Leto LXXVM it Z34 LJubljana, trnek 19« ukCO%ta 1943 Preis — Cena — Prenos cent, so
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINI JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 91-28 — Itaja vnk te opoidoe — Meact« naročnina 11 Mr — Račun prt poMao ček. H<K LJnMjana H>.3S1
Feindlicher Dttrchbruch an der Pripfet-
Mundung vere i tel t
Schwere Abwehrkampfe bei Krementechng — Nnr ortliehe Gefechte in Siid-italien — Bomben voli tref fer aof femdlichcm Kreuzer
A ur dem I uhnrhaupt<jnartjpT. 18. Oki. D. N. B. Das Oberkornroando der Wehr-maeht gibt bekannt:
Nordlich des Asovvschen Meeres wurden stiu&ere feindliche Infantcrie- und Panzer-aimriffe ahjre*»chl»jreti.
SudoStlich K.rementschug standen unsere Trup pen uahrend des g&nzen Tage* in sch\venn .-\D\vr hrkampfen g^egen angrei-fende starko feindliehe Kriifte. Dahni wiir-den gestom vveitere 43 Panzer abgc-schossen.
Fin unter der Fiihrung des ioneral-leutnanK liossi ach stehendes deutsi ne* PanzerK.trp*. hat in zweiwdchigen K im-r>f**n einen grfahrv«dlen feindlichen IJtirch-bruch an der Pripjet-Munriuntj \<Teitelt und im iU genangriff zwei Schiitzendivisio-nen und eine Panzerbrigade der Sovvjcts vernichtet. Der Feind verlor 3.500 ge/Jihlte Tote, fast 2000 Gefangene, 200 Gesehiit/.o und eine, gr«*se AnzahJ Panzer, Panzer-biiehsen. Granat\verfer und andere nhucre und  leichte Infanterie\vaffen.
Im mittleren Frontabselnitt setzten iMe Sowje$6 nonlwestUcn Tsoherni|row so'.vt? \vestlioh Smolcnsk ihre vviederholten Durcli-bruch\ersiiche fort und griffen mit stiir-keren Kraften  auch sikllich  Velikije Luki
unsere Stellungen an. Der Feind wurde uberall nach harten Kampfen und durch entsehJossene eigene Gegmstbsse abgevvie-sen und ortliche Einhrucho abgeriegelt.
Die von Generalleutnant Schlemm^r ge-tuiirte s*aeh*»i**cht» i Uiffantfrie-IJivi*»jon verdient   fiir   ihre     hcriorragendo   H ilt.m;
bei den schvveren Kiimpfen nordo*t!ioh Go-mH  besondere Anerkennung.
In Siiditalien kam es ntir an einijren Stellen des \Vest- und MittelubM'hnitfes der Front ui ortlichen Gefochten. Vorsto^se britiseh-nordamerikanisrher Krafte ?m Vol. turnn-Bogen uurden ahgreschlagen. In «len Kampfen der Vortage hrachten insere Truppen mohrore hundert Bnten und >ord-amerikanor  aJ*»   Getangcno ein.
I)eiits(«he Kampffhigzeuge *»rz«elten Im ostlichen Mittelmeer Bomhemod*ref«er ai»f finem  feindliehen Kreuzer.
In der vergangenen Naoht '.varfin eimge feindliche Flugzeuge eine jprin^e /ahl von Bomben im westlichen nn 1 nnrd!ich«n Iltdchsgebiot ab
Die Luftuaffe griff gestecn am Ta^.* und uiihrenrt    der Nacht    Ein/l/iilo m t ngb.tnd.  Ites-mders  in   London,  m»t puteni Krfolg an.  Ein  FJu^.eu^ kehrte nicht zurile k.
Sfcndsmento nemfco alla foce del Pripjet
Sallito
Dal Cjuartier jen4-raJe del Fiihrer. 18. ot-tohm. DNB. II < omando Supremo genna-nioo oomiinica:
Al nord del Mar d'Asoa* sono stati re-spinti p:ii forti attaeehi nemiei introdotti da reparti di fanterie e di niezzi eorazzati.
A sudovost ti Crenieneiug Io nostre trnp-pe <-i trovavano d uran te ttitto H giomo in aspn eombattimenti difensi\i contro piu ■omerose for/v nemiehe. Vi Mino stati afe-bi^ttuti i««ri  ulteriori 43 carri armati.
In ( orpo d'armata corazzato a| coman-do dol tenonte jronoralo Hossbaeh ha sven-tato in combattim«Miti protrattisi por dne settšniane uri perimlosmsimo tentativo ne-mioo di sfondamento sila foce del Pripjet anniontando in eontrattaoco due divisioni di tiratori e<l una brigata eo raz za ta. II ne-inico perdette 3500 niorti con tati, quasi tOOO pri^ionieri, 200 cannoni p gran numero di carri armati. fueili gua**taeorazze, laneiagranate nonehe dlverse armi pesanti e lejjgere.
Nel medio settore ded fronte i sovietiei al nordo\est di Clernigov od ad ovest di SmoIen.sk eontiniiavano i loro riporuti ten-tatiA-i di sfondamento attaooando le nostre pos!zionf con ingenti forze anehe a sud di kije  Luki.  II nemico č stato respiuto
daj>ertutto in a<pi i coiiibattimt nti r t\\ de-cism' contracolpi di propri reparti: brecce looali furono asseragiiate.
La 171a Divisionr di fanteri« dolla Sas-sonia al roniando dfl tereni ^enorale Sohlemmer merit:i partu^olaro rieonos<'i-mento per il suo eceellente comportemenu to durante i gravi <,onibattinTiiti a sudest d i Gomel.
In It^lia mrridionale soltanto in ak'iine loealita del s« t toro oeeitlontalo e modio si ehbero b .ttaglio Iwal». Avanzatp di forze britannioo-ameriearo nell'areo dol Voltur-no sono state respinte. Nei eombattimer.ti doi giorni preo<»dJMiti le nostre truppo cat-turavano parrochio oenti::aia d. Britannivi »•d Američani.
Veli voli di conihaftimonto tedescfal nol Moditerrareo orientale ottenero colpi di bombe in pieno su un inerociatore nemico.
La notto seorsa alenni volivoli nemiei sganeiavano poehe bombo sul territorio oc-cidentale e settentrionale del Reich.
La I>uft\vaffe ieri durante il sf'erno non_ che di notte ha attaccato con buon suecs. so singoli obiettivi ;n Uran Brrtagna mr-ridionaJo e parCcoiarmeiite a Londra. In apparecchio non feee ritorno.
Japonske čete prodirajo dalje v Kitajsko
Letalski napad na Nove Hebride — Japonski uspehi v zalivu Buna — 4 sovražne ladje potopljene
šangfisj, 1«. ofct DNB. Po nekem vojnem pomčilu i/ Čungkinrta prodirajo faponeke Sete na desni obali reke Salvin dalte prot se" veru. Japonske čete so dosegle Watienchien in so severno ca! tega kraja v boju s čurvj kin3cimi četami.
Tokio. 18 okt. DNB fA7zhodnoazij«kH služba DNB1 Po porcvilu cesarskega glavnega stana eo napadle enote japonskega mornariškega letalstva one 15 oktobra sovražne prevozne ladje v zalivu Buna na Novi Gvineji. Pri tem 9r, ble potopljene štiri vel ke prevoz ne ladje neka srednje ve lika prevozna ladja pa je bila poškodovana in je zg<rrcla.
Japonska letala je napadlo sto sovražnih; letal. O ogorčenih letalskih bojih je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal 15 japonsk:h letal ki So se deloma vTgla na svoje cilje, ie bn7. takisto :zgub!jenih.
