for MU!«« al .p.ci.1 rala mt PROSLAVA PITLITNIOI RU 8KE REVOLUOLJE V NEW ■L* TORKU. MJ I. Uradailki U apravulAki pro el«rti HIT A Lawm4aU at. | Offlca of pvbttsoMset •SIT 00. UwndaU ara. T*l«pkon«i UwndaU 4«U. spremenili bi RADI RTA KOSTNO PRAVILO PRI UVO LITVI ČLANOV SENATNIH ODSEKOV. JT« U na&n bi radi atarogardnlki obdržali večino v odsekih. Washington, D. 0. — Izid volitev že učinkuje na stsrogsrdni-ke v republikenski stranki. Precej etarogardnikov je bilo poraženih pri zadnjih volitvah in aenatorji t kot La FoUette in Borah prihajajo v poštev, da ao izvoljeni predsednikom senatnih odaekov. To je pa aelo neprijetna reč za atarogardnike, kajti odaekovi predaedniki imajo veliko moč pri odločanju, katera predloga pride na dnevni red in kskšna bo predloga, preden pride na dnevni red. Senator Medill MoCormick je piaal aenatorju Lodgu, da ae po-avetuje a njim, akb bi ne bilo pametno, da ae odpravi ataroatno pravilo pri izvolitvi članov v senatne odaeke. Poleg naj bi se u-atvaril tudi odsek, ki naj bi imel nalogo, da aeatavlja legislativni program. Političarji, ki opazujejo to no-▼o potezo, menijo, da ta poteza ne bo rešila amrti stare garde, ampak bo že poepežila njen ko-■ nec. Zadnje volitve ao bile hud u-darec za atarogardnike v republikanski atranki in burbonce v demokratični stranki. Vaak^ poteza, ki ima namen omejiti delo naprednih elementov v kongresu, ne more drugega povzročiti kot hitrejše drobenje etarogardnikov in burboncev. Še en tak udarec, kpt ao ga starogardniki doživeli pri. zadnjih volitvah in stara garda bo imela malo govoriti, kateri zakoni pridejo rta duevni red. IZ SAVLOV POSTAJAJO PAVLI. LETO YEAR XV. g^TBTSsTa ^c^^ rt^T Chicago, llL, torak, 14. »ovamkra (Nov. 14), 1B22. ^SF^ STEV.-NUMBER 26?! ■hunim- 5IL STAHOGARDKIKE. LONGUET POZVAL OLEMEN OEAUJA NA DEBATO V AHERIKL ^ New York, N. Y. — (Federated Preaa.) — Jeau Longuet, vnuk Karla Marksa in francoaki socialistični voditelj, je pozval franco shega reakcionarja Clemenceau ja na javno debato v Boatonu. Clemenceau, ki je zdaj na potu v Ameriko, se bo mudil v Boetonu 15. novembra, kjer bo tiatl čas Longuet Clemenceau bo zagovarjal na avojih predavanjih lranco-aki imperializem, katerega Lon guet pobija. Longuet je pripravljen dokazati v debati s Clemen-eeaujem, da je francoski imperializem danes največja nesreča za vea avet. VELI KATASTROFA II umnim Potres in naval morja uničil mesta na 1900 milj dolgom obrežju. VELUCS RAZPOKE V DNU OCEANA. Santiago, Chile, 18. nov. — Novi potresni sunki ao ae danea pojavili v aevernih provincah. Med prebivale! je zavladala velika panika. Med ljudmi v južnih provincah, ki so bile opustošene valed potreaa in poplave aadnjo eoboto, grozi lakota in epidemija. Brzojavne in Železniške aveze ao pretrgane in hitra pomoč je nemogoča. Po poročilih je 2000 oaeb mrtvih in več tiaoč ranjenih. Buenoa Airee, 13. nov. —Lahki potreani sunki ae pojavljajo tudi tukaj že 48 ur. 1'otrespo gibanje pomiče proti vzhodu. Waahington, D. 0. — Senatorji in kongreaniki, ki ao svoječaa-no izjavljali, da e6 privrženci in podporniki prohibicije, izjavljajo po končanih volitvah, da je treba apremeniti Volsteadov sakon in da je treba dovoliti varenje lahkega piva in izdelovanje lahkega vina. Senator Smooth iz Utaha, ki je vedno zagovarjal prohibioijo, je sdsj izjavil, da je izid zadnjih volitev pokazal, da se kongres ne more več izogniti prohibicijoni-škemu vprsšsnju. Senator je celo dejal, da bodo "radikalci" in progreeovoi tsko nsstopsli, da iz-ailijo izredno zssedsnje kongrese po 4. msrcu. Povdsrjsl je, ds bo bodoči kongres morei vpoitevsti dve skupini in to sta farmsrska skupina in skupina protlprobibi« eijonistov. In če skupini delsti roko v roki, bosts odločujoči element v kongresu. Is New Yorka poročajo, da je državni aenetor William II. Par-ty kandidiral kot suhač. Ko je pa videl, kako ao Upadle volitve, de je o prohibiciji spremenil svoje nszore. Iz Savla je postal Pavel. NEČEDNA POLITIČNA TAK-TIKA. Ban Franciaoo, OaL — Pred volit remi ao aretirali socialiata Ale-zander Horra, goveraerekega kandidate, ker je govoril volil-eem na ceeti. Navihani pol"*J> ki je aretiral kandidata, ko je obdr-Žaval shod, jo rekel t "Na ulici je bila gruča ljudi, ki je ovirala promet. Aretiral sem ga zaradi oviranja prometa." Po končanih volitvah je bila aevada obtožnica vržena a aodnijekega koledarja. IMTTK PRIPOROČI ODPRAVO Nem Tort, N. T. — Novoizvoljeni governer A. Hmith je izjavil, da priporoči odprevo cenzare se film« tehoj, ko naetopi evojo službo. r peljsld Varšave, Poljska, lf. Novi poljski parlament ima IM poslancev desnice, saem eeetri-•tov, l«g socialistov, » komuni •tov ia « poslancev rasaik lika katastrofe je obiskala Chile aadnjo eoboto. Potree in poplava ata uničila mnoga mesta »a 1200 milj dolgi obali Pacifičnega morja in kolikor je do zdaj znano, je okrog tiaoč ljudi mrtvih in na tiaočo drugih brez doma in strehe. Mesto Vallenar je popolnoma uničeno in eamo tem je 500 mrtvih; prebivalci, ki ao ostali živi, ao v strašnem položaju. Drugo prizadeto mesto je Oo-plepo proti jugu. Tam je okrog sto mrtvih. Ubiti ko bili, ko so ae porušile hiše in jih pokopale v razvalinah. Večjo škodo kot potres je naredil naval morja. Ko ae je atreala zemlje, ae je dvignila silna atena morske vode, ki je bila 150 čevljev visoka in pljuaknilr. na. suhb. Voda je do čistega pomila obrežje, odneala hiše in ljudi; pristanišča ao izginila in vse ladije, ki ao bile v prietanih, ao ae potopile. • Petkrat je morje zavalovilo na suho na te način. Ta fenomen so nsjbrž povzročile velike rszpoke v dnu Pacifika, ki eo nastale ob potresu. Ogromna množina vode je izginila v razpokah nakar je voda naglo upadla na površju in povzročila ailno valovanje proti euhem. Valovenje vode je trajalo od Antofagaate do Valdivije, med katerima je 1200 milj razdalje. Petkrat ae je to ponovilo preduo je morje zopet prišlo v prejšnjo lego. Coquimbo, Chile, 13. nov. — Tukajšnje prietaniščno mesto je v plamenu. Prebivalci, kar js še šivih, so pobegnili ns bližnje hribe. Morje js poplsvllo sedem milj obrežje. Škoda je ogromna. Stens morske vode je dvignile parniks kakor trsščioe in jih zanesla eno miljo daleč ns suho, kjer so ostsli. SDITSKO DELAVSTVO PRIČAKUJE VELIKO ZMAGO. VEČINE V NIŽJI ZBORNICI Al NE PRIČAKUJE. Ampak delavska stranka upa, da bo isvoljsnih od 900 do 850 dclav-skih poslancev. |*ew York, N. T. — "Briteko delavstvo pričakuje, da iavoli od 200 do 250 poalancev v nižjo sbor-nieo. V nekaterih distriktik je po-ložej tak, da bi bil izvoljen član naie stranke, a mi ne bomo namenoma postavili kandidata. Ml u-parno, da lahko iavolimo večino v nižjo zbornieo, ali mi niamo še aa to pripravljeni, naš dan še ni prišel. Izvršiti moramo še veliko, preden prevzamemo veliko nalogo, da vladamo in mislimo, da moramo biti pripravljeni aa kaj takega dobro, kadar pride čaa za to. Taka je aodba britskih delavcev in tako jo je akupej zbral Benjamin Schlesinger, predsednik krojaške organiaacije Internatlo-nal Ladiee' Oarment Workera* Union, ki ae je pred kratkem vrnil iz Anglije, kjer je priaoatvoval britakemu delavakemu strokovnemu kongresu kot bratakl delegat Ameriške dela veke federacije. Schlesinger izjavlja, da je brit-Bko delavatvo popolnoma preprir čano, da lahko kontrolira bodočo nižjo zbornieo, toda voditelji eo previdni in nočejo prevzeti odgo* vornoeti, da formirajo ministrstvo ob tem čaau. Rekel je, da ao mu Arthur Hen-derson, J. H. Thomaa in drugi vo« ditelji povedali, da bi bila de« lavaka vlada ob tem čaau neareča za delavce. Oni občutijo, ako bi ob aedanjem čaau avetovne zgodo- New York, N. Y. — (Federated Plreee.) — Pet tisoč oaeb ae je udo-Isiilo ah oda v opernem gledališču bpdngton, v katerem je Workera* Party priredila veliko proalavo petletnice ruske revolucije. Dva-tiaoč oaeb.je moralo oditi, ker ni hgo več proetera v gledališču. Tako velike delavake prireditve že ai bilo dolgo let v Now Yorku. Govorili eo angleški, nemški, ru akt, litvinaki, letaki in ukrajin-eki govorniki. ae ___„ r.w„, ■fP!