Poštnina plačana v gotovini,
Stev. 'O. V Liub'iani dne 12. decembra 1935.
Posamezna itev. Oin Iv*
Leto XVIII.
Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja Vsak četrtek
Naročnina za tozemstvo: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 3(1 Din; ia mo» zemstTO razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Oin, Amerika letno I dolar, — Račnn poštne hranilnice, podružnice« Ljabljani, št. 10.711.
Osnove In smotra pohorskih nacionalistov
V zvezi z razgovori, ki so jih imeli nekate« ri ugledni voditelja pohorskih nacionalistov te dni v Beogradu in Zagrebu, je sprejel se* nator in bivši minister dr. Grga Andjelino« vič novinarje ter jim med drugim izjavil o pohorski akciji:
»Naše gibanje je popolnoma neodvisno. Pojavilo se je samo od sebe kot obramba in krepitev jugoslovenske nacionalne misli. Do« sledno temu pa tudi kot odgovor na težnje po plemenskem cepljenju na eni strani in na težnje po plemenskem nadvladju na drugi strani. V praktičnem političnem življenju pomenja pohorska akcija naglašanje samo= uprave in razsredotočenja, enotne ureditve države proti federaciji in centralizmu.
Mi smo naglašali in naglašamo šesti januar kot dan zmage jugoslovenske miselnosti na« rodnega in državnega edinstva v državnem življenju Jugoslavije. Iz šestega januarja smo torej vzeli osnovno misel, ki označuje ta veliki kraljev čin in katere posledice sta bili tudi razglasitev naše države za kraljevi« no Jugoslavijo in razglasitev državne zasta« ve za službeno zastavo naše vojske. Ne srna« tramo pa,'da mora za stalno obveljati šesto« januarski način vladanja. Za izvršitev svojih misli je moral pokojni kralj ukiniti .vidov« dansko ustavo in ustavno stanie. vendar na je tudi on smatral to samo za začasno in svečano je obljubil, da bo čimprej vrnil na« rodu politične pravice in demokratično vla« davino. To je kralj tudi delno storil z uved« bo ustave leta 1931.
Ne vidimo torej nikakih težkoč za postop« no prehajanje v redno stanje, niti za vzpo« stavitev novega političnega življenja na šir« ših demokratičnih in parlamentarnih nače« lih, kakor in koliko to našim razmeram in našemu razvoju ustreza. V vsakem primeru: misel šestega januarja je misel jugosloven« skega in državnega edinstva, kakor ga je pokojni kralj razumel in kakor so ga pred njim tolmačili Gaj, Štrosmajer in drugi. Ta misel ni niti najmanj" odvisna od delovnega načina, a še posebej ni niti najmanj vezana na diktatorski ali kak sličen način vladanja. Jugoslovenski nacionalisti smatrajo, da je v vsakem primeru potrebno sodelovanje na« roda kot celote. Odločno obsojamo vsako strahovanje in sploh vse strahovalne načine v politični borbi, pa naj nrideio od zgorai ali od spodaj, Z eno besedo: Mi nismo nikaki fašisti in v današnjih razmerah diktature ne smatramo za zaželeno, nego nasprotno nas glašamo. da se naj postopno prehajanje našega političnega in parlamentarnega življenja v redno stanje izvaja pospešeno. Razme« re, ki so šestega januarja leta 1929. zahteva« le ukinjenje ustavnega življenja, niso bile enake, kakor so danes, in nosilec takratnega državnega in političnega življenja, kralj Uedinitelj, je imel polno opravičilo za svoj postopek samo v takratnih razmerah.
Eno glavnih vprašanj, ki smo jih mi odkri« to poudarili, je hrvatsko vprašanje. Vsak poizkus, da se to vprašanje reši v skladu z
občimi državnimi koristmi, pa naj pride s katerekoli strani, bodo jugoslovenski nacio« nalisti vneto in nesebično podpirali.
Za nas pomeni jugoslovenstvo sestavno združitev srbstva, hrvatstva in slovenstva. Njihovo zedinjevanje znači ljubezen, ne pa vojno. Ako smo bili v preteklosti včasih ze« lo borbeni, smo bili zato, ker smo se branili in ker smo branili državo in njene koristi. Neprestano smo bili med dvema ognjema. Beograd je v nas iskal samo trenutnega za« veznika, a Zagreb je gledal v nas zastopni« ka Beograda. Mi pa, nudeč roko tako Beo« gradu kakor Zagrebu in Ljubljeni, smo bili izpostavljeni udarcem vseh.
V kakšnem razmerju je naše gibanje na« sproti Jugoslovenski nacionalni stranki? Na« še gibanje je neodvisno, toda ker ga v glav« nem vodijo ljudje^ki so v JNS, bi se mo« glo gibanic zliti v okvir stranke in jo po« mladiti. Potrebna sta zato preosnova JNS
in izenačenje mišljenja v njej na podlagi pro« grama stranke. Ni dovolj govoriti o enotni ureditvi države. Tudi pokojni Starčevič je trdil, da je ves naš narod, ki govori v našem jeziku, en narod, in sicer hrvatska. Bil je za eno državo tega naroda. Tudi Vuk Karadžič je menil, da smo en narod, in to srbski. Na papirju so imeli vsi ti možje prav. Po« litično je bilo to pogrešeno. Tudi pokojni Pašič je bil zagovornik enotne ureditve, to« da niegov način je izzval pri Hrvatih in Slo« vencih, pa tudi pri jugoslovensko usmerjenih Srbih močno nasprotovanje. Nepravilno razumevanje državne enotnosti drži v nad< vlad je ali centralizem, a v nadaljnjih posle« dicah v plemensko cepljenje. Mi pa nismo samo zagovorniki enotnosti, temveč tudi ju* goslovenski nacionalisti. To pomeni polno plemensko in pokrajinsko enakopravnost in tako izgraditev države, da sta edinstvo in enakopravnost zagotovljena.
Mi nadaljujemo svoje delo. Srečni bomo, ako JNS pravilno oceni naše delo, ker ni« mamo namena rušiti in razdruževati, tem« več graditi in spajati. Upam, da bomo po novem letu še krepkeje razvili svoje delo med naredom. v narodni skupščini in v senatu za osredotočen je vseh narodnih sil v jugoslovenski nacionalni fronti.«
lovenci v tujini
Prvi teden decembra je posvečen mislim na rojake, ki so razkropljeni po svetu. Zat.o je umestno, da se ob tej priliki posebej sponrnja-mo na.ožjih rojakov.
V Zedin'enih državah so Slovenci v svojih kolonijah še kolikor toliko zadovoljni. Mnogi imajo svoje trgovine, svoje hiše in tudi posestva. Seveda je pa mnogo takih, ki jim tudi v Ameriki ni bila sreča mila. V socialnem pogledu so Slovenci v Zedin.enih državah izvrstno or-orgaraizirarai.. Sami so si ustanovili ugledne podporne .organizacije,' tako Slovensko narodno podporno iednoto v Clicagu, ki ima nad 700 včlanjenih društev s 40 000 člani in nad 6 milijonov dolarev premoženja Poleg te orgnniza-c!je so še Kranjska s'ovenska katoliška'jednota, Jugoslovanska katoliška jednota, Slovenska svobodomselna pod"o-ria zveza, S'ovenska dobrodelna zveza, Slovenska ženska zveza in Jugoslovanska p.odpcJrna zveza »Sloga«. Slovenci imajo tudi svoje denarne zavode in zelo razširjen slovenski tisk. Le s'ovcnsko šolstvo je v splošnem slabo. Tretji, če ne že drugi rod naših Izšel ehcev bo čisto pc-zab'l svoj matenr jezik. Iis?levanje v Zedinjene države je omejeno. Amerika stavi izseljencem vse mogoče ovire zaradi velike 'brezposelnosti. V splošnem se morejo izseliti tjakaj le take osebe, ki so se v'Ameriki rodile ter si z roistvon pridobile" amer ško državi anstvo, nadalje oseb", ro'ene v Kanadi, Mehiki ali osta'ih državah Južne Amerike, in žene in otroci bivših naš h državi'anov, kii so sii pridobili ameriško državljanstvo.
V Kanado so se začeli izselevati Slovenci že pred svetovno .vojno., potem pa se je izseljevanje v takrat še novo deželo ustavilo in šele leta 1923. obnovilo. Splošne razmere tamkaj n:so preveč slabe. Tako .ie zaslužek v rudnikih pro-
vince Ontaria še dovolj dober. Tudi na velik h farmah se še precej zasluži, le na rranjš h farmah je plača slaba. Nekateri naši izs°ljenci morajo delati skoro zastonj. Stavbne delavca so izpodrinili Angleži. Zdaj pa je Kanada prav tako kakor Zed;niene države priseljevanje skoraj popolnoma ustavila. Tja smejo le ž^ne in otrf d naših tam zaposlenih rojakov, če imajo ti tam traino zagotovljen zaslužek, potem na oni naši državbani. kli so delali ž* več let v Kanadi in so bili odsotni naiveč leto dni. V sn'ošnem so nnši izseljenci v Kanadi dobro zasluž li, vendar so žmeli zelo težavno in nevarno de!o. V 7*An 'h letih vlada seveda tudi v Kanadi velika br >z o-Selnost. Tudi v Kanadi so Slovenci brganzira-ni v podpornih društvih. V Montrea!u imajo svoje prosvetno društvo.
Argentina je sicer velika dežela naših izseljencev, vendar se Slovencem tam n^ godi posebno dobro. V boliših razmerah so kvalificirani delavci v večjih tvonreah. Tudi zidari so še precej zadovoljni. S!lno slabo ra se godi nekvalificirani delavcem in krnetr-kin delavcem na farmah, ki se v skumnah selijo vsako p-to po dvakrat za setev in žetev od severa proti jugu. Slovenci iz Primorske, ki so se izselili v Argentino, se lam počutijo tako slabo, da so uvedli- akcijo za kolorizacjo v Južn: Srbiji, h dravske banovine se ie izseljevanje v Arg?nr'-no v zadnjem času skflro čisto ustavilo, le iz Prekmurja se posreči izselien'š>iim agentom spraviti tu in tam kak transport skupa'. Neugodne delavske in splošne gospodarske razmere v Argentini so v večini posledice vedno ponavljajočih se revolucij. Razen nekoliko s'ovensk h prosvetnih društev v Buenos Airesu in bližnjih provincah ni v Argentini nobenih slovenskih organizacij". Slovenski tisk je šele v povojih.