Tokio. IS. okt. DNB Letalstvo cesarske mornarice je preletelo v noči na 15. oktober
Espilita Santo na Novih Hcbridih in razrušilo pri tem sovražne napravi \ pristanišču n na obalah, položaje protrieta&cega topništva in p<^kodovalo laaje. Na mnogih kra jih so bil: povzročeni požari. Vsa japonska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča,
Tokio. 13. okt DNB. (Vzhodnoazijska slu žbd.) Z nekega japonskega oporišča na južnem Pacifiku javljajo: 10 oktobra se je pojavilo nad otokom BougainvtDe 80 sovražnih letal, ki so jih japonski lovci takoj napad!: in pri tem brez lastnih izgub sestrelili net bombnikov m lovcev. Istega ane so odkrili lovci japonskega mornariškega letalstva zapadno od otoka BoungamviHe 19 sovražnih bombnikov in lovcev, izmed katerih so v o-gorčenih bojih brez lastnih izgub sestrelili na daljnj:h pet letal. Nad otokom Bougfltnvillc pa je japonsko protiletalsko topništvo 11. oktobra sestre'-'o tri sovražne aparate.
Pomanjkanje pobude in čuta odgovornosti
„DaiIy Mail" o odgovornosti za lakoto v Indiji
Stockholm. 18. okt. DNB. Londonski >Daitv Ma:I obravnava v obširnem uvodniku vprašanje, kdo je kriv leki>te v Indiji in Drihaia Jo zakljnrka, da so enakomerno odgovorne britanska vlatla, Indijka centralna vlada in bengalaka vlada, ki so vse enako krive. V podrobnostih izvaja Bat: Pomanjkanje fivlieniskih sredstev <=o britanska oblastva opazila že januarja meseca. Od prirotk« pomanjkanja ie bilo jasno, rja mu bengalska vlada sama ne bo kos. osrednja vlada v DHhiju pa ni poskrbela s potrebno nnaliro :n primernimi ukreni za njeno preprečitev V teh okoliščinah b; bfla dolžnost britanske vlade, da sama nter-venira d:rr«krno v BencaMjf. Nastala pn so ne-soglasja o pristojnosti vnrav v trenutku, ko tiso?: lin V tr;>p najhujšo lakoto- »Dailv Mail zaključuje, da so b:le v^n ir' vladf nrpmplo
iniciativne in da niso pokazale a kakega čuta odgovornosti.
Sumljiva skrb Američanov za Indijo
Siockhofm. 18. okt D VB Ncwyorski ča sopis »Sundav Vew«« p;;e v svojem uvodniku: »Varnost^ Ind"je je življenjskega pomena za varnost USA Prav sto je s ponovilo o svojitvijo Burme in Malaie Prepričam smo. da se American- ne bodo prerad- sprijaznili z dejstvom, da bo treba po«s!at: v smrdeče d/ungle Burme ir Maaje već stotis«^ ame-r-kih vojak<.v. k' naj b- pomagali nr- njihovi ponmni osvojitvi ;n priklmč tv k britan skemu mpcriu
Hiifskanje proti Nemčiji je nevarna za švedsko
Stockholm. 18. okt DNB. ^Helsingbergs Dagblad« se bavi s hu;skanjem proti Nemčiji, ki ga opažamo že več mesecev v švedskem tisku in ki £ra slišimo z grovorniških odrov. List je prepričan da je vse to za Švedsko zelo nevarno »in zahteva v svojem
uvodniku, raj švedska vlada uporabi zunanjepolitične debate brdočega parlamentarnega zasedanja za jasno epredelitev svojega stališča o tem hujskanju To je potrebno tudi zato. ce: je naloga švedske, ria re čim bolj iz^spbi vojn: nevarnosti.
Madrid milijonsko mesto
Madrid, 14 okt. DNB Po najnovejši statistiki španskega prebivalstva je^ prekoračil Madrid v številu prebivalstva prvič 1 milijon. Valencija ima sedaj 400.000 prebivalcev. Šest španskih mest ima po nad 100 000 prebivalcev. 24.4% španskega prebivalstva živi na deželi.
Kratke vesti rz vsega sveta
Zagreb, 18 okt. DNB Hrvaška vlada je priznala novo filipinsko republiko. Hrvatski zunanji mimster n predsednik tilipinske republike  sta   izmenjala  prijateljski brzojavki.
Sofija. Ig. okt. DNB. V nedeljo dop:ldne so v Sofiji svečano otvorili vrhovno upravno sodišče
Sovražni pofafcud prodora ob izlivu Pripjcta preprečeni
Težki obrambni boji pri južni Italiji — So
— Samo krajevni spopadi v zadeta z bombami
Fiihrerjev plavni stan, 18. okt. DNB. Vr- I hovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: j
Severno od Aeovskega morja 90 bili zavrnjeni močni sovražnikovi pehotni h« oklopni napadi.
Jiižnovzhodno od Kremenčuga 90 bile naše čete ves dan v težkih obrambnih bojih proti močnim na padajočim sovražnim si. lam. Pn temo je bilo včeraj uničenih nadaljnjih 43 okJopnikov.
Nemški oklopni zbor pod vodstvom generalnega poročnika Hossbacha je preprečil v dvetedenskih bajih nevaren sovražni prodor ob izlivu Pripjeta in je uničil v protinapadu dve sovjetski strelski diviziji ki eno oklopno brigado. Sovražnik je izgubil 3500 preštetih padlih, skoraj 2000 ujetni. kov. 200 topov in veliko Število oklopni-kov, oklopnih topov, metalcev granat in drugega težkega in lahkega pehotnega orožja.
V srednjem odseku fronte so nadaljevale sovjetske čete se verno-zapad no od Cer-nigova kakor tudi zapadno od  Smolenska .
ponovne poizkuse predora in so napadle z |
moenejilmi silami tudi južno od Velikih Lok nase postojanke. Povsod je bil sovraz. n*k po hudih bojih in z odločnimi našimi protmunki  odbit, krajevni  vdori pa <m> bili
zajezeni.
Posebno priznanje si je pridobila za svoje odlično zadržanje pri težkih bojih severno-vzhodno od Gomla saška 134. pehotna divizija.
V južni Italiji je prišlo le na nekaterih mestih zapadnega in srednjega odseka •< krajevnih spopadov. Sunki anglo-amcrislvih
sil ob kolenu Volturna so bili zavrnjeni, t bojih prejšnjega dne so zajele naše čete vee Sto Angležev in Amerikance v.
Nemška bojna letala sn na vzhodnem Sredozemskem morju zadela neko sovražno križarko v polno.
V pretekli noči so odvrgla nekatera *«• vražna  letala nekaj bomb na zapadne m severno državno področje.
Nemško letalstvo je včeraj podnevi 'n ponoči z dobrim uspehom napadlo posamezne eilje v južni AngJiji, predvsem v Londonu. Eno letalo se ni vrnilo.
Boji
Pet nemških vojakov proti pripravljenosti proti
mostišča
70 boljievikom — V stalni sovražnemu presenečenju
Berlin. IS. okt. DNB. V bojih ob nekem
sovjetskem mostišču na srednjem Dnjepru je prišlo 13. oktobra do izredno hudih spopadov s sovražnimi pehotnimi in oklepnimi oddelki. Pri tem je neka brandenburška
pehotna divizija uničila na svojem odseku 19 sovrržnih tankov, štiri izmed njih je sestrelil nek narednik. k; je malo prej zaplenil Sovjet m protitank. vski top, ga nameril rn pričel obstreljevati boljševike z njihovimi lastn mi granatami.
Nekje drugod je uspelo nekemu sovjetskemu bataljonu, da je prekoračil Dnjeper n> neki plitvini in se utrdil na njegovi zapadni obali. t:k poleg neke vasi. Poveljnik v tej vasi nastan ene remške čete pa je takoj prešel v protinapad. Zbral je svoje čete, jih perazd lil v manjše udarne skupine in odločno napadel. Presenečeni Sovjeti so imeli hude izgube 'n so se skušali umakniti. Ker pa so Nemri z vseh strani streljali nanje, jim je bil vsak um k onemogočen ter so bili popolnoma uničen4. Izgubili so 200 mrtvih in ujetih ter obilo strojnic metalcev min in municije, še predno so prispela ojrčenja. je četa popolnoma samostojno prepre£*la stveritev sovjetskega mostišča, za &i£ar razširitev je bil. po izjavah sovjetskih ujetnikov, na vzhodni obali I> jepra pripravljen cel boljševiški polk.
