ffl konoplan
induplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXX.__________________OKTOBER 1982
Obveznosti smo sprejeli - kako jih uresničujemo ?
Poslovno leto se je prevesilo v zadnje trimesečje. Že sedaj pa rezultati kažejo, da vseh nalog, ki smo si jih zadali s planom, po vseh TOZD ne bomo uspeli uresničiti. To bo gotovo imelo negativen odraz v našem poslovanju v bodoče in prav gotovo tudi v delitvi dohodka. O tem, ter o nekaterih temah, ki so aktualne v današnjem
trenutku, sem se pogovarjal z odgovornimi delavci za posamezna področja, (tov. Janez RAINER, vodja TOZD Konfekcija tov. Janko UKMAR, vodja TOZD Proizvodnja, tov. Avgust OREHEK šef komercialnega sektorja, tov. Lojze PUŠ-LAR, vodja službe za gospodarjenje z osnovnimi sredstvi in tov.
Jože KLEŠNIK, pomočnik direktorja).
Kako je z realizacijo planiranih ciljev?
Tov. UKMAR: Na začetku leta smo startali normalno, pa tudi iz-gledi za naprej niso napovedovali večjih motenj. Toda že ob koncu januarja so rezerve skopnele, tako da so za preostali del prvega tromesečja značilni veliki zastoji zaradi pomanjkanja materiala, predvsem bombažne preje in reprodukcijskega materiala v oplemenitalnici. Posledica tega je bil tudi relativno slab rezultat v prvem obračunskem obdobju. V aprilu in maju se je položaj nekoliko izboljšal, tako da je bil rezultat ob polletju precej optimističen. Že konec julija in celoten avgust je preskrba spet zelo slaba, tako da smo bili priče pokritim statvam, ki pa ne dajejo metrov. Beležimo tudi sledeč pojav: primanjkovalo nam je luga domače proizvodnje, zaradi česar nam ni uspelo odpremiti blaga, istočasno pa je bilo dovolj repromateriala iz uvoza. Za osem mesecev poslovanja lahko rečemo, da so bili pogoji za normalno delo in izpolnjevanje planskih nalog zelo slabi. Primanjkovalo je tako osnovnega kot tudi pomožnega izdelav-nega materiala, rezervnih delov in delovne sile. Za zadnje velja, da je niti ni bilo na izbiro, niti je ob omenjenem pomanjkanju materiala nismo pretirano iskali. Sicer pa je predilnica osemmesečni plan izpolnila 74%, sukalnica 117%, tkalnica 70% (merjeno v votkiih) in opleme-nitilnica 66%. Za zadnje tromesečje ocenjujemo, da bo tisti del tkalnice, ki je oskrbovan z doma spredeno prejo, več ali manj normalno obratoval. Ob pravočasni oskrbi z rezervnimi deli bomo lahko nemoteno delali tudi na picanol statvah (dohodkovno interesantni artikli). Malo pa je dzgledov, da bi do konca leta normalizirali proizvodnjo na »šusomatih« (pomanjkanje fila-mentnih prediv) in na sommetih, zaradi pomanjkanja rezervnih delov, pa tudi sintetičnih prediv višjih številk. To bo vsekakor povzro-
ilo občuten izpad dohodka. Glede (Nadaljevanje na 2. strani)
Obveznosti smo sprejeli - kako jih uresničujemo ?
oskrbe z bombažno prejo pričakujemo, da bo do konca leta pičla, vendar ne brez izgledov. Prejo nam namreč še dolgujejo: Printeks Prizren, Gorenjska predilnica Škofja Loka, ki nam sicer še dokaj redno dobavlja Nm 34/2 in pa Predilnica Litija, kjer pa nimamo trdnih zagotovil za Nm 20/1. Zaradi 30% možnosti koriščenja deviz ni dosti boljše slike tudi glede barv in kemikalij. Iz navedenega sledi, da bomo le s težavo dosegli planirani dohodek in s tem tudi usklajenost rasti sredstev za osebne dohodke z rastjo primerljivega dohodka po določilih resolucije družbenega dogovora o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke v 1. 1982, ki pa jo do konca leta moramo doseči. Omeniti velja, da na tem področju v 1. 1981 v domžalski občini ni bilo kršiteljev. Sicer pa je v lanskem letu v SRS citirani družbeni dogovor in resolucijo neupravičeno kršilo 227 OZD od tega 182 s področja gospodarstva in 45 s področja negospodarstva. Po polletnem poslovanju tega leta pa je v naši občini 31 kršiteljev, od tega 11 hujših med katerimi ni TOZD Proizvodnja.
Tov. RAINER: V TOZD Konfekcija smo v osmih mesecih presegli tako fizičen kot tudi vrednostni plan proizvodnje. Količinski plan merjen v Nh je bil presežen za 2%. Težave s pomanjkanjem surovin, ki se pojavljajo v TOZD Proizvodnja, se pri nas nadaljujejo kot pomanjkanje osnovnega izdelavne-ga materiala, vendar ne v tolikšni meri. Največ skrbi smo v prvih osmih mesecih posvečali izvozu na konvertibilno področje, tako da smo izvozili v Zah. Nemčijo v sezoni 81/82 10.000 komadov turističnih šotorov in pomembno količino koridorjev v Irak. Zavedamo se, da samo z izvozom na konvertibilno področje lahko omilimo težave s preskrbo z izdelavnim materialom. Pomemben je tudi izvoz na klirinško področje, predvsem dohod-
kovno, saj predstavlja cca. tretjino celotnega prihodka. Če bo v zadnjem trimesečju preskrba z materiali vsaj takšna, kot je bila do^ sedaj v letošnjem letu, bi morali planske cilje, ki smo si jih zadali, zadovoljivo doseči.
Realizacija plana izvoza na konvertibilno področje je negotova. Kakšne bodo posledice, če plana ne bi dosegli?
Tov. OREHEK: Prodaja v letu 1982 je v znamenju izvoza. Lahko nam je žal za vsak meter blaga, ki ga ne izvozimo. Zakaj — to vemo vsi. Eden od vzrokov težav z zunanjo likvidnostjo države je namreč tudi v raziskovanju potreb konvertibilnega trga in vključevanja vanj. Če na tem področju v prihodnje ne bomo bolj uspešni, nam slede nevzdržne ekonomske razmere, ki se bodo odrazile že v prvem četrtletju naslednjega leta.
Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino (SI-SEOT) je vskladila vsa področja skupne porabe od nafte do zdravil. Vskladila ie tudi letne plane izvoza posameznih TOZD. Te plane je nujno realizirati do konca leta in to na preprost način — izvoziti blago na konvertibilno tržišče v ustreznem znesku. To je skupna naloga vseh, kajti v letu 1983 bodo obvez: nosti še večje, prav tako pa tudi naloge, ki jih bo potrebno izpolniti. Blagovna realizacija stagnira, zlasti če upoštevamo povečanje cen v letošnjem letu, saj se je celotna realizacija v osmih mesecih letošnjega leta povečala komaj za 26%. Domači trg že davno ni več normalno pokrit z našimi dobavami. Tako smo v prvih osmih mesecih na domačem trgu prodali manj kot preteklo leto. Pri vseh kupcih v Jugoslaviji, ki so že leta hiši zvesti (Induplati), imamo mnogo večja naročila, kot moremo izdelati in do^ baviti. Tu niso izostali tudi kupci posebnega pomena, katerim dolgujemo znatne količine tkanine in
konfekcijskih izdelkov. Nenormalna oskrba s nekaterimi izdelki in rezervnimi deli, onemogoča normalno proizvodnjo in prodajo. Posledice tega čutimo tudi v realizaciji izvoznih obvez, saj nismo več tako učinkoviti, kakor bi bilo potrebno. Zaradi velikega pomanjkanja deviznih sredstev nam zakon o deviznem poslovanju omogoča, da tudi na domačem tržišču združujemo devizna sredstva zlasti z re-reprodukcijo. S tem pa se tudi oblika dela na domačem trgu spreminja. Glede izvoza na konvertibilno področje je situacija naslednja:
—	izvoz na konvertibilno področje se je v osmih mesecih letošnjega leta, v primerjavi z istim obdobjem leta 1981 povečal za 70%, kar pomeni, da smo v preteklem letu imeli še dovolj rezerv za rast izvoza.
—	odnos med domačo prodajo (kamor prištevamo tudi klirinški izvoz) in izvozom na konvertibilno področje, je v osmih mesecih 1981 leta znašal 92 : 8, medtem ko je v osmih mesecih letošnjega leta znašal 89 : 11.
—	za tekočimi obvezami zaostajamo za 28%. Zadnje štiri mesece moramo zato napeti vse napore, da bomo izvršili planske obveze.
Izvoznih obveznosti v letošnjem letu najpogosteje nismo izpolnjevali zaradi nepravočasno dobavljenih surovin, pomožnih materialov in slabe kvalitete. Rast izvoza, ki smo jo planirali za leto 1982 ni bila brez podlage, zato je ustvarljiva v obeh proizvodnih TOZD seveda z voljo in učinkovitim delom. Če plana izvoza na konvertibilno področje ne bomo izpolnili, je vprašljiva preskrba z reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli in bo proizvodnja ogrožena že v prvem kvartalu leta 1983. S tem v zvezi bi morali skrbno pregledati tudi zaloge surovin, ki jih imamo v delovni organizaciji, katerih vrednost ni majhna ter jih po možnosti tudi vključevati v izdelke namenjene izvozu. Časa je do konca leta še do-
Remontirana streha nad vhodom v predilnico
Obnovljena raztezalka
Obveznosti smo sprejeli - kako jih uresničujemo?
volj, zato vsi delajmo po svojih najboljših močeh za naše skupne cilje.
Kakšna je trenutna slika v zvezi z našima največjima predvidenima letošnjima investicijama — zamenjava kotla in dograditvijo industrijske prodajalne v Jaršah?
Tov. PUŠLAR: Kotel, ki ga danes uporabljamo, je začel obratovati že leta 1964, kar pomeni, da je to energetsko srce naše tovarne že precej utrujeno. Zakaj tako, ni težko pojasniti. Tehnološka para je namreč osnovni pogoj za proizvodnjo. Zanemariti pa ne smemo tudi njegove vloge pri ogrevanju vseh delovnih in poslovnih prostorov, za kar se tudi porabi veliko energije. Povprečna letna poraba je pri nas 3,8 t/h tehnološke pare. (od 1,4 do 6,4 t/h), za ogrevanje pa povprečno 2,6 t/h v kurilni sezoni, za kar je potrebno 3.900 ton rjavega premoga letno. Sicer pa je stavba prirejena za montažo dveh kotlov tako, da bi bil nov kotel postavljen vzporedno s starim. Tudi dimnik je še relativno dobro ohranjen. Pri starem kotlu je pretekel predizparilec, zato je izkoristek za 30% manjši in s tem tudi večja možnost okvar. Sicer pa je dobavni rok na nov kotel najmanj dve leti, kar pomeni, da bomo morali še v oktobru vgraditi nov predizparilec in opraviti še druga vzdrževalna dela. S tem si bomo zagotovili obratovanje starega kotla najmanj do montaže novega. Da pa vsa stvar le ni tako preprosta, kot iz napisanega morda izgleda, bi rad omenil sam potek investicije. Prične se z zbiranjem ponudb, naslednja etapa je pridobitev dovoljenja komisije za oceno investicij (v našem primeru to ocenjuje medobčinska komisija), nato je treba izdelati finančni načrt, kjer pa kot predpogoj nastopa obvezna 60% lastna udeležba. Tukaj je treba omeniti tudi še težave pri pridobivanju kreditov. Zaradi svoje aktualnosti ima ta investicija pred-
Avtomatsko doziranje premoga
nost pred vsemi drugimi. Iz zgoraj prikazanega je razvidno, da je za to našo investicijo (zamenjava kotla) značilno, da jo spremlja nekaj posebnih dejavnikov, kar samo izvedbo investicije tudi časovno podaljšuje. Med temi bi omenil zaostreno situacijo s področja investicij (ugotoviti je potrebno pokritost investicij), dobavne roke in visoka finančna sredstva, (cca. 5 milijard st. din).
