St. 118.
Tr*t, v torek 29. aprila 1913.
Tacaj XXXVIII.
IZHAJA VSAK DAN
•wtk .k nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. FMftmifoo It®T. s« prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, F®«tojni, Sežani, Nabrežini. Sy. Luciji, Tolminn, Ajdovimi, Dornbergu itd Zastarele Ste?. po 5 nvč. (10 stot.) •6LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v iirokosti 1 k.^ne. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 .t. mm. OCurtaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za ogiase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsak. »»daljna vrsta K 2. Alali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. ..Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Pla?!jlvo In iožljivo v Trstu.
ePINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
,V edinosti je moč!"
1* celo leto K. pol letA 12 K.. 3	« K ; na r.*-
ročbe brci doposiaae naročnine, sti uprava ne ozira.
ItrtinlDk u o«4vljako IsAanJ* „EBISOSTI"' •«"• :
••lo l*to Kron 5 30, u pol lota Kroa 2 30 Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nef^anko-
vana pisma aa ne sprejema]« In rakopial ae ne vraćaj«. Naročnino, oglas, in reklamacije jo poiiljati na upravo li*ta.
UREDNIŠTVO: ulica Giarglo Galatti 2« (Narodni fefl) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN tiODIKA. Laatoi* konsorcij liaia „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ediuoit*. vpisana zadruga s omejenim poroštvom v Trate, ulica
Giorgio Galatti 6tev. 20. Poltne-hranllnltiil račun Jtev. 841-652. TELEFON It. H-57.
Zopet blamaža v Londonu.
Skadrska kriza na vrhuncu. - Rvstrija pred odločitvijo.
Teleposlaniška reunija.
DUNAJ 28. (Izv.) V pozni nočni uri smo dobili od politično jako dobro informirane in zanesljive strani sledečo ioforma* cijo :
Današnja londonska konferenca ae je končala s popolnim nevspehom za avstrijske nasilne predloge.
Po daljšem posvetovanju se je na konferenci pokazalo, da tripleen-tenta solidarno in vstrajno odklanja način, kakorŠnega si je zamislita Avstrija glede nadaljnega postopan ja proti Ćrnigori.
Za avstrijske predloge sta sicer govorila tudi Nemčija in Italija, a sporazuma nikakor ni bilo mogoče doseči. Zato ni preostalo drugega, kakor končati sejo in jo preložiti na četrtek.
Oseba, ki nam je dala te informacije na razpolago, povdarja, da stojimo pred odločilnimi koraki. Avstrija je v svojih oiicijalnih in ne-
da nI izključeno, da se je Avstrija v zadnjem trenotku vendar odloČila za potrpežljivost, ker se baje posreči dlplomatičnlm potom doseči predajo Skadra.
Glede usode Skadra se sicer tudi še danes naglaša popolno soglasje velesil, Čeravno se sedaj, ko postaja akc'ja Essad paše vedno rezsežnejša In ko Ima Essad paša mogoče že večino albanskih plemen na svoji strani, niti ne ve, komu naj pripade Skader, ker je Essad paša kot knez Albanije že odstopil Skader Črnlgorl.
Offctjalno londonsko poročilo pristavlja: V vnanje-polltlčnJi krogih vlada velika rezerva, a povdarja se, da nI povoda za pesimizem. Pripomniti je namreč, da sta po konferenci odšla avstrijski in ruski zastopnik skupno in se nato še dalje časa posvetovala.
Skadrska kriza.
LONDON 28. (Izv.) V soboto ponoči je odposlal zunanje minister grof Berchtoid velesilam novo cirkularno noto, v kateri predlaga, naj pošljejo vlade svojim zastop
oiicijalnih izvajanjih vedno povdar- nlkora na po5laniški reuniji take instrukcije, jala, da mora vstrajati na takojšnji da zaraore konferenca takoj skleniti glede izvedbi nasilnih sredstev proti Crni- skadrskeea vnrašanla definitivne sklene.
gori in zato stoji danes pred vpra šanjem, kako odgovoriti na današnji svoj ponovni nevspeh na poslaniški reuniji.
Če so informacije, ki smo jih dobili, resnične, potem je pričakovati že tekom jutrŠnjega dne odlo> čilnih sklepov avstrijske vlade, ki bi morala sedaj svoje grožnje izvršiti. Vse kaže, da pade odločitev v smislu samostojnega nastopa Avstrije, kajti Nemčija in Italija sta samo diplomatično podpirala avstrijske zahteve, o kaki vojaški asistenci pa nočeta ničesar slišati.
(Objavljamo te informacije z rezervo, ker i*h v sled pozne noči ni mogoče kontrolirati. Op. ur.)
DUNAJ 28 (Izv.) Kakor smo že poročali, se je zunanji minister grof Berchtoid v soboto zvečer obrnil s ponovno noto na velevlasti, v kateri jih je opozoril, da nastopi Avstrija proti Črnlgorl takoj na lastno pest, če današnja seja veleposlanlške reunlje ne sklene strogih In nasilnih korakov proti Črnlgorl.
7a vest se danes v polnem obsegu potrjuje. S tem večjo napetostjo In vznemlr jenostjo so radi tega politični krogi pričako vili Izida današnje seje poslanlške r:unlje. Splošno se je smatral današnji dan kot velekrltlčen.
A pozno na večer je došla Iz Londona presenetljiva vest, da je b'la londonska reunija zopet odgođena In sicer na četrtek ob 3 30 popoldne.
V sled tega popolnoma nepričakovanega rezultata vlada v dunajskih merodajnlh kro glh popolna nelzvestnost. Mkdo ne ve, kaj se zgodi. Avstrija bi morala danes faktično izpolniti svoje grožnje in nastopiti samo stojno proti Črnlgorl.
Politični krogi, ki stoje v posredni zvezi z dunajskimi uradnimi krogi, zatrjujejo,
PODL1STE K.
Metka in njen greh.
Spisal Jos. Vandot.
Metka je skočila naglo na noge. PoBta-vila ee je pred Tomaža, pa je dejala jezno: „Kaj noriš, Tomaž? VBak dan bolj noriš. Pusti poštene ljudi pri miru ! Kaj se obre-guješ ? Sam zase skrbi, ki si zanikrn tako, da vpije v nebesa . . , ?
A tudi Tomaž je vstal. Zgrabil je deklico za roko in jo je Btisnil tako, da je Metka zastokala. „Kaj, posten!4 je zasikal strastno. „Hudir je, ti pravim, a ne človek... To ti povem, Metka, pusti ga ! Ce ne, boš videla, kaj se pravi mene ne poslušati ... Le enkrat se obrni za njim, o, le enkrat! Hudir je škric, ti povem, a nekdo je še hujši kod hudir. In to sem jaz, da boš vedela, ti... ti..."
Metka se je iztrgala šiloma iz njegove pesti. Vsa preplašena je stekla na prag. Tam pa Be je Še obrnila in je rekla s srditim glasom : „Pijan si, Tomaž. Žganja si se napil, ali pa si postal že popolnoma nor. Pameten tako še nisi bil nikdar . . . Poberi se in ne pridi nikoli več ! Še tega se mi manjka, da
skadrskega vprašanja definitivne sklepe.
Avstrija izjavlja, da je vsako nadaljno izvrševanje blokade črnogorskega obrežja brez pomena, ker Je po poročilih admirala Njegovana blokada tako že popolnoma izvedena. Monarhija dalje izjavlja, da nikakor ne more več trpeti nadaljnega zavlačevanje krize in smatra za neobhodno potrebno, da odgovore velevlasti nemudoma jasno in obvezno.
DUNAJ 29. (Izv.) Iz diplomatičnib krogov smo dobil! sledečo informacijo:
Brzojavna zveza s Skadrom zopet funk-cijonira. Avstrijski generalni konzui, osobje konzulata in sploh vsa avstrijska kolonija v Skadru je popolnoma zdrava in se nahaja v najooljšem položaju. Vesti o umoru avstrijskega konzula, katere so razširili dunajski nemški Ihti, so bile torej popolnoma izmišljene in tendencijozno zlagane.
Dne 25. aprila je prispel v Skader črnogorski prestolonaslednik Danilo. Izdal je na prebivalstvo in narod proklamacijo, v kateri pravi med drugim: Črnogorci so Skader osvojili in ga zato pod nobenim pogojem ne dajo izrek. Osta 11 je v trdnjavi 5 bataljonov vojakov, z ostalo armado pa je odšel proti severu in dospel včeraj na Cetinje.
Dopoldne so podvzeli zastopniki velesil pri črnogorski vladi kolektivni korak, da v smislu sklepa veleposlaniške reunije dne 23. aprila, pozovejo črnogorsko vlado, naj preda Skader. A črnogorska vlada Je odgovorila, da zahtevajo črnogorske tradicije tako strogo praznovanje pravoslavnih velikonočnih praznikov, da se v tem času ne sme razpravljati o nobenih političnih vprašanjih, vsled česar odgovori vlada na poziv pozneje.