Tudi na srednjem cdseku vzhodne fronte so b:li boji za prehod preko reke zelo po^rosti. Izredno junaštvo je pri tem pokazal poveljnik neke čete. ki se je s svojimi častniki, četnm narednikom in z dvema možema p moči v gumijastem čolnu prepeljal preko reke. da b' uničil neko sovražno stroj iško gnezdo, ki ga je odkril. Tcda pet nemških voj:-. kov se je nenadoma znašlo pred 70 Scvjeti- ki so se skrivali v jamah in v goščavah. V bojih, ki so nastali, je bilo ub:tih 20 b ljševikov, ostanek sovražne skupine je bil razpršen. Udarni od-
delek je pripeljal pri svojem povratku s seboj še pet sovjetskih ujetnikov, dočim je imel sam le enega ranjenca.
Cesto poskušajo Sovjeti izsil:ti prehod preko reke z raznimi prevarami. V cdseku rensko-vestfalske grenadirske d:vizije je kakih 150 Sovjetov skušalo rapasti neko naše m;stišče ob Sošu. Da bi nas prevarili, so izstrelili iz neke zaplenjene nemške raketne pištole strel, ne da bi vedeli, da je to znamenje našemu topništvu, naj prične z obrambnim ognjem. Nemške ba-ter'je so obdale ves cdsek z obrambnim ognjem, ki se je vsipal ravno na napadajoče Scvjete in jim zaradi težkih izgub sploh onemogočil  izvedbo  p:skušanega napada.
Tudi pri krajevnih spopadih na severnem odseku bojišča napadajo sovjetske poizvedovalne patrole zelo pegosto naša mostišča ki ščitijo toke rek. Tako so na pr. južno d Imenskega jezera sovražni oddelki položili v naše žične cvire na rekem zel? nepreglednem področju eksplozijske naboje z vž'galnim* vrvicami ter z električ-n mi vžig^lnimi pripravami. Pri polaganju min so pomeransk- grenadirji odkrili sovražne naboje, ki bi s svojo eksplozijo omogočili sovražnikom lahek vdor v naše jarke. Zaradi tega je morala mala pos dka mostišča noč in dan paziti na sovražnika in biti pripravljena na njegov napad. V neki temni noči je sovražnik res napadel. Najprej je pričel obstreljevati nemške položaje s težk:mi izstrelki, s katerimi jih je popolnima odrezal od zaledja. Nekaj minut kasneje so se prik?zali ob žičnih ovirah prvi boljševiki. Toda bliskovito se je vžgal obrambni cgenj i;> pr:siIU Sovjete k tlom. V tem hipu pa so naši grenadirji ž? prešli v junaški protinapad, s katerim so pregnali sovražnika z bližnjega ozemlja. Neuspeli napad je stal boljševike 40 mrtvih, precejšnje število ujetnikov in velik bojni plen.
Počastitev padlih Dancev
Spominska svečanost Schallburgovega zbora
Kopenhagen, IS. okt. DNB. V boju proti boljševizmu padle danske prostovoljce je počast:l Schallburgov zbor g slovesnostjo. Ki jo je otvoril p 'jnik tega zbora, višji skupinski vodja SS Mortinsen. Prav tako kot se bore danski vojaki na vzhodnem bojišču proti komunizmu, je !zvajal govor-: ik se bori tudi mladini ki vstopa v vrste Schallburgovega zbora, proti komunizmu < domači deželi. Danski borci na fronti so hrbtenica v boju, ki ga je pričel Schallburgov zbor. Višji skupinski vodja SS Martin-sen je zaključil svoj govor z opominom, da je boj, k- se bojuje v deželi sami proti židovstvu, prostozidarstvu in kapitalizmu, rmjno potreben člen v verigi osvcboditve Evrope pred boljševizmom.
Po nagovoru je sledil poziv v čast na vzhodni fronti padlih dar.sk'h vojakov. Vsi navzrčni so vst3li, prečitana so bila imena padlih, orgle pa so zaigrale pesem padle-
ga vodje prostovoljskega zb:ra C. F. pl. Schallburga. Prisotne svojce padi h, ki so se slovesnosti udeležil:, je nagovoril stotnik Sommer. Med drugim je rekel: Danes se zato spominjamo svojih padlih tovarišev, da boda njihova dela ostala med nami. K:t vedno opozarjajoč opomin, naj stoje r.jih imena pred našo mladino, ki se nadalje bori Z3 boljšo usodo Danske. Sovražnik se tudi doma pripravlja na boj in njegovo delovanje razdvaja danski narod. Schallburgov zbor pa ima le eno nalogo: Dansko! Naši tovariši so dali svoja življenja za dansko bodočnost. Zato se bomo tudi mi v dežel1 sami boril za dansko svobodo in boljšo bcdočTost. Vemo, da bo nek:č vsa Danska postavila našim tovarišem spomen k kot vrednim sinovom svoje domovine.
Spominska slovesnost se je zaključila z cuverturo k Elverhoeji.
Atentat na generala Eisenbowra
Eksplozija peklenskega stroja v njegovem letalu
Stcckholm. 18. okt. DNB. »Folkets Dag-h!att« je izvedel iz Tangera. da je kratko pred (.dletom eksplodiralo letalo, s katerim naj b; general Eisenhower potoval iz Severne Afrike na Sicilijo. Ugotovljeno je bilo, da 60 neznane r.^ebe. verjetno franco&«.i patrioti, vgradile v leta'o peklenski stroj, ki bi ame-ri:ke<2a generala brez dvoma ubil, če bi ta, kot je bilo predvideno, odletel nekaj ur prej.
Atentat je značlen za vedno bolj nemirno
razpoloženje v Severni Afriki. Atentati na angleške in ameriške oficirje sc namreč tamkaj na dnevnem redu. Ilegalni list »Le Ca-nard dissident« poroča o zlostavljanjih in ro* panjih Američanov ter o vedno močnejšem odporu prebivalstva
Zelo napadajo rudi generala Dc Gaulla 'n Girauda, kj ju dolže. da podp'rata komunizem.
Italijani naj garajo kot sužnji
Slcckhdm. 18 ckt. DNB. »Sunday Ex-press« prna^a v eni 6vojih zadnjih izoaj članek, v katerem stoji doslovno tole: Ne smemo pozab ti. da so bHi Italijani, ki So danes naši zavezniki, včeraj se naši škodoželjni m hinavski sovražnik1 Naši zavezniki so postali šele po svojem perazu Zato pa naj trpe in garajo kot črnski sužnji To. z vso cinično odkritosrčnostjo objavljeno britansko povelje po un:čenju ;talijanskega naroda pa izdajalec Badoglio z vsemi silanv podpira Radio Alžir je objavil v nedeljo zvečer neko Badoglijevo izjavo časopisom. % kateri je poudaril, da bi
čete, ki stoje pod njegovim poveljstvom, upo rabili v bojih proti Nemcem lahko tudi z-ven Italije. Zaenkrat pa jih uporabljajo skupno z Angloamenčani za straž en je mostov in za popravo cest ter letališč
rovarjeaje na Korziki
Stockholm. 18. okt DNB Delovanje ko munistov je na Korziki zelo živahno, poroča po »United Presšu« list »Nva Dagligt Alle-handa«. Po hišah je nabit'h na tisoče degoh-stičnih plakatov, poleg nj;h pa so nalepi jem tudi številni komunistični lepaki
Hrvatska v boju proti banditom
Zagreb, 18. okt. DNB. NaMnik hrvatska propagande. Kovačij je sovorrJ v nedelio popoldne v hrvatskem radiu o delovanju ban-ilitov in o njihovem uničevanju Kovanč ie rekel, da je znano, da hočejo Mlhajlov t ovi iVf-n:ki in Titovi partizani unfvti hrv<»*-kn K ter jo spraviti v komunistično sužno-;l \ vi celja jf\ da bi dHavec. obrtnik. iir/.;ivti: n.unc-Senee in kmet ostali zato brez Bvljpnioldh po-rrebššrin, da bi $e iz obupa odločili m komunistično suženjstvo. Ti načrti pa i'm ne bodo uspeli, ker jih vos hrvatskj narod odlično odklanja.
raao ettaqou ra opaqoAs v/z e*fostAMd
Hrv:itsl<i   minstrski predsednik dr.  N ' ta
Mandić je govoril po radiu hrvatskemu narodu. Ugotovil je. da je doaegel hrvatski narod ped Poglavnik vini vodstvom v krat. kem času dveh let in pol oha svoja najvišja narodna ideala: državno neodvisnost :n integralnost. Nobena čemi ni hrvatski vladi prevLsoka, da se ohrani sveboda in i vism\st hrvatskega naroda in da se mu zagotovi notranji mir. Ramo ob rami 7. nepremagljivo nemško vojsko in z vsemi zavezniškimi narodi. 1 katerimi je p VC1 D I v najtesnejšem prijateljstvu v mogočnem bloku trojnega pakta, bo Hrvatska nadaljevala borbo proti sovražnikom Evrope do k-enčne zrnate.