V zvezi z drugo investicijo, to je z dograditvijo industrijske prodajalne v Jaršah naj povem le to, da je bila v letošnjem planu predvidena priprava gradbene dokumentacije. Trenutno smo pridobili lokacijsko dovoljenje, vsak čas pa pričakujemo od SGP Grosuplje projekt.
Do konca leta morajo delovne organizacije uskladiti rast sredstev
Odstranjevanje ogorkov in pepela
za OD z resolucij skimi okviri. Kaj to pomeni za Induplati?
Tov. KLEŠNIK: V DO smo ob obračunu poslovanja za I. polletje ugotovili, da rastejo sredstva za OD hitreje kot to določa resolucija in družbeni dogovor o uresničevanju razporejanja dohodka in sredstev za osebne dohodke v letu 1982 v naši TOZD Maloprodaja in TOZD Proizvodnja. Na podlagi podatkov za osem-mesečno poslovanje, ki so nam poznani, ugotavljamo, da je rast sredstev za OD usklajena z rastjo dohodka v TOZD Maloprodaja, kar smo predvideli že ob koncu I. polletja. Pričakujemo, da bo ostala v dovoljenih okvirih tudi do konca leta, s tem, da se OD v zadnjem kvartalu ne bodo povečali. Pri TOZD Proizvodnja pa se je situacija glede na stanje ugotovljeno ob polletnem obračunu poslabšalo, ker se je rast primerljivega dohodka znižala kar za 3,8 odstot-kovne točke. Kljub temu, da je stopnja rasti sredstev za OD padla od 26 na 21%. je ta rast še vedno previsoka, saj dosežena rast primerljivega dohodka omogoča rast sredstev za OD le v višini cca. 17 odstotkov. Glede, na ugotovljeno stanje je nujno, da ostanejo OD v zadnjih štirih mesecih na višini izplačanih za mesec avgust, kar praktično pomeni,; da do konca leta ni možno obračunati nobene stimulacije. S tem bi dosegli, da bi rast
Deponija premoga
Jašek, ki požre na stotine ton premoga
Obveznosti smo sprejeli - kako jib uresničujemo?
Oddelek konfekcije v Mokronogu
sredstev za OD v primerjavi s preteklim letom padla na 17%.
Sredstva za OD DSSS smejo naraščati največ v višini povprečne rasti sredstev za OD v združenih TOZD, ki bo predvidoma ob koncu leta znašala 19%. Ker pa je ob osem-mesečnem poslovanju dosežena rast sredstev za OD v DSSS v višini 24,3 % je nujno, da se v zadnjih štirih mesecih izplačajo OD v višini, kot so bili za mesec avgust. To praktično pomeni, da do konca leta ni možno obračunati nikakršne stimulacije.
Drugo leto poteče pogodba o najetju naših poslovnih prostorov v Pečah. Kako naprej?
Tov. RAINER: Na sestanku KS Peče je bil prisoten predstavnik naše DO z namenom, da bi se dogovorili o večjih popravilih bivše šole v kateri imamo proizvodne prostore. Nujno bi bilo namreč zamenjati peč za centralno kurjavo, obnoviti dimnik ter urediti odtoke meteornih vod. V delu kleti se ob dežju nabira voda. Po pogodbi je za investicijsko vzdrževanje dolžna skrbeti krajevna skupnost kot najemodajalec. Naš predstavnik je na sestanku seznanil predstavnike KS o potrebnih delih v bivši šoli. Ta dela torej mora opraviti KS. V kolikor pa odstopi stavbo v last DO Induplati, bomo za investicijsko vzdrževanje poskrbeli sami. Na tem sestanku je bila izražena tudi želja, da bi v šoli ponovno pričeli s poukom. V tem primeru bomo proizvodnjo iz Peč prenesli v obrat Radomlje, in bi imele tovarišice iz tega obrata tudi v prihodnje zagotovljeno delo. Pogodba za najem stavbe v KS Peče poteče 31. 8. 1983 in do takrat se moramo dogovoriti o usodi te naše delovne enote.
Naši napori za zagotovitev dela v dislociranih obratih v Pečah in Mokronogu v zaostrenih pogojih gospodarjenja!
Tov. RAINER: V okviru TOZD Konfekcija »Jarše«, Radomlje imamo obrat Konfekcija, ki je sestavljen iz štirih proizvodnih oddelkov na različnih lokacijah in sicer: v Radomljah, v Mengšu, v Pečah in Mokronogu. Vsi štirje oddelki so enakovredni, zato skrbimo, da so vsi enakomerno zaposleni. Delo skušamo deliti pravično, upoštevajoč specifičnost posameznih oddelkov. Večja oddaljenost oddelkov v Pečah in Mokronogu ni razlog, da bi občutili večje pomanjkanje surovin kot v oddelkih v Radomljah in Mengšu. Zaostrene pogoje gospo-
Pogled na kurilnico
darjenja pri nas občutimo predvsem pri pomanjkanju materiala in rezervnih delov. Da bi se tem težavam v čim večji meri izognili, se maksimalno vključujemo v izvoz. Skušamo se točno držati dogovorjenih rokov dobave in zahtevane kvalitete. Samo izvoz na konvertibilno področje nam zagotavlja sredstva za nabavo reprodukcijskega materiala in rezervnih delov. Poleg tega skušamo z repromateri-alom ravnati čimbolj varčno, prav tako pa tudi z rezervnimi deli za naše stroje.
F. Velepec
MLADINA O SEBI
Poročilo s sestanka OO ZSMS
Induplati Jarše, za TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS, ki je bil v četrtek 23. 9. 1982 ob 13. uri v sejni sobi delovne organizacije.
Dnevni red:
Pregled zapisnika prejšnje seje.
Sprejem plana za II. polletje.
Izvedba realizacije septembrskega plana.
Razno.
Mladinci na sestanku smo ugotovili, da smo plan v I. polletju uspešno in v celoti izpolnili, prav tako pa smo si zadali nalogo, za izvršitev plana v II. polletju.
Točka razno je bila bolj pestra. Menili smo se o anketi za izvedbo mladinske plesne šole. Če bi ta uspela, bi plesni tečaj organizirali v zimskem času. Prijavljenih mora biti najmanj 40 mladincev, ki se lahko javijo pri svojih poverjenikih do 5. 10. 1982. Poverjeniki za posamezne obrate so naslednji: predilnica:	Lavrič Ivanka, tkalnica:
Narobe Lado, Pestotnik Dane, ople-menitilnica: Hudomal Drago, Jemec Betka, vzdrževanje: Mali Marjan, ■konfekcija:	Hribar Janez, DSSS:
Krajšek Metka.
Ker je letos leto kongresov, se pravi 12. kongres ZKJ in 11. kongres ZSMS je OK ZSMS Domžale organizirala pohod na mladinski kongres v Novo mesto. Pohod bo od 22. do 24. 10. 1982.
Kot vsako leto evidentira OK ČSMS Domžale tudi letos mladince orostovoljce za pripadnike TO. Evidentirajo se lahko vsi mladinci do
l.	11, ki bi želeli postati pripadniki TO. Svečan sprejem bo 22. 12. ob dnevu JLA.
Beograjski časopis »Borba« orga-lizira politično šolo, ki bo trajala od 10. 10. do 31. 12. 1982 na temo: 'Congresi — kažipoti akcije. Teksti oi bili narejeni na osnovi zaključkov 12. kongresa ZKJ, republiških n pokrajinskih kongresov in 11. jcongresa ZSMS.
Jelka
40. !<DN6fi£S
ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Oktober poteka v znamenju kongresov in sicer 9. kongresa ZSJ in 10. kongresa ZSS v Ljubljani. Minile so priprave, ki so bile skrbno pripravljene in so potekale v vseh sredinah širom Slovenije. Razpravljali smo o najbolj perečih problemih, s katerimi se srečujemo v našem vsakdanu. Največ poudarka je bilo dano na temo delavec in njegovo delovno okolje, oziroma odnos do dela, ter obveščanje in odločanje delovnega človeka kot sa-moupravljalca. In kaj od kongresa zveze sindikatov pričakujemo? Od njega pričakujemo marsikaj — na primer to, da nam da in nakaže smernice za naše nadaljnje delo. Najbolj se moramo zavzemati za to, da bomo našemu delovnemu človeku dali tisto, kar mu pripada. V zameno pa tudi od njega pričakovali in zahtevali pravilen pristop in odnos do dela. Vsak dan poslušamo vesti o težavni situaciji našega gospodarstva. V takih razmerah z veliko gotovostjo pričakujemo, da se bomo vsi držali sprejetih sklepov. Iz dneva v dan si moramo prizadevati za boljše, uspešnejše in produktivnejše delo ter dosledno nagrajevanje po delu. Sindikat naj bi še naprej imel nalogo, da delavcu pomaga. Seveda le takrat, kadar ima za to zares upravičen razlog. Menim, da lahko citiram besede, ki jih je ob neki priliki dejal tov. Franc Šetinc: »Sindikat je povsod tam, kjer so delovni ljudje.« Nikakor ne smemo dopu-
Po dopustniškem zatišju se je sindikat sestal večkrat na krajših sestankih, ki jih je narekovala problematična situacija v tem obdobju.
10 KOOS se je sestal po dopustu dvakrat in sicer 11. 8. in 6. 9. 1982. Na obeh sestankih smo se pogovarjali o ureditvi družbene prehrane v naši DO. Akcija je še v teku, saj predstavniki našega kolektiva nameravajo v prihodnosti obiskati nekaj sorodnih oz. sosednih kolektivov in tako izdelati primerjavo, med njihovimi sistemi in našim načinom delitve oz. finansiranja malic. Ta problem nas spremlja vseskozi in bi ga bilo potrebno temeljito rešiti.
Na sestanku 11. 8. 1982 smo najprej pregledala realizacijo sklepov prejšnje seje in ugotovili, da ni bil realiziran sklep, da se staršem prizadetih otrok dodelijo dodatni dnevi dopusta, ker je potrebno predhodno vskladiti samoupravne akte.
Že dalj časa se IO KOOS Indu-plati ukvarja z mislijo o nakupu novega sindikalnega prapora. V tej akciji smo storili korak naprej in
stiti, da bi se v naših sredinah okoriščali delomrzneži. Kongres naj bi dal vzpodbudo tudi za boljše povratne informacije. Člani sindikata smo vse premalo obveščeni o delu drugih družbenopolitičnih organizacij in delegacij. Upam, da se po končanem kongresu tudi s^ tem problemom ne bomo več srečevali. Vsi naši sestanki, ne glede na področje na katerega izhajajo, so vse preveč dolgi in brez vsakega pravega zaključka. Menim in upam, da smo člani sindikata kot delovni ljudje za to, da bi se v prihodnje manj govorilo in več naredilo. Dotaknem naj se še teme, ki je vedno aktualna: delavec — vodilni delavec. Po tem kongresu bi se morali še bolj truditi, da bi vodilni delavci zavzeli še pristnejši pristop do delavca. Vsi poznamo pregovor: »Lepa beseda, lepo mesto najde.« Na mene so napravile globok vtis besede tov. Šetinca, ki jih je izrekel, ko ga je njegov tovariš vprašal, kaj naj počne, kadar mu je dolgčas. Odgovoril mu je, naj se oprime dela, pa mu ne bo dolgčas. V delu naj si tudi išče tolažbo in moč za vsa druga dejanja. Pričakujem, da bo tudi naš sindikat v prihodnje šel dosledno po tej poti, kar bi bil njegov prispevek k prizadevanjem za stabilizacijo gospodarstva in nadaljnje razvijanje ter krepitev samoupravnih socialističnih odnosov.
