Štev. 35.
Na Dunaju, 13. septembra 1895.
Letnik VIII.
»
Slovenci pa Hohenwartov klub.
Bravo Vošnjakovci, le pripravljajte se, le vabite še druge polovičarske tovariše, da se zopet zjedinijo z Vami! To bo „Heilsarmee", rešilna armada v pravem pomenu besede! Grof K. Badeni uže računi na Vas in z Vami, kajti potrebni mu bodete še bolj, nego odstopivši koalicijski vladi; število levičarjev se je skrčilo, in radi tega morajo toliko število dopolniti pa dr. Ferjančič in tovariši, ki so bili doslej v toli važni „opoziciji". Takó oživi zopet stara koalicija za politiška vprašanja, če tudi ne bode imela prejšnjega imena, in nova vlada „nad strankami" ne bode si belila glave, kedar bode treba reševati tiste točke, ki bodo nadalje vzdrževale duvalizem in ves protislovanski sistem. In vse to bode lepa zasluga slovenskih Hohenwartovcev, teh pristnih slovanskih zastopnikov!
Nobena skupina državnozborskih poslancev ni na takó nizki stopinji občega spoštovanja, kakor ravno slovenska. Slovani povsod povprašujejo po vzrokih, zakaj da nimajo Slovenci boljših poslancev, zastopnikov, ki bi ne obračali svojega delovanja vede ali nevedé proti slovanskim interesom, kakor to delajo uže dolgo dobo sedanji slovenski poslanci. Slovani se čudijo Slovencem toliko bolj, ko vidijo, da pri volitvah poprek ni med njimi takega terorizma, kakoršen se vrši n. pr. v Galiciji nasproti maloruskemu narodu. Slovenci bi mogli poslati v državni zbor nezavisnih, odločnih, slovanski mislečih mož, ki bi poštev.ali sedanjost, a tudi bodočnost in za-jedno čast narodovo. Slovani ne morejo umeti, kakó morejo slovenski zastopniki omejiti se na zgolj oportunistiško in separatistiško delovanje, ko vendar vedó, da brez zvez z drugimi avstrijskimi Stovani ni rešitve za šibki slovenski narod; Slovani se čudijo predrznosti slovenskih poslancev, ki z jedne strani beračijo za glasove pri ostalih skupinah slovanskih, z druge strani pa puščajo na cedilu iste skupine in se niti ne brigajo za načela, katera bi vse slovanske skupine vezale za skupne cilje in združeno delovanje v državnem zboru.
Vse kaže, da različna dejstva, ki so se vršila proti negospodovalnirn slovanskim narodom, ne poboljšajo slovenskih poslancev. Ti niti ne sanjajo o skupnem proti-slovanskem sistemu, in ravno sedaj, ko ima nastopiti nova vlada za vzdrževanje tega sistema, spodbujajo Vošnjakovci dosedanjo „opozicijonalno" Ferjančičevo skupino in še druge jugoslovanske zastopnike v Hohenwartov klub, da bi vsi ti kot zanesljiva hrabra „rešilna vojska" pomagali izvršiti program nove protislovanske vlade. No, dr. Feijančiča in tovarišev niti vabiti ni treba posebe;
saj je ta „opozicijska" frakcija-sama jasno in glasno naznanila gr. Hohenwartu, da pride moment, ko se zateče v naročje in pod firmo tega državnika. Srečni Slovenci! Toliko ste mogočni in čislani, da Vas Poljaki daleč na severu vpoštevajo za svoje potrebe in namere; toliko veljate, da vsak Vaših državnozborskih zastopnikov, če tudi ni kapitalist, velja za jednega, če tudi milijonarskega, iz svojega kluba izstopivšega nemškoliberalnega levičarja. To je uže nekaj, zato pa p jde tudi pod novo vlado vse gladko.
Kar se dostaje cislitavskih vprašanj, se volilna reforma odloži, dokler ne pride pod streho nova pogodba z Ogersko. Slovenski veljaki Hohenwartov^ga kluba bodo se ve da s tem zadovoljni; saj so kazali vesele obraze in oduševljenje še tedaj, ko je njih načelnik gr. Hohenwart pokopal Taaffejev voilni načrt. Za iz vršenje narodne jednakopravnosti pod Badenijevo vlado ne bode časa, saj 'se bode mudilo, da se dožene pogodba z Ogersko. Tudi ta točka ne razbeli glav slovenskih velikih politikov, ki kljubu tej velikosti ne morejo ostati brez tujega načel-ništva. Da se nova vlada ne bo mogla brigati za povrnenje verske šole, zato bedo skrbeli sosebno nemški levičarji, a oni so Klunovi varovanci, in radi tega se ne bodo jezili ne on, ne njegovi tovariši prve vrste ali stareji stalni in zvesti gardisti.
Brez pomisleka torej stopijo tovariši M. Vošnjaka, Kluna in Ferjančiča ne v boj, temveč v zabavno razpravljanje pogodbe z Ogersko. Hej, to bode radost! Nemški konservativci, torej sedanji in bodoči tovariši skupne slovenske „rešilne armade" bodo pritrjevali nasproti opoziciji in dokazom poljskega in češkega plemstva in še ostale nemške združene levice, da duvalizem je skup-nodržavna potreba ali, kakor se je nekoč izazil organ našega zunanjega ministerstva, da je še bolj pripraven za utrjenje celokupne monarhije, nego pa jednotno cesarstvo stare oblike. Nemški nacijonalci so bili pred malo dnevi toliko neprevidni, da so izpovedali, da duvalizem so bili vstvarili sosebno v interesu nemške narodnosti, da pa so se varali, kakor kaže dosedanji blizo tridesetletni razvoj našega cesarstva. Ne vemo, ali skupna garda slovenskih drž. poslancev veruje v to izpoved, dasi je jeden ali še večkrat dr. Gregorec dokazoval to britko, po dejstvih jako očHno resnico. Slovenska rešilna armada se toliko manj briga za obstanek ali neobstanek duvali-stiške oblike in torej za tlačenje ali netlačenje nema-djarskih narodnostij na Ogerskem, ko še s cislitavskimi Slovani ni postopala nikdar skupno v načelnih in odločilnih vprašanjih. Ta specifična slovenska armada v drž.
zboru poišče zastopnike ostalih Slovanov le tedaj, kedar potrebuje njih glasov za kako Celje ali še manjše malenkosti. Drugače so jej n. pr. Mladočehi še manj važni, nego nemški krščanski socijališti, in to je le dosledno, kajti zavezniki nemških levičavjev ne morejo hoditi zajedno s slovanskimi skupinami. Da vsled duvalistiške oblike odločujejo tu Poljaki, tam Madjari v protislovanskem smislu, kaj je to mari slovenski rešilni armadi!
Nemški konservativci uže prorokujejo, da se ne da mnogo opraviti za izpremembo dosedanje kvote, ki znaša za Ogersko le poprečnih 30 odstotkov za skupne potrebe. Kdo ukazuje, da se ne da nič zboljšati na to stran? Za-visno je vendar mnogo od glasovanja tostranskih državnih zbornic, a če je tu uže a priori zbornica poslancev sestavljena tako, da odobri vse, kar predloži vlada, potem seveda ostane tudi dosedanja krivična kvota neizpreme-njena. Tu pa je vprašanje do slovenske garde umestro: Kako more ona s pomočjo Hohenwartovega kluba udeležiti se, pritrjenja nasproti stari kvoti? Slovenski poslanci, ko bi poštevali samo te zadače, ki jih čakajo nasproti obnovljenju pogodbe, z Ogersko, morali bi se daleč proč držati od IIohenwartovega kluba, ne pa razglašati, da se „opozicijski" odlomek povrne v klub konservativcev. Tudi Kluu in tovariši bi bili dolžni ne ostati v Hohenw. klubu, temveč uže radi tega stopiti iz njega. Saj vedo, da obno-vljenje pogodbe z Ogersko se izvrši s pritrjenjem konservativnega kluba, kakor se reši vsako drugo važno po-litiško vprašanje. Cesarstvo naše ima stare dolgove, ki so se za skupne potrebe napravili še pred duvalizmom. Obresti teh dolgov poplačuje le naša polovina; to bi se moralo popraviti, a tudi tu bodo Hohenwartovci nemški in slovenski pritrjevali staremu razmerju. Naši kmetje pa izprevidijo iz tega, kake zagovornike imajo v svojih poslancih tudi v gospodarskem pogledu. Kaj pomaga, če se potegujejo za kako gospodarsko mrvico, ko pa glasujejo za milijone, od katerih pripadajo razraerno znatni deleži tudi na posredne in neposredne davke tudi slovenskega kmeta in težaka! Kaj pomaga na shodih volilcev govoriti, da bi moralo biti tako pa tako, v tem ko isti govorniki vzdržujejo sistem in s tem to, da ostaje vse pri starem in pri dosedanjih, od leta do leta povečujočih se bremenih!