^***"*1------------------ JfcntUgo, .CbilcU^JUU^ Ve. vine prevzeli vladno moč, da hi - .»_ i. .L1.I--1 • m hlln 00 mark, par najcenejših Čevljev <>000 mark in tona premoga 95,000 mark. Pri iagredih ao delavci vlomili v prodajal niče in odnesli veliko loke in živil. Policija je bila bolj hladna v nekaterih krajih in ae ni smonils, ds bi žls iskst zaplenjeno blago. Whtbova vlada mogočs psdc Še te teden vsled repsrsrijske krize in neprestenegs psdsnjs msrkine vslute. Dr. W!rth bi red ohranit svoj kabinet e pomočjo koalicij« a rsskcionarjl. Približuj« ee Industrijskemu ksjasrju Btinneeu In mu ponujs konceeije zs sodelovs-nje. Ntlnnes zshteva popolno kontrolo nad državno banko. Monakovo, Bsvsrsks, 13. nov,— Hlttler, vodjs bavarskih fsšistov, js ssgrosil včeraj, da bo njegove orgeaisaeije pričela s takim teror-jem proti socialistom kskrteega Še al videl evet kakor hitro pride aa krmilo. Konferenoa se akorda razbije prodno m otvori,- Angoreka vlada m protivi protestu Amerika. ANOLEZl ZAPUŠČAJO g rad t ČARI Lausanne, Švica, 13. nov. — la-met pašs in drugi delegstje so pri-ill sem sinoči na mirovno konfo-ronoo, katera se jo imela odpreti danea. Turki ao bili aelo nojevolj-/ nI, ko niao našli drugih delegatov v Loaauu. "Jss aem preaenečen," je dejal lamet, ko je iavedel, da ao' zaveaniki odložili konferenco do 20. novembra. "Toliko, da al ni-smo polomili vratov, ko smo hiteli, da pridemo na določen dan in adaj amo aami tukaj.1* Izmet je rekel, da pojde v Pariš zs dsn sli dvs in polzve, kaj je ns atvari, ali ae bo konferenca vršila ali kaj. Skupina Franooaov je pozdravila Turke, ko so dospeli us postajo ia ae naatsnili v hoteli Palačo, na katerem vihrajo fran-coake, turške in japouake zastave. ftvlearaka vlada je dala delega-oijam udobne prohtoro, tudi sa make delegata je pripravila lepo atanovanje, čeprav še ne ve, dali pridejo ali ne. Odredila pa je, da aovjetaki delegstje ne amsjo ob« čuvati a Švicarskimi komunisti. Pariz, 13. nov. —/Franeoaki vnanji minister je včeraj poročal, da grško turška mirovna konferenca v Lozenu ae otVori najkaa-ne je 20. novembra. AngleŠl bi radi imeli kasnejši dstum, toda Fran-olja je proti temu. Francija ae je dolgo čaaa pro-tivifa vsaki odgodltvi konference in Pblncare je priatal na enotedee- HIBBEN PRAVI. DA IMA LB« NIN VE0JO VIZIJO KOT JB IMEL KRI8T. Chicago, 111. Kaplan Pazton Urbben, bivši ameriški časnikarski poročevalec v arientu ln sedanji zastopnik Amerlškcgs pomožnega odbora sa Kualjo, je aadnjo no« deljo na velikem shodu v gledališču Groat Northern dejal, da ja, Rusija iavojevala zmago v avetov-ni vojni in j« edina država v Evropi, ki je napredovala po vojni llibheu j« tekel, ,da je bil Keronald plačan agent entente In šele Lenin, ki ima "večjo visijo kot jo imel Kristus ns Oljski gori," je rešil Rusijo. STRAŠEN ZLOČINSKI DVANAJST OSEB ŽRTBV ZA« BTRUFUENJAf Izkopali bodo la več trupel, da jih preiščejo. ObioSfO, m, — Policija adaj preiakuje velik aločinskl misterij, pri katerem je bilo dvanajst n»< aaatrupljenlb. Detektivi ao apre* mili dve šeni k grobovom treh o« trok. Mati dveh otrok jo mre« NelliO-Sterm«r Koulik, ki ae bo morala aagovarjati a svojo sestri« člno vred mre. Tlllie Kllmek aa« radi smrti dvansjat oseb. Tretji otrok je vnuk mrs. Koulikove. Btvsr se ja pričele rsavijstl, ko so našli srsenlko v truplu tretje* gs soprogs Koulikove. Njen četrti soprog se nahaja v bolnišnici ln trpi ns ssetrupljrnju a nrse-niko. Vprav bolezen četrtega so« progs je povzročile aretacijo KJlmekove, ki je bila aretirana dna 27, oktobra. »ki eo osem meeeelh, drugI i>s os«m mesecev kssnejo po smrti prvrga dvojčka. V naslednjem letu ja umrl tudi njen soprog Ntermer, o katerem pravijo, da s« je vodno kroga! s avojo leno zaradi Koulika, »«da-njega njenega aoproga. Ko ao v pretočenem tednu Iskopali njegovo truplo In nrrlakaJi, Je kem!« čer D. MeNell? našel toliko ar« aenike v njegovem truplu, de hI srzeniks povzročila siurt več o-s«b. Isbopall bodo t ud! d«kli«o Dorotejo Hpers, hčer mrs, O. Npers, k! js sop«t hči Koulikove. Polielj-ski lsjtnsnt M s Ione izjavlja, da dekličini elariši zahtevajo, da se truplo deklice iakoplj« in preiš. še. Oč« deklic« j« lijavil, da Jo nrepričeo, da J« bil otrok zastrupljen. Med materjo in hčerjo so as pojsvili večkrat prepiri in hči js mstl večkrat opominjala zaradi njenega življenja, Np«re je Izpovedal, da je bila otrokova bolezen v začetku navaden prehlad. Htsrs mati Je zahte-vsls, ds se otrok prin«a« k nji, Botesen se je obračala na slabo ia oše prevl, da ee adaj «pomiajat de ao bili anaki bolezni taki, kakor da j« otrok otrovan, Policije m«nl, ds nl«o le tr! o-«eb« postsle žrtvs belega praška, ampak tudi n«kl John (lusskev« •ki, ki ee je norševal ia IJubeenl Kllmekov«. Klimekove ae je seznanile s Ousskowskijem po smrti njenega drog«gs soprog« John fJuszkss« kegs, e koterem pravijo, ds js zspuettl dre tisoč dolarjev zeve-(Dalja na 9. strani.) prosveta TOREK, 14. NOVHMBK1, mi. prosveta AIOPMI POTOMCI JBPMOTE jEomm GlkUlO jlOVPMU MASCO«* LASTNIMA HOVtMSU N- lata to fl.tft se trt ll.Si m IH .......... ae c*£>) » o* IT^r i2 toi M MAS mW, M U m prt Iste. troTveta" THE ENLIOHTB •itkm owJCTP IIT za monopoliste se ne prihajajo normalni Časi. P« tudi njih dohodki i« m poznajo deflatacije. Delničarji Western Uniona ie niao v nevarnosti, da ae zanje vrnejo normalni čad, kot ao ae vrnili za marsikatere delavce, katerim so ob času neznosne draginje znižali mezde. Ravno Uko ae jim ni trebs bati, ds jih zadene deflatscija, kot je zadela farmarje, ds so cene poljskim produktom pričele psdati kar čez noč. Ti gospodje so ie na trdnih nogsh. 