Avstrijski merodajni krogi s tem odgovorom seveda niso zadovoljni in danes bo avstrijski zastopnik na veleposlaniški reuniji v Londonu zahteval, naj velevlasti vendar že enkrat definitivno odločijo, kaj Je s ska-drskim vprašanjem. Avstrija se samo s po-
ostritvijo blokade ne more zadovoljiti, ker je zunanje ministrstvo dobilo sporočilo, da so Srbi tako bogato založili Črnogoro z živežem, da za enkrat zadostuje za najm. aj pol leta. Monarhija zahteva, naj sklene reunija vojaško intervencijo, sicer nastopi Avstri|a na svo|o pest.
Kraj Nikola je baje izjavil diplomatičnim zastopnikom, da zahteva črnogorska armada brezpogojno, da mora Skader ostati v črnogorskih iokah, pa naj se zgodi, kar hoče. Črnogorska vtada sicer žel), da se izogne internacionalnim komplikacijam, a z ozirom na lastne žMjenske interese nikakor ne more odstopiti od Skadra.
LONDON 28. (Kor.) Reuter^ev urad poroča: Tukatšo|i črnogorski delegat Popo-vić je pre|el s Cetinja depešo, U napoveduje izročitev sledeče note črnogorski vladi od strani velesil:
»Čast nam je, podati kraljevski črnogorski vladi kolektivno izjavo, da padec Skadra ne more ničesar spremeniti na sklepu velesil glede omejitve severne in severovzhodne Albanije, vsled česar se mora mesto kolikor mogoče hitro Izprazniti in izročiti poveljniku mednarodnega brodovja v črnogorskih vodah. Kraljevska črnogorska vlada se poživlja, da na to sporočilo točno odgovori.
Delegat Popović Je Izjavil, da |e dobil od svoje vlade povelje, naj proti tej neprimerni in nerodni zahtevi protestira pri angleški vladi.
DUNAJ 28. (Izv.) Z današnjim dnem Je dosegla skadrska kriza svej vrhunec. Listi poročajo, da pade zvečer odločitev, ali v ugodnem ali pa neugodnem smislu. Opazuje se, da velesile glede postopanja proti Ćrnigori niso edine, kakor se Je sploh tekom cele volne pokazala med njimi nesolidarnost in needinost. Niti Italija in Nemčija ne odobravata brezpogojno avstrijskih zahtev, kaj šele tripleententa, ki z Rusijo na čelu zagovarja načrt glede nadaljnih kompenzacij Črnigori za Skader. Ta predlog je stavil ruski zastopnik na veleposlaniški reuniji, g.-of Benckendorf že v petek, a ker se velevlasti niso mogle zjediniti, se je reunija za enkrat odiočlla samo za novo mirno de-maršo na Cetiniu.
bi me mikastil tak pijanec in norec. Kar izgubi se \u
Metka je zaloputnila vrata in je izginila v hišo. Tomaž je ostal sam zunaj. S široko odprtimi očmi je gledal v vrata in je bil bil kakor okamenel. Poslušal je, če se kaj gane v hiši. Dvakrat je videl šiniti senco mimo rdeče zastrtega okna, in zdelo se mu je, da je to Metka. A vrata se niso več od-! prla. Hipoma je ugasnila tudi luč, in črna j tema se je je zgrnila kroginkrog ... Tomaž se je zgenil. Sinil je z roko preko znojnega' četa in je vzdihnii glasno.
S&m z nasprotne Btrani so se ogla-. sili tedaj koraki. Tomaž se niti ozrl ni, ampak je zbežal proti polju. Tam gori, kjer je stal Seljanov kozolec, se je ustavil. Pod kozolcem je bilo polno svežega sena, ki ga niso mogli čez dan spraviti v brane. Tomaž se je vrgel nanj, Obraz je zaril v dišeče seno, z nogami pa je jel biti krog sebe.
„Jezes, Jezes !" je stokal neprenehoma. Kakor majhen otrok je ihtel, če mu vzameš najljubšo igračo. Saj je čutil v srcu divjo bolest, saj je vedel, da se je končalo danes vse, prav vse. . . Škric mu je začaral zlato rudo, škric mu je začaral tudi ljubo Metko.., Jezes, Jezea!
In Tomaž ni ihtel veČ, ampak je pričel tuliti, da se je razlegalo daleč v noč. Bil je
Essad paša — knez Albanije.
DUNAJ 28. (Izv.) Albanska korespondenca javlja, da Je bilo vprašanje kapitulacije Skadra in kandidature Essad paše za albanski prestol v Belgradu že davno sklenjena stvar. Za sporazum Je deloval v zelo odlični meri zlasti turški major Ejub Sabri, ki Je bil nastanjen v Belgradu kot vjetnik.
LONDON 28. (Izv.) S Cetinja se poroča, da se Je Essad paša v Lješu prokia-miral za kralja in prodira z vso naglico v notranjost Albanije, da se združi z ostanki armade Dzavld paše, ki je že imenovan za njegovega vojnega ministra. Člani provizo-rične albanske vlade so iz strahu pred Essad pašo vsi pobegnili.
DUNAJ 28 (Izv.) Toliko prosiavljanemu, Essad paši, očitajo dunajski merodajni krogi j sedaj kar naenkrat izdajstvo. Baje je bila' kapitulacija Skadra Izdajska, ker je bilo tako
CARIGRAD 28. (Izv.) Uradno poročil Ess*4 paše Porti o kapitulaciji Skadr omenja tudi umor bivšega komandant Hasana Rizza be|a. Essad paša iz|avl|a, da so Albanci umorili Rizza beja zavratno pri neki inspekciji. Bil je zaboden v srce.
Neresnične vesti o srbskih grozodejstvih.
BELGRAD 28. (Srbski tiskovni urad „Edinosti"). V zadnjem času so se iz sorskega vira raznesle razne vesti o grozodejstvih, ki jih je baje zagrešilo srbsko vojaštvo na bolgarskem prebivalstvu v onih delih Makedonije, ki jih je okupirala srbska vojska. Te vesti vzbujajo v tukajšnjih vodilnih krogih tem večje iznenađenje In neprijetne občutke, ker so take vesti kot vesti nekih posebnih korespondentov zaŠ»e celo v slovansko časopisje v avstro-ogrski monarhiji.
Tukajšnji vodilni krogi izJav!Ja|of da se proti tako prozorni tendenciozni kampanti ne morejo in tudi ne žele boriti, najmanje pa z enakim orožjem, vendar pa z žalostjo konstatirajo, da so tudi nekateri prijateljski slovanski časopisi pokazali s tem, da odslej ne smatrajo več za neverjetno niti eno onih obrekovanl, ki so bila karakteristična samo za dunajsko časopis|e, ki pa je bilo stvarno vedno dementirano.
Vsi trezni in odgovorni srbski in bolgarski oolitiki žele, da se na miren način in na podlagi stvarnih interesov in argumentov reši vprašanje razdelitve ozemlja, h bi bilo v resnici žalostno, ko bi se s škjen'em take vrste obrekovanj celo med Slovani utrdilo mnenje, da tudi na novem Balonu vlada barbarizem, kakorŠnega mu Imputl-rajo znani nasprotniki Balkana in S'o-vanstva.
Mirovno vprašanje.
CARIGRAD 28. (Kor.) Porta še ni prejela note velevlasti.
CARIORAD 28. (Kor.) Imenovanje mirovnih delegatov, kakor Jih je Imenoval .Tanin", Še ni definitivno. Ministri so s: no sklenili imenovane osebe designirati. NckI član delegacije je izjavil, da toliko časa, dokler velevlasti ne izroče Porti svoje note, niti ni sigurno, če sploh odidejo mirovni delegati v London, ker bo preliminarni mir vseboval le točke sekundarnega značaja, dočim bodo o glavnih vprašanjih razpiav-Ijale velevlasti in finančna komisija v Parizu, kamor odidejo turški zastopniki jutri.
Atentat na Šukri pašo.
ATENE 28. (Kor.) „Agence d'Athenes-, iz Carigrada, da je mladoturški komite plačal nekemu sural'ivemu Človeku 6000 funtov, da umori v Sofiji bivšega drinopoljskega poveljnika, Šukri pašo, ker Je navdušen pristaš umorjenega vojnega ministra Kazim paše.
Diference med zavezniki.
BELGRAD 28. (Izv.) Srbska armada, ki se Je vdeleževala obleganja Skadra, je bila odposlana proti Vardarju, kjer zbirajo tudi Bolgari svojo armado proti Srbiji.
Prestolonaslednik v avdijencl.
