rm Savinjske 0Of?|l5K /S* ; ALU-PVC ^ okna in vrata zimslo. . x„ vrtovi senčila Mjučavničarstvo “^TilS 3000 Celje || Delavska 8 Telefon ^»1 063/42 55 800 Gradi?! Gradbeno podjetje d.0.0. Tel./fax: 063/719 221 'l' trgovina IRA Hmeljarska 15, Prebold, tel/fax: 724 554 SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD ALBIN HERMAN s.p. Soseska 12, 3312 Prebold tel.: 03 705-30-52 fax: 03 705-30-51 GSM: 041 626 116 OPRAVLJAMO VSA NOTRANJA IN ZUNANJA SLIKOPLESKARSKA DELA TER POLAGANJE ZAKLJUČNIH PODOV. AKCIJA Jupol Citro 51 1.880,00 — 101 3.100,00 POLEG DOMAČIH PROIZVAJALCEV BARV IN LAKOV VAM NUDIMO IZDELKE PROIZVAJALCA KRAUTOL AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠLANDER CELJE POOBLAŠČENI PRODAJNO SERVISNI CENTER ŠKODA 063 471 -705 AVTOMEHANIKA AVTOŠOLA AVTOPRALNICA AVTO ŠOLA ČADEJ Ul. Ivanke Uranjek 1 ■ (v bližini Tuša) I 1 Tel.: 717-616 1 GSM: 041 627-162 DOBER RAZLOG NA POTI DO VOZNIŠKEGA IZPITA Letnik 6, št. 106, 6. 9. 2000 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 03 713 3550, 713 3567 ISSN 1318-68-17 9 771318681014 Mednarodni Bfl OBRTNI SEJEM ( ) Ogledalo slovenske uspešnosti Bananini pokrovitelj: dl* & MERKUR* CELJSKI-#.# KINEMATOGRAFI * MISIJA NEMOGOČE 2 akcijski - vohunski triler Režija: John Woo; Vlog Tom Cr-uise, Rade Šerbedžija, Dougray Scott (Na programu do 13.9.) KREMENČKOVI 2 komedija Režija: Brian Levant; Vloge: Mark Addy, Joan Collins, Stephen Baldvvin (Na programu do 13.9.) OPOLDANSKI OBRAČUN akcijska - vvestern komedija Režija: Tom Dey; Vloge: Jackie Chan, Owen Wilson, Lucy Liu (Na programu do 6.9.) ZVESTOBA DO GROBA romantična komedija Režija: Stephen Frears; Vloge: John Cusack, Joan Cusack, Jack Black (Na programu do 6.9.) ZA VSAKO CENO športna drama Režija: Oliver Stone; Vloge: Al Pacino, Cameron Diaz, Dennis Quaid (Na programu od 7.9.) LEKCIJA ZA GOSPO TINGLE najstniški triler Režija: Kevin Williamson; Vloge: Helen Mirren Katie Holmes, Bar-ry Watson (Na programu od 7.9.) HIŠA DEBELE MAME komedija Režija: Raja Gosnell; Vloge: Martin Lavvrence, Nia Long, Paul Gi-amatti (Na programu od 14.9.) SKOZI OČI ZASLEDOVALCA psihološki triler Režija: Stephen Elliot; Vloge: Ew an McGregor, Ashley Judd, Jason Priestley (Na programu odl4.9.) VIHAR VSEH VIHARJEV Režija: Wolfgang Petersen; Vloge: George Clooney, Mark Wahl-berg, John C. Reilly (Na programu od 21.9.) BRUC IZ PROVINCE komedija Režija: Michale Corrente; Vloge: Shawn Hatosy, Alec Baldwin (Na programu od 21.9.) JAKE, BRIAN IN ANNA romantična komedija Režija: Edward Notron; Vloge: E. Norton, Ben Stiller, Jenna Elfman (Na programu od 28.9.) MOŽ BREZ TELESA ZF triler Režija: Paul Verhoeven; Vlog: Ke vin Bacon, Elisabeth Shue, Josh Brolin (Na programu od 28.9.) ME, MVSELF AND IRENE komedija Režija: Bobby & Peter Farrelly; Vloge: Jim Carrey, Renee Zelhve-ger, Chris Cooper (Na programu od 5.10.) SHIRI AKCIJA + TERORIZEM + VISOKA TEHNOLOGIJA + LJUBEZEN + ŠPIJONAŽA + POLITIKA + MASOVKE + KRI + EKSPLOZIJE + RIBE + PREVARA = SHIRI Adrenalinski akcijski spektakel v pravem pomenu, sestavljen iz 51 % akcije in 49 % ljubezni. Če ste ljubitelj filmov, kot so Die Hard, Con Air, The Rock ali Lethal Weapon, potem si morate ogledati tudi SHIRI. V filmu je “Shiri” šifra, ki jo uporabljajo tajni agenti in komandosi osme posebne enote severnokorejske vojske. Šifra ima simboličen pomen, kajti pripadniki osme posebne enote se zavzemajo za združitev obeh Korej v eno državo, v kateri bi se ljud- je lahko svobodno gibali, tako kot shiri (= sladkovodna riba, ki jo lahko najdemo v vodah korejskega polotoka) svobodno plava s severa na jug in nazaj iz ene države v drugo po reki Do-ng Gang. Za uresničitev svojega načrta teroristi potrebujejo močno orož je. Najmočnejše orožje so vsekakor oni sami - izurjeni morilski stroji, a to ni dovolj, zato se odločijo ukrasti najnovejši izdelek ju-žnokorejske visoke tehnologije CTX. CTX je tekoči eksploziv izjemne rušilne moči. V običajnem stanju je podoben vodi, je brez barve, duha in okusa, ko pa ga izpostavimo svetlobi in povišani temperaturi, pr ide do reakcije -samovžiga in močne eksplozije. Predsednika obeh Korej se odločita za skupen ogled prijateljske nogometne tekme med reprezentancami Severne in Južne Koreje. Teroristi vidijo v tem svojo idealno priložnost. Smrt obeh predsednikov bi zagotovo zanetila novo vojno. In še nekaj o ljubezni... Glavni junak Ryu, posebni agent obveščevalne službe, se želi poročiti s Hyun, lastnico prodajalne z ribicami. Od nje je prvič slišal za “kissinguramije”, ribe, ki živijo v parih. Ko si kissingurami izbere življenjskega partnerja, mu ostane zvesta do konca življenja, in če ena od ribic pogine, tudi druga umre za njo. Datum njune poroke se naglo bliža, Ryu pa ima vedno večje teževe v službi. Najbolje varovano državno skrivnost - tekoče razstrelivo - že pri prvem transportu iz laboratorija prestrežejo in ukradejo teroristi, ki pa so vedno za korak pred varnostno-obveščevalno službo. Vse kaže, da imajo izdajalca v samem vrhu. Toliko za uvod. Zdaj pa pride do nenavadnega zapleta in še bolj nenavadnega konca, a vsega vam ne bomo razkrili. MISIJA: NEMOGOČE 2 Tom Cruise in John Woo, dva I izstopajoča lika v svetu filma, sta združila moči v romantičnem trilerju Misija: Nemogoče 2, ki posebnega agenta Ethana Hunta vrže v žrelo mednarodne krize grozljivih razsežnosti. V družbi računalniškega genija Lutherja Stickella in prelepe tatice Hunt pustoši širom po Avstraliji in Španiji, da bi rešil na videz nemogočo nalogo - ustavil zločinca, preden izpolni svojo pogubno grožnjo. VOLITVE 2000 V UREDNIŠTVU GLASU SAVINJSKE BOMO V REDNI ŠTEVILKI, KI IZZIDE 11. OKTOBRA 2000 PRIPRAVILI VOLILNO PRILOGO. V NJEJ BO ZAGOTOVLJENA ENAKOPRAVNA PREDSTAVITEV KANDIDATOV IN NJIHOVIH STRANK NA VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR. VREDNOST PREDSTAVITVENIH OGLASOV IN REPORTAŽ BO ZA VSE STRANKE ENAKA. STRANKAM IN KANDIDATOM SO VELIKOSTI OGLASNEGA PROSTORA IN CENIK NA VOUO V UREDNIŠTVU. STRAN 1/1 BARVNO -120.000 SIT STRAN 1/2 BARVNO - 60.000 SIT STRAN 1/4 BARVNO - 40.000 SIT Televizija Žalec Kanal 25 v KRS Žalec tel.: 710-10-50 fax: 710-10-51 CELJE SOLARJI IZ VSEBINE: V trenutku, ko pogledamo človeški razvoj globalno, ugotovimo, da smo ljudje v za naravo zanemarljivo kratkem času doživeli presenetljiv razvoj. Sodobne tehnologije v zadnjih stoletjih ta razvoj še pospešujejo. Civilizacija je prerasla v strahoten organizem, ki ga je v celoti težko dojeti kot enoto. Zapletli smo se v številne podzavestne rituale in vkalupili svoje življenje v okvir, ki na oči leže kot konjske plašnice. Zaprti v svoj bivanjski krog navadno ne zmoremo moči, volje ali sposobnosti, da bi na svoje življenje gledali širše. Največje vajeti, ki smo si jih zadali, predstavlja denar. Dostikrat pozabimo, da si jih pravzaprav zategujemo sami. Večna gonja za denarjem, boljšo hišo, hitrejšim avtomobilom in podobnim nas rine v delo, ki mnogokrat preraste vse razumne meje, svoje poželjive lovke pa razprede čez nas in nas odtegne družini, otrokom in celo sebi. Zato so tisti trenutki, Prodajalna ABAK Levec Prodajalna ABAK Celje 3301 Petrovče. Levec 56 Savinova 7 - Rimljanka £<063/452-012. <41063/451-960 £<.£»063/490-14-00 49maloprodaja@eurocom.si S>abak@eurocom.si Igjle'’ -16". sob.: g* -12" ijSIIO" -15". sob.: 9" -12" V Času 33. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM smo za vas s.-n.sept.2000 pripravili posebno AKCIJSKO ponubbo: Oglasite se in kot naš kupec sodelujte v NAGRADNI IGRI. | Nagradna igra poteka do konca septembra. | ko lahko izprežemo, vredni zlata. Najboljši čas za oddih je za marsikoga poletni. Otroci so tedaj na počitnicah, toplo je, bolezni je manj. Takrat lahko utrgamo trenutke, ki smo jih skozi leto nekako pustili, da nam jih je požrla služba. Vsaj malo lahko skušamo utopiti vsakodnevne skrbi v valovih morja ali pa pustimo, da nam temačne oblake preženejo gorske sape. Dopust je tisti čas, ko moramo napolniti baterije za naslednje leto neusmiljenega pridobivanja menjalnega sredstva, ki ga ni nikoli dovolj. Žal tudi dopusta ni nikoli dovolj. Delo vedno počaka, pravijo, in to drži. Resigni-rano lahko ugotovimo, da smo ujetniki svojih potreb in da si morilski tempo življenja diktiramo sami. Ob vseh teh ugotovitvah iz perspektive navadno izgubimo mlajše. Oni imajo tako ali tako dva dobra meseca počitnic, delati jim ni treba, le v šolo morajo hoditi in doma spraševati, kaj bo za kosilo ali večerjo. Pa je res tako? Šolske počitnice so se ravno končale in mali in veliko šolarji so se vrnili v učilnice. Pričakali so jih novi umiki, kakšen nov sošolec, nov predmetnik, novi učitelji in profesorji ... Več kot deset predmetov imajo starejši na umiku. Več kot deset odraslih jih v tednu uči zahtevne vsebine in ocenjuje njihovo znanje. Več kot deset učiteljev bodo morali prepričati, da je njihovo znanje vredno pozitivne ocene. Pisali bodo šolske, kontrolne naloge, odgovarjali za oceno, pisali domače naloge, reševali vaje, se sekirali in nekateri celo obupovali. Tudi če ob strani pustimo hormone, neuresničene ljubezni in izjalovljena prijateljstva, je to veliko. A vztrajali večinoma bodo - tako kot mi. Sedaj imamo priložnost, da jim pokažemo, da jih spoštujemo kot osebnosti in da cenimo njihov trud in napor. Šele tako bomo lahko isto pričakovali tudi od njih.. Vid Burnik OBVESTILA Kino spored Stran 2 MOS 2000 Breda Obrez Preskar. MOS je naš paradni koi^j Stran 5 Anton Ježovnik: Sodelovanje na sejmu je uspešno Stran 6 Tradicija sejemskega mesta Celje Stran 6 Danilo Basic: Sejmi izgubljajo dušo Stran / Franjo Verdnik: V začetku smo delali politični sejem Stran 10, 11 ARHITEKT SVETUJE Preuredimo kopalnico Stran 13 Prepoznavnost za uspeh Stran 14, 15 ZDRAVJE Od bioenergije do tibetanskih vgj Stran 26 Zdravljenje motenj mikrocirkulacge s hipobarično terapijo Stran 29 SVETUJEMO Podobe nastajajočega vrta Stran 28 ZA DUŠO IN SRCE Horoskop za september Stran 30, 31 RAZVEDRILO Nagradna križanka Stran 34 Humor Stran 35 GLASBA Novi CD-ji iz Žane Stran 36 Sexomat Stran 36 MALI OGLASI Borza rabljenih avtomobilov Stran 38 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefcu: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Aleš Jurhar, Igor Vučina, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarka: Ines Kočar; stalni zunanji sodelavci:, Boris Gorupič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Alma Maruška Sedlar, Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič, Mojca Žagar. Po mnenju Urada Vlade RS za informiranje (št. 4/3-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Kse pravice pridržane! Slika na naslovnici: MOS 2000 GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNKs.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 26S Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 E-mail: wgi.vinko@siol.net IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: -gradbena dela - nizke gradnje • obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE [0: CITROčN Prva mobilna telefonska gnvnrilnica Saxo Phone 1.0 Nov Citroen SaxoPhone ni le udobno in varno prevozno sredstvo, temveč je hkrati tudi moderen način komunikacije. Ob nakupu dobite brezplačno telefon Ericsson A1018s in 7ur pogovorov (nočna tarifa). Le kako se tega niso spomnili že prej. Mobilna telefonska govorilnica SaxoPhone, dodatno opremljena z zračno blazino in v kovinski barvi, vam je na voljo že za 1.420.000 sit (3 vrata) in 1.480.000 sit (5 vrat). Ponudba avtomobilov Citroen SaxoPhone velja samo v Sloveniji in priporočamo, da pohitite, kajti njihovo število je omejeno. AVTO H ISA KOS KOSSAN d.o.o. Ločica 2b, Polzela (03) 703 83 88 Tel.: (03) 703 83 82 www.cltro«n.tl, Citro#n priporot« TOTAl, Avtomobili Citroen, lmt|o 3 ■ letno gerencljo ne bervo In ker 12 - letno ne prer|evenje. Skrbite za varnost v prometu, Ne telefonirajte med vožnjo. SALON POHIŠTVA Šolska ulica 10 3330 MOZIRJE (03) 839-46-54, 833-455, fax: '93) 839-46-55 ODPRTO: delavnik: lO” -18” sobota: 9h- 12h Telefon: 03/ 544 35 70 NAJVEČJA IZBIRA KONDOMOV, LJUBEZENSKIH PRIPOMOČKOV, EROTIČNIH FILMOV (DVD, VHS), REVIJ, PERILA, KREM ZA POTENCO IN ... UŽIVAJTE Z NAMI ^-------^ Šlandrov trg 11, 3310 ŽALEC p—TeL & fax.063 715250 SKRITA ŽELJA VAŠEGA VOZILA SLOVENIJA NAJCENEJE TA HIP! AKCIJA VELJA DO 30.9.2000 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG Gotovina in vse plačilne kartice. Delovni čas: 8" -12" in 15" -18", sobota: 8" -12" TRGOVINA S KURILNIM OLJEM UGODNE CENE UGODNE CENE [Prevoz je vračunan v cenoj X Možen nakup na čeke Tel.: 063/707-420, 710-0710, fax: 708-230 Breda Obrez Preskar: ”MOS je naš paradni konj!” Breda Obrez Preskar Foto: Samo V petek, 8. septembra, se bo v Celju pričel 36. mednarodni obrtni sejem, ki je v letih, odkar so ga na pobudo takratnih območnih obrtnih zbornic pričeli pripravljati, prerasel v eno najbolj pomembnih slovenskih mednarodnih prireditev. Tudi podjetje Celjski sejmi se je v zadnjih letih močno razširilo. Število obiskovalcev je vsako le to višje, razstavne površine so zasedene že pol leta pred začetkom sejma. O tem, kaj pričakujejo od letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma in kaj bo na njem mogoče videti novega, smo se pogovarjali z Bredo Obrez Preskar, pomočnico direktorja podjetja Celjski sejmi. Kaj bo novega na letošnjem MOS? MOS je naš paradni konj. Letos se bo predstavilo preko 1800 razstavljavcev, zasedli bomo celotno površino, ki smo jo lani uspešno povečali na 60.000 kvadratnih metrov zaradi nove sejemske dvorane. Ta bo v polni funkciji, opremljena je s klimo, največje povpraševanje med razstavljavci pa je prav po tej dvorani. Še vedno je tako, da razstavljavce namestimo po posameznih programih, s katerimi se predstavljajo, saj na ta način zagotovimo večjo preglednost ponudbe. Tako tudi letos ohranjamo vsa razstavna področja po dvoranah, bistvenih sprememb tu ni. Pomembno pa je poudariti, da tudi letos beležimo rast prisotnosti tujih podjetij in razstavljavcev. Kako se bodo predstavili? Avstrijci, Nemci... to je že klasično, prihajajo pa tudi Italijani, Kitajci in predstavniki drugih dežel, ki so bile doslej manj zastopane. 33. mednarodni obrtni sejem bo 8. septembra, ob 10.00 uri v Modri dvorani svečano odprl predsednik vlade RS dr. Andrej Bajuk. Kitajci so povečali kvadraturo, njihovi izdelki so predvsem ročna dela, Avstrijci imajo zelo bogato ponudbo od opreme za dom do gradbenih del in drobnih kovinskih izdelkov. Nemci se vsa leta predstavljajo s svojo obrtjo, Italijani prihajajo z darilnim in novoletnim programom ... Skratka, zelo različno, pr edstavljajo pa se vse panoge. Največ podjetij, ki se predstavljajo v vseh panogah, pa je slovenskih. MOS ima vselej bogat izobraževalni del. Strokovni del pripravljamo v sodelovanju z obrtno in gospodarsko zbornico. Največ govora bo o približevanju Evropi; sejem je odlična priložnost, da se izpostavijo določeni problemi, ki jih je potem mogoče začeti reševati s pomočjo različnih sogovornikov. Letos imamo tudi novega pokrovitelja, Merkur, ki je prej vsa leta sodeloval kot razstavljavec, zdaj pa se predstavlja združeno s Kovinotehno, na enem prostoru, prodajni del pa je na drugi lokaciji. Za današnji čas je značilen predvsem razvoj informacijske tehnologije. Menite, da se bo tudi MOS sčasoma usmeril bolj na to področje? To si želimo, čeprav je tovrstne ponudbe zaenkrat še premalo. Res je, da je za tako obširno predstavitev tega področja potrebno organizirati poseben sejem, vendar velik del odjemalcev izdelovalcev računalnikov in drugih, ki se ukvarjajo z razvojem komunikacij, predstavljajo prav obrtniki in podjetniki. Danes tehnologija tako hitro napreduje, da bi to moralo biti to področje predstavljeno v večji meri. Tudi sejem v Sloveniji postaja žrtev centralizacije, zaradi česar imate tudi v podjetju Celjski sejmi nemalo težav. Kako jih rešujete? Menimo, da ni prav, da naj bi se vse stvari dogajale le v Ljubljani, zato smo takrat, ko so nam vzeli sejem Vse za otroka, pritožili. Izkazalo se je, da imamo prav in razpis je bil razveljavljen. V tem času se je zamenjala vlada, projekt sejma je zastavljen dolgoročno, pa tudi tradicija nekaj pomeni. Če sta tako stroka kot gospodarstvo ocenila, da je Celje pravo mesto za takšno prireditev, bi bilo dobro razmisliti o naši ponudbi v prihodnosti. Koliko obiskovalcev pričakujete na letošnjem sejmu? Bolj kot se približujemo številki 250.000 oziroma četrt milijona obiskovalcev, bolj smo zadovoljni. Zadovoljivo je tudi število, ki smo ga dosegali v zadnjih letih. Bistvenega pomena je tudi, da je struktura obiskovalcev ustrezna, in da so razstavljavci zadovoljni z ljudmi, ki jih obiščejo. Kakšen je odnos lokalne politike do celjskih sejmov? Že lani so bili pogovori dokaj uspešni, kar je pokazalo določene rezultate. Tudi letos se pospešeno dogovarjamo. Vemo, da se da narediti še marsikaj, veliko je odvisno tudi od gostinske, turistične in kulturne ponudbe v samem centru Celja. Nekaj se pripravlja na Starem gradu, poseben program bo ponudilo tudi celjsko gledališče... Mislim, da je vez med lokalno politiko in sejmom zdaj bistveno boljša, kot je bila v preteklosti. Kaj glede sejma si v podjetju štejete v čast in kaj si želite še izboljšati? Pomemben korak naprej je dograditev sejemske infrastrukture. Edina sejemska hiša v Slovenji smo, ki je v zadnjih letih nekaj naredila za razvoj. Razmere so zelo primerljive s tistimi, ki veljajo v Evropi. Znani smo po tem, da znamo na sejem pritegniti stroko in da prireditve pripeljejo na sejem veliko število obiskovalcev. Sam MOS je ravno zaradi svoje širine in razporeditve po panogah dovolj pregleden. Nekdo, ki ga ne zanima druga ponudba, tako točno ve, kje najde izdelek ali storitev, ki jo išče. Na 33. MOS v Celju bodo letos prisotni raziskovalci iz Slovenije in še 14 držav, preko svojih zastopnikov pa bodo na sejmu še razstavljavci iz drugih držav. Mednarodna udeležba je torej številna - 31 držav. Direktno bodo na. sejmu prisotni razstavljavci iz Avstrije, BIH, Egipta, Hrvaške, Indije, Italije, Kitajske, Makedonije, Madžarske, Nizozemske, Nemčije, Rep. Srbske, Slovenije, Švice in ZR Jugoslavije. Kaj bi bilo potrebno spremeniti? Določene panoge bi bilo potrebno razširiti, vendar morajo potrebo po tem začutiti razstavljavci sami. Dogovarjamo se z nekaterimi ponudniki. Zanimiva je predstavitev Gorenja, ki daje poudarek povezovanju velikih in malih podjetij. Uspešna je tudi predstavitev sistema dualnega izobraževanja, saj svet stoji na mladih in prav v njih je potencial, v katerega je vredno vlagati. Anton Ježovnik: Sodelovanje na sejmu je uspešno Koliko časa že sodelujete na celjskem sejmu? Na celjskem sejmu sodelujemo zaporedno že deseto leto. Kakšen program predstavljate na njem? V glavnem je naš proizvodni program izdelava zidanih štedilnikov na trdo gorivo z raznimi kombinacijami, med katerimi so plin, elektrika, potem gre za vzidave v kuhinjske prostore in podobno. Ali se vam zdi, da se z vašo udeležbo na sejmu povečuje interes za vaše izdelke? Ravno zaradi tega sem se odločil sodelovati na sejmu, ker sem hotel, glede na specifičnosti izdelkov, ki jih izdelujemo samo po naročilu, pridobiti potencialne kupce, saj dobimo s promocijo naših izdelkov na sejmu od osemdeset do devetdeset odstotkov naročil v celem letu, tako da se nam že zaradi tega splača. Predvsem sem se odločil sodelovati na sejmu, da pokažem svojo kvaliteto, je pa to tudi edini sejem, na katerem vsako leto sodelujem. Koliko štedilnikov naredite letno? To je zelo različno, saj so vsi izdelki izdelani po meri, število pa se giblje od štirideset do petinštirideset na leto, dejansko pa naredimo približno štiri na mesec. Ali so vsi narejeni po naročilu oziroma ali je teh naročil več? tolarjev, vrednost štedilnika pa povečajo razni dodatki. Na primer: zidani štedilnik v kombinaciji s trdim gorivom, elektriko, plinom, steklom in keramiko, izdelan v starinsko-rus-tikalni izvedbi pa lahko nanese tudi od šesto do osemsto tisoč tolarjev. Ker je vsak štedilnik izdelan po meri in po interesu naročnika, lahko rečem, da je vsak zase tudi unikat. Serijsko pa teh izdelkov nikdar nismo delali in jih tudi ni mogoče kupiti v trgovinah, temveč je potrebno naročilo. Ali sodelujete z večjo ekipo ljudi ali delate sami? V glavnem delava sama s sinom, in sicer od načrta do montaže in zidave, pri tem nama pomagata še dva delavca. Sicer pa nekaj dodatkov kupimo od drugih proizvajalcev, kot na primer material za oblogo sten ali keramične ploščice, vse ostalo pa je idejno popolnoma najino. Tudi oblikovanje izdelka. Od vseh proizvajalcev v Sloveniji, ki jih je približno šestnajst, sem med petimi kvalitetnejšimi, ki izdelujemo štedilnike in edini, ki delamo te izdelke unikatne. Kako dolgo se že ukvarjate z izdelovanjem štedilnikov? Izdelovanje štedilnikov je pri nas že tradicionalno, saj se s tem ukvarjamo že sedemdeset let, zdaj nadaljuje obrt že tretja generacija. Branko Zottel: Pripravljamo nove proizvodne programe Koliko časa že sodelujete na celjskem obrtnem sejmu? To so samo prednaročila z avansom, potek dela od naročila do realizacije pa poteka nekako takole: najprej pridemo na lokacijo naročnika, kjer izmerimo prostor, stranka pa pove svoj predlog. Na podlagi tega se nariše idejna skica, šele potem stranki izdam predračun. Je pa praksa že pokazala, da mora stranka s prednaročilom s sejma počakati na štedilnik približno štiri do pet mesecev. Kupci naših proizvodov so v glavnem privatna gospodinjstva, saj si čedalje več ljudi prizadeva kuhati na štedilnikih s trdim gorivom. To pomeni da si želijo kvalitetnejšega prehranjevanja, nekaj pa je tudi sam izgled teh štedilnikov, ki so narejeni po starinskih vzorcih in predstavljajo nostalgijo za starimi časi. Kupci prihajajo iz cele Slovenije, žal pa moram povedati, da jih je iz našega, širšega celjskega prostora bolj malo. Vsak štedilnik je na nek način unikaten, je cena visoka? O tem je težko govoriti, saj so cene zelo različne. Najcenejši stane približno tristo tisoč Naše podjetje sodeluje na sejmu že šesto leto. Kakšni so rezultati tega sodelovanja? Rezultati so pozitivni, saj se nam je na tej osnovi promet povečal, se pravi, da se nam vsakoletno sodelovanje splača. Ali sodelujete tudi na drugih sejmih? Sodelujemo že, vendar ne direktno, druge so prisotni le naši prodajalci, ki prodajajo naše proizvode, to je na sejmih v Gornji Radgoni, Zagrebu, na Češkem in drugje. S kakšnim proizvodnim programom se ukvarjate? Naš proizvodni program so cisterne za vino od deset litrov do pet tisoč litrov, pet vrst mlinov za grozdje in jabolka, hidroforji in drugo. Čemu so namenjene te kovinske cisterne? So tako uporabne kot na primer leseni sodi? Namenjene so izključno za shranjevanje vina in sokov. Pri pripravi hrane se čedalje bolj uporablja posoda iz nerjavečega jekla, tako se tudi cisterne in sodi uporabljajo čedalje bolj. V praksi imajo prednosti v tem, ker zavzemajo manj prostora, lažje jih je čistiti, bistveno so cenejše od lesa. Res pa je, da se kvalitetnejša vina shranjujejo v lesenih sodih. Pokrivate z izdelki samo naš trg ali tudi izvažate? Lahko rečem, da petdeset odstotkov proizvodnje temelji na pokrivanju tujega trga, to je izvoz v Avstrijo, Madžarsko, Češko, Hrvaško in Bosno. Povpraševanje je precejšnje in kljub temu, da smo pred kratkim naredili novo halo je ta spet postala premajhna, tako da smo se odločili, da bomo še razširili svoje kapacitete. Imate za naprej še kakšne načrte, morda kakšen nov program? Imamo