V Braziliji so slovenski izseljenci precej
Za pravice samoupravnih hranilnic
V soboto in nedeljo je zborovala na Su» šaku glavna skupščina Zveze mest kraljevi« ne Jugoslavije. Ob tej priliki je imela tudi Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije glav« no sejo, na kateri je odbor sprejel nastopno resolucijo:
Zveza prosi ponovno kraljevsko vlado, da čim prej sprejme zakon o samoupravnih hranilnicah, katerega načrt je izdelan obe«
nem s pripombami vseh prizadetih činiteljev.
Zv«» prosi tudi ob tej priliki, da se hra»
milnice kot splošno koristne in dobrodelne ustanove Čisto izenačijo glede vseh pravic z
državnimi ln privilegiranimi zavodi, ki zbi« rajo prihranke, zlasti s Poštno hranilnico in Državno hipotekarno banko in z zadrugami.
Ker je pravica sprejemanja m upravlja« nja pupilnega denarja najbistvenejši znak samoupravnih hranilnic na vsem svetu, za« hteva zveza, da se našim samoupravnim hranilnicam, ki so tudi prej uživale to pra« vico, vrne ista pravica po zakonitem potu.
Zavedajoč se, da je zanašanje strankar« skih vplivov v poslovanje samoupravnih hra« nilnic imelo zanie slabe posledice, prosi zveza kot najbolj poklicani predstavnik samoupravnih hranilnic nadzorne in pristoj« ne organe, da zaščitijo hranilnice pred temi vplivi.
Zveza mest je ob tej priliki na podlagi pročila g. dr. Račiča sprejela tole reso« lucijo: Samoupravne hranilnice naj se usta« navijajo povsod vnaši državi, zlasti pa v vsakem našem mestu. Sprejme naj se na« posled osnovni zakon o hranilnicah, ki ga ie minister trgovine in industrije ponovno ob« ljubljal narodni skupščini.
Razen tega je Zveza mest sprejela tudi drugo polovico resoluciie Zveze hranilnic.
Politični pregled
Pretekli teden se je zaslužni predsednik češkoslovaške re« publike dr. Masaryk končno odločil, da odloži predsedstvo
zaradi bolehnosti in starosti, ter je obenem označil naslednika, ki mu želi izročiti vr«
hovno vodstvo republike. Masarykov kandi« dat je dr. Edvard Beneš, ki je bil že v času velike borbe za državno samostojnost Ma« sarykova desna roka. Volitev predsednika se bo vršila na skupni seji senata in po« slanske zbornice. Kaže, da je dr. Benešu iz« volitev zagotovljena.
Po vesteh praških časopisov so
pogajanja med češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Hodžo in voditeljem Slovaške ljudske stranke Hlinko doved» la do uspeha.
Slovaška ljudska stranka se je izjavila z* pripravljeno, da stopi v vlado. Obenem s Hlinko se pridružijo vladni večini tudi nem« ški krščanski socialci. Zgodilo se bo to po časopisnih vesteh meseca januarja. — Na nedavni proračunski seji češkoslovaške po« slanske zbornice se je predsednik vlade dr. Hodža bavil tudi s fašizmom in narodnim socializmom, o katerih je naglašal, da ne moreta biti uvozno blago za demokratično Čchoslovaško.
V francoski poslanski zbornici so bili te dni
obravna\-ani zakonski ukrepi za razorožitev političnih organizacij.
Ti ukrepi zahtevajo razorožitev vseh stran« karskih oboroženih čet. Desničarske organi« zacije, ki niso hotele izvesti krize vlade, so prostovoljno pristale na razpust svojih oboroženih oddelkov in je bila Lavalovi vladi z veliko večino izglasovana zaupnica. Desničarji so preprečili krizo vlade zaradi tega, da bi Lavalova vlada, ki je naklonje« na Italiji, s katero imajo desničarske organi« zacije prijateljske stike, ostala še nadalje na krmilu. Francoska poslanska zbornica ie z ogromno večino sprejela vse tri predložene zakone proti političnim bojnim o-rctaniza« cijam.
Iz Ženeve poročajo, da je
Društvo narodov prejelo protestno brzojav ko abesinskega cesarja proti italijanske» mu bombardiranju neutrjenih mest
Zlasti protestira cesar proti letalskemu na» padu na mesto Desie, ki so mu Italijani raz« dejali vrsto hiš in je bilo 32 ljudi ubitih okoli 200 pa ranjenih. Italijanska letala so obrne« tavala zlasti prestolonaslednikovo palačo, v
raztreseni, vendar so tudi tamkaj večie skup ne naših ljudi.Tako je v San Faolu slovenska naselbina, ki šteje približno 400 oseb. Za slovenske Izseljence so v Braziliji skoro iste razmere kakor v Argentini. Iz dravske banovine je izseljevanje v "Brazilijo v zadnjem času skoro prenehalo.
Urmrvai je dežela priseljevanja za naše romale iz Prekmurja. Samo v Monte Video se je v fadnjih letih izselilo nad 400 slovenskih deklet b lendavskega in mursko-soboškega sreza.
V AvstraHB je okrog 300 slovenskih delav-oev, doma po večini iz Prekmuria in logaškega »reza. V Sidneyu je celo žensk* krojaški mojster, doma iz Ljubljane. Priseljevanje naših rojakov fz dravske banovine v AvstraTjo je v posledniem času zaradi dolgotrajne m drage vožnje in zaradi neugodmh poročil slovenskih Izseljencev skoro čisto ustavljeno.
V evropskih državah so večje naselbine na-lih izseljencev v Nemčiji, rudnikih Westlali e hi Porenja, nadalje v Franciji, ttolandlt Lu-ksenburgu in Belgi.S. Izseljevanje Slovencev v Nemčijo se je začelo pred nekako 35 leti in je xdaj čisto prenehalo, ker je tam velika brezposelnost. Vendar pa so naši ljudje v Nemčiji precej dobro organizirani. V Francijo se « pričelo Izseljevanje iz dravske banovine kmalu po svetovni vojni v velikem številu in je šele v zadnjem času prenehalo. Razmere za naše delavce tamkaj so take, da se komaj preživljao Izseljevanje rojakov v Belgijo. Holandiijo w Luksen-®urg je skoro čisto prenehalo. Vzrok je brezposelnost.
Skrb za naše izseljence, vodi min's trst v o za socialno politiko in narodno zdrav;.e, ki ima za vso državo izseljenski komsar at v Zagrebu. Ta ima v B ogradu in Ljubljani svoje izseljenske nadzornike in poleg teh še na raznih izhodiščih iz države obmejne izseljenske nadzornike. Uprava naše banovine ima svojega posebnega izseljenskega referenta, ki posluje v palači Delavske zbornice.
Položaj je zdaj tak, da ni izseljevan a priporočati nikamor, tudi t,a ne, kjer sicer ne dela o nikakih ovir priseljevanju. Vesti, ki prihajao od naših rojakov v tujini, so vse prej kakor vesele. Gospodarska stiska in z njo združena brezposelnost sicer povsod po malem popuščata, a ne toliko, da bi mogli novi prišel enci dobiti delo.
Ivan Slivnik: 5
y§®Da, gospod Hojar, hvala Bogu; oba si lehko od« dahneva. Mnogo sva se trudila m potiia, preden sva spravila Severjevo tvrdko mimo vseh nevarnih krnic. Hvala vam srčns, da ste mi bili tako zvest pomočnik«.
To rekši je podala Hojariu roko
Star gospod pa je zmajal z g avo.
»Brez vas, gospodična Se ver jeva, bi bil ves trud zaman. Da niste priskočili s svojo jim imetjem, bi bila tvrdk« ie davno v raz« valmah. Le vaši glavici in vaši neumorni delavnosti se je zahvaliti, da imamo zdaj dpet prosto polje pred seboj. Da bo treba čakati še nekaj let, preden bo uspevala to« varna »pet tako, kakor v svojih najboljših časih, se pač razume. Za zdaj se Vam potem« takem ne obeta Bog ve kaj, več dohodka ne« 90 doslej: na V6eh koncih in krajih je treba še vtikati v podjetje! Varčnost In previdnost morata ostati ▼ bogoče prva zapoved. Ce Vam povem samo, da ne bi postali preveč radodarni napram gospe mačehi«.
Romana se je nasmehnila. »Ne, ne, Hojar. ne bojte se tega. Tudi v tem pogledu leži vse najhujše ie za menoj. Moia mačeha se po« časi vdaja v neizogibnost. Sicer daje še ved« no duška svojemu ogorčenju nad menoj, to« da vobče se oči vidno ne počuti slabo v teh pametnejših razmerah. Saj ji ne manjka prav ničesar! In končno tudi ve, da se mora zado« voljiti z vsotami, katere sem ji določila, en« krat za vselej. Tako utegne vendarle še kaj ostati od mojega dohodka. Janko pojde štu«
kateri je bival abesinski cesar Haile Selasie, in jo delno porušila, Dalje je bila med dru« gimi zgradbami močno poškodovana amen« ška bolnišnica Rdečega križa. Med žrtvami je več žensk in otrok. Bombardiranje ame* riške bolnišnice je izzvalo po vsem svetu, zlasti v Ameriki veliko ogorčenje in ostro obsodbo nad postopanjem Italije. Ameri« ški listi očitajo Italiji barbarstvo in zatrju« jejo, da ubijajo Italijani tudi ljudi, ki nimajo z vojno nikakega opravka, in da mečejo bombe tudi na ženske in otroke. V Desieju sta bila ranjena tudi neki belgijski oficir in poročevalec pariške agencije Havas Govon« ne.
V Parizu sta se te dni sestala
francoski ministrski predsednik in zunanji minister Laval in angleški zunanji minb ster Hoare ter sestavila nove predloge Italiji za zaključitev vojne z Abesinijo
Angleška vlada pa ie ta dogovor odklonila in je zahtevala izpremembo posredovalnih predlogov tako, da ne bodo sprejemljivi sa« mo za Italijo, temveč tudi za Abesinijo Med angleško in francosko vlado sp je naposled le dosegel načelni sporazum P-^dloci so b;li nato sporočeni Mussolini iu Za primer, da MuSsobni pristane na posaiania bo poostri« tov sankcij odgodena do konca podajani Glede na to posredovanie ie abesincko no« s'anstvo v Londonu izjavilo, da Abesiniia odločno odklanja vsak sporazum na nien r-\-, čun in da si ne da odtrgati niti kosa zemlje.