------------------- —___________ DUNAJ 28. (Izv.) Včeraj je sprejel cev*
živeža kakor municije še za več mesecev, j prestolonaslednika v prlv. avdijencl. Nemški Od vladnih krogov inspirirana albanska j listi so seveda takoj razkričali, da je Šlo za korespondenca dolži Rusijo, da Je ona s'jafco važne odločitve. Da to ni res, najbjIJ svojimi zahrbtnimi intrigami in prikritimi i spričuje dejstvo, da Je cesar sprejel tskoj lokavimi načrti dosegla tako kapitulacijo, tudi orestolonaslednlkovo soprogo, vojvodi-Janlne kakor padec Skadra.	j njo Hohenberg in njegove otroke.
z nogami okrog sebe, z rokami pa si je pulil sive, razmršene lase. Divja bolest in obup sta ga davila, da je bil kar sam iz Bebe. In ni čudno — saj je bil zaljubljen do ušes v Metko. Sam sebe bi bil raztrgal na drobne kosce, samo, če bi bila mignila Metka s' prstom. Govorili so ljudje božji na vasi, da je prismojen, da mu manjkajo najmanj tri tri kolesca v glavi. A kaj zato ! Tomaž se ni menil za govorico. Samo Metko je gledal, in Metka mu ni rekla nikdar, da je prismojen. Se celo prijazna je bila z njim in e |tulil in si je trgal srajco na prsih. Šele, mu je privoščila dobro besedo. Ta Metka, i ko se je zasvetil mesec izza škrbastih snež-ki je tako zlata in sladka, da bi jo človek nikov, se je pomiril nekoliko. Ničveč ni tulil, gledal noČ in dan kakor najlepšo zvezdico < ampak samo stokal je in se je prevračal po na nebu. Ta Metka, ta ljuba Metka !.., In senu.
Tomaževo srce je koprnelo in se topilo še vedno j Prvi svit jasnega dneva je šinil na bolj. Dannadan je hodil v gore kopat zlato j zemljo, ko se je dvignil Tomaž, Opotekajoč rudo. Zatrdno je bil prepričan, da jo najde-je šel preko polja. Ognil se je vasi, pa se nekega dne. In potem Btopi pred Metko, je približal od strani Seljanovemu dvorišču.
Bogme, saj ni zavžil niti kapljice žganja danes, niti koščka kruha ni imel danes v ustih. Pa mu je rekla pijanec in norec — oy Metka, ti zlata Metka !
In Tomaž je zatulil, da se je razlegalo doli v vas. Cul ga je nočni čuvaj Zep pa se je prekrižal trikrat. „Bog daj nesrečnim dušam večni raj \u je vzkliknil nočni čuvaj Zep, misleč, da tarna v goščavi duša, ki ne najde valed svojih grehov pota v večna nebesa. A Tomaž ni umolknil. Vedno glasneje
Kod svojo zlato nevestico jo popelje na krasen dom, ki ga sezida s svojo zlato rado. Pride življenje, krasno Življenje pride, in i
Glasno so peli petelini tam, in zdanilo Be je bilo že popolnoma. Tomaž se je plazil preko dvorišča, da bi ga ne zapazil nihče.
Tomaž se bo smejal od jutra do mraka svoj i, Že je stopil na stopnice, ki so peljale na zlati sreči.	| skedenj. Tedaj so se odprla zadnja vrata, in
In glej — davi je že bil blizu zlate na pragu se je prikazal sam Seljan. Začudil rude. Pa je prišel škric, pa mu je začaral j se je, ko je zagledal Tomaža na stopnicah, zlato rudo. In nocoj se je razjezila Metka A hipoma je spoznal vse, in jeza ga je ponad njim. Pijanec mu je dejala in norec. A ! grabila.
Tomaž je bil samo vsled srčne bolesti pijan. \	(Dalje.)
Stran IT
T
ll8
mta,
29 aprila i^Lo
Berchtoldove konference.
DUNAJ 28. (Izv.) Zunanji minister gro Berchtold je danes dalje časa konferiral z ruskim poslanikom Giersom, ia aato z angleškim in nemškim poslanikom.
»Narodne Novine", Čuvaj In kapitulacija Skadra.
DUNAJ 28. (izv.) „Zeit* poroča iz Zagreba, da je bil članek, v katerem so uradne „Narodne Novine" proslavljale črnogorsko zrnato pred Skadrom, inspiriran direktno od Čuvaja. Kraljevski komisar Čuvaj, ki se nahaja še vedno „na dopustu", je hotel na ta način kompromitirati svojega namestnika, podkomisarja Unkelfeauserja, ga lepo odstraniti in se potem vrniti z »dopusta".
A preiskava Je te Cuvajeve raahinaclje razkrila in vzbudila v ogrskih krogih velikansko ogorčenje. Hrvaški minister Josipo-vlć je baje energično opozoril ogrsko vlado, naj vendar že enkrat odstrani Čuvaja, k niti v tem kritičnem trenotku, v katerem se nahaja monarhija, ne misli na ničesar drugega, kakor samo na svoje osebne koristi.
Zborovanje mladočeških zaupnikov v Pragi.
PRAGA 28. (Izv.) Danes se je vršil kongres mladočeških zaupnikov, na katerem se je razpravljalo o notranji in zunanji avstrijski politiki. Sprejeta Je bila resolucija, ki poživlja vse češke poslance, naj v narodnem vprašanju postojajo enotno in solidarno in pridobe češčini kot notranjemu uradnemu jeziku potreben ugled in veljavo.
Resolucija dalje povdarja, da justični minister dr. Hochenburger s svojim nerodnim postopanjem le ovira češko nemška spravna pogajanja, vsled česar se poživljajo češki poslanci, naj preprečijo Škodljivo delovanje tega zagrizenega nemškega nacijonalca.
Poljsko rusinska kriza.
LVOV 28. (Izv.) Danes so se vršila s poljskimi konservativci pogajanja glede galiŠke volilne reforme, a so bila brez-vspešna. Tudi pogajanja finančnega ministra Zaleskega s poljskimi škofi niso dovedia do nobenega rezultata. Splošno prevladuje mnenje, da Je razpust gališkega deželnega zbora neizogiben.
Evharistični kongres na Malti.
MALTA 28. (Kor.) Včeraj je bil končan tukajšnji evharistični kongres s siavnost-ntm sprevodom.
Revolucija v Lizboni.
LIZBONA 28. (Kor.) General Fausto Guerdes, stotnika Carazeda de Andrade in Lima Dias in poročniki Lobopimentel, Do-santo in Dimiz so bili aretirani. Pričakovati Je še nadaljmh aretacij. Mornariške čete so vedno pripravljene. Pred vhodom vojašnice 5. pešpolka je našla policija štiri bombe. Križarka „Alrairante Reis" je dobila povelje, naj bo pripravljena za takojšen odhod. Po vsem Portugalskem vlada popolen mir.
Zanimiv govor francoskega ministrskega predsednika.
PARIZ 28. (Kor.) Ministrski predsednik Barthou je priredil včeraj v svojem volilnem okraju Olerozonu veliko zborovanje volilcev, kjer je med drugim izjavil: „Francija je tekom zadnjih kriz vedno delovala za ohranitev evropskega miru, a narod mora biti seveda tudi za vsak slučaj pripravljen. Bolj nevaren nego vojna, je strah pred vojno; hujši ko strah pred vojno, je poraz. Vsled tega moramo storiti vse, kar je potrebno, za našo narodno obrambo.
Albanski — „maček".
Polagoma prihajajo do spoznanja mnogi
—	eden za drugim. Ne vsi — ali mnogi Sili dogodkov, trdi realnosti, se ne morejo odtezati tudi oni. Ali razočaranje je pre-grenko, preneusmiljeno je napravilo konec do!gira sanjam In velikim nadam in prekruto je napravilo debelo črto čez vse njihove drzne načrte za domišljano veliko bodočnost ad maiorem Oermaniae glodam: vse to je prišlo preveč hkratu, vse to preveč boli in peče, da bi mogli napraviti hkratu kar ves korak od sanj do popolne uklonit ve pred veličino resnice in pravice.
Sila dogodkov Jih je potisnila le za eno etapo dalje. Priznavajo pač, da so dogodki koncept njihove politike temeljito zmešali, ali da bi iz dobljene lekcije crpili tudi jedino možen zdrav pouk do vseh konse-kvenc — tega ne morejo. Njihovo srce je preveč sovražilo, in je bilo prepolno vihre sovraštva, da bi moglo, tako kruto pre-varjeno, ubirati naenkrat strune pameti tja na tisto stran, kjer — sovražijo.