še en program, ki ga bomo začeli uresničevati v prihodnjem letu, to bo nova ponudba cistern za odprte in zaprte sisteme, več vrst mlinov in proizvodnja po naročilu kot na primer rezervoarji za jahte in podobno, čeprav je slednjega bistveno manj. Pa ste edini proizvajalec teh izdelkov pri nas ali jih je več? Proizvajalcev je v Sloveniji več, vendar smo po velikosti podjetja, količini in kvaliteti narejenega med najboljšimi, kar je opazno po povpraševanju na trgu za našimi proizvodi. S tem ne mislim na naše tržišče, kajti Slovenijo ima zelo omejen trg, so pa tukaj tuja tržišča, kjer je dosti več možnosti. Potrebno je imeti evropsko kvaliteto in evropsko ceno. Boris Gorupič TRADICIJA SEJEMSKEGA MESTA CELJE Celje je bilo prizorišče prve modeme sejemske prireditve že oktobra 1863. Razstava kmetijskih pridelkov in izdelkov obrtnikov je bila sicer lokalnega značaja, vendar izjemno pomembna za nadaljnji razvoj gospodarske dejavnosti. Petnajst let kasneje, leta 1878, je Čelje priredilo svojo prvo pokrajinsko razstavo in leta 1888 še drugo. Mejnik v sejemski zgodovini mesta pomeni prva obrtna razstava leta 1922. Udeležilo se je je 167 razstavljavcev iz Slovenije in drugih jugoslovanskih dežel, razstavo, kakršnde po mnenju ljubljanskega Jutra “v Dravski banovini še ni bilo", je obiskalo 25.000 ljudi. sledile so tri celjske razstave v letih 1935, 1937 in 1939. Po drugi svetovni vojni so celjski obrtniki pripravili prvo gospodarsko razstavo leta 1947 v prostorih sedanje Gimnazije Celje Center. Zanimivo je, da je bil zabaviščni del sejma pripravljen na obeh bregovih Savinje in celo na reki sami. Samostojni finančni zavod "Celjska razstava" je organiziral odmevno prireditev “Celje 57”, ki je v dneh od 24. avgusta do 4. septembra v mesto ob Savinji privabila okoli 120 razstavljavcev in več kot 43.000 obiskovalcev. Odločitev o vsakoletnem obrtnem sejmu je bila sprejeta deset let kasneje na prvem obrtniškem zboru 2. septembra leta 1967 na Dobrni. Sejmi izgubljajo dušo Kako je s sodelovanjem žalskih obrtnikov in podjetnikov na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju? Kot pravi sekretar Obrtne zbornice Žalec Danilo Basic, se je tudi na tem področju v zadnjih letih veliko spremenilo; med drugim tudi to, da si morajo razstavljavci sodelovanje na sejmu zadnja leta v celoti plačati sami. Nekoč se je na MOS predstavljala tudi Obrtna zbornica Žalec, zdaj je mogoče videti le še posamezne obrtnike. Obrtna zbornica Žalec se na MOS že nekaj let ne predstavlja več z lastno stojnico, saj smo ugotovili, da lahko tako predstavimo le nekaj naših članov, nikakor pa ne vseh. Poleg tega se je koncept sejma popolnoma spremenil. Iz sejma, ki je nastal na pobudo obrtnikov, je zadeva prerasla v povsem drugačno obliko, v poslovni sejem. Na poslovnem sejmu predstavljati različne proizvajalce na istem mestu, postaja neustrezno; čeprav nekateri kolegi iz drugih območnih obrtnih zbornic to še vedno počnejo. V zadnjih letih se je uve^avila predstavitev po panogah. Vse naše člane usmerjamo na predstavitve v okviru sekcij obrtne zbornice v Sloveniji. Tako mizarji razstavljajo skupaj, kovinarji skupaj... v nekih zaključenih enotah, kjer lahko obiskovalec, ki nekaj išče, najde vse na enem mestu in mu ni potrebno prehoditi celega sejma. Po mnenju naših članov je takšna predstavitev bolj učinkovita in daje boljše rezultate. naša člana dobita kakšno priznanje za izdelek ali storitev. Še vedno so najbolj zastopane panoge s področja predelave. Kovina, les, plastika... v zadnjem času se pojavljajo tudi predstavitve storitev. Sejem se vse bolj usmerja v podjetništvo. Vas je strah, da bo predstavitev obrti na MOS povsem zamrla? Tega se ne bojim, saj se vsako leto pred- V dvorani A bo od 8. do 17. septembra od 9.00 do 19.00 ure potekala predstavitev poklicev v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja. Od 8. do 17. septembra bo na prireditvenem odru ob 17. uri MODNA REVIJA. Od 9. do 17. september (razen nedelj) bo v Celjanki ob 17. uri strokovno vodenje vin družbenikov poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije Koliko je obrtnikov iz Žalca, ki se bodo predstavili na letošnjem MOS? Danilo Basic Foto: Samo se zgodi, da se na sejmu predstavljajo podjetja, ki se ne ukvarjajo z obrtjo. To na tak sejem ne sodi, zagotavlja pa večji obisk. Vseeno so organizatorji sejma v zadnjem letu poslušali zahtevo obrti in so komercialno-prodajne strojnice umaknili na rob sejma. Ta dejavnost je na obrtnem sejmu sicer lahko prisotna, vendar naj ne bi bila središče dogajanja. Navsezadnje je to povzročalo jezo med razstavljavci, ki na račun drugih dejavnosti niso imeli večjega obiska. V kakšni meri lahko predstavniki obrtnih zbornic vplivate na razvoj sejma? Eden od soorganizatorjev sejma je Obrtna zbornica Slovenije in preko te organizacije lahko vplivamo na določene stvari, ki se dogajajo na sejmu. Za naše člane so pomembne tudi prireditve, ki se dnevno pripravljajo v času sejma. Tako nam je uspelo doseči že kar nekaj sprememb. Seminarji, okrogle mize in izobraževanja, ki so organizirani v času sejma, so naravnani tematsko in izkušnje iz preteklosti kažejo, da je obisk teh prireditev zelo dober. Razstavljavcev je okoli 100, seveda pa so močno prisotna tudi trgovska podjetja, o katerih nimamo zbranih vseh podatkov. Člani naše zbornice se prijavljajo tudi za različna tekmovanja znotraj sejma za različna priznanja inovatorjev in cehov in so kar uspešni. Tako vsako leto vsaj eden ali dva 33. MOS - DELOVNI ČAS SEJMA Sejem bo odprt vsak dan od 9.00 do 19.00 ure, v nedeljo 18. 9. do 18.00 ure. VSTOPNINA IN POPUSTI - vstopnina odrasli 900 SIT - skupine (nad 20 oseb) 700 SIT - dijaki, študentje, upokojenci 600 SIT - družinska vstopnica (2 starša, 1 otrok) 1.700 SIT Odrasli, ki na sejem pripotujejo s povratno vozovnico železnice 750 SIT V času sejma Slovenske železnice priznavajo 20% popust na železnici pri nakupu povratne vozovnice za posameznike, 40% za skupine upokojencev in osebe starejše od 60 let in mlajše od 26 let. stavi nekaj novih obrti. Izjemno pomembna je predstavitev obrtnih poklicev, kjer lahko otroci in starši vidijo, kaj tak poklic sploh pomeni. Ta poklic ima danes povsem drugačen pomen kot nekoč in otroci in starši si lahko pogledajo, kaj pravzaprav poklici so. Temu je zdaj namenjena cela hala, v kateri so poklici predstavljeni tako po teoretični kot tudi po praktični plati. Otroci lahko tudi sami poizkusijo delati s kakšnim orodjem ali izdelkom, v stiku so z mojstri in se lahko z njimi tudi pogovorijo ... Obiskovalce sejma bo tudi letos na sejmišče in z njega prevažal poseben sejemski vlak. Vozil bo med naslednjimi cestami: Dečkova - Mariborska - Aškerčeva - Cankarjeva - Vodnikova - Kocbekova - Miklošičeva - Kersnikova - Dečkova. Postajališča bo imel vlak pri Hotelu Štor-man, v središču mesta na avtobusnem postajališču v Vodnikovi ulici, na postaji v križišču Kersnikove in Oblakove ulice ter pri sejmišču. Kot vsi sejmi, pa ima tudi celjski sejem problem sam s sabo. Sejmi izgubljajo dušo. To je po eni strani razumljivo, saj morajo prodati svoj prostor in nekaj zaslužiti. Tako V modri dvorani Celjskega sejma bo v soboto, 16. septembra od 9.00 - 19.00 ure Dan piva. Skupaj z časopisom Delo bodo imeli tudi zaključek Nedelove akcije PIVSKA STAVA. Ste s sodelovanjem na MOS zadovoljni? Če so zadovoljni naši člani, ki na sejmu razstavljajo, potem smo tudi mi. Večina je z učinkom sejma zadovoljna. Imamo primere, V času sejma bodo tudi letos (9.9) v Celju tradicionalne športne igre obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev za pokal MOS 2000. Tekmovali bodo v malem nogometu, tenisu, keglanju, vlečenju vrvi, pikadu, streetballu za moške in odbojki za ženske. ko naši člani zberejo naročila za polovico leta. Drugi so mogoče razočarani, ker ali nimajo pravega izdelka ali pa se niso pojavili ob pravem času... Več kot 70% je zelo zadovoljnih, 20% je zadovoljnih, 10% pa je razočaranih, ker so pričakali nekaj drugega ATRIJ STANOVANJSKA ZADRUGA z.o.o. Lava 7, 3000 CELJE http: www.sz-atrij.si e-mail: sz-atrij@siol.net tel.: 03/ 42 63 122 fax: 03/ 42 63 136 IZ NAŠE PONUDBE: LOKACIJA: OKOLICA VOJNIKA PARCELA VELIKOSTI 600 m2 BIVALNA POVRŠINA 202 m2 BAZEN LOKACIJA: PIREŠICA PRITLIČJE (GOSTILNA, TRGOVINA) 324 m2 1. NADSTROPJE: STANOVANJA 195 m2 MANSARDNA STANOVANJA PODSTREŠJE 113m2 76m2 LOKACIJA: OSTROŽNO V CELJU HIŠE SO ZGRAJENE NA ZELO LEPI IN TRŽNO ENI NAJBOLJ ZANIMIVIH LOKACIJ NA OSTROŽNEM. MODERNI IN EKOLOŠKO BREZHIBNI MATERIALI SO ZAGOTOVILO, DA BO VAŠ NOVI DOM RESNIČNO SLUŽIL SVOJEMU NAMENU. ^6 9001 ^^t^o^eno^treho^dru^^rs^oiujvnjakf^krsmo ^ter fs°0 standa%0um9eooinepremičnin P3 potrjujemo še s certifikatom sistema kakovosti po Za naše stranke posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi in najemu nepremičnin. Naše knjig^o^moveln^iodelav^starKjvan^hlš fn poslovifiCrostoZ86 nePremičnin v 2emliiško Ko boste potrebovali dobro nepremičninsko podjetje, se spomnite na nas. Nismo od včeraj. POSREDUJEMO - PRODAJAMO - KUPUJEMO UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC Vabi v naslednje tečaje in seminarje: JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE TEČAJI ZA PREDŠOLSKE OTROKE (angleščina, nemščina) TEČAJI ZA ŠOLSKE OTROKE IN DIJAKE (angleščina, nemščina, francoščina, celoletna priprava na maturo) TEČAJI ZA ODRASLE (angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina) OSVEŽITVENI TEČAJI TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA IZPIT ZA OSNOVNO IN VIŠJO RAVEN - (angleščina, nemščina) ^ SLOVENŠČINA KOT TUJI JEZIK - (tečaj, priprave na izpite, izpiti) SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Osnove računalništva VVord za VVindovvs Excel Power Point Internet in elektronska pošta TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNOV TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG KREATIVNE DELAVNICE RETORIKA LJUBITELJSKI POZNAVALEC SLOVENSKEGA VINA SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE - Učenje ob pomoči mentorja s pomočjo računalnika in multimedijskih učnih pripomočkov VPIS IN INFORMACIJE VSAK DELAVNIK MED 8. IN 19. URO OSEBNO ALI PO TELEFONU: 03 713-35-50 ALI 713-35-67. ROK PRIJAVE: 22.9.2000. V času od 1. 7. do 31. 