Iz Londona poročajo.
da je abesinska vojska čisto moderno ob*
orožena in dobro pripravljena Večjih bojev na abesinskih frontah v zad« njih dneh ni bUo. Vrše se le manjše praske in italijanska letala bombordirajo zdaj pa zdaj bližna mesta. Poročila pravijo, da se na obeh straneh pripravljajo na odločilne boje.
Iz Kaira poročajo, da so bili v zadnjem času po raznih krajih
Egipta protiangleški izgredi, ki so imeli ponekod že revolucionarni zna« čaj. Opozicija zahteva popolno neodvisnost Egipta.
PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba
JESENICE (Smrtna kosa). V Lescah je preminil v 68. letu starosti g. Čop Ivan, bivši dolgoletni delovodja pri KID na Jesenicah in kasneje obrtovodja žičarne v Bistrici v Rožni dolini na Koroškem Kot 24 letni mla« denič je nastopil delo v žičarni na Jeseni« cah. Zaradi svoje prirodne razumnosti in strokovnega znanja je kmalu postal delovo« dja v tem obratu in bil potem premeščen za obratovodjo v Bistrico na Koroškem Kljub temu, da je bival dolga leta v ponem« čenem kraju, je ostal zvest svojemu mate> rinemu jeziku, narodu in državi Po upoko« jitvi se je preselil iz Avstrije nazaj v domo* vino, kjer si, je zgradil prijeten domek sre> di veličastne gorenjske pokrajine. Na zadnji poti so ga spremili prijatelji in znanci od blizu in daleč Pevski zbor Sokola iz Radov« Ijice mu je zapel več žalostink. g. dr Fel« lacher pa je imel ob odprtem grobu lep po« slovilen govor Bodi mu ohranjen časten spo* min!
KRI2EVCI PRI LjUTOMF.RL'. Stara gospa Leber.ieva e slavila predzadnjo ned.l.io SO letni ro stm dan v krosu svo h domačih Gospa .ie vdova do dr. Lebariu Priliubleni ?ospe želimo še mnogo let med nami! — Soko' ie svečano proslavil 1 december v Kosljev dvorani Zal le. da udeležba članstva m b'la prav velika — V obč'nskem odhom «<• tviča Josipa, dekana in župnika v Škocjanu;
za mesto Radeče dr. Jereba Petra, notarja v Radečah;
za srez Laško Križnika Filipa, rudniškega strojnika v Lokah;
za srez Litijo Galeta Josipa, posestnika in predsednika občine Trebeljeva;
za mesto Višnjo goro Štrublja Franca, po« sestnika in lesnega trgovca na Polici;
za srez Ljubljano dr. Breclja Antena, zdrav nika v Ljubljani;
za mesto Ljubljano dr. Adlešiča Jura, od« vetnika, Avseneka Ivana, trgovca dr. Ravni« harja Vladimira, odvetnika in predsednika mestne občine, in inž. Sukljeta Milana;
za srez Ljutomer Stuheca Alojzija posest« nika v Stari novi vasi;
za srez Logatec Hafnerja Jerneja, župnika v Starem trgu;
za srez Maruibor'desn{ breg dr. Schauba« cha Franca, okrožnega inšpektorja v p. in odvetnika v Mariboru;
za srez Maribortlevi breg Serbinka Ivana, veleposestnika v Artičah;
te. Večkrat mi je pisal o tem. Bil je že z doma dosti imovitejši od vajinega očeta, ki mu jc bil samo popolibrat. Mati mu je bila zapustila veliko imetje; k temu je prišlo pozneje še dosti denarja in ga pride v bodoč« nosti gotovo ie več. 2e zdaj ga cenim za mnogokratnega milijonarja«.
Beatrika ae jc s zanimanjem pomeknila bliže.
»Res? Prav zares meniš, da jc tako bogat?«
»O tem ni dvoma«.
»In koliko let mu je zdaj?«
»Seat in trideset«.
»Oh! Potem jc vendar le zelo mlad, ma« ma«.
»Da, bai v najboljših letih za lenitev. In ker je očividno naveličan potovanja, ai bo gotovo hotel ustanoviti lastno ognjišče ter poiakati leno. VeS kaj, ljubo dete, prav lehko bi ga uvrstila med gospode, ki jih »ma« trai za svoje morebitne snubače. Ta misel ne bi bila nespametna«.
»Kaj govoriš, mama«, ae je zasmejal Jan« ko. »Beatrika vendar ne more poročiti svo« jega strica!«
Gospa Sibila je skomignila z rameni. »Ka« ko da ne? Tvoj oče in Gerald sta bila popoli« brat. Viktor se je narodil vajinemu dedu v drugem zakonu. To je treba vpoštevati. Be» atrika mi je zelo podobna in bo gotovo po njegovem okusu. Prav lahko ga pridobi zase, ako le hoče«.
»Kakšen pa je stric Viktor na oko? Nič posebno se ga več ne spominjam«, je dejala
za mesto Maribor dr. Leskovarja Josipa, odvetnika, Rozmana Petra, tajnika Jugoslo« venske strokovne zveze, in dr. Ravnika Ru« dolfa, odvetnika;
za srez Metliko Nemaniča Jožeta, posest« nika v Zelebeju;
za srez Mursko Soboto Bobiča Franca, posestnika in vodjo posojilnice v Gornji Lendavi;
za mesto Mursko Soboto Bačiča Franca, odvetniškega pripravnika v Murski Soboti;
za srez Novo mesto Zupanca Alojzija, župnika v Šmihelu pri Žežemberku;
za mesto Novo mesto Vebleta Demetera, odvetnika v Novem mestu;
za srez Preval je Kugovnika Jurija, posest« nika na Prevaljah;
za srez Ptuj Janžekoviča Alojzija posest* nika v Stenjancih;
za mesto Ptuj dr. Visenjaka Alojzija, od« vetnika v Ptuju;
za srej Radovljico Jana Jakoba, posest* nika v Podhomu;
za mesto Jesenice Arneža Petra, posest* nika in tvorniškega delavca na Jesenicah;
za srez Slovenjgradec inž. Vrhnjaka Vinka posestnika in predsednika občine Pameč;
za srez Šmarje pri Jelšah Zorenča Aloj* za, posestnika in gostilničarja pri Sv. Petru pod Sv. gorami;
za mesto Kočevje ostane kot član bano« vinskega sveta dr. Sajovic Ivan, odvetnik v Kočevju, ker ni razrešen.
Domače novosti
• Roman »Brez doma«, ki smo ga napove* dali, je bil že objavljen v nekem drugem listu. Žaradi tega začenjamo z današnjo šte* vilko roman »Doma«, ki ga je napisal isti francoski pisatelj, Hector Malot, katerega romani se po vsem svetu zelo mnogo berejo.
♦ Kraljica Marije za&itnica dece. Med najbolj pereča socialna vprašanja naše drža. ve spada vprašanje načrtne organizacije otroške zaščite. Imamo 4,611-600 otrok, ki jim je potrebna temeljita socialna zaščita- Da bi to veliko delo po načrtu izvedli, so nedavno ustanovili osrednjo organizacijo za zaičito dece, nekako zvezo ustanov za zaičito dece. Pri tem sodelujejo zasebna socialna in člove. kolfabna pobuda in zastopniki raznih držav-
Beatrika, očividno že vneta za materin načrt
»Oh, 2 njegovo vnanjostjo boš lehko jako zadovoljna. Vitka, aristokratska prikazen je ter prav zanimiva in znamenita osebnost. Go tovo ti bo povšeči. Kaj ne, za vsak slučaj ga vpiševa med tvoje anubce? V cnaindvajse« tem letu ai, in čas bo zate, da si izbereš par« tijo. Za neimovito dekle to ni lahka naloga, magari če je še takšna krasotica. Razen žit« ka itak nimaš resnih častilcev. 2itko ti ni dovolj lep in fin. Viktor ti bo gotovo bolj ugajat zlasti ie. ker sc ti ne bo treba poni« ž«t i, če ga vzamei«.
To rekli se je goepa Sibila i docela po« »lovnim obrazom obrnila k Romani.
»Slišala si. Romana. V doglednem času ae nadejam poseta avojega svaka«.
»Da, mama, slišala aem«, je odgovorila Ro« mana.
»Upam, da ae pomudi nekaj tednov pri nas. Vsekako mu hočemo storiti n iepnvo bi* vanje či mnajprijetnejše«.
»To prepustim tebi, mama«.
»Prav imai. Njegov poset je moja stvar, in tebe sem hotela le obvestiti. Odkazala bom svaku sobe tvojega očeta. Prazne ao, in Viktor mora biti brezpogojno dobro na* stanj en«.
Romanin obraz se je pokril a temno rde« čico. Vzravnala se je mahoma. »Prosim te, da tega ne storiš. V sobah mojega očeta je še vse tako, kakor je bilo ob njegovi smrti. Za nič na svetu ne bi hotela, da bi stanoval v teh prostorih tujec«. (Dalje prihodnjič)
Novi banovinski svet
Kaj pravi gospa Ivanka?
Dandanes ni potrebno, da je kdo umazan, tudi ročnemu delavcu ne. Kar se čez dan za-maže, se hitro lahko opere. Imamo hvala Bogu terpentinovo milo Zlatorog, ki z lahkoto in hitro odpravi vsako, tudi oljnato umazanijo. Njegova obilna, gosta in bela pena jo kos vsaki umazaniji.
