147. Številka.
Ljubljana,
t; julija.
XXV. leto, 1892.
Imhaia vsak dan neflcr. isimfei nedelje in pr&anike, ter velja po potti prejeman sa avstro-ogerske dežele r.a vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 Rid., za jeden IBMMC l gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1« gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za Cotrt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor poštnina znafia. Za oznan i]a plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po « kr., ce ne oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi le rs vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Gospodskih  ulicah fit. 13, Upravnifitvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na narocbo.
NlkVBu p. u. uhelnatvo  uljudno vmIiIiuo uov» nsntćbo, Ntnre gospode naročnike pa, katerim   |e potekla   koncem   tneseca naročnina, prosimo, «1» Jo o pravem ca«n ponove, tla porii-|Jan|e no preneha in «1» douč vae Številke.
II
SLOVENSKI NAROD"
veljo za I-1 u 1» IJ » n h k «* naročnike brei poAilja«
ii { m no tloiui Vae leto . . .  gld. IS*— I Četrt leto   . .  Kld. 8*30 Pol leta ...     ,,    6*501 Jeden mesec.     (i 1*10 Za pošiljati |e na doni ae računa lo kr. na meaec, »O kr. aa četrt leta. S pošiljanjem po p on ti velja i Vse leto . . .  Kld. 15«—I Četrt leta . . . gld. 4- — Pol leta ... »•— I Jeden mesec . 1-4»
f^* Naročaje ae laliko a vitukiui dnevom« a ta k ratu ae mora poalatl ludi naročnina, drugače ae ne oalramo na dotično naročilo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda'1.
Kriza.
Na Duuaji 30. junija.
Senzacijonalna parlamentarna dogudba! Predno se je v današnji seji valutnega odseka začela razprava o zaitonovem načrtu glede valutnega posojila, izjavil je vodja nemških nacijonalcev, poslanec dr. Steinwender, nastopno: „Iz političnih raz* logov, katere bodemo navedli pri razpravi v zbornici, glasovali bodemo zoper zakon o valutnem poHojilu. Ce bi naSi glasovi onemogočili velevažno to reformo, tako ne zadeva odgovornost zato nas, nego vlado, katera v nasprotji s programom preBtol-nega govora in sicer po administrativnih odločbah sili nemško prebivalstvo in njega zastopnike v opozicijo."
Po izjavi Steinvvenderjevi začel je govoriti posl. dr. Kai zl, levičarski člani p aso odšli, ne da bi podali kakšne izjave. V prvem hipu ni nihče mislil, da je to politična demonstracija. Posl. dr. Bareuther opozoril je načelnika, da odsek ni sklepčen. Načelnik posl. J a-worski niti slutil ni, da se levičarji ne če jo udeležiti razprave, in dal jih je poklicati po slugi, afiele ii.      i--------.....i- - -i--
ko je izvedel, da levičarski člani priti oečejo, za-UBtavil je razpravo.
Parlamentarna kriza postala je torej akutna. Uzrok levičarski abstinenciji je nerešeni parlamentarni položaj. Levica je jako nezadovoljna, ker se grof Taaffe nikakor ne mara ozirati na opetovano izrečene pritožbe notrunjeavstrijskib nemških poslancev. Silne agitacije štajerskih in koroških nezadovoljnežev prisilile so levičarje v interesu svojih mandatov, da store odločen korak, ki bo rešil in definitivno dognal nejasno in neugodno razmerje mej nemško levico in vlado. Levica postala je bila, zapustivši opozicijo, odlična vladna stranka, nadeje pa, katere je gojila glede posledic tega njenega razmerja z vlado, Be niso izpolnile, — grof Taaffe hodi še vedno po svoji poti, Vnauji pritisek, volila, prisilil je levičarje, da so se odstranili od posvetovanj v valutnem odseku. Motivirajo pa svoj korak 8 tem, da bi izrazili mi-niBterstvu zaupanje, če bi glasovali za predlogo o valutnem posojilu, da pa tega ne morejo storiti, dokler se grof Taaffe glede levičarskih želj;! in tirjatev ne izrazi določno. Sploh pa niso levičarji nezadovoljni samo z vladno politiko, ampak soaebno še s pravosodnim ministrom grofom Schbnbor-nom in  finančnim ministrom dr. Steinbachom.
Vlada se trudi omogočiti nadaljevanje razprav v valutnem odseku tudi navzlic nernško-libe-ralni abstinenciji. Odsek je sklepčen, če je 25 članov navzočnih. Doslej se je 22 poslancev izreklo za uadaljevanje razprav, treba torej pridobiti le še tri; sodi se, da se bodo posl. Weigl (konservativec), Stvrcea (Rumuo) in dr. Rappoport (Poljak) udali želji finančnega ministra in se udeleževali sej valutnega odseka.
Rešitev krize je posebno zato težka, ker so tudi nemški konservativni poslanci začeli „štrajkati". O uzrok ih temu „štrajku" poročali smo že zadnjič obširneje. Konservativci tirjajo prav kakor levičarji, naj se parlamentarna situvacija konecno dožeue, ker po njihovi sodbi se je Tauffe levičarjem že tako zelo približal, da konservativci ne morejo več podpirati njegovega sistema. Dokler se grof Taaffe ne bode odločil ali na desno ali  na  levo, dotlej se nemški
konservativci  ne   mislijo   več udeleže vati   razprav niti v zbornici, niti v odsekih, ampak tirati pasivno opozicijo.
Takšen je torej parlamentarni položaj, katerega bode rešiti grofu Taaffe u, vračajočemu se iz Češke. Levica postavila se je v zmislu izjave štajerskih zaupnih mož na stališče „do utdes" in tirja izpolnitev svojih desiderij še preduo se zvrši regulacija valute, sicer bi začela abstinencijo . nemški nacijonalci šli so še korak dalje in popolnoma nasprotno dosedanjim svojim izjavam odločili se, glasovati zoper vladne predloge o regulaciji valute, če se jim ne ugodi, nemški konservativci pa se spudtikajo nad nekaterimi določbami zakona o uredbi stavbenih obrtov in se mislijo ravnati po tisti taktiki, kakor levičarji.
Situvacija je torej za grofa Taatlea kaj neugodna. Trojna večina, b katero je mislil tirati „ go-podarskou politiko, pokazala se je pri tej priliki v vsi svoji ničnosti in težko jo bode združiti v prejšnjo harmonijo. Na katero stran se bode grof Taaffe obrnil, tega de ni moči povedati. Gotovo pa je, da je bil finančni minister, čuvši o levičarskem ukrepu, jako k o n h t • r n i r » n, ker bode nova ta situvacija neugodne uplivala na Ogersko in na inozemstvo; posl. j a vv o r b k i, kot načelnik valutnemu odseku, izrekel je o b ž a I o v a n j a, aa ie levica provzočila brez pravega povoda nesklepčnost odseka, v vladnih krogih pa se govori, da bode levičarska akcija prav za to stranko samo    imela    neugodnih posledic.
Besedo ima zdaj grof Taaffe!
Poreško-Puljska škofija.