LEDERER Iva
smo v ta namen ustanovili komisijo, ki ima nalogo organizirati nabavo prapora in izbiranje imena oz. naziva zanj. V komisijo so bili imenovani Marolt Majda, Jerman Stane, Urbanija Jelka, Ručigaj Tone, Mrdjenovič Drago. V tem obdobju je bil tudi 17. september, dan, ko naša delovna organizacija praznuje svoj praznik. Praznovanje je bilo stabilizacijsko. V ta namen je bilo organizirano športno tekmovanje, katerega se je udeležilo nekaj naših sodelavcev. Ugotovili smo, da zainteresiranost za podobna tekmovanja pada. Tekmovali smo v streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, šahu, odbojki, nogometu in teku v copatah, ter pikadu. Za realizacijo tekmovanja smo iz sredstev konference nabavili dve zračni puški in komplet za pikado.
V prostorih naše restavracije smo 10. 9. 1982 pogostili naše upokojence. Pripravili smo jim kulturni program, ki so ga izvajali člani ansambla in folklorne skupine France Marolt.
Nekaj dni kasneje smo razdelili nagrade jubilantom za večletno zvestobo naši delavni organizaciji. Kar lepo število jih je bilo. Iz matične delovne organizacije je bilo 106 delavcev in 8 iz Mokronoga. Za te delavce je bilo vprašanje podelitve nagrad odprto, ker smo obrat Mokronog prevzeli šele pred dobrimi sedmimi leti lin so imena teh nagrajencev izpadla iz spiska. Nekateri delavci so imeli že nekaj let delovne dobe v tovarni Rog^ kjer so bili poprej zaposleni. Naši DO smo priključili le del te tovarne in ne vse, kot v primeru Slamnik in Opekarna in zato nismo prevzeli tudi obveznosti. Da ne bi izpadli nepravični do teh delavcev, je bil na sestanku izoblikovan sklep, da se tem delavcem kljub temu, da ne izpolnjujejo vseh pogojev izplačajo nagrade za 10-letnico. Podan predlog smo posredovali v potrditev delavskemu svetu TOZD Konfekcija.
Aktivnost sindikata naše delovne organizacije se je odražala pri sprejemanju in posredovanju predloga za povišanje osebnih dohodkov delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki. Tov. Klešnik je na sestanku navzoče seznanil, da se gibanje osebnih dohodkov že nekaj časa spremlja na ravni občine. Po obstoječih merilih naj ne bi bil ta dohodek nižji od 8.000 din. V prvem polletju je bil najnižji OD v naši DO manjši. S povečanjem vrednosti točke smo to mejo presegli, a le v primeru polne ocene delovnih nalog. Pod to mejo pa smo bili, če je bila ocena 80 oz. 90% (pripravniki). Z realizacijo podanega predloga povišanja vrednosti delovnih nalog, pa do take situacije ne bi več prišlo, ker hi najnižja ocena v tem primeru znašala 670 točk in je OD v tem primeru 8.995 din. Osebni dohodki se bodo v tem primeru povišali 496 delavcem, kar znaša cca. 50% vseh zaposlenih v DO. Predlog za povišanje osebnih dohodkov je bil posredovan delavcem na zborih delavcev. Gradivo so delavcem posredovali predsednika osnovnih organizacij.
Aktivnost sindikata je razgibal primer tov. Perkove. O tem smo razpravljali na krajših sestankih tudi s predstavniki Občinskega sindikalnega sveta in Občinskega komiteja ZK, ki so nas opozorili o nepravilnosti postopka in neaktivnosti osnovnih organizacij DSSS in tkalnica ter konference. Na sestanku je 6. 9. 1982 IO KOOS ta primer še enkrat obdelal in izluščil pravilnosti oz. nepravilnosti v izvedbi postopka o uvedbi disciplinskega postopka zoper omenjeno delavko. Za razrešitev konfliktne situacije je nekajkrat zasedal IO OOS tkalnica in DSSS. Na sestanku IO KOOS je bila izoblikovana ocena in sicer v smislu, da je IO OOS tkalnica v prvi fazi prepozno reagiral, vendar je v kasnejšem postopku napel vse sile za zaščito interesov tov. Perkove, kar je razvidno iz zapisnikov. Konferenca se strinja s stališči IO OOS DSSS in IO OOS tkalnica. Prisotni so se strinjali z izdelano oceno.	Petaci Lidija
PODOPUSTNIŠKA AKTIVNOST SINDIKATA
Tov. Marinka REPIČ:
Varčevati bo odslej zanimivejše
Za letošnje leto smo z resolucijo in družbenim planom predvideli porast splošne ravni cen (inflacije) v višini 15%. Izkazalo pa se je, da bo dejanska stopnja inflacije znatno višja od predvidene. Kot je poznano smo s planom tudi predvideli prilagajanje politike obrestnih mer dejanski stopnji inflacije, kar je tudi eden od predpogojev za uspešno sodelovanje z mednarodnimi finančnimi organizacijami. Združenje bank Jugoslavije je pri nas zadolženo za spremljanje ekonomskih gibanj in s tem tudi za prilagajanje politike obrestnih mer. Omenjeno združenje je že sprejelo predlog spremenjenih obrestnih mer, ki bo po obravnavi in sprejemu v temeljnih bankah pričel veljati s 1. oktobrom. O tem, kakšne bodo te spremembe na področju poslovanja z občani, sem se pogovarjal s pomočnico direktorja Ljubljanske banke — banke Domžale tov. Marinko Repič.
Kaj bistveno novega je prinesel citirani predlog?
Najpomembnejša je vsakakor sprememba splošne obrestne mere s 16 % na 20%. Večina ostalih obrestnih mer je že v osnovi v tesni povezavi in odvisnosti s splošno obrestno mero. Ta odvisnost se s tem predlogom ne spreminja. To pomeni, da so istočasno spremenjene tudi ostale obrestne mere.
Naše bralce najbolj zanima sprememba obrestnih mer na področju poslovanja z občani. Naštejte prosim te spremembe!
Naj opozorim, da ločimo hranilne vloge po različnih kriterijih. To je:
—	glede na vrsto sredstev (dinarske, devizne),
—	glede na namen (namenske — stanovanjske, nenamenske),
—	glede na dobo varčevanja (hranilne vloge na vpogled, vezane hranilne vloge).
Na področju poslovanja z občani so spremenjene obrestne mere, glede na doslej veljavne, za vezane hranilne vloge (tako dinarske kot devizne) in za potrošniške kredite (od sedaj 16% na 18%). Obrestne mere za dinarske in devizne vloge na vpogled (nevezana sredstva) se s tem predlogom ne spremene.
Spremembe so torej pri obrestnih merah za vezana dinarska in devizna sredstva. Kako to izgleda v številkah?
Mislim, da boste najlepšo sliko dobili s primerjavo novih s starimi obrestnimi merami na tem področju. Naj jih naštejem:
—	za vezana dinarska sredstva:
13% na vezana sredstva preko 12
mesecev (dosedaj 11%).
15% na vezana sredstva preko 24 mesecev (do sedaj 13%).
20 % na vezana sredstva preko 36 mesecev (do sedaj 15%).
— za vezana devizna sredstva:
9 % na vezana devizna sredstva preko 12 mesecev (ni spremembe).
11 % na vezana devizna sredstva preko 24 mesecev (do sedaj 10 %).
12,5 % na vezana devizna sredstva preko 36 mesecev (do sedaj ni bilo).
Ali menite, da bodo spremembe stimulirale občane k večjemu varčevanju?
Vsekakor to pričakujemo. Iz prikazanega lahko vidite, da so se obrestne mere na vezana dinarska sredstva zelo povečala. Med imetniki dinarskih hranilnih vlog na vpogled je precej takih, ki imajo več let vložen nespremenjen ali povečan obseg sredstev. Nova obrestna mera, predvsem na vezavo nad 36 mesecev, ki je skoraj 3-krat višja od običajne obrestne mere za vloge na vpogled, bo prav gotovo vzpodbudila, da bo velik del občanov le vezal sredstva.
Spremembe pa so tudi na področju vezave deviznih sredstev, čeprav na prvi pogled nekoliko manjše kot pri dinarskih. Pri tem pa ne gre prezreti, da obresti na devizne vloge tudi še vnaprej obračunavamo v devizah in da tudi vse spremembe v tečajih pokriva banka. Zanimiva je predvsem na novo vpeljana doba vezave deviznih sredstev nad 36 mesecev, pri kateri je obrestna mera 12,5%, kar je za 2,5 odstotkovne točke več kot kdaj koli doslej.
V Uredništvo smo prejeli 64 rešitev. V komisiji za žrebanje so bili: Valentin PUČKO, Darja FOR-TUNAT, Franc VELEPEC. Pri prvem žrebanju so bili izžrebani naslednji kandidati: JEMEC Betka (3. nagrada), KUHAR Zvone (2. nagrada), in URBANIJA Jelka (1. nagrada).
Rešitev križanke (3. nagrada) je bila napačna.
Inflacija in drugi spremljajoči pojavi povzročajo pri ljudeh bojazen pred vezavo sredstev. Ali občan, ki je vezal sredstva, lahko v določenih primerih predčasno dvigne ta sredstva? (odstopi od pogodbe o vezavi)
Mislim, da je bojazen odveč. Predlog o novih obrestnih merah sicer predvideva čvrsto vezavo sredstev. Vendar bo naša banka na posebno pismeno vlogo, po sklepu organov upravljanja, tudii predčasno omogočila občanu prekinitev vezave. To bo sicer možno v posebnih primerih, le da bodo takrat občanom ta sredstva obračunana za vso dobo varčevanja po 7,5 % obrestni meri, kot na običajno vlogo na vpogled.
Kakšen je postopek v zvezi z vezavo sredstev in kje lahko občan to uredi?
Za nas je dovolj le želja občana o vezavi sredstev. Vse ostalo naredijo delavci banke. Občani lahko to uredijo v vseh naših poslovnih prostorih v Domžalah, Mengšu in na Viru. V želji, da bi občanu čimbolj poenostavili postopek, bomo po dogovoru to urejali tudi na hranilnih blagajnah v delovnih organizacijah. Upam, da bomo z delavci iz Induplati še naprej tako dobro sodelovali kot doslej. DO Induplati je bila namreč prva OZD, ki je pričela z izplačili osebnih dohodkov preko naše banke in sicer že novembra leta 1975.
F. Velepec
Pri ponovnem žrebanju smo za to nagrado izvlekli kuverto, katero nam je poslala SVETLIN Metka.
Razdelitev nagrad je sledeča:
1.	nagrado 300 diin prejme Jelka URBANIJA,
2.	nagrado 200 din prejme Zvone KUHAR
3.	nagrado 100 din prejme Metka SVETLIN.
SE ŽELITE UČITI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE KLJUB ČASOVNI STISKI
KJE: Pri dopisni delavski univerzi Parmova 39, Ljubljana. KDAJ: Enkrat tedensko po 3 šolske ure v majhnih skupinah. Tečaj obsega 30 ur.
KAKO: Z učbeniki prilagojenimi za samostojno učenje in
kclSCtOe
CENA: 2.300 din, gradivo 750 din.