Pri razpravi o pogodbi z Ogersko bodo kritikovali tudi osnovo in delovanje avstro-ogerske banke. Ali bodo mogli pristaši IIohenw. kluba povoljno postaviti se na noge nasproti privilegijem, ki jih ima ta banka? Koliko milijonov dobička je uže pogoltnila ta banka, ki bi pri drugi zasnovi odpadali celokupni monarhiji in s tem skupnemu naseljenju na korist in v polajšanje javnih bremen! Nasproti vsem takim državnogospodarskim vprašanjem pa bodo slovenski poslanci, ki so v Hohenw. klubu, ali ki stopijo zopet vanj, do cela onemogli. Nasprotno, oni bodo služili kot svedoki, kot stafaža na zunaj, da tudi slovanski narodi pritrjujejo pogodbi z Ogersko in s tem vsemu protislovanskemu sistemu.
Ko bi pa slovenski zastopniki izstopili iz Hohemv. kluba, oziroma ne vrnili se vanj, bi z moralnim vplivom sodelovali na oslabljenje sedanjega državnopravnega razmerja med obema polovinama cesarstva in zajedno na iz-podkopavanje protislovanskega sistema, ki zaprečuje, da se ne more pravilno in celotno izvršiti narodna jednako-pravnost ne tu, ne tam.
Hohenwartov klub je po takem pri sedanjem položenju pravi protislovauski klub, na kateri se opira protislovauski
sistem v cislitavski polovini, in kateri bode poštevala tudi nova vlada pri obnovljenju pogodbe z Ogersko. Brez Hohenw. kluba bi grof K. Badeni ne mogel sestaviti po svojih mislih in načrtih novega ministerstva; dobri volji skrčene nemške združene levice in poljskega „kola" bi izostala neizogibno potrebna pomoč, in grof Badeui bi si moral poiskati drugih zaveznikov ali pa odstopiti od svojega zvanja in svojih, menda uže utrjenih namer. V takem slučaju bi utegnil nastati celo preobrat glede na sestavo ministerstev, kakor glede na poštevanje dosedanjih strank. Stati „nad strankami" bi dobilo tudi pri vladi drug pomen. Tako bi začela vsaj v cislitavski polovini relativno nova doba, in to bi zboljšalo položenje vsem negospodovalnim slovanskim narodnostim. Da, še ko bi samo slovenska rešilna armada, torej v skupnosti odrekla gr. Hohen-wartu svojo pomoč: še tedaj bi moral grof Badeni pre-drugačiti svoje načtre, in to toliko bolj, ko bi zgled slovenskih oportunistov vlekel za seboj tudi frakcije drugih slovanskih narodnostij.
Vsekakor je torej Hohenwart6v klub najopasniši klub nasproti negospodovalnim narodnostim, največa zapreka vsakega preobrata na boljše. Ne da bi imel sam na sebi ta klub toliko hude lastnosti, temveč nevaren je najbolj radi pomoči, ki jo daje rad ali nerad drugim protislovan-skim skupinam drž. zbora. In tak klub priporočajo Vošnja-kovci v tem kritičnem položenju, in razglaša dr. Ferjančič, da se on in njegovi tovariši hočejo kar najože približati temu klubu? Taka politika se sama najhujše obsoja, in slovenski narod je vreden največega pomilovanja, če nima boljših poslancev ali vsaj sreče, da "bi ti krenili na pravo pot. Postani usoda slovenskemu narodu milejša
tudi na to važno stran!
-----
Bez naslova.
Njega kudiin, ino koji štuje, Svoje jadan pred svijetom psuje.
Hvalim njega, koji dikom sebi Smatra svoj.e, ino psovo ne bi.
Ali, brate, što ti stresa grudi, Mudrujuci glava neka sudi.
I mudraci štono ueič zbore, Zalibože, laža biti more.
Borio se Marko trista Ijeta: Da 1' mu borba bješe svaka sveta?
Zviezdu zlatu diete malo gleda, Plače, jere mu je majka ne da.
Djeva mlada britke suze lije, Jer je neče, koji za nju nije.
Sniv6 cigan, da ga gospa ljubi Ter u jutro jadan sebe ubi
Za slobodu momak sve je dao, Sa slobode jadan u grob pao.
Mir na zemlji mnogi zovu rajem, Gladu, žedji, jadu, biedi krajem.
Drugi, opet, sciene, da bez rata Neče doci ljudem doba zlata.
Troje brače, a gospodar jedan, Onaj, brate, koji više vriedan:
II je bolje, svak da sebi vlada, Ma da s toga samo trpi, strada?
Ah, za narod težke biju boje Vrli vodje: znadu 1', narod što je?
Jedno narod, drugo su plemena, Složit če ih ljeta i vremena. ..
Misli, misli i razmišljaj, brate, E da sine sunce srede zlate!
Misli, misli, onda teke radi — Črtaj, riši, onda teke gradi--
Misli, misli i na stihe ove, Bit če tebi placom pjesme nove. Dr. A. pl. Budisvoj.
„Veliki".
„Veliki" naši možje	Odcvela devica tako
— Kdo verjel bi nam to — Boji se za svojo lepoto.
Veliko in hudo skrbi,	Nam — kaj nam ljudje poreko Da jih ne bi zatemnil nikdo. Za našo otročjo slepoto?
„Veliki" slovanski možje
Slavo sebi pojo, Hudo pa se vedno bojč,
Da bi preveč ne svetil se kdo.
Res, mali so taki ljudje,
Ki jih slavica lastna slepi, A luči se druge boji,
Kakor sova se solnca boji.
—si—
Bndncnost.
Što je bilo, to je svima znato,	Pomnim gledom, brate, pazi na to,
Sto li jeste, motriti se dade;	Što li ini, što li tvoji rade:
Što c'e biti, znati je li dato,	Tromu blato, hrabru bit če zlato,
Težke brige, ponajljepše nade?	Liepo, mudro biele uče brade.
Ali što ce bezbroj od junaka,	Ali često, što te stalo muke,
Gdje junakom vrla vodje nima?	Tak u štetu tebi, drugim, svima:
U junaka pnno vriedi šaka;	Misli, umu klanjajte se, ruke!
Dr. A. pl. Budisvoj.
Dunajsko pismo.
VII.
Srčno pozdravljeni, g. urednik, na Dunajskih tleh! Nisem si mislil, da se naše pismeno občevanje premeni v ustno. Veselim se, da ima naša „kolonija" novega člana. Nas je vendar precej Slovencev tu na Dunaju; lepo številce stalno nameščenih, med temi največ uradnikov, — lep broj dijaštva — in po zimi cela kopa kostanjarjev in pomarančarjev — „Slovan povsod brate ima." Ko bi bili nekoliko bolj jedini, kaj bi lehko vse storili! „Pa-trijarhi", kakor nazivljemo stalne slovenske Dunajčane, se sicer zbirajo po zimi po jedenkrat na mesec, da poslušajo, kaj jim ta ali oni čita ter da si potem vsestransko napijajo in drug drugega povzdigujejo v deveta nebesa. Včasih zapojo jim vmes mlada grla dijakov, včasih zaigra jim znani virtuvoz na citrah — a to je vse. In še za to „imajo samo povabljenci vstop" — kakor pri kakem liberalnem volilnem shodu; in zakaj? Da bi morda ne došel X., ki ne bi hotel pritrditi predsedniku, da „vsem iz srca govori", ko hvali nedosežnost aforizmov, katerih pa nihče poslušal ni; — ali da se zabrani Y., ki nima toliko hlapčevstva v sebi, da bi mislil, da so oni „gospodje poslanci, ki s samim cesarjem govore", nezmotljvi v političnih vprašanjih — ali celo Z, ki se smeje vsej komediji.
