11. številka.
Ljubljana, v Četrtek 15. jannvarja 1903.
XXXVI. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 115 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu št. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna1' telefon št. 85.
Klerikalci in učiteljstvo.
Občudovanja vredni ljudje so klerikalci. Če prebiramo predale »Slovenca«, »Slov. Lista« in »Domoljuba«, vidimo, da so možje noč in dan pri svojem »delu«, ki je lov na posameznike in cele stanove. Bili so časi, ko se je ta stranka, nazivajoč se »konservativno«, omejila s svojimi pristaši na kmetsko nevednost in puhloglavost nekaterih posvet-njakov, na čelu pa je korakala duhovščina. Ko pa so sedanji voditelji odstranili in pometli srečno vse vplivne konservativce raz njihovih .nest, pričela je tako v krščanskem duhu prenovljena stranka svoje agi-tatorsko delo v drugem smislu. Med prvimi deli je zapričela lov na posamezne osebe in s pomočjo teh na cele stanove. Ker se je stranki posrečilo, pridobiti nekatere brezzna-čajne ljudi v vseh stanovih, vidimo danes s pomočjo teh kovarjev zasnovano delo, ki ima biti odločujoče, da dobi stranka vse stanove v svojo mrežo. To delo, ki je pravzaprav boj svobodomiselnim strankam, upe-ljano je prav sistematično, vspešno pa ni vselej. Le tiste stanove je pridobila klerikalna stranka, ki so malo ali pa nič omikani. Tako ima kmetski in delavski stan zato na svoji strani, ker udje teh dveh stanov niso zmožni pregledati nakan klerikalne stranke.
Pri tem pa je vpoštevati še, da izrabljajo klerikalci pri kmetu in delavcu njiju žalostni gospodarski položaj in obetajo obema pomagati. Tako je lahko pridobiti ta dva stanova. Hujše težave pa imajo klerikalni ribiči pri drugih stanovih, n. pr. pri uradnikih, trgovcih, obrtnikih, učiteljih itd. V teh stanovih je cvet slovenskega naroda, ki ima kaj pogleda in zdrave razsodnosti na političnem polju. Tu ne veljajo puhle fraze o veri, o gospodarskem združevanju, o pravičnosti na krščanski podlagi.   Ti stanovi vidijo jasno, ka-
teri nameni vodijo klerikalce. Vsak posamezni izmed teh vidi v klerikalizmu pot do hegemonije duhovstva nad posamezniki in nad celimi državami. Ravno ta politična razsodnost je klerikalcem mogočen zid, ki ga ne morejo niti prebiti, niti preplezati, čeprav je njih delo stokrat od škofa blagoslovljeno.
S posebno vztrajnostjo so se vrgli klerikalci na učiteljstvo. Izpre-videli so, da bi bil začetek konca svobodomiselnih strank, če bi učitelji stopili v klerikalni tabor. So pa še drugi razlogi, ki so merodajni, da bi se učiteljstvo dalo premagati pred drugimi stanovi. Prvič je večina učiteljev izolirana od drugih bvobodomiselnih stanov ter živi v sredini fanatizirane klerikalne mase, drugič je učiteljstvo v slabem gmotnem položaju, in bi se ta položaj dal porabiti za vsak slučaj.
Dolgo so hodili klerikalci okrog učiteljstva, kakor maček okrog vrele kaše ali lisica okrog kislega grozdja ter delali naklepe, kako bi se prišlo do kislega grozdja, da bi ga zobali. Njihovi časopisi so včasih z lepimi in vabljivimi besedami lovili učiteljstvo, včasih v svoji onemogli jezi preklinjali učiteljstvo, zopet drugič se z visliškim humorjem norčevali iz učiteljstva. Zaman so bile duhovne vaje za 1 K, zaman vse in vse. Učiteljstvo se je krepko oklepalo v ne-prodirno vrsto in ostalo zvesto svojemu poklicu in mišljenju.
Pred dvemi leti pa se je v klerikalnem taboru spletla zala ptičnica, s katero so prišli klerikalci lovit učitelje. To ptičnico so krstili po krščanski šegi s »Slomškovo zvezo«. Poleg te ptičnice so privezali nekaj kup ljenih vabljenkov obojega spola, ki so začeli ginljivo lepo prepevati in vabiti svoje tovariše in posebno še tovarišice v ptičnico. Sreča je bila slepa za klerikalce, lov docela n vspešen, čeprav se je nad vsem podjetjem ščeperil škofov blagoslov. Na-
lovilo se je nekaj nad ducat »man-delcov« in »babic«. Obupali pa klerikalci vendar še niso. Še drugod so nastavili take ptičnice, ustanovili so namreč tudi v Idriji, v Gorici in pred par tedni v Kranju »Slomškovo zvezo«. A tudi tukaj se je prav pod ničlo obnesel lov. Tako vidimo po silno napornem delu tako nevreden vspeh, da ga ni niti vpoštevati. To je komaj kaplja v morju vsega slovenskega učiteljstva.
Prazen sod ima močan glas, tudi iz prazne ptičnice »Slomškove zveze« se slišijo silni glasovi. Tako se je čitalo pred nekoliko tedni v »Slovencu« strašne reči, in kakor bomba je imelo to pisanje pasti po naprednem učiteljstvu. Posebno ro-govilenje je bilo proti imenovanju učiteljstva in proti nekaterim spremembam od strani šolskih oblasti. Ker je razven tistih par ptičev vse učiteljstvo s tem zadovoljno, (kar ni bilo umestno, je »Učiteljski Tovariš« že omenil), zato naj dotične šolske oblasti mirnodušno zrejo na te »Slo-vence ve« mežnarčke, naj vlečejo za vrv lesenega zvona, ki se ne sliši daleč.
Rekli smo, da je ogromna večina slovenskega učiteljstva ostala napredna in svobodomiselna in tako hoče učiteljstvo še dalje ostati. Upoštevati pa se mora, da ima učiteljstvo silno težavno stališče vzdržati proti klerikalnemu navalu svoje delovanje. Tako se dobi mnogo učiteljev, ki s čudovito vztrajnostjo ljudstvo poučujejo sami, obdani okrog od najzagrizenejših nazadnjakov. Omagali bi ti posamezniki, če bi ne imeli skupne »Zaveze«, ki jim daje pogum in moč. Dolžnost pa je tudi drugih stanov, da podpirajo učiteljstvo vsaj moralno, zakaj, če pade učiteljstvo, dobe klerikalci v oblast mladino, in potem je bodočnost izgubljena. Klerikalci to tudi vedo, zate napenjajo svoje moči za pridobitev šole in učiteljstva.
Priporočamo tudi vsem somišlje-
nikom   naprednega   učiteljstva, naj ne prezrejo tistih maloštevilnih kle rikalnih učiteljev.
K otvoritvi državnega zbora.
Po skoraj štiritedenskem premirju se je danes zopet začel parlamentarni boj. Saj drugače pač ni mogoče imenovati tega, kar se godi v dunajski zbornici. Tudi priprave so bile po tem, kakor da se stranke ne pripravljajo na vzajemno delovanje, te-muč na medsebojno odrivanje.
Nemci se delajo zelo užaljene, ker nočejo Čehi že v naprej brezpogojno obljubiti, da ne bodo zadrževali teka obravnavam, temuč zahtevajo poprej izpolnitev svojih starih in opravičenih zahtev. Nemci imenujejo češko zahtevo po obnovitvi Badenijevih jezikovnih naredeb otročjo, ki nima toliko važnosti, da bi se zaradi nje spravljalo v nevarnost tako nujne stvari kakor so baš sedaj na vrsti za državni zbor. Toda v isti sapi pa groze, da bi takoj stopila nemška obstrukcija na mesto češke, ako bi se dovolila Čehom taka pravica, ki je za Nemce krivica.
Potemtakem se je začelo novo zasedanje v znamenju starih zmed in zaprek. Vlada kakor poslanci si ne vedo sveta. Vršilo se je sicer včeraj dovolj posvetovanj, a brez pravega vspeha. Nemške stranke so se posvetovale v svojih klubih z načel niki ter s predsednikom poslanske zbornice in ministrskim predsednikom, kako osvoboditi dnevni red. Na poti so jim namreč češki nujni predlogi, s katerimi Čehi poljubno odpirajo in zapirajo tek obravnav. Nemci nasvetujejo, naj se uvede zopet stara metoda, ki je veljala pod predsedstvom Ghlumeckega, da se razpravlja o nujnih predlogih koncem seje.
Glede zakona o sladkorni konvenciji se je češki klub zedinil, prepustiti posl. P a caku,  da  se spora-
zumi z načelniki drugih klubov in z vlado, na kakšen način naj pride v razpravo. Najbrže se reši kot nujni predlog ter mu prepuste Čehi prednost pred drugimi svojimi nujnimi predlogi.
Pred današnjo sejo je povabil minister Rezek še enkrat na posvetovanje k sebi poslanca P a ca k a in Barnreitherja, a pozneje pridejo načelniki nemških strank in Mlado-čebov k ministrskemu predsedniku K o r b e r j u.
Iz tega hlastanja in beganja se spozna, kako je tudi vlada v skrbeh, da bi postali Čehi zopet neizprosni. Razun sladkornega in tiskovnega zakona je namreč rešiti budget in novo vojno predlogo, a ker se Korberju ni posrečilo zadovoljiti Čehov s svojimi jezikovnimi načrti, se boji, da bodo pri najvažnejši točki potisnili pred razpravo svoj zapah v obliki nujnih predlogov.
„Svobodne" volitve na Ogrskem.
