FIBULE Z OBLOGO IZ GOMIL POD VINJIM VRHOM VIDA STARE N a ro d n i m u ze j, L ju b lja n a M ed o b lik o v n im za k la d o m šte v iln ih , tip o lo šk o raz ličn ih fib u l, ki so b ile p ri­ d a tk i sk e le tn ih ali žganih gro b o v v g o m ila h p o d n aselb in o n a V in je m v rh u ,1 je bilo tu d i n e k a j fib u l z oblogo žičnega lo k a , ki p re d s ta v lja jo p o se b n o tip o lo šk o sk u p in o . Ž ični lok te h fib u l je n av a d n o o g la teg a , re d k e je p a o k ro g leg a p rese k a. N a ta žični lo k p a je n a d e ta obloga, k i je b o d isi k o ščen a, ja n ta r je v a ali stek len a. P oznam o p a tu d i p rim e re , ko je o b lo g a lo k a izd elan a d e lo m a iz ja n ta rje v ih in d elo m a iz k o šč e n ih segm entov, k o t je fib u la iz S tičn e (T. 3, 8). V g o m ilah p o d n ase lb in o n a V in je m v rh u (Š m a rje ta , S tre la c , O brh, D ru ­ žin sk a vas, T o p lic e, B rezovica, M lad e V in e), la h k o lo čim o tr i v a ria n te fib u l z oblogo žičn eg a lo k a ( sl. 1 ) : 1. fib u le s k o šč en o oblogo (T. 1, 2), 2. fib u le z ja n ta r je v o oblogo (T. 1, 1, 3, 4, 6—8), 3. fib u le s ste k le n o o blogo (T. 1, 5, 9). 1 a) Prerez koščenega loka. — Q uer­ s c h n itt durch ein en K nochenbügel b) Prerez jantarjevega loka. — Q u erschnitt d u rch einen B ern stein b ü g el c) Prerez steklenega loka. — Q u ersch n itt durch ein en G lasbügel 1. Fibule s koščeno oblogo F ib u la s k o šč e n o oblogo se p o ja v i v g o m ilah p o d V in jim v rh o m le v enem p rim e ru (T. 1 , 2). T o je fib u la s k o šč en o oblogo žičnega lo k a p ra v o k o tn e g a p re ­ seka, k i je d e ln o fra g m e n tira n a ta k o , d a n im a o h ra n je n e p e re so v in e in igle za s p e n ja n je . K o šče n lo k je b il iz d ela n iz seg m en to v , od k a te r ih so o h ra n je n i le š tirje (p rv o tn o je b ilo v e rje tn o p e t se g m en to v ). S tra n s k i se g m en ti so o žji in v a lja sti. S re d n ji se g m en t p a je d a ljši, v osnovi v a lja s t in im a n a zg o rn ji zrav­ n a n i p o v ršin i u p o d o b lje n o ležečo š tirin o ž n o žival, ki im a o d lo m lje n o glavo in re p in lah k o p r e d s ta v lja sfingo ali p sa . F ib u la je b ila n a jd e n a v š m a r je ti v žga- 64 A rheološki vestnik 29 (1978) nem g ro b u s k u p a j z o sta n k i s k le d a s te č e la d e in d ru g im i o k ra s n im i in p ra k tič n o u p o ra b n im i p re d m e ti.2 Za d o lo č ite v s ta ro s ti g ro b a je g o to v o n a jp o m e m b n e jš a sk le d asta č e la d a ,3 k i sm o jo č a so v n o o p re d e lili v H a C h o riz o n t,4 s te m p a sm o dobili tu d i ča s, k a te re m u m o re m o p r is o d iti fib u lo z ležečo živ aljo n a k o šč en e m loku. E no n a j s ta r e jš ih fib u l s k o šč e n o o blogo p o zn a m o z V ač.5 L ok te fib u le je sestav ljen iz se d m ih k o šč e n ih se g m en to v , v s k ra jn ih d v e h s ta b ili z a ta k n je n i koščeni ro z e ti (T. 3, 1 ). N a z g o rn je m d e lu dolge noge, so v id n i o sta n k i sp o d n jih delov ležečih živali, k i sta b ili n a m o č p o d o b n i ležeči živali n a fib u li iz Š m a rje te . P ri časovni o p re d e litv i te fib u le se m o re m o o slo n iti tu d i n a o b e k o šč en i fig u rici, ki sta bili n a jd e n i sk u p a j s fib u lo in jih je p r im e rja ti s to re u tič n im i u p o d o b it­ vam i s ta re jš e g a situ lsk e g a s tila iz k o n c a s ta re jš e železne dobe. V g ro b u 27 g o m ile I iz S tič n e so ležale k a r tr i fib u le s k o šč en o o b lo g o 6 (T. 3, 3, 4, 6 ). D ve fib u li s ta p r e p r o s ti, se sta v lje n i iz n ek o lik o seg m en to v , k e r p a sta p o šk o d o v a n i, n e m o re m o z a n e sljiv o tr d iti ali je b ilo te h se g m en to v p e t a li m ogoče več. T r e tja fib u la , k i je o h r a n je n a tu d i le d eln o in ji m a n jk a jo v e rje tn o k a r trije k o šč e n i se g m en ti, im a n a s r e d n je m se g m e n tu d o b ro v id n o ležečo žival, za k a te ro b i la h k o rek li, d a im a z n a č iln o s ti ležečih sfing. Ž ival je sic e r m n o g o bolj sh e m a tiz ira n a in n ed o sle d n o iz d e la n a , k o t je sfin g a a li ležeči p es n a š m a r­ je šk i fibuli, k a r b i u te g n ilo p o m e n iti, d a je n a s ta la n e k o lik o p o z n e je o d š m a r­ ješke. T u d i g ra d iv o te g ro b n e ce lo te iz S tič n e m o rem o u v r s titi v m la jše o b d o b je k o t grob iz Š m a rje te . Č asovno ga o p re d e lju je jo č o ln ič a ste fib u le š m a rje šk e g a tip a in k a č a s te fib u le s p e s tič a s tim i iz ra s tk i, k i so d ijo v k o n e c H a C sto p n je ali v n ek o lik o m la jš i čas. E n ak o k a k o r fib u la iz S tič n e je iz d e la n a tu d i sp o n k a s S le p šk a 7 (T. 3, 2). T u m islim n a s r e d n ji k o šč en i se g m e n t, k i je zg o raj štirio g la to iz re za n in je v to vdolbino z a ta k n je n k o šč ek iz re z a n e k o s ti s p la stič n o iz d e la n o sfingo ali p so m . P ri fib u li s S le p šk a je ležeča žival sk o ra j p o p o ln o m a o d lo m lje n a , v id e n je le sp o d n ji d e l p o d n o ž ja . To p a z a d o stu je , d a m o re m o fib u lo p rip is a ti tip o lo šk i sk u p in i fib u l s k o šč en o o blogo in p la s tič n o izd elan o ležečo ž iv aljo n a s re d n je m segm entu. F ib u le s S le p šk a n e m o re m o časo v n o o žje o p re d e liti, k e r n i z n a n o grobno g ra d iv o s k a te rim je b ila n a jd e n a , to d a k lju b te m u jo m o rem o v re d n o ­ titi k o t tip ič e n o b lik o v n i z a k la d ra z v ite g a H a C h o riz o n ta . S k o ra j id e n tič n o k o šč en o fib u lo s sfin g o n a lo k u , k a k o r jo p o zn a m o iz š m a r ­ jete, so o d k o p a li v d eln o žg an em g ro b u 557 n a g ro b išč u v H a lls ta ttu .8 V te m gro b u je le ža lo tu d i b o d alo z a n te n s k im d rž a je m . A n te n sk i ro č a j im a širo k a d isk a sta z a k lju č k a , m e d p re č k a m a p a so tr i m a jh n e b r o n a s te sk o d elice. G ro b časovno o p r e d e lju je a n te n s k o b o d a lo , k i ga n a g ro b išč u v H a lls ta ttu zelo p o ­ gosto n a jd e m o z z g o d n jim H a D g ra d iv o m . V g ro b u 458 je ta k š n o b o d a lo n a j­ deno sk u p a j z d v e m a b ro n a s tim a s itu la m a , p rs ta n o m in o b r o č k i;9 v g ro b u 555 je razen b o d a la še b r o n a s ta situ la in d v a p ro filira n a š č itn ik a za iglo (v e rje tn o šč itn ik a za dolg o H a C iglo, k i im a zelo p o g o sto ta k šn e š č itn ik e ) 1 0 in v g ro b u 559, k je r je b o d a lo n a jd e n o s tu la s to s e k iro , su lico in n e k o p o se b n o m re ž a sto fi­ b ulo.1 1 G ro b o v e z a n te n sk im i b o d a li, s k a k rš n im je b ila n a jd e n a tu d i k o šč e n a fib u la s sfin g o n a loku, sta v lja K. K ro m e r v sk u p in o m la jš ih b o je v n išk ih g ro ­ bov, v čas m e d le to 600 in 500 p r. n. š., p r i č im e r b i m o ra li u p o šte v a ti bo lj za­ četek k o t k o n e c te g a s to le tja . 5 — A rheološki vestnik 65 F ib u le s k o šč e n o oblogo in ležečo sfin g o ali p so m n a lo k u , b i bili u p rav ičen i, v ju g o v z h o d n em p re d a lp sk e m p ro s to ru , p o sta v iti v o k v ir k o n c a 7. sto le tja pr. n. š. ali p a n a z a č e te k 6. sto le tja , s p re d p o sta v k o , d a so b ile v m la jše m č a su te fib u le le še u p o ra b lja n e ne p a več izd elo v an e (sl. 3 ). 2,3 K arti razp ro stran jen o sti fibul z oblogo. — V erb reitu n g ska rten vo m B ügelfib eln 1 Š m arjeta, 2 D ružinska vas, 3 Brezje, 4 Slepšek, 5 Rovišče, 6 Stična, 7 M agdalenska gora, 8 Vače, 9 Podzem elj, 10 M ost n a Soči (Sv. Lucija), 11 Libna, 12 H rastje, 13 Do­ n ja Dolina, 14 H allstatt, 15 Bologna — S. Vitale, 16 Bologna — Arnoaldi, 17 Este, 18 Tarquinia, 19 Faleri, 20 Concelli-Cetona K o sm o že d o lo čili te m fib u la m časo v n i ok v ir, b i bilo p o tre b n o še u g o to v iti k aj p r e d s ta v lja ležeča žival, ki je u p o d o b lje n a n a lo k u te h fib u l in za k a te ri k u ltu rn i k ro g so te u p o d o b itv e zn ačiln e. M otiv ležeče živali m o ram o n ed v o m n o isk a ti izven ju g o v z h o d n eg a p re d a lp sk e g a p ro sto ra . N a jv e rje tn e je je b il ta m otiv p o sred o v a n v n a š e k ra je iz o b m o č ja s re d n je Ita lije o z iro m a iz etru šč a n sk e g a k u ltu rn e g a k ro g a ,1 2 k je r so ležeče sfin g e zelo pogoste, iz d ela n e v n a jra z lič n e jše m m a te ria lu in n a n a jra z lič n e jših p re d m e tih . N aši p r im e ri so izraz k u ltu r n ih stik o v z A p en in sk im p o lo to k o m , o d k o d e r so p rih a ja li k n a m vplivi, ki so jih p r i n a s p o sn e m a li n a sv o jstv e n n ač in . T ak o v u p o d o b itv a h ležeče sfin g e n e m o re m o več u g o ta v lja ti s tro g e g a k o n c e p ta k la ­ sične ita lsk e p ra z g o d o v in sk e sfinge. 