Dijaštvo zopet je še vedno nekako razcepljeno: „mladenič" in „stara hiša", „Slovenijau" in „Dauičar" in „divjak" — vse je izolovano. — Kostanjarji zmrzujejo po voglih, po največ da jim kupi „starina pisateljev" za groš kostanja in jih pri tem poprašuje po filologičnih razlikah ribniškega dijalekta ali pa po raznih jim znanih in neznanih vražah in krivih verah. In vendar naj bi bilo vse drugače!
„P atrij a rh i" naj bi hvalevredne sostauke nadaljevali, a ti postanejo naj središče vsega Dunajskega izomikanega Slovenstva. To naj bode „salon", kjer se razpravlja o važnih in znamenitih vprašanjih, tu naj se deluje, vspodbuja in poučuje, in naj se tu zjasti mladina pripravlja za bodoče delovanje v domovini. Čemu hvalisanje s frazami? Delujte raji v dejanju. Zato bo pa odmevala čast in priznanje
Vam tudi v domovini, posebno pa iz hvaležnih src dijakov. Dijaki zopet naj se oklenejo jednega društva, a v njega sejah ne „igrajo parlament" s praznimi „govorancami" in brezvspešnimi debatami ali celo osebnimi polemikami. Literarni, znanstveni, muzikalni in drugi umestni podoseki ali klubi naj se vzdrže ali na novo zasnujejo. Prijateljska omizja provzročijo tesnejše združenje.
A kostanjarji? Zakaj bi se tudi za te ne zmenili, ne, ker so „petakarji" in torej volilci, temveč ker šo osameli rojaki. Tudi za te osnovale naj bi se v njih skupnih stanovanjih vsaj nekakošne čitalnice, s tem, da se jim priskrbe domači časopisi (iz druge roke) in posodijo slovenske knjige; gotovo ne bi izgubil nič na svoji veljavi „gospod", ki bi se „ponižal" do teh „plebejcev" in jim jeden ali drugikrat povedal to in ono iz zgodovine mesta, v katero so došli iskat si skromen zaslužek, ter jeden ali drugi pot kaki skupini od njih razkazal mestne znamenitosti.
Tako bi se Slovenci čutili kakor nekaka velika družina. Potem bi morda ne bilo težave, zanetiti med njimi ono pravo domorodno čustvo, ono slovansko zavest, ki je sedaj sicer v mnogih živa, v mnogih pa, žal, le malo ali nič ni razvita.
Slovenci okleniti bi se morali potem zlasti drugih Slovanov. Veliko število jih je, a tudi oni nimajo pravega središča. Zakaj bi mi ne postali vez, ki bi jih približala in zjedinila?
Cehov je na Dunaju največ, a tudi ti pogrešajo prave organizacije. Da bi bili vsi jedini — kolika moč in vpošte-vanja vredna stranka bi bili zlasti za časa srditih volilnih bojev! Kdo ve, ali bi se jim potem ne posrečilo, pridobiti si vsaj nekoliko onih malenkostnih prav, za katera se doslej potezajo tako brezvspešno? In ako uže ne tega, pridobili bi si pač za svojo živo narodno zavest priznanje tudi pri nasprotnikih. Baš v tem pogledu je velik razlo-čeh med Čehom v njega domovini, kjer je najzavednejši, in na Dunaju, kjer je povsem apatičen. Tako pridete torej v metropolo, kdo ve, ali boste čutili kaj veselja in imeli kaj prilike za razno potrebno delo, kdo ve, ali bi dosegli kaj od zaželenega vspeba, — vsejedno pozdravljam Vas ter kličem Vam: „Dobro došli". Nepomult.
DOPISI
S Kranjskega, mes. sept. (Drobno delo). Pri nas Slovencih je j ako čudno; politika je prek in prek drobtiničarska, naši zastopniki se borč samo za malenkosti, in vse naše mišljenje tiči nizko pri mrvicah, in vendar je še toliko drobtinic, katere sramota vse naše javno delovanje, to pa zato, ker smo premlačni, neodločni. Opozarjam le nekoliko, koliko je še drobnega neizvršenega dela.
Ko bi mi ne bili še tako mlačni, imele bi gotovo uže vse pošte na Slovenskem dvojezične pečate; izginili bi nemški in ital. napisi s prodajalnic in sploh javnih prostorov, ne bi ostajala tujščlna in se utrjevala zlasti po političnih uradih; ne bi po slovenskih krajih nastavljali tujih uradnikov pri sodiščih ter železniških uradih. To vse bi se zboljšalo, ko bi mi bolj odločno neprenehoma zahtevali svojih pravic.
Kaka težava je, če pride kmet v sodnijo ali k glavarstvu ter se z uradnikom ne razume; kaka težava, če pride zemljemerec na kmete svet merit, in se s kmetom ne sporozumeta; koliko zmešnjav in stroškov sledi temu! Če pride ubogi slovenski prostak na železnico in zahteva v slovenskem jeziku vozni list, zadere se uradnik nad njim, ker ga ne razume, dostikrat ga tudi noče razumeti. Slovenec pa pohleven, molči in trpi!
Zlasti so pri železnicah nastavljeni večinoma Nemci ali nemškega mišljenja inženirji; delavci na .progah in čuvaji so pa Slovenci;
koliko trpijo ne le samo zaradi tega, ker se z gospodom ne razumejo dobro, ampak tudi zaradi tega, ker so Slovenci.
In ko bi mi ne bili tako pohlevni, ali bi trpeli, da se ne rabijo pri poštah dvojezični pečati? Glejte poštarja na Bledu, ki ima tak pečat, a noče ga rabiti. Tudi, če se ne motim, je na Vrhniki tak. Posnemajmo jih v njih trdovratnosti, kakor mi je znano, so se v Litiji za tak pečat borili dolgo časa, dobili so ga vendar naposled. Nasprotno so pa v Zagorju, kjer imajo več narodnih društev, in v Šmartnu bolj mehki, jim je pač vse jedno, ali je napis nemški ali dvojezični.
Naši slovenski trgovci so tudi mlačni. Ne gre jim od srca. napraviti le slovenske napise, bojijo se, da izostane kak zagrizen tuj kupec. Le _ naj skrbijo za dobro blago, tudi tujec pride kupovat. Skrbeli naj bi pa tudi, da bi ljudje, ki so pri njih v službi, govorili bolj pravilno, ne pa tako popačeno, da bole človeka ušesa.
Ce pridemo v prodojalnico, pozdravijo nas večinoma na tujem jeziku; tu odgovorimo slovenski, in če govorč še dalje po tuje z nami, pojdimo vun in k drugemu trgovcu.
Pridemo v družbo desetih ali več slovensko rozumečih, a če opazimo, da le jeden govori rajši po tuje, precej vsa družba v tujščini blebeče.
Le odločni bodimo, kjer gre za naše pravice, potem bo naš narod napredoval, naš krasni jezik se širil in priljubljeval, ter spoštovali nas bodo tudi naši nasprotniki.	Mokronoška.
Iz Rusije koncem jul.
Bija oji;Ha ne xo,ii[tt,. Nar. pog.
Tako pravi ruska pogovorka, i redakcija svetovno znanega „Nov. Vremena" izpituje (izkuša) vso grenkost te velike narodne istine.
Ni prešlo leto, i iz kroga njenih najgorših sotrudnikov ni stalo treh velesil: Leskova, Terpigorjeva i Djakova. . .
O prvih dveh priobčil je „SI. Sv." kratke datice, iz kojih njegovi čitatelji morejo razvideti literatumi pomen i smisel teh možakov peresa; Djakov pa je še le okolo 20. jul. umrl od solnčnega udara, ko se je kopal v jednem iz blagodatnih Odeških limanov (zaliv).