(Izv. dopis iz Istre.) Najbolj zanimivi škof v goriški provinciji je brezdvomno Poreško-Puljski Giambattista Flapp. Znan nam je predobro po svojih slovečih cirkula-rih. Poznano je še bolj njegovo pristransko delovanje za časa volitev, naj so že državuozborske. deželne ali pa občiuBke volitve. On gleda, da ustreže na vsak način civilizirani (!?) gospodi talijansko-šarenjaški.  A skoro bi mu tega zameriti ne mogli,
LISTEK.
Eleonora Duše.
(Gledališki spomini; spisal Ignacij Do ratni k. Georges Ohnet popisuje v svojem romanu „Liše Fleuron" dandanes povse neumevno slabost Pariških gledaliških ravnateljev, kateri so za v.-uko, pred začetkom predstave prezeutovano usjopnico dali izplačati vso ustopniuo. Te pravice posluževali bo se zlasti tisti gledališki entuzijasti, ki ko dobivali ustopnice na račun dobička in izgube. Idealni ti časi živo samo še v Ohnetovem osladnem romano, zakaj prozajična roka sedanjih gledaliških upraviteljev, tudi Dunajskih, zapisala je Da kupol iu na ustopnico izvestnih listkov pomembno besedo t „ brezplačno" ter tako preprečila omenjeno finančno operacijo. Dandanes sedeti mora „prosta usjtopnica" mirno na odkazanem ji prostoru, a če se predstava slučajno odpove, izmuzati se mora iz Talijinega hrama po stranskem hodniku, ker je i.tinoufera okoli blagajnice baje preveč nevarna. —To pa še ni VBel Tudi o drugih prilikah polastijo jta „proste ustopnice" razna čustva, zlasti kadar sedi v gledališki loži" intendant tli ravnatelj, o kfNrega mi-
lostnih žarkih živi „prosta ustopnica". Sijaj prepri-jetnega preseuečenja poznati se mora prosti ustop-nici na obrazu, sijaj zadovoljnosti in neomejenega ter brezpogojnega odobravanja. Kako vse drugače se pač čuti plačana ustopnica!
Da ni bilo na Dunaju slavnosti Radeckega, očeta vrlih, žal, neoborožeoih veterttncev, gotovo bi se ne bila vozila moja malenkost v Prago v drugem razredu. Moj Bog, kaj hočemo?! Časi bo slabi in blagajnica »Dramatičnega društva" je prazna, vkljub izbornemu gospodarstvu našega ekonuma — tako sem vsaj čital v izvestju društvenega tajniku. Naravno! Saj je obče znano, da se morajo metati pri gledaliških podjetjih novci skozi okno, potem še le vro pri durih nazaj. — — — —
Na Frana Josipa kolodvoru bila je 27. aprila 1.1. ob 10. uri zvečer ogromna gneča. Vrli očetje in samci veteranci vračali so se naudušeni a že precej hripavi v skrita gnezda domovine svoje. Obupno sem tekal ob vlaku gor in dol, iskaje prostora. Sprevodnik vprašal me je še dokaj uljudno: „Kam, gospod?" —, V Prago!" „ Prosim, ustopite tu noter I■ Odprl mi je poslužno kupej drugega razreda, a zaloputnil jezno duri za menoj, videč ali čuteč, — ti ljudje imajo, kakor slepci, čudovito razvit čut v
prstih — da sem mu samo tri desetice stisnil v roko, v kateri pa je bilo po njegovem prepičanju prostora najmanje za dve kroni.
ZapiBkal je vlak, zaropotala so težka kolesa in drdrali smo proti zlati Pragi. — V kotu kupeja slonel je star gospod, jedini sopotnik moj od Dunaja do Prage, leno premetuje debelo smotko po ustih. Posadil iem — tako pišejo zdaj — kosti svojega rojstva kolikor najdalje mogoče od njega in premetaval težo svojega života po mehkem se-dalu še mnogo leneje, nego moj oddaljeni sosed svojo debelo Bmotko po ustih. Potisnil sem si klobuk v čelo, hoteč v sladkem naročji sna prepotovati noč. — A prišlo je drugače! Slučajno sem odprl oči in čudeč Be opazil soseda svojega, kako je oživljal z nepopisno spretnostjo najčudoviteje vrste zajčkov in inačic s senco svojih virtuoznih prstov na nasprotni strani kupeja. In ako Be mu je zdaj pa zdaj kak ekaemplar posebno posrečil, nasmehnil se je dobrovoljno in puhnil dim iz sebe, da je bela glava njegova za hip skoro izginila v sivem oblaku. Videč, da ga opazujem, dejal je: „Premalo luči!" Jaz na to, da sem sploh kaj odgovoril: »Pač res Peter Scblemihl vozil bi bo pri tej razsvetljavi  prav  brez  nevarnosti!" Starec zasmejal se
zakaj? Pokojni škof J. Dobrila (takega škofa Istra nikoli več ne bode imela), trpel je mnogo za narod; v Poreču so mu »nespašenci" oblatili njegove palače in  pretrpel je drugih  neprilik od različnih stranij, a on se ni bal, — bil je narodov h in, za narod je živel in v ljubavi do naroda iz-dahnil svojo blago dušo.   Nasprotno pa, ko bi se Škof Giambattista iz Kormina le nekoliko prijaznega kazal Hrvatom ali slovanski liturgiji, ne bi mu Po-rečani poblatili samo zidu in vratu njegove palače, nego on bi moral gledati, da prej ko moči zapusti Poreč, ali pa bi ga morala čuvati kompanija vojakov noč in dan pred Poreškimi dinamitardi. Zakaj V80 to pišem?   Črnogled  sem  in bojim se, da bi se slovansko   svečeništvo ne odvračalo od svojega pastirju,  da bi  se ne nagibalo   k indiferentizmu in da bi, ako bode sedanja politika in  delovanje še malo časa tako napredovalo, kakor posebno zadnji dve leti,   ne   prišlo   do  —  razkola.   Mesto braniti svoje slovanske svečenike, kliče jih še celo „ad audieudum verbum", da jih pokara in jim prepove politiko; ne brani jih,  ako jih lahonski nestrpneži napadajo po mestih in nekaterih časopisih, ki nimajo para v Avstriji.   Urani se sam, ako hočeš, a niti to m dovul;eii(>! Italijanskim duhovnikom pa je vse dovoljeno! Sedaj šele preidem k stvari, o koji sem se sploh namenil  pisati.   Že v mnogih listih, kakor tudi v cenjenem „Slov. Narodu", je bilo čitati,  kako Škof Giambattista vlada svojo vladiko-vino, v kateri je mnogo več Hrvatov, nego Italijanov — šareujakov. Pod njegovim Tletnim vladikovanjem postala sta samo 2, reci dva župnikoma, in to jeden Italijan, a drugi Slovenec.   Praznih faia ima kakih 20, reci dvaJBet, a ker bo vse hrvaške, razuu jedne, ne razpiše jib, dasi bo  nekatere  teh žup  že več kot po 10 let brez  instaliranega   župnika. Potem še nekaj. Prva leta njegova vlade delali so se žup-niški izpiti 2 krat na leto, meseca maja in novembra.   A Škof Flapp ni je mislil,  kaj bi se 2 krat izpiti delali, in ukrenil je enkratne izpite, Češ, saj itak ne razpisuje fara, naj že kateri pride delat izpit ali ne, naj ga naredi ali propade.   Ali najbolj zanimivo pri letošnjih izpitih meseca maja in junija je to, da jednega kandidata, kateri se je oglasil, niso pripustili k izpitom. Kandidat ta je Čeh, zmožen mlad svečenik, Slovan .z dušo i telom". Škof Giumbattista s svojim italijanskim konzistorijem pa mu pošlje dekret, da se  njega ne pripusti k izpitom po tem  in tem § u cerkvenega prava,  in da je tako sklenil konzistorij.   Kar se jako redko pripeti v mnogo večjih vladikovinah, to se je zgodilo v mali Poreško-Puljski.   Omenjeni svečenik bi moral biti kak lupež ali kaj jednakega, ker le tehtni razlogi mogo utemeljiti nepripuščenje k izpitu. No, v očeh itatijanašev je omenjeni svečenik „lupež", kajti oni ga ni kraj oka videti ne morejo, ker je znača-jen Slovan, kojemu se smili zatirani hrvaški narod, kojega poučuje in vodi v volilni boj proti neprijateljem in to, vidite, mu je zaprlo  vrata Poreškega dvorca, in zato če ostati večni   kapelan ali župe-upravitelj.   Jaz  bi po  moji   slabi pameti veuder mislil, da ima o tej stvari še kdo drugi odločilno besedo, ne samo škof Flapp, vsaj mislim, da v Go rici ali kje drugod niso še slepi in gluhi. Ako bodo naši oduožaji  še malo časa  taki, kakor  bo sedaj,
je prav od srca: „Dobro ste pogodili in ker ste, kakor sodim, igralec, vas bode nedvomno zanimalo ako vam povem, da Be je pojavil Peter Schlemihl znova, ta krat na gledališkem obzorji in v ženskih krilih celo: — E le o nora Duše.