2. Fibule z jantarjevo oblogo F ib u le z ja n ta r je v o o b logo so b ile v š m a rje šk e m k o m p le k s u d o k aj p o g o st grobni p r id a te k . I n v e n ta r g ro b o v p a se n i o h ra n il ta k o , d a se m o ra m o za č a ­ sovno o p re d e lje v a n je o m e n je n ih fib u l (T. 1, 1, 3, 4, 6, 7, 8) p o slu ž iti p o d o b n ih p rim e rk o v iz d ru g ih ju g o v z h o d n o p re d a lp s k ih , ita ls k ih in b o sa n sk ih n a jd išč . N a js ta re jš e p rim e rk e fib u l z ja n ta r je v o oblogo n a jd e m o v Ita liji v T a rq u in i- ji1 3 v g ro b u 759 v S an V itale,1 4 k je r je z ja n ta rje v im i p lo šč ic a m i obložen lok f ib u ­ le tip a sa n g u issu g a s tr ik o tn o nogo, k i jih sta v lja m o v ča s p r e d g ro b o m b o je v n i­ ka iz T a rq u in ije (T o m b a d el G u e rrie ro 750— 700 p r. n. š.). T ip o lo šk o m la jši s ta fibuli iz F a le re ,1 5 in iz g ro b a 158 v S ira k u z a h ,1 6 k je r im a železn a fib u la z oblogo loka, dolgo n e z a k lju č e n o nogo, k i je p o d o b n a ju g o v z h o d n o p re d a lp sk im p r i­ m erkom . O b lo g a te fib u le je iz d e la n a iz slo n o v e k o sti n a o b e h s tra n e h lo k a , v sred in i m e d n jim a p a je n a s ta v lje n ja n ta r je v seg m en t. F ib u la je d a tira n a s k o ­ n ičastim a rib a lo m v 7. s to le tju p r. n. š. Z g ro b o m 158 iz S ira k u z so p o d a n e stične to č k e m e d A p en in sk im p o lo to k o m in G rčijo, k e r v se b u je ta g ro b tip italsk e fib u le in g ršk o k e ra m ik o . K ot n e k o p o se b n o st je o m e n iti s re b rn o fib u lo z ja n ta r je v o oblogo iz n a j­ dišča A rn o a ld i,1 7 ki je o b lik o v a n a v zelo n a tu ra lis tič n o iz d ela n o lev jo glavo in n as k o t u p o d o b ite v sp o m in ja n a n a š e p rim e rk e , ki im ajo n a sre d n je m seg m en tu ( p ri k o šč en ih o b lo g a h ) izdelano ležečo žival. N e m o re m o sic e r trd iti, d a im a o m e n je n a sp o n k a d ire k tn o povezavo z n a šim i p rim e rk i fib u l z ja n ta rje v o oblogo, saj p r i ju g o v zh o d n o p re d a lp s k ih p rim e rk ih , ki so izd elan i p o d vplivom č o ln iča stih fib u l, n e sledim o fig u ra ln e m u o b lik o v a n ju ja n ta rje v e g a loka. Za u g o ta v lja n je sta ro s ti fib u l z ja n ta rje v o oblogo č o ln iča ste g a tip a b i bil la h k o iz re d n e p o m e m b n o sti grob 1377 iz M o sta n a Soči (S v . L u c ije ),1 8 v k a te re m so n a šli tu d i lo č n o fib u lo z o b esk i ( tip Sv. L u c ija ), dve č o ln ič a sti fibuli, k ač asto fibulo, c e rto šk o fib u lo in dv a u h a n a . Z a časovno o p re d e lje v a n je g ro b n e celote b i p rišle v p o šte v p red v se m fib u le, ta k o obe čolničasti, k o t k a č a s ta in ce rto šk a, v e n d a r p a im a m o p rem a lo p o d a tk o v g lede n jih o v ih v a ria n t. Z a tip fib u le Sv. Lu­ c ija sm o u g o to v ili, d a sodi v p rv o p o lo v ico H a D sto p n je , to p a je tu d i čas ko sled im o n e k im v a ria n ta m p o zn ih č o ln iča stih , k a č a s tih in celò n aj sta re jšim o b lik a m c e rto š k ih fibul. N a ta k o za sn o v a n i ug o to v itv i b i m o ra li grob 1377 o p re ­ d eliti v o k v ir p rv e polovice H a D s to p n je , s te m p a b i v ta čas določili tu d i b ro n a s to fib u lo z ja n ta rje v o oblogo, k i p rip a d a k o t tip m la jš im o b lik a m čolni- č a stn ih fibul. P o M a rc h e se ttije v e m k a ta lo g u in o p isu p re d m e to v iz Sv. L ucije se n i dalo u g o to v iti, ali je b ila še v k a te re m g ro b u n a jd e n a fib u la z ja n ta rje v o oblogo, k a r b i b ilo v se k a k o r zan im iv o , k e r le ta k o bi la h k o p o d a li p o p o ln e jšo časovno p o d o b o te g a tip a fib u le n a o m e n je n e m g eo g ra fsk e m p o d ro č ju . Za u g o ta v lja n je sta ro s ti fib u l z ja n ta rje v o oblogo se la h k o poslu žim o tu d i g rad iv a iz g ro b išč a v D onji D olini, k je r sm o v g ro b u I I I n a p a rc e li M ate Pe­ tro v ič a ju n .1 9 u g o to v ili sk o ra j id e n tič n o fib u lo s š m a rje šk im i p rim e ri z ja n ta r ­ jevo oblogo. T u d i ta fib u la p rip a d a č o ln ič a ste m u tip u in im a žični lo k obložen z ja n ta rje v im i seg m en ti. V iste m g ro b u so ležali še o b se n čn i o b ro čk i s p rese g a­ jo čim i, d ro b n o n a re z a n im i konci, fra g m e n tira n a č o ln ič a sta fib u la, dve z a p e st­ n ici s p re se g a jo č im i o d eb e lje n im i k o n ci, deli p a s u iz b ro n a s tih o k ro g lih žeb- ljičev, p lo šč a ta fib u la in k e ra m ič n a v re te n c a . T em u g ro b u je p rip is a ti tu d i skodelo s p re se g a jo č im tra k a s tim ro č a je m tip a S tillfried - H o sto m ice,2 0 ki je tu d i za k ro n o lo šk o v re d n o te n je n a jd b iz re d n e p o m e m b n o sti, saj jo lah k o b re z za­ d ržkov o p re d e lim o v k o n čn o o b d o b je H a C sto p n je . V p r id d om nevi o ta k šn e m časo v n em o k v iru govori tu d i d v o jn i g ro b I z iste p a rc e le ,2 1 k je r je b ila p ra v ta k š n a b r o n a s ta sk o d ela n a jd e n a s k u p a j z večglavo b ro n a s to iglo. Te igle so zn ačiln e za o b d o b je H a C sto p n je , sa j sle d im o v g ro b u X X X V III iz p a rc e le M ate P e tro v ič a ju n .2 2 celo sk u p a j s sk o d e lo s p re č n o n a ž le b lje n im zg o rn jim delom ( T u r b a n r a n đ s c h a le ), k i jo m o re m o p r e s o ja ti k o t tra d ic ijo K ŽG v o m e n jen e m g ro b u . V g ro b u je ležal tu d i k riž n i raz d elilec za je rm e n je , k i je zn ačilen za m a te ria ln o k u ltu r o T rak o -K im erijcev s ta re jše g a o b d o b ja železne dobe. S ta ro s t o m e n je n e g a g ro b a I I I la h k o določim o tu d i s to rd ira n im b ro n a stim to rk v eso m , s sp ira ln o o v itim a k o n ce m a , ki ga m o rem o v re d n o titi k o t tip o lo šk o zn a čiln o st H a C h o rizo n ta. Za ta k š n o časovno o p re d e lite v g o vori tu d i grob iz D onje D oline,2 3 k je r je o v ra tn ic a se sta v n i del g ro b n eg a in v e n ta rja , ki je v glav­ n em z a sto p a n z ra z n im i o b lik a m i lo č n ih fib u l (m e d n jim i je e n a lu n a ste g a tip a z v eriž ica m i), s sp ira ln o o v itim i b ro n a s tim i za p e stn ic a m i, o b se n čn im i o b ro čk i, o č a la stim o b esk o m , b ro n a stim i sa lta le o n i in d ru g im i p re d m e ti. L o k aste fib u le in zlasti še lu n a s te fib u le sm o u v rstili v ra z d o b je od p o zn eg a H a B do raz v iteg a H a C 2 h o riz o n ta . Za sp ira ln o ovite z a p e stn ic e p a im a m o p rim e rja v o v d v o jn e m grobu s S tre lc a ,2 4 k i ga je tr e b a p o s ta v iti v ra z v ito H a C s to p n jo in v ž e n sk e m grobu 1 iz K ra n ja (v ila P ra h ),2 5 k i je o p re d e lje n v is ti č a so v n i h o rizo n t. Če pregledam o še in v e n ta r g ro b a 1 iz p a rc e le N ik o le S o k ič a 2 6 z b ro n a s tim to rd i- ran im to rk v e so m la h k o u g o to v im o , d a je tu d i to g ro b n o c e lo to tr e b a p o s ta v iti v okvir H a C s to p n je , saj n e m o re m o p re z re ti sk o d e l in v rč s p o šev n o nažleb- ljenim o b o d o m ( tra d ic ija K Ž G ), lo k a s te fib u le, in č o ln ič a ste fib u le š m a rje šk e g a tipa, ki to č a so v n o slik o le d o p o ln ju je jo . K ončno n a m časo v n i o k v ir g ro b a I I I iz p a rc e le M ate P e tro v ič a ju n . iz p o p o l­ n ju je ta o b e z a p e s tn ic i z ra z š irje n im a p re se g a jo č im a k o n c e m a in p a s iz b r o ­ n astih g u m b o v , k i g a n a jd e m o tu d i v g ro b u VI iz p a rc e le M a te P e tro v ič a ju n .2 7 s to rd ira n im to rk v e so m (z a k a