Aleksander Aleksandrovi« je bil iz ujezdnega mesta Rževa, Sverske gubernije, kjer se je porodil 1845. leta. Kot sin kupca okončil je najprej Rževske šole, potem pa so ga poslali v Moskvo, v znamenito stroganovsko uči-lišče živopisja i vajanja, kjer se je pa učil le kaka 2—3 leta, ubežavši skoro od stroge discipline v Petrograjski tehnologični institut, katerega pa tudi ni završil. A v poslednjem učnem zavodu je prof. ruske slovesnosti — g. Po-tjehin — v netrpeljivem mladeniču probudil ljubezen k slovesnim naukom, i to bo ravno isti trenotek, ko je A. A. vstopil na pravo pot, na pot svojega prizvanja.
Svoje literaturne sposobnosti vadil je najprej v raznih Petrograjskih izcfanjih minorum gentium, katera so mu pa splačevala trud i znanje tako ščedro, tako radodarno, da je moral pogostoina obedati (kositi) takoj na ulici za 5 kopejek ! . . .
Nezadovoljnost samim saboj i vsem, kar se je delalo okolo njega, ideje 60. let zagnale so ga kot narodnega učitelja v jekaterinoslavsko gubernijo, kjer je tedaj šumel velik ruski liberalec po vpadnem kroju — Baron Korf.
Ali tudi Korf ni mogel zadostiti strastnim porivom mladeniča, i g. Djakov pobrisal jo je črez dobro leto v Harkov, kjer je postopil v nihilistično propagando kot učitelj v Olšanah. Iz Harkova pa je še pravodobno odnesel pete nazaj v Petrograd, kjer je postal podlistekar „Nov. Vr." v rokah g. Notoviča. Prvi njegov roman „Oreinrae raccionepu" mu materijalnega položaja ni popravil toliko, da bi pobotal se s svojo usodo, katera ga je sedaj uže vrgla v zamejni nihilistični prepad, v Švici, kjer se je v 76. 1. zbirala vsa nihilistična ruska sodrga. A „veliki mojstri svojega dela" so takoj sprevideli, da
g. Djakov ni njih gore list: slabo so mu verjeli, tem bolj, ker je njegova poetična priroda začela nedvomno prote-stovati proti tem zverskim instinktom, koji so na jeziku nihilistov imenovali se ideali gorše bodočnosti. Iz Švice jo je A. A. kmalu potegnil v Saksonijo, v Draždane, kjer je živel nekoliko časa od urokov (lekcij, ur), a od akademije dobil je zlato medalijo za prekrasno izvršeno akvarelo. V Švici je še pisal i porazumil se s Katkovim ter je v „Rusk. Vestn" začel priobčevati prezanimive črtice iz raznih nihilističnih krogov pod psevdonimom „HesjoÖDHa". Ko je torej 1. 1875. vrnil se v Rusijo, odredila ga je kot svojega dopisnika redakcija „Mosk. Ved." v Srbijo, a potem v Bolgarijo. Nastopilo je burno vreme v ruski zgodovini 80. let. Ruska vlada je pod sabo izgubila trdno točko opore i sama ni vedela, kaj je bila dolžna delati. G. Djakova so prijeli ruski žandarji v Voločinsku ter so ga koj krepko i vestno pribrali kot nihilista važnega, ko j emu predolgo niso mogli priti na sled. Ne bodi tedaj mogočne roke Katkova, katera je vzela pod svojo zaščito (ohrano) „strašno nevarnega agitatorja-nihi-lista", A. A. bi morebiti bili odpravili v daljnjo Šibir ali pa bi mu z „vzvišenega mesta" pokazali vse svetnike . . .
A. A. se je pred Bogom moral odpovedati od svojih zmot ter je na poroki Katkova postal glavni sotrudnik Citovičevega „Beper-a", kateremu je pa iz-za njegovega, če mi dozvolite, radikalnega konservatizma kaj skoro od-klenkalo ... Pošlo je le nekaj tednov, i iz Londona piše nekdanji „Nezlobin" v izdanjih Katkovskih dopise, kateri so zamejno nihilistično propagando razkrili v vsem njenem
„velikolepiju".....Nihilisti so A. A. hoteli 'po svojem
„priškrniti", pa odrinil jo je pravočasno v Petrograd ter je tukaj prevzel težki posel nedeljskega podlistekarja v sedanjem, Suvorovskem „Nov. Vr.", v kojem zvanju je zastala ga nenadna neizbežna smrt . . .
Take so površne črtice življenja Aleksandra Aleksan-droviča Djakova. Ni treba mnogo prozornosti, tudi navadni smrtni um more razvideti, da je bilo življenje A. A. „križev pot" v istinitem pomenu besede. Djakov je pisal v „Nov. Vr." pod psevdonimom »Žitelja". Kdor ga ni poznal osebno, si tega psevdonima pač ni mogel prav resnično iztolmačiti; kdor pa je poznal njegovo osebno „karijero", temu ni bilo .trudno razumeti si istiniti pomen te besede. Slovenščina „Zitelju" nima para, tudi nemščina ne more popolnoma prevesti „Žitelja"; kajti njen „Weltmann" ali „Weltbürger" ni to, kar je ruski „Žitelj", a o kakem „Einwohner" ali „Bewohner", „prebivalcu" ali „stanovalcu" i pomina biti ne more i ne sme! Kaj torej pomeni ruski, novovremenski „Zitelj" ? Naš odgovor bo idem per idem, to se pravi: „Žitelj" bo to, kar nam pripoveduje o Djakovem njegov životopis, njegovo življenje, katero je pa le pravi „križev pot . . . Duh „Žitelja" pa je vek svoj plapolal od ognja nebeškega, po nemški-slovenski, po ruski-slovenski pa: ognjem nebeškim, kojega niso mogle zadušiti nikoje peklenske sile ... A „no moiu,hocth h opnrhhajibhoctii Tajiama A. A., 6e3t. coMHima, ne ycTynaers hbkomy nai tIui cbohxi COBpeMeHHDKOBl, KOTOpEie BHCTyniTJIlI OÄHOBpeiieHHO CT, ii0hi
na 6ejiJieTpiicTBMecKoe nonpnme". Povprašajte navadnega, srednjega, čitatelja „Nov. Vr.", katerega sotrudnika novo-vremenskegav ljubi najbolj, i po mojem 99% mora vsklikniti: „Žitelja", „Žitelja" .... da pa še Atavo .... Ni tega, ni drugega več ni, kakö žal, kako žal, da
Bi^a HHKorßa o^iia He !r;;eTt —
Bcer^a 3a coöoio ^.pjryio Bereit...
JB. Tvorcov.
Ruske drobtinice.
C t, Mipy no unijíi, rojiyxoMy pyoaxa.
Na cerkveno-žnpne šole pazil je rad uže Aleksander III., dajoč jim podporo, sedaj pa je Nikolaj II. odredil v isti namen 700 tisoč r. V zvezi s tem je povečala država nedavno podporo župnemu sve-čenstvu na 3 mil. r.
Dolgo vrsto let slišali smo, da so finski prebivalci neprijazni rnskemu jeziku, kar, seveda, Rusom ni moglo biti pravo. Sedaj pa javljajo, da se vedno dalje širi prepričanje Pinov o potrebi znanja drž. ruskega jezika, in za to skrbe, da se otroci uče temu jezika.
Car je potrdil „Mnime rocyp;. coBtTa" o nadzoru nad bankirskimi pisarnicami in menjalnicami, tako da jih bodo lehko nadziiali brez predhodnega objasnila od strani bank. Vse, kar najdejo preiskovalci v teh bankah, priobčujejo finančn. ministru.
Pripravlja se zanimiva reforma prisilnih prodaj na dražbi. Neredko se dogaja,' da npr. hišnemu posestniku na dražbi prodajo hišo pod pravo ceno, in da upnik sam ureja vse tako, da na dražbi nima konkurentov, pa hišo kupuje sam, ali pa pošilja mesto sebe kupca. Poročajo sedaj, da taka prodaja pod ceno ne bo dovoljena, ako predmet (npr. hiša) tečajem let iz dohodkov more pokriti dolg na sebi. V tem slučaju postavi se uprava kakor se stavi pri trgovskem sodišču nad imetkom kupca, ki ne more plačati. Iz dohodkov hiše torej posestnik nekaj let ne bo dobival nič, po tem pa mu bo hiša bez dolgov.