INFORMACIJE: DDU Univerzum Parmova 39, Ljubljana, tel. 312-133, 312-141, 310-021.
Izid nagradne križanke
Jesen v
Za nami je tradicionalni jesenski zagrebški mednarodni velesejem, ki ga je 14. septembra otvorila predsednica Zveznega izvršnega sveta Milka Planinc, kjer je med drugim dejala, da od te velesejemske prireditve pričakujemo konkreten doprinos k stabilizaciji.
Na velesejmu je sodelovalo več kot 3.000 raz-stavljalcev iz 64 držav iz Evrope, Azije, Afrike, Južne in Severne Amerike, Avstralije in na stotine tujih gostov in gospodarstvenikov. To je nedvomno dokaz, da se je v teh septembrskih dneh na velesejmu dogajalo nekaj posebnega. To še posebej velja kadar govorimo o srečanju različnih gospodarstev — od tistih najbolj razvitih, ki so že globoko stopili v računalništvo pa do tistih, ki z izdelovanjem spominkov kažejo samo na svoje folklorne značilnosti.
Velesejemsko življenje s svojimi značilnostmi — razgovori, srečanji, dogovori iitd. teče dinamično in predstavlja središče poslovnih dogodkov. Številke v zvezi s sklenjenimi posli težko prihajajo v javnost, včasih zaradi konkurence, včasih pa tudi zaradi dolgoročnejšega sodelovanja.
Ena od očividnih zanimivosti te sejemske prireditve je malce spremenjen stil poslovnega obnašanja gospodarstvenikov. Beseda je v spremembi, za katero je težko reči ali gre za trajno usmeritev gospodarstva na sejmih ali šele za vpliv stabilizacije. Pretekla leta se je na sejmih razstavljalo vse, s čimer so proizvajalci razpolagali z namenom, da se kar največ proda. Letošnji sejem pa je v tem pogledu drugačen. Delovne organizacije se omejujejo izključno na svoje vrhunske dosežke v posamezni proizvodnji namenjeni takorekoč vnaprej določenim poslovnim partnerjem. Tako na primer naši tekstilci zelo dobro vedo, kateri tuji poslovni partnerji kažejo zanimanje za njihove proizvode. Ne spuščajo se več v veliko reklamiranje velikih poslov, ki bi se mogli kasneje izjaloviti. Podobno je tudi z lesno industrijo, industrijo usnja itd.
Pravilno sliko o jesenski prireditvi je nemogoče dobiti brez ozadja oziroma vpliva gospodarske situacije v državi na sejemske dogodke. Pri tem ne mislimo na uradne razgovore in zasedanja, na katerih prevladuje oster polemičen ton pri iskanju izhoda iz težav, s katerimi so obremenjene posamezne gru-
Zagrebu
pači j e, temveč izključno povezanost gospodarstva in sejemskih prireditev. Vzročno—posledična povezanost je vidna prav gotovo na vsakem koraku. Vidi se v racionalizaciji pristopa k pogovoru, zmanjšanjem števila sejemskih dni, še največ pa v poizkusih, da se blago po možnosti le skuša prodati na konvertibilno področje, šele če to ni izvedljivo se iščejo druge poti.
Stabilizacija, pomanjkanje surovin, zapiranje trga v lokalne okvire in administracija, vse to se tudi odraža na letošnjem jesenskem velesejmu, kjer se niti ne poizkuša, da bi s prikrivanjem ustvarili neko idealizirano atmosfero trgovanja za vsako ceno. Vidi se, da prav iskrenost in odprtost v razgovorih vlivata zaupanje tudi tujim poslovnim partnerjem, ki še kako dobro vedo kje so naši problemi. Kljub vsemu prihajajo k nam, ne zato ker bi verjeli da bi lahko nekaj velikega pridobili s prodajo izdelkov na naše tržišče, temveč iz ugotovitev, da stabilizacijski pristop k problemom pri nas že daje začetne rezultate. Prav poslovanje na dolgi rok pa postaja vse bolj običajno v poslovnem svetu.
V tem tekstu namerno nismo nič govorili o sklenjenih pogodbah, številkah itd., ne samo zaradi tega ker to lahko izvemo iz dnevnega časopisja in ostalih sredstev obveščanja, temveč smo se trudili kar najbolj plastično prikazati vlogo^ in mesto takega velesejma v našem sedanjem družbeno ekonomskem trenutku. Potrdilo takega odnosa smo dobili, kar je najvažnejše tudi od gospodarstvenikov, ki menijo, da same številke dajo napačno sliko o vlogi sejma, saj se to več ali manj dogaja pred ali po takih prireditvah. Mnogo bolj je pomemben splošni vtis, ki ga daje naše gospodarstvo zbrano na enem mestu, ker je to pravzaprav svet v malem z vsemi svojimi značilnostmi in protislovji in resničnostmi. Soočenje tržnih in planskih gospodarstev se najbolj očitno vidi prav na kvaliteti proizvodov, ki se razstavljajo. Ponekod se jasno občuti administriranje v gospodarskih odnosih, vse to pa daje pečat odnosom, ki se vzpostavijo.
Zagrebški velesejem je prilika za vzpostavljanje skupnega jezika med našim in svetovnim gospodarstvom.
Marinka HRIBERNIK
Velesejem v Zagrebu — naši prostori so v paviljonu 20
Srečanje
September je bil res izredno pester in razgiban mesec. Koliko novih doživetij in nepozabnih trenutkov se je nabralo! Od športnih prireditev ob tovarniškem prazniku, do izletov z Društvom računovodskih in finančnih delavcev, srečanje upokojencev in ne nazadnje — JUBILANTI, ki so se zbrali v prostoru Restavracije dne 16. septembra. Mislim, da so ob objavljenem uvodnem govoru tovariša UKMAR JANKA, vodje TOZD Proizvodnje, odveč vse besede in razmišljanja.
vestno pritiska na že tako nizko ceno našemu blagu. Žal drugega izhoda ni in ga po vsej verjetnosti ne bo.
Včasih smo na slavnostih — kot je današnja — poslušali optimistične napovedi za v prihodnje. Govorili smo o tem in onem in naštevali, kaj vse bomo zgradili novega, da bo delo našim članom olajšano. Danes smo prišli v položaj, ko tega ne moremo. Vsako naštevanje novih vlaganj bi bilo neodgovorno. Če bomo rešili problem kotlarne, tega
som prihajali ponje in z zadovoljstvom sprejeli iskren stisk roke oziroma čestitke tovarišev: Sešek Iva — predsednika DS DO, Kurzvveil Vinka — predsednika KOOS in Ukmar Janka — vodje TOZD Proizvodnja.
In kaj so ob tem povedali naši slavljenci?
CERAR FRANC — 30 let
Kot vlagalec osnovnih valjev delam v pripravljalnici, začel pa sem v tkalnici, kjer sem bil 8 let. Kar preveč hitro so minila ta leta, veliko je dogodkov, človek kar ne ve, kaj bi povedal. »Ja, postarali smo
Gostitelji
Jubilantke iz Mokronoga
SPOŠTOVANE SLAVLJENKE IN CENJENI SLAVLJENCI!
Imam prijetno dolžnost, da vas pozdravim v imenu vodstva našega delovnega kolektiva INDUPLATI in že na začetku izrečem vsem toplo dobrodošlico in prijetno preživetje današnjega srečanja.
Ko sem prevzel nalogo — pozdraviti vas — sem razgrnil zadnjo številko Konoplana in prebral vaša imena in obletnice, ki jih slavite. Zdi se mi, da jih toliko še ni bilo zbranih. Vabilo za to počastitev vas je dobilo kar 114. Od teh v TOZD Proizvodnja 60, TOZD Maloprodaja in Restavracija 2, TOZD Konfekcija 41 in DSSS 9. Med slavljenci vas je kar 54 tistih, ki ste na sredini delovne dobe in 31 tistih, ki slavite že 30. leto dela med nami. Tridesetletniki običajno že razmišljajo o dnevu, ko bodo odšli v pokoj in zavzeto prebirajo vse, kar je povezano z novicami o upokojitvah in seveda o bodočih pokojninah. Drugi imajo časa za taka razmišljanja še dovolj. Zato posvetimo vso pozornost delu. Da — delu! Za vse velja bolj kot kdajkoli, da se bomo morali z delom in z odrekanjem potruditi bolj kot doslej, saj se obeta še bolj zaostrena situacija. Najtežje čase obetajo za prvo trimesečje leta 1983, kar ne pomeni preplaha, ampak skrajno resnost na vseh delovnih mestih. Od tega opozorila nismo izvzeti tudi mi v Induplati. Naše naloge in seveda naši izdelki bodo morali v še večjih količinah v izvoz, predvsem na tržišče s trdno valuto. Kaj to pomeni je menda večini poznano — tujec se zaveda naše stiske in za-
dragocenega energetskega srca podjetja, bomo naredili veliko, vse drugo moramo odlagati v kasnejša leta, v leta, ko se nam bodo vremena ponovno zjasnila. Verujmo v to!
Toliko o tem. S temi besedami sem vam želel približati sedanji trenutek, ki pa naj ne skali radosti, ko boste po preteku tega snidenja pohiteli na svoje domove in veseli položili pred svoje domače priznanje in nagrado za vestno sodelovanje v delovni organizaciji INDUPLATI — v enem od njenih štirih TOZD ali v skupnih službah.
Vsem hvala, da ste se odzvali našemu vabilu in bodite z nami še naprej. Ostanite člani tega kolektiva do konca tudi tisti, ki slavite danes šele 10-letnico staža v Induplati. Še naprej iskreno dobrodošli in hvala za vašo pozornost.
Sledila je podelitev priznanj in nagrad posameznikom, ki so s pono-
se, pa veliko manj las imamo«, se je pošalil in nadaljeval: »Rad sem v družbi, včasih je bilo veliko več zabav, družabnih srečanj, mitingov. Vse se je bolj slavilo. Danes na vse to vpliva stabilizacija, pa tudi nobenega pravega časa ni več. Sam izredno rad delam, velikokrat mi je že nedelja preveč, če je treba »sedeti« doma. Na srečo pa se tudi doma najdejo takšni, da človek lahko dela zanje. Med sodelavci se prijetno počutim, plača pa je tako ali tako vedno premajhna. Naj pohvalim tudi mlade, so kar pridni, pa veliko bolj korajžni so, kot smo bili mi včasih. Sicer pa, dosti hudih, kriznih obdobij smo preživeli; zdržali smo, in če je šlo do sedaj, mislim, da bo šlo tudi vnaprej.
HABJAN VERA — 30 let
Opravljam zanimivo, dokaj pestro delo in teh 30 let je res prehitro minilo. Že od vsega začetka sem
Veselja ni manjkalo — niti prijetnih spominov
Oči so nestrpno begale po prostoru in iskale sodelavca, prijatelja, dolgoletnega tovariša. S prijetnim občutkom si opazoval prisrčne objeme in stiske rok. Nasmejani so se po skupinah posedli okrog miz, si vneto pripovedovali stare dogodivščine iz službenih let, pa o tem, kako preživljajo čas sedaj. Letos namreč vsakoletnega izleta v Umag (ali drugam) ni bilo in 260 upokojencev se je zbralo v prostorih naše restavracije. Bili so dobrovolj-ni. »Dolgčasa ne poznamo, dan nam je celo prekratek za vsa opravila«, so pripovedovali. Imamo svoj upokojenski pozdrav, ki se glasi: »Nimam časa«, je v šali pripomnila Tilka Podgoršek.