te re g a sm o u g o to v ili, d a p r ip a d a H a C s to p n ji) in lo k a stim i te r č o ln ič a stim i fib u la m i, k i to s ta ro s t p o tr ju je . N e v id im o to re j zadržkov, z a ra d i k a te r ih b i fib u le z ja n ta r je v o oblogo n e m o g li p o s ta v iti v is ti čas, k o t o s ta le p re d m e te te g ro b n e c e lo te ; la h k o b i celò re k li, d a ra v n o n je n a p riso tn o st d a je g ro b u trd n e jš o k ro n o lo šk o osnovo. Če p o se že m o s p ro u č e v a n je m še n a g ro b išč e v H a lls ta ttu , b o m o la h k o u g o ­ tovili, da je tip č o ln ič a ste fib u le z ja n ta r je v o oblogo tu re la tiv n o p re c e j p o g o st.2 8 Za časovno v re d n o te n je je z la sti p o m e m b e n g ro b 87, k je r je ra z e n fib u le z ja n ­ tarjevo o b lo g o in d ru g ih p re d m e to v le ža la še n e k a ra z v ita o b lik a lu n a s te fib u le z dolgim i b r o n a s tim i v erižicam i s tr ik o tn im i o b e sk i in č o ln ič a sta fib u la š m a rje ­ škega tip a ,2 9 k i je o b en e m tu d i n a jp o m e m b n e jš i p re d m e t za časovno o p re d e ­ litev te g ro b n e celo te. F ib u la m š m a rje š k e g a tip a s p re č n o m re ž a sto n a re z a n im i pasovi sm o d o lo č ili časo v n i ra z p o n m e d za č e tk o m 7. in p rv o p olovico 6. s to le tja pr. n. š. O m e n je n o fib u lo z ja n ta r je v o o blogo iz g ro b a 87 b i m ogli, n a p o d la g i razvite o b lik e lu n a s te fib u le in o s ta lih p re d m e to v te g a g ro b a p o sta v iti n e k a k o n a konec 7. s to le tja p r. n. š., k a r b i p o d p ira la tu d i š m a rje š k a fib u la s svojo p r i­ so tn o stjo v te m g ro b u . D ruga, o m e m b e v re d n a g ro b n a c e lo ta je g ro b 778 s sv o jim i b o g a tim i p r i­ datk i.3 0 F ib u la z ja n ta rje v o o b logo je p re c e j fra g m e n tira n a , n a žičn em lo k u im a o h ra n je n a le dv a se g m en ta. V g ro b u je b ila še o k ro g la p lo š č a z v erižicam i n a obodu, n a k a te r ih v ise sh e m a tiz ira n e člo v ešk e fig u rice. P lo šč a je im e la ob ro b u vložen p a s k o šč e n ih se g m en to v ( v e r je tn o b o b ro v i z o b je ) in je b ila o k ra š e n a v iztolčeni te h n ik i (o k ro g le in p a lič a s te iz b o k lin e ). Za č a so v n o o p re d e lite v g ro b a je p o m e m b n a p re d v se m b r o n a s ta fib u la z d eln o o h ra n je n o nogo in lo k o m v obliki k o n js k e g a p ro to m a . F ib u la im a p re p ro s to p ere so v in o , k a r se ra z lik u je od o b ič a jn e sh e m e ta k š n ih fib u l, k i im a jo sk o ra j v ed n o k r a tk o sp o d v ito p e re so ­ vino.3 1 P ra v z a ra d i te p e re so v in e m o ra m o fib u lo časo v n o p o s ta v iti p re d živ alsk e fibule ra z v ite H a D sto p n je . Ta č a so v n i o k v ir p o d p ira tu d i g ro b 307 z iste g a n a jd iš č a ,3 2 k je r je fib u la s sh e m a tiz ira n o živaljo n a m e sto lo k a in p re p ro s to p e re so v in o , ležala sk u p a j s šm a rje šk o fib u lo in zelo z g o d n jo o b lik o H a C igle. I s te m u č a su p rip a d a tu d i grob s s itu lo B e n v en u ti, k je r je s k o ra j id e n tič n a fib u la le ž a la sk u p a j s p re d m e ti H a C ča so v n e g a h o riz o n ta .3 3 B ro n a s to p lo šč o s sh e m a tiz ira n im i o b esk i b i la h k o u p ra v ič e n o p o sta v ili v zvezo s tr a d ic ijo KŽG, in to g led e n a o rn a m e n tik o , k i je iz d e la n a še v sm islu ž a rn o g ro b išč n e te h n ik e ; ta k o b i tu d i m o tiv s h e m a tiz ira n e človeške fig u ric e lahko is k a li v o b d o b ju K ŽG .3 4 č e u p o šte v a m o b ro n a s to p lo šč o k o t s ta re jš i ele­ m e n t v te m g ro b u (K . K ro m e r jo s ta v lja v o b d o b je s ta re jš ih g ro b o v m e d 800— 700 p r. n. š.) in fib u lo s k o n jsk im p ro to m o m , k o t m la jš i elem en t, b i m o rali fib u lo z ja n ta rje v o oblogo o p re d e liti v čas m ed ob em a p re d m e to m a , to je v ko­ n ec H a C s to p n je in za če te k H a D s to p n je , k a m o r je tr e b a o p re d e liti tu d i glav­ n in o in v e n ta rja o m e n jen e g a groba. V g ro b u 302 iz H a lls ta tta 3 5 je le ža la fib u la z ja n ta rje v o oblogo in n ez ak lju ­ čeno dolgo n o g o sk u p a j z rta s to fib u lo , ki jo la h k o u v rs tim o p ra v n a začetek H a D sto p n je . S k o ra j p ra v ta k šn o r ta s to fib u lo n a jd e m o v g ro b u 4043 6 sk u p aj s fra g m e n tira n o p a sn o spono, ki je v sre d in i p o p ra v lje n a z b ro n a stim i zakovi­ cam i. N a te m d e lu so iztolčeni k o n c e n trič n i k ro g i s p ik o . E n del p rav o k o tn e p a sn e sp o n e im a iztolčene k o ra k a jo č e živali, d ru g i del p a človeške in živalske figure. P ra v o k o tn e p a sn e sp o n e so d ijo v p rv o fazo H a D sto p n je ,3 7 k a m o r sm o o p red e lili tu d i r ta s to fib u lo iz g ro b a 404 in s te m n e p o sre d n o tu d i rta s to fibulo iz g ro b a 302. S te m sm o določili tu d i čas u p o ra b e č o ln iča ste fib u le z ja n ta rje v o oblogo, ki p a je p o sv o jem n a s ta n k u še n ek o lik o sta re jša . č o ln ič a s ta fib u la z ja n ta rje v o o b logo iz g ro b a 15 n a g ro b išč u v H a lls ta ttu 3 8 je b ila n a jd e n a sk u p a j s č o ln iča sto fib u lo s p re č n o n a re b re n im lokom in dolgo, n a k o n cu p ro filira n o nogo s trik o tn im i o beski, n a re b re n o za p estn ico , zap estn ico s sp iraln o o v itim a ko n cem a, s c in a stim u h a n o m z vzdolžnim i k an e lu ra m i, želez­ n im nožem , fra g m e n to m železne ro m b ič n e sp o n e in fra g m e n ti b ro n a ste p rav o ­ k o tn e p asn e sp o n e o k ra še n e v iz to lč e n i te h n ik i. Za časo v n o u g o ta v lja n je se m o ra m o p o slu ž iti p red v se m č o ln ič a ste fib u le s p reč n o n a re b re n im lokom , k a te ­ re sm o o p re d e lili v začetn o fazo H a D sto p n je . R o m b ičn e p a s n e spone iz H all­ s ta tta sta v lja K. K ro m e r v s to p n jo m la jš ih gro b o v b rez o ro ž ja , to je v čas m ed le to m 600 in 500 p r. n. š. S te m p a n i rečen o , d a vsi g ro b n i p rid a tk i so d ijo v 6. sto le tje p r. n. š. R o m b ičn o sp o n o b i zato m o rali u p o šte v a ti k o t n a jm la jši p re d m e t te g a g ro b a in jo v n je g o v em o k v iru u v rs titi v z a č e te k 6. s to le tja p r. n. š. S te m b i d o lo čili tu d i s ta ro s t u p o ra b e fib u le z ja n ta rje v o oblogo, za k a te re sm o že ugotovili, d a so d ijo v o k v ir p o zn e g a H a C ali v začetek H a D h o rizo n ta. N a ju g o v z h o d n em p re d a lp sk e m p r o s to r u im am o o h ra n je n o p red v se m eno g ro b n o celoto, k i je p o m e m b n a za časo v n o o p red e lite v fib u l z ja n ta rje v o oblogo loka. To je g ro b 27 gom ile I iz S tič n e ,3 9 v k a te re m je b il n a jd e n zlati d iad em , šte v iln e z a p e stn ic e in n anožnice, č o ln ič a ste in k a č aste fib u le , fib u le s koščeno oblogo in k e ra m ič n e poso d e. G rob je tr e b a p o sta v iti v k o n e c H a C ali v začetek H a D sto p n je , sa j n a m ga časovno u v ršč a jo čo ln iča ste fib u le šm a rje šk e g a tip a in k a č a s ta fib u la s p estič i. O m e n je n e m u ča su la h k o ta k o b re z zad ržk o v p ri­ so d im o tu d i fib u lo z ja n ta rje v o o b lo g o loka, s čim er sm o d o b ili d o b ro o p o ro za n je n o č a so v n o p o re k lo .4 0 P ri vseh o b ra v n a v a n ih p rim e rih fib u l z ja n ta rje v o o b lo g o žičnega lo k a iz p o d ro č ja Ita lije , sev ern eg a B a lk a n a in ju g o v zh o d n ih Alp sm o ugotovili, d a je ja n ta rje v a o b lo g a p rila g o je n a fu n k c io n a ln o sti lo k a in je o b e n e m njegov d e k o ra ­ tiv n i elem e n t. J a n ta rje v a obloga je s ic e r se sta v lje n a iz p o sa m e z n ih segm entov, k i so m e d se b o j p o vezani ta k o , d a tv o rijo n e p re k in je n o celo to . P osam ezni seg­ m e n ti so im e li n a o b eh stra n e h , v k ro g u raz v ršč en e d ro b n e lu k n jice , v k a te re so za tik a li v ezn e za tič e ali n ek o le p ilo , ki so p re p re č e v a li sam o v o ljn o razm i- k a n je členov-segm entov. T a te h n ič n a p o se b n o st je im e la gotovo svoj določen n a m e n : iz d ela ti lo k v čim p o p o ln e jšo