N. I. Kostomarov, znani zgodovinar, bil je svoj čas slavljen posebuo za federativne težnje, npr. glede maloruskega plemena, za včasih rezko kritiko moskovskih vladarjev, npr. Dtnitrija Donskega, zmagovalca na Kulikovem polju in za besede, po katerih so mislili, da je K. bezverec. Njegov prijatelji Palimpsestov pa ga brani in posebno iztiče in dokazuje s pismi, da je K. bil globoko verujoč človek. Bogoslovna vprašanja so ga jako zanimala, in versko prepričanje je izjavljal odkrito, če so ga vprašali o tem.
Dopisnik „Mosk. Ved.-ij" piše jako laskavo (v podlisteku št. 184.) o sedanjem Dunaju. Videl ga je bil prvikrat pred „krachom": tedaj mu se ni dopala oholost hitro obogatevših raznih borznih igralcev, sedaj pa je Dunaj postal solidneji in zares eleganten, morda tudi za to, ker se je prebivalstvo jako izpremenilo. Prebivalci so opustili prejšnjo strast za lehkim dobičkom in so postali opet — dobrodušni Dunajčani. Dopisnik opaža, da je nad 300 tisoč Slovanov v naši pridnnajski stolici. Življenje je udobno in ceneje, nego v Petrogradu ali v Moskvi in tudi prijetno. Posebno iztiče dopisnik skrb za otroke in ljubezen občinstva za nje: oni se veselé in skačejo po ulicah in po parkih, kakor si zeló. Sam Dunaj in razna družtva pa skrbe celó za slabe in bolne otroke, ter jih pošiljajo iz mesta na sveži zrak na nekaj dnij jedne, po tem pa druge. Šol je mnogo in vrača se tudi verski duh. Dop. hvali tudi razvitje obrtnih šol v naši drž polovici; posebno pa so ga očarali prebogati muzeji, v katerih so nakopičili naši vladarji znanstvena bogatstva raznih vekov in dežel. (Dopisnik je prezrl silno pomnoženje židovskega naseljenja in mogočnega vsestranskega vpliva, ki ga kaže Židovstvo na Dunaju; za to je treba jemati tudi „solidnost" v ožih mejah. Op. ur.)
V štev. 189. „Mosk. Ved." t. 1. čitamo članek Oljge Novikove: HoBaa BOJisa (val). Najpreje omenja poraz angleških liberalov, med njimi tudi jako vplivnih. Konservativci so uže izjavili, da se ne brigajo za Armenijo, in Rusija bi se bila vjela, ko bi bila zanašala se na pomoč Anglije v borbi za turške kristijane: „najponosnejši ustavno vladajoči možje prevračajo se v žalosne rabe ljudskih množic (^epim.)
Zanimivo je, kar piše v isti št. dopisnik iz Varšave o Židih, ki so morali zapustiti ruske kraje, ker niso imeli domovinske pravice. Oni so precej bogati iti v „zap. gubernijah" osnovali so tudi tvornice, vedó jih solidno ter silijo sorodiče in Poljake — na solidnost. Porušili pa so se tako, da govore med seboj ruski, čitajo ruske knjige ter branijo rusko stvar. Dopisnik pravi, da jedino v tem slučaju bi mogli ti Židje biti koristni Rusom. Ali ob jednem izjavlja, da treba paziti na nje, da ne bi vse kupčije zgrabili v svoje roke, seveda na svojo, ne rusko korist.
HlecTB airt bx floirh rpa$a JI. H. Toaciaro. 3anncKH r-acn Ahbh CefipoBi. rtepeno^t ct Hisaien,Karo. Cn6. 1895 r. — Kako zelo se zanimajo za znamenitega ruskega pisatelja, dokazuje to, da je ta knjižica bila skoro vsa razprodana prvi dan, ko je izšla. Pisateljica, rojena Nemka iz Badena, preživela je 25 let v Rusiji, a zadnjih 6 v hiši gr. L. N. Tolstega. Ko je bil Tolstoj 1850. 1. še samec, izkušalo ga je vino, ženske in kvarte. Od tega časa ostalo je mnogo napisanega, kar je po tem grofova žena našla med pokvarjenim dragim krznom. V hiši gospodoval je v obče nered. Perica je pripravljala škrob v srebrni posodi, a grof je jedel iz tega, kar je bilo pri roki. Ko se je oženil, bil je v hiši red in obilje. A grofa je napadla strast za svinje bez ščetine, pa le na kratek čas: vnel se je kmalu za krave, po tem za kokoši, nazadnje pa se je del na obdelovanje zemljišč in na skrb za gozde. Zabavljal se je pa največ
lovom. Tu je pisal lepo povest „CeMeimoe ciacrie". Veliko posestvo si je grof kupil v Samarski guberniji za denarje, ki jih je dobil od „Vojne in mira", drugo veliko podedovano posestvo in Jasna poljana, kjer jo živi, dajali so komaj 5 tisoč r. dohodka, trokov pa je bilo 11. Življenje ni bilo lehko. Posebno radi odgoje otrok kupili so v Moskvi za 37.000 stari gospodski dom s vrtom. Tu je pisateljica prvi krat videla grofa. Tukaj je živel grof 2 leti in potem pa šel v Jasno poljano, kjer ga ni poznal nikdor, kar mu je bilo jako drago. Znano je, da T. sam tudi orje. Oral je tudi, ko so rnu otekli nogi tako dolgo, da so mu morali ranocelnika poklicati iz Moskve. Operacijo je prestal junaški, ali po tem je strašno trpel in časi glasno kričal. Učil se je tu nogovice plesti in šiti na kri?. Tu je napisal znamenito dramo „BjiacTE tlmbi". Končavši jo, poklical je nekaj kmetov ter jo pro-čital. Dva sta se smejala slušaje najbolj tragična mesta. To je v kratkem vsebina prvih 4 poglavij. Vseh je nad 30 in r. kritika
pravi, da niso jako zanimiva.	C.
----
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele.
Goriško. Pol. društvo „Sloga" je postavilo za dež. zbor naslednje kandidate, ki so: a) v kmečkih občinah na Tolminskem: dr. Ant. Gregorčič, drž. poslanec; Ivan Lapanja, zemljemerec in posestnik v Kobaridu; b) v Goriški okolici: BI. Grča, župnik v Šempasu; Ivan Berbuč,-prof. v Gorici; c) v volilni skupini trgov in obrtnih krajev: dr. Henrik Turna, c. k. sodni pristav v Gorici; na Krasu: Alojizij Štrekelj, veleposestnik in izšolani strokovnjak v kmetijstvu, ter dr. Otokar Rybar, odvetnik v Sežani. Poslednja dva je odločil volilski shod, ki ga je sezval dr. Gregorčič Nabrežino. Došla sta bila na shod tudi grof Alfred Coronini, drž. posl., in dr. Aleksij Rojic, dež. poslanec. Bode pa še jeden tak shod v Sežani, ker, kakor se kaže, je to za Kras potrebno.
Dr. Gregorčič je Nabrežini dokazoval, kako hočejo itaL poslanci v dež. zboru goriškem doseči velikanske vsote za Furlanijo, v tem ko privoljujejo le malenkosti za s/3 slovenskega, mnogo potrebnišega naseljenja. Dotaknil se je tudi slučaja nove vlade. Rekel je: Toliko je gotovo, da v novi vladi ne bodo mogli prezirati Slovanov; minuli so časi, ko je bilo možno vladati brez Slovanov in proti Slovanom. Tudi nam Slovencem, dasi smo majhen narod, bode izpregovoriti važno besedo o sestavljanju nove vlade. Nas Slovencev bodoča nova vlada nikakor ne bode mogla prezreti, kajti i mi smo del stranke, glede katere mora nastojati vlada, da ostane ž njo v dobrih odnošajih.
Ta odstavek poročila smo doslovno posneli iz „Edinosti". Gregorčičeve besede kažejo po tem, da slovenski poslanci — tudi Ferjančičevi tovariši, h katerim spada tudi dr. Gregorčič — se uže pozitivno prištevajo v skupnosti kot poseben del Hohenwartovega kluba. To je tužno; opozarjamo v ostalem na pojasnila v uvodnem članku.