Tipična med takimi napol spreobrnje-nfmi nemškimi listi, je dunajska „Zelt*. Ta list Je prinesel te dni članek, ki je vseboval najstrožjo obsodbo naše vnanje politike napram balkanskemu vprašanju. Vsa ostrina te sodbe je izražena že v stavku, kjer pripo-znava, da nam navdušenje naše monarhije Z3 Albanijo prinese bore malo kori s t i. Uvideva, da se bodo tudi po Sfcadru
—	članek je bil pisan pred zavzetjem te trdnjave — ustanovitvi albanske države stavljale na pot velike težave. Pa tudi za
slučal, da bi premagali vse te ovire, nastaja vprašanje: kakov bo vspeh to za nas? Kaj bomo imeli za 850 milijonov, ki jih je že požrlo to podjetje, in ki kmalu narastejo do milijarde in — še več? Tako mllita-rično-polltičoo oporišče, kakoršnjega avstrijska balkanska politika iiče že stoletja v — Albaniji, vendar ta poslednja ne more postati za monarhijo, odkar se je grcf Aerenthal formalno, a grof Berchtold dejanski odpovedal poti v Albanijo — Sandžaku. V tako ooorišče postane Albanija le za Italijo, ki ji pot v Albanijo — morje — je in ostane odprta. Gospodarski ne bo ta siromašna dežela sploh nobenemu mnogo koristila, vsekako pa Italiji, ker je bližja, prej, nego nami Za to pa nam bo vodilna vloga, ki smo jo — ne da bi bili naprošeni v to — prevzeli ob ustanovljanju albanske države, tem več — Š k o d i I a I K sovraštvu Srbov, ki se je od časov grcfa GoIuchowskega sem ukorenlnilo, dobimo še sovraštvo Črnogorcev; a tudi pri Grkih, ki smo jih kakor hlapci Italije pomagali vreči Iz južne Albanije, ne ostane za nas ravno prijazno mišljenje. Ostajajo Še Bolgari, ki jih hočemo izigravati proti Sr bom. Ali tudi Bolgarom ne gre vsklad ustanovitev balkanske države. Saj njihov spor s Srbi in Grki priha|a ravno od todi, da Iščejo odškodnine za albanska ozemlja na vzhodu, ki se jim jih hoče odtegniti. Ako se nam posreči ustanovitev za življenje sposobne velike Albanije, se bodo hudovale na nas vse druge države: Črnogora, Srbija, Bolgarska in Grška. K starim sovražnikom monarhije se pridružijo mnogi novi! Ali pa nam bodo Albanci hvaležni ? Kdo ve ? ! Zgodovina uči in neki znani izrek kneza Blsmarcka potrja to: da osvobojeni balkanski narodi ostanejo na dolgu s hvaležnostjo do osvoboditeljev. (Ta trditev dunajskega lista utegne pač veljati za Albance, glede druzih balkanskih držav pa ne daja zgodovina nobenih tozadevnih dokazov. Prip. ur. Edinosti"). Kako nehvaležna kupčija je to, s katero je grof Berchtold spojil svoje ime i a pa — Bogu bodi potoženo — tudi žepe vseh Avstrijcev in Ogrov 1

To poglavje povesti v nemškem listu je gotovo zelo Interesantno, poučno, resnično in — pametno. Ali, obžalovati moramo, da ne sledi tudi drugo poglavje, ki bi bilo še Interesantneje in bi Še le dalo prvemu poglavju resnično vrednost. Je pač gospod avktor spreobrnjenec le — napol. To ve in pripoveduje, da smo s tem nesrečnim albanskim podjetjem zašli v strašno zagato, ve in pripoveduje, da nam to podjetje ne bo nič koristilo, ampak neizmerno škodilo, ker nam pač prinaša sovraštvo na mnogih straneh, ljubezni pa na nobeni — ve vse to in pripoveduje vse to, ali prene-huje s svojo povestjo tam, kjer bi moral izvesti najlogiČne|i zaključek: odnehajte od te nesrečne albanske kampanje.
In posebno tisti nemški listi, ki so prišli do spoznanja, da od albanske kampanje more priti le veliko zla in nlkake koristi, bi morali izprašati svojo vest, v k o -likoso ravno onikrivi s svojimi nekdan|imi hujskarijami, d a s e J e n a š a m o na r h i j a zarilav t o z a g a t o. In ta zavest o lastni krivdi bi |ih morala siliti, da bi sedaj z odkrito in pošteno besedo, povedati vso resnico na adreso njih, ki jim je poverjena usoda te monarhije.
Z .mačkom" označujemo tisto stanje, ki nastopa za človek?, ko je prečul noč v preobilici vsega dobrega. Hudo mu Je na duhu in telesu. Tudi naši monarhiji ]e prinesla albanska kampanja — hudega „mačka*.	_
Glasovi iz Koroške.
Zopet deželni kulturni svet!
Minuli teden bi se bil imel vršiti v Velikovcu sadjarski tečaj za kmečke fante Iz vsega okraja, pa nI bilo nikogar in sadjarski nadzcrnik Mayer je moral nazaj v Woifsberg, ne da bi bil kaj dosegel. Vzrok temu žalostnemu pojavu iščejo menda v vetru, Ki je tedaj malo močneje potegnil. Mi pa pravimo našemu deželnemu kulturnemu svetu, da je iskati vzroka drugje; povedali smo to že parkrat, samo da nič ne koristi. In pribijamo danes zopet: Naš nemško-nacijonalni deželni kulturni svet noče nastaviti učitelja, ki bi predaval v našem eziku o sadjarstvu in drugih panogah kmetijstva. In ravno sadjarski pouk bi nam bil krvavo potreben: imamo za sadjarstvo ugogne|Šo lego, nego naši sodeželani Nemci (izvzemši Labodske doline), — zanimanja za to panogo kmetijstva je tudi dovolj — a samo učitelja nimamo. Slovenska krščansko-sociJalna zveza ima sicer sadjarskega učitelja, a s teoretičnimi predavanji nam ni nič pomagano. Demonstracije, sploh praktičen pouk, to vleče in to tudi nekaj zalega!! — Da na omenjeni kurz, navzlic obljubljeni povrnitvi stroškov, ni prišlo nobenega fanta, je vzrok ta, ker bi ne razumeli učitelja in bi tore] brez koristi tratili le čas, ki ga rabilo doma boljše. Naj vendar enkrat našnemško-nacionalni kulturni svet poskus i s s I o v e h s k i m i predavanji
o sadjarstvu in bo učencev dovolj 1 Za to jamčimo 1
V slovo!
Slišali smo, da izgubimo našega obče priljubljenega okrajnega glavarja v Velikovcu, gospoda Maverhofer pl. Griinbiihela, ki je prldeljen deželni vladi. Pet let je bil med nami in si Je v teku tega časa po svoj itjube zijlvosti in objektivnosti pridobil zaupanje in simpatije vseh slojev. Težko ga bomo pogrešali. Dasi Nemec po rodu, |e kakor političen uradnik le predobro vedel in videl, kako od zgoraj tlačijo naše najprimltivne|še pravice, a pošten, kakor je bil v srcu in dejanju, je znal blažiti udarce, ki so bili namenjeni nam Slovencem v okraju. Tudi v hudih časih, pod Bienerthom, oziroma Heinora, ko je najhujše divjal furor teutonicus In je koroški nemški »Volksrat" ponižal deželno vlado v svojo eksekutivo, Je hodil g. Mayerhofer tisto pot, ki mu Jo je narekovala poštenost in pravičnost. In zato smo mu Slovenci hvaležni I Želimo le, da bi ga kmalu zopet pomaknili na biro kratlčni lestvici, kakor on to zaslužuje vsled svojih zmožnosti in vsled svojega blagega značaja. Več takih mož na odgovorna mesta in narodnostno 7praŠanje v Avstriji bi bilo kmalu rešenol Zdaj, ko se s težkim srcem poslavljamo od našega obče priljubljenega okrajnega glavarja, navdaja nas strah, kdo bo njegov naslednik? Se bomo-li smeli bližati Slovenci v okraju novemu gospodu tudi z istim zaupanjem?
Požar.
Kakor povsod v večllh m??Hi r a kor. tinentu, imajo tudi v Velikovcu svo|ega „Feuemachterja", ki po strelu alarmira požarno brambo in meščane ; to je, če ni ravno malce zadremal. V noči na sredo je pogorelo gospodarsko poslopje Cikulnikove kmetije tik Velikovca. Opazili so ogenj najprej meščani, vračajoči se iz gostilne domov, in so takoj alarmirali požarno brambo. In ker Je „Feuervvachter" tam gori v stolpiču še vedno dremal, so začeli lučati kamenje v stolp, da se je moral zbuditi revež. Kakor blisk je skočil s svojega ležišča, vzel čik v usta, puško s stene, zunaj „poknll" dvakrat, da so se morale zbuditi vse žive velikovške duše. Na to je še trobentač požarne brambe zatulil v vsako ulico posebej in ko je na ta način zbudil tudi tisto število onih, ki je Še spala, potem še le je drdral voz požarne brambe na lice mesta. Gospodarsko poslopje je bilo že skoro zgorelo, rešili so samo Še hišo. 2 ovci in 2 svinji so ostale v ognju; drugo živino pa so rešili. Več Veli-kovčanom, ki so proda|ali samo zijala, je morala žandarmerija zagroziti s kaznijo, da so Šii pomagat.
Za občinske volitve.
Tržaške občinske volitve I. 1909.
K našemu pregledu izida tržaških občinskih volitev leta 1909, naj dodamo še pomotoma izostali uspeh slovenskih kandidatov III. volilnega razreda v V. volilnem okraju:
Izid volilcev v tem okraju je bil namreč sledeče: Makso C o t i Ć 99, Josip Grego-r i č 99, Fran G u i I č 96 in dr. Josip W i I-fan 104; ital. lib. Arch 610, dr. Rascovich 609, Snidersich 608, dr. Vidacovich 609; mazzin. Rasqaalis 45, dr. Spadoni 59, Kraus 41, Vettach 41 ; Nem. Czerny 22.