celoto. I s ti p o sto p e k izd elo v an ja ja n ta r ­ je v ih oblog la h k o sled im o tu d i p r i o b la g a n ju lokov k a č a s tih fib u l4 1 in loka r ta s te fib u le z L ib n e.4 2 Iz te g a la h k o sk lep am o , d a je o b r tn ik strm e l izdelati oblogo, k i b i fib u li n e odvzela p rv o tn e o blike, a m p a k b i jo t a d e k o ra tiv n i ele­ m e n t le d o p o ln il in p o u d a ril. P o p o ln o m a d ru g o p o d o b o p a d o b im o ob p re g le d u fib u l z žičn im lo k o m iz K o m p o lja in d ru g ih ja p o d s k ih n a jd iš č .4 3 P ri fib u la h iz te h n a jd iš č je n a žičn i lok, k v a d ra tn e g a ali o k ro g leg a p re s e k a , n a ta k n je n o b o d isi en o veliko ja n ta rje v o zrno ali p a v eč m a n jš ih ja g o d . V č a sih so ja g o d e n a e n e m lo k u s te k la s te in ja n ­ tarjev e. P ri te h fib u la h ta k o n e m o re m o g o v o riti o p r ila g a ja n ju d e k o ra tiv n e g a elem en ta lo k a p rv o tn i o b lik i, a m p a k m o re m o te fib u le p r e s o ja ti k o t n ek o p o ­ sebno tip o lo š k o sk u p in o , k i je z n a č iln a p re d v se m za ja p o d s k o m a te ria ln o k u l­ tu ro .4 4 T a k o sm o tu d i določili, d a so fib u le z ja n ta rje v o o b logo žičnega lo k a iz gom il p o d V in jim v rh o m in iz o s ta lih o b ra v n a v a n ih n a jd iš č b istv en o d ru g a č n e od k o m p o ljsk ih p rim e ro v , s k a te rim i n im a jo n o b en e o ž je tip o lo šk e povezave. F ibule z ja n ta r je v o o b logo žičn e g a lo k a iz ju g o v z h o d n ih p re d a lp s k ih n a jd išč , lahko u v rs tim o v čas ra z v ite g a 7. s to le tja p r. n. š. (k o so jih izdelovali in u p o r a b ­ lja li) in v p r v a o b d o b ja 6. s to le tja p r. n. š. (k o jih še sle d im o v g ro b o v ih s ta re jš e železne d o b e , k o t o sta lin e s ta re jš e g a o b d o b ja ). 3. Fibule s stekleno oblogo F ib u le s ste k le n o o b logo ali je ž e v k e im e n u je m o tis te , k i im a jo ž ič n a t lo k k v a d ra tn e g a p re s e k a o b d a n s s te k le n o oblogo z m a jh n im i č e p a s tim i iz ra stk i. Te fibule im a jo n a v a d n o o d p rto nog o , n a k a te ro je b il n a ta k n je n z a k lju č e k v o b lik i stek len eg a z rn a , k i p a se v v ečin i p rim e ro v n i o h ra n il. P ri fib u la h im a m o v elik o ­ k ra t o h ra n je n o sa m o ste k le n o o b lo g o ta k o , d a n e m o re m o zan esljiv o d o lo č iti k ak šn a je b ila p ere so v in a. N e k a te ri p rim e rk i im a jo e n o sta v n o (T. 2, 1— 5), drugi p a sp o d v ito sa m o stre ln o p e re so v in o ( T. 2, 8 ).4 5 P ro b le m fib u l je že v k je p rv a n a č e la E. T. H a e v e rn ic k ,4 6 k i v sv o ji š tu d iji n av aja tu d i se z n a m v se h d o ta k r a t n a jd e n ih fib u l z o b m o č ja S lo v en ije, I ta lije in H a lls ta tta . E. H a e v ern ik o v a o b ra v n a v a tu d i te h n ik o iz d ela v e ste k le n e g a lo k a s č e p a stim i iz ra s tk i, za k a te re je m n e n ja , d a so b ili iz d e la n i b o d isi ta k o , d a so b ili čepi d ire k tn o v lečeni iz ste k le n e p o v ršin e ali p a d a so b ili n a k n a d n o n a ­ neseni n a lo k . T o iz v a ja n je g lede te h n ič n e izdelave b o d ic la h k o d o p o ln im o še s sled ečim i o p az o v an ji. S trd itv ijo — d a so izdelovali je ž a s te iz ra stk e ta k o , d a so iz p o v rš in e ste k le n e g a lo k a, k o je b il ta še v m e h k e m sta n ju , vlek li p o s a ­ m ezne b o d ic e — se n e m o re m o s tr in ja ti v p o p o ln o sti, sa j b i p ri ta k š n e m p o ­ sto p k u o s ta la m e d p o sa m e z n im i iz ra s tk i v d o lb e n a m e s ta , u d rtin e ali p a v sa j n e e n a k o m e rn a p o v ršin a. T ega p a v n o b e n e m p rim e ru n e z a sle d im o ; n a s p ro tn o so m e d p ro s to ri v ed n o e n a k o v iso k i in zelo sk rb n o z g laje n i. Z ato je v e rje tn e je , d a so iz d ela li n a jp re j g la d ek s te k le n lo k in šele p o te m n a p o v ršin o a p lic ira li izrastk e. P ri m n o g ih fib u la h je to o p az n o , saj so č e p k i o d lo m lje n i tik ob p o ­ vršin i lo k a , k a k o r b i b ili o d lu šč e n i, k a r p a b i v e rje tn o iz o sta lo ob p rv o tn i tr d itv i o iz d elo v a n ju b o d ic. N ek o lik o d ru g a č e so b ile iz d e lo v a n e m e d en o rja v e ježev k e z v alo v n ico (T. 2, 3,5). P ri te h fib u la h so iz d e la li n a jp re j d ele ste k le n e g a lo k a z g n e te n je m in so v sta v ili v an j valovnico, k o je b il še v su ro v e m s ta n ju . Š ele n a k n a d n o so tu d i p ri te h p rim e rih a p lic ira li č e p a s te iz ra stk e n a p o v rš in o loka. P ri izdelavi te h fib u l je b ilo zelo p o m e m b n o g n e te n je ste k le n e m a se, k a r je p o se b n o o p a z iti p ri m e d e n o rja v ih je že v k ah z v alo v n ico . P o m em b n o p a b i b ilo tu d i žg a n je ste k le n e o b lo g e z iz ra stk i. V es te h n ič n i p o sto p e k b i la h k o p re so ja li k o t la st d o m o ro d n ih delavnic. Le ta k o si n a m re č lah k o to lm a č im o izred n o veliko m n o ­ žino ra z n o b a rv n ih in različn o o b lik o v a n ih ste k le n ih ja g o d in fib u l z oblogo lo k a v s ta re jš e že le zn o d o b n ih g ro b o v ih ju g o v zh o d n eg a p re d a lp sk e g a p ro sto ra . S tek lo , k i so ga u p o ra b lja li za oblogo lo k a je v n a jv e č p rim e rih m o d ro ali p ro zo rn o z e le n k a sto , v m a n j p r im e rih p a ru m e n o ali p a rjav o . T udi za ste k le n o m aso, iz k a te r ih so bile obloge iz d ela n e, m en i E. H ae v em ick o v a , da je b ila p r i­ d o b lje n a n a p r o s to r u ju g o v z h o d n ih Alp, v k lju č n o s fib u lo iz H a llsta tta .4 7 Za fib u li iz E s te 4 8 in C apodoglia,4 9 k i s ta p o o b lik i p o d o b n i p re d a lp sk im p rim e rk o m in izd elan i iz ita lsk e g a ste k la , p a b o šele p o d ro b n a k e m ič n a sp e k tra ln a analiza p o k az ala ra z lik o . N a ju g o v z h o d n em p re d a lp sk e m p ro s to ru , k je r je ta fib u la dokaj p o g o st p r i­ d a te k že n sk im grobovom , jih n a jd e m o n a V ačah (T. 2, 1— 4 ),50 n a M agdalenski gori (T. 2 , 5 — 8),5 1 v P o d zem lju (T. 2, 10),5 2 n a S lep šk u ,5 3 n a L ibni54, v H ra s tju p ri G ro su p lje m ,5 5 v B re z ju p ri M irn i p eči (T. 2, 9)5 6 p a v g o m ilah p o d V in jim v rh o m v Š m a rje ti (T. 1, 5) in v D ru ž in sk i v asi (T. 1, 9) te r v M ostu n a Soči.5 7 Izven o b m o č ja p re d a lp s k ih n a jd iš č p o zn am o p rim e rk e z g ro b išča v H a lls ta ttu 5 8 in fib u li iz E s te 5 9 in C apodoglia.6 0 V g o m ilah p o d V in jim v rh o m im a m o o h ra n je n e š tiri p rim e rk e fib u l s s te ­ klen o oblogo žičn eg a loka. T ri fib u le so iz Š m a rje te in so izd elan e iz m o d reg a , ze le n k a ste g a 6 1 in m ed en o rja v e g a s te k la (T. 1, 5). E n a fib u la iz m o d rik a ste g a ste k la je iz D ru ž in sk e v asi (T. 1, 9). M ed g rad iv o m iz Š m a rje te , ki ga h ra n i N a­ ro d n i m uzej v L ju b lja n i, n im a m o o h ra n je n ih g ro b n ih ce lo t, v k a te rih sta b ili fib u li n a jd e n i. Z a n ju n o časovno o p re d e lite v m o ram o z a to p o se či m ed in v e n ta r d ru g ih slo v e n sk ih n a jd išč . F ib u le z V ač n e m o re jo p r iti v p o šte v za n a d ro b n e jš e u g o ta v lja n je s ta ro s ti fib u l, k e r tu d i tu niso zn a n i o žji n a jd išč n i p o d atk i. P ra v ta k o se n e m o re m o p o slu ž iti je ž e v k z M agdalenske g o re, S lep šk a ali H ra s tja p r i G ro su p ljem , čep rav E. H a e v e rn ic k o m e n ja v sv o jem d e lu štev ilk o gom ile in g ro b a, iz k a te re g a te fib u le iz h a ja jo .6 2 Za časo v n o o p re d e lite v se b o m o z a to n a jp re j p o slu žili g ro b a 33 iz gom ile V II v B re z ju p r i M irn i peči,6 3 v k a te re m je ležala fib u la-ježev k a z oblogo iz svetlo zelenega p ro z o rn e g a ste k la . F ib u la im a p re p ro s to p ere so v in o , n a k o n cu jag o d e p a je n a ta k n je n a p ro filira n a ste k le n a ja g o d a (T. 2, 9). R azen n a re b re n e nanož- nice, d veh n a re b re n ih za p e stn ic s p re se g a jo č im a k o n c e m a in ste k le n ih ogrlic je ležala v g ro b u tu d i k a č a s ta fib u la z ro z