Nemško kolesarsko društvo v Ljubljani, kije letos, ako se ne motimo, slavilo svojo 10 letnico, izdalo je kažipot po Kranjskem in Primorskem, lepo ilustrovanega vodnika z vsemi kolesarjem potrebnimi in važnimi podatki o cestah itd. — To bi bilo samo na sebi priznanja in hvale vredno — ali čujte! Ta knjiga ne dobiva se v knji-gotrštvu, ona je izključno dar vsem avstr. nemškim kolesarjem, in se jim torej dostavi po dotičnih društvih. To samo na sebi je velika generoznost, proti kateri ne bi imeli ničesar; da bi si poleg tega knjigo lehko kupil tudi kak slovanski kolesar — tega pa Bog varuj! To se je moralo preprečiti; obisk Slovanom v naše kraje moral se je otežkočiti, obisk Nemcem po olajšati 1 A čujte!
Troškov za knjigo, za dar nemškim bratom niso pokrili iz lastnega žepa; ne, vse poplačala jim je kranjska hranilnica v Ljubljani, v katero se steka največ slovenski denar. In baš to je infamija, kakoršne bi zastonj iskal drugod, s slovenskim denarjem zalaga se knjiga, dar tujcem, ki mora biti nedostopna sorodnim narodom. Zaničevani Slovenec na.j plačuje nemško generoznost, za to je še dober, a drugače ni niti v lastni deželi vpoštevan.
f. a.
V „Miru" Celovškem je v 25. št. od 10. sept. t. 1. z Dunaja priobčen članek „Rusija in zahodni Slovani". V njem je toliko napak in krivih trditev, da je pač videti, kakor da bi bil kak Neslovan, kak renegat ali kak Poljak speljal na led pohlevno glasilo koroških Slovencev. Če je urednik z zavestjo sprejel ta spis, pomilujemo ga, z druge strani pa jako obžalujemo, da se poučuje preprosti slovenski narod v smislu najhujših ne le slovenskih, temoč v obče slovanskih sovražnikov. Kam pridemo, če bodo nas i nadalje poučevali tako, kakor si žele v kakem židovskem podkupljenem pressbureau! Čitatelji naši naj primerjajo slovanski kulturni program in pa „Mirov" dopis, pa bodo videli, na kake limanice se je vjel ta list.
Slovenskim drž. poslancem po vsej sili priporočajo od neke strani sosebno na Štirskem, naj bi se celotno združili z nemškimi konservativci. Taki politiki ne pomislijo, da bode v bodočih zasedanjih ravno Hohenwartov klub kriv, da ne pride do nikake odločilne izpremembe ne gledč na pogodbo z Ogersko, ne glede na volilno reformo in ne glede na pravo izvršenje narodne jednako-pravnosti. Najprej bi bila potrebna skupna opozicija, ki bi dosegla brez drugih zaveznikov povoljnih zagotovil glede na navedene točke i še le potem bi bilo treba iskati zaveznikov, a ti bi se potem pogajali, v tem ko ostanemo večni prosjaki in zavisni od milosti plemstva in nemških konservativcev v IIohenw. klubu. Slovenske zastopnike siliti v Hohenw. klub pomenja, Slovence storiti sokrive vsega tega, kar se namerja izvršiti in opustiti sosebno leta 1896. Celje je menda nekaterim štirskim politikom zmešalo še bolj glave, nego so bili itak oportunistiški poprej.
b) ostali slovanski svet.
Cesar Fran Josip je prebival nekaj dnij v Veli-konemčiji in si je pri Stetinu ogledoval velike vaje nemškega vojaštva. Bil je oduševljeno sprejet, kamor je došel; pri odhodu je odlikoval z velikimi redi nekaj večih nemških dostojanstvenikov.
Nadvojvoda Ladislavs, sin nadvojvode Josipa, ponesrečil se je na lovu in je črez malo dnij po velikih mukah umrl. Spravili So njegove ostanke v Budimpešti. Žalost v cesarskem domu je toliko veča, ko je pokojnik bil čvrst mladenič.
Grof K. Badeni, namestnik gališki, kakor trdijo, spravlju uže svoje pohištvo na Dunaj, in to bi bil dokaz, da za trdno stopi novemu ministerstvu na čelo. Odpotoval je tudi v Prago, kjer seje razgovarjal z namestnikom gr. F. Thunom. Namestniki so sezvani na Dunaj, kjer bode gr. Badeni dne 14. razgovarjal se o osebah in programu novega ministerstva. Nemška levica se mu vsiljuje kot dobra pomočnica in zaveznica ter se mu jako laska radi tega. Vodje nemške levice so se danes sešli na Dunaju, da bi se posovetovali, pod kakimi uslovji nastopijo nasproti novi vladi. 0 Badeniju pa trdijo, da v resnici hoče počakati še, da se zavrže volitve v Dunajski mestni sovet. Če propade filosemitiska ali ži-dovsko-liberalna stranka, bode seveda gr. Badeni račuuil
drugače pri izbiranju ministrov in pri postavljanju programa. Kajti propad liberalcev v sovetu prestolnega mesta bi pomenjal v obče poraz nemške levice; število njenih državnozborskih členov se itak jako krči.
Dunaj. Volitve v mestni sovet bodo: za III. vol. razred 17. sept., event. ože volitve 21.; za II. v. r. 23., ože volitve 25. sept, in za I. r. 26., oziroma 30. sept. Sumničenje antisemitov, da bi se bili dali Čehi vjeti od liberalne stranke, n. pr. za 20.000 gld., morali so isti anti-semiti preklicati. To sumničenje in vedenje nasproti Cehom v obče škoduje antisemitom pri Dunajskih Cehih; ti so se odločili dati svoje glasove svojim kandidatom, dasi vedo, da ne proderejo v nobenem okraju. Vsekakor je škoda, da je nastalo navskrižje med kršč. antisemiti in Čehi, ker je to le na dobiček nemški levici; sicer se zatrdno nadejajo zmage antisemiti, kljubu temu, da liberalci porabljajo prav umazana sredstva v denarju, in da terorizujejo od kapitalistov zavisne male obrtnike in trgovce. Antisemiti niti ne vedo vsega, kar so uže dolgo liberalci pripravljali za volitve; po volitvah razkrije se mnogokaj. No, prijatelji in neprijatelji žele in morajo želeti antisemitom zmago, in da bi mogli ti prav porabiti to zmago. Zmaga antisemitska bi izvestno vplivala tudi na občo politiko naše države, in to bi ne moglo dovajati do hujšega položenja, nego je sedanje glede na negospodovalne narode.
Na Dunaju dovolila se je dvorana stare mestne hiše za akademična predavanja za dame v uporabo po dvakrat na teden.
Na Dunaju so v teku jednega meseca bile tri porotne obravnave proti časnikarjem, jedna proti socijalnemu, jedna proti liberalnemu, jedna proti antisemitskemu, — vselej bili so oproščeni. Nova ministerska naredba prinesla je torej vendar več svobode tisku in prepreči zaplembe iz neznatnih vzrokov.
Češko. V Litomišlu je govoril pred svojimi volilci posl. drž. posl. Gustav Eim o sedanjem položenju. Rekel je, da, naj nastopi gr. Badeni ali gr. Thun vlado, češka pozicija je jasna: dokler se v smislu Nimburškega shoda ne položijo osnove k spravi s češkim narodom, ne more biti govora o kakem vstopu v vladno večino. Ako pa se kedaj pokaže taka situvacija, stopijo poslanci pred volilce, in narod naj potem razsodi. Za sedaj pa naj volilci vstrajajo v neporušni, odločni in razumni opoziciji, cesto katere so nastopili.— Čeških veteranov se je bilo zbralo 10.000 k razstavi. Sklenili so, da bodo nosili uniformo po občanskem kroju prirejeno; prijeli so črno čamaro z majhnim črnim klobukom. „Čas" pa pravi, daduh veteranov naj bi postal drug. A „Deutsche Ztg." ovaja sklep veteranov glede na uniformo.
„Prodana nevesta" pevala se bode 25. septembra v Pragi tristotnikrat. Ta velikanski vspeh doseglo je to izborno delo v 29 letih (prva predstava bila je v Pragi 1866).
Odlomki nove opere Foersterjeve „Gorenjski slavček" svirali so se v Pražki razstavi".