OVOTERPENTINOVO KILO
nih in samoupravnih ustanov za zaščito de. c«. Organizacija bo svoje delo razpredla po vsem ozemlju države in si j« nadela ime Ju-
rlovenska unija za zaščito dece. Unija je postala član Mednarodne unije v ženevi, Šteje pa nad 200 nadih organizacij ki društev. V n jej so tudi zastopniki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, prosvetnega ministrstva, ministrstva za telesno vzgojo, zastopniki vseučilišč in vseu&liišfldih klinik, Zveze mest kralj. Jugoslavije, Skavt, ske zveze, zdravniških društev, proti tuberkuloznih lig, ženskih društev, otroških zavetišč in posvetovalnic ter podobnih ustanov. Na čelo unije je stopila kot častna predsednica Nj. Vel. kraljica Marija. V osrednjem odboru unije pa so med drugimi bivši ban dr- "Josip fiilovic, univ. prof. dr. Matija Ambrožič, ga. Lerposaiva Petkovič, predsednica Jugosloven-ske ženske zveze; ga. Minka Grujičeva, ored-•ednlca Kola srbskih sester: ga. Vera Pero. vič, soproga kraljevega namestnika: Vlada Vidakovič, tajnik Zveze mest kraHevine Jugoslavije: Ante Skala, zastopnik prosvetnega ministrstva.
• Odbor sreske organfzpclj« .1NS za LJubljano. Na nedavnem občnem zboru izvoljeni odbor sreske organizacije JNS za mesto Ljubljano se ie na svoji seji konstruiral tako-Ie: predsednik dr. Kramer Albert, podpredsedniki dr. Rape Stane, Lombar Alojzij In dr Pes'otnik Pavel; tainik Cimerman Milan: blagajnik Bežek Ctbin; odbornik5: Adam:č Anton, dr Ahčin Marian. Briceli Ivan. Kregar Franc Kos Ivan. dr. Lulik Ivo. Majcen Ciril. Perko Lovro. Pu-stoslemšek Rasto. Smrkoli Albin. Seunig Fran. Stih Ludvik. Turk M'ha. Tušar Nande. Turk Josip. Tratar Jože. VcHČ Dušan, Volk Avgust, dr. Vrhunc Vmko. Urbas Miroslav, dr Za:ec Marian. Zupančič Leonold. Zakotnik Ivan. 2;tn:k Rudolf. Jeločnk Vik+or in Knez Mirko- nadzorni odbor: Slana Franc. dr. Ru^ar Ignacij. Babšek Franc in Sknba Janez. Spreietl so bili tudi razni sklepi. Med dnitdmi ta. da se po možnosti mesečno vrše širši članski sestanka na katerih bodo poročali razni naši odlični politiki tud' Iz ostalh delov države. Dal:e se bodo vršila pri vseh krajevnih in okrožnih organizacijah predavan:a o perečh vprašanih obfrn-ske ga gospodarstva ln obravnavala se bo snov obče-ooKtičnega značaja. V svrho čim večieea stika med oredsedstvrm In članstvom
Hector Malot:
DOMA
Roman sirote
PRVO POGLAVJE Pred Parizom
Kakor vsako soboto popoldne, se je tudi ta dan nabralo pred Bercyšksmi vrati toliko vozov, da se skoraj niso mogli zvrstiti. Štiri dolge vrste so stale ob bregu reke. Vozovi so bili obloženi z vsem mogočim. S sodi, lesom, ogl.em, raznimi pridelki ln v vročem jmvjsfcim soln-cu so vozn ki nestrpno čakali na pregled pred mitnico.
Med temi vozovi je bil zlasti eden, ki ga je vsakdo takoj opazil. BI je nekakšen cirkuški voz na nizkih kolesih, pokrit z debelim platnom.
Nekoč je moralo biti to platno višn evo, zdaj pa je bilo že tako obledelo in umazano, da je bilo mogoče nekdanjo barvo le še uganiti. Na njem je bilo napisano v grškem, italijanskem in francoskem jeziku »fotograf*. Francoski napis se je še najbolj videl. Vsi ti napisi so pričaM, da mora voz prihajati od daleč.
Vanj je bil vprežen osel, ki pa se mu je poznalo, da ima za seboj že zelodolgo in naporno potovanje. B I je suh, izstradan, da se je kar opotekal .Nekoč je moral biti močan in lep. Njegova oprema je bila prav v skladu z vozom. Jermeni so bili na mnoglih krajih raztrgani in za silo zvezani z vrvjo. Osel je muhi ob cesti prašno travo in le časih prav žalostno zarigal.
je uvedena v tajništvu JNS, Kazino. H nadstropje. dežurna služba predsedstva Predsednik minister g. dr Albert Kramer pa spre ema člane organizacije JNS vsak dan od pol 12 do pol 1. ure Istotako v prostorih tajništva JNS, kolikor ne bo službeno odsoten iz Ljubljane.
• Novi mestni svet v Ptuju Banska uprava je objavila, da je ban dravske banovine razrešil predsednika mestne občin? ptujske Jer-šeta Lad;slava podnredsedrvka Ptricha Pavla In vse člane mestnega sveta njihovih funkcij ter imenoval za predsednka odvetnika dr. Remca Alojzija, za podpredsednika trgovca Cvikla Ivana, ra člane mestnega sv-;ta pa: AJiča Franca Brenči ča Antona. Frasa Ferda. Fichtenaua S'ksta. Kolarcča Antona. Križana Matiio. Ruparja Janeza, dr Kuhana A'eksan-dra, Kersheta Hermana. Praporia Franc« bančnega uradnika. Scharner;a Albertu Primca Alberta. Herneria Andreja. Pichleria Blaža, Ma-rinčka Ivana, Stinlovška Franca Skazo O-mle-slava. Steudteja Ivan*. Sirca Pranja. Vrabla Martina. Zavrrvka Jakoba. G:»čafji Jakoba Korena Karla. Kratka Lovra. Beiliča Josipa in Pmteria Josipa.
• Ne pozabite, d« Je cen« Vossovemu ro» manu »Dva človeka« za naročnike in naroč« niče »Domovine« znižana, !n sicer vezani kniigt, ki »tane drugače 34 Din. na 30 Din. a mehko vezani knjigi od 24 na 20 Din Razen tega nudimo naročnikom »n naročnicam še cenejJo nabavo te prekrasne knjige. Kdor namreč naroči skunai tri vezane izvode pla*
Zraven njega je sedela ob cesti deklica dvanajstih, trinajstih let. ki je pazila nanj.
Videlo se ji je, da je tujka in da s« pretakat po niih žilah kri temne.šega plemena. Vendar pa je bilo v njenem obrazu neka; neizmerno prikupnega.
Ker je stal osel za velikim vozom sena, je bilo nadzorovanje seveda precej težavno. Žival je pogosto, kadar se ji je zde'o, da dekle ne pazi, hitro povlekla šop sena z voza. In to je storila vselej tako oprezno, kakor bi se zavedala, da krade.
»Polikar. nehaj že vendar!« je večkrat vzkliknilo dekle.
In osel je vselej pobes I glavo, kakor bi se bil zavedal svojega greha. Toda kakor hitro ]e pojedel seno, je segel iznova z gobcem za n;itn.
Ko ga je četrtič aH petič pokarala, je začuJa klic z voza:
»Perina!«
Takoj je vstala, odgrniia zasror. ki je zakrival vhod v voz. in stopila v mrač?n prostor, k er je ležala na tleh na slamnici bo;na ženska.
»Kaj pa bi rada, mamica?«
»Kaj počenja Pelikar?«
»Seno muli s sosednega voza*.
»Tega pa ne sme!«
»Lačen je!«
»Čeprav! Lakota nam še ne daje pravce. da bi komu kaj vzeld. Kako se bcš pa zagovarjali, če bo voznik to opazil in te poklcal na odgovor?«
»Osla bom privezala«.
»Ali bomo kmalu v Parizu?«
»Zaradi rnifmčarjev moramo vs! čaka!*«.
»Še dolgo?«
»Ali te spet bolj boli?«
, ča zanje le 75 Din, tako da pride ena veza* na knjiga le na 25 Din. Tri mehko vezane knjige pa stanejo samo 45 Din, tako da pride en mehko vezan izvod le na 15 Din. Te ugodnosti nudimo izjemno da si lahko tud; bralci »Domovine« nabavijo to knjigo za božični dar. Naročila sprejema it prijaz« nosti uredništvo »Domovine«. Založba pošlje
Kložnico in ko prejme denar, odpošlje takoj
j igo.
* izpiti si r.darsbe, teharske, kamnoseške
ln vedajjakaiske mojstre bodo januarja r
Ljubljani. Pismeni izpit Se bo začel 3. januarja in bo trajal 5 dni, ustni pe se bo začel 9. januarja. Prijave ea izpit je vložiti preko pri. atojnih adružeaj za zida rake, tesarske, kamnoseške, odrux-.no vodnjakarske mojstre na Zbornico trgovino, obrt in industrijo r Ljubljani. Beethovnova ulica 10. Vsa potreb, na navodila za prijavo prejmejo kandidati pri pristojnih združenjih- Zbornici j« treba prijave dostavti najtesneje do 19. t. m. Prav tako je do tega roka dostaviti prijav« glede predhodnega kpita o obči izobrazbi is anasvju. Ti izpiti pa bodo 13. januarja.
* Smrt dobre matere. V Celju Je umrla vdova
ga. Terezija Orobelaikova. odločno narodna I« blaga žena in vzorna mats svntJtn Šestim otrokom. Pokojnici bodi ohranjen blag snom'n, svojcem naše iskreno sožalje!
* Umri Je v Ljubljani g.' Ignadj M;hevc. višji monter mestna plinarne in podpredsednik Zveze organlzaolj mestnh us5n?bencev v Ljubljani,
»Le nič se preveč ne boj Samo zatohli zrak v vozu, — nič drugega nI«, ie odvrnila bolnica s slabotnim glasom.
Te besede je rekla samo zato, da bi o'roka pomirila. V resnic pa ;e bila hudo slaba In ma onemogla. Nifci osem in dvajset let še nd imela, pa bi ji človek prisodil najmanj petdeset, tako jo je vzela bolezen. Vendar .pa-so se na n enenr obrazu še vedno videli sledovi nekdan:e 'cpnte. Njene oči so bile podobne hčerkinim, le še bolj izražite, kakor bi bile gorele. , ..., .,„,'. , ..<, »AH naj ti kai prinesem?« je vpraSala Peri M. '»Kaj pa m'sliš?z
»Tamle so stojnice' Jn bi laliko kaf
iskat. Vsaj kakšno majhno okrepčalo. C z pol minut« bi se, vrnila.-. * « »-i
»Ne, varčevati morava z denarjem. I ako tnalo ga imava. Vrn! se k Pplkarju In. paz» da.na-bo več sena kradel«. „ : ^i;;'
»To ne bo tako lahko«.. . ...