Domače vesti.
Znamenite izjave znamenitega Nemca. Znameniti nemški publicist in izdajatelj revije „Zukunft", Maks Harden, je predaval na Dunaju o dogodkih na Balkanu in o avstrijski balkanski politiki. Slikal je razvo| dogodkov in je naglašal uverjenje, da v letu 1908, povodom bosanske krize, ni Nemčija nd pravila nikake usluge a v s t r o-o g r s ki monarhiji marveč da je skrbela leza svoje interese. Vse težave, ki jih ima Avstro-Ogrska v zadnjih letih, prihajajo od tod*, da je zaveznica nemške države.
O skaderskem vprašanju je rekel Harden, da bi smatral on za veiifco pogreško, ako bi hotela naša monarhija z nasiljem uveljaviti svojo voljo proti ČInigori. Taka odredba bi morata srd vseh Slovanov povečati v neizmerno in ustvariti sovraštvo, ki bi jebilo težko premagati.
Ali, kakor so že Nemci se svo{im sovraštvom proti Slovanom, tako je tudi Harden v svojem predavanju izpustil marsikak trd izraz, U je zveael kakor klic na boj.
Kaj vzdržuje moč Italijanov v naših krajih? Na to vprašanje odgovarja zadnja „Naša Sloga* :
Drže jih razni privilegiji v volilnem redu; drže jih silni vplivi iz Rima in Berolina na Dunaj; drži jih očitno kršenje temeljnih zakonov te monarhije, posebno pa kršenje § 19. temeljnih zakonov, ki govori o ravnopravnosti vseh narodov in jezikov. Ako bi se viši krogi na Dunaju v resnici držali onega zlatega gesla: Justitia regaorum fundamentum, izginili bi takoj krivični, škodljivi in protizakoniti privilegiji. Ako bi jim bilo na Duna|u več do dostojanstva neodvisne velevlasti, bi s pre-
zirom odbijali vsako vmešavanje Italije in Nemči|e v notranje razmere monarhije in o.'stro bi kaznovali kršitelje temeljnih zakonov.
Ako je kak fačei siromak ukradel kos kruha, tako| ga odva|a|o v zapor, kišiteljl državnih temeljnih zakonov pa se svobodno sprehajajo in — vladajo dalje.
„Naša Sloga* zaključuje: Naš narod Ima pravico vprašati poklicane činitelje: do kedaj bo trajala ta nedostojna igra z nami v Istri? Doklej bosta ■asll|e in kršenje zakonov slavila svoje orgije ? 1 Gibajmo se po vse| Istri in dajajmo glasno razumet', da tako ne sme več iti dalje.
Kaka je hrvatska vlada! Minole srede so zagrebške uradne .Narodne Noviae" proslavljale črnogorsko vojsko, ki je zavzela Skader. Bilo je navdušenih besed v neuradnem uvodnem članku in ves svet se |e Čudil, kako je možno kaj tako jugoslovanskega na straneh uradnega lista — hrvatske kraljevine.
Sedaj pa Je že prišlo na dan, da je bila to „neljuba pomota". Sobotne „Narodne Novine" namreč izjavljajo: „Povodom uvodnega članka, ki |e bil priobčen preteklo sredo v „Narodnih Novinah* v neuradnem delu, izjavlja kr. hrv.-slav.-dalra. deželna vlada, da je bil ta članek priobčen brez njenega znanja in odobrenja ; ona obsoja ta članek in je ukrenila, da se kaj takega (Strašno I) ne zgcdi več."
Ko bi pač bila hrvatska vlada prezrla članek in ga ne obsodila! Joj, to bi bili ljud|e kazali za n|o in pravili: „Sram jo bodi; popularna hoče bitij" No, pa za enkrat je taka kleveta brezpredmetna.
Beračnnje je prepovedano! Dan za dnevom se valijo v naše uredništvo razni berači in potepuhi, ki so prišli v „momen-tano zadrego", pa seda| kot „kolegi", „žur-nalisti" in „titerati* išče|o pomoči. Dobro bi bilo, kar bi bilo! Eden rabi samo še eno krono za vožjo Bog ve kara, drugemu manjka ravno 30 vin. za prenočišče, tretji še danes ni ničesar jedel, Četrti rabi čevl|e in baŠ oni, ki Jih ima navzoči urednik obute, bi mu prijali itd.... Vsi taki prošnjiki so seveda za delo silno navdušeni, le žal, „ne dobe ga".
Dočlm se nam je izpočetka čudno zdelo, kako da se zatekajo k nam Finlandcl, Rusi, Bolgari, Španci, Poljaki, Nemci, Italijani, Francozi itd., sedaj že skoro mislimo, da je v tem sistem. Prosimo torej slavno občinstvo, naj nam ne poštlja takih ljudij, ampak naj se jih odkrlža kakorkoli. Za tujce pa so itak konzulati v Trstu, le da si velikokrat k nJim ne — upajo.
Pa bi bilo res težfco vsakemu ustreči, ker imamo povprečno po troje obiskov na dan. Naj se nam tvrej prizanaša z Rusi, ki ne znajo ruski, s Francozi — „monarhisti", ki so morali pohegnlti, in z Dalmatinci, ki pravijo, da „rajše govore nemški". Imamo sicer tako lepo priložnost, uriti se v raznih jezikih, a kaj, ko nam pa konverzacijo za-grenjuje nesrečnikova „momeatana zadrega*.
Odbor ženske podružnice CMD vabi uljudno vse Slovenke brez razlike, da pridejo v soboto, dne 3. majaiica ob 8 zvečer k predavanju.
Ko so pozvani naši možje, tedaj gredo vsi v tolikem številu, da je sleherna dvorana premajhna. Ali hočemo me zaostajati ? Res, da ima žena raznih nujnih domačih opravil, a za enkrat naj uredi tako, da se lahko odtrga od doma par uric. Saj pridobi pri tem mnogo več, nego bi sicer doma. Slišala bo vsaka, kakšne dolžnosti In pravice, ima kot mati, kot vzgojiteljica in kot hči svojega naroda.
Predmet Je torej jako važen in mora zanimati vsako Stovenko, če ima le količkaj smisla za blagor svo|e družine in blagor celokupnega naroda. Torej na svidenje v soboto I Med tem pa navdušujte druga drugo in agitirajte, da bomo častno zastopane, da bo imel g. govornik tudi veselje gjvoritl ob polni dvorani.
Drang naeh Osten. Iz Avč smo pre-jeTI: Z ozirom na to, da se ml Je od neke strani predbacivalo, da sera |az pisec notice v „Edinosti" št. 111 pod naslovom „Drang nach Osten", izjavljam tem potom, da nisem s tem člankom v nikaki zvezi, kar lahko tudi slavno uredništvo potrdi.
Matej M u r o v e c, ogibalni Čuvaj v Avčah.
Pripomba uredništva. Potrjamo, da gornja izjava odgovarja popolnoma resnici. Sicer pa je Jako značilno za železniške oblasti, da stikajo le za piscem, da bi se primerno znani nemški „plemenitosti* — maščevale nad njim. Raje naj bi Izjavile, odločno in decidirano, Je-li vse to resnično, kar je navedeno v oni notici. To bi zanimalo Javnost, ne pa oseba piščeva.
Vojaške plače. Od 1. majnika t. 1. dalje bo dobivalo aktivno vojaštvo prvega in drugega aktivnega letnika sledeče plače: poddesetnik 20 vin., desetnik (korporal) 30 vin., vodja 45 vin. na dan. Poddesetniki, desetniki in vodje, ki sprejemajo sedaj po 24, 36 in 48 vin. na dan bodo v mirnem času dobivali to plačo do svojega povišanja. Poddesetniki in podčastniki, ki služijo tretje leto, bodo tudi odslej dobivali enako plačo, kakor dos!e|.
Vžigalice družbe sv. CM. Da ne bode neopravičenih pritožb, javljam tem pctom
V Tricu, «la9 29. aprila i^ia
„EDINOST* it. 118
Stre a m
vsem gg. trgovcem ia konsumentom, da ie vedno ^pričakujem vžigalice, ki bi jih bil raorai sprejeti že v meiecu februarju. Ne-številna pisma ia brzojavke, z moje ia s strani g. Perdana tovarni, niso imele nika-kega uspehe.
Kakor se mi pa sedaj javlja, dobim vžigalice morda še ta teden, da mi bode na ta način mogoče zadovoljiti vse one, ki reklamirajo naročbe.
Smatral sera za potrebno, da to javno razjasnim, da se tudi konsuraenti ne bodo breipotrebno hudovali na trgovce, ki Hiraajo užigallc na razpolago.
Vtkoslav Plesnlčar.
Društvo kmetijskih učiteljev iz južnih avstrijskih kronovin bo imelo svoj ustanovni občni zbor na BlnkoŠtno nedeljo dne 11. maja v Gorici v hotelu pri „Zlatem jelenu" ob 10 30 dopoldne. Po skupnem obedu ogled kmetijske šole v Gorici.