In stari gospod, katerega ime hočem zamot-čati tako dolgo, da bode, potujoč v Italijo, počastil tudi jedno naših predstav — to mi je obljubil — govoril je prilično tako-le: Vidite, prijatelj, gledališče ima polzka tla in da na njih marsidko ponesreči, temu so krive v prvi vrsti lokalne razmere, v katerih Človek navadno oslepi in otrpne za vse, kar ni uzraBlo na domačih tleh. Težko je domačo umetnost staviti v drugo ali tretjo vrsto poleg tuje. To boli, to je res in le premnogokrat se v tem zmislu godi tujcu krivica. Pri domačinu radi zatisnemo jedno oko; tujca motrimo z obema očesima. Domač umetnik je vajen nas, mi smo vajeni njega. Tujec se nas boji, in mi mu ne zaupamo. — Vse to govorim le o gledališči! — V drugi vrati pa so kritiki: ljudje a belimi rokavicami, tipajoči po zmožnostih igralcev in igrak. Niti trohica prahu ne sme ostati na ročni obutvi teh ueizprosuežev Bicer zakriče jednoglasno: Nekoliko zrna, a še več plev; malo luči, a veliko sence. iKooeo prib.)
onda bode škof Fiapp imel mnogo is moogo odgovarjati o svojem postopanji kot katolhki škof. Sploh bi pa svetoval vsem mlajšim svečenikom, naj ae pritožijo o tej reči najprej pri metropolitu v GorH; ako tam nič ne izda, pošljejo naj pritožbe v Tri-dent; in ako še tam nič ae bode, naj se pritožijo naravnost do sv. stolice v Rim, da bode vsaj tam spoznali, kako vladikuje škof Giambattista Flapp koncem 19. stoletja.
Politični razgled.
Notranje <l>žcle.
V Ljubljani, 1. julija. Valutni odsek. Valutni odsek rešil je včeraj tretjo in četrto predlogo, tičočo se regulacije valute. Tretja predloga določa, da je moči vse denarne dajatve, katere je dati v zlatu, poravnati z zlatimi kronami. Pri odstavku, ki določa to tudi za carine, stavil je posl. Schwab predlog, naj se ta določba premeni, njegovi nasveti pa so se odklonili, vladni predlog pa brez premem be vsprejel. Tudi četrta predloga, uovela k členu 87 bančnega statuta vsprejela se je, dočim pete predloge o posojilu ni bilo moči rešiti vsled tega, ker so levičarski poslanci odšli iz političnih razlogov, kakor vidno iz našega Dunajskega dopisa.
l'ra&ki mestni ssastop in vojaška uprava* Praška mestna občina zidala je novo vojašnico za domobrance in na pročelju dala napraviti primeren napis v češkem jeziku. Domobransko mi-niBterstvo ni hotelo prevzeti te vojašnice, nego zahtevalo, da se odstrani češki napis, mesto njega pa naredi drugi, na vseh vojašnicah običajni, namreč: Viribus unitis.   Začetkoma bil je občinski svet odločno zoper takšno spremembo, reklo se je celo, naj ne odneha mestni svet, pa če bi morala ostati vojašnica prazna.   Sedaj pa se čuje, da sta se domobransko ministerstvo in občinski svet pobotala, vsled česar Be bode te dni odstranil češki napis. Ho matije v Lvovu. Pred kratkim vršile bo se v Lvovu občinske volitve, v soboto pa je bila določena seja občinskega zastopa, v kateri seji bi bilo voliti novega župana. Prav pred sejo odpovedali so se vsi novo-votjeui občinski svetniki svojim mandatom korpora tivno in uložili na politično oblastvo prošnjo, naj se nova volitev razpiše čim prej moči.   Uzrok nenavadnemu temu činu so baje Skandalozne dogodbe, dogodivše se pri zadnji volitvi. Že ko je bila volitev zvršena in volilni listki oddani magistratu, prišlo je mej te akte več sto glasovnic v korist posameznim osebam.   Verifikacijska komisija je sicer dognala, da imajo dotični kandidatje večino, tudi če se ne prištejejo falsifikovane glasovnice, a navzlic temu odpovedala se je večina mandatom.
V n u ii 3 <* <lr/ave.
Kriza na Srbskem. Vsled smrti regenta Prottća nastale agitacije zaradi volitve novega regenta prouzročile so že pravo pravcato krizo. Pas č kandiduje sam namesto regenta, dočim je večina radikalnih poslancev zoper njega in se ogreva za dr. Dokiča, državnega svetnika in bivšega odgojitelja kralja Aleksandra. Dr. Dokie je odločen radikalec in tudi odločen protivnik Ristićev, prav zato se ga pa ta kar najodločneje brani, in skuša spraviti Pasićt na mesto Protićrsvo. Ta zveza Ristič Pasič razburila je radikalno stranko tako, da se je resno bati, da ne nastane kaka kriza. Ristič in Pasič skušata osnovati nekako srednjo stranko in sta si ustanovila posebno glasilo »Pregled".
Nemike finance. Bismarckovo glasilo „Hamburger Nachrichten" ae protivi nameravani vojaški predlogi, o kateri smo tudi mi že poročali. Dobro informovani ta list trdi, da nastane vsled te vojaške predloge za Nemčijo tudi velevažno finančno-politično vprašanje: s čim pokriti na novo nastale Iroške, znašajoče na leto okoli Go milijonov mark? Državne blagajne so prazne, finančni položaj Nemčije pa kritičen, ker se dohodki vsled novega davka na sladkor niso pomnožili kar nič. Vsak dan pridejo mej svet novi davčni projekti, najboljši dokaz, da je finančna uprava v škripcih.