'Se jim ne bo treba skrbeti, kje dobe denar, da vzdržujejo svoje jahte, plačajo vstopnino raznih športnih klubov in prirejajo luksuzne pojedine/ Finančno poročilo zs avgust pripoveduje, da je imela kompsnijs $588,891 več profita kot lani v avgustu. Cisti dobiček za prvih osem mesecev tega leta znaša $11,006,-829, ali $2,827,201 več kot lani v prvih odem meseeev. Ali ima ta pomnožitev letošnjega čistega profita kaj opraviti z dejstvom, da so osebni dohodninski davki znižani? To bi bilo zelo važno za javnost, da izve. Vsekom-psnije so spomlsdi še stoksle, da je biznis zs nič, kako je torej prišlo do tega, da se je letos profit tako izredno pomnožil? V LJUDSKEM MLINU V dakoti so PRIČELI MLETI 2ito. INDIJI II RAZVOJNEM STANJU. Pomen Indijo za sveUvno gospodarstvo ia politiko jo v Evropi •'-<-zdalje večji. Agitacija in zapor i;h«j«lija je precej spremenilo mtlnje čase mnenje glede Indije in marsikatera država, ki se prej ni brigala sa to saoetalo veliko delelo, se je pričele zanimati aa razvijanje razmer v Indiji Stopil je na piano komnniotični p.mtelj, ki ee mu je posrečilo posvetiti v indijsko javno življenje in predočiti sedanji kaoe v Indiji tako kot je v reenici, da je razum ljiv tudi ljudem drugih Narodov. Ravnokar je bila izdana knjiga od Banabende Natb Roy, ' ki je bils spisana s pomočjo Abani Mukher ja in noai ime: "Indija v razvojnem stanju". V tej knjigi opieuje socijuluo, gospodarsko in politično življenje v Indiji kot je bilo in je danes. V njej je opisano rez merje med različnimi kastami, od-noMiji med navadnim prebival stvom ia baršoazijo, razvijanje položaja za pro\etarijat z zgodovinskim ozadjem do najnovejših faz Narodnega gibanja. Z eno besedo ,ta knjiga je najjasnejia slika o gibanju v Indiji in o njeni bodočnosti. V knjigi odseva soeijalno prehodno življenje v tej deželi. Znamenit je slučaj, da se obenem bijeta socijalni in narodni boj proti tujemu gospodstvu. Boj indijskih mogotcev in razredni boj, sta hkratu obrnjena proti enemu nasprotniku. Naeijonalisti, ki ao pričeli boj'proti angleški nadvladi, niso imeli uspeha prvi pot, njih odpor pa naraiča, ko se boj pretvarja tudi v razrednega. Prvi so imeli prav, ko eo 81 uprli angleiki * civilizaciji", ki v resnici ni prinesla v deželo drugega kot gorje, razširjanje bede, epidemij, po-množenje itevila analfabetov in bogato deželo izmosgala, da je aedaj nje prebivalstvo eno najubpž-nejših vseh dežel sveta. Poduk, ki so ga prejemali Indijci od Angle že v, je bil le navidezen. Angleži eo se poaluževali stare svoje metode, da držijo pod jarmi jen narod v, te mi, izigravajo ga z verskimi spori in boji in se okoriščajo pri tem v svoje impcrijalintimne namere. Imperijalizem je tudi delavce Indije obeodil v mezdno euženj ske bojo in sedaj še to. Na Uko ičuvanje je delavetvo odgovorilo splošno stavko, Anglija pa jc strmela, ko je videla indijske na-cionaliate meeto na svoji strani na strani delavcev. Razvojni procee političnega razvoja ▼ Indiji opisuje Roy prav a mojstrsko dovrienoetjo. Pri vsem tem «a naslanja na pretekloat, na gojenje verskega eovrsltva med rodovi in priataii različnih ver, ne kruto nadvlado Britov in sentl-ment Indije^. stvo. Tujci, ki so prinaiali "svobodo'i. so jih še toliko bolj isko-riščali kot domači kapitalisti, ki tudi niso prijemali delavstva z rokavicami. Vendar vstaja domaČe J Dne tridesetega oktobra ao pričeli mleti žito v mlinu v*Grand forksu, Sevems Dakota, ki je lastnina severo-dakotskega ljudstvs. Pričeli so delati v prvi mlinski enoti, ki producira na dan tisoč sodov moke. Kmalu se prične obrsčsti tudi drugo kolesje v tem obratu in na dan bodo namleli tri tisoč sodov moke. Tega ljudskega podjetja niso zgradili, ker so tako zahtevali žitni prekupčevalci in mlinarji v Minneapolisu, burfvtlije rotl tu i nadvlftdi je ali gospodje v Wall Streetu, ki imajo prvo besedo, kadar L J*avgJVo °ekflJ£ znft* se odloča o kreditu za velika ali mala industrijska pod- tev, zato jo podpira, meneč, da s jetja, za borzijane, veletrgovce M pa farmarje. To pod-P<*neje izravna razmere doma jetje je bilo poklicano v življenje, ker so tako zahtevali ™ te®£ tudi delavstvo v Indiji farmarji, organizirani v Farmarski nestrankarski ligi, da orSTjJ^pifcio med indijekim de varujejo svoje interese. , lavetvom razredno gibanje, to se Najlepše na stvari je, da so se'razni privatni bizniftki Ividl da i« "h po interesi potrudili, da so bili lani odpoklicani iz javnih BJ!^^ služb zastopniki Nestrankarske lige, na njih mesto so pa pa bile v večini vse poneerečene prišli njeni nasprotniki in goreči zagovorniki privatnih kajti vladna komisija jih je ema bizniških interesov. Nasprotniki farmarjev in delavcev so|^ sa *-nemire" id naatopila morali izvesti, kar je izreklo ljudstvo, organizirano v | proti stavkujoČemu indijskemu delavstvu e silo. Vladna komisija IIM KEM NOVA ODKffiTJIL ZIMSKI PAS SE r PROTI SEVERU. E Nestrankarski ligi. Zakaj? Bali so ae, da ljudbtvo neue sestavila seznam, ki iskazuje spozna prehitro njih igre in izvršili ao ljudaki mandat da je bilo eemo v bengalski pro Farmarji so še vedno organizirani ln če bi se uprli tT^^Lul ,, * i , . , ... i j do marca 1921 137 stavk, kateri i ljudski volji, bi bila njih politična karijera hitro do-L, jt udeležilo približno 245.000 končana. I delavcev. Pripravljenoet delavstva sa boj I je prišla prav narodnemu gibanjn, | ki so ga vodili domači mogotei. I Zanimivo je, kaj pravi Boy o tem, ko izvaja: Rastoče spoznanje raz- KDAJ SE PRIZNA DELAVCU PRAVICA DO MPLA? "^ intereaov je napravilo de /__* lavski rasred sa mogočen revolu- cionaren- faktor, ki ae bo udeležil Imeli smo že gospodarske krize, ko je bilo na miljone boja sa narodno oevobojenje. Ne, Organizacija, politična organizacija, je tista moč, ki| se jo boje profesijonslni političsrji. Tudi Čehosiovaftka republika spada danee k državam v katerih je delavski razred najbolj prizadet od biča brezposelnosti. ■ Ko so se občutili prvi simptomi gospodareče krize, je sicer u-krenila vlada potrebne koraka, Uko na primer je poaegla po var-noetni carini, a kaUro je nekoli to ustaviU navalujočo krizo. Toda kljub temu se je brezposelnost naenkrat Uko razširila, da ims država, ki šteje 13 mili jonov prebivalcev, 380,000 brez. joselnih. To je samo število brez-joeelnih, kje pa so še oni, ki de-ajo samo po nekaj dni v tednu kaUrih je tudi nad 800,0001 Ni potrebno drugih dokazov, te vilke, ki so pred nami jaano okazujejo mizerijo, ki vUda Oehoslovaiki republiki. Kakor izgleda ni upanja, da bi se te razmere pred tirno -predrugsčile. iavno nasprotno, obratom, k} zaposlujejo tieo&e delavcev preti aU usoda. Uradne šUvilke sicer izkazuje-,o padce življenskih potrebščin, šesar pa v praksi nikakor ni mno* go občutiti. Položaj brezposelnih jo pri vsem Um isti, ali pa še slabši. Vse to je prisililo strokovne or ganisaoije do energičnih kors tov. Sklicale so 13. septembra . v Pragi skupno konferenco, katere ao se udeležile: centraU nemške strokovne zveze, centra čeftke strokovne zveze ln pa češka delavska ekupnost. Na Uj konferenci je bila sprejeta reso-ucija, ki jo bila predložena vladi v izvršiUv. Resolucija ae glasi: ^ * Zahtevamo: 1. stabilizacijo kronskega kur-za in občutljivo znižanje obrestnih mer; 2. nadaljevanje ▼ stavbenem delovanju. Takojšnjo izvritttev pripravljalnih javnih del. Tozadevna sredstva naj se dobijo potom investicijskih kreditov, jav nih posojil ali od prihrankov pri izdatkih za vojaške namene. Takojšnjo oddajo državnih naročil induatriji; 3. odpravo premogovne odda je. Znižanje traneportnih tarifov za vse induetrijsks izdelke in pol fabrikate, kakor tudi sa življen ske potrebščine; znižanje pošt« nih prisUjbin, odpravo ali znatno znižanje prometnega davka; 4. pravno priznanj^ in zakoni to varstvo vseh sklenjenih, kolektivnih pogodb, zaziguranje ekaietenčnega minimuma in upe ljavo zaslužnih razsodišč; 5. popolno prepoved čezurnega in nedeljekega dela v vseh ohrn tih razen onih, kjer je naravna osiroma tehnična potreba; S. uradno nadzorovanje pro dukeijeke omejitve in zapiranja obratov, eoodloševanje delavstvs in nastavljenoev pri zapiranju ali pa skrčenju obratov 7. enakomerno isvedbo zakona o brezposelnih podporah v cel republiklr Preklic vseh uredb ziroma administrativnih omeji tev, ki ovirajo Umelj zakona brezpoeelnih podporah, pri čemur se nekaterim stroksm in krajam omenjeno podporo odtrgava S. znižanje eerine na življenske potrebščine, industrijske izdelke polfsbrikete. Izdatno podporo izvora v one dršavs, ki pridsjo delavcev brez dels. Se nI dolgo od tega, ko smo imeli do m delavstvo stremi sa kakimi ju prt miljonov del.veav far« del.jcl ao «*onj ponuja« jj-JJ-J svojo delsvno moč na prodaj od podjetja do podjetja. Se jiomeičanaki junaki sa ovobode, zadnjo zimo so miljoni delavcev hodili pei po mestih in temveč delavstvu je leftečo na trm MtSa da ee gospodarsko in aoeUtao o AH Je kdo takrat „a*op« ln J. r.k.ld.lnj.jo Isvci pravico do dels in da je treba braniti to delavsko Lko vUdo j katere bi bUa moderna MMStL^j fe nasnaia isdijsnsks pleme-nemogoča. 