8. informacije od 8. do 12. ure! V začetku smo delali politični sejem! Franjo Verdnik, upokojeni obrtnik iz Griž, je bil dolgoletni predsednik Zveze obrtnikov Jugoslavije ter predsednik Zveze obrtnih združenj Slovenije. Vodil je žalsko obrtno združenje ter vsa ta leta tudi svojo lastno obrt, iz katere so se razvila podjetja, ki ju danes vodita njegova sinova in žena. “Časi pred štiridesetimi, petdesetimi leti so bili obrtnikom nenaklonjeni. Danes jim zakonodaja omogoča vso svobodo, nimajo pa nobene varnosti, ” se spominja. Zakaj ste obrtniki želeli svoj sejem že pred štirimi desetletji? Takratna država ni bila usmerjena v podpiranje zasebne iniciative. Obrt so dopuščali samo do neke določene meje, naprej pa ne. Zakonodaja je bila urejena tako, da ni bilo možno, da bi se lahko delalo tako kot danes. Veljala je celo omejitev površine prostora za zasebnike. Ko smo začeli zidati našo delavnico, je bilo tu prej polje, mi pa smo za tiste čase naredili skoraj pravo tovarno. To je bilo seveda v nasprotju s takratnimi zakoni, toda ljudje, ki so bili takrat na oblasti v žalski občini, so nam ne le pogledali skozi prste, temveč celo pomagali pospešiti spremembo zakonodaje. Ta se je v Sloveniji začela leta 1975, v ostalih republikah Jugoslavije pa je bila ta zakonodaja veljavna še leta 1989. Ko smo v Sloveniji začeli ustanavljati združenja samostojnih obrtnikov, so ta začela prebujati obrtnike, da so se včlanili v svojo organizacijo, ki je bila prostovoljna. Občinska uprava pa je organizirano pobirala članarino. To pomeni, da nam je bila tudi davčna uprava naklonjena. Tedanja država je zelo omejevala širitev zasebne dejavnosti. renjskem razpisali štipendije in stranka SDS je zapisala, da sin ali hči obrtnika ali podjetnika za njo ne more kandidirati. Absurdno je, da se po desetih letih samostojnosti zgodi kaj takšnega. V takšnih primerih obrtna zbornica mora reagirati. Drugače pa so pogoji poslovanja danes enaki za vse. Včasih je lahko bil obrtnik vsak, ki je hotel in znal trdo delati. Velika večina ljudi, ki se je odločila za obrt, je v njej tudi smo s sejmom v Kranju, ker pa takratno vodstvo sejma obrtništvu ni bilo najbolj naklonjeno, smo ga pred petindvajsetimi leti preselili v Celje. Danes že pokojni Nace Krumpak nam je takrat na stežaj odprl vrata in na sejmu v Celju so sodelovala skoraj vsa obrtna združenja celjske regije s svojimi člani. Je bil obrtni sejem Golovcu? od vsega začetka na Prvi sejem je bil na 1. OŠ v Celju, naslednje leto je bil na stadionu Kladi-var, potem pa smo predstavniki obrtnih združenj pričeli sejem organizirati na Golovcu. Dolga leta smo obrtnikom plačevali vse, od prostora do aranžiranja. Prišli smo k njim domov in izdelke, ki so jih predstavili, celo odpeljali na sejem, saj smo hoteli javnosti in politikom pokazati, kaj vse naši obrtniki znajo in naredijo ter kakšna škoda je to znanje omejevati s številom zaposlenih. Naš glavni cilj je bil na sejem pripeljati politike, ki so vselej seveda tudi prišli. Ko so videli, kaj se dogaja, se je začelo vse skupaj spreminjati. Ugotovili so, da ne gre le za denar, temveč je v tem delu tudi znanje in trda volja do dela, ki ga je potrebno uporabiti. Gorenje je imelo takrat okoli 400 obrtnikov, s katerimi so pogodbeno sodelovali in mi smo to zelo poudarjali. Samo v tej strukturi kooperantov je bilo zaposlenih nekaj tisoč ljudi. Ko smo se borili za dvig limita za uvoz strojev, smo za zgleo postavili Crveno zastavo iz Kragujevca, za katero je delalo 600 obrtnikov iz Slovenije. Si še kdaj ogledate sejem? Franjo Verdnik: “Po vsakem sejmu smo uspeli vsaj malo spremeniti zakonodajo.” Foto: Samo Omejitev je bila na površino delovnih prostorov in na število zaposlenih. Načeloma bi kot obrtnik moral delati sam, delovno silo si lahko zaposloval le izjemoma. Sčasoma se je število zaposlenih začelo dvigovati; najprej na tri, potem pa na sedem zaposlenih. Potem so začele nastajati tako imenovane dvojne oz. družinske obratovalnice in število zaposlenih se je tako dvignilo že na deset. Lahko rečem, da se je obrt v Sloveniji lažje razvijala kot v drugih republikah, pa čeprav smo živeli in delali v eni državi in imeli enotno zvezno zakonodajo. Če primerjate stanje obrtnikov v času Jugoslavije in danes - v katerih pogledih je za obrtnike danes boljše ali slabše? Zakonodaja je danes enaka za celotno gospodarstvo; tako za “združeno delo” kot tudi za majhnega obrtnika. V Jugoslaviji sta bila davčni in obrtni zakon za obrtnike nekaj drugega kot je to danes. Osnovna naloga takratne Zveze obrtnih združenj Slovenije je bila, da se je trudila, da bi izenačila pogoje poslovanja zasebnega z državnim sektorjem. Danes, ko je zakonodaja urejena, obrtna zbornica nima več teh nalog. Se pa seveda ukvarja s problemi drugačne vrste. Tako so pred kratkim na Go- uspela. Danes pa je že malo drugače. Gospodarimo na osnovi ekonomike, trg je začel delovati, konkurenca pa je na vsakem koraku neizprosna. Tako se dogaja, da marsikdo, ki je bil prej dober obrtnik, sedaj na trgu ne more več konkurirati in je primoran delavnico ali obrt zapreti. Ali ni dovolj hitro sledil razvoju tehnologije, si pridobival novih znanj ali pa se ni znal prilagoditi preveč “liberalni plačilni” politiki. Trg je neizprosen tako za podjetja kot za obrtnike. Lahko rečem, da je za veliko obrtnikov danes prav mačehovski. To se verjetno pozna tudi pri sodelovanju obrtnikov na sejmu. Kako se spominjate prvih let? Obrtni sejem smo najprej organizirali v Kranju. Za obrtnike je Zveza obrtnih združenj Slovenije kupila nove stojnice, plačali smo razstavno kvadraturo, obrtniki pa so samo pripeljali izdelke in jih razstavili. Vendar smo zelo težko prepričali obrtnike, da so se udeležili sejma. Obrtnik je takrat bil označen kot kapitalist, zato se niso hoteli pokazati navzven. Sejem smo v začetku organizirali predvsem zato, da smo takratni vladajoči strukturi pokazali, kaj naš obrtnik zna narediti. Začeli Zdaj si ga ogledam kot obiskovalec. Res pa je, da se je usmeril popolnoma drugam. Takrat smo vabili učence, da so si ogledali obrt, skušali smo jini prikazati lepote obrtniškega poklica in pri tem smo tudi uspevali. Sejem smo zgradili do ravni, da je bil že takrat največji v Sloveniji, danes pa vemo, kako se je razrasel-Rasel je iz leta v leto in takrat je na otvoritve hodil celo predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič. Sejem smo pripeljali tako daleč, da je bil poznan ne le v Sloveniji in Jugoslaviji, temveč tudi na mednarodni ravni. Sam župan mesta Muenchen g. Gittel je prišel na otvoritev našega sejma, in ker je imel isti dan ob šestih zvečer otvoritev Oktoberfesta, se je še isti dan peljal nazaj, tako da ni imel časa niti za kosilo. Skratka, sejem je postajal vse bolj priznan in podpirali so nas številni ugledni ljudje in politiki doma in v tujini. Naj omenim samo veliko pomoč Obrtne zbornice za Munchen in gornjo bavarsko ter mesto Munchen. Zdaj se sejem usmerja v druge vode... politični sejem. Po vsakem elan politični sejem. Po vsakem uspeli vsaj malo spremeniti zak-a boljše. Takrat nam ni šlo za Mi smo delali sejmu smo onodajo na boljše. Takrat nam ni šlo za posel, sejem ni bil posloven,v saj je dela vsakdo imel, kolikor je hotel. Že takrat pa smo vedeli, da se bodo časi tudi za obrtnike spremenili. Perspektiva tega sejma? Ne vem, če bojahko ostal v tej obliki. Zelo verjetno ne. Že pred leti smo ga hoteli deliti na spomladanski in jesenski obrtni sejem. Jesenski sejem smo hoteli usmeriti bolj “krošnjarsko”, spomladanski pa naj bi bil bolj strokovno usmerjen. Prodajno-sejemski del so postavili na rob sejma, po drugi strani pa smo si obrtniki želeli, da bi čim več ljudi videlo, kar smo jim hoteli pokazati. Zato je sejem trajal kar deset dni. Za obiskovalce je bil zelo zanimiv, saj so na sejmu lahko kupili izdelke, ki jih ni bilo moč videti in kupiti v trgovinah. Danes pa je te izdelke mogoče kupiti v trgovinah, zato upada zanimanje za prodajni del sejma. Včasih smo razstavljali pod okriljem obrtnega združenja. Vsaka regija je imela svojo stojnico in bilo je zelo pisano, saj je bilo mogoče na eni stojnici najti marsikaj. Obiskovalci so se čudili, kaj vse se na celjskem sejmu vidi in tudi dobi, poslovnosti pa takšen način predstavitve ni omogočal. Organizirali smo se tudi po sekcijah in sekcije so iz organiziranega razstavljanja po obrtnih združenjih začeli samostojno razstavljati po sekcijah. Kovinarji zase, mizarji zase, kamnoseki spet v drugi dvorani... Tako smo na neformalen način sejem že začeli ločevati po strokah in približevati se je začel poslovnemu. Ko se je politični sistem obrnil, je postala trgovina tako močna, da je prvotni namen prekrila s svojimi cilji. Vam je žal za starimi časi? Mislim, da je marsikateremu obrtniku žal. Danes je o tem težko govoriti. Marsikaj se lomi. Zakonodaje, ki nas je včasih zelo omejevala, danes ni več, in zdaj imamo proste roke. Vendar prej nisi imel jiobene skrbi, ali ti bo nekdo plačal ali ne. Če ti ni v dveh mesecih, ti je zagotovo v enem letu. Danes pa tega ni. Tu je obrtnik prepuščen sam sebi. Ni pa toliko vešč, da bi lahko vedel, kakšen je njegov kupec. Druga je finančna disciplina. To bi lahko država takoj rešila, vendar tega ne naredi. Vse to so tegobe boljših časov, ki marsikaterega obrtnika in podjetnika spravljajo v to, da odjavi obrt. Pred desetimi leti so bile v vsaki vasi po tri trgovine, ki so kolikor toliko uspešno poslovale. Z leti pa so tudi v Sloveniji začeli rasti veliki trgovski centri in majhne trgovine so začele zapirati svoja vrata. Enako je tudi za obrtnike in nekatere večje podjetnike. Časi so drugačni in ne moremo reči, da se mora razvoj ustaviti. Temu bi se morali prilagoditi. Mladi obrtniki in podjetniki so povsem drugačni. Težav, ki so pestile nas, sploh ne poznajo. Danes so dobri podjetniki, tatinski podjetniki in tisti, ki delajo, kot so delali nekoč ter izkoriščajo svoje pridobljeno znanje. Kdo bi potem lahko rekel, da je čudno, če je danes komu žal za starimi časi... Za enega je boljše danes, za druge je bilo prej... Težko je reči. Danes je pomembno, da si pravi čas na pravem mestu. Navsezadnje pa Je vse to stvar odločitve. PRVI POKOJNINSKI SKLAD IN POKOJNINSKI BONI Glede na to, da so pokojninski boni sredstvo za dosego ugodne oblike varčevanja, in da nova pokojninska reforma, ki je stopila v veljavo 1.1.2000, podaljšuje starost, pri kateri se lahko posameznik upokoji in zmanjšuje višino pokojnine iz obveznega zavarovanja, nas vse sedanje in bodčo upokojence sili k razmišljanju, kako si zagotoviti varnejše in udobnejše življenje po upokojitvi. Varčevati je priporočljivo v več oblikah in naložba v pokojninske bone je ena od zelo primernih za vse. V nadaljevanju si bomo podrobneje ogledali pojme, s katerimi se srečujemo pri tej tematiki. KAPITALSKI SKLAD je bil ustanovljen z namenom ustvarjati dodatna sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, njegov edini ustanovitelj in delničar je Republika Slovenija. PRVI POKOJNINSKI SKLAD (PPS) se je oblikoval z Zakonom o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (ZPSPID) in je izdajatelj pokojninskih bonov in zavarovalnih polic ter izračunava in izplačuje pokojninske rente zavarovancem. PPS se je oblikoval kot premoženje, nastalo z zamenjavo lastniških certifikatov PID-ov in iz naslova neizplačanih plač delavcem v javnih in državnih službah. POKOJNINSKI BONI so enostransko upravičenje, ki daje imetniku pravico, da jih zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja, izdano v nematerializirani obliki, z vpisom imetnika v centralni register pri KDD. So prosto prenosljivi v skladu s pravili o prenosu nematerializiranih vrednostnih papirjev do 13. julija 2002, njihova oznaka je PBON. Pravico do zamenjave pokojninskih bonov za polico dodatnega zavarovanja PPS uresničite tako, da izpolnite obrazec “Izjava - nalog o zamenjavi pokojninskih bonov za polico dodatnega zavarovanja PPS” (obrazec skupaj s splošnimi pogoji dobite na sedežu Sitre, d.o.o.). Poleg navedena je potrebno še vedeti: - fizična oseba, imetnik pokojninskega bona, lahko v naslednjih treh letih od uveljavitve zakona, to je do 13. julija 2002, zamenja pokojninske bone za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja, in sicer največ 10.000 bonov, rentno pa lahko začne uživati najprej ob dopolnitvi 30. leta starosti, vendar ne prej kot po petih letih od sprejetja zakona, torej v jul- - posamezni zavarovanec lahko ima tudi več polic, vendar seštevek ne sme biti večji kot 10.000 bonov. Zamenjava pokojninskih bonov za zavarovalno polico se lahko opravi postopoma. Polica se glasi na ime ter na število točk, ki je enako številu za polico zamenjanih bonov in ni prenosljiva ter je ni mogoče zastaviti. Renta ni predmet dedovanja, predmet dedovanja je že sklenjena polica, po kateri še ni prišlo do izplačila nobene, oz. niti prve rente. V tem primeru se izplača dedičem odkupna vrednost police, ki se izračuna na podlagi zajamčene vrednosti točke PPS, ki v tem mesecu znaša 252,7273 SIT, z upoštevanjem ustreznega diskonta za izstopne stroške, ki sedaj znašajo 19%, in ki v nobenem primeru ne smejo znašati več kot toliko. Za osvežitev spomina naj napišem, da je nominalna