Zatemnitev
ie obvezna od 18. do 6. ure!
Velik naval v republikansko fašistično stranko
Milan. 18. okt. DNB. V zadnjih in« h je bilo toliko prijav v novo ustanovaljeno rcpiibikansko-fašistično strsmko. da s*-> morali za nekaj dni podaljšati končni rok vpisovanja, ki je poteke4 v sob« »to. Pri tem je Milan kot zibeljka fašizma tudi sedaj spontano izrazil svojo zvestobo do Due« i.
Hore Beli s ha hujska proti Španiji
V igo, 18. okt. DNB. V nekem splošnem cazmušljanju o sredozemskem položaju ^* bavi bivši angleški vojni minister Žid Hore Belisha tudi s španskimi afriškimi posestmi Španija je edina sredozemska država, ki sedanjega položaja ne spoznava ali noče spoznati. ^Zavezniki raso posrbili, da je Madri 1 izrabil ugodno priložnost in se. polastil Tang-erja. Sedaj pa se nikakor ne da zanikati, da edino dobra volja zaveznikov« odloča o španskih posestih v AfiiJcL
Bojna moč čungkinških čet
*a u g h: i j. 18. oktobra, < Vzhodno-azijska služba DNB.) Najboljše sredstvo, <la dvignemo bojno moč čimgkinške kitajske vojske, je, da jo dobro hranimo. S temi besedami podaja nek amei iški oficir, ki je skupno z ostalimi ameriškimi instnjJ<torji šolah v dveh neimenovanih krajth v južni Kitajski čungking-kitaj&ke oficirske pripravnike, svojo s«>:bo o čungkinških četah. I.c.te so. kakor pripoveduje, po šestih letih vojne prestale mnogo pomanjkanja in pogrešajo z»ulostne oskrbe, zdravniške n-«r^ in primerne vojaške oborožitve, zaradi česar ne smemo od njih pričakovati nikakih čudežev. Ce presojamo vojaško vrednost čung-kinških čet. moramo upo.?tevati, da čungkinška Kitajska ni nikaka visoko razvita država in da so naj rodovi tnojši deh Kitajske v japonskih roktih, kitajska prometna sredstva pa so še v popolnoma primitivnem stanju.
Sovjetska propaganda v severni Afriki
Vichv. 14. okt. DNB. Agencija OFI označuje prihod približno 100 sovjetskih agentov in diplomatov v severno Afriko kot surovo izročitev te francoske kolonije boljševizmu. Južno-francosko časopis> ki je priobčilo to vest v četrtek na posebnem mestu, poudarja v naslovih, da je ta množični naskok sovjetskih uradnikov izzval veliko osuplost. Po tej vesti bo sovjetska propaganda sedaj zavzela na Se-vero-afriškem ozemlju doslej še nedoživljeno obliko. Anglija in Amerika nikakor ne moreta zaustaviti tega razvoja, ampak ga nasprotno še podpirata.
Kratke vesti iz vsega sveta
Stockholm, 18. okt. DNB. V Indijo ;e prispel Ticvi indijski podkralj Viscont vVavel.
Stockholm, 18. okt. DNB. Nizozemski ribiči, ki so se izselili v Anglijo, kjer nadaljujejo ribji lov, so odgovorili na poziv londonske emigrantske »vlade«, naj plačujejo davke, tudi njej. da bodo pač v tem prime, ru rajši opustili svojo nevarno obrt. ker že itak morajo plačevati davke angleški vladi.
Lizbona. 18. okt. DNTB. Tu objavljajo, da bo portugalska potniška ladja »Carcalho A* rauje* odplula na Azore. kjer bo vkrcala tamkaj bivajoče Nemce ter jih prepeljala na Portugalsko.
Bern, 18. okt DNB. »United Press« javlja iz Alžira: Znani francoski komunist Andrč Martv. nekdanji poslanec, je v sredo pr letel iz Moskve v Alžir: Martv je bil Gni, kj je po prvi svetovni vojni povzročil vstajo na francoski vojnih ladjah v Črnem morju, da bi s tem preprečil obstreljevanje Odese.
Stoe-kholm, 18. okt. DNB. Kakor javtja. Reuter. so pripeljali v soboto v bolnišnico v Kalkutti 192 na pol sestradanih ljudi, dočim jih je v bolnišnicah že urnrtn 85. Prejšnji lan pa znašajo številke 101 tn 78.
stockholm, 18. okt. DNB V Indijo je prispel novi indijski podkralj Viscont Wa-vel.
Stran 2
aSCOVENSICT   NAROD«, torek. 19. oktobra 1W3
Sfer. 23*
Preporod našega gledališča pred 25 leti
Gledališče 90 odprti Z9. septembra 19M <tpoMM
Ljubljana, 18. oktobra
Pred 25 leti, med prvo svetoVno vojno,
je bilo g-leJiališko življenje v Ljub'jani v zastoju. Kot nadomestek gledal šča in znamenje časi so plahutale v sedanjem opernem gledališču sence filmov nal deskami.
ki vsaj  v  kulturnem    življenju pomenijo svet:   v   gleJaiisču  je   bil   kino iCjjpntral Pozimi leta 1918. sd snovali zadrugo, ki bi
naj postavila nase gledališče na n;>ge. Istega leta 3. aprila je bil ustanovljen v Ljubljani gleđaJfiSd konzoicij. ki j? va.ril Slovence naj pristopajo v njegov krog. Deleži so bi H po 100 kron. V »go .Izvini našega gledališča si je kulturna Ljubljana pridobila časten sloves, kajti zbrala j? že pred proi;! isom gledališkega konzorcija 2S0.00O  kron   za gledališče.
Gledališki konzorcij se jo delil v dve upravi: v gospodarska in repertoamo. in združil je naše najdelavneiše in kulturnih dolžnosti se z veda joče odlične može. Zg-odovina ne more zamolCiti, da je bil organizator gle<ia!iš!cega k-nzocja p:3a_ tel j Fran Govekar; dela za ustanovitev g-le&rUiškega konzorcija s? je lotil že leta 1917. Ustanovitev k nzorcija sama na sebi bi bila brez pomena, četuli bi b la urejena (ior.a-na stran, če bi i.e zbrali igralcev. To ns.logo je pn tudi opravil Fr. Govekar. Končno so bile priprave za obnovitev gledališča končane; vodstvo opernega gledališča je bilo poverjen j    Frlde: iku
Rukavini, dramskega gledališča pa Hinku
Kučiču.
Gledalce so odprli 29. septembra 1918 dopoldne. Ob tem slovesnem trenutku je zazvenela na olru Župančeva klen« »Nafta besed a*. Prirejena je bil* pevska akademija. Druga prireditev istega dne je bila zvečer; igrali so Finzgarjevega »Divjega lovca«. — Opernih predrt:v tedaj Se niso megli začeti prirejati. Sicer je pa moralo giecial.šče v prvem letu obnovitve premagovati neštete težave, zato ni bilo mogoče smotrno in dovolj uspešno delo. V začetku so uporabljaj i sedanje operno gledališče za operne in dramske pre Istave. Dramsko gledališče je dobilo svoje poslopje šele pozimi 1919; prva predstava v sedanjem dramskem gledališču je bila 6. februarja 1919.   Igrali   so  Jurčičevega »Tugomcrja«.