Ob sprehodu med mizami mimogrede ujameš šalo, smeh, zadovoljen pogled, ponujen kozarec vina, ki ga popiješ na njihovo zdravje. Saj neštetokrat prisluhneš izraženi želji, »da bi bilo le zdravja dovolj; če je zdravje, je življenje lepo.«
Ustavila sem se ob 83 letni Heleni Kocjančič, eni izmed prvih delavk v tkalnioi. »Učile so me še delavke iz Češke«, je povedala. »O, to so bili hudi časi. Samo delo, nobene malice, ob prekršku so te kaj hitro odpustili z dela. Povsod, na vsakem koraku je bil prisoten strah. Zame se je življenje začelo šele na starost. Sedaj grem sproščena na izlet, rada pojem, še zavriskam, če je treba ...«
»Veste, mi smo še vedno nave-
zani na tovarno, starejši smo bolj držali skupaj ...« pravi Lojzka Uršič.
Z izrednim zanimanjem so čakali na napovedani kulturni program Akademske folklorne skupine France Marolt. Še pred nastopom so nekateri izrazili željo, da bi se raje odpeljali na izlet. Po samem nastopu skupine pa je tudi ta želja zbledela. Bili so navdušeni, to so potrdili tudi z dolgotrajnim, iskrenim ploskanjem.
»Takšne predstave le redko, ali pa sploh ne obiskujemo. Včasih spremljamo folklorne plese po televizijskem programu, pa vendar: raznovrstne pisane noše, živahni, temperamentni gibi; tu je vse tako doživeto, kar kri ti požene po žilah,« so vneto pripovedovali. In ob tem Franc Hribar hitro pripomni: »Da ne pozabite, najlepša zahvala organizatorju!« Peter Zaman pa modruje: »Izredno sem zadovoljen. Okusna hrana, dovolj pijače, pa nič dela, takšnih dnevov res ni veliko. Okrog tebe pa sami prijatelji, sodelavci.« 71-letna Ivana Jarc pa z nasmehom vse pove v enem stavku: »Lepo je, ko se srečamo...« V vsaki takšni družbi sta prisotna tudi petje in ples. Tudi tu nekateri povzdignejo svoje glasove in zaslišijo se stare slovenske pesmi, drugi se spet lahkotno vrtijo ob zvokih glasbe. Predvsem pa, izredno lepo se je pogovarjati z njimi. Polni so izkušenj in nasvetov kot je ta:
»Človeka povišuje dejanje, ne besede!«
Nasvidenje, v želji, da se naslednje leto spet srečamo.
MAROLTOVCI
Naj vam za konec še na kratko predstavim Akademsko folklorno skupino »France Marolt«.
Idejni zametki skupine segajo že v leta pred vojno, ko je Franc Marolt kot etnomuzikolog opazil, da ljudsko pesemsko in plesno izročilo propada in prehaja v pozabo. V želji po ohranitvi le tega je po vojni ustanovil strokovno skupino z namenom, da iz izbranega folklornega plesnega gradiva poustvarja igre in plese v izvirni obliki, očiščena vseh tujih primesi. Stvarni začetek skupine pomeni prvi nastop treh parov mladincev 22. julija 1945 leta. Skupina je na začetku delovala pod drugim imenom, leta 1951 pa si je po smrti Franceta Marolta v spomin lin počastitev nanj nadela njegovo ime.
Danes šteje skupina že preko 100 članov, njen program pa je izredno bogat. Obsega plese vseh najznačilnejših slovenskih področij, poleg tega pa še plese drugih jugoslovanskih narodov. In za njene neštete nastope po domovini in gostovanja po svetu, je potrebno veliko trdega dela, samoodpovedovanj a in odrekanja.
Darja
Srečanje
namreč v kadrovskem oddelku — referent za kadre. Ko sem začela, je bilo zaposlenih okoli 800 ljudi, z razširitvijo in uvedbo TOZD je naraščalo število zaposlenih, pa tudi sama fluktuacija je še enkrat večja kot včasih. Najtežji trenutki so bili takrat, ko so odpuščali ljudi z dela. Vpogled na pogoje dela včasih in danes skoraj ni primerljiv. Že samo, če pogledamo mokro predilnico: včasih 7-urni delavnik zaradi izredno težkih, nemogočih pogojev; danes — vse je modernizirano, spremenjeni so tehnološki postopki, in vendar ni tistega pravega zanimanja in odnosa do dela. Nasploh se mi zdi, da so v tekstilni industriji težki delovni pogoji — tkalnica in predilnica — zato tudi mladi za manj denarja raje odhajajo drugam. Niso takšni, kot smo bili mi — navadiš se na eno podjetje in okolje in potem misliš, da moraš tudi ostati. Vztrajaš, ne samo v dobrih, ampak tudi v težkih, kriznih obdobjih, leta pa minevajo ...
VEIDER FRANC — 20 let
Na takšnih jubilejnih srečanjih se misli vračajo v pretekla leta. Začel sem v prejemami, sedaj sem vodja skladišča gotovih izdelkov. Na svojem delovnem mestu sem zelo zadovoljen, v zadovoljstvo mi je, da je veliko dela. Odnosi med sodelavci so bili včasih veliko bolj prisrčni kot so danes. Da je tako, so krive razmere same, tempo življenja. Mnogokrat nervozen ugotavljaš, kako bi kar najbolje opravil svojo delovno dolžnost. In pri tem kot skladiščnik opažam, da bi se marsikatera težava dala urediti na mnogo bolj preprost, praktičen način; z večjo zavzetostjo do dela ljudi samih. In še beseda o mladih! Mladi so v službah in na splošno izredno hitro nezadovoljni, pa tudi nepotrpežljivi. Včasih iščejo nekaj — kaj pa še sami ne vedo! Pa vendar, prisluhnili ti bodo, če najdeš do njih pravilen pristop, jim daš vzgled in se vedno, preden jih »obsodiš« za nekaj, vprašaš — zakaj tako?
BARTELJ SLAVKA — 10 let
Kot prvo je izrazila: »Res škoda, da je slavnost ravno v četrtek. Še predno se vse razživi, bo že treba domov. Kajti jutri je nov delovni dan.« Sogovornica je bila namreč iz Mokronoga. Poleg nje je bilo tam še sedem jubilantk. »Tu nisem prvič, je povedala. Že večkrat sem bila na ekskurziji in si dodobra ogledala tudi obrata iz Mengša in Radomelj. Žal pa do obratne izmenjave ne pride. Čeprav bi lahko na primer organizirali tudi kakšno tekmovanje šivilj in pri tem pokazali nekaj praktičnega znanja. V tem dislociranem obratu nas je skupno 65. Med seboj se dobro razumemo, skrbimo za red, delovno disciplino, imamo izredno lepo urejeno okolico, polno rož — vredno ogleda. Tu je industrijsko dokaj nerazvit kraj, zato mladi, ki se zaposlijo, na svojih delovnih mestih tudi ostanejo. Druge izbire pač ni. Glede dela samega pa; do sedaj smo ga imeli, tudi preskrba z materialom je bila še kar zadovoljiva, vprašanje pa je, kako bo vnaprej!«	Darja
Iz naših obratov
PREDILNICA
Tri četrtine leta so za nami in kaj lahko zaključimo, da smo imeli največ težav s pomanjkanjem vlakna in rezervnih delov. Nekatere rezervne dele smo skušali izdelati v domači delavnici, kar se ni dalo doma izdelati pa nam je priskočilo na pomoč Orodjarstvo Šenčur. Trenutno so največji problem igle za inter-sectinge Tematex, ki jih čakamo iz uvoza.
Trenutno imamo na zalogi nekaj več vlakna, vendar ne vseh vrst potrebnih za normalno proizvodnjo. Poiskusno smo predelali tudi novo vlakno iz Varaždina vartilen. Imeli smo nekaj težav s predelavo, ker vsaka kvaliteta zahteva svoje pogoje predelave.
Proizvodnja v predilnici je nižja od planirane in je na lansko letni ravni. Sukalnica pa je plan presegla. To je rezultat tretje izmene v zadnjih treh mesecih.
Tretjo izmeno smo začasno uvedli v sukalnici zaradi izvoznih obveznosti. Delavke so potrebo po sukani preji z razumevanjem sprejele. Dali smo jim prosto, da se same odločajo za delo v nočni izmeni, kakor jim j najbolj ustreza.
Pojavlja se tudi pomanjkanje delavcev, ker jih je odšlo veliko v pokoj, mlajši pa se kar ne morejo ustaliti in jih večina kar kmalu po vstopu zopet izstopi. Veliko pa je tudi bolniških izostankov.
Opozoril bi še na kvaliteto. Na vsakem delovnem mestu se lahko z vestnim delom mnogo prihrani. Ne smemo namreč pozabiti, da stane 1 kg vlakna cca. 180,00 din.
Tone Ručigaj
RAZMIŠLJANJA IN NOVICE IZ TKALNICE
V	teku dveh mesecev avgusta in septembra se je nabralo nekaj novic, ki bodo zanimive tudi za ostale bralce Konoplana.
V	tem času smo dobili pet novih sodelavk in štiri nove sodelavce. Večina je zamenjala šolske klopi za delovne naloge za stroji ali pri transportu. Ker so mladi se bodo morali še navajati na delo. Načini učenja pa so različni; en način je neposredno preko mentorjev ali inštruktorjev, drugi način pa je ta, da novinec opazuje sodelavce in okolje v katerem dela. Pri opazovanju okolja ta novinec vidi dobre in slabe navade. Hudo je to, da se slabe navade veliko raje naučijo kot dobre, slabo pa je tudi to, da se starejši delavci tega premalo zavedajo. Res je, da vsak določene dobre in slabe navade prinese s seboj, še več pa jih pridobi tudi s tem. Zato moramo stremeti za tem, da bo dobil čim manj slabih in da bo še nekaj slabih, ki jih mogoče prinese s seboj, opustil.
Ti mladi morajo tudi razumeti, da so novi, da so mladi in da se morajo učiti, da je starejša sodelavka v prednosti zaradi delovnih izkušenj, pri morebitnih prestavitvah na druge delovne naloge.
Prav tako je pri vzdrževalcih, da nekdo kljub temu, da je izučen, še vedno začetnik, da potem glede na svoje sposobnosti in možnosti napreduje in da se pri enem napredovanje ustavi prej, pri drugem pa kasneje. Napre-
dovanje je odvisno še od menjave ljudi, sistema na katerem dela in znanja, ki ga izkazuje. Poudaril bi rad, da noben mojster ali vodja skupine ni nezamenljiv, vendar pod pogojem, da ta, ki bi ga zamenjal ima odlike in znanje, ki so boljši od dotičnega delavca.
Problem, ki je bil pereč v teh mesecih je bilo pomanjkanje unifil cevk in posameznih vrst prej. Nekaterih prej je dovolj, drugih pa manjka. Prav tako je problem pomanjkanja delovne sile, posebno ženske. V teh letih se je število zaposlenih v tkalnici in pripravljalnici zmanjšalo s 300 na 250. Drugi problem pa je, da se večina novink po enem ali dveh letih poroči in prestopi prag materinstva. Tretji problem pa je ta, da še vedno odhaja veliko delavk v pokoj. Tako imamo v tkalnici na eni strani delavke pred upokojitvijo, na drugi pa mlade, ki šele iščejo svojo pot v življenje in delo.
Manjka nam kadra srednjih let, ki naj bi prevzemal na pleča odgovornost in delo delavk pred upokojitvijo. Ker pa ta bremena nalagamo mladim na pleča, se mnogokrat zgodi, da je j breme pretežko in delavka raje odide kot pa, da bi se lotila težav, ki so pred njo. Vzrok je ! razmeroma velika zamenjava novih delavk.