V slovaškem trgu S t a r e* Ture so dosegli Slovaki, da je najvišje upravno sodišče ovrglo prvotne ko-mitatne volitve ter so se razpisale nove volitve. Slovaki so bili zmage popolnoma sigurni, ker so privedli j na volišče 150 volilcev, dočimje bilo Madjarom mogoče le spraviti skupaj 40 volilcev. A zgodil se je pristni madjarski čudež. Zmagali so Madjari I s 116 glasovi proti 90 slovaškim glasom. Kako se je to zgodilo? Predsednik je pri skritih vratih spuščal svoje pristaše v volilno dvorano, do-čim so pri glavnem vhodu zastavili orožniki Slovakom pot ter dopuščali, da so se slovaškim volilcem trgali volilni listki iz rok, se črtali in prepisovali. A ker je vkljub vsemu temu še prišlo vendar več slovaških glasov skupaj kot madjarskih, je kratkomalo »nekdo« po volitvi slovaške liste — ukradel. Med madjarskimi glasovnicami pa je bilo  mnogo   imen volil-
„Ljubljanski Zvon". 1902.
II.
Med povestmi omenjam v prvi vrsti »Noč« J. Kostanjeve«, ki je najbolj obsežna in je izhajala celo leto v lanskem »Lj. Zvonu«.' Kostanjevec se je pojavil v času, ko" je pri nas imela zmagonosen vhod v deželo nova struja, in je sedaj eden naj-marljivejsih naših pisateljevT^ »Noč« je pisana v realističnem tonu, a značaji v povesti nastopajočih oseb niso prikazani verno po življenju. Že glavni junak povesti se mi zdi jako neverjeten, sicer ga tudi opisuje pisatelj kot malo ekscentrinčnega človeka, a ne dosledno. V obče pa dela cela povest na čitatelja jako ugoden vtis; čitati pa se jo mora zdržema. Mogoče da med letom, ko je izhajala v odstavkih, ni posebno vgajala čitateljem, a v celoti mora imponirati vsakomur. A kdor zna boljše, naj poskusi!
Jako pohvalno moram omeniti Podlimbarskega povest »Tovariš Damjan«, ki je krasna in verna slika iz vojaškega življenja. Vsi zna-
čaji so očrtani jako naravno in realistično; to so pristni naši ljudje, kakor vzeti iz življenja. V povesti ni niti edne neverjetnosti, vse delovanje nastopajočih oseb je utemeljeno že v njihovem značaju, in opisi so plastični.
Zofka Kveder ima več krajših, duhovitih črtic, in nekaj daljšo »D o m a«, v kateri nam opisuje kranjskega dijaka, njegovo razočaranje na očetovem domu, kjer misli najti ljubezni in bodrila za nadaljno borbo v tujem mestu, a vidi, da so mu domači ljudje že čisto tuji; ne more jih več umeti, in oni ne njega, ter zopet odide ranjene duše. Mišljenje dijakovo in njegovih domačih nam je prikazano živo in prav tipično za dušo našega naroda. Psihologija je tu izborna in resnična, a zato je tudi žalostna. Ganiti mora vsakogar , kdor ljubi slovensko ljudstvo.
Eden najpriljubljenejših sedanjih naših pisateljev in letošnji urednik »Lj. Zvona«, ki pa se skriva pod psevdonimi »Serafin« in »DolinČan«, je objavil lani osem krajših črtic. On je mojster v pripovedovanju in jako dober opazovalec, ki nam morda zdaj najresničnejše opisuje naše ljudi.
V njegovih povesticah je težko najti kako neverjetnost ali pretiranost; kar napiše, je vse dobro premišljeno, nič ni prenaglenega, nič neutemeljenega.
A. Sever je priobčil lepo psihološko črtico »Nevesta«. Izbral si je jako težko snov, a svojo nalogo je rešil nad vse fino. Opisuje, kakšni dvomi trpinčijo neizkušeno nevesto, ko izve, da je bil zaročenec že poprej nekdaj zaljubljen v neko drugo. Ona hoče, da bi obadva stopila v zakon popolnoma čista, ker le na temelju popolne neomadeževanosti je mogoča sreča v zakonskem življenju. Motiv je vsekakor lep in tudi modem, in A. Sever se je izkazal kot spretnega mojstra takšnih duševnih problemov.
»Iz beležnice Pavla Kuzme« je jako elegantna črtica O. Zupan čiča; motiv je jako neznaten, a pokazal nam je, kako more umetnik tudi »iz nič nekaj vstvariti«. Trije mladi umetniki so pogojeni v dno duše; ne karakterizuje jih na dolgo in široko, le par značilnih potez, in pred nami stoje, kakor mislijo in čutijo.
Ivo Šorli je priobčil šest krajših črtic; par je čednih, druge so
manj vredne; sicer pa tudi iz teh nehvaležnih motivov ni mogel kaj posebnega napraviti. Pokazal pa je veliko spretnost, in, kakor vse kaže, bo nam še pokazal, kaj zna in more. Njegov talent ni navaden, in mogoče, da nas še v kratkem času zadivi . . .
Vrhu izvirnih leposlovnih spisov je izšlo lani tudi več prav zanimivih in krasnih prevodov. Da je te prinašal »Zvon«, se mi ne zdi graje vredno; rajši imam prevedeno dobro povest, kakor pa izvirno zmašilo! Sicer pa je tožil urednik že začetkom leta v vabilu, da je v naši no-velistiki zadnja leta nastala neka stagnacija, in da si bode zato v potrebi pomagal s prevodi.
Med leposlovnimi spisi je zastopana tudi drama: »Volja«, spisal E. Kristan. Zdi se mi preveč teoretska, v njej je premalo resničnega življenja. Par značajev je preveč šab-Ionskih: Starikavega profesorja vodi mlada soproga za nos in ljubkuje z nekim nadporočnikom; slednjič skoči v morje. Ta konec pač ni utemeljen. No, glavna junakinja v drami je profesorjeva hči, samozavestno dekle, ki hoče živeti slobodno, resnično življenje brez hlimbe. Voljo
ima močno; upre se svoji mačehi, razkrinka jo in oslobodi svojo sestro izpod mačehine oblasti. Življenje je v istini pač drugačno, kakor ga žive osebe v tej drami; duševne borbe se razvozlavajo   drugače.    Sicer   pa je
drama prav zanimiva, spretno zgrajena, a za oder ni. E. Kristan se je pokazal kot dober dramatik; če nadaljuje, se mu gotovo posreči, da obogati našo siromašno dramatično slovstvo s kakšnim lepim proizvodom.
Znanstvenih člankov je imel lani »Zvona lepo število; med njimi je bilo nekaj prav aktuvalnih in popularno pisanih. Urednik Aškerc je zahteval od svojih sotrudnikov, da pišejo v poljudnem tonu, da bo čitala njihove spise večina naročnikov. S tem se je postavil na edino pravo stališče, da bodi namreč ves list primeren za širše občinstvo, med katerim ima »Zvon« največ čitateljev. Stritar je bil kot urednik svojega »Zvona« bolj liberalnih nazorov; da je le vsak naročnik našel v listu edno primerno stvar, ki mu je ugajala, to je bilo Stritarju dovolj. To je gotovo jako škodljivo načelo; da je v tem oziru postal »Zvon« zadnja leta drugačen, ni nemala zasluga poprejšnjega urednika.
le ta hodil v šolo in tudi v kmetijsko šolo in je kak večji trg po industriji ustvarjen, se začne in se bode samo začelo zadružno produktivno in konsumno gospodarstvo. Pri nas se začne med primitivnimi kmeti pod vladno patronanco s to obliko gospodarenja, katerega pogoji so precejšno razvita industrija v deželi in jako dober vešČak kmet. Tedaj preostaja še dežela. Naj naši deželni odborniki in drugi poslanci proučijo žalosten proces razpadanja naših veleposestev in pridobitve istih v kmetske roke in naj navajajo občinske odbore in jim naj deželni odbor na pomoč stopi, da naše ob čine kupujejo graščine, ki potem hoste kot občinsko last obdržijo za pomoč svojim občanom, drugi svet pa razparcelirajo, prodajo svojim občanom, V večini slučajev bodo občine hoste dobile zastonj. Kupci bodo lahko plačevali kupe. Drugih dobičkov občina nima iskati pri razprodajah.
Naše ljudstvo je zgolj agrarno. Kosa zemlje se krčevito drži, kos zemlje hoče imeti, makar ga še tako drago plača. A plača ga s svojim mozgom V Ameriki, Vestfalnu mora, ker druzega ne zna, s krampom delati. Veliko trpi. Saj smo Slovenci že skoraj ob vso, nekdaj slavno lepoto našega ljudstva. Premogokopi tujine in doma, zaplodevanje po najslabšem materijalu ter beda nam je vzela čvrstega, telesno lepega človeka, nam je zamorila gibčen duh kmetskega človeka in s tem tudi srednjih stanov. Iz kmetov se srednji stanovi dopolnujejo.
Da bi naši kmetski občinski odbori to stvar sami v roke vzeli, ni misliti. Videli smo to pri Pleterjih. Lastnice istih so hotele prodati ob čini to za šentjernejske obČinarje prepotrebno zemljo, a kaj se je hotelo, ko je župnik vladal občinski odbor in je ta kartajze spravil v ob čino, rekši kmetom, da bodo dosti zaslužili, ko bodo menihi svoje stavbe zidali. V našem ljudstvu nič ni knjigovodstva. Župani naši po večjem še s križi računajo, Ni zahtevati od njih (izjeme so nekatere), da bi mogli preskrbeti razparceliranje, oskrbni štvo, plačilo kupnine za kako kupljeno veleposestvo. Kdo se bo s tem pečal, odgovori na to kak župan! Kranjci smo, rekli bi, svet za se Z Nemci smo se pomirili. Vsi imamo iste gospodarske težnje. Kmet nas vse zdržuje. Ali bi ne bilo mogoče, ko bi deželni odbor občinske odbore na nakup veleposestev navajal, jim šel na roko? Začetek bi bil malo težak, potem bi se pa izvežbali kmalo organi, ki bi to stvar izvrševali z lahkoto. Dežela, občine do bijo lahko denar na posodo, obresti bi rad plačeval kupovalec parcel. Kupi bi se plačali nadalje v petih letih. iDalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. januvarja. — Ravnopravnost v Trstu in v Gradcu. Doslej je višje deželno sodišče v Trstu v slovenskih pravdah izdajalo nemške ali laške izvirne razsodbe, katerim je bil vsporedno dodan slovenski prevod. Primorski Slovenci so bili torej na boljšem, kakor  kranjski, štajerski in
koroški Slovenci, kajti višje sodišče v Gradcu izdaja tudi v slovenskih pravdah samo nemške razsodbe. Te razsodbe se včasih pri sodišču prve instance prelože na slovenski jezik, včasih pa *e dostavi strankam kar nemška sodba. Sedaj so prišli v Trstu zopet korak naprej. Višje deželno sodišču v Trstu je namreč sedaj začele v slovenskih pravdah izdajati izvirne slovenske sodbe, kakor to zahteva načelo ravnopravnosti. Kdaj dosežemo to v G r a d c u ?