vrednost bona 100 SIT, trenutna tržna pa samo 42,30 SIT. - v primeru, da lastnik bonov do omenjenega roka le teh ne bo prodal ali zamenjal za polico, bo Kapitalski sklad bone avtomatično zamenjal za polico, vendar samo do zgornje meje 10.000 bonov. - če je imetnik bonov pravna oseba, mu po 13.07.2002 prenehajo vse pravice iz bonov. Strokovno mnenje je, da je trenutna tržna cena pokojninskih bonov sorazmerno nizka, je namreč na najnižjih nivojih v letošnjem letu, kljub ugodnostim, ki jih nudi. Slabo povpraševanje po tem finančnem produktu je predvsem posledica slabe osveščenosti javnosti, da si lahko s polico prvega pokojninskega sklada izboljšajo pokojnino. Drug problem za majhno zanimanje je relativno majhna količina bonov, le 10.000, ki jih lahko konvertiramo v polico, in s tem tudi majhna mesečna renta, ki je v primeru osebe, ki je stara okoli 55 let, znaša le dobrih 12.000 ob pogoju 1-odstotnega nominalnega zajamčenega donosa. Prav na račun te omejitve se pripravlja sprememba zakona, ki naj bi to kvoto odločilno premaknila navzgor, celo na 50.000 do 100.000 bonov. V tem primeru pa se moramo zavedati, da bodo pogojeni tudi špekulativni nakupi in morebitni dvigi cen. V naslednji številki bomo podrobneje razčlenili polico dodatnega pokojninskega zavarovanja ter primerjali alternativne variante varčevanja pri zavarovalnicah. Glede na to, da sem nanizala kar nekaj novosti, nas lahko v zvezi z naslovno temo ali pa na splošno o borzništvu pokličete na tel.: 710-0-560 (Sitra, d.o.o.). Marija Rančigaj UPOKOJENKE V GRIŽAH RADE PLETEJO IN KLEKLAJO V soboto, 26. avgusta, so v Domu društva upokojencev Griže pripravili zelo lepo razstavo ročnih del upokojenk tamkajšnjega društva. Čeprav je bila otvoritev razstave v soboto, ko imajo po žene veliko opravil, se jih je zbrala polna dvorana. Za to priložnost so pripravile tudi zelo lep kulturni program. Poleg tega, da se ukvarjajo z ročnimi deli, so aktivne tudi na področju samopomoči, kjer je mentorca ga. Irena Pražnikar, njena desna roka pa je brez dvoma Magda Ježovnik. Sekcijo ročnih del vodi neumorna Zinka Okorn, ki se ji je za trud že uvodoma zahvalil predsednik DU Griže Marjan Rojnik. Posebno pozornost so upokojenke izkazale svojim članicam, ki so si naložile več kot deveti križ m jih obdarile z lepo izvezenimi nageljčki. Članice so se z bogatim šopkom zahvalile predsednici Okornovi in predsedniku Rajniku, zato pa so požele buren aplavz. Upokojenke so pripravile preko 300 primerkov ročnih del: posebej vezenih, klekljanih, manjkalo pa ni niti makramejev in tudi slik slikark upokojenk. Po otvoritvi so se vse še pomudile na razstavišču in si ob kozarčku izmenjale bogate izkušnje. Za lepo razstavo jim velja iskrena čestitka. ESTETSKO, LAHKO, TRAJNO, UGODNO ■ KRITINE S-METAL Plastificirana pločevina spada danes v večjih delih sveta med ustaljene gradbene materiale. Razlogi za uspeh so številne dobre lastnosti materiala: z lahkoto se ga da preoblikovati, ima privlačen izgled, ima zahtevano trdnost ter nudi zadostno zaščito pred korozijo. Zaščitno kritino PLASTISOL v Sloveniji izdeluje podjetje S-METAL d.o.o. O Zaščitni film • Plastisol • Primer • Pasivacija ® Alucink • Jeklo ® Alucink • Pasivacija • Epoksi PRIMER ZAŠČITNE PLOČEVINE PLASTISOL Podjetje je leta 1991 ustanovil Drago Kamenšek. V lastni delavnici je pričel z izdelavo kritine in jo najprej uporabil za prekrivanje lastne hiše. Projekt je bil namenjen učenju in lastni promociji. Tako so ga kmalu obiskali tudi prvi kupci iz okolice, predvsem iz Rogaške Slatine in Rogatca. Danes, po devetih letih uspešnega dela, podjetje S-METAL pozna cela Slovenija ter velik del sosednje Hrvaške. Od začetka izdelave kritine so skrbeli tudi za montažo le-te, danes pa imajo po Sloveniji 15 pooblaščenih monterjev. /--------------------------------------------] N Samostojni podjetnik Zdravko Kamenšek, ki ima že šestletne izkušnje z montažo zaščitne kritine S-METAL lahko letno, s svojo skupino kvalitenih krovcev, pokrije 50 do 60 stanovanjskih hiš ali industrijskih objektov. Vsi, ki bi želeli primerno zaščititi in polepšati svoj dom ali delavnico, ga lahko obiščete na novem sedežu podjetja v Podlogu 1, Šempeter v Savinjski dolini. Hitro, zanesljivo in kvalitetno opravljeno delo, na številnih individualnih in družbenih objektih, so najboljše reference za njihovo delo. Kritina S-METAL je izdelana iz kvalitetne vroče cinkane švedske pločevine debeline 0,55 mm, plastificirane ali matirane v rdeči, rjavi, zeleni, črni ali sivi barvi. Kritino S-METAL opečne oblike odlikuje naravni izgled, dolga življenska doba, majhna teža in možnost polaganja že od minimalnega naklona ostrešja. S kritino se lahko pokrivajo tudi najbolj zapletena ostrešja kot naprimer: polkrožna ostrešja in močno razgibana ostrešja, zlahka pa se oblikujejo tudi zlomljena ostrešja. SAMODEJNA KATODIČNA ZAŠdTA AI UCINKA Dolgo življensko dobo strankam jamčjjo certifikati švedskega podjetja SSAB Tunnplat, ki ima dolgoletne izkušnje pri proizvodnji plastificirane pločevine. __________ S0 -|QNet- n« »rtnHAnONAi riHMk 'v*(*r o»«w»Mr Kritino S-METAL opečne oblike odlikuje naravni izgled, dolga življenska doba, majhna teža in možnost polaganja že od minimalnega naklona ostrešja. Kritine S-METAL se lahko polagajo tudi preko salonita, tegole s čimer pridobimo zračni kanal, ki je potreben pri stanovanjskih objektih z mansardnim stanovanj- em. Načrti podjetja S-METAL, ki je letos odkupilo opuščeno farmo v Podlogu, so, da do konca leta na novi lokaciji uredi prostore za redno proizvodnjo ter v letu 2001 kupcem ponudi izolacijske plošče lastne proizvodnje. KRITINE S-METAL NAJLAŽJE KRITINE NARAVNEGA IZGLEDA S METAL (l.i .< . ROGATEC - ROGAŠKA SLATINA - ŠEMPETER / PODLOG tel/fax: 03 819 15 30, 03 819 15 31, 03 819 20 80 tel/fax: 03 70 26 56 GSM: 041 880 837 PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE KRITINE S-METAL V OBLIKI OPEKE NE ŠKRIPLJEJO NE POKAJO IN TUDI V DEŽJU NE ROPOTAJO samo 5 kg/m KRITINA ZA TRETJE TISOČLETJE Zdravko Kamenšek s.p. Sp. Negonje 27 3250 ROGAŠKA SLATINA Podlog 1, 3311 ŠEMPETER tel/fax: 03 70 26 56 GSM: 041 417 312 KAKOVOSTNA MONTAŽA CELOTNEGA PROGRAMA KRITIN PODJETJA S-METAL OD SLEMENA DO ŽLEBA V ENEM KOSU ZA VSE ŠE TAKO RAVNE STREHE PREUREDIMO KOPALNICO Le malokdaj imamo možnost zares drzno in temeljito preurejati svoje domove. Tokrat bi rada predstavila preureditev kopalnice, ki je skoraj v vseh pogledih res nekaj posebnega. Le izjemoma se pojavi priložnost, da lahko pustimo domišljiji in željam tako prosto pot. Lastnik se je odločil, da se odpove klasični -ločeni ureditvi kopalnice in stranišča. Tako smo z odstranitvijo vseh predelnih sten dobili velik, lep sončen prostor. Ker je prenova res temeljita, pri samem organiziranju in opremljanju kopalnice nismo bili omejeni. Vse vodne in električne priključke smo prestavili tja, kjer jih nova postavitev kopalniške opreme zahteva. Namen preureditve je bil ustvariti posebno, prijetno, malce nenavadno in udobno kopalnico. Velikost prostora nam dovoljuje, da se malce poigramo in lahko opremo zasučemo. Petnajst stopinj je dovolj, da se izognemo klasični postavitvi in pričaramo mikavnost prostora. Takoj pri vhodu v prostor postavimo kopalno kad, ki jo deloma obgra- dimo z mavčno-kartonasto steno. Ob kadi je širša stopnica, na kateri je tudi omarica za sveže brisače, ki jih tu nujno potrebujemo. Ob kadi smo naredili tri manjše polkrožne police iz ker-rocka. Iz kerrocka sta tudi dva manjša umivalnika, ki ju združimo v pult. Tudi tega zamaknemo za petnajst stopinj. Pult zaključimo z višjo predelno steno, v kateri so vse potrebne instalacije za oba umivalnika. Malce posebni sta tudi dve vrtljivi ogledali. Zelo pomemben je pogled takoj ob vstopu v kopalnico. In ravno ta je pri tej kopalnici še kako zanimiv. Tako najprej vidimo le najlepši del z umivalnikoma in kopalno kad, ki pa je delno za- strta s predelno steno. Straniščna školjka je popolnoma skrita za kadjo. Bide je ob večjem oknu, vendar tudi ta ni povsem viden zaradi sto dvajset centimetrov visokega zidu pri umivalnikih. Posebej je potrebno omeniti še razsvetljavo prostora. Tudi tukaj smo se malce poigrali in smo uporabili okrogle halogenske svetilke. Kopalno kad osvetljujeta dve takšni svetilki na notranji strani predelne stene, na zunanji strani - proti straniščni školjki - smo uporabili tri svetilke. Tudi te so v predelni ma-včno-kartonasti steni. Nad umivalnikoma smo s pomočjo mavčno-kartonastih plošč nekoliko znižali strop in v ta del namestili kar pet manjših svetilk. Pomembno je, da so te svetilke na ločenih stikalih. Tako lahko svetijo vse hkrati ali pa samo nekatere. Vsi, ki imate kakšno težavo pri urejanju stanovanja in bi potrebovali kakršen koli nasvet, morda samo kakšno idejo ali pa bi mogoče radi premajhen prostor karseda dobro izkoristili, lahko pišete v uredništvo. V eni od naslednjih številk bomo za vas poskusili poiskati najboljšo rešitev. Če je le mogoče, opišite svoje želje in težave, zraven pa priložite izmere prostora (te naj bodo čim natančnejše). Matejka Bumik-Goršek SLIKO* USKAR ST VO FASADčRSTVO aasooto San/zffiMJjO lLLLSI ©S2& 05111 003 933 - NAČRTOVANJE NOTRANJE OPREME STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV GORŠEK tel. 063 416901 041 248024 faks 063 416901 PREPOZNAVNOST ZA USPEH Ste že kdaj videli znak nekega podjetja, mogoče ime ali pa slišali oglas, pa niste vedeli, kaj vam podjetje ponuja? In če ste se še tako trudili, niste mogli niti približno ugotoviti, s čim se to podjetje ukvarja. Verjetno je takšnih primerov kar nekaj. Če ste kupec oz. stranka, ste se verjetno preprosto obrnili na drugega ponudnika, kjer niste potrebovali posebnega tolmača in veliko svojega vse bolj dragocenega časa, da ste dešifrirali njihovo ime. Če pa ste na drugi strani, torej na strani podjetja, zasebni lastnik neke dejavnosti, podjetnik... ste vsekakor v takš nem primeru na slabšem. Zato bi vam tokrat radi predstavili nekaj posameznih dejavnikov, ki so odločilni, da stranko v samem izhodišču pridobite, se ji ustrezno predstavite in naredite nanjo vtis. Govorimo o stvareh, ki so poleg vašega kvalitetnega dela v času vse večje konkurence že nujno potrebne. Vse bolj pomembna je celostna podoba nekega podjetja oz. zasebnika, s katero se predstavi na tržišču. K temu sodi ustrezno ime, grafično lepo, celovito in enostavno dodelan znak oz. logotip podjetja. Ta se lahko pojavi na vizitkah, v glavah na dopisih, na pisemskih ovojnicah... Če govorimo o večjih podjetjih, je vsekakor pomembno, da imajo vsi delavci prepoznavne uniforme^... Prav tako pomemben pa je vtis, ki ga stranka dobi, ko vstopi v vaše prostore, pa naj si bo to pisarna, sprejemnica, prodajni salon, delavnica ali pa kar vse v enem. Najvažnejše je, da se stranka v prostoru počuti dobro, da je nad njim navdušena, in da že takoj pri vstopu v prostor ve, kaj ji ponujate. 