„Vyšehrad*, izvrsten češki tednik Pražki, vsled posebnega člena o izjemnem stanju ne sme več izhajati. Zadela je list ista usoda, kakor ondan novi tednik „Ceske Noviny".
Praga. V sredo večer je pripeljal poseben vlak slovenske goste na narodopisno razstavo. Peljali so se preko Dunaja, kjer so bili ostali črez noč in so bili na večer pri dohodu sprejeti v Slovanski Besedi. Na postajah od Dunaja do Prage so jih Čehoslovani pozdravljali sosebuo
v Brnu, v Češki Trebovi, v Chocni, Kolinu in Češkem Brodu. V Pragi je blizo postaje na glavnih ulicah goste pričakovalo na tisoče ljudi j. Prišli so takoj v Meščansko Besedo, kjer so se vrstile različne zdravice. Med udeležniki je tudi več svečenikov in okolo 30 žensk. Deseterica deklet iz Šiške pri Ljubljani prišla je v narodnem kroju, ki je po svoji vkusnosti in lepoti jako razradostila Cehe, ko so se dekleta prikazale takoj na večer v Meščanski Besedi. Na čelu slovenskim udeležnikom so, kakor znano, ravnatelj g. Iv. Hribar, dr. Majarou in g. Anton Trstenjak. Udeležniki so s Kranjskega, Štirskega, JPrimorskega. Vtisi bodo izvestno razni in tudi globoki. Čehi znajo Slovane in sosebno tudi Slovence pozdravljati in njih srca pridobivati. Nadejamo se, da udeležniki sami bodo preobračali mišljenje na bolje, kar se dostaje vrednosti in pomena izdelkov in tvoreb slovanske kulture. Naj bi vsled tega obiska začela boljša doba na Slovenskem za razvoj slovanske kulture!
Razstavo je doslej obiskalo okolo 1,500.000 ljudij. Vlaki se sosebno sedaj množe in dovažajo obiskovalcev iz raznih krajev, najbolj s Češkega. Razstavi so podaljšali obrok do 21. oktobra, in nadejajo se, da dotlej obišče razstavo 2 milijona ljudij. Ta nada, kakor kaže vse, se tudi izpolni.
Shod prijateljev češkoslovanskega narodopisa bode 27. septembra. Skiepali bodo o ohranjenju češkoslovanskega razstavnega nasledstva (dedščine) in pa o Narodopisnem muzeju češkoslovanskem
Stavbe razstavne, kolikor se dajo ohraniti, gledali bodo, da se ne razdenejo, temveč pridrže za bodoče potrebe.
Morava. „Čas" piše doslovno: „Od glada, mora in vojne reši nas Gospod! je mnogokrat molil nadbiskup Olo-muški Kohn v litanijah, in vendar je k oslavi Sedanske bitve odločil za del svoje dieceze vPrusiji: „Dne 1. sept. naj se vrše v vseh eerkvah slavne službe božje, poprej pa naj se vrši Tedeum. V predvečer naj se povsod v cerkvah zvoni pol ure." Ker ima avstrijski biskup kos dieceze v Prusiji, daje oslavljati prusko zmago."
Brno. Dne 12. sept. 1871 je bil razglašen znameniti kraljevi reskript. Čehi skušajo vsako leto proslavljati ta znameniti akt cesarja Frana Josipa. Tak6 je bilo tudi češko polit, društvo v Brnu sezvalo veliki občni shod v dan 12. sept. Policijsko ravnateljstvo je pa shod za-branilo z odlokom, v katerem pravi: Državno pravo češko se razteza jedino na koronno zemljo češko, h kateri Morava po veljavnem državnem pravu avstrijskem ne pripada, in preseza torej razgovor o državnem pravu češkem obseg delovanja polit, društva. Proti tej prepovedi bodo ugovarjali. „Nar. Listy" pravijo, da argumentacija Brnskega redarstvenega ravnateljstva je originalna, o kateri zve ne samo češkoslovanski, ampak tudi širši svet. „Nar. Listy" kažejo nato, da ni nikakega avstrijskega drž. prava; o tem ne ve zgodovina ničesar; avstrijske države da ni, temveč le avstro-ogerska monarhija. Da se rabi sedaj naslov država avstrijska, to je res, ali to ni utrjeno v zakonih, in pojem „Avstrija" obseza več nego cislitavske kraljevine in dežele, on obseza vso Habsburško monarhijo. Pravilno je govoriti le o novodobnem ustavnem pravu zemelj neogerskih, katero sloni na oktobrovem di-plomu, na patentih februvarskih in na decembrovcu. Diplom oktobrov pa se izrecno sezivlja na Pragmatiško sankcijo od 1. 1713 in na stara historiška prava posamičnih kraljestev in dežel. In patent februvarski pravi, da soobseg teh starih osnovnih zakonov v zravnanju z novimi
zakoni ima stvariti osnovo državnopravnih razmer države. Pragmatiška sankcija je priznala prava kraljestva češkega, in ta prava obsezajo nerazdelnost zemelj korone češke, t. j. Češke, Morave, Silezije. Dosledno so do 1. 1836, do poslednjega koronanja, moravski stanovi pošiljali deputacije v poklanjanje kralju češkemu, kateri ima jedino odtod pravo k vladanju Morave, da je kralj češki. „Nar. Listy" menijo, da bodo to uvaževali tisti, ki so prepovedali obči shod Brnskega češkega pol. društva.
Sileško. Gališki zavodi in korporacije so spravili denarja doslej za 20 štipendij v podporo učencem na zasebni poljski gimnaziji v Tešinu. Nemški listi napovedujejo Poljakom boj, češ, da nemške stranke odslej ne bodo mogle hoditi skupej s Poljaki kakor doslej; očitajo tudi poljskemu klubu, da sene ustavlja „radikalnim" življem, ki so po vsej sili zasadili poljsko gimnazijo v Sileško, kjer je doslej vladal narodnostni „mir."
Hrvatsko. V Zagrebu ste se pravaška in narodna nezavisna stranka posovetovali v avtonomnem klubu o občinskih volitvah. Pravaši pa so sklenili, da hočejo postopati samostalno ter da se ne morejo dogovarjati z nezavisno stranko. Vsled tega se je • razrušil avtonomni klub.
Senjskim biskupom imenovan je letošnji rektor brv. vseučilišča dr. Ant. Jaroslav Maurovič. Tudi Senjska biskupska stolica je bila dolgo časa prazna.
Tamburice pridobile so si tudi v tujini priznanje in prijatelje. Hrv. tamb. zbor „Sloga", ki gostuje uže drugo leto po Nemčiji in igra po velikih mestih v najboljih etablissementih, imel je v Hamburgu svoj koncert in proizvajal med drugim tudi vso fantazijo Mascagnijeve opere „Cavalleria rusticana" med velikim oduševljenjem poslu,selcev.
V Zagrebu otvorijo novo gledališče. Dosedanji zaslužni intendant pl. Miletič poverjen je zopet z vodstvom gledišča; skrbel bode za predstavo najboljih domačih in tujih dram, oper, operete in baleta. — V starem gledališču namerjana predstava v slovo: Prolog Strozzijev in Kukuljevičeva narodna igra „Juvan in Sofija" — zabranjena je bila zaradi nevarnosti stare stavbe. G. Tertnik, naš rojak, ki je odslej angažovan na operi v Draždanih, na-merja prirediti v Zagrebu koncert. —
Naš rojak g. Pogačnik priljubil se je kot operni pevec v Frankobrodu (pod imenom Naval) izredno občinstvu, kar je jasno dokazala predstava v slovo, ker je odslej angažovan v Berolinu. — Naš rojak g. Bučar pride kot operni pevec v Lipsijo. — Ako še omenimo Dunajskega opernega pevca, g. Weigleina, vidimo, kako lepo vspevajo na umetniškem polju naši rojaki v tujini.
V 3.
Dalmacija. Tu je radi deželnozborskih volitev huda borba, ker so si nasprotni Hrvati med seboj, namreč pravaši in narodnjaki, potem Srbi in Italijani, obračaje se proti Hrvatom. Dne 7. sept. so bile volitve na kmetih, kjer so izvolili 3 pravaše, 7 Srbov in 10 narodnjakov. Za poslednje, ki so oportunisti, je delovala tudi vlada.