8poznavanje prtrodo I Njegovt odkritja so za vedo je e tisočerimi dokazi ovrglo sU- dragooenl ^ izpopolnjujejo mar-ro idejo, da je naaUl evet, gotov §ikAtero yrze^ ki gaanosti do. m popolen, kot hipen učinek de-1 j . deUla n^rodnoeti. la in volje bogov in Boga. Današ- | _ nje znanoet ve in temelji na tem, da je vse od nsjvečjegs do najmanjšega, plod razvoja, in da U razvoj nikdar ne miruje, svetovni sistemi in posamezni evetovi so se razvili in so še razvijajo. V aa- ________ skončnem vsethirju opoanava s-1 - stronom svetovne megle, ki niso AU postajajo zime ostrejše ali nič drugega kakor kemična enov, milejše f Ali imajo oni, ki pravi, u katere ee razvija nov svet s jo, ds je bilo v njihovih otroških solnci in pUneti in lunemi. In letih bolj mrsz .pozimi, dober spo-vsako tako Ulo ima svoj lastni min, ali je klima pozimi pri nas rs*voj in ns njem se rszvijs živ- ravnoUko ostra kot je bila t jenje od nsjprimitivnejših o- O Um imamo pregled. Na tiso->lik v popolnejše in še popolne j- |če opazovalnic imamo zadnjih 25 še, kakor eo jo rasvijslo v naši let, ki označujejo klimo ono po zemlji od enoceli&ne, prosUmu o- zimi in poleti. Te opazovalnice iz-česu nevidne živsli, do črva, pa kazujejo, ds je eedaj sa 1.3 stopi, do ribe, do dvoživke, da hrbteni- U je toplejša kot je bilo leta 1897. ške, do placentsUe živali, do se- Ena stopinja v klimi je ravnoto-aavca in do sedaj najpopolnejše- Uko kot približno sto milj proti ga bitja, človeka. severni pri naa ali ns južni polo- Tudi Človek ima od svojega pr- vid zemlje proti jugu. vega pojava pa do danes svoj raz- če bi Cikažanl torej hoteli ve-voj, in preko današnjega dneva deti, kake so bile pred 25 leti zi-gre razvoj v jutršnji in pojutrš- me in oni, ki ao Ukrat že živeli v nji dan, v nova oblike in večjo Chicagu Ur vedo o oetrosti zime popolnost tedaj, ns gredo r Ssginsw, Mich., Zgodovino človeškegs razvoja Sheboygan, Wis, ksr je 130 nam je deloma ahranila zemlja v milj severno Ohicaga To leto svojem naročju, p prvem bitju, bo zima zs »ost Udnov Srsjfta kot ki se je povzpelo nad opico, in so P° ™ dobo.T napotilo v človeštvo s tem, da je »plošnem bo mtta. Tako pravijo začelo delati in rabiti orožje za napovedovalci vremena. Koncem svoje delo, nam je ohranjeno le mUo podnebje tn tedne njegovo delovno sredstvo za spo- dalj časa in tri tedne bo prej min. Njegovo orodje ni bilo nič P^a ▼ deželo pomlad. „ drugega, kakor prost kamen, ka- Poročda, ki prihajajo s sever-kršen se je našel v prirodi; ali nih krajev v zadnjih treh letih, znamenja ns njem, ki ksžejo, ds nsm povejo da je bilo jako milo se je s njim delslo, eo dokezi, ds vreme ekozi te zimske dobe Wil-je moralo žLveti bitje, ki ga je ra- halmur Stephenson, mož, ki je bilo odkril plavolaee eekimovce in Ti je bilo v terciarni dobi naše raziskovalce v severnem ledenem zemlje, približno pred mflijonom morju, da jo to obeežno morje jet skoraj popolnoma prosto ledeni- Potem nam kažejo ostanki člo-1*0*. BsvnoUko poročs z Norve-veks ssmegs njegovo pot. Kosti, «kega da je tudi Um voda ki ki jih je našel Dubis na otoku P^ska v morske zalive v sibih Javi, izražajo še bitje med opico tokih, neprimerno topla in ohra-in človekom, in zato je v vedi do- nja toploU še v toku tri sto mil bilo ime Pitekantropoe. Olaaovi- proti aeveru, v kaUrem pasu topi ta črepinja iz Neandertala, ki je led- , _ povzročila vročo polemik* je bi- Vir zime leži v severnem mor-la prva najdba, dokazujoča eksi- ju okoli tečaja,-Id pa tudi m bil steneo terciarnega, še malo raz- vedno" v onem kraju. Ce sledimo vitegs človoks divjaka. Podobne 'godovini zemlje, vidimo, da je izkopine v Spy, v Sipki na Mo- nekoč bU mrzU tečaj^ravno na te-ravskem itd. so potrdUe dejetvo, ritoriju današnjih Združenih dr-pregnale dvome skeptikov in po- Zsmrznjenje eevernega te-množile znanje. Posebno zname- i®* neprimerno, vel« niU je bila najdba zagrebškega I vpliv ns kUmo v Ameriki Sever-profesorja Kraberger - Gorjano- no morje jo kakor kaka sUklem-vičs, ki je izkopal v nekem brlo- «•» vee naokoli je obdano s celi-gu nad potokom Krapilnico pri no, njega ustje ps vodi v Atlanti-mestu Krapini kosti kakšnih os-1«" ocean. Na eni etrani obdsjata mih "predpotopnih" ljudi, moš- "verni tečaj evropska in sibir-kih, ženskih in otrok, pripadajo-1 "ka celina, na drugi .ps Severna čih dvema plemenoma. Ljudje o- Ameriks. Tudi Greenlandija ob-nih časov so se pač moraU imeno- daja to morje, da se ne spaja s vati divjaki, zakaj razbite koati Atlantiškim oceanom drugje kot dokazujejo njih kanibalatvo. Mo- »od to deželo in Ameriko. Mrzlo zeg v kosteh evojega bližnjega Arktično morje je kakor ledeni-jim je bil najslastnejša hrana. cs za Ameriko. V zimekem čmu Take najdbe soac sedaj znatno Je eeverna polovica naše zem-pomnožil. - tudi v Ameriki. I* obrnjena proč od aolnca, pr -Ali narava pomagT našemu J* J"^f! nauku * na drug način; ohrani- W »™*U>\Zf a mu jeludi živo preteklost, kil«« Polovlc0 konti' jo Uhko opazujemo in študiramo nel... I IT M Ckleage . » ........ S S4 1ST Ot. Leaia ......... S 41 84 Des Molaes ...... 1 18 14 Deaver . • ........1 18 kfihrankee . . S SI SS ues Oitf......S II 41 Oklakeaia Olt/ ... I 14 84 New Tetk tt SS 118 Bkup^f • • A'«**. SI 888 1,880 TURU SO SAMIM RBMOI VIVIOI. (Nodoljovonjo g prvo strani.) etični voditelj v Angori kritizira-; o proteet no noto emerUke vlede ti je bilo poslana torlki vlodi sod nji teden. (Drievni tajnik Hughes le n) objevR beeedflo te note. Op. ur.) Voditelji pravijo, de je note vmešavanje v turfke not renje as deve. Ameriška vlado SMndo ssh tovo, de morajo kapitulacije ostati v veljavi. Čemur ee nova Turčija najbolj protivi. Mirovni program lemsHstov je, do je turška repob Uke odslej eaoaevej goepodsr na evojih tleh in do morajo njeni rekord veljati tudi aa tujec, ki bo-če jo bivetl ne Tnrfkem. Nacionalistični vaditelji izjev jejo, da TufčijS oe bo dale vel nobenih verskih privilegijev dru gim državam io hrietjooeki orisi-jonorji, ki neme netijo verakl bej, daloi" ae bodo veš uocii vstope v Torti- ssolM š. M. P. $• (Nodoljovonjo s prvo stroni.) rovslnine. Policijski lejtnant Malone pravi, da je Klimekova na-napravila a Ouszkewskijem izlet v Milnraukee. Ko ji je kaaneje Gusskewski