Dopisi.
Iz Divače, 30. junija. [Izv. dopis.] (Mili slovanski gostje.) V naši Divači smo navajeni izletnikov in gostov. Kadar se prične poletje, takrat prihajajo skoro vsako nedeljo in praznik v Divačo posebni vlaki, ki pripeljejo v našo sredo in v okolico Tržačane na razvedrilo jednega dne. Radi vsprejemamo take goste, a sosebno smo se razveselili, ko se nam je za včerajšnji dan sv. Petra in Pavla napovedala »Slovanska čitalnica Tržaška", da hoče k nam napraviti avoj izlet. Priljudna vsakemu tujcu, hotela je naša narodna Divača sosebno prijazno pozdraviti Tržaške Slovence. Zato
je imela včeraj praznično lice: iz cerkvenega stolpa in iz mnogih hiš so plapolale narodne trobojnice in razodevala našo vzajemnost s Tržaškimi Slovenci, ki so res prisil nekaj preko Senožeč, nekaj pa naravnost iz Trata jako mnogobrojno. Claaom alovan-Bke čitalnice so se pridružili namreč tad*i .IVžaški Sokol", tamburaši in pa slovensko pevsko aVuštvo. Vsa ta slovanska družba  se je potem popoludne nastanila na prijaznem vrtu g. Maganje, okofo miz v zavetji hladnega zelenja.   Bila  je to lepa slika, zlasti  ker je bilo videti toliko odličnih rodbin in pa — Jast, bon least" — krasno  število rodoljubnih gospej in gospodičin. Toda ne samo iz Trsts, nego tudi od drugod so bili dobrodošli gostje, tako iz Reke, iz Pulja, iz Podgrada, iz Ljubljane, iz Po-Btojine in mnogi tudi iz okolice.   Izmej narodnih zastopnikov smo zapazili gg. Jenka, Mohorčiča in Mandica.   Zabava je  bila prijetna, brez stalnega sporeda, a ven in ven narodna.   Mnogoštevilni slovenski pevci so pod vodstvom g. prof. dr. Glaserja peli nove in stare zbore,  da je bilo veselje poslušati.   Gospodje tamburaši imeli so za svoj orkester poseben šator ter so 8 pevci tekmovali za pohvalo občinstva[, katero  je bilo jednim kakor drugim jednako hvaležno. Vmes pa so bili tudi kratki javni govori. Prvi je predsednik Čitalnice, g. Ante Truden, pozdravil izletnike,  zlasti goste in zahvalil BSlov. pevsko društvo",  pa tudi „Sokola" s tamburaškim zborom,  da so se tako  lepo pridružili Čitalničnemu izletu.   Za pevsko društvo se je zahvaljeval na povabilu njegov  prodsednik g. prof. dr. G laser, a za „TržaSkega Sokola" njegov starosta g. dr. Greg ori n; oba  gg. govornika sta naglašala, da se je vsako društvo rado, odzvalo Čitalničnemu  povabilu,  ker vse čuti potrebo otožnega delovanja. Divaški učitelj g. Dano je izražal s krepkim govorom veselje, ki je ima narodna Divača z današnjimi ilovenskimi gosti. G. prof. dr. G laser je posebe nazdravil gostu iz glavnega mesta slovenskega, iz Ljubljane, g. dru. Maj ar on u.   Le-ta je v svoji zahvali naglašal, da mu je žal, ker jih ni več iz razdvojene Kranjske navzočnih, da bi videli, kako lahko se družijo in sodelujejo vsi slovenski stanovi, ako jih, kakor Tržaške Slovence, prošinja jedna, tačas najpotrebnejša — narodna zavest. Nazdravil je složnim Tržaškim Slovencem. Govoril je tudi g. dr. Pretner in se spominjal faktorja, ki je tudi veliko pripomogel veselju zbrane družbe, to so vrli Divačani, ki so svoje rojake tako narodno vsprejeli; napije torej njim. Vsem govorom in zdravijcam Be je radostno, nekaj tudi navdušeno pritrjevalo. Za jednim govorom je tudi sledilo lepo narodno dejanje. Tržaški Slovenci gojijo namreč prelepo, posnemanja vredno navado, da se vselej, kjerkoli jih je več zbranih, spominjajo Ciril-Metodove družbe. Tudi včeraj je rodoljub koncem drugih govorov spomnil nas vseslovenske naše šolske družbe. Takoj sta vstali gospodični  Ko balova in Suša no v a iz Trata in, kakor bi trenil, nabrali sta 40 gld. za Ciril-Metodovo družbo.  Tako se je razpletala narodna zabava hitro na splošnjo zadovoljnost, ker, česar je bilo še BicerJ potreba, to je poskrbela nam točna in dobra postrežba g. Maganje.  Napočil je po lepem dnevi tihoten mrak in ž njim ura odhoda. Ob 9. uri so se  na kolodvoru  skoro  ob jednem razšli vsi izletniki na razne strani. Nam Divačanom je ostal le še ponos, da so mili slovanski gostje nas obiskali in v naši sredi preživeli, kakor so zatrjevali, nekaj prav lepih ur v narodnem veselji. Na svidenje!
Iz Nt. Petra na Notranjskem 25. junija. [Izv. dop.j (Praznik šolske mladine.) Kakor v več krajih šolska mladež slovesno dan sv. Alojzija praznuje, tako je tudi tukajšnja šolska mladina imenovani dan slovesno praznovala. Zbrala se je ob 6. uri praznično oblečena pred tukajšnjim šolskim poslopjem, od koder je šla s svojo zastavo v lepem redu pod dobrim nadzorstvom v Gradec k sv. mali, pri kateri je šolska mladina pod vodstvom tukajšnjega gospoda nadučitelja pela. V jednakem redu je šla po sv. opravilu na odločeni jej prostor, kjer je 131 otrok zajutrkovalo. Po dokončanem zajutrku je korakala vsa šolska mladina na bližnji griček. Tukaj si* se vrstile pod nadzorstvom učiteljskega osobja vsakovrstne, za mladež primerne igre, de-klamovaU se je in prepevalo patrijotične pesmi. Pa tudi i\i potrebe šolske mladine se ni pozabilo. Ob 3. uri popoludne smo šele zapustili 'prijazni griček ter, šli v vas Gradec, kjer se je neka učenka vsem dobrotnikom in pričujočim damam in gospodom lepu zahvatla aa prijazni pohod.  K sklepu se je
navdušeno šepeta cesarska pesem in potem smo se vrnili v lapem reda zopet nazaj v Št. Peter. Ostal bode I* dan šolski mladini v nepozabnem spominu. Vsem tistim, kateri ste v ta namen kaj darovali, izreka se najtoplejša zahvala. Počastila sta izlet s svojo navzočnostjo zraven drugih dam in gospodov tudi gospod nadžupan in gospod načelnik tukajšnje železniške postaje s svojo preblago soprogo. Pokadili so s tem, da so pravi prijatelji šolske mladine.