Žrebanje efektne loterije „Splošnega slovenskega ženskega društva" v Ljubljani se bo vršilo z dovoljenjem c. kr. finančnega ministrstva nepreklicno dne 1. julija t. I.
Tržaškemu dopisniku „Zarje". Sedaj ste torej pričeli. Prosto vam in nikar ne mislite, da me boste le najmanj razburjali. Ampak eno vam povem prijateljsko na uho: Ne govorite raje o značajihl Ka t; verujte mi, da si bo vsak pošten človek zatiskal nos, kadar me boste primorali, da bom dal galerijo vaših značajev mimo defilirati. Odkazal bi vam, gospod dopisnik hvaiežnejšo nalogo: Govorite raje o brez-primernem nečloveškem ravnan|u izvestnih vaših vodilnih „sodrugov" s človekom, ki ga le mladostni idealizem pri vedel v vaše vrste In ki Je imel ie to hibo, da se lz-vestnim vašim mogotcem ni znal in tudi ni hotel prilizovati. Tu imate prav lepo in obširno pol|e, na katerem se prav temeljito lahio izkašljate na „značaje".
Gospod dopisnik, celih šest mesecev sem bllbrez kruha na cesti. I a kamorkoli sem se obrnil za službo, sera naletel na „neugodne informacije".
Ali veste, g. dopisnik, odkod so prihaja e? Potrudite se malo in izvedeli boste gotovo njihov vir. Potem pišite o značajih! Scc alna deraokraci|a me je hotela „dvigniti", pravite. Zares, to „dviganje" si bom zapomnil svoje žive dni. Bože mili, če mislite tako „dvigati" tudi delavstvo, potem je pa res bolje, da vaša firma raje danes nego jutri likvidira. — Toliko v odgovor. Sicer pa vedite, da je ton vaše notice tak, da se na njej prav jasno poznajo sledovi pristne žganjarske duše. Oprosti, pa ti, ljubezniva „Z.rja", če na barabske izbruhe ne odgovarjam z rokavicami.
Trst, dne 28. aprila 1913.
Vekoslav Mrak.
Majnik, čas radosti se oznan|a, to je razvideti že iz današnjega oglasa glavnega zastopstva Češke industrijske banke v Ljubljani, Lep majnik in pa glavni dobitek — to bi bilo nekaj! _
Tržaška mala kronika.
Trst, 28. aprila.
Dve tatvini tekom dveh tednov.
Pred tremi tedni so neznani lopovi vlomili v trgovino Jakoba Pippana v ulici Stadion št. 27 in so pokradli za K 1500-— blaga. Preteklo noč pa so se tatovi zopet hoteli okoristiti s tatvino v tej trgovini. Našel Jih je policijski stražnik Gorabač, ki je naročil nekemu pasantu, naj telefonira po policijo. Ta je bila takoj na mestu in tudi lastnika Pippana so obvestili. Sedaj so odprli trgovino ; na pragu se je pojavil možak z dve.ua kovčegoraa, ki je — ugledavši policijo — obstal kakor okaraenei. Bil Je to 30 let stari dninar Ivan Bošketić iz Zadra, ki je že 14 let svojega življenja prebil v Ječi. V kovče-gih je bilo polno perila za moške, ženske In otroke in celi dve moški obleki. Ukradene reči so vredne K 485 60.
Ta tatvina je Pippana sicer razžalostila, a razveselil se je, ko so našli pri BoŠketiču nekaj reči, ki so bile Pippanu prvič ukradene. B.škeUč je vse priznal, noče pa izdati svo(ega tovariša, ki bi mu bil moral priti vraia odpirat, kar je oskrbel stražnik.
; Trstu koncert, je treba mnogih in velikih j j predpriprav. Zato prosim vse odbornike, da točno In vsi pridejo k seji. Predsednik.
Podružnica CMD pri Sv. Jakobu
javlja, d*; re je odbor konitituiral kakor sledi: predsednik Josip Sorn, podpredsednik Ernest Volarič, tajnik Josip Durnik, blagajnik Jakob Mrhar, blagajnikov namestnik Fran Strancar, odborniki Edvard Dobrila, Anton Sluga, Milka Širok in Ljudmila Lapajne.
Slovensko gledališče.
V	Četrtek, na dan 1. maja bo poslednja muzikalna predstava v tej sezoni: vprlzori se zadnjič Smetanova opera
.PRODANA NEVESTA«
in to kot
častni večer
kapeliika g. Mirka Poliča.
Gotovo nihče, ki ljubi lepo umetnost, ne zamudi te zadnje prilike, da čuje slavno opero, da se poslovi od milih gostov in da ob enem počasti mladega moža, ki ima s svojo pridnostjo, s svojim znanjem in z nesebično požrtvovalnostjo nevenljive zasluge
za razvoj našega gledališča.
*
* *
P. T. gg. igralci so naprošeni, da pridejo na nocojšnjo vajo za poslovilni večer g. R a | n e r | a.
Velik javen shod NDO.
V	nedeljo ob 10 dopoldne se je vršil v društvenih prostorih NDO. velik javen shod, ki ga je sklical osrednji izvrševalni odbor organizacije. Shod je bil naravnost impozanten: dvorana je bila natlačeno polna zavednih delavcev. „Zarja* se tolaži s tem, da je bilo na shodu zares »kakih 70 ljudi". Nismo hudobni ljudje in ne maramo nikomur kratiti nedolžnega veselja; zato tudi raznim Regentom prav iz srca radi privoščamo nekoliko skromne tolažbe, saj jtm itak le prehitro prišel trenutek, ko bodo morali spoznati, da so v Trstu generali brez armade. — Ta shod je dokazal, da je NDO v najlepšem razcvitu in da je nič več He ustavi na njeni zmagonosni potL
Shod je otvoril predsednik osrednjega izvrševalnega odbora, tov. dr. S o s i č, ki je poročal o kongresu In o potrebi, da se je ustanovil osredni Izvrševalni odbor. Organizacija se je tako krepko razvila, da jo je bilo na vsak način treba postaviti na širšo podlago, ako naj zmaguje delo, ki se kopiči od dne do dne bolj na vseh koncih In krajih. Govornik je tolmačil bodoče naloge organizacije in obljuboval, da hoče kot predsednik v polni meri vršiti svojo dolžnost.
Po njem je povzel besedo strok, tajnik1 Brandner, ki ie govoril o razmerah slovenskega delavstva v Trstu in o potrebi močne in trdne strokovne organizacije, da si to delavstvo z njeno pomočjo pribori boljše življenjske pogoje. Med drugimi je omenjal tudi razna gibanja, pri katerih so igrali socijalni demokratje ulogo, ki je bila pač vse prej nego delavstvu koristna. Poživljal je delavce, da naj se pridružuje do zadnjega moža NDO, kjer bodo imeli najbolje zavarovane ne samo svoje razredne, temveč tudi svoje narodne intese.
Tov. dr. IGsovec je razpravljal o potrebi, da posveča NDO za naprej tudi raznim socijalnim institucijam večjo pozornost. Je mnogo socijalnih institucij, ki so poklicane v to, da varujejo delavčeve kcrfctl in da mu olajšujejo njegov težki boj za obstanek.
V	7rstu pa ravno pri teh socijalnih Institucijah, ki jih imajo danes socijalni demo-
DVOBAtfA ZA SODKE DRAŽBE
ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Na javni dražbi, ki se bo vršila dne 30. t. m., od 9 do 12 dopoldne, se bo prodajalo:
Omivalniki z mramorjem ia zrcalom, kredenca, mizica, zlata verižica, zapestnica, uhani in prstan, srebrna ura, velika množina opreme za godala, palic, svilnatega blaga, pokrival, palic ia opreme za dežnike, solnč nikov in ženskih dežnikov.
POHIŠTVO
SOLIDNO: ia i ELEGANTNO
W ZMIRNIH OINAH "M
RAFAELE 1TAUA
T - VIA MALCAtfTON - TftS«
Mnenje g. dr. K. Karwowski-ja, glavnega zdravnika bolnišnice deteta Jezusa v Varšavi.
H
Gosp. J. SERRA VALL O
Trat.
Več časa že raalm Vaše železnato kina vino Serravallo kakor to-nlčno zdravilo pri bolanlh In konvalescentlh v njihovo veliko korist, posebno zato, ker ono je zdravilo, ki ga tudi ženske In otroci prav radi pijejo, Z mirno vestjo ga lahko priporočam vsem onim, ki ga rabijo.
Dr. A. Karwowskl.
s Ronceslonlronl zobotehnlk j
ALEKS.LUKEŠ!
| Trst, ulico Nuova 13. £
S Sprejema: od 9-12 in od 2-5. ■
ZALOGA OBUVALA
in lastna delavnica
PAVEL VISINTINi
Trst, ul. G, Carducci 27.
Podružnica : ulica Rlborgo št. 28.