e ta m a ob k a č a s tih zav o jih n a js ta re jš e v a ria n te te r s tro m b a s to ra z š irje n im z a d n jim d elom lo k a ob p re h o d u v iglo. P ri u v rs titv i g ro b a se m o rem o o p r e ti p ra v n a to k a č a s to fib u lo , ki je v o k v iru tip o v z ro z e ta m a ob k a č a s tih z a v o jih n aj s ta re jš a v a ria n ta , saj p ra v tro m b a s ti z a k lju č e k d o lo č a n je n o časovno p o re k lo v H a C h o riz o n tu . T ro m b a sti z a k lju č e k je n a m re č z n a č iln o st večglavih igel, k i so d ijo v o b lik o v n i z a k la d o m e n jen e g a h o riz o n ta in je n je g o v a fu n k c ija p o p o ln o m a ja s n a : p re p re č e v a l n a j bi p r e ­ globoko z a d ira n je v tk a n in o . I s te m u n a m e n u je služil tu d i tro m b a s ti za k lju č e k k a č a s te fib u le iz o m e n jen e g a g ro b a , saj fib u la n im a p e re so v in e in se igla d i­ re k tn o n a d a lju je v tro m b a s to r a z š ir je n lok. F ib u la s ste k le n o oblogo im a tu d i sa m a n e k e zn a č iln o sti, k i d o lo čajo n je n časovni izvor. N e m islim o tu n a lo k , k i je ob lik o v an v s m islu č o ln iča stih fibul, tem v eč n a p ro filira n ste k le n z a k lju č e k noge, k i im a p re se n e tljiv e p o d o b n o sti s p ro filira n im i z a k lju č k i m a jh n ih č o ln ič a stih fib u l š m a rje š k e g a tip a , s k a te rim i m o rem o v z p o re ja ti tu d i ja š k a s to nogo fib u le ; časo v n i iz v o r te h fib u l p a je d o ­ ločen v d ru g o polovico H a C s to p n je in v p rv o p o lo v ico H a D sto p n je . G ro b 33 iz B re z ja b i m o ra li ta k o p o s ta v iti v za če te k 6. s to le tja p r. n. š. in b i b il s te m časom tu d i d o lo čen n a s ta n e k fib u le s ste k le n o oblogo, p o se b n o še zato , k e r je in v e n ta r te g a g ro b a h o m o g e n in so d i v isti čas. Za fib u lo s ste k le n o o b logo je iz re d n e p o m e m b n o sti g ro b 5 z L ibne,64 s k a ­ te rim b o m o sk u ša li n a ta n č n e je d o lo č iti časovno m e s to te g a tip a sp o n k e . V iz­ red n o b o g a te m g ro b u so bili n a s le d n ji p re d m e ti : ž a ra n a nogi s p o k ro v o m , dve skodeli s p o še v n o n a ž le b lje n im z g o rn jim delom , dv e te rin i, m a n jš a p o lk ro ž n a p o so d ica, v re te n c a , ja n ta r je v e in z la te o g rlič n e ja g o d e , z la ti d e te lja s ti p lo šč ic i, b ro n a s ti p lo šč a ti v e č k ra t o v iti o b ro č k i, g la d ek o b ro č e k s p ro filira n im i iz ra s tk i, za p estn ici s p re se g a jo č im a , v p a s o v ih n a s v itk a n im a k o n c e m a te r k a č a s ta in č o ln ič a sta fib u la šm a rje š k e g a tip a p a o m e n je n a f ib u la s ste k le n o oblogo. Za časovno v re d n o te n je g ro b a in n e p o s re d n o fib u le-ježev k e, m o ra m o u p o š te v a ti obe fib u li, k a k o r tu d i n e k a te re d ru g e p re d m e te . P ri p re g le d u k e ra m ič n e g a g ra ­ diva v z b u ja ta p o z o rn o st p o se b n o o b e sk o d e li s p o še v n o n a ž le b lje n im z g o rn jim ro b o m ( T u r b a n r a n d s c h a le ), k i ju m o re m o v te m g ro b u p re s o ja ti k o t tr a d ic ijo KŽG. T u d i v g ro b u z L ib n e, ki g a je o b ja v il H . M iiller-K arp e,6 5 n a jd e m o p o so d e z n a ž le b lje n im z g o rn jim d elo m in to veliko č o ln ič a sto fib u lo z dolgo p ro filira n o nogo, k i sm o jo časo v n o p o sta v ili v H a C sto p n jo . S k e ra m ič n im in v e n ta rje m tega g ro b a d o b im o povezavo z g ro b o m 1 gom ile I z L ib n e, v k a te re m je b ila m e d o sta lim i n a jd b a m i tu d i č o ln ič a s ta fib u la š m a rje š k e g a tip a , k a k rš n a je tu d i v g ro b u 5 z L ibne. P ra v z g ro b o m 1 gom ile I z L ib n e p a je p o sta v il F . S ta rè osnovni k r ite rij za p ro u č e v a n je n a j s ta re jš ih č o ln ič a stih fib u l n a S lo v en sk e m in jim d o lo č il u s tre z n i časo v n i o k v ir v za če tk e H a D s to p n je .6 6 D ru g i, za časovno o p re d e lite v z n a č iln e jši n a jd b i iz g ro b a 5 z L ibne, s ta o b e zlati d e te lja s ti ploščici, k i sta s k o ra j id e n tič n i s se sta v n im i deli zlateg a d ia d e m a iz g ro b a 27 g o m ile 1 v S tičn i,6 7 k i je b il v g ro b u z n e k o v a ria n to šm a rje š k e fib u le in s fra g m e n to m s ta re jš e v a r ia n te k a č a s te fib u le s p e s tič a s tim i iz ra stk i, k i b i jo m ogli v z p o re ja ti s k a č a s to fib u lo z lib e n sk e g a g ro b a . Č asovno m e sto stišk e g a gro b a j e ja s n o , saj vsi p r id a tk i g o v o re za k o n ec H a C a li za č e te k H a D s to p n je . Č asovno slik o g ro b a 5 z L ib n e n a m d o b ro o s v e tlju je tu d i ž a ra n a nogi s p o ­ k rovom , k i je b ila n a n a j v e č je m o b o d u o k ra še n a z v zd o lžn im i p a so v i k o n ič n ih b ra d a v ic in z v re z a n im i k a n e lu r a m i; to je m o tiv , k i je zelo p o g o ste n p r i o k r a ­ šev an ju p o so d n a nogi, ta k o n a L ib n i k o t v š m a r je ti.6 8 P o so d a je im e la tu d i p o ­ krov z g u m b o m , o k ra še n s tr itr a č n im i v re z a n im i tr ik o tn ik i in n iz o m vdol- b lje n ih p ik ob z u n a n jih k ra k ih trik o tn ik o v . T ip o lo šk o n a s sp o m in ja n a p o so d e s p o k ro v o m iz g ro b a z o k le p o m iz S tičn e , č e p ra v je d e k o ra c ija le n e k o lik o d r u ­ gačna. P o so d o iz stišk e g a g ro b a , k a k o r tu d i ves o sta li g ro b n i in v e n ta r, je tr e b a p o sta v iti v H a C sto p n jo . O m e n iti m o ra m o še p lo š č a te o b ro č k e z m o č n o p re se g a jo č im i k o n ci in s k a ­ n e lu ra m i n a o b o d u . Ti so d ijo v tip o lo šk o z v rst o b ro č k o v , k a k rš n e p o z n a m o iz ženskega g ro b a z z la tim o k ra s o m z M alene, k i je č a so v n o o p re d e lje n s čolniča- stim i fib u la m i š m a rje šk e g a tip a v k o n čn o fazo H a C s to p n je .6 9 T ak o n a m je z v re d n o te n je m p o sa m e z n ih p re d m e to v g ro b a 5 z L ib n e u sp e lo določiti n e k e n o tn i časo v n i o k v ir, k i n e p re se g a p rv e z a č e tk e H a D s to p n je . • ▲ m J T * Gomile pod Vinjim vrhom • A ■ V a če • ■ S tičn a • A Magdalenska gora ■ Brezje H Slepšek • H rastje ■ Rovišče • L i bn a ■ Podzem elj ■ Sv. Lucija A ■ Hallstatt • A Donja Dolina A Ital ija A ■ S te m p a sm o tu d i d o lo čili n a jv iš ji m o žn i čas za p o ja v fib u le s ste k le n o o blogo, ki p a u te g n e p rip a d a ti še k o n č n e m u o b d o b ju H a C s to p n je , k a k o r sm o d o lo čili p ri o sta lih fib u la h te g a g ro b a. Z g ro b o m 33 iz B re z ja p r i M irn i p eč i in z g ro ­ bom 2 z L ib n e sm o u sp e li d o lo č iti p rv e p o ja v e fib u l s ste k le n o oblogo žičn e g a loka, tj. ča s z a č e tk a 6. s to le tja p r. n. š. N a p o d ro č ju slo v e n sk ih n a jd iš č n im a m o več n o b e n ih d ru g ih u s tre z n ih g ro b ­ nih celo t, k i b i p o m a g ale p o d p r e ti to časovno p re d p o s ta v k o (sl. 4). P o slu ž iti se m o ram o z a to še ed in eg a g ro b a iz H a lls ta tta , v k a te re m je ležala fib u la s s te k le n o oblogo žičn e g a loka. V sk e le tn e m g ro b u 42 so n a šli dv e b ro n a s ti fib u li o č a la rk i z o sm ico in b ro n a s tim i z a k o v ic a m i v sre d išč u sv itk o v , b ro n a s to z a p e stn ic o z zo ž en im a ra z p rtim a k o n c e m a , p ro filira n i p aličici z z a n k a m a n a o b eh s tra n e h , kos p lo č e v in e (v e rje tn o o s ta n e k p ra v o k o tn e p a s n e s p o n e ), o b ro č k e in p lo š č a te k v a d ra tn e p lo ščice iz ja n ta r ja . Z a časo v n o ra z č le n je v a n je te g a g ro b a s ta p o ­ m e m b n i fib u li o č a la rk i z o sm ic o in b ro n a s tim i za k o v ic a m i v sre d iš č u sv itk o v , ki jih la h k o k o t tip v z p o re ja m o s p rim e ri iz T rž išč a p r i C e rk n ic i; te p a sm e m o le o k v irn o o p re d e liti v p o zn i H a C h o riz o n t, k e r n a m n iso zn an e g ro b n e ce lo te . V s ta v lja n je b ro n a s tih p lo šč ic v sre d išč e sv itk a p o z n a m o že iz g ro b a 64 iz d v o rišča SAZU v L ju b lja n i,7 2 k a r je v se k a k o r n e k a p o se b n o st. T a g ro b , k a k o r tu d i v es g