„Matica Slovenska".
92. odbotova seja v četrtek 23. junija 1892. leta.
N » vi o ču i: Gg. J. Mana (predsednik); dr. H. Dolenec, P. Gmsaelli, dr. J. Leaar, M. 1'leterauik, dr. L. Požar, A. rra-protnik, S. Rutar, A. Senokovič, dr. J. Sfaro, I. Subic, Ivan TonaSiC, I. Vavru, Fr. "VViesthaler, V. Zupančič in dr. Jernej Zupanec (odborniki); E. Lan (zapisnikar). Skupaj 17.
Predsednik pozdravi pričujoče in naznani, da so nekateri gospodje po svojih opravilih zadržani, ter pove, da se je odbor danes sešel v konstituiranje in v ta nameo, da reši in potrdi več predmetov, ki so bili na razgovoru v sobotnem posvetovanju in to, kar se je vršilo od zadnje redne odborove seje, dne 9. marcija.
Današnjemu zapisniku bodita overovatelja, odbornika dr. Lesar in dr. Požar.
V razgovoru, dne 18. junija, kadar ne je bilo zbralo 20 gospodov, potrdi se najprej tajni-kovo poročilo o društvenem delovanju preteklega leta, katero se ima v odborovem imenu dati občnemu zboru.
Predsednik povpraša, ali ne bi bilo dostojno, da si „Matica Slovenska" za častnega člana izvoli tolikanj zaslužnega, preblagega deželnega predsednika. Radostni vsi pritrdijo temu nasvetu in izbran je bil g. podpredsednik P. Grasselli, ds občnemu zboru to predlaga v imenu odborovem.
Predsednik povpraša, kedaj naj bode prihodnja odborova seja, in sklene se z ozirom ns bližnji sklep šolskega leta, naj bode takoj v četrtek 23. t. m. in naj se razglasi to v ponedeljek po časnikih, v občnem zboru pa tudi naznani še pričujočim odbornikom.
V upravni odbor »Narodnega Doma" se na mesto umrlega L. Robiča izvoli ravnatelj gosp. Iv. S u b i c za Matici nega zastopnika.
Ponudba, da se za Matico naroči slika Ant. Kneza se vsprejme in se ima izvršiti iz ustanove, kadar se jej izroči v last.
Ponudba, naj Matica založi .Slovnico o volapiiku", deue se „ad acta" ; tako tudi poslani pouk o rabi glagolski v slovenščini.
Prelagatelju neke šolske knjige sklene se na njegovo dotično zahtevo odmeriti nagrado, ka-koršno določa za tako delo opravilni red.
Glede tretje letošnje društvene knjige naroči Be predsedništvu, ns} ukrene, kar je z ozirom na nujuost neogibno potrebno.
Vabilu odbora za prireditev geografske razstave v Moskvi, julija In avgusta letos. Matica uaj bi posredovala, da bi bile ondi tudi slovenske pokrajine primerno zastopane, sklene se odbor odzvati, ter voli v ta namen posebni odsek, kateremu bodi naloga, storiti v tej zadevi, kolikor je pri naših iazmerah mogočo.
Nekaj zaostalih dolgov sklene se po pravdnem zastopniku na podlagi uradnih podatkov in pojasnil sodnijako iztirjati.
Nameravana II. izdaja „Slovenske stenografije" se ima s tem pospešiti, da pisatelj sam presojevalce dotičuega rokopisa opozori na nujnoat
Preide se na konstituiranje. Predsedništvo prevzame starosta g. dr. J. Zupanec, ki povpraša, želi li kdo besede.
Po predlogu ravnatelja Senekoviča se izvolijo dosedanji predsednik in oba podpredsednika v vsklikom vnovič.
Predsednik se zahvali za zaupanje, izjavlja, da po odklonjenih nekaterih pomislekih izvolitev sprejme, prosi pa odbornikov prijazne in čvrste pomoči, kakor doslej, in predlaga, da odbor potrdi tudi vse ostale upravitelje. Le mesto g. Praprotnika, kateremu naj ae zaradi njegove bolehnosti prizanaša s posebnimi opravili v Matici, izvoli naj se kot drugi ključar novi odbornik g. dr. Janežič. Odbor soglasno pritrdi temu nasvetu. Predsednik tudi ponovi, kar je povedal že v občnem zboru, da so vsi letos priporočeni gospodje izvoljeni, pa da se zaradi nujnoBti posebno pismo pošlje samo novoizvoljenemu odborniku; navzočni se povabijo tukaj, vnanji po izvedo svojo izvolitev po časnikih.
Nato se odbor posvetuje o diplomi, katera naj se novoizhrsnemu častnemu članu v svojem četu primemo isroči. V ta namen se voli poseben odsek.
Zapisnikar poroča potem o došlih kurentnih dopisih in pove, kako so bili rešeni.
Nove poverjenike so dobili ali jih imajo dobiti: Zgornji Rož, Komen, Konjice in Ziljska dolina spodnja.
Knjižnici je prirastlo od zadnje odborove seje 89 knjig, zvezkov in časopisov, namreč ruskih, čeških in slovenskih, nekaj pa tudi sicer slovanskih, nemških, angleških in latinskih, 58 od društev, s katerimi je „Matica* v književni zvezi, z zameno. 81 pa viled daril.
Ravnatelj Benekovič opozori na to, da se bo po novem učnem načrtu rabila botanika že pri puku v I. razredu, da bo torej treba veliko več knjig.
Predsednik opazi na to, da se bode dalo to doseči le po časnikih, morebiti tudi po dijakih, katerim naj bi Be pred odhodom dalo kako naročilo.
Odbornik dr. Požar priporoča naposled še skrb za tretjo zabavno knjigo, in predsedništvo obljubi o potrebi poprašati gospodov odbornikov po okrožnici, ali pa povabiti jih še v skupno posvetovanje. — Na to se odbor poslovi.
(Konec prih.)
Domače stvari.