— V marnberski kazenski aferi je bil »krščanski Slovenec« Klobučar med drugim ovaden tudi zaradi tega, ker kot tajnik in knjigovodja marnberške posojilnice ni vpisal in v blagajno izročil nekih zneskov v skupni svoti 170 K 28 v, katere je na posojilnico pošiljal v letih 1900 do 1902 neki K. Lorber iz Dravograda. V svoji predrznosti, ki ji bode šele konec, ko bode prejel svojo zasluženo kazen, je Klobučar tožil zaradi te obdolžitve gosp. dr. Pikla. O tej obtožbi vršila se je včeraj v Mariboru kazenska obravnava. Obtoženi dr. Piki je za svojo obdolžitev nastopil dokaz resnice, katerega je popolnoma dognal. Prizadevanje Klobučarjevega zastopnika, dr. Ros i ne (!!), da bi zamorca opral, bilo je brezuspešno. Dr. Piki je bil seveda oproščen. V pravniških krogih mariborskih vzbuja postopanje dr. Rosine mnogo začudenja. — Kazenska preiskava proti marnberškim konzumarjem vedno narašča; zagovorniku dr. Ro-sini pa se oči še niso odprle. Seveda . . .
— Župnik Žmavc v Rem-šniku pri Marnbergu je v Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov umrl. Kakor znano, je pokojnik kot načelnik marnberške posojilnice bil zapleten v žalostno narodno afero v Marnbergu. Akoravno ga zadene kot načelnika tega zlorabljenega zavoda poleg Klobučarja največja — saj mo-ralična — krivda, se mora vendar priznati, da je župnik Žmavc, ki je bil vedno dober narodnjak in osebno pošten mož, tako daleč zagazil le vsled svoje dobrodušnosti in duševne omejenosti in nevednosti. V svoji pošte-nosti je mnogo in mnogokrat pro-klel lahkomiselnega ustanovitelja marnberškega konzuma, kaplana Somreka, in še bolj koristolovca Klobučarja; toda energije ni nikdar imel, da bi bil odločno nastopil proti zlorabi marnberške posojilnice, s katero bi se dalo še mnogo doseči v narodnem osiru, ki pa je zdaj, žali-bog, skoraj zgubljena. Da je bil župnik Žmavc sokriv na marnberski tragediji, pokazala bode kazenska obravnava, ki se bo kmalu vršila. A mi mu z ozirom na to, da se je z Bogom  že  spravil,   nočemo   v grob
cev, ki niti prisotni niso bili ali pa so celo že zdavno umrli. Ni upanja, da bi se uslišale slovaške pritožbe, dasi je pred sodiščem 137 Slovakov priseglo, da so oddali glasove za narodnega kandidata.
Reforme v Macedoniji.
Vsak dan prinašajo turški časopisi oflciozna poročila o napredovanju reform v evropskih pokrajinah. Vendar se Avstrija in Rusija ne bodeta zadovoljili s samimi napovedanimi reformami, temuč zahtevata reforme z jamstvom Ko se namreč doženejo tozadevna pogajanja med Avstro-Ogrsko in Rusijo, predložijo se Turčiji take reforme, ki bodo obsegale naslednje glavne točke: 1. da se postavi finančna kontrola nad pobiranjem davkov v evropskih vilajetih in O tem, da se bodo redno izplačevale plače uradnikom in vojaštvu; 2. da se postavi kontrola nad orožništvo na ta način, da se nastavijo za častnike podaniki nevtralnih držav Bel-gije, Nizozemske in Švice; 3. želi se tudi za kontrolo nad celokupno upravo v Macedoniji osebo, ki bi bila po vsem neodvisna od turške vlade. Take odredbe bodo sicer žalile turško samozavest, a potrebne so ravno tako v interesu Macedonije, kakor Turčije same. Turčija je najbrže že z dosedanjimi reformami zadovoljna, kar kaže dejstvo, da je postal predsednik tozadevne komisije, Ferid-paša, veliki vezir.
Politične vesti.
— Saksonski princ Ivan Jurij, mlajši brat prestolonaslednika, ki je bil dva dni gost našega cesarja na Dunaju, se je odpeljal včeraj v Prago, da obišče 11. pešpolk, katerega ime-telj je princ.
— Nemški prestolonaslednik na potovanju. Sfedaj je dognano, da pride nemški prestolonaslednik že jutri v Peterburg. Meseca marca bo obiskal sultana le »mimogrede«, ko bo potoval v Jeruzalem.
— Novi kardinali. Koncem svojega jubileja meseca marca bo sklical baje papež konzistorij, da imenuje nove kardinale. Mesto umrlih kardinalov Missije in S c h 1 a u c h a bo baje imenovan eden avstrijski in eden ogrski kardinal. Med avstrijskimi kandidati prideta v poštev ali nadškof solnograški Katschthalerali pa olomuški nadškof dr. K o h n. Tudi za Nemčijo bo baje imenovan novi kardinal.
— V pruskem deželnem zboru se je zopet izvolilo dosedanje pred-sedništvo. Finančni minister je predložil državni proračun, ki izkazuje 36 milijonov mark primanjkljaja. Tega je krivo zaostajanje dohodkov od železnic, ki so imele lani za 43 5 mil. mark manj dohodkov, a tudi za leto
Članek »Kmečka in mestna kultura«, ki ga je spisal dr. I. Žmavc, moram povdariti v prvi vrsti, ki krije v sebi tako zdravo jedro in je tako važen za nas, da bi ga ne smel prezreti noben naročnik. Ta spis je res v organski zvezi z razvojem našega naroda in obsega nekaj lepih in za nas prevažnih idej. — Žmavc zna res pisati stvarno in jedrnato.
Kot poljuden znanstveni pisatelj je znan V. Bežek, ki je nadaljeval z opisovanjem svojih spominov »S potovanja v Jeno«. — I. Prijatelj je napisal dva članka iz literarne zgodovine ter nam očrtal pesniško delovanje poljske umetnice Konop-nicke. — Jako aktuvalne članke so priobčili tudi Fr. D erg a n c, N. Z u-panič, Z. Valjaveo in drugi.
Za nas prav zanimivi so tudi podatki o poljski dramatiki, ruskih in srbskih novelistih. Mnogo predolge pa se mi zdita biblijograflji o bolgarskem pesniku Vazovu in hrvaškem epiku Martiću. Da sta ta dva življenjepisa krajša in bolj jedernata, bi se gotovo naše občinstvo bolj seznanilo s tema pesnikoma bratskih narodov; takih dolgih spisov pa naše občinstvo rajši ne čita.
Ni malo aktuvalen se mi ne zdi
1903. se pričakuje izpad 47 5 mil. mark. Nadalje je napovedal, da se bo Poznanj povzdignil za rezidenco ter se sezidal cesarski grad, da bo na ta način tudi te pokrajine pruski orel Čvrsto držal.
— Nemško-turško prijateljstvo se je zopet podkrepilo s tem, da je podelil sultan grofu Bttlowu Imtiazni red v brilantih, a nemški prestolonaslednik in njegov mlajši brat princ Eitel Friderik prideta dne 23. marca za dva dni na obisk k sultanu v Carigrad.
— Potovanje Chamberlaina v Južno Afriko je imelo baje popolni vspeh. Sklenilo se je najeti državnega posojila 30 milijonov funtov šterl., a ravno toliko se misli naložiti kolonijam na vojni odškodnini, ki se razdeli na tri leta. To svoto pa bodo prispevali le zlati rudniki, ker je prebivalstvo obubožano.
— Turške vojne odškodnine Rusiji je zapadel rok dne 14. t. m. Takoj je turško finančno ministrstvo položilo pri ruskem poslaništvu cel znesek 350000 turških funtov, kar se dosedaj še ni zgodilo. Včasih je strah vendar dober.
— Blokada Venezuele. Predsednik Castro vztraja pri zahtevi, da se mora blokada odpraviti, preden se začno obravnave v Washingtonu. Italija in Amerika sta baje tudi istih misli. Venezolanska vlada potrebuje 21j milijona bolivarjev ter namerava bogatim meščanom naložiti novi davek.
Dopisi.
