62. številka. Trst, v sredo dne 2. marca 1904. Tečaj XXIX W Izhaja TBuk dan »adi ob nedeljah in praznikih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. <*iiam/Be številk« se prodajajo po 3 botč (6 stotin k) r mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Oalji. Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, št. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. i® aarofib« sprejema uprava lista „Edinost", •llja ■•lin piccolo etv. 7. — Uradne are ad 2 pap. da 8 zvečer, □ene o^laaom 16 itotink na vrsto petit: poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON itv. 870. edinost Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moči Naročnina znate ta vse leto 24 kron, pol leta 12 krcn, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankavaaa piama ae ae sprejemajo In rokopisi se ne vračaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —• Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaoici** lista „Rdinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. ta Poštno-hranilnieni rafan St. 841.652. (Brzojavne vesti.) Japonske ladije pred Port Arturjem. LONDON 1. »Dailj Telegraph« poroča iz Tsingtau-a od 29. Mr.: Danes zjutraj je prišlo 15 japonskih vojnih ladij pred Port Artur, ki ao pričele močao streljanje. Križarji »Novik«, »A»kold« in »Bajan« so od-plali s 4 torpedovkami is pristanišča, da napadejo Japonce, vendar ao se kmalu vrnili. Križarja »Askold« in »Novik« ter oklopnjača »Retvizan« eo b a j e poškodovani. Po dve-urnem streljanju se je umaknilo japonsko brodovje. Rusko topn štvo je odilo v pristanišče Golubinaja. Povratek ruskega konzula. TOKIO 1. (Reuterjev biro.) Korejski dvor je podaril 200.000 jenov aa bolnišnice društva rudečega križa. Augiežki in amerikanski poslanik odobravata japonako-korejeko pogodbo. Vlada je ukazala oblastoijam, naj akrbe za varstvo ruskega kontula v Fazanu, kateri se je podal prek Mojia v Nagasaki, da ae tam ukrca v svojo domovino. Vojna kontrebanda. WA9HINGTON 1. (Reuterjev biio.) Glede ruske izjave, da ae ima tudi z živili ravnati kakor z vojno kontrebando, se je dr* žavni svet izrekel, da se imajo živila smatrati po tem, komu so namenjena. Ako so namenjene za vojske, ao vojna kontrebanda, ako so namenjena pa za privatnike, izvzemši oblegana mesta, se jih ne Agence Ha vas« poroča iz Hongkonga : Ladij a za prevažanje »Medoc« podala se bo 13. t. m. v Saigun, da ukrca vojake kiižarja »Varjaga«, kateri so tja dospeli na francoski ladiji »Pascal« ter jih prepelje v Rusijo. Ostali del možtva prepe ljala bo italijanska aviso-ladija »Elba« v Hongkong. Bolezni v japonski vojaki. PARIZ 1. »Agence Ha vase poroča iz Seula: Japonski vojaki trpć na griži, tudi jih je mnogo obolelo na tifoznih boleznih. Zalaganje čet z živežem je ailno težavno. V pristaniščih blizo mesta Pingjang se delajo priprave za iskrcavanje pehotnega vojnega zbora. Kakor se istej agenturi iz Tokia poroča, ao se že ukrcali polki gardne divizije in japonski generalni štab ter so na potu proti korejskemu obrežju. Generalni štab s« bo izkrcal v Oemulpu. PODLISTEK. Teodora. Povest Hrva ta ki spisal Ergrenij Kumitfe, 'prevel J. S. Prvi del. Nastala je jesen, oblačni in deževni dnevi, dolgi in nadležni večeri. Lucija in Teodora ste hodili redkokedaj v Knežic ; ni bilo več zabave v lepi dražici, kjer so bu-e li valovi od juga. Tudi v njihovem vrtu ni b;lo več ni sadja, ni cvetlic, ampak vse blatno, opolzlo, žalostno. Oče jima je pisal trikrat iz Bostona, a oni sti vsakikrat odgovorili z dolgim pismom. Naznanili sti mu vsakikrat, da jima je učiteljica «lobra, a morda mu ne bi bili pisali tega, da ja ni sama Malvina spomnila, uverjajć ja, da to razveseli očeta. Malvini je Dakic dvakrat pisal, naj mu pazi na otroka in sporoči, kako se učita. Malvina je vsaki odgovor pisala jedno celo popoludne tako lepo in srčno, da je bil Dakič gotovo zadovoljen, da jo je vzel v hišo. Deklici sti še poslušali Malvino, no, ni Brzojavne vesti. Povratek župana SandrinellJja. DUNAJ 1. Župan dr. Sandrinelli se je danes vrnil v Trst. Grof Goi-ss t Opatiji. OPATIJA 1. Namestnik grof Goe?s je dospel sinoči semkaj in je bil danes dopo-ludne sprejet v avdijenci od švedskega kralja in od nadvojvoda in nadvojvodinje luksemburške. Deputaeija pri naučnem ministra. DUNAJ 1. Naučni minister Hartel je izjavil danes nasproti deputaciji društva »Realechule« ki mu je povodom njegovega doktorskega jubileja čestitala, da se bo v kratkem izdala odredba, glasom katere ee bo absolvirane dijake realk pripustilo k vseuči-liščnim študijam. Poslanee dr. Skarda. PRAGA 1. V današnji seji izvrševal-nega odbora narodne slobodomieelne stranke jima bila več tako mila kakor po leti. Najlepše jima je bilo na samem, v njijini sobi, odkjer sti gledali valove burje in juga, raz-govarjajoči se o svojem očetu. Tudi