»Ce boš dobro pazila...« , Dekle ie stopilo pred osla n ža potisnilo na-zai. da ni mogel več krasti, Žival se, je sicer.jz-^. prva upirala in silila naprej, "ttfda potem se je le vdala v usodo, ' t':
Zdaj se Perinf nI bilo ve^flreba z njim uk^r-, jati in je lahko malo pogledala okoli sef-e. Kako je bila vsa okolica zanimiva! Česa takega še nikoli ni videla, čeprav je že dosti potovala ro svetu. In čas ji je tako hitro mineval, da se tega 1 Še zavedala ni.
Ooaz la n: nit; tega. da se i ^ nn'bližal fant dvanaisth let. ki ie bjl oblečen kaKor kakšen cirkuški k1ovn. Nedvomno je bil od cirkusa, ki Je nrijahal za njimi.
Ni vedela, kako nai hi ga nagovorila. Potem pa se je Iznenada oglas'] cn:
Od narave z veliko jnfeli,g:neo oblagcdarjen se je zgodaj vrgel v" stanovsko borbo in se udkistvoval tud. politično Ko je prišla ped županom dr. Penčetfi opoz-ici a v ljubljanski ob-5-nsk'1 svet. je prišel z n;o'tudi rajnki kot za-stopnk takratne • socia'no-dcm okratske stranke, ki je pa b Ja pdloeno nacionalna. Mhevc se je udejštv„oval tud' v novinstvu in knjžev-nosti:- Svoie povesti je najra;ši pri obče val v slovenskih auier.ških listih. Kakor je bil sam p-.šteiijak," je pošteno, vzgo.il svojo rcdb.no. Časten niu spom n!
★ Otvoritev meščanske šole v Črnomlju. V ponedeljek .3. t.m. je bila o+vorjena meščanska šolaj v Crnoml u za kmetijsko-obrtno stroko. Omlnjeiii dan se je zao.lo vp sovanje v 1. razred, ki bo začasno nastanjen v občinski hiši. Kako potrebna je bila ta šola, kaže des.vo, da se ie že Drvi dan vpisalo 60-učencev. Za upravitelja Šole j« imenovan Kare! Štrbenk, dosle* učitelj ns meščanski šoli v Novem mesni Crn-i-maiska obč na se je obveza, da z»radi do leta 1938 moderno šolo na že p- d b-jenem zem-• IjiŠČU.
* Žrebarre Vojne škode. Dne 2 t. m ie bilo v Beogradu 20. žreban e Vojne škode za do-b tke. Izžrebane so bile naslednje obveznice (prva številka ozna:u:c s-eri'o druga pa šte-v'lko izžrebane obveznice): z dob't'otn 2"0 Din: 6650 _ 501; z dobitkom no 100.000 Din: 6249 — 813, 73!9 - 215; z dobitkom po 50 009 DlJKI 6236 - 305. 7754 - 811 8106 - 496. « -r.; - '355;' 8894 - 264; z dobitkom 20.000 Din:' '!!s,fS X. 99. 5°26 - 427. 5079 - 273. 6081 — 616. 6164 695; 6325 - 310. 6474 — 2'6. 65.31'<^ 445. 6613 - 691. 7612 - 585 7708 -719. "783f — '439. 79-10 - 837 "9028 - 842. 9205 — 957; z dobitkom po 50"0 Din: 5170 — 19. 5261 — 63, 5331 _ 633 5394 — 168. 5419 -229, 5741 - 208, 5788 - 688. 5827 — 354. 5851 — 553. 5867 - 753, 6053 — 648, 6099 -•146. 6191 — 277, 6282 - 274, 6342 - 404. 6434 — 541. 65.37 _ ig, 67,31 - 281. 6880 -366, ' 6926 — 225. 6932 - 4*3, 6951 - 239. 6961 —f 405,. 7002 _ 112. 7011 — 7?6. 7045 —» 412, 7112 — 219, 7147 — 061, 7176 — 775. 7378 - 309. 7423 — 997. 7505 — 227, 7527 — 5'Vi. '7,507 — 728, 7626 - 227, 80?4 - 9-10. 8029 — 566. 8179 - 490, 8558 — 459. 8567 — 400. 8609 _ 485, S670 - 3"2 9182 - 9.32 £25(1 — 626., 9299 — 51 ft 0.335 - 250 9361 -
1*3: r df-V^om no 3TOO Din: 5037 _ 204 504«?
— 84, 5055 —.643, 5071 — 811, 5103 — 663, 5155 — 49, 5196 — 290, 5207 — 85, 5272 — 940, 5,320 — 735, 5389 — 453, 5426 — 51, 5554 — 151,- 5588 — 730, 5683 — 393, 5703 — 204, 5725 — 35, 5733 — 174, 5833 — 707, 5880 — 391. 5940 - 946, 5960 - 597, 5961 - 334, 5979 - 686, 6096 — 657, 6110 — 630. 6129 — 139, 6138 — 755, 6169 — 768. 6176 — 573. 6261 — 117, 6318 — 207, 6350 — 452, 6420 — 255. 6494 — 896, 6500 — 865, 6535 - 302, 6545 - 14, 6618 — 754, 6621 — 413, 6634 — 405. 6780 — 237, 6801 — 378, 6819 — 931, 6323 _ 176. 6825 — 560, 6843 — 276, 6856
— 757, 6915 — 635, 6917 - 569, 6928 — 254, 6^3 — 37. 6909 _ 654. 7007 _ 470 7011 — 5-18. 7097 _ 887, 7304 — 6*5. 7362 — 188. 7369 — 776, 7427 _ 7-'5, 7431 _\559, 7527 _
7540 — 18,3. 75°8 - 530, 7613 - ^388, 7677 — 50; 7786 — 167, 7822 - <44. 786' — 97. 789? 239. 7056 - 47. 7r56 - 431. 7074 _ «43 8'03 __ 935. 8174 _ 547. 8^9 _ 365. 8395 _ 710. 8517 _ 6'9, 85.3' - 771 8549 — 124. 8540 . _ o"o 8505 — 178. 8*03 — 242. ofil? — 094. i^nenadena ^0 1e'na Barbara Po'a?v«ya v Skicah rvri s^ehu 17 ^.^eriVp ia rlq rl!H:Vti-"> rv*> c-uo''" c^fr J" . lo 7/» r^-o^ neV?1 leti ITorla. T-rvlo«ili ei -j}
s^poo enk"q4 jtoHk* no bo še dolvla.
S ctrojim, m^voiri ie živela Barbprg d-^sle1' v Vo'!tri P'-'?!*? '•'■a v majhni sobi-
ki sb'*41« fiitii. 7a kuhinjo.
* Izpuščen. Krojaš^eea prrmčnika in, posestnika Jožeta Mi"ia iz Frama k: so ga b;li v zvezi z uboiem v Framii arptiraii in sprav'!: • v mariborsko iebiišnico. so zdai iznus'-'li ker se ori za si'še vati ;u ^karalo ^ je ty->m' TIr >š/čh zabodel v s;'obranu. napaden od parrh frani-sk:1r nrčfpnpjr»v
4 Nalezllve bolezni v LVI^ii' ponehavjh,
Skrlatnka in davica. k; sta več tednov.ogra'ali zlas^ zdravje šolske mlad'ne sta. zn-^no po-nustili Zndnie dn; » blo samo šp tlflkafe primerov obol°ni za škratinko p"x Da'' ;m'a šp zm=rom mnoen olrok an^no B"'p'eh na ni huda in -se oboleli ot-oc po ve5:ni zdraviio
rlnmn Wv' • '
'! 1 "
* Huda davica na Muti in okolici razsaja že več kakor dva tedna. Obolelo je mnogo otrok. Smrtne žrtve pa so redke.
+ Nesreča. pri premikanju železniških vo. zov na postaji v Cnnomlju se je v nedeljo ponesrečil železničar g. Mihael Dobranovič iz Novega mes-ta. Spodrsnilo mu je, pa je prišel z desno nogo pod kolo ki mu jo je strlo- Po. nesrečenca so pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
* Velik požar. Ko se je v noči na 2. t. m. vrnil posestnik Napast Franc od Sv. Lovrenca na Dravskem polju s konjem domov, je poklical svojega brata, naj mu z lučjo posveti, da bo nakrmil konja. Spravila sta konja v hlev, nato pa mu je brat s petrolejko še posvetil na skedenj, odkoder je Napast vzel potrebno krmo za konja. Slednjič sta šla v hišo. Že nekaj trenutkov nato pa je bila domačija v plamenih. Z največjim naporom so komaj še rešili živino. Domači gasilci so ogenj omejili in zadušili-
* Dela na jezerski cesti v prihodnjem letu.
Jezerska cesta se od leta do leta izboljšuje. Namesto nekdarnh slab h lesenih mostov čez Kokro bomo imdi v neka. letih vse betonske, cesta sama pa je tudi popravljena na več točkah. Vsako leto se tudi grade mostovi. Prihodnje leto prideta na vrsto tako imenovana dolga mostova, ki se opustita ker se bo cesta preložila Ce b; b'la nova oba mostova, bi delo ve' aio nad 600 000. preložitev ceste bo pa vdjala le 310 000 D'n. pač pa bo n w C'un-drov most. ki bo veljal okrog 305.000 Din.
Neznanega samomorilca so te dni pri Mariboru potegnili iz Drave. Neznanec je star 24 do 26 let srednje postave in pavih oči. Oblečen ie v čedno temnomodro obleko in sivo zimsko sukruo.
Požar v BresternM- Nedavno zjutraj je požar uničil gospodarsko poslopje posestnika Franca St rožnika v Bre.stemici. Gašenje ie bilo zelo otežkočeno. ker ie poslopje na hribu in ni bilo blizu vode. Gasili, so mariborski in kamniški gasilci- *'• . ' * v'!
* Požar Pri posestnici Berčonovi Jeri na Dolgem brdu. občina. , TrebpJjeVo. sov trle terice lan. domači sin pa^ je' kuril v. syšj1nlcj kjer so sušili lan K.o so .terice s . sinom. To? netom šle opoldne, h kosilu,-ie- švignil iz su? silnice plamen in jp upepelil .'Najbrž se j?