V začetku je bilo gledališče v upravi gledališkega konzorcija, torej v najhujšem česu. Precej dolg«, so si morali prizadevati, da je bilo gle 1 al išče Ivončno podržavljeno. Ministrski odlok o podržavljenju gleda, lišča je izšel 20. julija 1920. Coz šest dni je upravnik beograjskega gledališča Milan Grol prevzel od gledališkega konzorcija gledališki inventar za 488.486 kron. razen tega pa še dolg tekočih računov 162.771 kron. — Po podržavljenju je nova uprava pievzela vodstvo gledališča in v sezoni 1920 21 se je začelo redno gledališko življenje v obeh gledališčih.
DNEVNE VESTI
— Diplomirani sta bili na pravni fakulteti ljubljanske univerze Serko Sonja :z 2\ovega mest . m Šimenc Draga iz Ljubljane. Čestitamo!
— 16. tehnika Nemčije. V Linzu je bila ustanovljena visoka tehnična £>»li z ol.. delkom za arhitekturo. To je 16. tehnika Nemčije.
— Sodobna mlekarna v Ptuju. Nedavno
Je bila ustanovljena v Ptuju velike, sedobna mlekarna, ki bo zbirala mleko iz vsega ptujskega okraja. Nova mlekarna bo tuli pripomogla k samopreskrbi omenjenega okraja z maslom.
— Nemška filmska proizvodnja povečana. Osrednja izposojevalnica sedmih nemških filmskih tvrdk je objavila načrt za novo filmsko sezono. Lani je bilo izdeLnih 60 nemških filmov, dočim jih bo letos sni_ manih 96. torej za 50'> več. Pri tem niso všteti kulturni filmi, ki jih bo pripravila samo UFA 65. Med temi bo precej barva-ruh. To kaže. da se nemška filmska proizvodnja navzlic vojnim prilikam zelo lepo razvija.
-— Prijavite potrebno količino krompirja.
Zadnjikrat pozivamo vsa gostinska podjetja, ki izkuhavajo je lila, da nemudo:na prijavijo Sindikatu količino krompirja, ki jo potrebujejo za en mesec in skupno količino, ki jo potrebujejo za vse leto. Navedi je tudi število stalnih kakor tudi število izrednih gostov. Kdor no bi prijave poslal, se pri razdelitvi krompirja ne bo upošteval in se tudi ne bodo event. pritožb? upoštevale pozneje, ko bo prevod nakazal krompir za gostinska podjetja. Tistim, ki so prijave že postili, ni treba pešilj:ti novih prijav. — Sindikat gostinskih obratov.
— Učbenik za angleški jezik, ki ga je priredil univ. lektor prof. dr. Janko Kotnik, bo izšel v začetku prihodnjega meseca v zaležbi knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani. Kdor učben k v imenovani krj^garni (selenburgeva 3) v naprej naroči do 30. cktobra letos, ga dobi za 50 lir.
IZ LJUBLJANE
—Ij ftola" se je zabela in zdaj so ulice oh jutrih mnogo živahnejše kak~r prejšnje čase, živahnejši promet je tudi na tramvaju, ker se mnogo šrlarjcv vozi s tramvajem. INaval je na vseh tramvajskih progah in povsod b< bili ob jut rili potrebni rezervni vozovi. Davi so številni potmki zelo pogrešali rezervni voz na rak:vnški progi. Na-tlačili so se v tramvaj kol;kor je šlo. vendar so mnogi še morali čakati ra prihodnji voz. a nekateri so se bolj zanesli na noge. Toda zamude s-? bile ne zogibne. Tudi otroci so  prihajali  v Solo prepozno.
-Ij   Najprimernejše  vreme  za preh'aine
bolezni. Nagle temperaturne sprememce 2adnje čase niso ostale brez p >siedic. Menda je prehlađenih najmanj polovica prebivalcev, tako da bi lahko govorili o pravi epidemiji nahola. Ozračje je zelo vlažno. Na srečo pa zdaj vsaj ni tako neprijetno hladno kakor je bilo prejšnje clni. Davi se je mesto utapljalo v tako gosti meg:i. da bi jo Lahko rezali in iz nje je rosilo. Temperatura je še malo narasla Najvišja temperatura je včeraj znašala 16°, današnja najnižja pa 11.2°. Zračni tlak malo narašča, vendar ne smemo pričakovati z vso zanesljivostjo, da ne bo več deževalo.
—Ij Pravoslavna župnijska uprava prosi vse ravnatelje in upravitelje šol, da ji dostavijo seznam učencev in učenk pravoslavne veroizpovedi ter da dotične pozove;o. naj se vsako nedeljo in vsak praznik po
svoji dolžn-^sti udeleže službe božje v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
— Ij Oh orite v   prve   dompo*«. raz>tare. V
razstavnem ;»rostoru v selen burgovi ulici, na-siroij Ria*, je biLa v nedelp dopoldne otvor-jeaa prva Sftmostojaa razstava mladega sli-karja-grafžka Rudolfa Gorjupa. Čeprav otvo-r.tov ni l>Ja napovedana, ji je prisostvovalo mnogo Ijiubiteljev domaće upodabljajoče umetnosti in predstavnikov nase kulturne javnosti, ki >o gj z vidnim zadovoljstvom oaJedovali razstavljeno zbirko slik. Rudolf Gorjup, ki si je /e utrl široko brazdo na polju upodabljajoče in grafične umetnosti, je postavil na osled 36 si k. akvarelov in temper, krajin in tihožitij. Pozornost vzbujajo ninoiri motivi ljubijan-kih predmestij, zlasti Vica in Bežigrada. Tud; dru-sri krajinski mptivj so uspeli. Učinkovite so tudi vrtnice (štev. 15). Gorjunova razstava bo odprta do HI. t. m. v.-ak dan od 9. —18. Oeled toplo priporočamo, mlademu umetni.ku pa želimo vsestranski uspeh. V izložbi razstavnem prostora je razstavljen tudi ? Ročni obzornik^, ki |e nedavno izšel. Za njegovo opremo v* tudi poskrbel Rudolf Cioriun.
—Ij Spom:nski spis ob stofern'ei vevške papirnice, ki je bil objavljen v lis' h nedavno, je zdaj izšel kot samostojna publikacija na lepem papirju. Spis bodo s pridom uporabljali vsi. ki se p;Kiijo z naš > gospodarsko in kulturno zgodovino.
—Ij Hišne starešine proti^tal ke zaščite z izkaznicami štev. 600 do 1200 (številka je vps na v desnem gornjem robu izkaznice) c požar jamo na obvezni sestanek, ki bo v četrtek 21. t. m. ob 16. uri v fran. č škanski dvorani. Tega sestanka naj se udeležijo tudi zamudniki prve skupine t. j. h še starešine z izkaznicami cd 1 do 600 —Ij Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da se morajo dne 1. oktobra 1943 za IV. četrtletje zapadli davki plačati najkasneje do dne 15. novembra 1943. V poštev pridejo sledeče davčne vrste: zgradarina. pridobnlna. rentmna. družbeni davek, davek na neoženjene osebe in pav-alni davek na poslovni promet. Drugi polletni obrok zemljarine pa dospeva in zapade v plačilo dne 1. novembra. Podrobnejša po,iacnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave Ljubljana-me&to in pri županstvu občine Ljubi iana.
—IJ Strnvovno nadaljevalna šola ra stavbne obrti v Ljubljani sporoča mojstrom m vajencem, da prične z rednim poukom v četrtek 21 oktobra ob  13.30 v poslopju  ljudske šole na Frulah.