Iz Ribnice« Čitalnica je priredila dne 31. pr. m. svoj običajni »Silvestrov večer«, kateri je bil brez-dvomno dosedaj najlepši ter je vse prejšnje prekosil, bodisi glede prireditve in zabave, bodisi glede obilnega obiska. Spored je bil zanimiv ter so se razven srečolova, pri katerem je bila razstava dobitkov jako okusno sestavljena, priredili dve igri: Mur-nikov »Napoleonov samovar« in šaljiv igrokaz »Strijc Jaka«. V svojih karakterističnih ulogah je pri obeh igrah izvrstno delovala gdč. F. L., imenitno naivko napravila je gdč. P. T., akoravno ona trdi, da ni . . . Nedosegljiv je bil, kakor vedno, g. H., bodisi kot Jesihar, bodisi kot »Strijc Jaka«; da bode nerodnega ljubimca, oziroma strahopetnega in pozneje tako korajžnega Lipčeta g. Z. prav pogodil, smo itak vedeli. Z eno besedo: naši diletantje so igrali vrlo in marljivo, tako, da so v obeh igrah dosegli najlepši vspeh. V polnoči je pri privitih svetilkah imel čitalnični predsednik g. dr. Schitfrer svoj novoletni govor, v katerem je z vznesenimi, krepkimi besedami omenjal vobČe tužni stan slovenskega naroda, povdarjal težavno stališče narodovih borilcev, se spomnil družbe sv. Ci-
članek dr. G laserjev »Kalidasa«; no, vsejedno je tudi dober ta spis, Četudi ni namenjen večini Zvonovih čitateljev. — »O srbskem šolstvu« je pisal R. P e ruše k; tudi ta spis se ni dosti čital, ker je preobširen in ima preveč statističnih podatkov.
Živo se je lani zanimal »Lj. Zvon« za ves naš kulturni napredek in tudi dejanski posegal v borbo z odločno radikalno in narodno pisanimi članki, tako" glede našega ljudskega, srednjega in visokega šolstva. Verno je opazoval ves naš kulturni razvoj in s svojega vseslovan-skega stališča obračal pozornost čitateljev tudi na stremljenja in na-| predek vseh slovanskih narodov.
Da so bile v »Zvonu« kritične študije o naših književnih novostih pisane objektivno in mojstrsko, tega ni treba povdarjati. Ravno tako je prinašal vedno stvarna poročilo o našem gledališču, glasbi, upodabljajoči umetnosti itd.
In da je bil »Lj. Zvon« pod vodstvom Aškerčevim res dobro ureje-van, dokazuje tudi to, ker je prejel urednik izraze priznanja celo od ruske akademije znanosti v Peter-burgu   in  jugoslovanske akademije.
rila in Metoda ter očrtal njeno delovanje in pohvalno omenil dejstvo, da je ravno Ribnica ena izmed tistih Častnih izjem, ki so omenjene v druŽ-binih tužnih poročilih in pozivih. Iz Ribnice se je poslalo precej stotakov tej najpotrebnejši slovenski družbi, in to v prvi vrsti vsl6d požrtvoval nosti in neumornega delovanja naših narodnih dam. Njegove besede prihajale so iz srca ter našle odmev v srcih navzočih. Najkrasnejša točka tega lepega večera je bila brezdvomno živa podoba. Božično drevesce v gozdu, nad njim živ angelj z letnico 1903, na straneh drevesca pa »Sreča« in »Mir«, prva v cvetlicah in razsipajoča cvetlice — gdč. E. M. — druga držeč palmovo vejico in belega go-lobčka — gdč. A. P. — Vse to v trikrat se spreminjajočem bengaličnem ognju je napravilo na gledalce nepo-pisljiv utis in slišale so se ooene oseb, ki so imeli prilike na veliko mestnih odrih take prizore videti, da bi i ta napravil vso čast tudi pred razvajenim mestnim občinstvom. Seveda so veliko pripomogle nove kulise, katere je prav ukusno napravil ljubljanski gledališki mojster, gosp. Waldstein. Pohvalno omenimo še tudi naše vrle tamburaše in pozdravili smo z veseljem tudi izdajo šaljivega lista »Pušice«, katere so vsem prizadetim povzročila obilo smeha. Ako so bile zadosti dovtipne ali ne, prepuščamo dotičnim, »ki razmere poznajo«, — če drugega ne, imele so ta »bene«, da so prinesle družbi sv. Cirila in Metoda 20 K. Da se je ta večer v vsakem oziru tako sijajno obnesel, gre posebna hvala neutrud-ljivima gospema V. . . jevi in M . . . ovi.
—e.
Iz Ptuja. V številki z dne 7. t., m. ste prinesli poročilo, v katerem je rečeno, da se je naskok na »Slovenski Narod« vršil pri občnem zboru čitalnice. Naskok se je vršil pri o d-borovi seji, v kateri so se določevali časniki, ki se za tekoče leto naroče. Tu je neki odbornik predlagal, da se »Slovenski Narod« izključi. Ta predlog povzročil je pri drugih odbornikih ogorčenje, in če bi bil dotični odbornik pri občnem zboru, kateri se je vršil šele 6. januvarja, zopet stavil ta predlog, bi se mu pripetilo, da bi zletel pri oknu na ulico in tam svoje klerikalne kosti pobiral. K občnemu zboru pa se ta klerikalna šema ni upala priti. To naj služi slovenski javnosti v pojasnilo.
Kostanjeviška graščina.
(Dalje.)
A od naših deželnih vlad kaj takege ni pričakovati.
Pogoj boljšega kmetovanja je, da dobi tisti človek, ki še more kme-tovati, to je manjši kmet in poljedelski delavec, več zemlje v last. Potem, ko se je to zgodilo in ko je
Žrtev razmer.
(Zapiski   kranjskega kaplana.)
IX.
Težko sem Čakal ure, ki jo je gospa Helena v svojem pismu določila za moj obisk. Razume se samo po sebi, da sem se koj naslednji dan odpravil na pot. Sicer mi je gospa Helena dala na voljo, da pridem, kateri dan hočem, a odlašal nisem. Naj se je zgodilo že mej nama karkoli — zame je bila ta žena zdaj samo bodoča mati — —
Sprejet sem bil jako hladno in jako ceremoniozno. To me je spravilo v veliko stisko. Duhovniki pridemo tako malo med omikane ljudi, da nas spravi vsaka stvar v zadrego. Tudi jaz si nisem znal drugače pomagati kakor da sem zinil — neumnost.
— „Gospa", — sem rekel — „Vaše pismo sem sprejel". —
— „A! Res? Kaj mislite, da sem o tem dvomila, ko ste vendar prišli sem.
Norčevala se je iz mene! To me je jezilo, ali primeren odgovor mi ni prišel na misel.
— „Prav pravite, gospa", sem odgovoril kolikor mogoče hladno. „Ko bi mi ne bili pisali, bi gotovo ne bil prestopil Vašega praga.
— „Izvrstno, gospod kaplan! In kaj so Vaši nameni ?
— „Kako, gospa V Nameni?
— „Gotovo! Saj ste vendar kaj premišljali o tem, kar naju čaka.
— „Gotovo!"
— „No, torej?"
„Pozabiti morava, kar je bilo in storiti svojo dolžnost.
— „In kaka je ta dolžnost?"
— „Ker je bodoči otrok tako moj, kakor Vaš, je vsekako treba, da sta oče in mati tega otroka združena. Moj otrok ne sme imeti na sebi madeža, da je nezakonski."
— „Ne razumem Vas- —je rekla gospa Helena in zrla vame kakor v kako Čeznatorno prikazen.
— „Saj govorim vendar jasno. Grešila sva oba in zato morava oba prevzeti posledice. Nečem Vam ničesar očitati in se nikakor ne branim, prevzeti svoj del odgovornosti. —
— „Povejte že vendar, kaj mislite" — me je z vidno nestrpnostjo prekinila gospa Helena.
— „Torej . . . Poročiti se z Vami ne morem, ker ste Vi omoženi, jaz pa sem duhovnik. Bitju, ki pride na svet, torej ne morem dati svojega imena. Naj li vaš soprog velja kot oče? Tega jaz ne dopustim in to tudi ni mogoče . • •
— „Zakaj ne?"
— ..Kaj mislite, da bo Vas soprog res tako naiven iu verjel, da je oče, dasi, kakor ste povedali, že leta z njim ne pridete — v dotiko?
— „Torej to vam dela skrbi V-
— „Ne, skrbi mi to ne dela, ker imam že trden sklep, kako stvar urediti.™
— „Moj mož bo verjel, kar bom jaz hotela."
— „Dovolite — to je veudar dvomljivo . . . Kaj mu hočete reči, da Vas je . . . obsencil sv. Duh?u
— „Iu če bi? Moški so navadno tako neumni, da jim pametua žena lahko vse natvezi. —"
— „Na vsak način je moj trdni sklep, da svoje paternitete ne bom tajil. Moja misel je, da zapustiva domovino, da greva kamorkoli v Ameriko in se tam poročiva ..."
Gospa Helena se je začela na ve* glas smejati.
— „Vi, ki ste mi svoj čas očitali, da sem se svojemu možu izneverila, Vi mi zdaj prigovarjate, naj z Vami zbežim ?"
— „To je  prokletstvo  zlega dejanja, da rodi vedno novo zlo ... . Drugega izhoda iz najinega položaja ni, kakor  proglasiti   Vašega  soproga za očeta, česar pa po moji sodbi ne dopusti, ali pa pobegniti."
— „Gospod kaplan —  jaz Vas
pošiljati nikakih očitanj. Naj v miru počiva, drugi ne bodo ušli svoji kazni.
— Razgnana seja občinskega odbora v Selcih. »Slovenec« je priobčil telegram iz Selc, da je galerija razbila sejo občinskega zbora v Selcih in razgnala občinski odbor. Bralci bi utegnili misliti — Bog zna, kaka udeležba je bila na galeriji, da se je to moglo zgoditi. Resnici na ljubo naj bo povedano, da je obstala vsa galerija iz srboritega, prepirljivega župnika Tomaža Rožnika in p e t njegovih privržen cev, od katerih ni nobeden ud starega odbora. Župan je sklical sejo v ta namen, da se reši proračun za leto 1903. Zborovanje je bilo povsem stvarno in mirno — samo galerija — to je župnik Tomaž, se je vedno vmešaval — akoravno je bil opetovano opominjan, da nima pravice pri seji govoriti. Vsled izzivajočih besedi tega duhovnika-prepirljivca je prišlo do ostrih besedi med posameznimi odborniki in med Tomažem, in ker pri tej razburjenosti ni bilo mogoče nadalje zborovati, se je seja zaklju čila. To je tisti velikanski vspeh ga lerije Tomaža Rožnika, Kot duhovnika bi ga moralo za tako početje sram biti — ali od našega Tomaža kaj takega ni pričakovati, njega se nič ne prime — kvečjemu bi se ga prijelo par mesecev ječe v smislu kazenskega zakona. Da je bil škandal že naprej namenjen, kaže jasno pripravljeni telegram. Ko je bila seja že zaključena, je prišel galeriji na pomoč še oklofutani kaplan Beštar. Z »galerijo« fajmoštra Tomaža se bo menda občinski odbor pomenil pred sodnijo.