>hi"'f» vrni,:np vnel lar*
; »Lep osel. kaj?« :.,<•. • N. rnu takoj odgovorila »Ali je domač? Ne verjamem. Takšnih nima:o tu«.
»Ne« niu je' povedala. »Iz Grčije ie«.i:: »Iz Grčije«-?. ':.-*''
»Da zato mu je tudi Palika*r ime«. r »A,- tako!« ■■•■<• ■
Nasmejal se je. toda vz!;c temu še ni prav ra-zti:neL- zakaj bi moralo bibi oslu iz- Grčije Puli-
kar imu.. .....;
» M! 'je' GrSja -daleč?« je nato vprašal.
»Zelof-fjftteč«.; , ' '■
»Daife kakor Kitaiška?«
»Ne-i. pa. vendar zeio dateč«.
»Al' si' mar prišla >?. ■Grčiji?'3*
»?e»(w'šti bol' daleč sem doma«. • ,
»Ma -K-tn^k^m?« -' • s '•;'
F31iže Zdai pa cremo v Par z«. »Ki^.baste na • on^+Mi voz?« »V^-mestnih nasipih*.
Fant '6 ie začudeno nom vozu0 Moških, ki iim ni nič. če jih kdo dregne z nožem?«
»Samo moja mati in jaz sva. In mati e vrhu tega še bolna«. »Ali bi imeli rad še dolgo svojega osla?« »O seveda«.
- .»Ce pojdeia na nasipe, sta lahko prepričani da vama ga bodo že prvo noč ukrad i. In to bi' bi šele z^ičesek«. »Ali je to res?« • - -
»St vprašaš!. Ali nisi. bila Ss- nikoli v Parizu?«
■■ »Nikol'*-. • " i
»l o se ti takoj vidi. Zakaj pa ne stoijiš ra.ši k' Poprovcu?« »Ne poznam ga Kdo pa je to?« »Lastnik travnikov za ob?id em. Travn k so ograieni da ne prde nihče biez n egovega du.vo!,renja tja -$e nikoli-ni n hče ničesar ukradel na njegovem".svetu Ce se ie pribl žal kdo z uepošte-nim nameni.-ga'ie spre.el s krog o« . r»A!; ie drag?«. ; -
»Da- poz-tn-. ko sili vse v Pariz. Zdai pa vama- za ves teden ne bo računal več kakor štirideset soldov In za osla bo dovolj- hrane. zkTst če ,e prijatelj osata« »M slim da ga ima prav rad«. »No. potem pa po.ide, vse v redu. Veš, Po-pro^ec n: slab človek«. »Piprovec rnu pravijo?« »Da. ker je zmerai žejtn kakor b! sam poper del S starimi cunami ie kupčeval in si s tem prisluž i prece denarja Ko ra je prišel n>koč ob roko e pustil ta poklic, ker ni.mogel več 1 rokami premetavati smetišč Potem si ie kupil nekaj zemlie. k'-jo daje v na em Razori tega vzrea tudi mlade pse«. »Ali je daleč odtod?«
»Ne« je odk mal deč k Potcm ie pokazal z roko nroti severu in rekel- »Takoi tamle za gričem Niti po' ur= ni do. n egove hiše«. Perina s? ie dpčku zahval la in dejala: »Se z materjo bi se rada pogovorite. Ali bi
mi hote' držati osla za m nuto ali' dve?:Takoj se brrr vrnila«. »O prav rad«, ie odvrni' dečrk. »Samo paz; nanj da ne bo sena; kradel«.« 1 Perna 'e Stdp^a v voz in povedala maleVi, ■ kai je deč-^k rekel
»Ce ie tak"«, ie odvrnla bo'nica. »bo najbolje da poščeva tega čluveka Ali pa boš mala mit' Dot?« »Le brez skrbi bedite!« ■ -Ko sp ie Pern* žp odnravlia'a. še pn-Vra' k ma*eri -n it fiimp^rede r^t?
»T" »i«»»«»r (a v?« nolno voz.iv ki 'maio ra-o:*s- T'iyar"-?. v Tn v^d^i o pot osgno jme Vn'fran Pa^avm-re. AJj n\-č.ydno, 3a «« hs'n:k prav taVo- piše kakotimadve?« »"'aVni na0-> - .. •• • ____
»' 'aVo 'p mogoče, da se ijti-na
tolikokrat ponavljajo?« .... - , ,. ,
DRUGO FOGLAVJF. ■ ■r r V STISKI
Ko se je Per'na vn'la k oslu. je v dela, da se sr>pf masti s s-mom
»Z-ka; pa ga pustiš?« je nejevoljno vprašala dečka.
»7aka ga n° b:? Saj ni voznika n:k'er«.
»C- pa vrne?«
»Mu bo pa naibrž š» sam dal kuD sena«, se i-e deček zasmeji Toda prav tedai se e voz s sen"m pomakn,;l dal e. ker so prišli že mitrrčari. do n ega.
»Zdai pr deta pa še vidve na vrsto«, je de-al deček. »Jaz po'dem. ker vem. da me že pogrešajo pri našem vozu«.
* Takoj po poroki v bolnišnico. Te dni se | je poročila posestnikova hči Liplinova Mari« ja iz Hrastovca. Ko so prišli svatje iz cerkve domov, jim je hotela gospodinja postreči s kuhanim vinom. Nesreča je hotela, da ji je pri tem padel lonec z vrelim vinom na tla in poparil nevesto po levi nogi, da so jo morali odpraviti v bolnišnico.
* Smrtna nesreča. Te dni je prpravlja! drva 631etni posestnik Fišer Jurij iz Legna pri Slovenjgradcu. Ko je uravnaval hlods, mu je padel na tilnik velik hlod. Našli so ga že mrtvega.
* Pogrešanec se vrnil in umrl. Martin Podgoršek, 68Ietni upokojeni železničar, ki je, kakor smo poročali, izginil od doma v P uiu 'n so ga šele po 10 dneh našli onemoglega in nezavestnega, je zdaj umrl. Ker je bel razglašen za slaboumnega, so ga nameravali te dni oddati v umobolnico, čssar pa ga je zdaj rešila smrt.
* Pogrešanega organista so našli mrtvega v Pesnici. Pred nekaj dnevi so pogrešili organista Filipa Seljaka iz Spodme Sv. Kungote. Zmanjkala je za njim vsaka sled, ko je odšel v ponedeljek zvečer iz Prukhardove gostilne v Rošpohu ter se odpeljal s kolesom proti domu v Gradišče. Zdaj pa se je skrivnost pojasnila z žalostnim odkritjem, ki ga je napravil Karel Škof iz Rošpoha. Pri prehodu čez brv, ki drži pri Gradlišču čez Pesnico, ie zagledal v potoku moško truplo, ki ga je zvlekei na breg ter prepoznal v njem pogrešanega organista. Seljak je bil usodnega večera nekoliko vinjen, vendar je trdno hodil. Morda mu je na ozki brvi postalo nenadoma slabo, pa je omahnil v potok ter .utonil v jedva pol metra globoki vodi. Po rodu je bil pokojnik iz Podmelca pri Tolminu in tja tudi pristojen.1
* Stoletna slepa st: rka je izPregledala. V Capini v Hercegovini se je pred dnevi dogodil čudež: 104 leta stara Mujaga Malohodžičeva, ki je bila zadnja leta docela slepa, je nenadno izpregledala.
t Avtomobilska nesreča pri Št. Pavlu pri Preboldu. Te dni je zavozil avtomobil, last litijskega posestnika in podpolkovnika V'pokoju Karla Robleka na državni cesti. med Žalcem in Vranskim nekaj metrov pred mostom blizu Št. Pavla ob Preboldu levo v cestno ograjo, jo podrl in padel precej globoko. Avto se je pri padcu dvakrat preobrnil in k sreči na dno priletel na kolesa. Iz avtomobila sta stopila dva moža izmed katerih je bil
Uslužbenci, ki nadzorujejo vozove ob pariških cestah so vajeni marsčesa čudmi ga Vendar pa se je možak, ki je stopil v voz Peri-n'ne mater«, zelo začudil, . ko .ie zag'edal na raztrgan' slamnid bolno žensko in je videl povsod samo revščino in pomanjkanje.
»Ali nimata ' n cesar. kar bi bilo treba za-cariniti?« je vprašal.
»Ničesar«, je šepnila bo!n'ca.
»Nič vina? Nič je da?«
»Ne!«
In to je bilo tudi res. ka:ti razen s'iamn:ce. dveh slamnatih ■ stolov mabne miz^. tonč^he peči in fotografskega anarata ni bilo v vozu ničesar. Ne košar, ne' oblekie.
»Prav«-, je dejal uradnik. »Kar odpeljita se dabe'«.' ■•: i .-■..■•" "
Ko je Perina. ki je vozila osla na povodcu-prišla skozi mestna vrata, .i« tako zavTa,prQti* severu, kakor ii je bil deček svetoval Na obeh s'ran?h ie vdela nais pe, ki so se vlekli v n-doglednost. Kar mrgolelo ie Judr na nj':h. t^d'* v'delo se je. da ie to samo izmexpk človeštva Oblečeni so bili v cape : in njihovi' obrazi so; izdajali, da se ne bi bilo dobro sre:at,i z n imi na samem'.-
Perina se je zelo čudila. Ko je še živel n:e:r oče, ji je tolikokrat pripovedoval o lepotah Pariza, zdaj- pa je ob pr\ em pog!edu nanj doživela tolikšno razočaranje.
Dolgo je blodila Perina,• preden je prišla v ulico, kamor' ji ie bil. deček svetova! Neka krat .ie zašla, toda nazadnic ii je le stara žemcal. ki jo je srečala, povedala, kje prebiva cče Po-provec.
Obstala ie p^?d megovo hišo in pustila voz kar na cesti. Ko je hotela stopiti čez prag. se
prvi precej ranien na glavi. Prvi mimo se vozeči avto je vzel ranjenca in ga odpeljal v celjsko bolnišnico. Kako se je na tem kraju mogla dogoditi nesreča, je vsekakor še nepojasnjeno.