—Ij TJČne knjige. Učiteljstvo in starš', se opozarjajo, da so pri Pckrajinski šolski založbi do sedaj izšle naslednje nove izdaje učnih knjig: Hafner-Ločniškar, Drugo slovensko berilo za ljudske šole; Črnivec-Jeglič: Računica za III. razred ljudskih šol; Kramolc-Tomc. Pesmarica za vse vrste šol; Slovenska čitanka za I. razred srednjih in meščanskih šol. V nekaj dneh izidejo: Robič. Preljubo veselje za I. razred ljudskih šel: Crmvec-Jeglič, Računica za IV. razred ljudskih šol; Slovenska čitanka za II. razred srednjih in
meščanskih šol; Tomšič, Starocerkveno-slovanska slovnica in Čitanka za V. in VI.
razred srednjih šol: Renovš. Nauk o glasbi za učiteljišča in glasbene šole. Tem bodo sledile: Hafner-Ločniškar. Tretje slovensko berilo in Četrto slovensko berilo: Slovenska čitanka za III. in IV. razred srednjih   in   meščanskih    šol; Kranjec-Vazaz,
Zemljepis za I. razred srednjih in meščanskih šol.
—Ij Nesreče. Na Ambroževem trgu je prišel pol voz otrok, šestletna hči čevljarskega mojstra Marija Buncelj. Otrok je precej resn<> ranjen. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. V bolnišnico so prepeljali še naslednje ponesrečence. Pri cepljenju drv je odletelo poleno v obraz 341etni delavki Deri Perdan lz Ljubljane. — Po nesreči je neki deček ranil v prsi Franea Pustavrha. 10-letnega sina krojaškega pomočnika lz Ljubljane. — Poleno je padlo na n«>go 57'et-nemu kurjaču železničarju Matevžu Hribarju in ga precej močno ranilo. — Tram je padel na nogo in mu jo zlomil Josipu
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Tel. 27-50 KINO 8LOGA Tel. 27-30 TERRA-Fttm poln dramatičnega dejanja govori k srcu vsakogar, ki ga vidi, ter mora navdušiti tudi najbolj razvajeno občinstvo:
VEČNI ZVOK
Večni zvok gosli prepaja ta film ter a čudovito uaodo vodi življenje nadar-Je ega go-be -.ika. — V glavn h vlogah: Olga Tscbechova. Elrriede Daizig. Rudolf r*rack. Režija: Giinther Rittau Predstave ob 15.*in 17. uri, v nedeljo pa še ob 10.30. — Dnevna predprodaja vstopnic od 11.—12. ure.
KINO MATICA Telefon £8-41
Ljubka veseloigra o ženski prebrisanosti. — Prijetno presenečenje; Pavla VVesselv — Prvič v filmski komediji: Moderna zgodba o mladem zakonu, hišnih prijateljih in domnevni nezvestobi
Premetena Marijana
Predstave dnevno ob 15. in 17.30 uri; ob nedeljah ob 10.30, 13.30, 15.30, 17.30
KINO UNION Telefon 22-21
Razprodane predstave — s predvajanjem se nadaljuje preko druge nedelje. Najsijajnejša kmetska burka. Dve uri burnega smeha!
GREŠNA VAS
Strah hinavskih občinskih svetnikov pred razkrinkanjem njihovih grehov V glavnih vlogah: Hansi Knoteck, Joe Stockel, Joeef Eichheim Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri
Petelinu, 27Lqtnemu sinu posestnika iz Preserja. — Nogo si je zlomil pri padcu 281etni delavec Ciril Istenič iz Logatca. — V koleno leve n«-ge se je vsekal 441ctni trgovski zastopnik Ivan Rebolj iz Ljubljane.
Preglejte in prepričajte se, če je Vaše orodje in oprema za protiletalsko zaščito na svojem prostoru in tudi v uporabnem stanju!
Jesensko škropljenje sadnega drevja
Boj s 5adnimi zajedavci treba pričeti že Fedaj v jeseni. V pozni jeseni, ko je listje že odpadlo in imamo tudi več ča^a kakor spomladi, moramo škropiti z drevesnimi karbolineji ("o arborinom, 4ft o neodondri-nom), posebno češplje in slive, da zatremo kaparje in uničimo tudi jajčka ljstnih uši in prsten'earja, krvavo «š, bolšice i- dr. Posebno priporočljivo je škropljenje bre-sJ:ev v pozni je?eni. ker je to drevo spomladi preobčutljivo za karbolineje. S tem zatiramo s»ve breskeve listne uši, ki so opasne za vse rastlinstvo, ker prenašajo kužne (virozne) rastlinske bolezni na krompir, paradižnike in druge rastline.
Sadjarska in vrtnarska podružnica LJubljana I. bo tudi letos izvajala pri svojih članih jesen.-ko in zUnsko .-kropljenje. Člani, ki želijo, da se jim poškropi sadno drevje, naj to takoj prijavijo po dopisnici na podniznieni naslov: Erjavčeva 4 a. II.
Pripomnjeno naj še bo. da .je r;edaj v oktobru čas za zatiranje zimskega pedica s tem, da namestimo lepljive pasove na drevje in kole (izvzemši breskve).
Izšel j
oktobrski roman »Dobre knjige«. Imenuj0 se *D edišč'n? goz da«, nap sal pa ga je Trygve Gulbran^sen. pisec romana »In večno šume gozdovi«, ki je naši čitajoči publiki tako zelo ugajal.
Nar:ćn k^m. katermi so romani DK dostavljajo ra dom. so tudi n va knj;g^ že raznaša. ostal3 na- jo dvgne^o v uprav, naših listov. V nadrobni predaji se do'oi ^Dediščina srozda-i tudi v n ši upravi v Narodni tiskarni In v vseh knjgarnah. Br š -rana knjiga velja 13 lir   vrzjna pa 23 li*.
Z Gorenir.kega
— Življenje in umiranje. V Velkovcu so umrii občinska reva Ana Jezernik, stara 74 let, cbeinsk' uslužbenec Jarez Habel-star  55  let.  in  zasebnica  Terezija Kochel.
r:j. P;ško. stara 76 let. Poročili so se pek jBnez Lečnik s hišno pomočnico Marijo
Erjavc. zasebni uradnik Aleksander Mer-davšč s frizerko Marijo Vučko, hlapec Janez Otto z deklo Marije Zabeičnik. Železniki delavec Anton Prasn'k s kuharico Marijo VVeidel hiapec M tej Ošlcvnk z deklo Apolo'ijo Krevs. rudar Janez Ster-nad z gospodinjo Marijo Schmumach, tr. govski nameščenec Karel Scheller name-ščenko Marjo Schrott. nameščenec Franc Konrad z grspodin o Marijo \V61ger roj. Muller, hlapec Jakob Bžič z deklo Marjo Plimon. nameščenec Pa^ el Bach s šiviljo Marijo Kralj in mesar Valentin Krušič s pletilje Margareto Vrečko
Genoveva Fox:
DEKLE Z MEJE
13
Roman
>Kaj bi le spali? Bistra sem kakor sova.« Komaj pa jc legla, so bila že izbrisana vsa razburjenja in vsi strahovi, ki jih je bila prinesla noč. Edino, kar je še zaznala, je bil ozek. s prahom in pajče-vino pomešan pramen sončne svetlobe, ki ji je seval v obraz . . .
»Bela, zaspanka!« ji je zaklicala Pcllv B tal. »Kaj misliš res ves dan prespati ?«
Neskrbna kakor lastovke, ki so letale v Bkedenj in iz skednja, vsa živahna m svetlih oči. ni Polly niti slutila groze, ki starejšim članom družine vso noč ni bila dala zaspati.
Prvo, kar je Izabela slišala, ko je stopila iz skednja in krenila proti vodnjaku, da si umije obraz in roke, je bilo dedovo zlovoljno oporekanje: Saj pravim, da je bil za las tak na pogled kakor Indijanec«
»Od kdaj je neki mršav, dolgonog Indijanec podoben mlademu volu?« se je posmehoval Jim Ide. Smeh se je vzdignil iz kroga mož. ki so bili ob jutrnjem svitu odkrili, da je dedkov rdečekožec eden izmed lanskih juncev Lcaza Tuttla.