— Repertoire slov. gledališča. Danes se igra drugič izvrstna francoska burka »Anatolov dvojnik«, ki je pri premijeri dosegla najboljši vspeh. — V soboto, dne 17. t. m. se igra prvič v sezoni narodna drama s petjem in godbo »Ro-kovnjači«. UlogoNandeta igra prvič g. Dobrovolny.
— Poveljnik morskega ar« zenala V Pulju, kontreadmiral pl. Pott, je umrl dne 13. t. m.
— Tržaška social. demokratična stranka je zaprosila mestni svet za prepustitev primer nega prostora v mestu, kjer bi se postavil spomenik onim, ki so padli pri lanskih februvarskih nemirih. Mestni svet je prošnjo odbil, češ da bo ie sam skrbel za trajni spomin padlim.
— Koncert 9,Glasbene Matice". V nedeljo, dne 18. januvarja
1903 bo v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« koncert pod vodstvom koncartnega vodje gospoda M. H u b a d a. Sodelujejo: gdč. Magda D v o f d k, koncertna pevka iz Prage, gdč. MarijaHerites, virtuozinja
občudujem-* je rekla gospa Helena s pikro ironijo. „Toda ne le da jaz za take romantične komedije nimam pravega zmisla — še nekaj je, kar ovira od Vas predlagani beg. Kolikor je znano, nimate premoženja. Ali naj jaz svojega moža ne le zapustim, nego še okradem?"
— „Reven sem, gospa, to je res a nečesa sem se le naučil in z znanjem in z delavnostjo pride človek povsod do kruha — u
— „Vsa čast Vaši fantaziji, gospod kaplan," je odgovorila gospa Helena, rtoda to so same prazne besede. Jaz sem petinštirideset let stara . . . Lahko bi bila Vaša mati! In Vi hočete z menoj pobegniti? Ne — to misel si le izbijte iz glave. O begu ni govora. Meni se tu dobro godi — zadovoljna sem s svojim socialnim in materialnim položajem — in za to ostanem."
— „Čemu ste me potem klicali, gospa ?u
nKer se morava porazumeti — glede otroka. Premislite stvar novic — danes niste duševno razpoloženi, da bi se mogla z Vami dogovoriti.
Gospa Helena me je odslovila z naroČilom, naj pridem drugi dan ob isti uri.
Odšel sem z mislijo, da o mojem predlogu še ni izrečena zadnja beseda. Sicer je gospa Helena ta predlog odbila — a kdo ve, če se ne premisli. La donna e mobile . • •
na gosli iz Prage, g. Josip P r o -c h a z k a , pianist, že n s k i in moški zbor »Glasbene Matice«. Spo red: 1. F. Me-ndelssohn: Koncert za violino v e -molu Svira gdč. Marija II e r i t e s. 2. Dr. A. Dvorak: a) »L a h k o noč« Pesem; b) A r i j a iz opere »Rusatka« Poje gdč. Magda Dvofak. 3 Dr A. Dvorak : a) »Tolažba«; b) »Ujeta«; c) »Prstan«. Moravski dvospevi. Poje ženski zbor »Glasbene Matice«. 4. a) Saint Saens: Rondo capriocioso, b) Dr. A. Dvofak: B a 1 a d a, c) Sevčik: Č e š k i ples, op. 10. Svira gdč. Marija H e r i t e s. 5 a) A. Foerster: »P o -vejte, ve planin e!« (Nov zbor.) b) A Nedvčd: »P od okno m«. Poje moški zbor »Glasbene Matice«. 6 » L i b i o k e pisne«. (Č**ške narodne): a) »Mesec svet i«, b) »N a teb kolodejskih travni-k i h«, c) »T eče voda proti vodi«. Priredil J. V. N o v o t n y. Poje gdč. Magda Dvofak. NB : Na klavirju spremlja gosp. Josip P p o c h a z k a. Začetek točno ob pol osmih, konec ob devetih. Cene pro štorom: Sedeži po 4 K, 3 K in 2 K, stojišča po 1 K 20 h, dijaške vstopnice po 40 h. Vstopnice se dobivajo v trgovini g. J. L oz a rja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni.
— Iz odborove seje „Slovenske  Šolske   Matice" dne
27. decembra 1902. — Navzoči: pred sodnik H. Schreiner; odborniki: dr. J. Bezjak, V. Bežek, J. Dimnik, Fr. Finž-gar,  Fr. Gabršek,  Fr.  Hubad, Andr. Senekovič, Al.  Strmsek;  ekspert: dr. J. Tomiušek. — G. predsednik pozdravlja polnoštevilno zbrane odbornike. Overi se zapisnik  zadnje seje. Tajnik Gabršek poroča o kurentnih stvareh, o novih poverjenikih in o društvenikih. Dosedaj je pristopilo k društvu  blizu 1200 članov. Nekateri okraji so letos polnoštevilno zastopani. — Blagajnik g. Senekovič poroča  o   denarnem   stanju. Dohodkov je 8310 K 35  h,   stroškov pa 3302 K 10 h. Razpoložljivega denarja pa 4113 K 25  h. —  Tisk društvenih knjig za 1. 1902 se je nekoliko zakes-nil. Knjige  izidejo   meseca februvarja, in sicer: Pedagoški Letopis 12 tiskanih pol, Učne slike 8—9 pol, Realna knjižnica T pol. Imenik se bode tiskal zdržema, krstna imena pa tako, kakor jih pišejo Člani  sami.  Drugo   leto morajo biti knjige vsaj   do   glavnega   zbora o Božiču   razposlane.   Zato  se bode za učne slike razposlal načrt takoj po novem letu. Rokopise bode pošiljati do konca maja g. predsedniku. Za 1. 1903 se določijo sledeče knjige: 1) Pedago-giški Letopis 1903, 2) Učne slike (nadaljevanje), 3) Realna knjižnica (nadaljevanje) in, če mogoče, še 4. knjiga, najbrže Schreinerjeva „Duševna analiza" z dodatkom a formalnih  stopnjah. — Društvo se bode obrnilo na pristojno mesto s ponudbo, da je pripravljeno sodelovati pri končni ureditvi slovenskega pravopisa. — Matica izda  „Spominski lista za učence, ki istopijo iz šole. — Raz-govarjalo se je, kako bi  bilo pospeševati knjižnico za mladino, zlasti glede prirodopisne, zemljepisne in zgodovinske snovi, katero bi bilo zbirati iz slovenskih pisateljev ali jo prelagati iz tujih jezikov. Detinitivno se bode o tem sklepalo v prihodnji seji. — Schreinerjeva „Vadnica" je izšla v Tempskega založ ništvu; g. predsednik obžaluje,  da je vsled že  prej  sklenjene  pogodbe ni mogel izdati potom „Šolske Matice." — Matica založi „Nazorni nauk"   v  1. in 2. šolskem letu, ki ga izda ljubljansko učiteljstvo. — Letošnje knjige se pošljejo naučnemu ministrstvu  v pregled s prošnjo  za  podporo. — Društvo se je letos obrnilo   do  raznih slovenskih hranilnic   in   posojilnic   s   prošnjo za podporo. Ker uspeh ni bil velik, se bode zanaprej osebno vplivalo nanje. — Založnik   Holzel   se   bode   opozoril, da O rožno v „ Zemljepisni atlas" ni porab-ljiv za štajerske šole, zato naj mu doda še zemljevid Spod. Štajerskega. — Pri tej priliki omenja g. predsednik, da so okrajni zemljevidi, kakršne izdajajo ne-nekateri  okraji,  nezmisel,  ker zemljepisne tvarine ni omejevati po političnih okrajih, ampak po prirodnih enotah. — Slednjič se naznanja, da je še vedno mogoče pristopiti k društvu za 1. 1902 z letnino 4 K. Tudi iz 1. 1901. so še dobiti knjige za navadno letnino 4 K.
Odbor.
— ,Slavčeva( maskarada,
katera bode letos n* rnalo pustno nedeljo dne 15. februvarja t. 1. v »Narodnem domu«, vršila se bode na »a m e r i č a n s k i h tleh« pod naslovom »Na nevvjorškem pristanišču«. Ta kosec zemlje je toli blaženi cilj izseljencev vseh narodov, os »bito pa Slovencev in Hrvatov v zari njem času. Zato nas povede letos »Slavec« v Newyork ter nam pokaže na svoji maakaradi pravo američansko življenje in vrvenje na izredno živahnem pristanišču, kjer je poleg domačinov, Indijancev, Črn« cev itd. tudi vse poln priseljencev raznih narodov in stanov, loveč in se pehajoč za »srečo«, katere baje v svoji stari domovini niso našli. Za
maskovanje je torej dano kar najobsežnejše polje. Podrobnosti prijavijo se v kratkem.
— Gospodinjska šola tem
potom   vljudno  naznanja,  da  se bo zdaj pobirala udnina.   Odbor spošt Ijivo prosi, naj  bi društvu ostali vsi dosedanji člani zvesti in naj b tudi nekaj novih pridobili.