— (Št. Jakobsko-Trnov8ka podružnica s v. Cirila in Metoda) v Ljubljani ima v nedeljo 3. julija t. I. ob 8. uri zvečer svoj občni zbor na vrtu pri V i ran tu, o neugodnem vremenu v tamošnjih gostilniških prostorih. Po zborovanji je prosta zabava s petjem. Peli bodo gospodje pevci pevskega društva „Ljubljana". K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Šmihelsko gradišče na Notranjskem.)   V „Slov   Narodu4* št. 145 piše brezimen arheolog o gradišči pri Šmihelu   na Notranjskem. Anonimus piše, da je  letos o Binkoštih p o s k u-b i 1   kustos   M i i 1111 o r  zopet  sam  kopati. Kustos Mtillner ni le poskusil   kopati, nego je kopal do dna nasipa, kjer se orožje nahaja, in več sto komadov muzeju pridobil in sicer reči, katere  so do zdaj unikati v £vropi, ker mnogo železuega orožja Šmihelskega značaja se je do zdaj le tukaj našlo Kopalo bo je 9 m globoko in 350 m3 sveta izpraznilo, predno se je plast z orožjem odkrila. Kar se tiče kneza AVindischgratza, moram omeniti, da je prvič mnogokrat sam na gradišči kopal,  ker je veliko sveta ondi   knezovega.    KlajAek pa v Pred-jamo nič nosil ni, ako je kaj imel, temveč oskrbniku v Haasberg, kar je bila tudi njegova dolžnost, ako je na knezovem   posestvu   kopal   in   sicer na kneževo povelje.   Čelada in meč, katerega je knez Windischgratz v novejšem Času   od Klajška dobil, sta bila tudi na kneževem posestvu najdena, torej lastnina kneza.   Zi deželni muzej se je na povelje kustosa celo zimo kopalo, ker muzej od tukaj nobenega komada ni imel; nakopalo se je več sto komadov raznih reči; preiskava kustosa MUllnerja je imela pa še posebno ta namen, položaj iz znanstvenega  stališča pojasniti, kar  bi   bilo tudi drugod po kranjskih najdišč.ii zelo  potrebno. Kar se tiče kontnega stavka: da knez \VindischUtz „z a želez Dosti nič maral ni", in šele kustos Mtillner jih je nabavil  za  deželni   muzej „Uudol-finum, je omeniti, da prvič ima knez že davno lepo zbirko vsake vrste železnine in drugič se knezu ni moglo ponuditi, kar se je z deželnim denarjem, na moje povelja, nalašč za deželni muzej nakopalo.
M ti I I n e r, kustos.
— (Promenadni koncerti) vojaške godbe v Ljubljani bodo v meseci juliji nastopne dni ob nedeljah: 3, 10., 17., 24. in 31. julija v „Zvezdi", vsakikrat ob polu 12. uri dopoludne; ob četrtkih: 7., 14, 21. in 28. julija pod gradom pod Tivolijem, vsakikrat ob 6. uri popoludne.
— (Mestna hranilnica Ljubljanska.) V mestno hranilnico Ljubljansko uložilo je meseca junija 412 strank 173.182 gld. 75 kr., uzdigailo pa 271 strank 92.543 gld. 46 kr. V preteklem polu-letju oglasilo se je 541 prosilcev za posojila, katerim je bilo dovoljeno posojil v znesku 320.930 gld
— (Poštne stvari.) Rekomandovana pisma s poštnim povzetjem se bodo od 1. julija naprej pošiljala lahko v tostranski državni polovici, kakor tudi v prometu z Ogersko, Belgijo, Dansko, Italijo, Luksemburgom, Rum u ni j o, Švedsko in Norveško in Švico. Najvišji znesek povzetja določen je za Avstro-Ogersko 8 500 gld. in v prometu z vnanjimi državami z 200 gld. ali 400 markami, oziroma 500 franki ali njih vrednosti po veljavi dotičnih dežel. Pristojbine bo jednake kakor pri drugih rekoman-dovanih pošiljatvah.
— (Umrl je) v Št. Vidu pri ZatiČini okrajni zdravnik g. Jakob Luka u v 50. letu svoje dobe. Pokojnik bil je odlikovan z zlatim križcem za zasluge. N. v m. p.
— (Pet goldinarjev zapustil — cesarju.) V Lahovčah v Kamniškem okraji umrl je 14. marca Martin JerovŠek, ki je mej drugimi legati volil tudi pet goldinarjev cesarju. Nj. V. cesar odredil je, da ae vsprejme ta legat in uvrsti v Najvišjo zasobno blagsjnico.
— (Občinske volitve.) Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Š mar i j ah pri Jelšah na Spodnjem Štajerskem zmagali bo Slovenci v vseh treh razredih sijajno.
— (Novo gimnazijsko poslopje v Mariboru) je dozidano in se bode te dni dalo naučnim oblastvom v porabo in upravo. Mariborska gimnazija je utrakviBtiČen zavod in zato bi bilo jedino umestno, da bodi tudi napis na poslopji dvojezičen, nemški in slovenski. Napravil se je sicer nad glavnim uhodom že nemški napis, sodimo pa, da bi se to dalo popraviti, zlasti sedaj, ko je premeščen gimnazijski ravnatelj dr. Steinvventer. Upamo in pričakujemo torej, da se bodo poklicani faktorji nemudoma in energično potegnili za to, da se reši načeloma važno vprašanje o napisu za nas ugodno.
— (Ogenj.) Iz Vranskega bo nam piše dne 30. junija: Včeraj na sv. Petra dan už^al se je hlev in kmalu potem tik stoječa hiša tržana Salabe. Prvi pogorel je do tal, hišo pa je z neumorno delavnostjo in brzo pomočjo otelo naše gasilno društvo. Nevarnost za tik stoječa poslopja sicer ni bila očividua, ker je bilo mirno vreme, a gašenje zamujeno, znala bi nastati prava nesreča za oni del trga. Pohvalno pa moram tudi omeniti vzgledne marljivosti in vztrajne delavnosti naših tržkih deklet, katera so navzlic praznični obleki (bila so na potu k popoludanjemu cerkvenemu opravilu) kaj vrlo vodo donašala in tako mnogo k pogašanju pripomogla. Ogeuj nastal je baje, kakor seduj običajno, po otrokih. Za malo vsoto zavarovanega Salabo pa priporočamo znani darežljivosti tržanov.
— (Sadjerejsko društvo zaŠoštanj-Bki okraj) ima svoj glavni zbor v nedeljo dne
3. t. m. popoludne v Čitalniških prostorih. Zborovanje se prične ob 3. uri. Poleg navadnega vspo-reda predaval bode g. Bele o cepljenji ameriških trt v zelenem stanu.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in o k o I i c o) priredi besedo na čast slovanskima blagovestnikoma v nedeljo 3. t. m. popoludne ob 3. uri v Šercarjevi gostilni v Šmihelu. Poleg petja, deklamacije in slavnostnega govora se bode igrala igra „Kateri bo ?u in šaljivi prizor „Živio".
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda ssa K o trna ro ves in okolico) na Koroškem ima svoj  občni zbor  v nedeljo  3. t. m. pupoludne ob
4. uri v Kramerjevi gostilni v Hodišah. Po zborovanji bode petje in prosta zabava.
— (Vipavska železnica.) Trgovinsko mi-uisterstvo je podelilo deželnemu odboru goriškemu zaprošeno dovoljenje, da se sme lotiti tehniških pričeto i h del za krajevno Železnico z normalnim tirom od Goriške železniške postaje po Vipavski dolini do Ajdovščine v zmislu dotičnih postav, in to za šest mesecev. Pri teh pričetnih delih naj bi se ozir jemalo na to, da se železnica lahko o svojem Času spremeni v glavno železnico, katera bi posredovala zvezo mej Gonco in Postojino ali katero drugo primerno točko južne železnice mej Dunajem in Trstom. Deželni odbor goriški je v dogovorih z inženirji zaradi tega dela.