rekel, ds jo ne poroči, mu je Klimekove zagrozila, da ga obtoži kršenja Muinove postave, Ouszkewekij je pe Klimekove opozoril, da ae je pred njim baha-lav de je aaetrupila evojege drugega eoproge. Zagrozil ji js, ds jo nasnani obleetim. Kmalu na to jc umrL Njen prvi eoprog je bil neki Joseph Mitkiewios. Umrl js leU 1914 in ji sspustil tisoč doUrjev zavarovalnine. Dva meeeca kaaneje ee je poročila in drugi eoprog je umrl tri meeeoe kaaneje Policijska preiskava še ni aa-ključena*—— . ~ ~ « Albert Koulika, drugega eoproge Koulikove, so ispuetili is sspors. Imeli so gs v zaporu eemo čea noš. ZABRU2N0 GIBANJE Pff SVETU. I - Ra-pidno rostesonje zadružnega gibanja no Flnakem pokosuje, da bo U deželo enkrat kekor Dansko, ki je država a najmočnejšimi zadrugemi no avetu. Poročilo, ki jih je prejelo Veeameriška aa-drnžoa komisija pokasujejo na-raščanje aodružniltvs v tej drža vi, ki jc od 592 aadrug lete 1905 neraelo do leto 1921 do 8,482 aadrug. Najbolj ao neralčole zadru ge produceotov in poeojihiUke sedruge. Hranilnih in poeojilnik dela vekih in kmetokik aadrug je na Finekem 775, dočim jih je bUo 1905 leto šele 140. Mlekarekih ss drug js 515, zadrug aa poljedel ske etroje je bilo leta 1905 šele štiri, dansa jih je 888. Zadrug, h zalagajo prebivalstvo s gorivom je 195 in drugih kmotekih aadru-šnih zvez 818, Tudi rasna kon sumna društvo ao ee iakoaalo napredkom, čeprav ne v tolik meri kot druge sadruge. Od 156 distributivnih aadrug v leto 1905 je število naraalo na 788 do šeta 1921. Posebno po vojni je prebi-veletvo na Finekem spoznalo vaš-noat aadrug, ki gledajo so dobro bit sjrojih člsoov ln razširjenje zadružništva no vae panoge. Ns-dejeti ee je, da bo zedrušništvo šs toliko bolj svetelo, ko ee ljud etvo opomore ia oedonje kriae. Oblačilna tovorno no Men--r PosnemejoČ sedružno orgeniziranje v veliki rneki tek stilni industriji eo Uketilni delovci in krojači na Saksonsksm. Nemčije, podpirani od Lige s Ških koosumentov in državne henke sa Bekaorisko, prevzeli veliko oblačUoo tovarno na Lip skem, ki jo js imelo v posesti skozi 80 Ist drševe so isdslovs-njs voješke obleke. Bokaooaka zadružna oblačilni ee je ob oetonovitvi imele glav nieo 10 miljonov msrk, od ketere vsota eo založili devet milijo nov aadrugarji in konsumne or ganiaacije, eo milijoo pe J* posodile državna bsaks sa Sakson-eko. Tovarna, ki le isdsloje civilne oblgke od sodrogorjov, je opremljeno s kompletne, ouder 00 mašinerlje so iadeUvenje o bleke in obovolo. Brezdvomno bo zadruga napredovala, kajti njen jo, do iodeloje obleke brez profile lo jih prodaja direktno vaškega posredovanja prekopeev in eg I x> kali aadrušne lige eo Is naročili valje število Ugotov^e-nik oblek, KAJ nttHI STI8I KITU- Keder te pokličejo k bolniku, vpreai tri bele oeličke pred svoj bsmbusov voziček: solnoe, .modi oe t in nedo. Ce prideš peš, pusti de te prej obcije eolnee, pred-no vetopii Vsak bolnik je izgubil evoj jaz. In išče ge pola nemira. Išče ga tudi v očeh in beeedah evojege adravnika. Zato jih brzdaj. Kdor po rešitvi iz težke bolcs-ni evojege življenje ne premeni, je bil eli vedno cvetnih eli isgu-bl jenee t Čim menje kdo veruje v boge, tem bolj veruje v mežeče, svsz-dosnanee ln rotilce duhov. Zdravnik je podoben biriču: de more ujeti vtekejoče življenje, ge mora poznatldobro iso-bličja v obllčjs. Ustanovili emo društvo zdrav-nikov, ki naj bi al pripovedovell le o svojih neuipehih; is teh bl ee več naučili, nego is nsših junaštev. Ju sam, jas ustanovitelj tega društva, icm začel prlpovedo-veti o neerečnem poteku neke ss-upsne ml bolezni, tem se je debe-tiralo dolgo in s glavo majaje. Nihče ni licer govoril o svojih nesrečnih primerih. O mojih ps je vedelo nsslodnjega dne celo mesto ln issellti sem ze moral Sangsj, kjsr prebivs mnogo tuj-osv. SliČni emo slugsm vsčnegs sns. Cemu dsjemo toliko nspojev po-possbljenjsf Tsko oprsvljsmo bolnikom vaje umiranja j navajamo ga s umetnim spsnjem ns večni sen. Le neosdrsvnl bolnik epoznavs popolno brezvrednost vsega imetje. Noben densr nime sa piikav oreh veljave v kraljeetvu senc in smrt je nepodkupljive. Umirajo či so tem večji zaničevalci ljudi čim več podkupljivih lopovov poznajo. Imej čiete roke. Zares bol ni Iščejo med sdrsvnlki nspod kupnih, nsmišljsnt bolniki ps "svetske može." Bolnik je kekor lsdjs. Vedeti mors, ds mu jc sdrsfnlk kapitan, ki ga med utspljanjem sopusti kot nsjpozlednejU. Ne obupaj nsd nobenim bolni kom! DoŽivljsjmo čudeže, ns ko-tere nismo bili pripravljeni. Nihče ps ne doživi čudežev o kste-rih ne veruje, ds so mogoči. To vero v Čudeše mors imsti zdravnik, in čeprav proti veej pameti. Tako blagodejen je obupon-ou Človek, Id veruje v čudeše. Čuti: še je nekdo, ki veruje, do ozdraviš, če ti eem in če eo obu-pali vet nad teboj 1 tvoj sdrav-nikt Ns sspuščšj nikoli umirajoče gs, predno ge al zapustila njegova duša. Lahko se ti sdl neaave-sten, S občutil bo morda kot naj težje, da si mu tudi ti obrnil hrbet. Koko bi mogel eeh zdrevnikov zsustsvitl srp belegs bogs. In In vsndsr je bilo med mjimsž ved no nekej tekih, ki eo mo shodili rodovsdnoet, kej onegsvijo ne koleeu njegove ure. Zgodi ss potem, da gleda' čeetc dneve, meso ee, leta, ne da bi se ganil. Pustite si dopovedstl, ds js strah pred smrtjo popolnoms ns potreben. Nihče ne doUvi svoje smrti. Neb psi ni aroten keder u mlramo. Predno nee uemrti, nss dobrotnles uspsvs. Ns! jss pusti odleteti kakor v ano v drug las in drog prostor odvsls pcssmss-ne orgene njih doUnocti. ^Kia ij ^ — ^».jV r v)\ Slovenska Narodna Podporna Jednota UataaavUaaa s. apvtta 1s04. Ukarp. IT. jaalja ISOT V drla vi llllaale. • GLAVNI STAN 1 SSST-SS 80. LAWNDALE AVE , CHICAOO, ILLINOIS, Isvrševolni odbori UPRAVNI ODSEK 1 * Pe»š>sšal>i Vteaaai C^Ur, pUprU.Umik Aafra« VMeUk. R. P. D. J, rut> GoSIn«. POROTNI ODSEK 1 ' 4 iarwMd. pi^deedaUb 40T W. N.f Sft. ŠprjillM, U}* »Jjriln ►« STS, 0^wWOkj., Fr^ ZvOUta (gf, *»9. Mss« I j. Bom SS. HeadertaavlU«, Pa., J«b« C.rUk. 414 W. H.y 8I4 111 BOLNIŠKI ODSEK 1 - OSREDNJE OKROŽJE 1 BU. Novak, ^»ed.lk, SSST-SS 8. L«w«dale Av4 CkUe««, nt VSMODNO OKROŽJE 1 A«kr«4iL Sea SSS, Mea« Raa, Pa. Jaha GroielJ, USSt PaMer A»e., Clev.UeJ. O. ZAFAONO OUOIi.. MIhe tacU, S4SS S. Wi»eka««er St, Murrer, Utah. Nodaorni odbori Peaak Zaita. »eadeaSalk, 8184 S*. Crewf»r4 Ave., CVUim, IB-* Preah ČlevJa^ a. WUllam SUl.r, sool šl. Clatr SW Clavelaad. Ohi«, Zdnižitvoni odbori Pred«*4alki Praah AIO, 8184 8». Crawfetd Ave.. Chljaga, III, , MU Orea. SSSS W. SSlk St.. CUeasOU. Jm. Skok. 1101 E. IM lU Oavekmd, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKA Dr. P. J. Kam. SSOS 81. Clair Av* Clevelaad, (X POZOR I—KereapeaSea«* a |l- ašbaealki, hI delaja V gUvaa« V8A PISMA, M se aanalaJa m. oaela /fi. pr*4.e4alka ta aaelaval Pred»ad»Ulva 8. N. P. J* SSST-SS 8a. UwadaTe Ava., CMeaga, IM. V8Z ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NAILOVE, Balalšha laj. a litra 8. N. P. J., SSST-SS Se. Lawadale Ava* CU.es* III. DENARNE POIIUATVE IN STVARI. M ee »»M-jt, Ujvlavalaeea Mra In jadaaSa vabša ea aaelavei TajaUlva 8. N. P. J^ SOT-SS Sa. Uwv dala A*n Chltaf t IU. VSE ZADZVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI " f^H* aa i aslovt RlataJaMtva 8. N. P. J.. SSST-SS Sa. Lavradale Ava., Cklea«a, lil. Vae »vllalha glede naslevukja v gl. lavriaealaa« adbae« se naj M»SjajO - 1 Jl MsTlOlT inlffp*^y • r adheee, clgee aaslev Je ageeaj. sa aaj pelUjaje aa naslavi Jaha Ua4*e. Val daelel la dragi epUl. smalšs. .eglarf, »• •pkA vje bej la v avaal s glasila« M**«*, aaj »a peAilja aa naaUv« "PraevaSaM, SSST-SS Be. Lavnsdala Ava, ddaaga, IU. AM vol, koj Mpš voUko Motilo "Sojo. RAZNO. Pesacraki obrat in svetovna krt- sa. — Obratovanje v velikih prs-k..morskih' prietanišših je nojbolj-Ši dokaz, v kaki svetovni krisi ss bajomo. Po oavadi ob tokih kri-zeh polivajo vei veliki in mali tr-goveki pomiki. V hemburškem pristanišču na prigMr počiva uei-dranih pomikov s svojimi 7^03.265 tonami. V Antwerpnu In Rottcrdamu pa poliva 4,770 ladij s selo veliko tonežo. Ladi je eo no-popravljene in družbe nimojo lese prevoleti, ker rodi kriss ni po-vpralevenje po blagu oe no tej ime 00 one j ob* l(< Ko ss is posloblsls nemška velute lo prilelo e svojim repidnim padanjem, je nekaj oU vel prooMt v hemburškem pristanišču, tojei so namreč pričeli pri bajati v deželo In pokupovali vse oiako vrodnoet, ker ee je pel Ms si fLutmru dogovoru Oglasite ee osebno eli plemcne pri t M. Koder, 2832 Ho. Avera Ave., Chieogo, 01. (Telefon Letrodole 3319. (Adv.) kupiti dalo. Toda ta obrat še od dale! ne doeega normalnega, pri etaniMa drugih delel pa eo polna ladij in delavci brezposelni kot nI kder prej. Po pokoju v prietenl ščih ee do eklepsti, ds svetovne kriss ni Is prav nič pojenjala. Pokopan bres verskih obredov, — "Lidove Listjr" v Brnu pordčs o pogrebu katoliškega župnika Fraooo Prohaska is 3uhlovis, ki js bil pokopso bres veekege ver-sksgs obrede. V svojem testsmen-tu je ssplsol, ds gs ns smejo po-kopetl po kstollškem obreda io todi msle ,de ne smejo ze njiin brsti, ker smstrs' vse ekupsj ssmo ze "bunk". Njegove poslednje že-lje js bils izpolnjens in mesto ks-toližkega župnike eo epremlli pokojnike ns ssdnjl poti pevci nerodnih drultev. Duhovniki r oko-Ud, njegovi kolege so prilli s svtomobili, ds as udeležijo pogrebe, ko pe so zvedeli sa Željo pokojni-ka v testsmentii ,se niso udeležili, Hov ogromen sms!. — Mesto Nsw Vork bo v kratkem dobilo nov ogromen moet, ki bo vodil preko Hudsons in ssmo ene žilne-tih vrvi, ki nosijo moet, meri 3000 čevljev, fttirje jekleni kabli, vsak s 12 Isvsljskim obsegom, bodo no-eill moet, keteri sem tehts 800 milijonov funtov, prslto mosta t* vodilo 12 trsčnle In poleg tege bo ns njem oeete ss svtomoblle, ns kateri bo lahko na lete prevosilo 25 milijonov motorjev. Nov moet bo prekešel znamenitega brookllo-sksgs petkrat vtežl in nosečnosti Solse umorijo bacile. — Jokanje ni eemo'zdravnik srluih bole-lin, ki olejle telko srce, temve! v pravem pomenu beeede hud po konlevslee bolezni. Do te^s zs kljnlks je prišel londonski zdravnik A. Fleming, ki je znanstveno roaiakoval etenje jokajočih. V sol ssh je pri rssiskovenju neŠel neko snov I i solin, ketere je v stanju b-moriti različne bacile. Učenjak je dal eno eemo solzno kopijo skup%j milijoni nevidnih živih mikro bo v in v stekleni posodi opazoval, kako je kopijo uničilo Življenja veeh beellov. Kekor Izjavlja, lo bili baeiii umorjeni v teku menj POPRAVEK. iT nssnsnilu in zahvali za pokojnim Anton Vlčlčem is Beavere. dele, Ps., ss je vrinile pomota p« rdevloeu Hi eicer v tem, de se| Um lito med drugim, da je bil Rskojoi člen društva št. 60, M, N. , J. kor ni ree, temveš se more gleeiti, dO je bil člen droltvs šte Vilko 88, Jugoslovsnska Katoliške Jed not* v Uofdell, Ps. prečimo, de se v seme te popre vek oe sne je io ee ge upolievo. Adv.) Nov. 14 15 kot ene eekunde in Je potem lahko uporabljal aolsno kapljo le ss unl-čevenje drugih bacilov. Dr. Fle« ming je poleg tega natol lisolin v vseh delih človeškege teless, todo ns v toliki količini kot v eolsah. Lisolin js nsšel tudi pri živalih, različnih rastlinah ln repi. SMUur, ki čii to soa gradi gleda-lišls. — Nsjbolj priden sidsr veek čssov ln nsrodov js nedvomno Anglel Nothan Brown v Worklng-tonu v Cumberlandu. Polotil ss jo tskegs dels, kskoršnegs se gotovo ne bo nlkdo več. Novo gledsll-ščs v VVorklngtonu je lieto ssm zgradil. Od Ista 192(h je liro** delel dbpreetano od dne do dne ln v teh dveh letih pololil 700,000 kosov opeke v aidovje. Som Je oo-lil opeko, dslsl malto, sam pol* gal in eem iavrlil vsa dele pri po-ilopjo s vsg ekrbnostjo. Da se pri tem ne gre za nlkako majhno delo, je resvl^lno Že is toge, de je v gle* dslilču prostora ss 1400 gledeleev. Pravi importirnnl outomo-tični rovolvor. Kolibor 36 ali Kalibor 32 z ^ff® tti fM ^lisfi Usiiloti li7tMe» MnUHMi« to ertoliuMa m Mi. HruM trika* n>4»to. t>to*«e» y atol* Mae. B*I|W Se ali O. ^igftgg^ || 4oIsIsbs ft(or||s l#li v sslss^ IM VI.TTM 5» V mibl vreve vaaiiHNit d »»lire 1 Uilkm. _ ffigam m«f« m 4mm aH »s « j^lf, f e*,«« •t-1- • m, sALse ca ompIsIsss eOHTAMV, D^i 71 tok. ČLu^m, tu. 14. B02IC SE BU2A! PREKLIC. OMolujem nod vse kor sem govoru o Frank Zoidsršiču in o nje govi hčeri Prenese Zofctcrtil, ter eo tem M< stu prekliče«, de nI ree-oiae kor eem govoril. Anton Mibe-■Tvkoo, Pa CA4t ) Kekor drage leta bodete gotove tudi letos poalall svajeem primerne densrne darila sa beSI«. Naša banka pošilja denar v ■Url kraj hitro, sanesljlve In po nlskl res L Poleg tege Je letae sUrUa Še be, da bodo baftMkie denarne poMljaeve talne deeUvljeae. Prejem alk I doba denar na svoji dame!! pnštl bres veakege odbitke. Ako pa eU »amenjeni pata-vati sa hašiš v jHri kraj* tedaj ae peeluftlte malo ako hočeta MU aRe aa • T SLOVENSKO BANKO Zakrojlok A Colork, TS - PiS A »a., PUar Veeb.N.V. temi besedami je »els kne- BABICA. Obrsai ia življenja na kmetih. Spisala čeiki liOŽENA NEMCOVA. Poslovenil FRANCE CEO N AR. (Deljv.) Kedar pe ni prilike, kako si more človek pomočil Moj pokojni, to je bil človek izkuien na svetu, veiČ v pisenju, z eno besedo, bil. je povaodi ns prsvem mestu. In to je dobro; tek bi mors! vsakdo bit! I" Jaz sem delala zopet volneno odejo, kekor popreje in zsalužile ei mnogokeko petico. Bili so takrat hudi čaai, vojna, bolezen in glad, Koree Žita je'veljal sto zla-tov v bankovcih. To je nekaj 1 — Ali Bog*nas je ljubil, de smo vse kakor Uko prebili. Tako hudo je bilo ,da človek z denarjem v roki ni mogel nič kupiti. Moj oče je bil mož po božji volji, on je pomo-gei v nekemu, kjer in kakor ni vedel kodi in kamo. Ko so hodili ubožejži sosedje prožit: "Posodite nam koree žita, nimamo nobenega srna za kruh," govoril jet Dokler imam, rad dajem; kedar aem ne bodem imel, dede drug," in preeej je morala mati vrečo do vrha naauti. Denarja pa ni jemal, po nobeni ceni. — "Vsaj sup sosedje," govoril je, "sko si mej seboj ne pomagamo, kdo nam pomore. Ako vam Bog da dobro letino, povrnete mi zrnje, pe smo pobotsni." In tsko je tudi bilo. Zato je imel oče tisočero božjih blagrffferov; mati pe, ako kak dan ne bi bilo berača, na eeeto bi ga bila ils iskst, to je milo njeno vceelje. Zakaj pa tudi ne bi bili pomageli ljudemf Bili. emo siti, Imeli smo ksj obleči; zsksj iz obilnosti ne bi podpirsli drugih f To že ni toliks zsslugs, ampak le kržčanska dolžnost; ali kedsr si človek od ust odtrgs In di, to je lepa krepost. Tudi z nami jc prillo do tega, da smo Is jeden-krst na dan jeli, ds bi imeli tudi drugi ljudje kaj