— Garnizijski ples. V ve liki dvorani »Narodnega doma« se je vršil včeraj ples, ki ga je prire dilo častništvo ljubljanske garnizije pod pokroviteljstvom soproge tukajš njega divizijonarja ekscelence gospe pl Chavanne. Ples je bil številno obiskan  in se je izborno obneael
— Na srednjih nolati na Kranjskem je letos 2362 dijakov, in sicer na gimnazijah 1728, na realkah pa 634.
— Dol. pevsko društvo in .Glasbena Matica1 v Novem mestu priredita v soboto dne 17. januvarja t. 1. v prostorih »Narodne Čitalnice« pevski večer. Spored: I. Kon certne točke II. Ples. Začetek ob 8. uri.
— VI. občni zbor olepševalnega društva v Škof jiloki
bode dne 21. prosinca t. 1. ob 8. uri na večer v gostilni gospe Apol. Dei-singer
— Trojčke ženskega spola je povila dne 13. t. m. žena J. Curk na Gočah. Jeden otrok je bil krččen v cerkvi, drugi doma, tretji je bil mrtvorojen.
— Ptiček v pasti. Na Mi sličah, vasici ob goriški meji, je bil nekdaj premožen posestnik. Po njegovi smrti sta se tožarila dva dediča za premoženje že 15 let. Razume se, da sta bila v velikem sovraštvu. Jeden izmed njiju stanuje v hiši, katera je v neposredni bližini male hišice njegovega sovražnika, v kateri pa ne stanuje nihče. Ta hišica je bila pokrita s slamnato streho. Dne 12. t. m. popoludne je močno deževalo; žive duše ni bilo na vasi. Ta priložnost je zelo mikala Mihaela Cergolja. da bi se maščeval. Vzel je sekiro in smuknil v hišico svojega protivnika in hajd na delo! Razse-kati je hotel namreč strehi vezi, da bi se sčasoma podrla. Ali nesreča je hotela drugače. Koje presekal strešno vez, podrla se je hkrati slamnata streha in pritisnila k tlom mašče valca tako, da ni mogel uiti. Poskušal je sam natihoma popihniti, pa ni bilo mogoče, ker je bila teža strehe prevelika. Prisiljen je bil torej vpiti na pomoč, na kar so pritekli sosedje, ki so z veliko težavo osvobodili ujetega ptička, ki je že precej poškodovan pobral jo v postelj, zapustivši sekiro na mestu nezgode.
— Samomor. V soboto zvečer se je v Gorici ustrelil Karol Stepa-nek, »Fiugelhornist« pri godbi peš-polka št. 47. Zadel se je smrtno, ali ni takoj umrl, marveč čez nekaj ur v vojaški bolnici. Služil je že 13. leto. Ustrelil se je baje radi tega, ker je trpel na neki bolezni, katero je smatral za neozdravljivo, in pa, kakor pravijo, ga ni mogel nekdo njegovih višjih trpeti.
— Nečakinja železniškega ministra aretovana. Danes do-poludne je aretovala mestna policija Marijo pl. Wittekovo, kramarico v Št. Rupertu na Dolenjskem. Nave-denka je rojena leta 1876. v Mokronogu. Njen oče je bil krojač in tudi ona se je naučila krojaštva. Bila je v Toplicah in v Veliki Dolini na Dolenjskem, pozneje pa v Gorici in v Trstu. V slednjem mestu je imela trgovino z manufakturnim blagom. Pred poldrugim letom se je preselila v Št. Rupert pri Mokronogu in otvorila trgovino z mešanim blagom. Ker je povsod pripovedovala, da je železniški minister pl. W i 11 e k njen stric, je imela pri trgovcih zaupanje in ti so ji kreditirali mnogo blaga. Pred 14 dnevi je Marija pl. Wittek izginila iz Št. Ruperta in vsi ljudje so govorili, da je pobegnila v Ameriko. Upniki so dali prodajalnico zapreti, v kateri je bilo le za kakih 800 K blaga in Marija pl. Wittek se je naznanila sodišču. V Ljubljani so tudi nekatere tvrdke oškodovane, tako ima samo ena tvrdka dobiti še 2238 kron. Neka tvrdka v Trstu je oškodovana za 6—7000 K. Marija pl. Wittek je prišla že predvčerajšnjim v Ljubljano in ker je neka tukajšnja prizadeta tvrdka to sporočila policiji, jo je ta ustavila in o tem obvestila okrožno sodišče v Novem mestu, ka tero jo je dalo aretovati. Aretovanka z vso resnostjo trdi, da so bili njeni prmdedi bogati plemenitaši na Češkem in da je ona v sorodu z ministrom pl. Wittekom, kar pa menda ni istinito.
— Trpinčenje živali. Mesarski vajenec Jakob Škerjanc na Sv. Petra cesti Št. 75, je včeraj gnal vola v klavnico. Pred klavnico se je vol ustavil in ni hotel iti notri, na kar ga je vajenec z nožem sunil v stegno in mu prizadjal 14 cm globoko rano. Surovi vajenec se je naznanil policiji.
— Napad. V ponedeljek zvečer so bili blizo Bobenčkove gostilne
na Glinoah delavci Ivan Šemerl, Fran Krušič, Male čolnarske ulice št. 13 in Franc Lovrin, Rimska cesta štev. 23 napadeni in tepeni. Napadla sta jib črevljarski pomočnik A. R. in kovaški pomočnik I. S.
— Zamude vlakov. Danes zjutraj so imeli prvi brzovlak 19, poštni vlak 45 in drugi brzovlak 45 minut zamude zaradi snega, ki je padel   med   Gradcem   in Mariborom.
— Izgubljene reči. Na poti od »Narodnega doma« do Gradišča je izgubila danes ponoči neka dama zlat, štirivoglat privesek z brilantom.
— Koncert društvene godbe je danes, 15 t. m., začetek ob 8. uri v restavraciji gosp. FSn-tinija, člani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 40 vin.
— Za kratek čas. Fajmoštra zbudi dekla ponoči in mu naznani, da je farovška kuharica umrla. F aj-m oš ter (se obrne k zidu): Jej, jej, to bom pa jutri žalosten.
* Najnovejše novice. P r i n -
cezinji Lujizi se ponujata kar dva gradova v bivanje. Bivši ministrski predsednik grof Thun ponuja namreč princezinji svoj grad v DeČinu. dočim je od njenih staršev na razpolago grad Schlackenworth blizu Karlovih varov. — Ponesrečene ladje. Blizu Korneuburga je zadel parnik donavske parobrodne družbe ob peščene nasipe ter se potopil. Blizu Reke pa sta zabredla na peščena tla avstrijski parnik »Bojana« in italijanski »Jolanda« ter sta najbrže zgubljena. — Nemški cesar je podedoval dva milijona mark po baronici Cohn-Oppenheim v Desavi. Po 3l/» mil. mark pa je ba ronica volila mestu Desavi in on dotni židovski verski občini. — Brezkrvne operacije pohabljenih otrok je razkazoval znani profesor Lorenz v londonski bolnišnici ter žel za posrečene svoje operacije splošno priznanje. — Snežni plazovi so podsuli na Bernina-8edlu v Švici dvoje poštnih sanij s konji in postiljoni. — Krepostna nemška cesarica je zahtevala, naj se ji izroče vse novitete za dvorno gledališče, da jih pred pred-stavljenjem — prečita, da se tako zabrani predstavljanje del, ki žalijo nravne čute cesaričine. Ali se pri čitanju to ne zgodi? — Pomanjkanje premoga v Ameriki je tako veliko, da je samo v Čikagi zbolelo 200 000 oseb na prehlajenju, ker nimajo s čim kuriti. Vlada je sklenila, dovoliti na uvoz premoga popust v visokosti carine — Letno plačo pesniku je dovolilo mesto Hamburg znanemu liriku Gustavu F alke ob priliki njegove 501etnice. Letna plača znaša 3000 mark, ki bo varovala pesnika — gladu. — Most se je podrl v mestu Ho lic z i vsled ledenih plošč, ki so se pridrvile po reki Dnjestru.
* Brata ustrelil. V Zamostu na Hrvaškem se je pripetil dne 4. t m. sledeči slučaj: Posestnik Peter Kovač je odšel z ženo k maši, doma je pustil tri mlajše otroke in staro deklo. Med tem časom so prišli cigani v hišo ter se niso dali odgnati, češ, da se morajo greti. Desetletni sin posestnikov se je bal, da hočejo cigani kaj pokrasti ter je šel po očetovo puško v drugo sobo. Cigani so med tem odšli, a ko je hotel mladi junak zopet vstaviti petelina, je puška počila ter je strel zadel šestletnega brata Evgena, ki je takoj obležal mrtev.
* Predniki grofa Lambs-dorffa. Mnogo se je zadnji čas pisalo o ruskem zunanjem ministru grofu Lambsdorffu. Njegov ded, general Matvej Ivanovič LambsdorfT še seveda ni bil grof, a srečo je imel, da so ga leta 1802 poklicali na ruski dvor ter mu izročili vzgojo prinčev Nikolaja (poznejši car Nikolaj I) in Mihaela. General pa ni poznal vzgojnih načel, temuč je prinoa neusmiljeno pretepal s palico in ravnilom, večkrat je katerega svojih gojencev zgrabil za prsi in vrat ter ga treščil ob steno, da je omedlel. In vse kazni s palico je vestno vpisaval v javni dnevnik. Vkljub temu je bila mati-carica kaj zadovoljna z učiteljem svojih otrok ter ga celo v pismih imenovala »papa LambsdoriT«. Tudi je dobil naslov grofa, ko se je njegov gojenec veliki knez Nikolaj poročil leta 1817. s prusko prinoezinjo Char-loto. Od onega časa je rodbina Lambs-dorffov ostala nepretrgoma na ruskem dvoru ter so bili njeni člani prvi zaupniki carjev, tako tudi sedanji zunanji minister.