— (Razpisane učiteljske službe.) V Celjskem okraji podele se nastopna podučiteljska mesta: 1. Na dvorazrednici v Gorici (pošta Rečica); 2. na trorazredniei v Rečici; 3 na dvorazrednici v Slivnici (pošta Št. Jur ob juž. žel.) — V okraji Brežice podele se nastopne poduči-teljske službe: 1. Na trorazredniei v Do bovi (pošta Brežice); 2. na trzrazrednici v P i Istanji; 3. na dvorazredniei v Preborjah (pošta Pilštanj). Prošnje vložiti je do 20. julija pri dotičnem krajnom šolskem svetu Pri vaeh službah zahteva se popolno znanje slovenskega in nemškega jezika. — Na jednorazredni ljudski šoli v Banj il o ki razpisano je mesto učitelja z letno plačo 500 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje v 4 teduih pri okrajnem Šolskem svetu v KoČevji. — Učiteljske službo so razpisane pri Jezeru, v Libučah in v Velikovcu na Ko« roškem.
— („Slavjanska Čitaonica u Puli") obdržava dne 3. julija t. I. v društvenih prostorih (kuća Scrscin prizemlje) svojo glavno skupščino. Dnevni red. 1. Pozdrav predsednikov: 2. Iz vešče odbora o društvenem delovanju sa prošlo društveno leto. 3. Volitev odbora* 4. Slučajnosti. PoČetek točno ob 6. popoludne. Po glavni skupščini prosta zabava.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 30. junija. „Narodni Listya pravijo z ozirom na odstranitev čeških grbov v Brnu, da je sedaj ugodni čas odpraviti v Pragi dvojezične ulične tablice in je nadomestiti z izključno češkimi.
Dunaj 1. julija. „\Viener Zeitnng." pri-občuje potrjeno svetovno poštno pogodbo z dne 4. julija 1891 in javlja vsled cesarjevega potovanja v Brno podeljena odlikovanja. — Taaffe se danes povrnil iz Nalžov-a.
Rim 1. julija. „Agenzia Stafani" javlja, da sta poslanik angleški in zastopnik severo-ameriških združenih držav prosila Brina, naj kralj italijanski imenuje razsojevalce v sporu zaradi Behrin^ovega morja.
Arad 1. julija. Sinoči nastal z Rumuni v neki kavami pretep, ki se je zanesel na ulico. Kumunsk teolog bil ranjen. Izgredniki razšli so se šele po vojaški intervenciji.
Carigrad 1. julija. Nemški poslanik Hadov/itz imenovan poslanikom v Madridu, na njegovo mesto pride v Carigrad knez Rado lin.
Razno vesti.
* (Car Aleksander III. osvoboditelj K a 1 ni i k o v. ) Dne 19. junija prečital se je v kal-miskem bazarji carski ukaz, s katerim se razglaša, da se prosto kalmiško ljudstvo oprašta gospodarstva dosedaj vladujočih slojev in poBtaue deležno vseb prav svobodnih prebivalcev dežele. S tem ukazom oslobodilo se je 150 000 ljudi, ki so bili dosedaj v moralni in gospodarski podložnosti in zares sužnji malega števila aštepnih gospodarjev", bivših poglavarjev. S tem ukazom zginil je iz ruskega zakona poslednji sled robstva.
* (Kolera.) Iz Peterburga se poroča, da se ie prikazala kolera v Samarkandu v centralni Aziji. Tudi v Astrahanu in v ?3atumu pokazala se je kolera. Vlada je odredila vse potrebno, da se bolezen ne zanese v Rusije evropski del.
Razširjeno domače zdravilo. Vedno večja pot praševanja po ...MulI-tivem francoskem žganju in soli'4 do*
ka/.tiju OSpsittJ upliv tega zdravila, zlasti koristnega ko-bolesti ufešujočo, dobro znano auti revmatično zdravilo. V Steklenicah po *s> kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLIj, c. iu kr. dvorni založnik, na DUNAJ!, Ttie.hlauben '.t. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Mani od dveh steklenic se ne pošilja.      4 (42—9)
Spominjajte se dijaške in ljudske knhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
„LJUBLJANSKI ZVOH"
itoji
aa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tujci:
30. junija.
Pri H«ll*ii Wohlfart, Etooht, Leitner z Dunaja. — Menasce, Uošič, baron Scluuiedburg iz Trsta. — VVoiss iz Budimpešte. — VVagner it Ljubljane. — Kanzinger is Kočevja. — Pl. Schwatten iz Maribora. — Petrič iz Vrhnike. — (ilobočnik iz Kranja.
Pri Mihih : I*nliha, llartman, Koiuinik, Steni, Ep-stein. Pam z Dunaja. — Uhrsprung ii Prage. — Paleso iz Trsta. — Trojani Is Gradca. — Kosai iz liorice. — Ma.uk iz Zagreba. — Illndek iz Kočevja.
Pri Juftu«*iii koloilvoru: litigendorfor, Sohwarz z Dunaja. — llelmer s t laškega. — Jvanuti iz Gradca. — Brivat iz Maribora.
Darila za „Narodni Dom".
XLVIII. izkaz „Kra|car»ko <lr«il>o*«.
Prenesek   .   .   .   11284 gld. 37 kr. Vesela družba v Ljubljanski čitalniski
gostilni za prodane sardine      ... 4   „   20 „
Zaostala naročnina na mesečnih doneskih 2   »   — „
Doneski za  mesec  april; plačali so:
S 5 gld.   20 gld. — kr.
18  t , a 2   „      16   „   — „
41 „ n k 50 kr.    4   .   — -
4 naročniki 6 naročnikov   a 3 8 22 8
Preostanek zbirke za pokritje stroškov za voj. godbo v čitalniškem slovesu . Zgubljena atuva v čitalniski gostilni. . Čisti dohodek „Slavčevega* koncerta pri
Koslerji...........
Doneski   za   mesec   maj; plačali so:
4 naročniki     a 5 gld.   20 gld. — kr.
80 * —
13 „ —
10 . -
80 . —
5 uaročuikov   a 3
16 22 4
8      ,       a 2 ,
22 „ »I ji
8 „ a .r)0 kr^
Vestla  družba  pri Petrauu  ua Bledu
(nabral g. Plantan) .......
Zgubljena stava v Idriji......
Zaostala naročnina meseca maja .   . .
Doneski  za  mesec junij; plačali so:
4 naročniki     a 5 gld.   90 gld. — kr.
77   „ —
37
6 naročnikov   a 3
a. 1 , a 50 kr.
18 16 21 4
79 6
50
8 21
8 • ____________
Za prodani Narodni papir.....
Skupaj . . . 11645 gld. 44 kr. opomini: Vsem ouim, kateri eo na ta ali oni način pripomogli k tej, za naše skromne razmere venderle ogromni svoti, najtoplejšo zahvalo, združeno z željo in proinjo, da blagovole z nami tako lepo vstrajati tudi še zanaprej, tem' bolje, ker se je v zadnjem času napravil sklep, kateri utegne nas kouečui namen hitreje uresničiti.
V Ljubljani, dno 28. junija 1892.
Odbor „Krajcarske družbe". Meteorologično poročilo.
J	Čas opa-io van) a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
* a a •—> ©	7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer	7370 mm. 735 5 mm. 737 8 mm.	20 0° C 23 0" C 17-4» C	si. sev. si. svz. si. svz.	d. jas. d. jas. d. jas.	5 4 mm. dežja.
Srednja temperatSra 20*1°, ma 1*1° nad normalom.