0 •JI RAUMGHOSSE CA 20qm| j Vir: Hulsta Če gremo lepo po vrsti, bi na samem začetku morali omeniti prepoznavnost. O čemer koli že govorimo (ime, logo, vizitka, salon ...) je najpomembnejše, da je že v samem izhodišču razvidno, s čim se ukvarjate. Če izbirate ime, imate na razpolago več možnosti, kako priti do zanimivega, po možnosti kratkega in jedrnatega imena. Lahko izberete kratice, lahko prve črke dejavnosti (Tosama - tovarna sanitetnega materiala, TIM - tovarna izolacijskega materi- Vir: Hulsta ala ...), sinonime (Glas Savinjske-nekaj kar obvešča, seznanja ...), lahko pa kar priimek ali ime lastnika. V tem primer stavimo na kakovost ponudbe, postrežbe, izdelkov, dejavnosti ... Ko izberete ime, se lahko lotite logotipov, raznih znakov ... Tudi pri teh velja, da so najlepši, najlažje prepoznavni in tisti, ki si jih ljudje najbolj zapomnijo, ravno znaki, ki so enostavni, po možnosti pravilnih oblik in barvno ne preveč nasičeni (uporabite osnovno barvo in največ še eno ali dve). Verjetno vsi prepoznate znak za Telekom in za Eles. Pri Telekomovem ptičku je res preprosto sklepati, da se podjetje ukvarja s telekomunikacijami. Pri Elesovih naelektrenih puščicah (strelah), pa je tudi malo tistih, ki znaka ne povežejo z elektriko. Enkraten primer enostavnih, zanimivih in prepoznavnih znakov lahko vidimo pri znamkah avtomobilov. Zagotovo je le redkokdo, ki ne bi vedeli, kakšen znak nosi Audi, BMW, Renault ali pa Citroen. K ustrezni podobi sodi tudi vizitka. Ta naj bo čim bolj enostavno oblikovana, na njej pa naj bodo samo osnovni podatki. Celostna podoba zavzema pravzaprav vse, s čimer se lahko neko podjetje ali pa zasebnik predstavi na tržišču. Zato je vsekakor pomembno, da je ta podoba grafično in oblikovno ustrezno dodelana. Zato je primemo, da to delo za vas opravi strokovnjak. Vse več je grafičnih podjetji, ki vam nudijo kvalitetne tovrstne storitve. Potem ko stranko pridobite in pride v vaše poslovne prostore, prodajalno, salon ali pa sprejemnico, je zelo pomembno, da ob prvem vtisu ni razočarana. Na to vpliva mnogo dejavnikov. Vse od kvalitete postrežbe, nivoja in načina obnašanja do stranke. Vsekakor pa na prvi vtis in mnenje, ki si ga stranka ustvari o vas, vpliva tudi oprema prostora in njegova organiziranost. Če govorimo o poslovnem prostoru, ki je hkrati pisarna in sprejemnica, je dobro, da se že po sami organizaciji opreme ve, kje je prostor za stranko in kje za vas. Stranki vsekakor ponudimo prostor, kjer se bo udobno počutila, hkrati pa ji onemogočimo fizično gibanje tudi po delu, ki ji ni namenjen. To lahko storimo z manjšo predelno steno, z ustrezno postavitvijo delovne mize, z ogledalom ... Dobro je, da razne police in nered na njih skrijemo pred pogledi. Tudi temu lahko ustrežemo z malce iznajdljivosti in ustrezno postavitvijo. Pri poslovnem prostoru lahko neverjetno velik vtis naredimo z lepo in ustrezno delovno mizo, ki je lahko v primeru prostorske stiske hkrati tudi prostor, kjer sprejemamo stranke. V tem primeru naj ima delovna pisalna miza podaljšek, ki pa naj bo nekoliko nižji. Vsekakor je mogoče tudi v še tako majhnem prostoru urediti zanimiv in lep poslovni prostor. Če pa imate srečo in nimate težav s premajhnimi prostori, potem se nikar ne bojte malo opremljenih in večjih sob. Zelo impozantne so večje pisarne z nižjim pohištvom, ki ga v prostor umestimo z malce domišljije. Glavni center takšne pisarne pa je lahko večja večnamenska (sejna, konferenčna, sprejemna ...) miza. Delovna miza naj bo v tem primeru nekoliko manjša in v prostoru ne tako opazna. V vsaki pisani in vsakem poslovnem prostoru pa nikakor ne smemo pozabiti na slike, na kvalitetne okraske po policah ali celo v vitrinah. Svoj delček k prijetnemu vzdušju pa bodo vsekakor prispevale tudi kakšne lončnice. V pisarnah in poslovnih prostorih je lahko pohištvo tisto, ki očara stranko. Ravno nasprotno pa je v prodajalnah in izložbah. Če bi stranki radi predstavili svoje izdelke, potem za to vsekakor ni primemo pohištvo, ki preveč zbuja pozornost ali pa ga je preveč. V prodajalni in tudi v izložbi moramo nujno pustiti izdelku, da je opazen in ga stranka lahko že na prvi pogled vizualno oceni. V večini primerov je tako zadosti, če uporabimo samo poličnike, razna enostavna držala in obešala. Nikakor pa to ne pomeni, da so takšni prostori dolgočasni in preveč enostavno opremljeni. Zanimivost v prostoru lahko ustvarite z iznajdljivo postavitvijo s še tako malo pohištva. Če pa si pri tem pomagamo z malce nenavadno osvetlitvijo, postane tudi najmanjši prodajni prostor prava zgodba zase. Verjetno imate vsi , ki si na novo opremljate svoj poslovni prostor, pisarno, pro- dajalno, salon ... celo vrsto zanimivih in dobrih idej. Vendar je še vedno najboljše, če se za pomoč obrnete na strokovnjake. Z njihovo pomočjo in njihovim znanjem ter V soboto, 26. in nedeljo, 27. avgusta, je bila v Andražu že sedemnajsta prireditev Družina poje. Letos je že drugo leto prireditve, ki traja dva dni. V njej se predstavi ta idilična vasica izpod mogočne gore Oljke. Prvi dan so v Domu krajanov odprli razstavo čebelarjenja, otroci osnovne šole pa so priredili razstavo zdravilnih zelišč, ki jih gojijo v svojem šolskem vrtu. Na razstavah so čebelarji prikazali vsa opravila pri čebelarskem delu, čebelarsko opremo in delo čebel v panju. Prikazali so tudi nekaj stare opreme, ki so jo uporabljali čebelarji pri svojem delu. Učenci podružnične šole in učiteljice so skuhali čaj iz zdravilnih zelišč, nudili so naprodaj posamezne vrste zdravilnih čajev ter že preizkušeno ognjičevo kremo. Po otvoritvi in ogledu razstave so vse popeljali na nekdaj nepogrešljivih lojtmikih in pokazali krajevne znamenitosti. Resda lojtnikov niso vlekli nekdaj nepogrešljivi konji, temveč traktorji, a je bila vožnja za vse nadvse zanimiva. Pri ogledu znamenitosti so pokazali Močnikov mlin, ki je še vedno sposoben opravljati svojo vlogo, le po kanalu bi iz Hotunjiščice morali spustiti vodo na mlinsko kolo. Pokazali so tudi skakalne športne objekte, saj so nedavno tega tudi v Andražu gojili ta lep ziinski šport in pohvalijo se lahko, da je svoj čas tukaj nastopila tudi cela tedanja ju-goslovanksa reprezentanca, v kateri sta nastopala tudi dva Andražčana. Obiskali so tudi znamenite Zagorčeve smreke, ki so brez dvoma največje in najbolj de- tudi z vašimi idejami boste gotovo uspeli svoje poslovne prostore urediti zanimivo in predvsem funkcionalno. Matejka Bumik-Goršek bele v Sloveniji, kužno znamenje, ki je tudi svojevrstno po svoji konstrukciji in so ga marljivi domačini lepo obnovili. Obiskali so tudi preko tristo let staro Bo-Ičinovo hišo, ki je nekaj posebnega po svoji konstrukciji in zunanjem kot notranjem videzu, posebej je edinstven kamniti portal. Prave zgodovine te stavbe ne poznajo, menijo pa, da je to bila podružnica nekdanjega Novega kloštra. Kakšno vlogo je igrala, nam niso uspeli povedati. Posebna zanimivost pa je zidanica Žu-parl, ki je zelo lep primer vaške solidarnosti, saj jo vzdržuje vseh 47 domačij Dobriča in so jo obnovili in posodobili, ker jo je že načel zob časa, saj je stara spoštljivih sto let. Ob njej je tudi vinograd in vino iz njega so ponudili vsem obiskovalcem. Kljub temu, da je mesec avgust, je bilo obiskovalcem na lojtmiku ob povratku v Andraž kar hladno, saj svoje opravi spoštljiva višina Pižornovega vrha, ki so ga obiskali in nudi čudovit razgled po Savinjski dolini in Savinjskih alpah. Nedelja pa je bila namenjena prepevanju, saj se je nastopa udeležilo 21 družin iz vseh slovenskih pokrajin ter tudi iz zamejstva. Tako so pričarali nekdanje družinsko prepevanje, po katerem je poznana Slovenija. Zaključili so z družinskim srečanjem, letos pa so ga popestrile MLADE FRAJLE s svojim nastopom. Ivan Jurhar NAŠI KRAJI IN LJUDJE PELI SO JIH MATI MOJA V Ze XVIL prireditev Družina poje v Andražu kerasan a JL mA*? d.o.o. PODJETJE ZA TRGOVINO, ZASTOPANJE IN STORITVENO DEJAVNOST, d.o.o. SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME TEHARJE 063/425 57 70 - keramične ploščice - mešalne armature španskih in italijanskih HANSA proizvajalcev - sanitarna keramika - granitogres DOLOMITE ITALGRANITI, ALFA - tuš kabine, mešalne kadi GLASS Odpiralni čas: pon.-pet.: od 8. do 19. ure, sob.: od 8. do 12. ure TO NISO SANJE, TO JE nflElEtElffl SPONA TRGOVINA V PARTNER VREDEN VAŠEGA ZAUPANJA MARIBOR, Obrežna 49 NOVO MESTO tel.: 02/429-29-10 Resslova 1 PTUJ, Obrtniška 11 tel.: 08/337-96-71 tel.: 02/780-09-90 CELJE, Škofja vas 40 tel.: 03/491-53-30 MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25 tel.: 09/536-16-20 SLOVENJ GRADEC NOVO 70, KOPALNICE Troblje 39 tel.: 02/884-20-25 'to*. ' e/c£1>c'j, IN KERAMIKA AZTECA CIMvAHV \ n ZA VAŠ DOM IN ZA V STVfiOFfl Toplotno izolacijska fasad je sistem kontaktne fasade za toplotno izolacijo vseh vrst novogradenj ali za sanacijo starih slabo izoliranih fasad. Primeren je za izolacijo individualnih hiš kot tudi večjih poslovnih objektov. Styrofas fasada nas ščiti pozimi pred mrazom in poleti pred vročino. Osnovni izolator toplotno izolacijskega sistema Styrofas fasade je ekspandirani polistiren - stiropor, okolju prijazen in odporen na vremenske vplive. IZVEDBA FASADE Podlaga, ki je lahko iz betona, opeke, opečnih blokov ali iz drugih gradbenih materialov, mora biti ravna, suha, brez mastnih madežev in prahu. Mokra dela v notranjosti objekta (estrihi, ometi) morajo biti končana. Izolacijske ploiče iz stiropora lepimo z univerzalno lepilno malto NIVEFAS, ki jo zmečamo pred nanosom s propelerskim meSalcem. NIVEFAS nanašamo ob robu plošč v pasovih, v sredini pa dodamo malto v obliki točk ali pasov tako, da je kontaktna površina minimalno 50 %. Izolacijske plošče iz stiropora lepimo na zid tesno eno do druge. Kot pomoč pri namestitvi prve vrste ter za utrditev spodnjega roba fasade uporabimo zaključne letve. Plošče v sosednjih vrstah zamikamo po pravilih opečnih zvez, pri čemer naj bo zamik zarez vsaj 30 cm. Univerzalna malta naj ne pride v stik med ploščami, morebitnešpranje zapolnimo s stiroporom. Na prilepljene plošče vgradimo osnovni armirani omet iz univerzalne lepilne malte NIVEFAS. Najprej vgradimo 3 - 5 mm debeli prvi sloj, v katerega vtisnemo impregnirano stekleno armaturno mrežico. Po širini in dolžini preklapljamo mrežico za cca. 10 cm. Vogale odprtin in robov na fasadi še dodatno ojačamo s širokimi pasovi iz armaturne mrežice. Plošče pritrjujemo s plastičnimi sidrnimi vijaki. Globina sidranja v klasične zidne podlage je vsaj 50 mm, pri čemer luknje za sidra vrtamo vsaj 2 cm globlje. Na dovolj utrjen prvi sloj vgradimo drugi sloj v debelini 1 mm. Drugi sloj obdelamo glede na izbrani dekorativni omel. Čas sušenja osnovnega armiranega ometa znaša 1 dan za vsak mm debeline. PRODAJA IN VGRADNJA ESOT d.o.o. GLEDAUŠKA2, CELJE tel.: 03/42-56-350 fax.: 03/49-24-570 IŠČEMO KVALITETNE IZVAJALCE IN TRGOVCE ZA STVROFAS SISTEM PRIIMEK IN IME:. NASLOV:------- POVRŠINA FASADE cca: □ ŽELIM BREZPLAČNI PROSPEKT IN CENIK TELEFON: Kontakt: ESOT d.o.o. 03 42 56 350 ...H- AJM - SLOVENSKO OKNO PRIHODNOSTI le dobrih šest let je samostojni podjetnik Ladislav Košir iz Levca uradni zastopnik podjetja AJM iz Maribora, ki se ponaša z izdelavo stavbnega pohištva iz kakovostne umetne snovi PVC, ki je ekološko prijazna in neobčutljiva na klimatske vplive ter mehanske poškodbe. Ladislav je uspešno obrtniško pot začel zelo skromno. Najprej se je izobraževal v Nemčiji, nakar je pridobil status samostojnega podjetnika. Svoje znanje in nadarjenost je ponudil Kovinoplastiki iz Loža. Vendar s tem sodelovanjem ni bil preveč zadovoljen. Neutrudljivi Levčan je iskal nove možnosti. Ubral je pot, ki se je končala s podpisom pogodbe o zastopstvu mariborskega podjetja AJM, ki je leta 1994 pribodil naziv “podjetniška družina leta”. Dve leti kasneje pa so Maribo- rčani dobili priznanje GZS za podjetnika leta. Samo leto kasneje pa se je v njihovih rokah našel tudi standard za kakovost ISO 9001. Za kakovostno, strokovno in hitro izvajanje vseh naročil v Montaži Košir skrbi pet montažerjev. In kaj dejansko ponuja “Montaža Košir” iz Levca? Na voljo je svetovanje, prodaja, montaža in servis oken, vhodnih in balkonskih vrat. To stavbno pohištvo je narejeno iz kakovostne uvožene umetne snovi PVC, ki ima odlično toplotno in zvočno izolacijo. Z vgradnjo takšnih oken je možno privarčevati tudi do 30 odstotkov toplotne energije- Vendar to ni vse. V ponudbi “Montaže Košir” so tudi senčila, zunanje in notranje okenske police, garažna in industrijska vrata, strešna okna in svetlobni jaški. Vsi proizvodi so v 5-letni garanciji. Proizvajalec