki potnik iz vlaka med tračnice in je obležal v nezavesti. 11 ur jc ležal v tem stanju. Preko njega jc v tem česu peljalo nad 70 osebnih in brzih tc trije tovorni vlaki. K sreči sc pa mož ni premaknil in je ostal kljub vsej tej £roz; pri življenju. X Drzna tatvina \* nemškem hotelu. V nekem nemškem hotelu v Lipskcm sc je pripetila prošle dni neobičajno drzna taU vina. Neki v tujsko knjigo za trgovca vp, *ani gost, je oprezoval in izbral izmed na vzočih gostov ..ajprimernejšega: okradei je nekega Američana ter mu odnesel dra* gocen briljanten nakit, vreden nad 100 mi' Ifjonov. Tatvino je izvršil na ta način, d.j se, je dal premestiti iz višjega nadstropja v nižje, kjer je vdrl v sosedno sobo, nato pa zapustil hotel v zgodnjih jutranjih urah ko je gost sladko spal in sc ni nikomur v poslopju sanjalo, da odhaja lopov s tako bogatim plenom. Tat je seveda policiji j ušel. I Darujte za dijaške kuhinje Vse predstave razprodane! Monumentalno! Napeto! Umetniško! Dramatično! Sijajen uspeh! Vse predstave do po* slednjega mesta razprodane! Najlepši film sezije! Največje francosko filmsko delo! Krasni igralci. Prekrasni naravni posnetki iz Andaluzije, KastUije, Ma* I age, Tarife in drugih krajev Španije — zemlje solnca, vroče ljubezni in strasti. Tisoči in tisoči sodelujočih. Grandijozno so prikazane znamenite bikoborbe v Sevilli. — Cel film jc po= snet na licu mesta v Španiji, brez ku» lis. — Za ta velefilm je edina mogoča kritika: Najlepše od najlepšega. Naslovno vlogo temperamentne C A R M E N kreira nad vse pričakovanje krasno in umetniško slavna španska lepotica cigan« skega rodu, «demonska» RAQUEL MELLER ^ Pri vseh predstavah sodeluje naš kompletni orkester, pomnožen s člani orke« # stra dravske divizije. — Vsled ogromne dolžine filma (oba dela v enem sporedu) se vrše predstave danes t ♦ ob 4., 7.« in 9- uri. ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani. Človek brez sna Premog LIRI J A, K ral-a Petra trg Telefon .220 Djevojku za sva koja i kuhat« znade, traž mala ob le j u Slavoniji. Postupak doDar, miesto liiepo. Pisati: Dr. St.epan KOS. \OVSKA S a onija 3e Klavir dobro ohranien, ceno prodam Na slov pove up>ava Slov. Naroda IS letno jamstvo aajpopolneji STOEHfER šivalni stroji » pogrezljivim transporter jeni (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje vezenje ali šivanje LUD. BARAGA UUBUANA Selenburgova ul. 6, L 219-1 Tslslon at. MO. je obžalovanja vreden. Vsakdanje negovanje vsesa telesa s Fellerjevim blagodišečim «ELSA-FLUEDOM* poveča odpornost, prinese trdno spanje, varuje zdravje in s tem vzbuja sam o zaupam je in življenjsko radost. — Fellerjev «EIsafluid» je ono bolečine olajša joče domače sredstvo in ko-smetikum, katero so že naši očetje in dedje naj-jajše uporabljali od zunaj in znotraj pri vsakovrstnih bolečfaiah. — Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje. . Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izrecno «Fellerjev» pravi «EI->af!uid v poizkusnih stekleničicah od 6.— Din, v dvofnatih steklenicah po 9.— Dim, ali specijalnih steklenicah po 26.— Din. Po pošti pride tem cenejše čim več se naroČi naenkrat, z zavojnino in poštnino vred stane: 9 poizkusnih ali 6 dvoj n arih ali 2 specijalni steklenici 61.— Din; 27 poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 specijalnih steklenic 133 Din: 54 poizkusnih ali 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic 250 Din. Naročila nasloviti razločno tako-le: Eugen V. Feller, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg štev. 238, Hrvatska. t Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš oče, ozir. sin, gospod IVAN KRAKER ml. zasebni uradnik včeraj nenadoma preminil. Pogreb se vrši v petek, 7. januarja 1.1 ob štirih popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, 6. januarja 1927. Ivan Kraker, oče Ivica« hčerka Enodružinsko hišo v dobrem stanju in s prostim stanovanjem v mestu ali bližni mesta — kupim takoj proti takoj« šnjemu plačilu. — Po« nudbe pod «Hišica/13» na upravo «Slov. Nar.». Stanovanje z eno večjo sobo in ku* hinjo išče miren mlad zakonski par v novi ali stari hiši. Plača za pol leta naprej. — Ponudbe pod «Snažnost/26» na upravo *Slov. Naxoda». Zastopnik, agiien. vpeljan, z dobri* mi referencami, po možnosti z lastnim avtom —-se išče za takoj. — Ogla« sit; se je pri Jerneju Je* leniču, tovarnarju kisa, Ljubljana, Stara pot, od 14. do 15. ure. 23 Pianino zelo močan glas, dobro ohranjen — ugodno na* prodaj. — Na ogled: Nunska ulica 19. pritlič* je. 20 Stanovanje obstoječe iz treh sob, predsobe* poselske sobe* kuhinje, kopalnice in drugih pritiklin — se od* da s 1. februarjem 1927 v najem. — Vprašati je pri ravnateljstvu Vzajemne posojilnice, pala* ča. Miklošičeva cesta. 19 najstarejša slovenska pleskarska in ličar s ka delavnica Dunajska cesta 15 in Gosaosvatskd <.. Z (dvorite* kavarne ..Evropa" i se priporoča. — izvršitev točna, cene zmerne. sž-t tipDDOCOTlI H H H II II II II II tnO£ Divane, otomane, žita ulofke, garuiire v največji izbiri ln v naicenejstm nakupu dobite pri tvedki Rudolf Sever Ljubljana, Marijin trg - nasproti ["'ranči ikanske cerkve 187 t f~H~M IM BTTTT1 H III I U V n Poverjeni prodajalec srečk državne razredne loterije Drag. R. Kolaković BEOGRAD 42i-i prodaja na veliko m malo. Najbolje urejena poslovnica te v iste. Daje najugodnejše pogoje za prodajo srečk. Službeni načrt z navodilom pošljem vsakemu brezplačno. L. Miku š Urejuje; Josip Zupančič. Zm »Narodno tiskarno*; Fran Jezecšek. — Zrn latentni del lista: Oton Chrtetof. mi Vsi ▼ Ljubljani. 7