* Najbolje plačan mož v drž avi je kuhar angleškega kralja Edvarda VII. Isti dobiva letno plačo 42.000 K. Le admiral ima toliko plačo. Pa je tudi velik gospod ta poglavar kraljevih kuharjev. Ob 11. dopoldne se pripelje v kočiji na dvor. Tu sprejme kuharje, in sestavi jedilni list ter naroči vse potrebno nakupiti. Po obedu se zopet odpelje ter pride šele ob 6. zvečer nazaj,
da uredi vse za diner. Na to je zopet prost do poldne druzega dne, kajti zaiutrk skuhajo brez njega.
* Socialnih demokratov
je v posameznih deželnih zborih nemških ravno 100 In sicer na Bavarskem 17 med 154, na Virtember-škem 6 med 93, na Radenskem 6 med 63, v Heseniji 7 med 50, na Oldenburškem 6 med 35, na Saksonsko- Vajmarskem 4 tned 30, v Saksonsko Koburg-Gothi 10 med 30, v Saksonsko - Meiningah 7 med 24. v Lippe-Detmoldu 3 med 21, v Reuss-Greizu 1 med 12, v Reuss - Schleizu 5 med 16, v Švarzburg - Rudolstadtu 7 med 16, v Bremenu 19 med 150, v Hamburgu 1 med 160 in v Eiza-ciji-Lotaringah 1 med 58. Nobenega zastopnika nima socialna demokracija pred vsem v poslanskem pruskem zboru, dalje na Saksonskem, v Brun-šviku, Schaumburgu, Sctnvarzburu:-Sondersbausenu, Waldecku in Lu-beku.
' 1,000.000 dolarjev zapravil. Bokser J. L. Sullivan je v Bostonu zapravljal denar s tem, da ga je metal skozi okno svojega stanovanja (?). To delo je opravljal ves dan. Od leta 1881. do sedaj je zapravil nad 1,000.000 dolarjev. (Po »Glas Naroda«).
* I20O hlač ukradli. Minolo soboto ponoči obiskali so tatovi krojaško delavnico Maksima Resnikova v New Yorku in Resnikovu ukradli 1200 hlač, katere so bile vredne dva tisoč dolarjev. Tatovi so prišli z vozom in so hlače povsem mirno naložili in jih odpeljali na varno. O ukradenih hlačah ni duha ne sluha.
Telefonska in brzojavna poročila.]
Dunaj 15 januvarja. Poslanska zbornica ima danes svojo prvo sejo po novem letu. Splošni položaj v parlamentu je prav tak, kakor je bilpredBožičem: zbornica tiči v nujnih predlogih in ne more priti do razprave o točkah dnevnega reda. Nemci so pripravljali veliko akcijo proti nujnim predlogom. Hoteli se Čehe prisiliti, da morajo svoje nujne predloge brezpogojno umakniti To se ni posrečilo. Danes so bili voditelji čeških in nemških strank povabljeni h Korberju in Rezku. Pri tej konferenci se je doseglo, da so Mladočehi privolili, da se prizna na dnevnem redu stoječim točkam prednost pred njihovim nujnim predlogom, a umaknili svojih predlogov niso. Češki agrarci in češki socialisti pa se niso pridružili Miadoče-hom, nego zahtevajo, da se morajo najprej rešiti njihovi nujni predlogi. Seveda se je morala zbornica udati. Preden se je začela razprava o teh nujnih predlogih, je imel posl. Choc jako dolg govor glede protokoliranja neke interpelacije. Prišlo je med njim in predsednikom opetovano do konflikta; naposled mu je bila vzeta beseda. Zatem je prišel na vrsto prvi nujni predlog, to je predlog čeških socialistov glede jezikovne ravnopravnosti. Prvi govornik je Fressl, ki govori že od 8/* 12. Med tem tečejo pogajanja, da bi tudi češki agrarci in socialisti zapostavili svoje nujne predloge. Prihodnja seja bo jutri. Najbrž se začne že ob 10. uri in bo, kakor vse prihodnje seje, jako dolga.
Dunaj 15. januvarja. Slovenski poslanci so v današji seji poslanske zbornice interpelirali dr. pl. Korberja kot voditelja justič-nega ministrstva zaradi zadnjih sodnih imenovanj v okrožju graškega nadsodi-šča in zaradi prakse, ki se je pri tem sodišču uvedla pri imenovanjih.
Dunaj 15. januvarja. Ceško-nemška spravna konferenca je sklicana na prihodnji torek
Beligrad 15. januvarja. Nekateri listi so trdili, da je kralj Aleksander povodom slavnosti v Nišu imel govor, v katerem je rekel, da tekom leta osvoji Staro Srbijo do Ueskuba. To je popolnoma izmišljeno in tirano v svet, da bi se Srbiji delale težave.
Rim 15. januvarja. Davi je tu umrl kardinal škof Parocchi.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dnnaj. borze 15. januarja 1903.
Naloibfnl papirji.
4"2c/o majeva renta   . . 4U°/ft srebrna renta  . . 4°/t avstr. kronska renta 40/0     1, zlata 4t/0 ogrska kronska „
Denar
101-— 100 95 100 96 121 0s>
9<85! 120951 9775! 99 75 100 — 10U45 99 50
99 50 100 50 100 15 10085
4°/o     „    zlata „ 4% posojilo dežele Kranjske 41/>°/o posojilo mesta Spljeta ! 4V,%      „ „      Zadra |
4Vt° obos-herc.žel.pos. 1902 < 4° 0 češka dež. banka k. o. ;
4"I ž o
/o      n       »>        n '
41/,0 o zast. pis gal. d. hip. b. j 4l,° o pešt.  kom. k. o. ■
10% pr.....
4Vi7t zast. pis. Innerst. hr. |
4V»°/o     r      n    °Sr: centr-deželne hranilnice
4l ,•/« zast. pis. ogr. hip. b.
i" «°/o 0Dl- °&r«   loKalne Železnice d. dr. 41 3°/o   „   češke ind. banke
4U, prior. Trst-Poreč lok. 2ei. 4°/0   „  doleDJskih železnic
3° o n Juž- žel. kup. V» Vi 4Va°,o av. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od leta 1854 .   . . „      ..   „    1860l/fi  . .
n ,1 1864 .. . „ tizske . . ... „    zemlj. kred. I. emisije
„ ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 —
„ turške .....
Basilika srečke    . .
Kreditne „ ...
Inomoške „   .  . .
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ...
Avstr. rud. križa , ... Ogr. ,, „ „ . . . Rndolfove „    .   . .
SalcburŠke „ ...
Dunajske kom.    „ ...
Delnice.
Južne železnice^ .... Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „      . .
Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr.   . .
Rima-Muranyi.....II 488*—
Trboveljske prem. družbe .     385 — Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki........
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........j' 252 75
Žitne cene v Budimpešti.
dne 15. januarja 1903. Termin. Pšer.-ca za april .  .  .  za 50 kg Rž n april ...    „ 50 r
Koruza   „ maj   ...   „ 50 „ n  JuliJ   ...     m  50 .j Ovee       u april ...    „ 50 „ Efektiv. Vzdržno.
Blago
101*20 101-15 101*15 12125 9906 121 16
10075 101 — 10145 100 50
106 20! IGO 75|
100 BOJ 10070
99 BO 99 2B
98 —
99 50
29* 20; 100-—I
185*-1S6-—I 249 —I 159 25 267'— 266—j 256
90 50 11JS 2^ 1940 434 — 84-75—: 73-— 55 75 2835 73—1 74*— 437 —
60-25 695-—
107 "/O 10176
10125 10170
100 so 100 25 99'— 10060 298 20
190 — 188 80 264 — 16125 269 — 268 — 260 — 92-50 11625 2040 438 — 88 — 78-— 78 — 56 75 29*35 77-— 78 — 441 —
61 25 696 — 1555'— 1565*— 689 25 69025 730*50 732*50 256 — 25650 700 — 710*— 391 50   392 50 1596— 1610 — 489 — 389 — 318 — 155 —
315—j 152 —
1132 1906 23 43 23 96 117 SS 95-36
11-37
1908 2351 2404 117 35 95 55 253*75
K
r.
7 74 6 70 584 5 96 617
Dobro domare zdravilo. Mej
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečino olajšujoče in odvračujoče mazanje pri prehlajenju itd. zavzema v laboratoriumu Richterjeve lekarne v Pragi izdelujoče LINIMKKT. CAPSICI COMP. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica in vsako steklenico je spoznati naznanem sidru.
Najboljša hrana 1 L*
za zdrave ffirtfifl' in na _ g
želodčnem črevesu bolne W- otroke.
Darila.
XIII. Izkaz za tJDijaški dom" v Celji.
Za dijaški dom v Celju so nadalje vplačali prispevke. Vesela družba pri purmanovem večeru v gostilni Lukman na Vranskem 5 K 66 v, Kalobški Mohorjani 1 K 20 v, Brežiški rodoljubi: Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača 22 K, doneski tombole v Kostrivnici na Štajerskem 2 K, g. dr Miroslav Ploj, c. kr. dvorni svetnik Dunaj I obrok kot ustanovnik 50 K, g. Jos Smodej, c kr. notar v Vel. Laščah 5 K, si. okrajni zastop v Brežicah 400 K, g. Ivan Walland, trgovski pomočnik v SI Bistrici 3 K, bL društvo „ Zvezda" na Dunaju polovico ustanovnine 100 K, g. Bela Mikuš v Žalcu v veseli družbi pri g. Hodniku nabrano svoto 6 K 84 v. SI. županstvo Škof-javas 20 K, g. A. Bezenšek, v Plovdivu prepusti honorar pri ^Ljubljanskem zvonu" 16 K, g. Fran Lončar, tajnik posojilnice v Celju 200 K, gg. Jakše in Kramar na Vranskem, prebitek jubilejnega darila gosp. zdr. Gradišnika na Vranskem 34 K 60 v. Č. g. Vid JanžekoviČ, kaplan pri Sv. Mikiavžu pri Ljutomeru 3 K, g. Anton Klodič pl. Sabladolski v Trstu 2 K. Skupaj v tem izkazu 871 K 30 v. v prejšnjih izkazih izkazanih 24 951 K 46 v vsega skupaj torej 25 822 K 76 V,
Umrli so v Ljubljani:
Dne 11. januvarja: Stanko Temnikar, dijak, 12 let, Mestni trg 3, vnetje možganov.