Vse te težave se potem zrcalijo v neizpolnjenih planih, kvaliteti tkanin in tudi vzdrževanju strojev. Vzroki za neizpolnjevanje planov so še tudi drugi, navedel sem samo tiste na katere lahko vplivam, tiste pri katerih pa sem brez moči, ne bi navajal.
Kotnik Janez
II
ill
ii
i
;;
;;
Iz Filipjakova se nam je oglasila družina Božidara Živodera: UGODNO JE LJETOVATI, A JOŠ UGOD-NIJE LJETOVATI SA VAŠIM ŠATOROM SPLIT. CI-JELOM KOLEKTIVU LIJEPE POZDRAVE SA ODMORA
Ekskurzija članov DIET Jarše v Rudnik urana
Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Jarše je organiziralo v petek, 24. septembra 1982 strokovno ekskurzijo v Rudnik urana v ustanavljanju na Žirovskem vrhu. Presenetljivo veliko zanimanje je bilo za ogled rudnika, saj se je prijavilo več kot 60 članov društva. Zaradi slabega vremena in drugih zadržkov nas je odpotovalo manj, saj smo imeli v 45-sedežnem avtobusu vsak svoj sedež.
Rudnik urana Žirovski vrh leži 20 km jugozahodno od Škofje Loke in 3 km od Gorenje vasi v dolini potoka Brebovščice, ob cesti Gorenja vas—Lučine. Jamski in predelovalni obrat bosta predstavljala objekt, ki bo služil za predelavo uranove rude do »rumene pogače« in je edini tovrstni objekt v Jugoslaviji. Osnovni namen njegove izgradnje je zagotovitev domače surovine za izdelavo gorilnih elementov za potrebe prve jugoslovanske jedrske elektrarne v Krškem.
Prve geološke raziskave na področju uranovega ležišča Žirovski vrh so bile narejene že leta 1960, intenzivirane pa v letu 1970, ko je bil sklenjen dogovor med SR Slovenijo in SR Hrvatsko o skupni izgradnji dveh jedrskih elektrarn. V letu 1976 je Geološki zavod Ljubljana izdelal Elaborat o ekonomski upravičenosti izgradnje rudnika in obrata predelave. Ta dokument je bil osnova za uvrstitev investicije v srednjeročni
plan Elektrogospodarstva Slovenije. Leto kasneje je bil izdelan še osnovni investicijski program na podlagi konceptov Geološkega zavoda Ljubljana, Inštituta Jožef Stefan Ljubljana in ameriške firme Flour Mining & Metals (naložba je veljala takrat 250 milijard din, danes je treba številko pomnožiti z dva). V investicijskem programu so do maksimalne mere upoštevani vsi potrebni ukrepi za preprečitev škodljivih vplivov objekta na okolje in zdravje delavcev. To je doseženo s tehnologijo popolnega recikla tehnološke vode v obratu predelave (zasluga delavcev Inštituta Jožef Stefan )in z izvedbo ventilacije v jami.
V celotnem masivu Žirovskega vrha je preko 30.000 ton uranovega oksida (U308) v rudi. Rudne zaloge v trenutni jami zadovoljujejo potrebe JE Krško za več kot dvajset let. Jamsko eksploatacijsko področje zajema 180 m višinske razlike (od kot 430 do 610), dolgo je 1800 m in široko 100 m.
Rudo bodo transportirali iz jame do drobilnice s kamioni in z uporabo gravitacijskega transporta preko sipk za rudo. Predvidena je letna zmogljivost linije 160.000 ton rude. Iz drobilnice se zdrobljena ruda transportira v predelovalni obrat, kjer se v mlinu mokro zmelje na velikost delcev 0,5 mm. Zmleta ruda se nato izlužuje v izluževalnikih z žveplovo kislino, ki ji je dodan
oksidant. Lužnica, v kateri je poleg drugih snovi raztopljen tudi uran, se s filtracijo loči od jalovine (silikati). Uran se nato v mešalnikih in ločevalnikih s tekočimi ionskimi izmenjevalci ekstrahira iz lužnice. Iz drobljene čiste uranove raztopine se z amoniakom obori koncentrat, ki se po izpiranju posuši v sušilniku. Ta končni produkt je tehnični koncentrat urana, imenovan amonijev diuranat, ki se bo polnil v posebne posode in transportiral v Ameriko na plemenitenje, da bo potem uporaben kot gorilni element za jedrsko elektrarno.
Izgradnja rudnika urana se je pričela s pripravljalnimi deli septembra 1979, končana pa naj bi bila v prihodnjem letu. Gradbena dela znašajo 55% stroškov, oprema ter inštalacije pa 45 %. Od celotne opreme je 70% domače in 30% tuje.
Ko smo se vračali z Žirovskega vrha, je bilo vreme še vedno deževno in temačno. Zato tisti, ki so bili prvič v Poljanski dolini, pa tudi tisti, ki je ne poznamo dobro, nismo mogli dojeti lepote drobno rezljanega sveta najrazličnejših hribovij in dolin, grap in robov, nepreglednih gozdov in gladkih zelenih krčevin, ki je pritegnila mnoge ljubitelje narave, da so si tam zgradili hišice za prijeten in miren konec tedna.
Z. Seliškar
... nadaljevanje članka:
Hrup v tekstilni industriji
Posebnost naših slušnih organov je v tem, da lahko zaznamo ogromno število glasov, ki se med seboj ločijo enkrat po svoji moči, drugič pa po frekvencah.
Vrednost vseh teh glasov pa ne moremo izraziti z navadnimi števili, uvedene so posebne logaritmične vrednosti za merjenje zvočne energije (f) in zvočnega pritiska (p).
L = log Belov
(L = nivo jakosti zvoka)
Človekovo uho lahko zazna tudi manjše prirastke zvočnega nivoja od 1 Bela.
Tako so v akustiki uvedli decibele, ki jih danes na splošno uporabljamo kot merilo za določanje nivojev zvočne jakosti oz. določanje nivojev zvočnih pritiskov.
Decibel je ena desetina Bela, označujemo ga z oznako »dB« in nam pove množino zvočne energije, ki pride skozi 1 cm2 v 1 sekundi. Če imamo v enem prostoru dva ali več
izvorov hrupa, skupni nivo ni enostavni seštevek nivojev posameznih izvorov, ker bi bilo to uničujoče za človeško življenje.
Skupni nivo hrupa ne bo nikoli nižji od nivoja najmočnejšega izvora. Jakost hrupa pojema z obratno vrednostjo kvadrata razdalje od izvora ali izraženo s formulo
I =-p- r = razdalja (m)
V mnogih primerih bomo lahko že z večjo razdaljo od izvora hrupa delavca zaščitili v proizvodni hali ali kje drugje.
Zdravstvena škodljivost prevelikega hrupa
Hrup in vibracija (katera je stalna spremljevalka hrupa), sta za naše zdravje mnogo bolj škodljiva, kot pa se tega zavedamo.
To velja zlasti takrat, ko hrup presega dovoljeni nivo, ki ga določa predpis. Na splošno gledamo na hrup preveč s stališča njegove škod-
ljivosti za naše slušne organe. Vendar zdravstveni strokovnjaki danes vse bolj opozarjajo na niz drugih škodljivih posledic, ki se manifestirajo zlasti na živčnem sistemu.
Taka posledica je npr. zgodnja živčna utrujenost, razne duševne motnje, izgubljanje spomina, pomanjkanje duševne koncentracije, duševno neravnotežje, motnje tokovnih reakcij, ki utegnejo vplivati na sestavo krvi in podobno.
Prevelik hrup povzroči tudi motnje v delovanju srca, ožilja in prebavil. Spremeni se srčni utrip, žile se krčijo, s čimer se poveča krvni pritisk. Prevelik hrup lahko upočasni tudi prebavo z motnjami v želodcu.
Med škodljivimi posledicami prevelikega hrupa je treba omeniti, da hrup negativno vpliva na duševno koncentracijo in zbranost pri delu.
Zaradi slabše zbranosti bomo delali več napak in premalo pazili na varnost pri delu. Ugotovljeno je, da v prevelikem hrupu pade storilnost pri delu tudi do 40%.
Ismeta NIKOLIČ
Intervencijsko vozilo naših gasilcev
Rahlo se je pooblačilo tistega dopoldneva, ko sem poiskal tovariša Draga MRDJENOVIČA zato, da bi dobil izvirne podatke o novem gasilskem vozilu znamke VW-kombi. Predno je prenehal z delom si je še umil roke, pogovarjala pa sva se tam, kjer je bilo nekaj let uredništvo našega glasila. Uvodoma povejmo, da vozilo ni novo vendar tako dobro ohranjeno, da bi ga lahko laikom predstavili kot takšno. Toda, o tem preberite ta članek do konca!
Že dolgo časa smo jarški gasilci želeli imeti svoje vozilo. Sredi booma motorizacije so že v majhnih zaselkih gasilci opremljeni s svojim avtomobilom. Delovne organizacije, predvsem večje, pa se že spogledujejo za izpopolnjeno opremo. Odkar je Induplati dobila zunanje obrate in oddelke oziroma TOZD, je bila potreba po gasilskem avtomobilu še večja. Nikoli nismo z našo željo naleteli na nerazumevanje, ampak vedno le na nerešljivo vprašanje, odkod dobiti potrebni denar.
Šele lansko leto, to je 1981, smo dali naši zamisli konkretnejšo obliko. Najprej smo naslovili na delavski svet DO prošnjo, da bi nam naš najvišji samoupravni organ dovolil zbirati v vseh njegovih enotah odpadni papir in odpadno železo. DS DO je rekel naši prošnji »da« in tako smo začeli z našo akcijo. Znesek na bančni knjižici se je vidno večal. Potem smo v septembra pripisali še zneske, ki smo jih iztržili za žebljičke, zabite v naš novi prapor in tiste, ki smo jih dobili od srečelova. Nekaj dinarjev nam je kanilo tudi pri manjših prireditvah.
V letošnjih poletnih mesecih je bilo denarja toliko, da smo se o avtomobilu že resno pogovarjali. Pravzaprav smo prvič pisali v tovarno IM V Novo mesto, kjer izdelujejo takšna vozila. Odgovor je bil odklonilen. Podobno smo doživeli na avto-sejmu v Ljubljani, kjer je prodajal primemo vozilo in ceneno neki zasebnik. Žal naš zakon ne dopušča, da bi družbeni sektor kupoval avtomobil od zasebnika. Žal nam je bilo za to priložnost; zelo žal!
Potem smo 7. avgusta letos prebrali v častniku Delo, da bo v Ljubljani na carinarnici licitacija, med avtomobili pa prav takšen, ki bi nam ustrezal. 20. avgusta smo si vozilo ogledali in plačali polog 28.000 in 5.000 din varščine. V soboto 21. avgusta sem nastopil kot licitator za IGD Induplati. Za sedaj »že naše« vozilo se je zbralo kar 25 kandidatov, od teh pa je pri izklicni ceni 220.000 din odnehalo 23 kandidatov, dva pa sva ostala. Potem, pri 280.000 dinarjih sem ostal sam in IGD Induplati je postalo
novii lastnik VW kombija. Ko ga boste prvič videli, prepričan sem, da se je to medtem že zgodilo, si zapomnite kombi, katerega vrhnji del je krem barve, spodnji pa rodeče. Seveda vam pove vse tudi napis in gasilski simbol, ki so narisani na obeh straneh vozila. Na vrhu je modra utripajoča luč, tudi to je za naš avtopark edinstveno. Za opremo je prostor na strehi, v prtljažniku, priključek pa je za priklop vozila z motorno črpalko.
Urediti bo treba še zadevo z zavarovalnico in še naprej zbirati denar. S tem je vedno najtežje ali pa z mnenji nekaterih, ki so glasno mislili, da nam motorno vozilo ni potrebno. Škoda, ker ti še niso v naših vrstah, da bi se pri vajah kopali v lastnem znoju in v pravih akcijah sanjali o tem, koliko hitrejši bi bili, če bi se peljali.