ro b išč n i k o m p le k s so d i v pozno o b d o b je H a B in v H a C s to p n jo . P o te m ta k e m b i n e b ilo z a d rž k o v u v rs titi fib u li iz H a lls ta tta v o b lik o v n i z a k la d zg o d n jeg a H a C h o riz o n ta . M o čn o o p o ro za časo v n o o p re d e lje v a n je d o b im o z b ro n a s to n a s v itk a n o z a p e s tn ic o , k i so jo n a šli tu d i v g ro b u 45 iz H a lls ta tta 7 3 sk u p a j s fib u lo o č a la rk o z o sm ic o in z večglavo iglo, k i jo m o re m o v re d n o titi k o t tip o lo šk o p re d h o d n ic o v eč g la v ih igel s tr o m b a s tim za k lju č k o m . Ig la im a n a m re č p o d k ro g la stim a g la v ic a m a v a lja s to o d e b e lite v , k a te ro la h k o to lm a č im o k o t z a m e te k tro m b a s te g a z a k lju č k a , k i je p ra v ta k o ra b ila n a m e n u , d a se igla ni p re g lo b o k o z a d rla v tk a n in o . Iglo b i b ilo tr e b a p o s ta v iti v p rv o p o lo v ic o H a C s to p n je , s te m p a b i tu d i že o p re d e lili v se b in o g ro b a v o m e n je n i ča s, k a r n am d a o b e n e m o p o ro za č a so v n o o p re d e lite v z a p e s tn ic e iz g ro b a 42 n a hal- šta ts k e m g ro b išču . N a k o n e c H a C ali v za č e te k H a D s to p n je , la h k o o p re d e lim o o d lo m ek p ra v o k o tn e p a s n e sp o n e , k i je o k ra še n a v m o tiv u v d o lb in in iz b o k lin . č e se še e n k ra t p o v rn e m o k fib u li s ste k le n o o b lo g o , za k a te ro h o če m o d o ­ ločiti č a s n a s ta n k a in u p o ra b e , m o ra m o u g o to v iti, d a ta g ro b gov o ri v p r id o p re d e litv i v čas okoli z a č e tk a 6. s to le tja p r. n. š. M ed g ra d iv o m z M a g d a le n sk e g o re je tu d i fib u la s ste k le n o oblogo žičn eg a loka, k i im a n a m e sto p re p ro s te , sp o d v ito sa m o s tre ln o p e re so v in o ( T. 2, 8 ),7 4 k a r je zelo p o m e m b n o , k e r so ta k e p ere so v in e z n a č iln o st ra z v ite g a H a D h o riz o n ta . Z u g o to v itv ijo , d a fib u la n i m o g la b iti n a k n a d n o p o p ra v lje n a , k a r b i b ilo te h ­ ničn o n eizv ed ljiv o (ž ič n i lo k in p e re so v in a s ta iz d e la n a v en em k o su ), m o ra m o d o p u šč a ti m o ž n o st, d a so b ile te fib u le v p o sa m e z n ih p rim e rih izd elan e že v te m ča so v n e m o b d o b ju . S te m p a se sev ed a ra z p o n iz d ela v e in u p o ra b e te h fib u l p o v eča o d k o n čn e g a H a C h o r iz o n ta do raz v iteg a H a D h o riz o n ta , k a r d o k a z u je fib u la z M a g d ale n sk e gore. * K o t sm o opazili, so fib u le s k o ščen o , ja n ta r je v o ali ste k le n o o blogo žičn eg a loka, p r id a tk i p re d v se m s k e le tn ih gro b o v n a o b m o č ju ju g o v z h o d n eg a p r e d a lp ­ sk eg a p ro s to r a , z n e k a j re d k im i iz jem am i n a g ro b išč u v D onji D olini in v H all- s ta ttu te r n a o b m o č ju se v e rn e I ta lije (sl. 2, 3). P ris o tn o s t te h fib u l si la h k o n a te h n a jd iš č ih to lm ač im o p re d v se m s trg o v sk im i povezavam i, ki jih im am o za D onjo D olino zelo d o b ro d o k u m e n tira n e . T ako b i la h k o povzeli, d a so te fib u le n e k a tip o lo šk a p o se b n o st in zn ačil­ n o st ju g o v z h o d n o p re d a lp sk eg a p ro s to ra , k je r so v u p o ra b i v ča su m e d k o n cem H a C in ra z v itim H a D o b d o b jem . O snovna o b lik a , iz k a te re n a j b i se ta tip fib u le ra z v il k o t n ek a v a ria n ta , je p ra v gotovo č o ln ič a sta fib u la, k i je k o t tip zelo m o čno za sto p a n a n a o m e n je­ n em ju g o v z h o d n em p re d a lp sk e m p ro s to ru , p red v se m p a n a slovenskih n a jd i­ ščih. P ri fib u la h z oblogo žičnega lo k a, se je p rv o tn i č o ln ič a sti lok p re o b ra z il v polni, v s re d in i rah lo o d e b e lje n i lok. T ak šn e p a p o zn am o izdelane tu d i iz b r o ­ n a n a g ro b išč u v Š m a rje ti7 5 ali n a V ačah .7 6 P ri fib u la h z oblogo žičnega lo k a je lok izdelan iz k o sti, ja n ta r ja ali ste k la zato, d a je fib u la s te m p rid o b ila p re d v se m n a lepoti. N je n a osn o v n a p ra k tič n a u p o ra b n o st, s p e n ja ti tk a n in o , je o s ta la n e o k rn je n a ; p rid o b ila je le n a svojem z u n a n je m v id ezu . To p a je bilo v e rje tn o tisto , k a r je o d lo č iln o vplivalo n a o b li­ kovalce — o b rtn ik e , d a so u p o šte v a li želje in p o tre b e p o fu n k cio n a ln o in d ek o ­ ra tiv n o čim p o p o ln e jše iz d ela n ih sp o n k a h za sp e n ja n je ob lačil. 1 V. Starò, P razgodovina Š m a rje te, Katalogi in m onografije 10 (1973), T. 13: 14; T. 19:7, 8, 22, 24, 28, 29; T.20:23; T. 60: 6. 2 Iz poročila: K. Deschman, M AG W 10 (1881) s. 16, je razvidno, da so ostanki, ki jih presoja k o t dele oklepa le deli skle­ daste čelade. Med gradivom iz Šm arjete, ki so v N arodnem m uzeju v L jubljani, so ostanki šestih ali celò sedm ih čelad, tako da ne m orem o s sigurnostjo trd iti, katera je b ila n ajdena skupaj s fibulo. 3 V. Starò, P razgodovina Š m a rje te, T. 13:13. 4 L. c., 9 ,10. 5 V. Starò, Vače, Arheološki katalogi Slovenije 1 (1955) T.34: 1. 6 S. Gabrovec, H alštatska k u ltu ra Slo­ venije, A rh eo lo ški ve stn ik 15—16 (1964- 65) T. 10: 4—6. 7 P redm et je v N arodnem m uzeju v Ljubljani (inv. št. P 1589). 8 K. K rom er, D as G räberfeld von H all­ s ta tt (Firenze 1959) 125, T. 106: 7, 8. 9 L. c„ 108. 1 9 L. c., 125. 1 1 L. c„ 125, T. 10: 1 -4 . 1 2 F. Starò, E tru šč a n i in ju g o v zh o d n i p red a lp ski p ro sto r, Razprave L razr. SAZU 9/3 (1975) 66 ss. 1 3 N. Àberg, B ro n zezeitlich e u n d fr ü h ­ eisenzeitliche C hronologie I (1930) 67, Abb. 180. 1 4 L. c., 158, Abb. 461—462. 4 3 L. c., 67, Abb. 181. 1 6 L. c., 17, Abb. 28. 4 7 L. c., 180, Abb. 531. 4 8 C. M archesetti, Scavi nella necro­ poli di S. Lucia, B o lle ttin o della Società A driatica di S cien ze N aturali in T rieste 15 (1893) 63, T. 15: 24. 4 9 Ć. Truhelka, Die vorgeschichtliche Pfalbau im S avebett bei Donja Dolina, W M B H 9 (1904) 3—156, T. I—LXXXI. Z. Marič, D onja dolina, G lasnik Z em a ljsk o g m u zeja u S a ra je vu 19 (1964) 5—128. 2 9 C. Truhelka, l. c., 91, T. XLIV, 3. 2 4 L. c., 90, T. X LII, 1—11. 2 2 L. c., T. XLIX, 1—12. 2 3 L. c., 84, Fig. 65. 2 4 F. Starò, Kipec ilirskega bojevnika z Vač, A rh eo lo ški v e stn ik 13—14 (1962-63) T. 9: 21—23. 2 5 S. Gabrovec, 900 let K ra n ja (1960) T. 1: 6, 7. 2 8 Ć. Truhelka, Z . c., T. LVIII, 1—28, T. LIX, 1—7. 2 7 L. c., T. X L III, 5—28, T. XLIV, 1.2. 2 8 K. K rom er, D as G räberfeld vo n H a llsta tt 9, grob 87 (T. 10, 14); grob 778 (T. 163, 1); grob 302 (T. 49, 5); grob 694 (T. 123, 3); grob 15 (T. 230, 10); grob 678 (T. 139, 17,18). 2 9 L. c., T. 10,1—15. 3 9 L. c., T. 163, 1—10. 3 4 Lok v obliki psa: Podzemelj (inv. št. 2458), neobjavljeno v N arodnem muze­ ju v L jubljani in V intarjevec: F. Starò, Trije prazgodovinski grobovi v Zasavju, A rheološki v e s tn ik 4 (1953) 273, T. 1: 5. 3 2 K. K rom er, D as G räberfeld von H a llsta tt, T. 53, 3—15. 3 3 P rim erjaj fibulo iz groba 126 s situ­ lo Benvenuti, k je r je bila identična fibu- la; W. Lucke, O. H. Frey, S itu la in P ro vi­ dence (R h o d e Island), Röm .-germ. F or­ schungen 26 (1962) Abb. 9,12. 3 4 P rim erjaj am ulete iz Dobove: F. Starò, Ilirsk o grobišče p ri Dobovi, A rh eo ­ loški v e s tn ik 2 (1951) 68, sl. 1. 3 5 K. K rom er, Das G rä b erfeld vo n H a llstatt, T. 49,1—11. 3 6 L. c., T. 66,13. 3 7 F. S tarò, D ekoracija pravokotnih pasnih spon n a K ranjskem , A rh e o lo šk i ve stn ik 3 (1962) 201; av to r p ostavlja p ri­ četek u p o rab ljan ja pravokotne pasne spone že v starejšo fazo vaškega grobi­ šča. 3 8 K. K rom er, D as G rä b erfeld vo n H a llsta tt, T. 230,1—15. 3 9 S. Gabrovec, H alštatsk a k u ltu ra v Sloveniji, A rh eo lo ški v e s tn ik 15—16 (1964-65) T. 10, 6. 4 0 Iz S tične (Fedranova zbirka) je v N arodnem m uzeju v L jubljani tu d i fibu­ la z oblogo (inv. št. P Ì0859), ki je delno jantarjeva, delno pa koščena; k aterem u grobu je p rip ad ala se ni dalo določiti. 4 1 P osebno v Italiji: N. Aberg, B ronze- zeitliche u n d frü h e ise n zeitlic h e C h rono­ logie I (1930) 162, Abb. 471; k ač asta fibu­ la iz groba 39 (Benacci C aprara). 