pa je prepričan, da ima stavbno pohištvo iz PVC dolgo življenjsko dobo, če se upošteva vsa predpisana tehnologija. V Nemčiji je praksa, da se okna, ^ m Novi poslovni prostori Montaže Košir v Levcu. narejena iz takšne mase, zamenjajo po 35 letih uporabe. Sicer je to stavbno pohištvo kos vsem težavam, kot so hrup, slabo tesnjenje, zamakanje, oplesk itd. Vsa stara vrat in okna je možno brez poškodb fasade demontirati in na njihovo mesto vstaviti nova. Nakup oken in vrat je pomembna, a obenem težka odločitev. Takšne odločitve vedno temeljijo na medsebojnem zaupanju kupca in proizvajalca. Zmeraj je veliko možnosti. Toda sama ena odločitev je prava: začne se svetovanjem, nadaljuje s projektiranjem po vaši želji in natančno izdelavo ter profesionalno montažo. Vse to in še več vam zagotavlja podjetje AJM in njegov zastopnik “Montaža Košir" iz Levca. Naš pralstavnik v Celju: MONTAŽA KOŠIR ip, Levec 9, Me. H: 03472-596,041/666468 ZIVEX Trgovina za zunanjo ureditev 5293 Volčja Draga 40 SLOVENIJA POSLOVNI CENTER v Obrtna cona Store 3220 Štore * ^ *? CELJE tel.: 03/ 780 24 14 fax: 03/ 780 24 20 e-mail: info@zivex.si PODJETJE ŽIVEX d.o.o. SE UKVARJA Z PRODAJO IZDELKOV ZA ZUNANJO UREDITEV BIVALNEGA OKOLJA (PROSTORA) Fi&N ■ ur' ZAŠČITNE MREŽE: - PROTI TOČI - PROTI PTICAM GLINENI LONCI IN VAZE PROIZVAJALCA MREŽNI SISTEMI VRHUNSKE EVROPSKE KVALITETE PROIZVAJALCA S BEKAERT VGRADNI POLIMERSKI JAŠKI IN KANALI_ ZA MEj-TEORNE VODE VINOGRADNIŠKA OPREMA: PESTRA IZBIRA VINOGRADNIŠKIH ŽIC IN VSEGA POTREBNEGA ORODJA - ZA SENCO t - PROTI MRAZU PROIZVAJALCA^ IN ARBHkMII V PRIHAJAJOČIH ZIMSKIH DNEH: - DIMNE EMAJLIRANE IN NERJAVEČE CEVI, KOLENA, ROZETE, GRELCI ... PROIZVAJALCA O I ^ SAVE DEKORATIVNI IZDELKI ZA VRT: VODNE FONTANE - SVETILKE, LAMPINJONI - VELIKA IZBIRA KIPOV # POROZNE VAZE Linea programa VRTNI KAMINI IN GRILL OPREMA ČASU PRIMIRNO PONUJAMO TUDI: NAGROBNI PESEK, NAGROBNE SVEČE, ZEMLJA ZA GROBOVE, NERJAVEČE POSODE ZA VINO, DEL KLETARSKE OPREME, PVC ZABOJNIKI IN NOSILKE ZA OBIRANJE SADJA. DELOVNI ČAS: DELAVNIK od 8h do 20h, SOBOTA od 8h do 13h. Podjetje za inženiring, (r/.enje, gostinstvo in turizem, Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 063 705 30 12, faks: 063 705 30 13, GSM: 041 678 775 Obiščite nas na Obrtnem sejmu v Celju, zraven hale L, na razstavnem prostoru 431 Lastnosti Širok plašč Globoki utori Radialna konstrukcija NOVO - NOVO - NOVO good/vear Prodajalec vseh vrst GOODVEAR traktorskih in damper gum za Celje in Savinjsko dolino. SE PRIPOROČAMO Krbavac Rečica ob Paki 45, 3327 Šmartno ob Paki H.6 AMB1ENTE *rvo.alrbag.t.£Wa e, blokada mot barv ZA 1.647.4« StT KREDIT IN LEASING NA ENEM MESTU Ford Credit KONČNO! ► 50:50 VMES NI NIČ ► DVOLETNI BREZOBRESTNI KREDIT ► KREDIT BREZ POTI DO BANK od 1 - 5 let od 0 - 4.8% ► KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING ► STARO ZA NOVO - STARO VABLJENI V FORD KRBAVAC, telefon/fax: (03) 891 51 23, (03) 891 51 24 SERVIS IN PRODAJA CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. Žarova 7, Velenje Telefon: 03 5869 232 in 497 66 90 Telefax: 03 5869 232 A Prva mobilna telefonska goimrilnica ^ Saxo Phone 1.0 citroen kovinska barva, Airbag, GSM samo 1.420.000 SIT (3 vrata) 1.480.000 SIT (5 vrat) Na zalogi še nekaj vozil XSARA Plaisir in XSARA Picasso po zelo ugodnih znižanih cenah. s N KONI V____s IZDELOVANJE PREDMETOV IZ KOVINE IN PLASTIKE (03)710-06-60 Niko Košir (03)710-06-61 Petrovče 232 A (041) 796-174 3301 Petrovče BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS IZDELAVA KOVINSKIH PREDMETOV IZDELAVA IZDELKOV ZA VAŠ DOM 41 J - ORODNE PLOŠČE - ŠČITNIKI ZA STIKALA - POŠTNI NABIRALNIKI V________________________________________ KOVINARSTVO Rožič Rajko s.P. Gotovlje 48,3310 Žalec izdelovanje drobnih kovin, predmetov, obnova batnic in montaža vrat tel.: 03 710 31 31 fax: 03 710 31 30 mobitel: 041 411 314 ~ obnova hidravličnih cilindrov ~ izdelovanje dvižnih garažnih vrat po meri IZDELKI MEGGLE ZALEPŠ/ DAN! KREMNO JOGURTOVO MASLO - poln okus, manj maščob - 69% mlečne maščobe - uporabno 3 mesece od proizvodnje JOGURTOVO MASLO ZELIŠČNO MASLO SKRIVNOST JE V MASLU! NARAVNI OKUS SUROVEGA MASLA MEGGLE .... - izjemno dobrega okusa, narejeno iz dnevno sveže sladke smetane - 82% mlečne maščobe - uporabno 6 mesecev od proizvodnje lavacheguirif Babyber Alpenhain SPECIALITV CHEESES Meggle, d.o.o., Polzela - Polzela 151 - 3313 Polzela - Slovenija - Tel.: 03 713 21 00, 713 21 11 - Fax: 03 713 21 19, 713 21 20 O 2 Kuhinje - kvaliteta - lepota - uporabnost - dobra cena - popoln servis ti essebi Flay design collee prefinjeni okusi, najboljših italjanskih Harmonija stekla, lesa, kovine, kamna... lleenon - i obl\kovalev. ?ia, j m za ow I uma 000 - udobje ki ga morate preizkusiti - sestavljivost . . . - več kot 150 modelov - več kot 250 barv 000 Maros d.o.o. Šmartinska 152, 1000 Lj. TPC Celje (nasproti sejma) Opekarniška 2, 3000 Celje Tel.: 03/5415 051 PohiŠtVO Fax: 03 / 5415 052 Maros FRATELLI ROSSETTO Sistem sestavljivi sistemi - popoln program pohištva za dekoracijo vašega iivljenskega prostora __j Nafcuaa 1 1 [Iilinii — •- •»* VEČ KOT 250 BARV mjšm mmjpmu tmjjmgš mjjMMi e Idila - v prodajnem centru LESNINA v Levcu Nudimo tekstil za vaš dom: ZAVESE, TAPETNIŠKO BLAGO, ODEJE, POSTEUNINO, BRISAČE, PRTE, ITISONE, TEKAČE, PREPROGE, KARNISE Zavese vam izdelamo po meri in vaši zamisli s pomočjo našega svetovalca. V času MOS - 5 % gotovinski popust. Petrovče 1,3301 Petrovče. tel.: 063/ 710 26 63, faks: 063/ 710 26 64 v prostorih Hmeljarskega doma Petrovče Za vse, ki želite nekaj več ‘Podjetje za obdelavo Česa in trgovino Ljubija 55, 3330 Mozirje, TeL in /a*; (063) 833-681 Mizarstvo 'Kovač, d. o. o. Za vas z visol(g tefmoCofjijo in prepoznavno ^a^gvostjo stavbnega pohištva! Izdelava oken In balkonskih vrat raznih oblik In dimenzij po naročilu! ^ 11 TEG0LA ICO že od snr/M2 VALOVITA STRESNA KRmNA CEMBRIT ŽE 00 mis* ST/MZ NO VABLJENI V CEUE NA MOS 2000 (8.-17. N. 2000), KJER VAS NA NAiEM RAZSTAVNEM PROSTORU V HAU J/17 PRIČAKUJEMO Z INFORMACIJAMI IN S PRIKAZOM IZPOPOLNJENEGA PRODAJNEGA PROGRAMA IN STORITEV: 1. TOČEN IN KVALITETEN RAZREZ 2. ROBUENJE Z RAZNIMI TRAKOVI 3. VRTANJE (ZVRTIM ZA SPONE Slovenijales Hoče Miklavška cesta 55 2311 Hoče Tel.: (02)618 13 31 Slovenijales Črnuče Brnčičeva 45 1231, Ljubljana Tel.: (01) 561 35 66 Slovenijales Murska Sobota MarkiŠavska 9 9000 Murska Sobota Tel.: (02) 534 90 11 Slovenijales Domžale Antona Skoka 20/a 1230 Domžale Tel.: (01)724 13 97 Slovenijales Celje Medlog 18 3000 Celje Tel.: (03) 545 15 15 Sloveni|alcs Vižmarje gj Plemljeva 86 1210, Ljubljana-Šentvid Tel.: (01)512 52 32 ZELENI JURIJ ZA SEPTEMBER SOBNE RASTLINE ... so že umirile svojo rast, zato jih natančno pregledamo, saj je zdaj čas za morebitna potrebna škropljenja proti boleznim ali škodljivcem. Pravočasno ukrepamo, da bomo imeli pozimi mir pred škodljivci. Rastline, ki bodo pozimi počivale, bomo prenehali dognojevati, da bodo do začetka zime prenehale rasti. Še zmeraj pa dognojujemo in redno zalivamo rastline, ki rastejo in cvetijo tudi pozimi. OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE ... še zmeraj bujno cvetijo, zato jih še vedno normalno oskrbujemo. Dognojevati bomo prenehali le gomoljne begonije, ki bodo počasi prenehale rasti, prav tako pa tudi fuksije, pelargonije in spreminjavke. Enoletnice, ki jih bomo po končanem cvetenju zavrgli, še naprej redno dognojujemo, saj tako njihovo cvetenje še pospešimo. V tem času je pri vseh rastlinah najpomembnejša higiena. To pomeni, da sproti odstranimo vse odcvetele cvetove in odmrle liste. OKRASNI VRT ... vsak dan izgublja na lepoti, saj bodo počasi odcvetele še zadnje cvetoče rastline. Izjema so samo še enoletnice, ki bodo cvetele do prve slane. Zato pa bomo kmalu začeli saditi mačehe in marjetke, ki bodo cvetele v tem poznojesenskem času. Proti koncu meseca bomo pobrali iz zemlje gomolje dalij, da jih ne prizadene mraz, kmalu zatem pa še gladiole in monbrecije. UPOKOJENCI SO ZA SODELOVANJE Nedavno tega so se na iniciativo Občinskega odbora Društva upokojencev sestali predsedniki društev iz nekdanje žalske občine. Po temeljiti razpravi so si bili enotni, da je nadaljnje sodelovanje upokojencev nujno, in da obstaja želja za medsebojno sodelovanje v obliki raznih prireditev, med njimi tudi športnimi, stroške zanje pa krijejo društva sama. Zaradi koordinacije takih prireditev je potreben program prireditev, prireditev finančno ovrednotiti ter predlagati prireditelja. Koordinacijo naj vodi šestčlanski odbor, ki ga izvolijo članice. Vsa društva s področja Savinjske doline naj bi pisno predlagale, kakšno prireditev bi bile pripravljene organizirati. Vsa tekmovanja pa se naj organizirajo najprej v Občinski zvezi, nato regiji in le ti rezultati naj bodo odskočna deska za republiško tekmovanje. Na sestanku so se dogovorili, da bo letošnje gobarsko tekmovanja organiziralo DU Vransko drugo soboto v septembru. Ivan Jurhar Pripravili bomo gredice za sajenje tulipanov, hijacint in narcis. Te najprej očistimo plevela, pognojimo in prekopljemo. krijemo s klobučevino ali folijo, da jo ohranimo čim dlje zdravo pred črno listno pega-vostjo, ki povzroča gnitje. Takšna gredica lahko počaka do oktobra, ko bomo začeli saditi spomladi cvetoče čebulnice. ZELENJAVNI VRT ... smo že dodobra izpraznili, tako da se lahko posvetimo pripravi gredic za naslednje leto. Prazne gredice pognojimo z organskimi gnojili, kompostom in jih prekopljemo. Radič varujemo pred pepelasto plesnijo, ki se v tem času rada pojavi, če ga nismo preventivno poškropili že avgusta. Endivjo pa po- Še zmeraj lovimo polže, ki posebno v deževni jeseni povzročajo veliko težav. Lotijo se namreč vsega, kar je še ostalo na zelenjavnem vrtu. SADOVNJAK ... nam prinaša v tem mesecu naj lepše opravilo - obiranje sadja. V septembru zorijo naslednje sorte jabolk: elstar, jonagola, zlati delišes, gloster, lobo, koksova oranžna reneta, nal, grafenštajnc. VINOGRAD ... postaja vsak dan lepši, saj se jagode lepo debelijo. Da bodo imele dovolj sonca, poskrbimo za odstranjevanje starih, nedejavnih listov. Čas je tudi, da preprečimo sivo plesen, ki povzroča gnilobo grozdja. V krajih, kjer je dolgo vlaga, in če je vreme deževno, je to nujen ukrep, brez katerega ne gre. Cesta v Trnovlje 2, 3000 CELJE tel.: 03 491 60 50, fax: 03 491 60 51 ■ PREPROGE - TACKIE OBCOGE - 2AVESE IMAJWEČ|i NA VSE KOLENDARJE JE MOŽEN DOTISK LOGOTIPA VAŠEGA PODJETJA! NUDIMO VAM: - usluge enobarvnega in večbarvnega tiska, obrazcev, reklamnih tiskovin, vizitk, plakatov, knjig in vseh drugih obrazcev ter tiskovin - usluge sitotiska na razne materiale - vse vrste vezav - mehko vezavo, vezavo v celo platno, polplatno ali usnje ( Uradni listi,diplomske naloge, revije, časopisi in drugo ) - grafično oblikovanje celostnih podob, izdelava reklamnih tabel, transparentov, zastav itd. - izdelava vseh vrst koledarjev - izdelava albumov, darilnih vrečk in embalaže BOR2A KABldEUM AVTOMOBILOV AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL R LAGUNA 2.0 RX E, 1. 95, oblično ohranjen, klima, potovalni računalnik, metalik barve, reg. 8/01, 1.790.000,00 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 03/5472-409. AVTO CELJE ZALOGA RABLJENIH VOZIL CELJE: ALFA ROMEO 146 TS+vsa oprema, rdeč, 1. 98 2,099.000 SIT CITROEN SAXO l.Oi, 3v, 1. 99, srebrn metal, 1,199.000 SIT FIAT BRAVA 1.6 SX+klima, 1. 98, rdeča met., 1,959.000 SIT FIAT BRAVA 1.6 SX+klima, 1. 98, modra, 1,939.000 SIT FIAT BRAVA 1.4 SX, I. 96/97, met.zlata, 1,499.000 SIT FORD FIESTA l.li, 3v, moder, I. 94, 669.000 SIT FIAT TIPO 1.4 ie, bel, 1. 93, 599.000 SIT FIAT TIPO 1.4 DGT IE, moder, 1. 90, 379.000 SIT FIAT UNO 1.0 ie, 5v, siv met., I. 98/99, 978.000 SIT FIAT PANDA 1000 LIE, 1. 