Gasilci smo za to, da nikoli ne bi gorelo. Preventiva je draga, vendar sto in stokrat cenejša od požara. Če pa bi le kje zagorelo, predvsem v naših enotah v Radomljah ali v Mengšu, potem bi lahko tudi mi stopili v akcijo.
Naš gasilski kombi bo vedno na voljo le za potrebe gasilcev ali za potrebe civilne zaščite. Sedanja generacija gasilcev, ki postaja sčasoma stara, se je z ognjem in s časom borila na preprost način. Mlajšim bo delo olajšano, zato sodim, da imejmo za gasilce vedno razumevanje. Vse kar rabijo, rabijo za skupno dobro; čas za urjenje pa žrtvujejo zato, da bodo lahko pomagali morda prav nam.
O. Lipovšek
Naš nov gasilni avto dan po nabavi
Gasilci
Rekordna udeležba športnikov oa tekmovanju v počastitev tovarniškega praznika
Komisija za šport in rekreacijo pri KOOS je razpisala tekmovanje v počastitev tovarniškega praznika. Odločila je, da se v soboto dne 18. septembra zberejo vsi športniki, disciplin, za katere imamo pogoje. Tako so se zbrali kegljači, ping-pongkaši, strelci, šahisti, odbojkaši in seveda tudi nogometaši. Poleg teh so bili še razvedrilni disciplini ekipni tek v copatah ter pikado.
Na sam dan tekmovanja, je bilo že na vse zgodaj zelo živahno. Tekmovalci so prihajali, posamezni vodje tekmovalnih disciplin so vršili še zadnje priprave za uspešen potek tekmovanja.
Po razporedu so bile najprvo na sporedu discipline: namizni tenis, kegljanje, streljanje in šah. Po končanih partijah še obdojka, nato še nogomet ter tek v copatah in na koncu še finale v pikadu.
V	namiznem tenisu je zmagala ekipa VZDRŽEVANJA v sestavi (Pipan Marjan, Burja Matevž), ki je v finalu premagala ekipo UPRAVE, še prej pa je premagala ekipo TKALNICE in KONFEKCIJE. Nastopilo je 6 ekip.
V	kegljanju so se med sabo pomerili posamezniki in posameznice. Udeležilo se je 9 žensk in 17 moških. Premočno sta zmagala pri ženskah GORJAN Mija s 190 podrtimi keglji ter PRŠA Lojze med moškimi s 204 podrtimi keglji.
Na provizoričnem strelišču, na dvorišču restavracije, se je zvrstilo 27 strelcev in 3 strelke. Po pričakovanju je zmagal RIHTAR Franjo s 157 krogi ter POLJANEC Nada pri strelkah s 129 krogi.
Najbolj izenačene in obenem tudi napete igre so potekale med šahisti, tako, da so bili zmagovalci te kraljeve igre kar trije in to KAMEN-ŠEK Ivan, KOTNIK Janez in PLAZNIK Tone.
V	odbojki so se udeležile kar štiri ekipe: Vzdrževanje, konfekcija, tkalnica in uprava. Po izenačenih igrah, ki so končno povzročile, da se je ta disciplina nekoliko zavlekla, je zmagala ekipa VZDRŽEVANJA v sestavi (Marinšek, Juračič, Korošec, šušter Tone ml. in st. ter Topič), ki je v finalu premagala ekipo konfekcije z 2:0.
Za poslastico tekmovanja je bila tudi derbi nogometna tekma med TOZD Konfekcijo in TOZD Proizvodnjo. Ta dvoboj je predviden v naslednjih letih za tradicionalen. V tem dvoboju je bilo opaziti, da ima konfekcija boljši napad, ekipa proizvodnje pa slabšo obrambo, tako da je rezultat 7:4 za ekipo konfekcije realen.
V odmoru nogometne tekme je bil sedaj že tradicionalen tek v copatah. Zanimanje za tek je bilo toliko, da bo potrebno za drugo leto število copat podvojiti. V konkurenci moških je premočno zmagala ekipa v postavi: KUHAR Zvone, KOČEVAR Lado in PLAZNIK Tone, pri ženskah pa ekipa KAVČIČ Mira, MAROLT Darinka in KERČ Anica.
Po napornih in dolgotrajnih tekmah je sledila še finalna disciplina PIKADO, ki je bila namenjena za vse zmagovalne ekipe. Tokrat so bili najboljši strelci ekipa šahistov, ki si je za nagrado priborila gajbico piva.
Na zaključku so bile podeljene prvim trem uvrščenim v vseh disciplinah praktične nagrade.
Na zaključku lahko ugotovimo, da je športni dan v počastitev tovarniškega praznika v celoti uspel, pa čeprav lahko tudi po športnikih ugotovimo, da je naš kolektiv starejši.
REZULTATI:
KEGLJANJE:
Strelica — pikado leti v tarčo — V. Kurzvveil
ženske:
1.	GORJAN Mija
2.	SITAR Minka
3.	MAROLT Darinka
4.	KAVČIČ Mirjana
5.	BLEJC Danica moški:
1.	PRŠA Lojze
2.	PAVLIČ Tone
3.	BULIČ Miha
4.	TROHA Miro
5.	RIHTAR Franc
190 kegljev 174 kegljev 172 kegljev 156 keglejv 131 kegljev
204 kegljev 189 kegljev 165 kegljev 162 kegljev 153 kegljev
STRELJANJE:
lToUANEC Nada
2.	PORENTA Slavi
3.	MAROLT Darinka moški:
1.	RIHTAR Franc
2.	KURZWEIL Vinko
3.	BENDA Franc
4.	GRČAR Janez
5.	MARINŠEK Viki
129 krogov 129 krogov 84 krogov
157 krogov 140 krogov 131 krogov 128 krogov 126 krogov

Žoga za Radomljane — odbojka
Rekordna udeležba
Šport:
ŠAH:
1—3 KAMENŠEK Ivan 3,5 točk KOTNIK Janez 3,5 točk PLAZNIK Tone 3,5 točk
4	HAJDINJAK Nace 2,5 točk
5	LIPOVŠEK Otmar 2 točk
NAMIZNI TENIS:
L VZDRŽEVANJE I.
2.	UPRAVA
3.	TKALNICA I.
4.	KONFEKCIJA
5.	TKALNICA II.
ODBOJKA:
L VZDRŽEVANJE
2.	KONFEKCIJA
3.	UPRAVA
4.	TKALNICA NOGOMET:
TOZD Konfekcija : TOZD Proizvodnje 7 : 4 TEK V COPATIH: moški:
L KUHAR, KOČEVAR, PLAZNIK
2.	NAROBE, LISJAK, STRUPAR
3.	JURAČIČ, ŠUŠTAR, BURJA ženske i
L KAVČIČ, MAROLT, KERC.
PIKADO:
L ŠAH (Kotnik, Kamenšek, Hajdinjak) 155 krogov,
2.	STRELJANJE moški (Rihtar, Burja, Mrdženovič) 124 krogov,
3.	NAMIZNI TENIS (Pipan, Burja, Kavčič) 113 krogov,
4.	ODBOJKA (Šuštar, Šuštar, Ju-račič) 113 krogov,
5.	TEK V COPATAH (Kuhar, Kočevar, Plaznik) 109 krogov.
Rajko KAVČIČ
Puške v nežnih rokah
A. KERČ, D. MAROLT in M. KAVČIČ — več jih je v par copat težko stlačiti
PIŠE: FANCI MAJHENIČ
Izlet na Koroško
Društvo finančnih in računovodskih delavcev je v septembru organiziralo izlet za svoje člane. Kar 21 članov naše DO se je odločilo za enodnevni izlet na Koroško.
Dne 18. 9. smo se ob 6. uri zbrali na avtobusni postaji v Jaršah. »Štih proba« o vsebini naših vrečk oz. torb je bila opravljena že kar na avtobusni postaji. Avtobus je pripeljal in posedli smo se. Naš prvi postanek je bila Kranjska gora. Po kavici smo nadaljevali pot proti mejnemu prehodu Korensko sedlo. Videli smo kolono tudi na pasu za Jugoslavijo. Turisti še prihajajo, z njimi pa še kaka prepotrebna deviza. Po opravljenih formalnostih na meji se je dvignilo tudi razpoloženje v avtobusu. Prvi daljši postanek smo napravili pred Beljakom. Šli smo v večji nakupovalni market. No, tako velikih trgovin z velikim parkirnim prostorom pri nas ni. Zamenjali smo dinarje za šilinge in se napotili po veliki trgovini. Paše za naše oči
je bilo dovolj, saj si lahko kupil od delikates, igrač do oblek, kozmetike, spominkov. Ko smo se z velikimi vozički in tankimi denarnicami dobili pred blagajnami, je bila vsebina vozičkov več ali manj povsod enaka (kava, margarina, banane, čokolada, rozine in še kakšna malenkost). Od tu dalje nas denar ni več tiščal. Peljali smo se dalje po slikoviti Ziljski dolini. Povsod smo uživali ob pogledu na lepe hiše, bogate z lesenimi balkoni in na njih prekrasno cvetje, občudovali smo pašnike, njive in ceste. Slednje so nas tako prevzele, da smo se po eni peljali celo dvakrat (pomotoma seveda). Ustavili smo se na parkirnem prostoru blizu Baškega jezera (Faak Am See) in se do jezera napotili peš. Jezero je bilo mimo in toplo. Kar zamikalo nas je kopanje, toda kaj ko so kopalke ostale doma. A se nismo dali. Najbolj korajžni smo se s čolni za 4 osebe na električni pogon popeljali po jezeru. Ja, tu pa se človek
naužije mim. Čolni neslišno drsijo po vodni gladini in se srečujejo z račkami. Ob obali ni papirnatih vrečk in drugih odpadkov, kamp je čist, plaža tudi. Kako blizu in kako daleč od Jugoslavije. Povsod te navdaja mir in čistoča. Zakaj ni tudi pri nas tako. Vanrn smo pristale ob pomolu in po močno potrebnem hladnem pivu smo nadaljevali pot proti Vrbskemu jezeru in ob njem. Povsod je polno malih penzionov, pomolov, plaž, kopalcev in jadralcev na jadralnih deskah tudi ni manjkalo. Ustavili smo se v znanem kraju Maria Worth. Časa je bilo dovolj le za ogled znamenite cerkve in zelo okusen sladoled. Tudi za majhen spominek se je še našel drobiž. Ob povratku v avtobus smo se podprli z jedačo in pijačo. Žganja z vsemi mogočimi zdravilnimi dodatki tudi ni manjkalo. Pot nas je vodila v Železno Kapljo, kraj, kjer živi mnogo zavednih Slovencev, ki pa jih ni bilo na cestah, (Nadaljevanje na 15. strani)
Zasedenost naših počitniških kapacitet
Počitniški dom v Umagu:
V letu 1982 je obratoval naš (DO Induplati) Dom v Umagu od 3. junija do 20. septembea, to je 109 dni. V juniju so bile tri skupine šoloobveznih otrok (šola v naravi) iz Domžal, v septembru pa otroci s starši, napoteni od Društva za prizadete otroke iz Slovenije. Julija in avgusta pa je Dom obratoval za delavce DO — proste kapacitete pa smo oddali delavcem drugih DO iz Domžal (Helios, Mlinostroj, Perutnina). Vse proste kapacitete so bile prodane po razpisu za letovanje v DO in po že potrjenih rezervacijah. V glavnem so naši delavci zasedli Dom v času kolektivnih dopustov, zadnji teden v avgustu pa je bil še prost do dneva pred odhodom.