4 2 T. Knez, S. Škaler, H alštatsk a gom i­ la na Libni, A rh eo lo ški v e s tn ik 19 (1968) T.2,7. 4 3 R. Drechsler-Bižič, R ezultati istraži­ vanja japodske nekropole u K om polju 1955-56 godine, V je sn ik A rh eo lo ško g m u ­ zeja u Z agrebu, ser. 3, 2 (1961) 77, T. V, grob 63 (6), 8, 8, 11, 12; T. VII, grob 66 (5) 5; T. X III, 7. 4 4 R. Drechsler-Bižič jih stav lja v čas m ed poznim H a B in razvitim H a C hori­ zontom. 4 5 T. E. H aevernick, B eitrage zu r Ge­ schichte des antiken Glasses, Ja h rb u ch des R öm .-G erm . Z e n tra lm u s e u m s 6 (1959) T.5,5. 4 6 L. c., 57 ss. 4 7 K. K rom er, D as G rä b erfeld vo n H a llsta tt, T. 2. 4 8 T. E. H aevernick, l. c., T. 6, 3. 4 9 L. c., T. 6, 4. 5 9 F. S tarò, V ače (1955), T. 32: 1—3. T. E. H aevernick, l. c., T. 5,1—3. 5 1 T. E. H aevernick, l. c., T. 5, 4— 6. 5 2 N eobjavljen predm et je v N arod­ nem m uzeju v L jubljani (inv. št. P 10918). 5 3 N eobjavljen predm et je v N arod­ nem m uzeju v L jubljani (inv. št. P 1632). 5 4 Grob 5 z ježevko je obogaten z dve­ m a zlatim a detelj astim a ploščicam a in z raznim i drugim i predm eti: T. Knez, S. Škaler, H alštatsk a gom ila n a Libni, A r­ h eo lo ški v e s tn ik 19 (1968). 5 5 P redm et je v N aravoslovnem m uze­ ju na D unaju (inv. št. 21871). 5 6 K. K rom er, B rezje, Arheološki k a­ talogi Slovenije 2 (1959) T. 31, 8. 5 7 P redm et je v N aravoslovnem m uze­ ju n a D unaju (inv. št. 59433). 5 8 K. K rom er, D as G rä b erfeld vo n H a llsta tt, T. 2. 5 9 T. E. H aevernick, L c., T. 6, 3. « o c. T. 6 4. 6 1 L. c., T. 5, 8 in T. 6, 1; p red m eta sta v N aravoslovnem m uzeju na D unaju (inv. št. 18720 in 18722). 6 2 G radivo teh grobnih celot je v N a­ ravoslovnem m uzeju na D unaju in nisem im ela priložnosti, da bi ga videla. 6 3 K. K rom er, B rezje, T. 31,1—8. 6 4 T. Knez, S. Škaler, H alštatsk a go­ m ila na Libni, A rh eo lo ški v e s tn ik 19 (1968). 6 5 H. M üller-K arpe, Zum Beginn der K ahnfibel m it profilirtem Fuss, A rh eo lo ­ š k i v e stn ik 4 (1953) 54 ss. 6 6 F. Starò, K problem u naj sta re jših čolničastih fibul iz Slovenije, A rh eo lo ški v e s tn ik 5 (1954) 28 ss. 6 7 S. G abrovec, H alštatska k u ltu ra v Sloveniji, A rh eo lo ški v e s tn ik 15—16 (1964-65) T. 8: 4, 5,10,11. 6 8 V. Starò, P razgodovina Š m a rje te , T. 37: 5,6; T. 39: 1,2. 0 9 V. Starò, Prazgodovinske M alence, A rh eo lo ški v e s tn ik 11—12 (1960-61) 54. 7 9 K. K rom er, Das G rä b erfeld vo n H a llsta tt, T. 3, 9. 7 4 P redm eta sta v N arodnem m uzeju v L jubljani (inv. št. P 3030 in 3031). 7 2 F. Starò, Ilirsk e n a jd b e železn e d obe v L ju b lja n i, Dela L razr. SAZU 9 (1954) T. 40, 2. 7 3 K. K rom er, L c., T. 3,15. 7 4 T. E. H aevernick, B eiträge zu r Ge­ schichte des antiken Glasses, Ja h rb u ch des R öm .-G erm . Z e n tra lm u se u m s 6 (1959) T .5,5. 7 5 V. S tarò, P razgodovina Š m a rje te , T. 19: 9,10. 7 6 F. S tarò, Vače, T. 32: 1, 3. Z u sa m m e n fa ssu n g Im F orm enschatz zahlreicher, typologisch verschiedener Fibeln, die den Skelett- und B randgräbern in den G rabhügeln u n ter Vinji vrh1 beigegeben w urden, gab es einige Fibeln m it belegtem D rahtbogen, die eine besondere typologische G ruppe d ar­ stellen. D er D rahtbogen dieser Fibeln ist im Q uerschnitt hauptsächlich rechteckig, sel­ tener rund. D ieser D raht ist dann entw eder m it Knochen, B ernstein oder Glas um ­ kleidet. W ir kennen auch Beispiele, w ie die Fibel aus S tična (T. 8), wo der Belag teils aus B ernstein, teils aus K nochensegm enten ausgearbeitet ist. In den G rabhügeln u n te r der A nsiedlung auf Vinji v rh (Šm arjeta, Strelac, Obrh, D ružinska vas, Toplice, Brezovica, M lade Vine) können d rei Fibelabarten m it be­ legtem D rahtbogen (Abb. 1) unterschieden werden: 1. Fibeln m it Knochenbügel (T. 1, 2), 2. Fibeln m it B ernsteinbügel (T. 1, 1, 3, 4, 6—8), 3. Fibeln m it Glasbügel (T. 1, 5, 9). 1. Fibeln mit Knochenbügel In den G rabhügeln u n te r Vinji v rh gibt es n u r eine Fibel m it Knochenbügel (T . 1 , 2), die w ahrscheinlich aus fünf Segm enten zusam m engestellt ist; auf dem m ittleren davon ist ein liegendes vierbeiniges T ier abgebildet, dessen Kopf abge­ brochen ist u n d das entw eder einen Sphinx oder einen H und darstellt. Die Fibel w urde in einem B randgrab in Š m arje ta zusam m en m it einem Schüsselhelm, der das Grab in den H orizont H a C datiert, gefunden.4 Eine der ältesten K nochenfibeln stam m t aus Vače.5 Bei d er Datierung der Fibel kann m an sich vor allem auf zwei kleine K nochenfiguren stützen, die zusam m en m it der Fibel gefunden w urden u n d die m an m it toreutischen Erzeugnissen älteren Situlenstils vom Ende der frühen Eisenzeit vergleichen kann. Im Grab 27 des G rabhügels I in S tična befanden sich gleich drei Fibeln m it Kno­ chenbügel6 (T . 3 , 3 , 4 , 6 ); d aru n te r eine, auf deren m ittlerem Segm ent ein liegendes Tier abgebildet ist, von dem m an sagen könnte, dass es alle Eigenheiten liegender Sphnixe aufw eist. Das Tier ist zw ar m ehr schem atisiert u n d inkonsequenter aus­ gearbeitet als d er Sphinx in Š m arjeta, w as bedeuten w ürde, dass es später als dieser entstanden sei. Das Grab w ird ans Ende des H orizonts H a C oder an den Anfang des H orizonts H a D datiert. Die Fibel aus Slepšek7 (T . 3 , 2) ist so ähnlich ausgeführt w ie die Fibel aus Stična. Auf d er Fibel aus Slepšek ist das liegende Tier fast gänzlich abgebrochen, n u r sein U nterteil ist erhalten, was jedoch ausreicht, um die Fibel d er Fibelgruppe m it Kno­ chenbügel u n d plastisch ausgearbeitetem Tier auf dem m ittleren Segment zuzurech­ nen. Die Fibel aus Slepšek kann zeitlich nicht genauer bestim m t werden, weil uns das M aterial, m it dem zusam m en sie gefunden w urde, nicht b ekannt ist. Eine Fibel m it Sphinx auf Bogen, wie w ir sie aus Š m arje ta kennen, w urde im Grab 557, das zum Teil B randgrab ist, auf dem G räberfeld in H allstatt8 ausgegraben, zusam m en m it einem Antennendolch, w ie sie für jüngere K riegergräber der H allstatt­ zeit — nach K rom er in der Zeit zw ischen dem Jah r 600 und 500 vor unserer Z eitrech­ nung — charakteristisch sind. Die Fibeln m it Knochenbügel u n d liegendem Tier auf dem Bogen w ürde m an im südöstlichen V oralpenraum in die Zeit vom Ende des siebenten bis zum Anfang des sechsten Ja h rh u n d e rts vor unserer Zeitrechnung datieren. Es m uss jedoch bem erkt w erden, dass diese Fibeln in der jüngeren Zeit nicht m ehr h ergestellt wurden, sondern n u r noch im G ebrauch waren. Das M otiv des liegenden Tieres m uss ohne Zweifel ausserhalb des jugoslaw ischen V oralpenraum es gesucht werden, und zw ar auf dem Gebiet des m ittleren Italien im etruskischen K ulturkreis,1 2 wo liegende Sphinxe sehr häufig Vorkommen und in verschiedenartigstem M aterial und au f verschiedenartigen G egenständen angefertigt werden. U nsere Beispiele sind ein A usdruck der kulturellen Beziehungen zur Apennin- Halbinsel, deren E inflüsse hier aufgenom m en, jedoch so um gestaltet w urden, dass in den A bbildungen des liegenden S phnix das strenge italische K onzept des liegenden Sphnix nicht m ehr zu erkennen ist. 2. Fibeln mit Bernsteinbügel Fibeln m it B ersteinbügel kom m en in den G rabhügeln u n te r Vinji vrh als Beigabe ziemlich oft vor. Das G rabinventar ist nicht erhalten, so dass m an sich bei der chronologischen B estim m ung d ieser Fibeln (T . 