Velika izber moških in ženskih, čevlj er.Poprave se izvršnj ej o točno in solidno po z«er»fh cenah
ooocxx3ooooooocooooooooooog
Velika zaloga u trstu
Najcenejše ograje Iz žične mreže, pohištvo železno In iz medl
dobavlja, kakor Je dokazano, tvrdka
VALENTIN BERGMAN
GRADEC
Podružnica Trst
ul. Nnova št, 27.
TeL 19-79. Cenik št. 1 zastonj.
Oruit^en« v^sti.
Vladimir
urar in mehanik
v NABREŽINI pri cerkvi
Prodaja in popravlja vse v njegovo stroko spadajoče predmete. Cene zmerne. Na željo popravlja šivalne stroje na domu.
Alberto Finzi & €.0
Trst, ulica Gaet&a« Donizettl 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungariich« Allg. Credifcbuk) podrmžaicA ▼ Reki prodaja po zelo dobrih cenah : žito rsake Trst«, debele In fine otrobe, oves in SOČlvj© in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišča
tiobroz&an« moke Zđmž. parni* mlinov „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in tvroTof m pošijjmjo mm mMhtei o.
Telefon §t. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trat m
Ksmsats^m^smtm
Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju priredi svo) 1. redni občni zbor za letni tečaj v sredo, 30. aprila v restavraciji Kari Drož VIII. Alserstrasse 59. z običajnim sporedom.	_
Pevsko društvo „Trst". Naznanja se vsem pevcem in oevkam, da^se začnejo zopet redne pevake vaje. in sicer|vsak torek In petek, ob 8 zvečer. Pevovodstvo je zopet blagohotno sprejel g. Mirko Polič, kapelnik slovenskega gledališča. Danes zvečer pe?ska vaja za mešali zbor. No?i pevci in pevke se sprejemajo.
Odbor podružnice .Glasbene} Matice44 v Trstu. Danes zvečer točno ob 8 30 važea odborova seja v gornjih prostorih restavracije Balkan. Ker priredi ljubljanska' »Glasbena Matica* na blnkcštno soboto v
[I Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na ^ €£TPET C A M
: 7 razstavah.:	B EhI
I Glavna zaloga v Trstu, vla Valdlrlvo St. 32. — Telefon št. 220I.
Vsi zdravniki ga prlporodajo.
Odlikovano na : 7 razstavah.
Odlikovana to~	Sv. Ivan
Varna sodaviee flUnIJ l^i pri Trstu,
Via S. Cillno št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. •e priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem sodavičarskili izdelkov v mesta in okolici.
DRRUJTE ZR „DI]RŠK0 KUHIMJO"
Ft ft miri nolii I Dro2e Iz odlikovane slovenske tovorne drot so dosttle dosedaj vsepovsod najboljši sloves, narodnjaki, ligUVll, Pclil s naročajte pri domaČi tvrdkl, ki vam postreže po konkurentom cenah. - p?sr J. J. SOBAH, Trst, 6. oasarl 10.
Btran IV.
:;kdinost" st. us.
V Trsta, dne 29. aprila 1913,
kralje v rokah, slovenskega delavca na vse mogoče načine zapostavljajo. Na nas je, da se te razmere temeljito izpremene s tem, da priborimo slovenskemu delavcu na upravo teh socijalnih institucij primeren vpliv, ali se pa tam, kjer nam drugače ni več mogoče varovati koristi slovenskega delavca, kakor n. pr. pri okrajni bolniški blagajni, kratko-malo emancipiramo od italijanskih delavcev ter se pridružimo svojima lastnima bolniški ma blagajnama.
Govoril je nato novi strokovni tajnik Vek. Mrak, ki je naglašal, da je NDO svojo otroško dobo preživela, da mora sedaj iz povojev in stremeti za tem, da nastane krepka in silna vseslovenska delavska organizacija. Da, še več. Vse naše stremljenje naj gre za tem, da bomo lahko v dogled-nem času klicali: ogromna večina slovanskega delavstva na Jugu je zbrana pod zmagonosnim praporom jugoslovanske delavske organizacije. Govornik Je rekel, da ne bo obširneje govoril o razlogih, ki so ga kot bivšega navdušenega socijalnega demokrata dovedli v vrsto NDO. Saj mu bodo gospodje sodrugi gotovo dajali Še prilike, da bo še marsikomu trgal hinavsko krinko raz obraz....
Danes pravi samo to, da je prišel v vrste NDO s poštenim srcem in v zavesti, da je prišel tudi med poštene ljudi.... Danes daje slovesno obljubo, da hoče vse svoje moči posvetiti napredku NDO in z vnemo služiti interesom slovenskih delavcev.
Ko sta nato govorila še tov. Stok in Pregarc ter poživljala delavstvo, da naj se organizira in razvije intenzivno agitacijo za NDO, je tov. dr. S o s i č zaključil ta impozantni shod.
Narodni delavci, proslavite 1. majnikl
NDO in Zveza jugoslovanskih Železničarjev v Trstu priredita na dan
1. maj nika
skupno manifestacijo po sledečem sporedu: Ob 9 predpoldne
velik manifestacijski shod
v gledališki dvorani .Narodnega doma" v Trstu. — Po shodu obhod po mestu z godbo NDO in zastavama: centrale NDO in zidarske skupine NDO.
Ob 2 popoldne zbirališše pred „Nar. domom" v Trstu, odkoder ob 230 pop. odhod z godbo in zastavama na čelu proti Sv. Jakobu, kjer se bo vršila na vrtu kons. društva „Jadran"
velika majniška veselica
z godbo, petjem, plesom, srečolovom, šaljivo pošto itd. Začetek veselice ob 3 pop.
Vstopnina 50 vin. za osebo.
*
* *
Podružnica NDO v Škednju : Ob 8
zjutraj v „Gospodarskem društvu" v Škednju
manifestacijski shod.
Po shodu se pridruži škedenjsko narodno delavstvo tržaškim manlfestantom.
* *
Podružnica NDO v Sv. Križu: Ob 7 in pol zjutraj zbirališče v društvenih prostorih. Ob 8 obhod po vasi z godbo in društveno zastavo. Ob 3 popoldne
manifestacijski shod
na dvorišču hiše tov. Košute št. 49.
Slovensko in slovansko delavstvo v Trstu in okolici! 1. majnika manifestira delavstvo vesoljnega sveta svojo razredno zavest In svolo razredno voljo. Tudi Jugoslovansko delavstvo ne sme zaostati, to tem manj, ker s proslavo 1. majnika manifestira ne samo proti gospodarskemu, temveč tudi proti narcdnemu suženjstvu. Z ogromno udeležbo na naših prireditvah naj Jugoslovansko delavstvo dokaže, da se zaveda svojih pravic in da si jih od nikogar ne da kratiti.
Osrednji izvrševalni odbor NDO v Trstu.
Osrednji izvrševalni odbor ZJŽ v Trstu.
Odbor podružnice NDO v Škednju.
Odbor podružnice NDO v Sv. Križu.
>'4f I?
»Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev*1 sklicuje za danes dne 29. t. m. ob 7*30 zvečer v društveni dvorani, ulica Sv. Frančiška št. 2, j a v e n shod vsega delavstva lesnih strok: lesnih težakov, tesarjev, mizarjev, parketnih stavcev itd.
Shod je velike važnosti, zato pričakujemo, da se ga udeleže lesni delavci vseh strok v velikem številu.
Ženska skupina NDO Je priredila v nedeijo sijajno uspelo zborovan|e, na katerem Je poročala predsednica ženske skupine, tov. Dekleva. Opaža se splošno zanimanje za žensko organizacijo.
Odbor zidarske skupine NDO. Jutri, v sredo, ob 5*30 važna oborova seja.
DAROVI.
— Uradniki I. skupine so darovali za slov. šolo v marcu in aprilu po K 34*33, skupaj K 68-66.
G. Henrik Stibil je odstopil svoj delež „Trž. hran. in pos * v znesku K 20 z dividendo za 4 leta K 5*20 moški CM podružnici.	_
Vesti iz Goriške.
Kobarid 22. aprila. Dne 19. t. m. se je vršil vojaški nabor v Kobaridu in sicer zadnji za politični okraj tolminski. Od 180 predstavljenih nabornikov Je bilo potrjenih 49.
Minola zima je bila prav mila, po dolini brez snega; mesec marec je obetal prav zgodnjo spomlad, travniki so že dobro zeleneli in tudi sadje se je pripravljalo za cvetje; dne 13. aprila pa Je zapadel po vsi dolini, za snegom smo imeli par prav zelo mrzlih dni s slano in ledom, tako, da Je napravilo na sadju in travnikih občutno škodo, posebno na orehih. Tako se je uresničil stari pregovor: kar marec porase, april popase. Radi lanske slabe letine na senu Je veliko pomanjkanje na piči, se..o drago, 8—9 kron kvlntal, nekateri zahtevajo celo 10 kron. Dne 21. t. m. je bila razstava goveje živine, na kateri Je bilo približno 100 glav prav lepe živine. Živina Je v tem kraju res lepa, da Jo je veselje gledati, odkar so uveli v ta kraj Meltalsko pasmo; ali pravih mleka-ric ni, kakor so bile poprej, ko je bila še stara pasma živine, dasi je bita seveda manjša; radi tega |e imela sicer manje vrednosti za meso, toda kmet ima glavni dobiček od živine le od mleka.