jesti. No, tudi to smo prebili in zopet je solnoc pri-svetilo. V deželi je bil mir, in bilo je vedno bolje in bolje. Ko je Gsiper iz Kole ostsl, hotel se je učiti fkalstvs, in jaz mu nisem brsniU. Rokodelstvo je lepa doU. Isučivži se, moral je po »vetu. Jurij je večkrst rekel, ds rokodelec, ki zs pečjo leži, nič ne izvsli. Nekoliko let pozneje ee je vrail, v Dobružki se naselil, in dobro ee mu godi. Deklici sem vediU veakega domačega deU, da bi ju mogU spraviti v polteno službo; zdaj pa je prižU moje ecstrlčina iz Beča domov. Terezika jej Je bila vžeči, precej jo je hoUU seboj vzeti in zs njo skrbeti. Bilo mi je dosti težko, eli mislila sem, da ne bi storiU prav, ako bi se protiviU njeni sreči, ker gre rada na tuje. In DoroUja je vrU žena, dobro živi v Beču, otrok nime. Skr-beU je ze Tereziko kekor meti, in lepo doU jej je deU, ko se je možtts. To mi je nekoliko mrzelo, da si jc U deklica Izvolila Nemca, aH zdaj tega nič več ne želim; Ivan jc iz srce dober in požUn človek, sedej se vže dobro umeve. Nu, in vnuki eo moji. Na Terezin-ko mesto v Beč Jc ils Ivsnka. Vfteč in dobro ji jc tam. Mladi svet ime vže drug rezum; meni se je svoje žive drii ns tujem tožilo. V nekoliko Utih sU mi umrU roditelja, oče in mati, oba v iestih tednih. Tiho sU zspustils svet, kskor bi bil svečo upihnil. Bog ju ni tepel, in ni jims trebs bilo drug zs drugim hrepeneti; živels sts iestdeset let v zskonu. Mehko sU si postljsU, mehko bosU spala. Bog jima dsj večno luči" "Ali se ti nI tožilo zs otroki, ko si vse tri od sebe dala! vpraia kneglnja. ' —. ■. > j "I nu, miloetljiva gospa, kri ni voda. Dpjrti in mnogokrat sem joksls, sil otrokom nisem tegs rssodeU, ds jim ne bi sreče kalila. In tudi nisem ostsU čisto ss-puičens, otroci ss vedno rodc, in tsko ims človek vedno ksj opravka. Ko sem videls pri sosedu o-troke odrsičati od sibeli ln kaie, sdclo se mi je, da moji Ustni. Človek more imeti srce zs ljudi, ps gs imsjo tudi rsdl. — Jsko so me prosili, nsj se preselim v Beč; vem, de bi biU neile tam dobrih ljudi, kakor drugod!, tn da bi se ml bilo dobro godilo, ali daleč js tja, ln eter človek ni ss pot, tak je, kakor dim nad streho. Utegnil bi me Bog k sebi poklicetl in jez bi yendar rada v domaČi zemlji počlvaU. — AH, miloztljiva go spe, pripovedujem, kakor bi bUa na preji tukaj, nc zameriU ml U pri prostosti", prieUvi babice, do-končavii svoje pripovedovenje in vsUvii od stola. "Tvoja povest, sUrs, bUa mi je draga in miU, ne vel, kako sem ti zanjo hvaležna", reče kneginja, položivži roko babici na ramo. "Zdaj pa pojdi z menoj k južini; mislim, ds so tudi otroci vže Učni." Izkrekii to, odveU je babico iz kabineU v sslon, kjer je b la priprsvljens ksvs, čokolada in različne alaičiee. Sluga je čekal povelje; kneglnja mu ukaže in hitro je tekel po komteso in otroke. V mslo hipih so priskskljsli, komteaa se je kekor deU ž njimi ialiU "GlejU no, babice, ksj nsm y gospica Hortenzija deU!" kriče vsi hkrstu in kažejo različne dra ge dari. • 1 > "I poglejte no, kar sem živs, nisem že ksj tskegs videU; in ste se lepo zshvslilif" Otročiči PKOSVETA H ARIJA AMBROŽlC: LEPA VIDA ROMAN (Dalje.) MU«! je bil kakor jaz, lep, meni vrsten, govoril je, kakor je mojo vroče srce hrepenelo in kakor le nihče s menoj ni govoril prej. Jas sem mu verjela. Kako ne bi Inla, saj se mi je sdclo, ds vssk dih v meni tisočka-st potrjuje resnioo njegovih besed. Tsčss sem vus prek lin jsls vse vkup, de ete me nepoučeno in prensgljeno spustili v jsrem, ki mi ni bil znsn, preklinjala, ds ste mi Uko odUg-nili vso srečo, vso ljubeien, katero sem imsls prs-vico r.ahtrvati js*, kakor vaaka druge lensks pod solneem, da, ie halj jaz nego vasks druga. Zsksj ste me pustili tako nepoučeno, zsksj me je on vzel, zakaj mi dal priliko, ds aem verjels človeku. ki ga zdaj kolnem do nebea! To, to mu dopo-vedeti mi pomagajte, potem naj me zahode, če hoče, ali pa |>ojdem sama na pečino in naj me au-ne v morje." "IJbožicsl Tudi ko bi ti bili prej prlpovedo-vali in te učili, ne bi bila verjels. Mulici ugaja evetla luč, leti k nji po večjo srečo, nego je v ns-vadnem večernem hladu, ps najde trpljenje in amrt. Jas to umrm. Ali tvoj mož tebi naaprot! tega *daj ne bode hotel, ne mogel umeti. Puati ga aamo meni, » t^asom mu dopovem asm, ksr mu hoče* ti. /sto Ne moral odtod umsknitl strani", reče lupnik. "Nikamor ne grem." l*rl tem, rekel bi, svoje-glavnem izreku je Vida ostala. Bila js zopet vsa kljubovalnoat, ona ponositoat v nji, ki as jI js drkliel tako dobro priatajala, in vendar kak razloček med tedaj ln zdaj! Kar je iupnik rekel In dejal, da bi jo pregovoril. je bilo zaatonj. Vdala ae je v neko apati-jo In nič ni odgovarjala. Staremu molu je bilo atraino telko pri areu in ailno ss je bal vsaksga prihodnjega dneve. Ostal je na Mamorotlini. Hotel js la moral js oeebno ns v sočen biti, keder pride brat domov, ker le on ge je mogel sadri* Jati, In bil je tudi namenjen s vso životno močjo, da ne bodo etoril ksj silovitega. laka) je dva, tri dni, pet dni. teden. To je bil •trehovioto dolg čea, vssk dsn leU la več. Antona ni biU. župnik je od dns do dpe bolj bledel. Poeta! je posle v Trst poizvedovat. Štirinajst dni potom js dobil pismo. Nssel je plssso Vidi, aaaičljive jo js pogle-del, ok, tako kakor U zmerom dobri obraa nikdar pogledati nI snel. vrgel ji pismo pod nogo na tU U rekel i "Ne boj ae, lensks, ulčessr hudega U ne ko-de atoril tvoj mol, ne moro ti vsi, ti si ma ree." g temi koaainmi ae obrne ln odide. Vide ee kUetno pripogne po pismo, ali ko Poletni čas je; radovedna luna pogleda čes goro. Njeni žarki padajo v kotlino, kjer ee v kotu skriva majhno rudarsko mesto. Prijazne dvonedstropne hišiee sanjajo proti vzhodu. Lunini žarki ac Čarobno zrcalijo v okencih. Hiiiee čepe druga poleg druge; nekatere leže vižje, nekatere pa se hulijo ob vznožju holmov, ki obdajajo to mestece. Pozno jc; po prašni ceeti se vleče lc tu ps Um ksks utrujens senes. Tsm pred hižlco sedi rudar. Podpira svoj uveli obraz a koičenimi lakti, uprtimi ob kolena. Globoko je ssmišljen, Uko I a niti nc opazi, kako prietopita m njemu lena in hčerka. Bedeta poleg njega. Žarek veeelja obsije njegov obrez, ko začuti gorkoto dvoje, njemu nad vSe dragih te-■ HHpšojles. Toda kmalu se sopet zamisli; pritrdili. — "Ksj ps poreče LnŠijo go skrbi. Kje dobiti živOa čika, ko bo to videU, in Cilika in zase in za evoje otročičef Dragi-Vacievf" "Kdo pa je ta Lenčika Lja ^ M dan večja, zaslužek m Cilika in Vadav!" -#Fftifl majhen in vedno enak, on sam pa kneginja, ker bi biU roda'Vedela Le gtara pri vsem tem stradanju, vse od konca do kraja — "To tH njegove moči pojemajo vsled težja/. povrm, mile kneginje, vem to kega deia> ifati in hčerke skrbno od otrok," reče nsglo komtesa; 0pažujcta očeta. Njiju obraz je "Lcnčika je mlinarjeva hčerka, boje« in upajoč — vidi se njima, in Cilika in VaeUv sts otroks ne- da imata ^ko pK>injo do očeU kegs Isjnarja, ki ima ve Četvero La ircu p^gjivo in prestrašeno otrok. Barbika mi je povedala, da toH hierka ^etu, da nima oble-jedo mačke, veverice in vrane, da ke ofie ge obupno naamehne. To-nimajo drugega in nič obleke, m da kmalu fe vzdremL Deset dni la se ljudjem studijo!" — "Mo ne ^^ jedli kruha pl bo za o-reblti zato, ker so ubožci" Hbleko. Grenek je sicer ta eklep, vpraša kneginja, — "j«do »iške toda ^bezen premaga-ne; Mati in veverice!" "Zato", Pritrdi I fe hgerka fi pogledata v oči. Pri babica. — "Nu, veverica ni slaba tem ^ njij|l ^^ na nebo jed, ssms sem jo pokusils,".me: kjer g0 §kriva lima za irn & g0it ni kneginja. "E, miloetljiva go- obUk ^^^ o8eta> naj ^ane spe, vse drugo jc, jesti kaj o« ss- in ^ gre ž ipat Tcžko mu me slsdnosti, ali od glada.