»Ta je bil tak. Bog mi je priča, da je
bil. In še.ko sem vedel, da zunaj na poljih ne more biti živine. Najbrž je ostal na paJi. a kaj ko si nisem utegnil beliti glave. Seveda sem mislil, da jih zdi cela truma v zasedi in čaka ugodne priložnosti, in sem si štel v dolžnost, da jih napadem. Mislil sem, da je to najboljše, kar merem storiti. Bog mi je priča!«
Starcu so lica žarela kakor v vrečici, m glas mu je drhtel od razočaranja.
Možje, fantje in dečki so sedli k zajtrku in se še nekaj časa smejali na rovaš ubegega deda. junaka iz bitke pri Ben-ningtonu. Stotnik Baker je bil seveda nejevoljen.
>Kdo vam je vobče rekel, da se klatite okrog?« je godrnjal. »Ukazovanje je samo moj posel. Vi bi bili morali ostati na svojem mestu, ne pa, da ste igrali oglednika in pripravili Lonza Tuttla ob junca, ženske pa ob spanje. To so neumnosti in . . .€
Utihnil je. ker mu je zmanjkalo besed.
da bi izrazil svoje zaničevanje.
Ded, ki je biv zdaj do kraja ponizan
je tiho sedel za mizo. OCltek, da je ravnal proti ukazu in se pri tem celo osmešil, je bil za starega vojaka hujši od vsega norčevanja.
Ovvens je sočutno gledal očeta in nekajkrat pomislil sam pri sebi. da je starec
za svoje prismojena ravnanje pač že dovolj pretrpel.
»Mislim,« je umerjeno i/pregovoril, vda bi se bil marsikateri izmed nas. ki smo precej mlajši in bolje vidimo kot oče. utegil takisto zaleteti kakor on. Ce vprašate mene, lahko samo rečem. da smo, vsak po svoje, vsi nek C liko izaruhili glavo. Prav mč se ne bomo mogli ponašati, ko bomo pripovedovali vnukom, kako smo se splašili zaradi vseh teh čenč in se plazili okrog svoje lastne sence! Po mojih mislih bi Indijanci tam geri v Kanadi od presenečenja zijali, če bi zvedeli, da so pri-pravaljali napad na te vasi. kier smo vsi revni kakor cerkvene miši. Za svojo osebo krenem še to dopoldne z vso družino vred preti domu. da pospravim žetev in se zavzamem za svoje lastne reči. Ce količkaj premislim, je bil. vsaj doslej, najnevarnejši sovražnik, ki smo ga videli. Samov junec«
Stotnik Baker se jc scvrknil kakor otroški balonček, če mu izpustiš zrak. fie nikoli v Življenju se ni bil zdel samemu sebi tako važen kakor zadnje dni. ko je vodil obrambo Covingtona protf Indijancem, ki so se po vseh zanesljivih znamenjih Se zmerom miroljubno ukvarjali s svojim ribolovom. Nekaj minut je molčal, nato pa rekel, da bi se kolikor toliko opravičil:
Sloves našega zelja nekda) in zda]
ZeHa so pridelovati v tsašth krapa okrog *S7.c<w» stotov letno
Ljubljana. 10. okt. Zadnje čase, ko vidimo, s kaki-nim veseljem se ljuaje zalagajo > svežim zeljem na \ živilskem trgu — kjer ga je več ob tržnih
dneh. odkar ga predajajo trgove: a povrtni-no —. sc spominjamo, da je na^c zelje slovelo že v starih časih. Slovenske pokrajine niso mc^le dajat: svetu kaj posebnega; z-važali smo pa lahko krompir, vino, les in — zelje. S!oven:ja je pa tudi vedno i/važala delovne sile. Kislo zelje je bilo naše značilno izvezno blago in zdelo se je. oa je najbolje prikazovalo značilnost naše zemlje: tepli juž ni kraji dajejo svetu sladko južno sadje, pri nas, v domovini megle, pa pridelujemo zelje, ki qa tudi znamo imenitno kisati.
V starih časih je naš kmet prideloval zelje predvsem zase. Kislo zemje je bilo ena glavnih kmečk:h jedi pozimi. Našim kmetom &e najbt.ljše meso ni zdelo dobro brez zelja. Tudi fižo! dobi pravi okus sele v zvestem zavezništvu s kislim zeljem. Prav tako je do-detek zelja krompir (nc zelje krompirja). V kakšnem prijateljstvu so pa bile kranjske klobase in razne druge domače klobase ali koline s kislim zeljem, menda tudi niste pozabil:. Toda kislo zelje je cenil tudi nas meščan, celo tako. da ga nj imenoval po franec*-sko in tako. da se je v Ljubljan- lahko razvilo skoraj do industrijskega obsega zeljar-stvo. Ljubljana je bila središče slovenskega zeljarstva in izvoza kislega zelja.
Zelja so pridelovali tua*i v nvrnem času sorazmerno mnogo. Statistika pravi, da so v na-ih krajih pridelovali zelje na površini nad 361 H) hektar, ter da je prdelek znašal okrog 287.000 stetev letno. Zeljarji sam: niso pridelovali dovolj zelja, zato so ga vselej kupovali cd drugih pridelovalcev. Večje količine svežega zelja so pokupili vsako jc^en trnovski zeljarji. Že v prejšnjem stoletju in zlasti v začetku tega stoletja je bil izvoz ljubljanskoga kislega zelja zelo živahen. Naše kislo
! zelic ie slovelo celo v Fg'*p?u   MnOjfO so <yt \ pojedli v vroč: Aleksandri ji. p J tudi \ Ka :.; j Izvozno prstanisče je bilo v g'avncm Tr.>t. j toda na!c zelje so odpošiljali tudi v Pulj in
j na Reko Ljubljan>ko ki-lo zelje jc slovelo v i Dalmaciji  pa tudi  v  moogill  a\-trijsk;h mestih.
Kakor ima vsaka trgovina svoj razcvet n j propad, tako je nastal tudi v izvozu našj ( kislega zelja zastoj, in sicer že leta 1910, ie I daj  je začelo z našim  zeljem, ki  dotlej nt j imelo tekmeca, tekmovati češko zelje. Zastoj na;e trgovine s kislim zeljem jc pa zakrivil j češki — sladkor. Ccska sladkorna industrija j je namreč  zastala  in kmetje so začeli Opu-t svati   pridelovanje  slaakcrne  pese. Namestil pese so začeli pridelovati  zelje.  Dobro ob t delana in  rodovitna češka  zemlja jc dajala zelo dober pridelek /olja. Kmalu se jc raz-! vilo umno urejeno zeljarstvo, take da je če-!  $ko kislo zelje lahko i^podrmilo na^ bla<jo. j  Češke  zeljarne   so  bile  dobro  opremljene s. i stroji, medtem ko Se bile naše «e »predp top ne*, kakršne so ;c 7d.11 nekatere čeprav tudi naši zeljarji režejo zelje s stroji na električni j pogrrn.   Kljub  temu   na*e   zeljarstvo  n; prrv ! padlo, pač   zaradi  tega. ker   ic  h l<> preveč »avtohtono«, zasidrano v naS remiji ter 5© I slonelo na trdnih tradicijah. Po ivctovni vojni je naše zelje začelo zopet prtxi:rati na ive-j tovni  trg. a ^ ni moglo več razmahniti do;
svejc nekdanje veljave, ker jc Italija uvedla i na uvoz k'slega zelja visoki carino. Tako se morali naši zeljarji zadovoljiti samo z domačim trgom. Posebno zadovoljni pa scvei^a n:so mogli biti. ^aj pač pred sedanje TOJnO ni bil<> taku živahnega povpraševanja p h^. Zdaj nam nav zeljarji seveda skušajo ustreči č'm bolj s svojim izvrstnim i/dclkom, ki na živ;lskem trgu že p< barv opozarja nase dovolj brez nap:^ »Msde ;n Trnovo«. Toda zdaj so ljudie odkrili skrivnost rfoferegs tudi v zeljnatih g'avah. tako da res Lahko g<.v«»rimo o slovesu našega zc ja.