„Podporno društvo" v Nabrežinl bo praznovala na dan 25 majnika 1.1.151etnico obstanka društva ter priredi Dopoldansko veselico in ples. Naproša vsa bližaja društva, da onega dne ne bi priredila kake veselice ali v okolici.	Odbor.
MALI OGLASI
MALI OGLASI M r*&uujfl pa 4 rim. fcmlM. Maštao tlaku« >mi» obit rtL K4a«QU PldEa m takij ta
Annoninn starozm&na, odlikovana, prej L. M|lllDlllua, BoBchetti & Co, Nabrežina, je zopet v obrata. Apno najboljše kakovosti. Najnižje cene. Prekupcem popust. Lastnik J. Wild.	902
Monrfllio zelene, nezrele, kupuje Solinger, skla-IVI ali Ulj O dišče ca dvorišču ul. Geppa 5. Pokazati je treba vzorce.	875
V na in m 86 odd&j° stanovanja IlOjulIl demo opremlje.i hiši pri cerkvi, ul. delle Doccie št. 919.
v novi, mo-pri sv. Ivanu
934
Urinu on 30 let star, išče za Ženite v dekle is VUUvet poštene fciša, staro do 25 do 30 let, Slovenko, ki bi znala nekoliko kuhati. Sem tesar in imam par sto kron. Naslov psmeno : L P. Trst, uL delle znura, I. nadstropje, ali pozneje nstmeno. 933
Odda
meblirana soba za dve osebi s porabo 5tJ kuhinje, v stanovanju je voda in plin,
ul. Madcnnina 13, I. vrata 4.
987
l-ličina z zemljiščem v Rocolu Be proda po nizki niOll/a ceni. Pojasnila ul. Chiozza 82.	988
Urarna in zlatarna '«? ioe1f?
najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti. Popravljajo se budilniki z garancijo po K 1-—. Caio Squadrani.	909
12Za mm za VBak tkraJ re8 ZANESLJIV, IX LE JK PBIZADETLJIT ČLOVEK, kate-i»WI) Jm regakoli stanu, v Bvrho vodstva raz-pošiljalnice na debelo. Nepoklicna naloga. Do 400 K mesečnih dohodkov. Glavnica in znanje nepotrebno. Ponudbe pod K. P. €090 na naslov Rad. Mosee, Čoln.
W Zaradi preselitve
se prodaja v če vi j ar niči
„Rila Sartorella"
Trst - ulica Barriera vecchia sU. 10.
vae blago
po jako znižanih cenah ;
čevlji za moške, ženske in otroke vseh vrst.
W
- Zaloga Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospodo in deCke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga.
|#NA OBHOKE l Vmerne eeneV| Adelf Kofttoris
Trst, ulica S. Giovanni St 16, I. nad.
zraven „Buflei Autom.". — Telefon 251, Rim. n.
:: POZOR I Skladište se nahaja v I. nad. ::
Oglase, poslana, osmrtnice in vsakrSna razglasna ali reklamna naznanila je po-
I Siljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti*
Zahvala.
Na mnogobrojnih dokazih odkritega so-žalja kakor tudi na krasnih darovanih vencih ob priliki smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda
ANTONA VIČIČA
izrekamo vsem, zlaBti pa prečastiti duhovščini in ravnatelju lista »Triester Zeitung* tudi v imenu vseh sorodnikov svojo najglobljo in najprisrčnejšo zahvalo.
Trst, dne 28. aprila 1913.
Žalujoče rodbiie Vičlč, Windisch, Ballisch.
5.00 5.52 5.55 7.37 7.45
15 glavnih dobitkov
90000, 40000, 30000, 20000 in 20000 kron, oziroma frankov in lir
zadene tekom meseca majnika
v srečnem slučaju že z vplačilom s a m o 5 kron, kdor naroči izborno skupino 5 srečk na 70 mesečnih obrokov po K 5*—.
5 žrebanj vsako leto !
Zahtevajte obširni majnikov prospekt!
Iz njegove vsebine: Za eno krono 100000 frankov I
češke industrijske banke
glatfno zastopstvo, Ljubljana.
TVRDKA
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST Je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bidkljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Hlojz Saletelj
iltea Carradorl 18, v bllžlil gostllao NDO,
Zaloga barv, ČopiČev, mrežio sa plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-3K3i nalnih posodah in drugo. mmm
9.06
9.10 9.15 IZBO
2.40 4.2B0
4.49
6.00
7Z5 740
s.aa S40 10 «9
St*** ^huiaj U*	O.
eipelje, (Rovinj), Pula in medpottaj«. le do ESuj in medpostaj«.
OdDoJoflJe In prihajanje ulaKov
od 1. oktobra naprej.
C&ri srn prihod, oziroma odhod m a*xnmjt*i po srednj»-evropskem Sun.
C. kr. državna železni«*.
Odhod iz Trsta (Campo M ar rio). B Herpelje, Pula in medpostaje. H do Poreča in medpostaje. O do Gorice in medpoitaj« (Ajdovičim). O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in m«4p. B Gorica, (AjdovSčina), Jesenice - Celovec -Dunaj-Praga-Dečin- Beljak-Berlin - Monakovo in medpostaje.
O Gorica- Jesenic« - Celovec- Trbii-Ljnblji Beljak-Dunaj in medpostaje.
O Hi " ------
M
O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbii-Ljub-Ijana-Baljak-Celovec in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljsk-Celovec-DunM.
O Herpelje Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in meapostaje.
B (Turilo ekspres i Gorica-J«senice-Izubijana-Beijak-Inomost-Monakovo-Pariz in med p. M le do Buj in medpostaje. O do Gorice in medp. (Ajdovščina). O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje.
B Gorica-Jesenice-Belj ak-(Monako vo- Berlin). Celovec- Dunaj-Linec-Praga-Dečin. O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomoift, Ho nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praanikik i 8.14 O Herpelje-Divača. 2JO O v Gorico.
Prihod v Trst.
5.47 O Is Dunaja. Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane. Jesenic, Gorica. 7.0-4 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9 35 O Iz Pule (Rovigaa). 10.17 O Iz Jesenic, Goric« in medpostaj. 11.25 B (Turćki ekspres) iz Pariza-Monakova-Oe-
lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Goriee. MM M h Poreča in medpostaj. Z.OO O Iz Celovca, Trbiia, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prag«, Dunaja. Z.37 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj. 4 ii3 M Iz Buj in medpostaj.
7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiia, Ljubljane, Jeleni«, Gorice. 7.0S O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. S.OO B Iz Berolina, Draidan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenio, Gorice, (Ajdovščine). lOOO M Iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 O Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo). 10 57 O Iz Dunaia, Celovca, Beljaka, Goric«.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i 9 27 O Iz Gorice. 9 41 O Iz Divače, Herpelj.
Pomladansko zdravljenje
je najbolje s kričistilnim
- „čajem Iz tlsočroi". -
Bel kamen
sirovo obdelan, iz nabrežinskih in re-penskih kamnolomov, različnega obsega, se proda pod ceno od 1 do 50 vagonov. - Za naročbe, obseg, ceno se je obrniti: Vascotto, kavarna »Adriatico«.
Zobotehnik iz Nemčijo
Josip Konig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Pariza.
■■■ TRST ■■■
ulica S. Nicoid št. 18, II. n. Plačila na mesečne obroke.
3{ans Schmidt
TELEFON št. 1085.
zobotehnik
TRST bL della Zorita St. 7. L
1995
Obenem je to tudi izborno sredstvo proti Ščipanju v želodcu, hemoroidom itd. itd. Zavoj za 12 dni i navodilom za en« kr«n« se dobiva edinole v odlikovani lekarni
„Al due Mori" dr. A. Praxmarerja
Veliki trg, mestna palača. Telefon 337.
ie pošlje K 110, odpošilja po pošti 2 obratno pošto poštnina proeto.	VARUJTE SE PONAREDEB I
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, olica San fraacesco 8'^ssis! 2
Specijalist za popravljanje ronlet na oknih. Na željo bo menjajo pasovi In zmetl. ■aiU za pap»li« del« la •• «• b«|l k«ok«reno0„
Back & Fehl
splošni unlformsRl zavod Trst, Acquedotto 12
Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri
Zaloga obuvala
- in lastna delavnica =>
Pahor nllca Arcata 19.
Velika izbera čevljev za moSke, Ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako nizkih jn zmerniii cenah.
ST čistilnica na suho =
ulica Farneto štev. 9, Trst.
Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho-vina, perje, rokavice itd. itd. se barvajo in čistijo na suh način najnatančnejše in naj-skrbneje po najnižjih cenah v centrali ul. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica deli' Istria št. 12 in ulica Belvedere št. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Teatro št. 14.