Vse prikolice so bile zasedene z delavci naše DO. Če je kdo ugotovil, da so bile zasedene od nepoznanih oseb, so le-ti gostovali z vednostjo in na račun rezervacije našega delavca. V prikolicah je bilo včasih tudi 8 ali več oseb.
Sestav koristnikov uslug v našem domu:
Število oseb in penzionov
Člani DO	62
svojci članov	52
otroci	38
upokojenci DO	23
svojci	9
skupaj	184
Drugih otrok	162
tuji gosti	130
otroci	12
šola v naravi	178
drugi upokojenci	44
ostale DO	9
skupaj	535
Izmene so bile 7-dnevne, le pri šoli v naravi sta bili dve izmeni 8 dni in Društvo upokojencev iz Mengša 1 dan.
Število penzionov delavcev DO je 1310;
Število penzionov naših delavcev je 24%.
Število naših obrokov
Skupaj zajtrkov 5.990, od tega za delavce DO 1.300 ali 22%;
skupaj kosil 8.070 ,od tega za delavce DO 1.450 ali 19%;
skupaj večerij 6.440 ,od tega za delavce DO 1.300 ali 20%.
Ostala poraba pijač je za okoli 20% večja kot v letu 1981.
Iz podatkov je razvidno, da so bile kapacitete doma oddane v razmerju 20: 80 v korist zunanjih gostov, da je bil Dom 109 dni polno zaseden po penzionskih storitvah in da so bile kapacitete kuhinje 100% zasedene. Ugotavljamo tudi, da bistvenih pritožb na kvaliteto storitev ni bilo. (Dolgoletno sodelovanje z ostalimi DO, šolo v naravi in Društvom za prizadete otroke s starši ter ostalimi zunanjimi gosti).
O prikolicah samo to, da sta dve popolnoma iztrošeni in jih bomo v tem letu odpisali. O povečanem številu pa je potrebno razmisliti, vendar v okviru celotne DO (mogoče tudi o vzdrževanju in cenah). Rezultat poslovanja Počitniškega doma v Umagu je ugoden, saj je celokupni promet za okoli 60% večji kot v letu 1981 oziroma 22% nad planiranim (izračun za mesec september je v obdelavi).
Počitniški dom na Mali Planini:
V letu 1982 je Počitniški dom na Mali planini obratoval od 30. 12. 1981 do 14. 2. 1982, za prvomajske praznike in od 23. junija do 6. septembra 1982, to je 113 dni. Dom je bil zaseden od posameznih družin, le v januarju sta bili dve skupini tabornikov z Reke.
Sestav zasedenosti po gostih in penzionih:
Zimska sezona
Delavci DO in svojci 45, penz. 137 in nočnin 0;
ostali 125, penz. 285 in nočnin 233;
Poletna sezona:
Delavci DO in svoji 29, penz. 67 in nočnin 0;
ostali 194, penz. 281 in nočnin 183.
Skupaj:
Delavci DO in svojci 74, penz. 204 in nočnin 0;
ostali 319, penz. 566 in nočnin 416. Iz podatkov je razvidno, da so bile kapacitete zasedene po gostih v razmerju 19 : 81, v nočitvah 17 : 83 in v penzionih 26:74 v korist zunanjih gostov.
Posebnost v zasednosti je, da je Dom polno zaseden ob koncih tedna, zato je priporočljivo, da se rezervacije in vplačila morajo vršiti vsaj 14 dni vnaprej. S takšnim načinom je mogoče rezervacijo res potrditi in javiti v Dom na Planino.
Rezultati poslovanja za osem mesecev so ugodni, saj je celokupni promet za 46% večji kot leta 1981 oziroma 24% nad planiranim.
Maks Kramberger
IZLET NA KOROŠKO
(Nadaljevanje s 14. strani) saj je bila sobota popoldan. Še mi smo se kar porazgubili, toda podjeten trgovec je začutil Kranjca in je odprl trgovino. Splačalo se mu je. No, še nekaj drobnarij in odpeljali smo se proti mejnemu prehodu Jezersko. Carinik je skrbno pregledal naše vrečke, ki smo jih pridno držali v naročju. Po opravljenem carinskem pregledu smo se odpeljali dalje in razpoloženje je dvignila slovenska narodna pesem. Domenili smo se za zaključek v Predvoru. Tja smo prispeli okrog 19. ure. Toda smola. Bili smo nenajavljeni in o hitri postrežbi ni bilo govora. Pa smo jo mahnili kar proti domu, Kamniku, Jaršam, Mengšu, Domžalam, Ljubljani.
Kljub ponesrečnemu zaključku, (drugič bomo tudi to organizirali) smo bili z izletom zadovoljni, saj smo preživeli zares lep dan.
OPOZORILO
V občini Domžale bo letos Fluorografska akcija od 18. 10. do 28. 10. za vse občane od dopolnjenega 39. leta dalje. Na vabilu, ki ga boste dobili, bo naveden kraj, ki bo najbližje kraju vašega stalnega prebivališča, datum in ura. Predvideno sicer je, da se ravnamo po navodilih vabila. Izjemo lahko napravimo v slučaju, da smo vabljeni med delovnim časom. V tem primeru se fluor ografira j mo takrat, ko nismo v službi. Če pa v kraju, navedenem na vabilu, takrat ne fluorografirajo, se delavci »Induplati« Jarše, da ne bi prišlo do prevelikega izpada delovnih ur, poslužimo baze, ki bo 25. 10. od 9—13. ure in od 14—15.30. ure pred našo restavracijo.
Majda ŠKRINJAR
BALINANJE
Na balinišču na Količevem je bilo 25. in 26. septembra 1982 občinsko prvenstvo v balinanju, ki je hkrati štelo za sindikalno prvenstvo.
Naša ekipa v sestavi: Drago Mrd-ženovič, Mladen Draganič, Tone Hribar, Tone Plaznik ter Janez Koželj, je bila v skupini z Papirnico Količevo, Prašičereja Ihan, Mlinostroj Domžale. Tokrat naša ekipa ni imela športne sreče ter je zasedla v skupini častno 5. mesto.
Rajko
Oglasil se nam je naš sodelavec Dravo DRVARIČ, ki služi vojaški rok v Negotinu. Vsak mesec težko pričakuje Konoplan, ki mu je vez s tovarno. Vse sodelavce v Induplati lepo pozdravlja z željo, naj mu čim več pišejo.
Njegov naslov: Vojna pošta 6002/11—3, 19300 NEGOTIN.
obvestila iz kadrovske službe
POROČILO O GIBANJU OD ZA AVGUST 1982
TOZD Proizvodnja:
Vstopi:
1.	Avbelj Janko, vzdr. strojev v tkalnici, vstopil 1. 9. 1982,
2.	Cerar Alojz, del. v oplemenitil-nici, vstopil 1. 9. 1982,
3.	Osolin Robert, not. transport v priprav., vstopil 1. 9. 1982,
4.	Oštir Darija, tkalka, vstopila 1. 9. 1982,
5.	Pečnik Silva, tkalka, vstopila 1. 9. 1982,
6.	Smodiš Evgen, del. v oplem., vstopil 1. 9. 1982,
7.	Trdin Matjaž, del. v oplem., vstopil 1. 9. 1982,
8.	Vertovec Pavel, del. v skladišču, vstopil 1. 9. 1982,
9.	Pavli Franc, vzdr. strojev v tkalnici, vstopil 21. 9. 1982,
10.	Horvat Cvetka, prev. preje, vstopila 23. 9. 1982.
Izstopi:
1.	Gavranovič Fadila, predenje, izstopila 31. 8. 1982,
2.	Majetič Mustafa, mikan je, izstopil 14. 9. 1982,
3.	Učakar Martina, predenje, izstopila 31. 8. 1982,
4.	Hren Antonija, tkalka, upokojena 30. 9. 1982,
5.	Lavrič Ivanka, tkalka, izstopila 30. 9. 1982,
6.	Radič Novica, del. v oplem., izstopil 30. 9. 1982.
TOZD Konfekcija:
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
1.	Rebolj Roman, del. v cerad. oddelku, zistopil 17. 9. 1982,
2.	Nahtigal Ana, šivilja v obratu Mengeš, upokojena 30. 9. 1982.
TOZD Maloprodaja:
Sprememb ni bilo.
TOZD Restavracija in počit, domovi
Sprememb ni bilo.
Delovna skupnost skupnih služb
Sprememb ni bilo.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi moje drage mame
Jožefe PETRIČ
se iskreno zahvaljujem sodelavkam TOZD Maloprodaja za izraze sožalja, podarjeno Cvetin in številno udeležbo na njeni zadnji poti.
Žalujoča hčerka Milena
Vrednost točke za avgust je znašala v btto vrednosti 0,10 din.
Pregled osebnih dohodkov za mesec avgust 1982 za delo v polnem
Povprečni izostanki za celotno podjetje: zaposlenih 974 delavcev in 2 vajenca.
REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI 30. SEPTEMBRA 1982
ZAHVALA
Ob izgubi mojega očeta PAVLA LIMONI se iskreno zahvaljujem sodelavcem kovinskih konstrukcij za izkazano sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč in za spremstvo na dobsko pokopališče.... hčerka Pavla FARIČ
delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog:
Izostanki za redni in podaljšan porodniški dopust	1,93 %
Skupaj	8>13 %
Iz spiska slavljencev so v zadnji številki izostala naslednja imena:
30 let službovanja:
ROPIČ Neža (TOZD Proizvodnja
—	upokojena).
20 let službovanja:
VOZEL Marija (TOZD Konfekcija
—	upokojena).
10 let službovanja:
BARTELJ Slavka, BEVC Roza, HRIBAR Zora, JUVANČIČ Breda, MIKEC Marija, SKUŠEK Vida, STREL Vera, ŠKARJA Drago, TR-ŠINAR Alojzija, UHAN Alojzija, (vsi iz obrata v Mokronogu).
	o El	d O«	u Q ra	Q»;	C/D
Razred	o 2		nS	N c O o	C/D C/D
	hCL		t-cs	H*	Q
8000—9000	18			18	
9000—10000	55			61	
10000—11000	71			48	4
11000—12000	127	2	3	53	8
12000—13000	105	4	2	43	8
13000—14000	40	8	4	22	10
14000—15000	29	6	4	12	5
15000—16000	17	3	4	3	14
16000—17000	19			5	5
17000—18000	6			1	7
nad 18000	12	4	3	12	49
Skupaj	499	27	20	278	112
Naj nižji OD	8066	11402	11051	8240	10648
Najvišji OD	27724	27487	25305	25925	35975
Povprečni OD	12110	14848	14784	11931	17487
Bolniški izosatnki v mesecu avgustu 1982
TOZD	Štev. zaposl.	Bolezen v %	Nesreče pri delu v %	Nega druž. čl. v %	Spremstvo druž. čl. v %	Redni in pod por. dopust v °/,	Skupaj v %	ure Izpadle
Proizvodnja izd. iz								
sintetičnih vlaken	523	5,76	0,19	0,60	0,12	1,14	7,81	7518
Maloprodaja	29	3,43		0,80		6,90	11,13	587
Restavracija in domovi	20	3,46				3,46	6,92	252
Konfekcija	287	5,36	0,55	1,02	0,15	2,76	9,84	5196
Delovna skupnost								
skupnih služb	115	2,42		0,38	0,08	1,97	4,85	1024
Izostanki zaradi bolezni	5,94 %
Izostanki zaradi nesreč pri delu 0,26 %
Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Darja FORTUNAT, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Marjan MALI, Matjaž PAVLIN, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC, odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72) od 8. 4. 1974).