--Lej- je ^p^titi klop. Pred desetimi nsrju je dsl Bog zdrav želodec; letl je tukaj prvič sedel e svojo otroci, to se ssmo ob sebi ve, po- fono Tedftj ,u bila že bres skrbi trebujejo mnogo in za vse to mo- k Uto tudi iregfaa 8edaj pa ji ra on s musiko skrbeti. Ksm bi U- ma jf iir]jen}v telko breme> Ven, daj obrnil, le zs se m na se nima daf mn je ^go, ločiti so od mnogo, v hiši ps se te klopi, na katero ga veže tisoč pozns, kot kaplja v vedru l' / lepominov. Nekaj • mu pravi ■ Zadnjič sediž na tej klopi." Pr ginja za mizo, HorUnzija posadi- ve kapije p^ujo. Toda nekaj lo otročiče okrog sebe in tudi ba- gftm ne Te kaj, mn šepeta na uho bica je moreU prisesti. — Kemte- <- |jek _ jn vse utihne. . . Neksj vee nima več upanja. Ob treh je vstsl ter šel na delo. Lačen kakor je Iel epat, je tudi vstal. . . Is stranskega rova, ki eo ga napravili iele pred nekaj tedni, se čujejo gosti udarci s krampom. Ko si drug mslo od-dshnejo, dels on dslje, da ne čuti gladu, Id ga muči. Lačen je, toda on le prenese, pa kaj bodo otroci — brez kruha. Nad njim med kamenjem, tramovjem, med razpokanimi ee reii amrt: "Ne bol več dolgo etradal —- U bom reiila U bede, ne boi več strsdsl, nc boi." ReU se in mu iepeU "Le mshsj. . . le kopiji,. . . ie psrkrst bol udaril, pa bo dovolj. jeno krilo in zacingljali so pri- delek F. 1. 1 S.) Ljudsko bteij® vezki na zlatih zapeetnicah. De- v Združenih državah našteva [le se vzdrami, naglo obrilc sol- terinsčino oziroma narodnost U zo s podstavka. Dalje briŽe zlate belokožnih tujerodcev in onih 1/L in srebrne posode, katerih se drže ksj rojenih Amerikancev, kate-znojne in krvsve kaplje ubogih rih a ta riši (ali vsaj eden izmed deUvcev. Jstariiev) so bili tujerodci. Z .Iru- gimi besedami, statistika o na- nnil irTHI/r nilPI ir i"*4110811 ozir.oma materinščini 8« L DllluL I 0 lit ll U UIU L • prkel jenisUra n tako^anegl"''J»°. ^ —— reign whitc stock". Tujerodci »o Uvažanja Fordovih avtomobi- klasificiram po svoji materiniči. ot. Od moskovskih oblasti jc bi- ni in njihovi sinovi po materin-o izdanih več dovoljenj za na- ičini staršev, kup Fordovih avtomobilov v ino- Prebivalstvo mesta Boston ja zemstvu. Vodztvo "Goetorga" ▼ po ljudskem štetju od 1. 1920 zna-Moskvi jc predložilo pogodbo Wo 743,060 ljudi, od teh je bilo Fordovi tvrdki za dobavljen je belokožcev 730,485. Izmed teh po. avtomobilov po ceni kakor jih slednjih je le 181,811 Amerikan. prodaja Ford v Ameriki na do- eev, katerih stariši so se tudi že belo. j rodili v Združenih drŽavah. Vsi IsdeDd ruske industrije na an- ^^ M au tujerodci (238,919), gleškem trgu. — Pri ssdnji bla- ^ pa rojeni od tujerodnih stari-govni rassUvi v Londonu je bilo ^ (238,241) oziroma vsaj.eden udi mnogo isdelkov is Ruaije. h2med 8tariiev je bil tujerodee Posebno mnogo je bilo ns vzorč- (71,514)/ Procentualno bi ae pre- ! nem trgu lesnih in čipkarskih i*- tfivalstvo Bostona tako razdelilo t ! delkOT. skoraj 33 odato tujerodcev, 6es Razvijanje dršavna banka. — 142 odato tukaj rojenih od tuje- j Razvoj trgovine in industrije je rodnih stsrižev in le skoraj 25 mnogo učinkoval tudi na razvi- odsto Amerikancev, katerih oba Janje državne banke, katere o- stariža sta se H rodila v Zdru-brat se veča in uatanovlja vedno ženih državah, več podružnic. Meseca avgusta jej izmed tujerodcev in njihovih \ banka imela za dO odstotkov ve5|otrok prednjačijo po materinSči-prometa kakor v prejžnjih mese- Lj Angleži in Irci, potem sledijo cih in od Udsj ss promet že red- postopno Italijani, Zid je, Nemci, nd veča . JRuai, Švedi itd. Dneprolee" je lesni trust, ki Jugoslovani so navedeni po obsega 33 parnih žag in tri tovar- materinščini kot Slovenci in Sr. | ne. V teh tovarnah dovršujejo les bo.Hrvsti; Slovencev je 140 id za stavbinstvo in pohižtvo. Indu- Brbo-Hrvatov 101. atrija ee vedno bolj izpopolnuje. Kar tige megta Buffalo, je Prodnkoija sladkorja, -j- Pri- tam razmerje "starih" Ameri. hodnje leto bo posejsnih nad kancev nekoliko bolj ugodno, kot 250.000 desjatin zemlje s sladkor- L Bostonu. Vse prebivalstvo me-no peso in letins, ako bo srednje Lta Buffalo znaža 506,775 prebi. , dobra, mora biti zadostna, da bo Lalcev, od katerih jc 502,042 be- ' z repo založenih 128 tovarn za h0kožcev. Izmed teh je 336,907 tu-sUdkor. Od teh tovarn, ki so v o- jerodcev in njegovih tukaj roja-kolici polja za sladkorno peso, ,^ 0trok. Razmerje bi bilo slede, jih je 81 na desnem in 23 na le- gez 24 od sto tujerodcev, sko- i vem bregu reke Dnjcper. 24 slad- raj 43 od ^ tukaj rojenih od tu- I kornih tovarn pa Je raztresenih jerodnih atariSev in skoraj 33 po vsej Rusiji. Pričakujejo, da Lj^ tukaj rojenih Amerikan. ; bodo tb tovarne proizvajale 12 do cev, katerih stariža sta ae žfe rodi- 1 15 milijonov pudov sladkorja, ha v združenih državah, kateri ves bo lahko porabljen za Izmed tujerodcev in njihovih doma. To-rarnižke opreme eo v otrok prednjačijo po narodnosti ! dobrem sUnju in nekatere celo Nemci nft to sledijo potopna boljše izpopolnjene kot eo bile k leii in Irci> Foljaki Italija-predvojno. ni, Židje itd. Raivaitnjo surovega blaga, od Jugoslovanov je navedenih - Na londonskega-.zastopnika | 5J18 kot Srb* judakega komisarijata sa trgovi- ijr .. no z inozemstvom je dožlo vpra- * _ .. ianje z ruske strani, na kak na- Slovanov v mestu Buffs- čin bi bilo nsjumestnejše in v ko-11® i« bll° 89>lfll-liki meri pošiljati surovo blsgo ns gori med rszpoksmi, tsko, ds mu psde peščica peeka na hrbet. Zamahne Š94 enkrat — pa kakor bi trenil, pade nanj ogromna tri-oglata skala s hružčem in trui ----------------------vt , , . .i čem; vmes se nssuje ie drobno , ps svojega psičks, ki gs Je žalostno hodil h^menje prah. KrsUk, ssmolkel t, kskor bi hotel vprežaUj "Kaj ti jc, Sto- |j. m „,,.„„„;,„„ s Grocerijsm, sUdčičarjem in v pre- delovali za ustanovitev U druž- d.Jalne i.ietnine damo primeren pe- be državni organi in država aa- pust pri večjih naroČilih. PiAit« po ma bo prevzela 50 odstotkov dol- mform»ctjo na: nie od glavnice, ki znala 100.000 FRANK OGLAR, zlatih rubljev. | S401 Svp^ior Avsaoe,, Clev«l«nd. a Elupedidja na severni tečaj. — Ruska geografiČna družba se pripravlja na ekspedicijo na severni tečaj, za kar je že izbrana žkuna "Elizabeta". I PovraUk vojakov, ki so se ne-hsjell v Franciji ie isza vojne, je pričakoveti, de ee bo izvriil v kratkem. Francoska vUda, ki prej nikakor nI bila pripravljena kaj Ukega storiti, je sedej pri-pre vi jene pustiti v svojo deželo komisijo Ruskega rdečega križa. Hčerin je izdal potni liat za tri člane Uke komisije, ki bodo skrbeli za čimprejšnji povretek ru-akik vojakov iz Francije. Otvoritev tretjege kirgižkege sovjetskega kongrees se jc svr-šila dne IS. oktobra v Orenbur-gn. Kaprice. — "Zakaj me hočeš sspnatiti, Lojzat" v *'Moj bog, ss pustiti. 8ej bom oetols pri bi, samo ločiti se hočem."