ZD-o-r^SL^ejlca. borza
dne 1. julija t. 1.
včeraj — danea
Papirna renta.....gld.   95 35    — gld. 95-40
Srebrna renta.....„      95 10     —   , 95 20
<data renta......,    11275    —   „ 11275
5°/0 marčna renta   .   .   .     „    100-85     —   „ 100-90
Akcije narodne banke .   .     ,    996*—     —   n 998'—
Kreditne akcije..... 318-25    —   , 317 50
London.......,    11950    —   „ 119-55
Srebro........ —"—    —   „ —'—
Napol........„       949    —   „       9 50
C. kr. cekini.....,       567     —   . 567
Nemške marke..... 58-57    —   „ 5860
4«/, državne Brečke iz 1. 1854  .    250 gld.     — gld. — kr.
Državne srećke iz I. 1864    .   .    100   „     181 ,   25 ,
Ogerska zlata renta 4"/,.......110 ,   85 „
Ogerska papirna renta 5°/,......100 „   60 ,
Dunava reg. srečke 5°/0   ...     100 gld.   122 „   — ,
Zemlj. obč. avstr. 4«/t°/o *lati zftat- listi .   .   117 „   25 ,
Kreditne srečke......100 gld.   189 ,   — ,
Rudolfove srečke...... 10   „      v3 ,   50 ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   .     120   ,     155 ,   50 .
Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v..... 237 ,   — ,
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
izšla je knjiga:
Razne pripovedke.
iTajg-rozo-vlteJSa xxa.ia.lca. jpelclezislea,. Spisal Catulio Mendos; prevel Vinko. — TJlomcl. Spisal Sevničan. — Sil-va«-tro"v ©troiieelc. K al i t', trunka povest. Spiaal liret Ilartc; poslovenil Vinko. — TJal-ceaao ži-vljexi.je. Češki spiaal tftrouueztiickv; preložil Vinko. — ("ena 40 kr,, po posti 45 kr.
V soboto dne 2. julija 1892
Yrtna veselica z godbo
v gostilni g. Ivana Počivalnika
na Sv. Petra cesti. (753) Začetek ob 8. uri zvečer. — Ustopnlna 15 kr.
Diurnist
z dnino 1 gld. 50 kr. se vsprejme v n*ko piaarno v diradcl tako). Znati mora nemški in slovenski jezik v besedi In pisavi popolnoma in imeti mora izpisano, lahko čitljivo pisavo. Nadaljnl pogoji so t Biti mora umen in nagel delavec, ueomadeževaue preteklosti, neza-dolžen, vojaščine prost, neoženjen in popolnoma zdrav. V slučaji posebne porabnoati in izbornega zadržanja ima do-tičnik upanje, da Be nastavi stalno s pravico do pokojnine.
Prošnje v nemškem In slovenskem jeziku a prepisi spričeval poslati je pod 201.191 v ttraftee, poste re»tanlc.__(757—1)
V nekem kamnolomu v Nabrežlnl nastavi se
StalnO (748—3)
administrativno izobražen nož
kateri ume nekoliko risati in se spozna pri kamno-seštvu in kamnolomu.
Ponudbe je poslati     Tininivwu v Ljubljani.
1
Štajerska deželna
Rogaška kiselina.
Tempeljska in Styrijska slatina.
Sveža polnitev v novozgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca. c (478—3)
Te glavberjevosolne kiseline, katera ni samo izborno sredstvo proti boleznim prebavnih organov, nego tudi jakoprijetna hladilna pllača, «* sauieujatl "^IBJ z drugimi kiselinami, katere
se prodajajo pod imenom „Rogaške". Dobiva se pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavnih založnikih v Ljubljani: nflhMelu K.aatner|u in Horloa Wagnerja vdovi« kakor tudi v vseh prodaJMlnicah mineralnih vod, v špecerijskih prudajalnicah in dro-guerijah, ki ao na dobrem glasu.
Lu8kinina voda
i
imata avojstev, ki zabranjujejo, da ne izpadajo lasje, ko bi so po vrtanje na to uplivalo. To Be doseže a tem, da se lasišče Čisti, varuje bolezni, zabranjuje napravo luskin, lasem odpravlja tolščo in odpravlja kisline, ki nastajajo s potom.
Vsak večer, predno ae gre spat, pomoči se lasišče a to luskinino vodo in zjutraj, ko ae je laaiAče skrbno izčesalo, odrgne se „Esprit Bćrćnice", ki krepča laane korenine.
Jedenkrat na mesec naj se pa lasje iu laBišče z mlačno vodo, v kateri je boraks raztopljen, umijejo in potem večkrat a topio vodo splakuejo. Razstopi naj se 50 gr boraksa v litru tople vode.
BtekleniOS luskiuine vode rtanu 60 kr., steklenica Esprit-Hurčnice 40 kr.
Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja  naročila se proti povzetju svote točno izvršujejo. (59—3)
i
m
1
I i
goldinarjev
stane pri meni en modrin- na peresih (Fvdermatratze). Ti modroci so solidno iz najboljšo tvarinc narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, su h (inim afrikom tapecirani in močnim platnenim evilliom preoblečeni ter 10—15 let noi><-iiili poprav uo zalite vajo. jjf Pri naročilih z deželo naznani naj so vselej iintanena mera posteljo v uoftraii|i iu«-*. *9fj — Ako se torej dobi za 10 gld. <lober tapeciran modroe na peresih, jo pač neumestno kupovati inalovrodno nadomestke, kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, no ustrezajo.
ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
Lastnikom hotelov, vil, kopelij in zavodov popust od cene.
ZieuHte zimnice za vsako postelj«* navadne velikosti po *■* fflti. 1M> Moldovi
x afrikom tapecirane iu s cvilhoiu preoblečene po in Kld. (714—5)
v. i
.i.
L Luser-jev obliž za turiste.
Gotovo in hitro upli-vHJoČu sredstvo proti kurjim iKrNvm, aul l«'Ui ua p«id-platih, petah in drugim trdim
^ >^ Veliko 1  ^priznalnih pisem je na ua ogled v
Erankom       s' v ože.      r £0**4*
v! §'avi1' ra7Po^'JaMiH' ' v>^l. Schwenk-a lekarna
Dobiva se >Vj^ v lekar- vOfir nah.
obllž varstveno znamko in podpis, ^S*«J^^    ki je tu zraven; torej naj  se pazi
(524) MeldUng-DunaJ.
Pristen samo, če imata navod in
Pristnega imajo v l.Jub-
l|Hlli J. SlV.llHJliH, U. pl.
Trnkoczy, G. Piccoli, L. Grečel; v Rudolfovem 8. pl. Sladović, F. i laik a; v Kamniku J. Močnik; v Celovcl A. Egger, W. Thurumald, J. Birnba-cher; v Bresata A. Aich-inger; v Trgu (na Koroškem) C Meuuer; v II*-l|nkii F. Scholz, Dr. E. Kunipf; v ««rl«l G. B. Pontoni; v Woir»-bergu A. Uuth; v Kra-njl K. ftavnik; v Radgoni C. E Andrien; v |dri|fc Josip Warto; v Rndovl|lei A. Roblek; v Celjl J. Kupferschmid.
izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi.
Lastnina in tisa .Narodne Tiskarne".