V deželni bolnici:
Dne 10. januvarja: Jakob Žetko, dninar, 23 let, pljučnica.
Dne 11. januvarja: Gregor Cehun, delavec, 28 let, jetika. — Franca Tertnik, natakarica 19 let, mrtvoud.
Dne 12. januvarja: Mina Čuden, dekla. 17 let, pljučnica. — Antonija Komat, dni-narica, 65 let, jetika.
40.ee o uro u masa glavni dobitek
loterije „Dunajskoga umatntško-obrtnaya društva11. Opozarjamo svoje cenjene čitatelje,
da se bo srečkante vršilo nepreklicno dne 16. Jsnusrjs 1003-
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306*2.
I <n      Stanje t a  I ^     i baro-    £ > 4  .°P«°- metra  f g vanJa v mm I I g
Višina nad morjem 308-3.   Srednji aračui tlak 736-0 mm.
Vetro vi
Nebo
14. 9. zv. 1 741 4
15. 7, zj.   j 744 9 „   2. pop. j 746 1
— 47 ni jvshodj oblaČDO
— 4 8 si. jvzhod oblačno
— 20 si. jvzhod jasno
Srednja včera.išnja temperatura —34°, normale: —2 6°. Mokrina v 24 urah : 0 6 mm.
Potovalec
spreten za zasebne odjemalce, zmoien nemšk^^a in slovanskega |ezika v besedi in pisavi, se sprejme proti visoki proviziji in mali fiksni plaći.
Ponudbe pod ^Spreten" poste restante Ljubljana. (154)
U najem za 6 let
oddam   s  I.  julijem  1903 svojo
'o št. 18
v Igavasi pri Starem trg u pri
Rakeku (Notranjsko) s trgovsko in gostilniško obrtjo ter z vso, za obrti potrebno opravo. Odda pa se tudi prodajalna zase in gostilna zase, oziroma se odda gostilna tudi na račun. Natančneja pojasnila daje lastnik
(155-1)   Pran Žagar
Markovec, Staritrg pri Rakeka.
InJUBLJAN
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD.
LETNIK XXIII. (1903).
Izhaja po 4 pole obsežen ▼ veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt
leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele xx K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
Bdtrg er-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domaČe Živali, a 40 kr.
in 60 kr., se dobiva samo v   deželni    lekarni    ..pri Iflarljl pomagaj*' IVI. LeuMlek-a In v le* karnl  Ibalda Trnkuezy-Ja t.
E.j u t» IJ itn I.
Z uspehom podgansie smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne" 11. februvarja 18V>9 (2208—18) Ii. Kres, mlekarija.
Veliko iznenađenje!
V življenju še ni bilo enake prilike. 500 komadov za gld. 180.
1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča preci-zijska anker ura s sekundnim kazalcem, natančno idoča, za kar 86 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff žepnih robcev, 1 gosposki prstan s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec f ustnik za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža (novost), 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par man-šetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, 1 mični album s slikami, obsegajoč 36 naj-kra8nej5ih slik, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo tako pri mladih kakor pri starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem2 ^0 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in Se 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. 180. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali če (153)        ee denar naprej posije
dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungvvirth, Krakov a115.
NB.  Za neugajajoče se vrne denar.
Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko.
Solzaželodec
Julija
JezelnefM lekarnar|« v Utoekeravl. (61—1) b
Mnogo let že izpričano dietetič no sredstvo za pospeševanje probavljanje. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjanje dobrega prebavljanja.
nobiTa s. t t.«h "*»om. lekar- Opj,., I ftffatlMPfl K l'7R   k«p<>iiIja aa po po.to.m poT.*^, nah a»atr.-ogrske driave.       UDIld I OndllJlbO IV I I Ji t* te naročita i ajmanj 1 akatlji«.
Glavna zaloga: deželna lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi.
ki morejo položiti kavcijo 6000 K, dobijo za vodstvo lahkega in odličnega dela zunaj proti jako dobri plači (200 K na mesec),
ttalaOj službo.
Ponudbe pod ..Dolin* rkslKtenra--
na upravn'štvo »Slov. Naroda". (156—1)
Mesar
kateri bi  samostojno delal, so i&ce za Ilir. Bistrico.
Ponudbe posreduje upravništvo »Slov. Naroda«. ^149—1)
Za ljubljenca
iiitJ|irlnierii(JN4' «luillo Je Mi«-lilenlru
J. Klaner-"1""8 JRIGLAVA'
finega rastlinskega likerja. — Cena za kakovost Exf. (extraflno): (11—11) Vt I- »«el4leiil€-i» 14
i ***o
99 99 XU   99 99 99
Dolftlti« se |>rl filliieiiiu xalo/.nlkii
Edmund Kavćić-u
v Ljubljani (nasproti glavne pošte)
in drugih dobrih prodajalnah.
Čaj proti kašlju.
Izpričano vplivno zdravilo proti kašlju, hri-pavosti in pri za-sli/rnju "sopilnih
organov. Vsak dan se vzama tri čašice tega čaja, vselej eno uro pred jedjo. Cena zavitku h Uux\vr 2910 50 vin. d (6)
Lekarna Piccoli ,,pri angclju"
Ljubljanai Dunajska cesta.
Zunanja naročila proti postnemu povzetju.
Želim takoj zamenjati svoje v vsakem oziru jake ugodno
stanovanje
a 4 sobami proti  manjšemu kjer kol' It-žečemu stanovanju s 3 sobami, oziroma iščem tako stanovavje za maj - termin. (io3—2)
Naslov   pove   upravništvo »Slo venskega Naroda«.
Trgovski pomočnik
22 let star, že vojaščine prost z dobrim spričevalom, kateri je bil blizo 8 let v jedni trgovini 7 vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, ter izurjen v manufakturni, špecerijski in usnjarski stroki, želi službo takoj nastopiti v mestu ali na deželi, blagohotne ponudbe blagovolijo naj se pošiljati pod A. B. poste rest. Ljubljana.
(98-3)
Jfovo urejena
prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih za-tvornic (žaluzij) in kartonažev
G. Skrbić
Ilica 40 Zagreb Ilica 40
ustanovljena 1889
priporoča  svoje   na   acla*ii solidne« točne In eenene
domaČe proizvode
orfliltovane k največjimi odlikovanji. (288—24)
Moderni stroji!
Brez konkurence!
Ceniki gratis in franko.
Popravila točno in ceneno.
eJJk» eJj^a   **^»   «J^a   «J^« *Jfm   *J^» cJEU   *M» «JI*
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Isv©d, is Teškoga
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Tr"biž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, Čez Klein-Reiliing v Sceyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči ost bni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jnž kol. Proga ii Trbiža Ob 3 uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, IftI, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. ,M(.nakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob H. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v Izubijane drž. kol iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6 uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
IFrim@?ao darilo I
Danes zvečer ob S, uri
žrebanje!
kron 40.000 kron
Srećke umetnisko-obrtnega društva j.c7mayer
(2927-25)
k 1 krono
v LJubljani.
Preskrbovale
za štirimesečnega otroka se išče.
Vpraša se pri upravništvu »Slov Naroda«. (110—2,
Gospod
se sprejme na stanovanje in hrano. (in— i
Vež se izve Krakovski nasip št. 18 v pritličju )pri sv. Jakoba mostu).
Štirje prav dobro ohranjeni
kostumi za dame
se prodajo.
Poizve bh v Florijanskih ulicah St. I, II nadstropje. (162—1)
Izurjena
prodajalca
v mešani trgovini išče službe. Nasti lahko takoj. (94— .
Ponudbe naj se blagovolijo poslati
na uprav.  „Slov. Nar.**  pod st. 94.
Trgovski učenec
z dobrimi šolskimi spričevali, ne pod 14 let star in nekaj   nemščine zmožen, sprejme  se  takoj v večjo trgo vino na deželi. (112-;; Kje? pove upravništvo »SI Nar.«.
ki že več let deluje v tovarni za razne lesne izdelke, parni žagi, mizarstvu itd. želi svojo službo s 1. aprilom premeniti.
Naslov pove  upravništvo »Slov« Naroda**.
Vabilo
k
domači
FLES1UES
katera se bo vršila
v sohoto, 17. januvarja 1903 v gostilni „pri raku14
Krakovski nasip št. 4.
Godba : Tamburaški klub ».Triglav".
Vstopnina 30 vinarjev.
K obilni udeležbi vabi (167)
J. Spitzer.
*	t* m m ■ i ^
m	"n
*	t) o
t)	
	
c	*
	
	*
t)	
	
	
afe	U
*§ u
o
>*n
? S I
^-v ti
S__^
•a o S m. o -tj -Si k o p
*a kj-o **»
b ga
iS* s
trn
ti)
C
o r? C
3
CA
o
<5
		
Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000 1 Kupuje in prodaja vse   vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.	LJUBLJANSKA —^-KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Špitalflke   ulice      *t            2 • Zamenjava in ekskomptuje                     Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane  vrednostne papirje   in         Zavaraje  sreike   p>xotl . vnovCuje zapale kupone.                        ic-cur-zri.! issarvulol. VinkulMje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. ■gg   Eakompt i ii Inkaaio menic.   TfcJl               03T   Borana naročila.	Podružnica v Spljetu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2976—20) Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*-.
1^4211