1 , 1 , 3 , 4 , 6 , 7 , 8) der G rabeinheiten anderer F u ndorte im südöstlichen V oralpenraum , der italischen und bosnischen, bedienen m uss. Die ältesten Beispiele von F ibeln m it B ernsteinbügel sind in Italien, im G rab 759 in San V itale1 4 zu finden, wo d er m it B ernsteinblättchen belegte Fibelbügel vom Typ sanguisuga ist, d. h. m it dreieckigem Fuss. Diese Fibeln w erden in die Zeit von 750 bis 700 vor u n serer Zeitrechnung datiert. Typologisch jü n g e r sind die Fibeln aus Faleri1 5 u n d aus dem G rab 158 in Syrakusa,1 6 das in das siebente Ja h rh u n d e rt vor unserer Zeitrechnung d a tie rt ist. F ür die B estim m ung des A lters von Fibeln m it B ernsteinbügel ist das G rab 1377 in St. L ucija1 8 sehr wichtig, das w ir in den R ahm en der e rste n H älfte der Stufe H a D datieren können. F ür die B estim m ung des A lters von Fibeln m it B ernsteinbügel k ann m an sich des M aterials aus dem G rab I II auf d er Parzelle von M ate Petrovič Jun. in D onja Dolina1 9 bedienen, wo eine solche Fibel zusam m en m it M aterial gefunden w urde (Schläfenringe, eine K ahnfibel, zw ei A rm ringe m it Ü bereinandergreifenden Enden, Gürtel teile, eine Plattenfibel usw .), das in die E ndphase des H orizonts H a C d atiert w erden kann, w obei jedoch b eto n t w erden m uss, dass gerade die Fibel m it B ernstein­ bügel dem G rab eine festere chronologische G rundlage verleiht. W enn w ir in unsere E rö rte ru n g noch das G räberfeld von H allstatt einbeziehen, können w ir feststellen, dass d e r Fibeltyp m it B ersteinbügel hier relativ oft vor­ kom m t.2 8 F ü r die Z eitbestim m ung sind vor allem die G räb er 87,2 9 das G rab 778,3 0 das Grab 3073 2 u n d das G rab 153 8 w ichtig, da sich in ihnen diese Fibeln zusam m en m it dem M aterial befanden, das in die Zeit vom Ende des siebenten bis zum E nde des sechsten Ja h rh u n d e rts vor u n se re r Zeitrechnung d atiert w ird. Im südöstlichen V oralpenraum m uss vor allem das G rab 27 aus dem G rabhügel I in S tičn a3 9 erw ähnt w erden, w o die Fibel m it B ernsteinbügel zusam m en m it einem Diadem, A rm ringen, K ahnfibeln vom Typ Š m arjeta, Schlangenfibeln u n d K eram ik- gefässen lag, G egenständen, die das G rab ans E nde d e r S tufe H a C oder a n den Anfang d er Stufe H a D datieren. Bei allen behandelten Beispielen von Fibeln m it B ernstenverzierung des D rah t­ bogens aus dem Gebiet Italiens, des N ordbalkan und d er S üdostalpen w urde fest­ gestellt, dass der B ernsteinbelag d er Funktion des Bügels angepasst ist und zugleich ein dekoratives E lem ent bildet. D er B ernsteinbügel ist zw ar aus einzelnen Segm en­ ten zusam m engestellt, die so m iteinander verbunden sind, dass sie ein u n u n te r­ brochenes Ganzes bilden. Einzelne Segm ente h atten au f bieden Seiten im K reis an­ geordnete winzige Löcher, die m it B indestiften oder einem K lebem ittel ausgefüllt w urden, d am it die einzelnen Segm ente nicht eigenwillig auseinanderglitten. E s w ar das Ziel dieser technischen Eigenheit, den Bügel so vollständig wie m öglich zu einem Ganzen auszuarbeiten. Dasselbe V erfahren beim Belegen des Bogens findet m an bei der Schlangenfibel4 1 und der D reiknopffibel aus Libna.4 2 D araus kann m an schliessen, dass d er H andw erker b estre b t w ar, einen Bügel auszuarbeiten, der d er Fibel ihre ursprüngliche Form n ich t nehm en, sondern sie als dekorativen E lem ent n u r ver­ vollständigen und betonen sollte. Fibeln m it B ernsteinbügel von F undorten im süd­ östlichen V oralpenraum können in die Zeit des entw ickelten siebenten Ja h rh u n d e rts vor u n se re r Z eitrechnung d atiert w erden, wo sie hergestellt und verw endet w urden, und die ersten Z eitabschnitte des sechsten Ja h rh u n d e rts v or unserer Z eitrechnung, wo w ir sie noch als R ückstände frü h e re r Zeit in den G räbern der älteren Eisenzeit finden. 3. Fibeln mit Glasbügel Fibeln m it Glasbügel oder Igelfibeln nennt m an Fibeln, deren D rahtbogen m it quadratischen Q uerschnitt von einem Glasbelag m it kleinen zapfenähnlichen F o rt­ sätzen um geben ist. Diese Fibeln h aben gewöhnlich einen offenen hohlen Fuss m it aufgesetztem G laskorn als Abschluss, das jedoch n u r selten erhalten ist. Einige Bei­ spiele haben eine einfache Feder (T . 2 , 1 —5), andere ab e r eine eingebogene Arm- brustfeder (T. 2, 8).4 5 Auf das Problem e der Igelfibeln hingewiesen h at schon die Forscherin E. T. Hae- vernick,4 6 die auch die beim H erstellen von Glasbügeln angew andte Technik behan­ delt. Ihre These von der H erstellung des Glasbügels m uss durch die B etrachtung der Z w ischenräum e zwischen den einzelnen Stacheln ergänzt w erden, die ganz glatt sind, was unm öglich w äre, wenn die Stacheln aus der O berfläche des Glasbügels hochgezogen w ären. Es ist also glaubw ürdiger, dass die S tacheln auf die Glasober­ fläche appliziert w urden, w as besonders gut an jenen Fällen zu sehen ist, wo ein Stachel dicht am Glasbügel abgebrochen ist, so als ob e r sich davon abgelöst hätte. Bei honigbraunen Bügeln m it gelber W ellenlinie dürfte d er Glasbügel durch Kneten hergestellt, die W ellenlinie darin noch im R ohzustand eingesetzt w orden sein, w äh­ rend die zapfenartigen F ortsätze e rst nachträglich angefertigt w urden. W ichtig w äre das V erfahren des K netens von G lasm asse und nachher das B rennen des ausgear­ beiteten Glasbügels. Das ganze technische V erfahren könnte m an als P atent der einheim ischen W erkstätten betrachten. N ur auf diese Weise lässt sich näm lich die aussergew öhnlich hohe Zahl verschiedenfarbiger G lasbeeren und Fibeln m it Glas­ bügel in G räbern aus der älteren E isenzeit in diesem Raum erklärem . Im südöstlichen V oralpenraum , wo diese Fibel des ö fteren Frauengräbem bei­ gegeben w urde, findet m an sie in Vače (T. 2, 1—4),5 0 au f M agdalenska gora (T. 2, 5—8),5 1 in Podzem elj (T. 2, 10),5 2 auf Slapšek,5 3 auf Libna,5 4 in H rastje bei G rosup­ lje,5 5 in B rezje bei M irna peč (T .2, 9)5 6 und in den G rabhügeln unter V inji vrh in Š m arjeta (T. 1, 5), in D ružinska vas (T. 1, 9) sowie in Sv. L ucija.5 7 A usserhalb des Fundortbereiches im V oralpenraum stehen die Beispiele aus dem G räberfeld in H allstatt,5 8 u n d die F ibeln aus E ste5 9 und Capodoglio.6 0 F ür die chronologische B estim m ung kom m t vor allem die Fibel aus dem Grab 33 des G raghügels V II in B rezje bei M irna peč6 3 in B etracht, das in den Beginn des sechsten Ja h rh u n d e rt vor unserer Z eitrechnung zu datieren ist. B eachtensw ert ist auch das reiche Grab 5 aus Libna,6 4 das w ir auf G rund des Inventars in die Zeit der W ende vom siebenten zum sechsten Jahrhundert vor un­ serer Zeitrechnung datieren können. Im S kelettgrab 42 aus H allsta tt lag die Glasbügelfibel m it Gegenständen zusam ­ m en (B rillenfibeln m it A chterschleife m it eingesetztem Bronzediskus, Arm ringe, Fragm ent ein er rechteckigen G ürtelschnalle usw.), die w ir in den Zeitrahm en vom Ende der S tufe H a C bis in die S tufe H a D, d. h. in die Zeit d er Wende vom siebenten zum sechsten Jah rh u n d ert vor u n serer Zeitrechnung datieren können. U nter den Beispielen von M agdalenska gora befindet sich eine Fibel m it Glas­ bügel, die eine eingebogene A rm brustfeder hat (T. 2, 8),7 4 w as sehr bem erkensw ert ist, weil solche Federn zu den M erkm alen des entw ickelten H orizonts H a D gehören. Die Zeitspanne, in der diese Fibeln hergestellt und gebraucht w urden, erw eitert sich dadurch n atü rlich vom beendeten H orizont H a C bis zum entw ickelten H orizont H aD . Schlusswort Fibeln m it Knochen-, Bernstein- od er Glasbügel sind als Beigabe, vor allem in S kelettgräbern auf dem Gebiet des südöstlichen V oralpenraum es, m it einigen Aus­ nahm en au f dem G räberfeld in D onja Dolina, H allstatt und auf dem Gebiet N ord­ italiens gefunden w orden (Abb. 2, 3). Das V orkom m en dieser Fibeln an den ge­ nannten F undorten lässt sich in e rste r Linie durch die H andelsw ege erklären, die für D onja D olina sehr zuverlässig dokum entiert sind. Zusam m enfassend kann m an sagen, dass diese Fibeln eine typologische Eigen­ heit und ein M erkm al des südöstlichen V oralpenraum es darstellen, wo sie in der Zeit zwischen dem ausgehenden H orizont H a C und dem entw ickelten H orizont H a D im Gebrauch w aren (Abb. 4). Die G rundform , aus d er sich dieser neuer Typ als Va­ riante entw ickelt haben soll, ist b e stim m t die K ahnfibel, die als Typ au f dem er­ wähnten südöstlichen V oralpenraum , v or allem an slow enischen Fundorten, sehr stark v ertreten ist. Bei Fibeln m it V erkleidung des D rahtbogens w urde d er ursprüngliche k ahnähn­ liche Bügel in einen vollen, in d er M itte leicht v erstä rk ten Bügel um gew andelt. So ausgearbeitet kennen w ir sie auch in Bronze auf dem G räberfeld in Š m arjeta7 5 u n d auf Vače.7 6 Bei F ibeln m it belegtem D rahtbogen ist der Bügel entw eder aus Knochen, B ern­ stein od er Glas ausgearbeitet, u m d am it den dekorativen C harakter der Fibel zu betonen. Ih re praktische G rundfunktion, die sie als G ew andklam m er hat, blieb unangetastet, sie h at n u r an ihrem A eusseren gewonnen. Das w ar es w ahrscheinlich auch, w as den G estalter, den H andw erker d er vorgeschichtlichen Zeit so entscheidend beeinlusste, dass er den W ünschen u n d B edürfnissen n ac h einer im funktionellen und dekorativen Sinne so gut wie m öglich ausgeführten G ew andklam m er nachging.