* Žaloigra vojnega invalida. V Slovenski Bistrici ae je obesil 33-letni invalid Franc P n-gračič. Bil je z ženo na nekem godovanju do jutra, nato sta se. pa . vrnila domov. Doma se je začel z ženo prepirati in ji grozil. Že na je v j strahu pobegnila, ko se je pa čez dve uri vrnila, 1 je našla moža obešenega.
* Po nesreči obstreljena. V Zgornjem Raz-borju se. je pripetila v Jugovji. gostilni usodna nesreča. Tesarski mojster S:m,on Krivec je raz- ■ kazoval gostilničarju samokres., pri čemer, se je pa orožje sprožilo. Krogla je zadela najemnico Amalijo Potočnikovo v desnico ter ji prebla pfsi, da je izstopila na levi .strani telesa. Nevarno ranjena se je Potočnikova zgrudila na tla. Prepeljali so io v bolmšnlco.
* Drava je naplavila truplo Kujčeve Ane. Poročali smo že, da je 34-letna posestnikova hči Ana Kujčeva iz Gajevcev, ko se je vračala zvečer domov, pri borlskem mostu padla v deročo Dravo in utonila. Pod njo se je pogreznila od vode že izpodkopana pot. Truplo je zda.! v bližini Ormoža naplavila Drava. O najdbi trupla so bili takoj obveščeni svojci, ki so po-kojnco prepeljali domov in pokopali na domačem pokopališču pri Sv. Marjeti.
* Mater svoje izvoljenke je umoril. Predzadnjo nedeljo je viničarski sin Vogrin umoril v Črešnjevcih posestnico Goratičevo, mater izvcljenke. Komisija je dognala, da Gera. tičeva ni bila obstreljena kakor se je najprej domnevalpi temveč da je nastopila smrt zaradi vboda z nožem- Po prihodu naVilmega snubca Ferdinanda Vogrina se je med njim in Marijo Geratičevo vnel hud -prepir, ker je baje Vogrin; razgrajal pred'hišo. Da odžene Gera. tičeva nasilnega -gosta, se je oborožila s ko-l^;ter JOdšla Vogrinu nasproti- -Zamahnila je P^Otr-r^jfeniB; in ga raniia po glavi. Vogrin-se je n&koiliro.-korakov odstranil od hiše ter s samokresom ustrelil proti Geratičevi, vendar pa je izstrelek ni pogodil. Nato se-je spet približal Gerajičevi in. jo zabodel z nožem v prsni koš .in v nadlaket-levice. Prva rana ni bila smrtna, a z drugim vbodom je prizadejal Geratičevi do kosti globoko rano. Konica noža je po prerezu mišičevja na roki šla v no-
.it je., prfppdlla nasproti kopica mladih psov.
'»Kaj pa ie?« se ie 'oglasil 'nekdo iz veže.
v Perina--se-ie; o.zrla/da bi vtde'a. kdo jo kliče. Zagledala".,ie-si-a-rlkavega moža br-ez levice ki se ii jo 'e onozoril možak »Kai pa bi rada?«
' »Sai ste' vi lastnik travnikov za obz'd;,,rfi?« ga ie plašno vprašala. :
»Prav:io!> se' io možak zasmeial -v.V. kraik:h besedah; mu;.ie povedala, ka1 žet\ on na te.-m-rd tem naki kozarec vina in ga na iučok -fzo:l t» - -
■ »To "b'- s?, dalo nanrav>.i«. ii. ie vHfel; • nri tem pa Jo ifc ipremssiibodvnoe'- - »Se* veri »z1'«; treba rfačati na.iamn!nO na"p"e'i«.
; »K-.oikp -na:.:hfj?« 'u. ■••-':-. '•'-'■-■: ' - "•
• s »Dvsi- :n;.štirideset soJd^v na fe^eh za- voi •:n e.na'- .tn' d.va!set za osla«.
.-■ » 1'o-i^r.na'drago«.
- '»Cfflfvern^ "dam«!'...... " 1
■ se sme "osel pasti?« '
• »7aka.it pa ne?« " ' ' r ' j t: t:-'
»Za v*s teden ne' trna." o'a?ala. "ker n^-osta-
naroi tak"o dolgo tii: Kameniesl.smo i&.Pafza ■prof; Amiencu in se barrc .tu "s?.mo" malo' rd počil'«. .'"■
»No. tu d-' nič ni?'de-Potem b^s'6 pla"a!; pa" :za vsak-dan posebej/ Šest soldov za voz in-tri 7'» osla«.'
■ "Pobrskala no žepu ' :n položila na m'zo dčv^f soldtiv.'' driVg^a za dni^mC - "
»TiV prvi dan«. rekla.
.»KoMko pa vas ie prav za prav?« je vprašal možak
' »Sama sem z materjo«.
»Zakaj pa ni mati prišla?«
tranjost prsnega koša in prerezala odvodnico in dovodmco. Krvavitev je bila ta-ko huda, da je Geratifteva napravila samo še nekaj korakov nazaj proti hiši'ter se pred hišo zgrudila! mrtva.
♦ Na smrt obsojeni Repec pomiloščen. Od
vešal na dosmrtno ječo je znižana kazen Repcu Adamu, donia ii okolice Slivnice pri Celju, ki je pred meseci naročil umor svoje 70 letne matere Pnulpniku Ivanu.
•k S koli so ga-napadli. Drevenšek Jakob, Vinica: .z Gorce, se že dalj časa ni razumel s svojo sosedo.. Ko se je v nedeljo zvečer vračal mimo nj-jne hiše domov, sta se začela prepirati. Sosedi sta prišla na pomoč še dva moška. Vsi so napadli Dri venska in ga tako obdelali s koH, da je obležal nezavesten na tleh in je prišel k zavesti šele čez kake dve uri. Dobil je na glavi pet hudih ran. .. ;'!.'.».
-k Požigalec ca Dravskem polju. Nedavno je
začela goreti vin i ©arija Pukšiča Franca v Loškem vrhu. v kateri ni bilo stanovalcev. Pogorela je do tal. Gasili so gasilci iz Biša in Desin-cev. Kako je nastal požar, je še nepojasnjeno. Skoro gotovo je zažgala zlobna roka
Šlislrtica uretfosts^va
Slovenjgradec. Ni za objavo, ker je preveč -žaljivo. -'t.
Gladbeck. Dopis se v taki obliki ne more objaviti Pošljite pismo naravnost g konzulu.
* Roparski napr.d pri Ptuju. V, bližini Ptuja je bil izvršen roparski napad, nad 37-letno Lizo-Ozvatiičevo- iz Piuja. Ozvatičeva je prodajalka izdelkov-slaščičarja Hojkerja Slaščice prodaja po Ptuju in okolici . Pred dnevi se je mudila ; v Turnišču. Tamkaj je ostala približno do pcfc' noči," dokler- ni razprodala vsega, kar le inie$| v košari, nato pa se je napotila proti domu Ko ie prsneja-v bližino ■ železniške^ ,-tpostu na.. Bregu, se ;e pojavil pred njo mlajši moški, -"j®.;-prijel za vrat in jo vlekel na travnik, ker.jp je vrgel na tla. j) zamašil us^a in začel brskaj po nienih-žepih. Ker se ie OzvatiČeva v sms^J nem 'strahir z "vso-'silo- branila- in :jr.napad-ls^l ni-fnog»l takp.i' :žmakniti denarnice. m'i ie p.if?| skočil na oonfič drugi rokovniač Z združenimi' močmi sta lopova -iztr-afuia ŽFtvi d^nanrco na-
|B ........; -------^.»n«
»•Bolna i-e in - leži«-. ' ; . »Hm ah msKl-d«
Perina se ie ustraSla Bala/se is, da ie pi^ žak Izdai ne Ho maral "vz^ti ..'.•
»Mislila sem reč'«, se e začela :'zgovaHa|[,V! »da ie mati zelo utrujena. Veste od daleč sva prišli« -J- -
»Nikoli ne vprašujem svojjvh gostov-; prihajajo«, "ie" odgovori RiproVrC- Po-terrf teg vstal in io odvedel za hišo' »-Nabolie el "č? st?:-spravita kam v bUžno- Paz:ti boš morala, da' Vse' rte ho'pohod 1 kakšnega psa To-bi t» stale!'1 sto šo'dov« •• -• • .jVj
k-o e-ho^ia-^ti-.-io'ie pokVcal naza:: , M$\ »Tu imaš kozarec ■ vina L '"
»Ne hvala« e odvrnila »Ne pijem«- -5
• »Gfbnm nš iaz namesto tebe«, se je zasriien;! j al- n" .ga zli' vase ' " v
Ko še. ie Perna vrnila k materi, ji,je.jek^gj «7'i-v -p oa' vse ureiPTio!« "v' >.•'i
- »H"a'a BoSu« ie vzkVkrrla
ne ho treba' več zmVrtm tr?'st1 na vozil -j Vsa! o(t"n*ila s° bom O hiko dal^č'sva pfe j
fov'l:' Kako ve)'ka" ie Vendar zemlja'« ti*
»7 'a bova nnra" na;n--=i ka1 'est'«,,:e d€-- .-: ala '^pr na -"Ka; b: -»da lmela?« -•-;-" '
»Nainrei izn«-"^" P-fiVaria' k: ie utniien. _ da c'e i-orn-v nfprnika ' 'Na' - če * na;° in odpočije«-.,4i|
»O mamca!« 'ie "7k''Vrifla Perina. »Njeriiti ta rnan'ka ničesar Še mkier n'sem videla to-'.; liki trave 'n osata kakor tu Tudi vodnjak je j -v C'1':a; »akol se bom vrnila«- ^ . i|
" Kmaln p-'šb nazai 7 voza ie vzela P^ čico. naroči drv in staro ponev Potenr je zakurila ogen«.'": " - 'j"
»Ko ie začelo v pečici gorati, je dejala ma-' terj. * prihodnjič!
to pa zbežala proti Hajdini. V denarnioi je bilo J6I Dn gotovine Zaradi teme Ozvatičeva ni nogla spoznati napadalcev OzvatSeva je rop prijavila orožnikom na Bregu, ki so uvedli strogo preiskavo Kakor trdi napadena, ie imel eden od razbojnikov predpasnik, kakor ga nosijo na kmetih
♦ Z mazaštvom Je zakrivila "mrt. Pred mariborskim okrožnim sodiSčem je sedela na zatožni klooi 67 letna dminarica Marjeta Vtlč-Lik te Vltomarcev ker =>e je pečala z mazaS-Jdmi in baMSkimi posli Januarja letos Je pomagala 35-1 etn! posesrtnici Tereziji Hrgovi v Vitomarcih pri porodu Zaradi nezadostnega znanja so nastale komplikacije. ki povzroče smrt posestnice. Marjeta Vilčnlkova je bila obsojena na tri mesece strogega zapora in dvoletno tegubo častnih državljanskih pravic.