SRK poizveduje
Slovenski Rdeči križ poizveduje za vojnimi ujetniki, civilnimi interniranci. kon-finiranci in kaznjenci, kakor tudi za civilnimi osebami. Za vsakovrstno poizvelbo je treba pisarni Slovenskega Rdečega kriza na Gospovetaki cesti št. 2,11 predložiti naslednje podatke o pegrešancu: priimek in ime. rojstni datum, očetovo ime, zadnji točni nsslov pogTešanca. kakor tudi vse ostale podatke, ki bi olajšale poizvedovanje 1 štev. pri vojnih ujetnikih in kaznjencih, pri bolnikih vrsta belezni, ev. nav« di'a za poizvedovanje itd.). Vsak poizvedovalec mora oddati tudi svoj točni naslov z navedbo sorodstvenega razmerja do pogrešanca. Vsak poizvedovale dobi za prijavo poizvedbe predpisani obrazec v pisarni Slov. F. 1 j ja kiižs, katerega je treba točno in čit j o izpolniti. Nepismenim izpolni pri-j-. j pikama. Pristoj-bina za celotno poizvedbo je 1 L, (v tem znesku je vračunan tudi že obrazec prijave).
Vsak odgovor odn. rešitev poizvedbe prejme poizvedovalec po pošti. Brezpredmetna so torej osebna urgirsnja. s čemer se le povzroča zastoj v pcslovruiju. Poslovanje poizvedovalne službe je točno in na tekočem. Stranke prosimo, da se točno drže danih navolH. Nepopolnih prijav ne more   R.icči   križ  prevzeti   v poslovanje.
kdor želi pisati al: sporočiti svojcem izven na:c pokrajine osebne ali družinske vesti in mu je naslov prejemnika znan. dobi v pisarni Raečcga križa mednarodni obrazec za 1 liro, katerega m*-ra izpolmti s črnilom ali pisalnim str*-jem. Spiročilc sme obsegati največ 25 besed strogi, družinskega značaja. Odgovor na tako sporočilo se dostavi odpošMjalcu na istem obrazcu — tudi po po«ti. Za dopisovanje z vojnimi ujetniki n civ:lnmi interniranem im:i Kdcči križ posebna pisma po L 0.20 za komad.
Pczvcdovalm oddelek posluje v>>ak delavnik
od 8. de. 12.
BELE2NICA
K O L K D A K Dane«; Torek, 19. oktobra: rotor Al^aji-tarski, Etbin.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Premetena Marijana. Kino Sloga: Večni zvok. Kino  Union: Gieina vas.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; Ramor.  Miklošičeva  cesta  20;   ICurm ».er. Sv. Petra cesta 78.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
D U A M A
Torek,   19.   okt. : Zaprto.
Sreda,   20.   okt.   ob   16.:   Kovarstvo   in ljubc/en. Red breda.
Četrtek, 21. okt. ob 16.30; Potopljeni svet. Premiera. Bed Prvi. Stanko Cajnkar: »Potopljeni svet«. To drlo. ki Je bilo pred petimi leti igrano prvič, Je vzbudilo nemalo zanimanje. Letos bo ponovljeno v novi režiji E. CJregorlna in v novi zasedbi. Su v dajanja prikazuje konflikt človeka med .srei-m ln razumom. Delo ob'cp'i tr. dejan'a, ki se norfe v današnjih dneh. »Potopljeni svet« je dramatsltl prvenec Stanka Cnjnkarja.
OPERA
Torek,   19.   okt   ob   16.:   Thais   Red Trvl. Sredi.   20.   okt.:   Zapito   1 tjcnt-i ftlll 1 >. Četrtek. 21. okt. ob 16: Netopir. Opereta. Izven. Cene   od   32   L navzdol. J. Massenet: »Thais«. Opera v 7 slikah. O Atanael — Frimožič, Nicias — Lipusćok, Palemon — Lupfta. suženj — Dolniear. Thais -   Hevbftl »va, Krobia  —   Mle.inikova.  Mirtala     - l' Albina — Sp-inova. Dirigent N. Stntof. re*:    t C Debevec. koreograf P. Golovin.
Zbirka
iBRA KNJIGA
14
izda vsak mesec en ruman. Knjige izhajajo sredi meseca ta so na razpolago v dveh izdajah, v broširam   in   vezani   Po  znatno  znižani  ceni dobi
romane DK, kdoi se na zbirko naroči. — Naroč-
uinu e>e  tanko plačuje mesečno tn ziia&a  na me-
*ec   torej za ene knjigo:
a) za naročnike »Jutra«. »Slovenskega Naroda« in »Domovine« 10 Ur za broširano in 20 Ur za vezano izdajo,
b) za  ostale  naročnike  11  Ur  za  broiirano tn
'.'i lir za vezano izdajo.
Naročnike sprejema uprava »Jutra« ln »Slovenskega Naroda« v LJubljani. Pucclnljeva 5._
— Dopolnite knjižnico svoje dece ln nabavite
v Knjigarni Tiskovne zadruge zbirko slikanic »Polica za male«: 1 Princeska Zvezdana. 2. Kralj Debeluh in sinko Debelinko. 3. Prigode nagajivega Bobija. 4. Biba.
— »Razposajene i« so zbirka nevsiljivih vzgojnih pesmic za otroke, ki Jih je spesnil Cvetko Gol ar in učinkovito Ilustriral Edo De rž a j.
Knjiga Je pravkar lz£la kot 5. zrezek »Police za male« pri Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani.
RADIO LJUBLJANA
TOREK.   19. OKTOBRA
8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9 15: Poročila v nemščini In tlotenscini. 1220-1. d 12.30—12.45: PcroClia v nemščini in 12.45—14.00: Koncert lahke glasbe; xra Raciij.-ki orkester, vodi dirigent D. .M. Sijanrr. 14.00— 14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17 00—17 15: Poročila v nemftčinl in slovenščini. 17 15—13.00: G.a,sba za razvedrilo. 19.00—19.30: Koncert .soprnni.^!k» Rez ke T.i-puiček-Koritmk ln tenorista Janeza Lipu&čka. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega  vrhovnega  poveljstva   v   italijanščini.   N« -
poT'ed programa za  naslednji dan   19 4r>—20 on-
IVfedigra. 2O.0O—20.15:   Poročila   v   nrm<-< ini.   20 15
do 21.00: Venfek napevov: igra Radijski orkester, vodi dirleent D. M. ftijanec. 2100—2° 00; Lahka  glasba.   22 00^—22.10:   Poročila   v nrm&činl.
KLOBL'ČARNA
ttP A J Ku
Vam strokovno oenail, preoblika   ln prebarva Vas klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga   klobukov.   —  Se priporoča
RUDOLF P A J K . LJUBLJANA, SV. PETRA CF.STA ST. S8
MIKLOŠIČEVA CESTA ftT. 12 'Nasproti hotela Union)
i
Strti v neizmerni žalosti sporočamo, da s* je danes pri izvrševanju svojega poklica v kurilnici drž. železnic, smrtno ponesrečil ter v groznih mukah umrl nas nadvse ljubljen] dobri sn. brat, stric, bratranec, svak in nečak, gospod
MLAKAR LUDVIK
dipl. strojni tehnik, kontrolor dri. železnic in rezervni poročnik,
ki se je nedavno vrnil po skoro enoletni odsotnosti iz Rcnicci.
Pogreb našega nepozabnega bo v četrtek 21. t. m. ob 3« url popoldne z 2al, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, Trbovlje, dne 18. oktobra 1943.
Žalujoči: JULIJA roj. BUČAR, mati; LUDVIK, oče; MILA, MARA, JULC1, 2ELJKO, NADA, sestre in brat; IDA URBANCIČ, zaročenka; RAJKO  TUR K, VIKTOR FABJAN, SLO KAN FILIP, svaki in ostalo
sorodstvo
Scnrtftlefter — Urejuje — Redattore:
Rudolf Ozira   — Pur »Naroda* ttskaraa A. G«c a Pur den InaeratenteU vexmntwoTtttcn —- Za
— Za »Narodno tiskarno d. d.« Kot ttskaroarja — Per la »Narodna ttokarnn « «.« quale <tampatore: Fran Jeran tal oddelek odgovor ja — Beapoaaabile par la parte pubbBdtarla: Ljubomtr Volčič