Umrl je Voinovič, člen gospodoske zbornice in presednik dež. zbora dalmatinskega. Imel je 62 let.
Slovaki. Madjari so uvedli najprej v cerkev oger-skih Malorusov madjarski jezik. Slovakom hočeje vzeti cerkveno avtonomijo tudi v evangeljski cerkvi. Preddu-navski evangeljski distrikt (biskupstvo), kateri obsega slovaško naseljen je, hočejo Madjari po vsej sili razdeliti tako, da bi prišli ti deli distrikta k madjarskim di-striktom. Slovaki pa se upirajo s skrajno opozicijo.
Srbija. Miuisterstvo Novakovičevo je sovetovalo kralju Aleksandru, naj napoti očeta Milana, da bi se ne vrnil v Srbijo, ker obtežuje urejenje notranjega položenja. To je tudi Milan izprevidel in ostane vsaj sedaj, zunaj Srbije.
Bolgarska. Še vedno trdijo, da Rusija bi se sporazumela z Bolgarsko, ko bi bil Boris, sin Koburžanov, pravoslaven. Caukov, kakor porča „N. f. P.," pravi med drugim: Naš narod je sedaj ruskega duha. Jedino tepci morejo govoriti o nagnenju Romunije, Grške in Srbije k trozvezi; v odločilnem trenotku krenejo vsi balkanski narodi na rusko stran. Rusija ima bezsporno pravo držati se Berolinskega traktata. Njej gre po pravici prvi glas o vseh vprašanjih, dostajajočih se Bolgarske. Jaz sem premo sovetoval princu Ferdinandu, da bi dal prekrstiti svojega sina v pravoslavno vero, da bi on postal Bolgar. Razun tega je potrebno, da bi bolgarska politika sogla-sovala s cilji Rusije. Ko bode vse to, Rusija more priznati princa. . .
Turčija očita Bolgarski, da ona pošilja vojakov itd. v Makedonijo, da se tam pojavljajo nemiri.
Rusija. Nemški kancelar knez Hohenlohe je šel urejat v Rusijo stvari radi svojih posestev; prišel je tudi v Petrograd, kjer je dal pojedino njemu na čast zunanji minister knez Lobanov. Hohenlohe je bil tudi v avdijenciji pri carju Nikolaju, in temu dogodku pripisujejo politiško važnost.
Na Nemškem sicer še ni cesar Viljem II poslal svoje garde v boj proti socijalistom, kakor je to napovedal v svojem „sedanskem" govoru, pač pa so pričeli pridno konfiskovati liste in devati urednike v zapor. Taka usoda zadela je Berolinski „Vorwärts" — „Socialdemo-kratisches Volksblatt" in Lipsijsko „Volksstimme". — Kaj dosežejo s tem?
Francija. V isti čas, ko so se vršile velike vojaške vaje na Nemškem, vršile so se tudi v Franciji. Pri francoskih manovrah je bil ruski znameniti general Dragor-nirov, katerega odlikuje sosebno predsednik republike, Faure. Na strani poslednjega je Dragomirov ogledoval vojaške vaje. To kaže vedno veče utrjenje prijateljskih odnošajev med Francijo in Rusijo.
Zmago pri Sedanu (petindvajsetletnico) slavili so po Nemškem in tudi pri nas. — Ljubljanski nemški „turnverein" zbral je svoje pristaše v kazini, slaboznani pragerman drd. Janesch imel je navdušen slavnostni govor, in nato prepevala se je „Die Wacht am Rhein". Poročila o tej proslavi doposlala so se v nemške liste, da se tem bolj razglasi rodoljubnost naših nemčurjev. Radi bi vedeli, koliko vika in denuncijacij o veleizdajstvu bi slišali, ko bi prišlo n. pr. kakemu sokolskemu društvu na misel, slaviti, recimo, dan zmage pri Plevni?	y 3.
Državni dolgoü, proračun jeni na nemških markah. Francija ima 24.759 milijonov dolgov, tako da pride na vsakega človeka 640 marek; Anglija 13.447 mil. (345 na človeka); Italija 9954 mil. (300); Nemčija 13.121 (260); od teh pripada na skupno cesarstvo 1744 mil. in napo-jedine nemške države skupno 11380 mil.: Rusija 14.895 mil. (123), Portugalsko 3133 mil. (600); Grško 760
mil. (300), itd. Vsa Evropa ima okolo 110.000 mil.; če računimo obresti po 3%, znašajo na leto okolo 3850 mil. marek. V 30 letih bi prišlo takč daleč, da bi morali delati samo za obresti; za drugo bi ne ostalo nič.
KNJIŽEVNOST.
StarohrvatsJca Prosvjeta. Glasilo hrvatskoga starinar-skog družtva u Kninu. God. I. br. 3. Sadržaj: Starobosenski natpisi u Bosni i Hercegovini itd. — Nekoliko ulomaka lezenâ, plutejâ, vratnih pragova i lukova sa starohrvatske bazilike sv. Marije u Biskupiji kod Knina. Frano Radié. Sa slikom. — Starohrvatsko groblje sa polusrušenom crkvom sv. Spasa u Cetini. — Izvješce o radu hrvatskog starinar-skog družtva u obče, a napose o krščanskim starinama do sada odkrivenim i objelodanjenim u Dalmaciji, osim Solina, Bosni-Hercegovini, Hrvatskoj, Slavoniji i Istri. Izvještaj upraviteljstva Hrvatskoga starinarskoga dru/.tva u Kninu o družtvenom radu i napredku. — Razne vjesti, Bibliografija. — Navedli smo samo nekoliko razprav iz tega zvezka. To izdanje izhaja 4 krat na leto in stoji na leto 8 koron. Naročnina se pošilja upravništvu družtva v Knin.
Roxhledy socialni, politické a literarni" imajo v č. 11. med drugim: Fr. Šalda: Težka kniha. — Jos. Pelcl: Studium žen. Z nejmladši poesie. itd. Ti Rozhledy so v vsaki št. polni raznovrstne kritike in pozitivnege pouka, stoje na '/ 1. 1"30 kr., vse 1. 510 gld.; naročnina se pošilja v Chrudim na Češko.
Naše Doba. Revue pro vëdu, umeni a život socialni. Vydavatel dr. Jos. Laichter, redaktor prof. dr. T. G. Masaryk. Seš. 11. obseza: K šestimu červenci. (Naše obrozeni a naše reformace). Z obora obecného školstvi. (Učitelstvo). Ženska otazkâ a jeji slovanska spisovatelka. (Eliza Orzeszkowa.) Piše Leon Wasilewski. — Narodopisna vystava českoslovanskd. Piše J. Jakubec. — Potem različni razgledi. Izhaja v Pragi in stoji */4 1. 1"80, vse leto 7T0 gld.
Pfehled českych dat v poradku chronologickém. Dumek-Volinsky. Nakl. A. Storcha v Praze.
UaMumu Ilaajia Iocutpa Ulafßapma. PkqL upou3He-ceiniaiF npo<{). II. A. KyjiaKOBCKiun, bi. TopacecTBeimoMt aa-ck^aniH CaaBJiBCKaro Ea. OômectBa 11 Maa 1895 rop,a. C.-neTepôyprt. Crp. 18, nkua 20 kou. Z znanstveno objektivnostjo podani govor je tu posebe natisnen v lepi brošurici.
La Bosnie-Herzégovine au seul du XXme siècle. Communication faite au VImo Congres international de Géographie de Londres. Henry Moser. London SW. 1895. Avtor je citai svojo, tu naznanjeno razpravo na VI. mednarodnem kongresu v Londonu. Primerja položenje Bosne in Hercegovine s statističnimi podatki.
Opomnja uredništva in upravništva. Priloga, ker se ni mogla izvršiti to pot, pride zopet z bodočo številko.
Bliža se poslednje četvtletje; zato prosimo vljudno, da se naročnina obnovi pravočasno. Tržaške naročnike, kateri so nam dolžni uže dalje časa, prosimo, naj bi se vendar spomnili svoje dolžnosti.
„SLOVANSKI SVET" izhaja vsak petek na 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. S, pol leta gld. 2.SO, četrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 12 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo P. Podgorniku na Dunaj (Wien), VII. Hofstallstrasse, Nr. 5.