93, bel, 500.000 SIT KIA SEPHIA 1.5 GTX + klima, srebrna metal, 1. 96, 1,099.000 SIT OPEL ASTRA 1.4 i GL, 5V, I. 93, modra metal, 999.000 SIT OPEL CORSA 1.4i 16V, met.rdeč, 1. 96/97, 1,149.000 SIT PEUGEOT 406 1.8 ST, met.zelen, 1. 96, 1,799.000 SIT PEUGEOT 405 GR LUX, siv metal, 1. 93, 859.000 SIT PEUGEOT 405 SRI, met.siv, 1. 93, 989.000 SIT PEUGEOT 206 1.4 XT, 5V, met.zelen, 1. 98, 2,099.000 SIT R TWINGO 1.2, moder, 1. 98, 1.149.000 SIT R 5 FIVE 1.4, 3V, 1. 94, rdeč, 590.000 SIT R 5 CAMPUS 1.1, 3V, I. 93, zelen, 430.000 SIT R 5 CAMPUS, 1. 91, siva met., 369.000 SIT R CUO II 1.2 RL, 1. 93, rdeč, 649.000 SIT R MEGANE 1.4 RL, I. 96, bel, 1.349.000 SIT NISSAN TERANO II 2.4, modra metalik, 1. 95, 2,438.000 SIT VW PASSAT 1.6 TD, 1. 89, siva met., 599.000 SIT SEAT IBIZA 1.2 FRIEND 3V, 1. 93, zelena met., 558.000 SIT DAEWOO MATIZ SE + klima, 1. 98, srebrna met., 1,199.000 SIT DAEWOO ESPERO 2.0 CD, 4v, I. 96, siva met., 949.000 SIT HVUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 91, srebrna met., 350.000 SIT ŠKODA FAVORIT 135 L, modra, I. 92, 239.000 SIT LADA KARAVAN Ui, 1. 98, bela, 589.000 SIT LADA NIVA 1.7 i, 1. 96/97, zelen, 899.000 SIT FIAT SCUDO 1.9 D furgon, 1. 97, srebrn met., 1,759.000 SIT FIAT DUCATO 2.8 TD maxi, 1. 98, bel, 2,368.100 SIT FORD TRANSIT 2.5 D furgon, 1. 94/95, bel, 949.000 SIT VELENJE: DAIHATSU Gran movc 1.5i, m .zelen, 1. 98, 1,419.000 SIT FIAT BRAVA 1.6 SX+klima, 1. 98, 1.949.000 SIT FIAT BRAVA 1.6 SX, 1. 96/97, 1.349.000 SIT FIAT MAREA 1.6 SX, 1. 96/12, 1.459.000 SIT FIAT TIPO 1.4 S, I. 93, bel, 599.000 SIT ŠKODA FAVORIT, I. 90, 179.000 SIT OPEL OMEGA 2.0 i, GL, 1. 90, 599.000 SIT OPEL CORSA 1.2 SWING, 3V, I. 91, 429.000 SIT DAEWOO ESPERO 2.0 CD, 1. 96, 949.000 SIT R 5 FIVE, 3V, I. 94, 588.000 SIT R 5 FIVE, 3V, 1. 84, 528.000 SIT R 5 CAMPUS, 91, 325.000 SIT 5 let s T + 4,5 do 4,7% obr. mero, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo delno garancijo. Najnovejše ponudbe najdete na internetu http://www.avto-celje.si. Informacije na telefon: 03/426-11-78 Celje, 03/889-00-24 - Velenje AVTOHIŠA DBEV ZALOGA RABUENIH VOZIL ESPERO DAEWOO, I. 95 Informacije na telefon 03/5708-669. FINEX ZALOGA RABUENIH VOZIL Informacije: PE CEUE 03/5482-011, 5482-012, 041/645-355, 041/648-071, 041/200-378; PE RAVNE 02/287-561, 02/287-560, PE VELENJE: 03/5869-698, 041/200-378. Možnost posojila do pet let, možno plačilo na položnice z minimalnim pologom in odplačilno dobo do pet let. AVTOHIŠA CELEM ZALOGA RABUENIH VOZIL ASTRA 1.4i GL, 1. 92, kov.rdeč, 800.000 SIT OMEGA 2.0i, 4v, 1. 89, siv, 590.000 SIT R5 CAMPUS 1.1, 5 vrat, kov.siv, 450.000 SIT MARUTI 800, 1. 93, svetlo moder, radio, reg. 6/00, 320.000 SIT SUBARU LEGACV 2.0 karavan, I .97, 2.490.000 SIT KIA SEPHIA 1.8 16V GLX, 1. 97, temno zelen, 2,490.000 SIT PEUGEOT 406 GLX, 1. 99, k. moder, 730.000 SIT LADA NIVA 1.7, 1. 95, rdeč, 590.000 SIT Vsa vozila so dobro ohranjena. Možen kredit do 5 let brez pologa. 03/42-54-611, 42-54-610, 5864-380, 897-14-60. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL ZX 1.9 TD, 1. 94, ABS HVUNDAI, 1. 95 Informacije na telefon 703-83-88. AC KRALJ ZALOGA RABUENIH VOZIL LANTRA 1.6, 1. 94 CLIO 1.2, 1. 93 VECTRA 2.0 GT, 1. 90 LANTRA, 1. 94 NISAN MICRA, 1. 92 R 4, 1. 90 POLO 1.4 CLASSIC, 1. 96 R 19, 1. 92 NISSAN PATROL, I. 92 VECTRA, 1. 94 LANOS , 1. 98 NEXIA, 1. 98 ACCENT, 1. 96 Za vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel.: 03/5720-283 ali 03/5720-116. AVTOCEHTER MEH ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI A6 2.6, 1. 95, 110.000 km, srebrn, 2,300.000 SIT AUDI A6 TURBO Q, 1. 98, 1. lastnik, kov.zelen, cena 5,200.000 SIT VW SHARAN 1.8 T, 1. 98, srebrno kovinski, 4,390.000 SIT FORD ESCORT 1.4 FLESH, 1. 97, rdeč, cena po dogovoru AUDI TT 1.8 T, 1. 98, testno vozilo, moder, 5,300.000 SIT AUDI A6 2.4, 1. 99, testno vozilo, kovinsko siv, cena po dogovoru AUDI A6 2.6 Q, 1. 95, 1. Lastnik, cena po dogovoru Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 03/898-250. JOŽE MURŠIČ ZALOGA RABUENIH VOZIL Informacije na telefon 03/5856-852. A2S SPEKTRA ORRIT ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI 80 1.6, 1. 89, kov. srebrn, 790.000 SIT VW PASSAT KARAVAN 1.8 GL, 1. 92, kov.siv, 950.000 SIT VW PASSAT LIM. 1.8 GL, 1. 93, 1. lastnik, rdeč, 1,160.000 SIT VW PASSAT KARAVAN 1.8, ARIVA, 1. 93 kov.siv, 1,190.000 SIT VW GOLF 1.4 CL, 1. 95, bel, 1.250.000 SIT POLO LIMUZINA 1.6, I. 96, kov.zelen, 1,290.000 SIT VW POLO KARAVAN 1.4, 1. 97/98, 1,699.000 SIT VW GOLF CABRIOLET 1.8, 1. 96, bel, 2,290.000 SIT AUDI A3 AMBITION 1.9 TDI/110 KM, 1. 98, moder, 3,615.000 SIT FORD MONDEO 1.8 GLX, 5V, 1. 97/98, kov.srebm, 2,280.000 SIT OPEL OMEGA 3.0 MV6, 1. 95, 4V, ko.zelen, 2,290.000 SIT OPEL OMEGA KARAVAN 2.0M k, 96, zelen, 2,415.000 SIT VW SHARAN GL VR6, 1. 96, kov.moder, 2,990.000 SIT VW PASSAT 1.8 T HIGHLINE, 1. 97, kov. srebrn, 3,290.000 SIT AUDI A4 1.8 Q, 1. 97, bel, 3.411.000 SIT AUDI A6 2.8 Q, 1. 97, kov.siv, 4.950.000 SIT MERCEDES S 350 TD, I. 94, kov.črn, 5,590.000 SIT MERCEDES 410 D - KESON, l. 93, rumen, 2,200.000 SIT FORD MONDEO 1.8 I CLX, 1. 93, rdeč, 1,470.000 SIT SLUŽBENA VOZILA: VW BEETLE 2.0, 1. 99, rumen, 3.399.000 SIT AUDI A4 1.8 T, 1. 99, moder, 4.650.000 SIT AUDI A6 2.8, 1. 98/99, kov.srebm, klima, 5,990.000 SIT Informacije na telefon: 063/425-40-35. PSC PRAPROTRIK ZALOGA RABUENIH VOZIL TOLEDO, 1. 93, 750.000 SIT OKTAVIA L&K l.T, testna, I. 12/99, 3,650.000 SIT OKTAVIA SLX 1,8, 1. 97, 2.400.000 SIT OKTAVIA GLX 1.6i, 1. 97, 2.100.000 SIT ROVER, 1. 94, 1,050.000 SIT FELICIA LX 1.6 s klimo, testno vozilo Na zalogi večja količina FABI in OKTAVI. Vsa vozila so tehnično brezhibna. Informacije na telefon 03/898-32-20. FORD KRRAVAC ZALOGA RABUENIH VOZIL FIESTA FLAIR 1.3, 1. 97, met.zelen. FIESTA 1.1 C, 1. 95, 3 vrata, moder, SIERA 2.0 IGL, 1. 92, 4 vrata, srebna metal, ŠKODA 120L, 4V, 1. 88, siva, VW GOLF C, 1. 86, siva met., Za vsa vozila možen kredit. Informacije na telefon 03/891-51-23. BO SO ZALOGA RABLJENIH VOZIL CHRAVSLER IS, 1. 90, rdeč, 190.000 km, 450.000 SIT DAEVVOO RACER GSI, 1. 94, 590.000 SIT CITROEN XANTIA 1.8, 1. 95 1.480.000 SIT ŠKODA FELICIA KOMBI GLXi, 1. 95, met.rdeč, 800.000 SIT ŠKODA FAVORIT 135 L, I. 92, 250.000 SIT ŠKODA FAVORIT 135 GLX, 1. 93, bela, 350.000 SIT Subaru j 12 justv gl 4vd, 1. 92, 670.000 SIT VW GOLF 1.6 CL, 1. 97, 1.550.000 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 03/425-40-80. SELMAR ZALOGA RABUENIH VOZIL HONDA ACCORD 2.0 IE, 1. 96, m .zelen, 2,390.000 SIT Informacije 03/42-44-000. Ugodni krediti do 5 let. PANADRIA ZALOGA RABUENIH VOZIL MAZDA 626, 1. 91, 900.000 SIT SEAT TOLEDO GT, 1. 93, 950.000 SIT ZX 1.4 i, I. 95, 750.000 SIT NISSAN MAXIMA 2.0, I. 95, vsa oprema, 2,200.000 SIT VW PASSAT KARAVAN 1.8 CL, 1. 92, 1,250.000 SIT VUGO 45 KORAL, I. 89, 130.000 km, 70.000 SIT OPEL VECTRA 1.7D, I. 90, 790.000 SIT Vsa vozila so tehnično brezhibna. Mo en kredit do 5 let. Menjava staro za novo. Najdete nas na Dečkovi poleg Giga športa. Tel.: 425-43-50, fax.: 425-43-55. MOTO CENTER TOGI VEČJA MOTORNA KOLESA Kompleten program VAMAHA 2000 na zalogi. SUZUKI GSX 750 R, 1. 96, 1,200.000 SIT ZZR 600, 1. 97 KAVVASAKI VM 800 CLASSIC, L 97 VAMAHA TDR 125, 1. 95 Komisijsko prodajamo rabljena motorna kolesa. Uredimo kredit. Aprilia Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motorna kolesa. Gume DUNLOP, MICHELIN, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Oblačila SPIDI, DAINEZE, AKSO, URINA, možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 063/891-00-09. AMD ŠLANDER SEZNAM RABUENIH VOZIL OPEL CORSA 1.2 SWING, 1. 90, bel, 370.000 SIT ŠKODA FAVORIT 135 L, 1. 91, bela, 205.000 SIT ŠKODA FAVORIT 135 GLX, 1. 93, zelen, 270.000 SIT R MEGANE 1.6 RT, 1. 96, bel, 1,590.000 SIT ŠKODA FELICIA LXI, I. 96, modra, 740.000 SIT Telefon: 063/471-705, 471-551. Prodam zazidalno parcelo, 5000 m2, na Kidričevi cesti v Celju (na križišču bodočega odcepa na avtocesto za Maribor). Cena: 50 DEM/m2. Informacije: 041 648-262. PRAZNIK OBČINE ŽALEC SPORED PRIREDITEV: Sreda, 23.8.2000, ob 11. uri Položitev temeljnega kamna za telovadnico OŠ Petrovče Sobota, 26.8.2000, ob 20. uri Odprtje razstave prinesenih likovnih del udeležencev IMBS 2000, - dvorec Novo Celje Sobota, 9.9.2000, ob 14. uri Četrtek, 31.8.2000, ob 20. uri Monodrama Marčni veter ali Fani piše Fracetu - dvorec Novo Celje Razvitje prapora ob 50-letnici PD Zabukovica Dragov dom na Homu Sobota, 9.9.2000, ob 16. uri Prodam urejeno kmetijo na idilični točki, skupaj z urejenim stanovanjskim in gospodarskimi objekti. Cena posestva je 42,000.000,00 SIT. Sobota, 2.9.2000, ob 20. uri Zevs in Evropa, mitološka zgodba o ljubezni, - Antični park Šempeter v Savinjski dolini Sreda, 6.9.2000, ob » • • • 18. uri J Pokrajinski muzej Celje • vabi na razstavo PMfumi O/v•/(///«.v//z/ soc/ dišao in stc/da 13. junija ob 18. uri v Stari grofiji # na Muzejskem trgu 1 • v Celju • Pokrovitelj • I^KRKkKOZMETIKK • Odprtje razstave likovnih del udeležencev IMBS 2000, Savinov likovni salon Sreda, 6.9.2000, ob 19.30 Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Žalec s podelitvijo priznanj, - Dom II. slovenskega tabora Petek, 8.9.2000, ob 14. uri Športna tekmovanja Zveze društev upokojencev Žalec park Novo Celje Turnir v košarki Športni center Žalec Sobota, 9.9.2000, ob 21. uri Koncert skupine TABU Športni center Žalec Ponedeljek, 11.9.2000, ob 20. uri Kabare Nike Vipotnik Dom II. slovenskega tabora Sreda, 13.9.2000, ob 21. uri Odprtje razstave mineralov in predavanje Minerali s Štajerske in Koroške Dom II. slovenskega tabora Četrtek, 14.9.2000, ob 19. uri Večer s slovenskim literati, rojaki in jubilanti (Miloš Mikeln, Vasja Predan, Ervin Fritz) Matična knjižnica Žalec MORAVSKE TOPLICE - DnlK., ul.i Cenik celoletne ponudbe: Od H,dol.it, im JulUlnArciMt S dni x m (trkom ItSM SIT ♦ TT IZSOO SIT ♦ TT S dni polpenzion z eno bograč v«č«r|o IS.Mt SIT ♦ TT 10 S00 SIT ♦ TT 7 dni z zajtrkom 14000 SIT TT 17 500 SIT ♦ TT 20 000 SIT ♦ TT 21000 SIT ♦ TT 7 dni blvan|a ♦ 000 SIT ♦ TT 10 000 SIT ♦ TT Akdla Vikend paket: 3 dni ■ 2x polpenzion 6000 SIT po osebi Rezervacijo na: (069) 26-434 ali (041) 404-648 Želimo vem prijetno bivanje v turističnem objektu KRONE. Petek, 8.9.2000, ob 18. uri Družabno srečanje občank in občanov v parku Novo Celje - Koncert Vitezov polk in valčkov - Ognjemet Petek, 15.9.2000, ob 8. uri Otvoritvena vožnja po Kolesarski poti Spodnje Savinjske doline (županja in župani) Sobota, 16.9.2000, ob 9. uri 30 let Tenis kluba Žalec - Vebrov memorial Sobota, 9.9.2000, ob 9. uri Mednarodni karate turnir^ za pokal Obč ine Žalec Športni center Žalec Sobota, 16.9.2000, ob 9.30 4. srečanje Turističnih društev podeželja Šlovenije Telovadnica I. OŠ Žalec Sobota, 9.9.2000, ob 9.30 Gasilski dom Žalec Sobota, 16.9.2000, ob 16. uri Hmeljarski likof Državno prvenstvo v Dom II. slovenskega tabora lokostrelstvu Športni center Žalec Prisrčno vabljeni ! Celje - skladišče ffc SAVINISKA trgovska družba d.d. Žalec O !s ZELO UGODN131/2000 n H trgovska družba d.d. SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA d.d., Šlandrov trg 35, 3310 Žalec $ $ 169,” Olje ogr&čica PVC. 1 I S- Ss COBISS O KREDITNI POGOJI ZA POHIŠTVO: do 7 obrokov brez obresti do 10% gotovinski popust KREDITNI POGOJI ZA TEHNIKO: - do 7 obrokov brez obresti - do 5% gotovinski popust $ $ $ $ $ # $ O o H < < i $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ TRADICIJA DOBRIH TRGOVCEV O h- S z 2 g S a t AKCIJA TAMA Trgovska družba ZAM ŽANA d.d. ŽALEC Trgovska družba ŽANA d.d. ŽALEC, Mestni trg 2, 3310 Žalec 89, Polžki, špageti Paradiso. 400c AKCIJA 8. in 9. september A č«4pf Oči ženski nizki čevlji samo 1.000 SIT 2.000 SIT 3.000 SIT AKCIJA 1.249/ Pralni prašek AVA. 4.2 kg h- —>