* Zajec je odkril ponarejalce denarja Orožniki i 7 Belovara in Križevcev so po na« ključju izsledili v Predavcih pri Belovaru po« narejalee denar'« izvedli so Ha nosi kmet Pavel Lovrič » košari zaica nekomu r dar
V vlaku so orožniki kmet« prijeli in poleg zajca našli pri niem Se 30 ponarejenih ko« vancev
" * Računi x človeško lahkovernostjo. Na zatožni klooi pred mariborskimi sodniki je
3cd->l 2*Metn? trgovski pomočnik Albin Saša s Prevali V? mu le obtožnica očitala, da ie z lažnim oredstnvlJan*em dovedel v zmoto več o narjev k? mu lih le posestnik tudi izročil
V nekem primeru le nekega posest« nika oškodoval *a dinarjev. ki mu ilh Je 5zv*Si! * nretvero. da mu Ho nabavil ple« menskeca bika Spet drugim Je oMjuMlal ra7ne ter rn kolke r»ofvral po VW do 90<> rffWaW*v TakSntb primerov Ima osem na vesti Pri razpravi Je vse odkrito pri« znal, zfrtovfirl.nl pa se Je. da Je Ml brezpo« se!n OKsoien ie bil na eno leto In šest me« seeev robije ln na Izpubo častnih držav« lianskih nravlc za dolv> dveh let Razen tega Je bil ohsolen. da mora vrniti oškodovanim izviKM^ni denar
• Kravo so »kradli F»ri Mihaelu Omahnu v Višmi gori :c ponoči nekdo odvedel kravo iz hleva Zadeva ie prijavljena orožnikom. Tat ne more biti daleč
* Ponare'cn! dinarski in SO dinarski ko. ranči- so se poiavifc v Mariboru Ponarejenec za 50.€>in ie rzmenial nekdo v VVersovi trgovini na Aleksandrovi cesti; 20-dinarski srebrnik p« drug rjcznanec pri branievk' na Glavnem trgu
* Strahova!*: Pesniške doline na varnem. Orožnikom od Sv Marjete oh Pesnici se je po-srečilo-^tediti nevarnega rokovmača 28-letne-*a Inriš $enek«ria. ki je osamil da je izVrJil dolgo vfsto vlomov frptatvin v Pesniški dolini Pri-"9ebHe lmet*<«am©kre!i«"iirje priznal, da je skupnih ^ekalermt- drugim pajdaši izvršil več vlomov,'? ' :.<« . -.111--
Tat fcaradl stisk« Pri posestniku Simonu Har^stiu-^^Orškem vrhu so vlomili ln od-nesli^vfečj»v količino masti in drug h žnvljen-skih t?p»rebšeini-' ;Opoftiiki->80 aretiral' nekega1 4I-ler). 18.40: Vzgojni pomen življenja (dr. Stanko Gogala). 19Od: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Operne arije s spremljevanjem radijskega orkestra (pel bo Jože Gostič. .operni tenorist); vmes koncert radijskega orkestra 21.15: Cimer-manov trio. 22.00: Napoved časa. vremenska napoved. poročila, objava sporeda. 22.30: Amgleške plošče.
Sreda. IS. decembra: 12 00: Uvertire (plošče). 12.45: Vremenska napoved poročila 13.00: Napoved časa. objava sporeda obvestila 13.15: Koračnice (plošče) 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.CO: Otroška ura: Pripravimo si jaslice (Zdravko Omerza) 18.20: XI. zvočna slika iz burkastega življenja lutke Storžka Nove S'oržko-ve burke (izvajali bodo člaini radijske drnmske družine). 18.40: Pogovori s poslušalci. 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila 19.30: Izreden koncert, ki ga priredi Ravag in Društvo priiateljev glasbe (prenos z Dunaja). 21 45: Plošče. 22.00: Napoved ča«n, vemenska naipoved. poročila, obiava spo-rerla. 22.15: Citre solo (Mez»ltjtb «enak aa razpolag«, al t« rta govoriti, ker baajo ovoj dober »love« raztlrjen po vsej domovini la preko njenih meja.
aa kdo kajkgo pri ntk ugodnih poandbak wrieljM> aa skupine, adaj pa tega nI, Izbira Je popolnoma svobodna, dokler traja m ta Izredno akatjo doloAeaa nalaga IMN knjig.
Ko taj poaudM ajeae poij tvo»shi8«t1 aa ka — g«i alMa odrekati, ka ruk tudi razumel, da mora Mtt časovne omejena to da aa Izredno veBki popusti ravnajo pa Btovlta naročenih knjig.
Za nabave najcenejše knjilniee so na razpolago naslednje knjige
1. J ran da la Hlret Luclfer, fantastični roman v toatifc delih. 1934. 378 atr.
5. Maurtee LeManei Tigrov! sob jo. Iz franeoSClne preval F. J-o. 1924. 217 atranl
t. Vertdicns: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih la tiskanih virih. 1624. 187 atranl.
4. Aleksander Domaat Zvestoba da groba. (La Dame de Monsoreau.)
Roman. 1926. 418 atranl. 8. Jamea OH ver Oonvoods Onkraj pragozda. Roman. 1928. 129 atr
6. Gustav« la Rooget Mlsterlja. Roman. 1928. 177 atranl.
7. Oskar BuMckl; Roman aadnjega ceaarja Hababurtana. 1926. 820 atr.
8. Jack Londont Roman treh ar« 1928. 438 atranl.
0. Oevre Riekter Prieht Rdeča megla. Roman. 1926. 108 atranl,
10. R*no la Bruyeres Hektorjev meč. Roman. 1928. 80 atranl.
11. Zevaoeoi Papetinja Favsta. Roman 1927. 194 atranl
12. J. O. Corwoodt Lov za te no Roman. 1927. 194 atranl.
18. R. G. Sel Iger — Brati Ugrabljeni milijoni. Roman amerttkega Jugoslovana. 1627. 291 atranl.
14. Phillips Oppenhelmi Milijonar brez denarja. Roman. 1927. 92 atranl. 18. Kane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 atranl. 18. Stanlej Weymani Rdeča kokarda. Roman lz velika revolucije. 1928. 283 atranl.
17. Sinclair — Oluck: Zlati panter. Roman. 1928.
18. Michael Zcvacco: V krempljlh Inkvizicij«. Zgodovinski roman. 1929. 462 atranl.
19. Marcel Priolleti Seržant Diavolo. Roman. 1929. 844 strani.
20. Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 strani.
21. Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 strani.
22. Artar Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930.
23. Staroslavi Gostilne v stari Ljubljani.
24. Meliki Do Bitolja ln Ohrida.
28. France Podllpnlk: Jelarjevi Čuvaji. 2«. Frank Hellert Blagajna velikega vojvode.
Do 1. ]anttar]a 1936. so cene knjigam sledeče:
Foeamesne knjige t
Broširana Dtn Vezana Dla
10 — 18.—
Skupina 5 knjig:
Broširana Din 40.— Vezan« Din 70 — Izbira poljubna
Skupina 10 knjig i
Broširane Din 70 — Vezane Din ISO — Izbira poljubna
Naaalje nudimo nato pestro, poljudno znanstveno ln zabavno tedensko ravljo »Življenje ln avet« v zvezkih, aa kompletna knjige od prve do teste po l>ui 20.— aa knjig«, tar traneoMtoio aa samouka pa Dla 8*— V navedenih cenah Ja vtteta tudi te poštnina, tako da naročniki knjig na bodo imeli nobenih drugih Izdatkov Knjig« komo takoi odpotlljaJi, aaveda la enim. ki kodo obenem a naroČilom nakazali tudi denar.
Tudi Miklavž in Božiček bosta otrokom letos znatno cenejše
kupovala knjige.
n. Prigoda M. moko Debettnk«,
n, Skok. cmok to Joktet
8a INtM Branka 1
otrokom pola kot veselja to radoati:
to Mm, goopoda Koaamurnika, Vrttomrtek te »Uonoaka,
H
»6.
87. Jataijorl Čuvaji,
knjtttea atana Din 13.— Prt odjemu t knjig Din 80.— Prt o4jauu vaeh U knjig Din 100.— Tarasa t knjigi. L ta EL dal. ataše aedaj aamo Din SO.—.
Cenjene naročnike knjig prosim«, da točno Izpolnijo naročilnica, zlasti naj točno t pite jo ato-Mlke knjig M Jih naročijo, In jaano čitljiv naslov. Vatoo Ja, da obenem, ko nam bodo v poslali narodom««. to todl nakaftejo po podtl odpadajo« odnoa. tako da komo mogli knjig« hitra raspoatljatl. — Naročilnice Je v kuverti poslati aa naslovi Uprav ntttvo »Jutra« v LJubljani, Knafljeva ul. 8.
UpravaiitTO aJGTKA«
v Ljubljani
Podplaanl naročam riodeča knjige-(navadita aamo itevilk« knjig)
Din__
Vam obenem nakaiem po pofttni polotato, aa poftai tok. račun v Ljubljani, lt«» 11842.
Knjiga podljlte na naslov:
Podaljfai
živlienie
Življenje moremo podaljšati, boie&ine preprečita, bolezni *>zdra viti, slabosti ojačrti, nestalne moremo učvrstiti, in nesrečne naprav iti srečne 1
Kaj j,e vzrok vsake bolezni?
Oslubljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljem ali *vojub bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab na čin življenja in mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
je najboljSi zdravnik! So {>oti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pat pa je opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo. ki zahteva dobit! ta&oj in
povsem brezplačno!
V tej mali priročni knjižici je raztolmače-no, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mifiice, odpraviti sl