učili se nisti kakor prve mesece, ker jima Malvina ni rada popravljala nalog, ker jima je često ponavljala iste pravljice, a ko sti jej kaj odgovarjali je gledala v zrak in zdehala. V. Bilo je nekam po Božiču, ko sti Lucija in Teodora legli sftupno v jedno posteljo, stisnile se jedna ob drugo in povlekli odejo čez glavo. Njijina služkinja Franica je pazila na nju kakor na zen ci svojih očij. Kaj bi rekel njiju oče, ako se prehladiti, ali obo-liti ? A da, otrokom treba malo, pa evo kašlja, zdravnika, in kdo bi vedel kaj še ! YTsa Banja kašlja, tako, da se od samega kašlja ne umeje, kaj propoveduje gospod župnik. Franica je rekla otrokoma: — Danes je mrzleje nego včeraj za jedno odejo. To je značilo, po priliki, da je toplomer padel za pet stopinj. Ljudje na Banji so vedeli, kaj so peči, ali jih niti najimoviteji niso imeli v svojih sobsh, ker na Banji ni bilo vedno mrzle, a drva so vedno draga. Ako je pa z;ma močneje pritisnila, se je vsakdo oblekel, as ie konštatiralo, da je veat o odstopu dra. Skarde od predsedništva, neosnovana. Skupni finančni proračun sankeljonlrsn. DUNAJ 1. »Wiener Zeitung« javlja : Njeg. Vel. cesar je sankoijoniral aklepe delegacije državnega sbora glede proračuna skupnih stroškov in dohodkov avatro-ograke monarhije za leto 1904. Dalje priobčuje ukaz rainiaterstev za notranje stvari, pravosodje, trgovino, železnice in poljedelstvo od 17. febr., s katerim ee določba glede odvračanja in zatiranja kolere na perutnini dopolnuje oziroma spremeni, ob enem je izdana odredba glede odvračanja in zatiranja perutninske kuge. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 1. Predsednik je predlagal, naj se jutri nadaljuje debata o predlogu glede novincev. Poslanec Po1onyi se je s tem predlogom strinjal, vendar je pripomnil iz ozira na časnikarska poročila, da utegne grof Khuen-Hedervary zopet vstopiti v mi-nisterstvo, da se ni še o poročilu parlamentarne preiskovalne komisije v Dienesovi zadevi glede podkupovanja razpravljalo ter je o tem zahteval pojašnjenja. Predsednik je na to izjavil, da se mora v €X ltx stanju najprvo razpravljati o in-demniteti, o proračunu in predlogu o novincih, kar se pa tiče poročila preiskovalne komisije, da se isto nahaja med razpravnimi predmeti. Minieterski predsednik Tisza se je strinjal z izjavo predsednikovo ter je rekel, da je tozadevno poročilo preiskovalne komisije potrdilo, da je bil sum o možu, ki je poštenjak od pete do glave, povsem neopravičen. (Odobravanje na desni.) Predlog predsednikov je bil na to sprejet. Na Bslkanu. CARIGRAD 1. Danes sta izročila poslanika Avstro Ogrske in Rusije turški vladi spomenico s predlogi, izdelanimi od mednarodne komisije za preustrojenje orožništva. Jubilej naučnega ministra Hartela. DUNAJ 1. Danes ja slavil naučni minister Hartel 40 letni doktorski jubilej. Ju-bilar je prejel mnogo čestitk. Predor na bohinjski železnici. DUNAJ 1. Danes so srečno predrli 368 metrov dolgi predor blizu Kneže v Bački dolini. Mobilizacija t Rumu ni j i. BUKAREŠTA 1. » Agence Rumaine« poroča : konservativni časopisi nadaljujejo razširjati vesti o mobilizaciji rumunske vojske. Tiče se pa samo novačenja, ki se navadno vrši v februvarju ter o premeščenjih, dopustih itd. Vojvoda Cumberland v Cannesn. CANNES 1. Vojvoda in vojvodinja Cumberland s princesinjo Aleksandro sta kolikor topleje je mogel. Gospoda so jedli in pisali v zimski suknji, pokrite glave. Seatri sti se kmalu segreli ter sti odkrili glave in nadaljevali razgovor o svojem očetu. Zaspali sti pozno po noči. Jovanino je bil že zaprl svojo kavarno »Parigi« in se priplazil po cesti pred Dakicevo hišo. Vsa okna b te strani so bila temna, pa Be je radi tega vrnil do svoje kavarne, ozrl se in naglo zašel na ono pot. ki vodi po obrežju na pokopališče. Ko se je približal vratam Daki-cevega vrta, opazil je skozi omrežje železnih vrat, da so okna Malvinine sobe razsvetljena. Vspel se je na vrata in se spustil oprezno v vrt, skril se nekoliko hipov ter poslušal. Zatem je stopal po vrtu do hiše, vedno ob zidu, po malih kamenih, po katerih se je sprehajal od grede do grede. Ko je bil na vodnjaku, se je ves zgrbil, lahko se primaknil k oknu in pogledal v Malvinino sobo. Noč ja bila oblačna ; drobne znežinke so obletale svetlobo, ki je prodirala iz sobe v mrak pred oknom ; burja je bučala sedaj močneje, sedaj slabeje, a morje vedno jednako, molčeče, široko. Malvina, pokrivša be do brade in ležeča na strani, je čitala neki ■emški roman. Iz-pod pokrivala je stegnila došla včeraj zvečer semkaj. Veliki vojvoda meklemburški, ženin princesinje Aleksandre, pa je dospel iz Šverina. Sir Willi»m Harcourt. LONDON 1. Bivši liberalni minJBter Sir William Harcourt je izjavil, da ne bo radi slabega zdravja kandidiral pri prihodnjih parlamentnih volitvah. Vojni kredit sprejet. MADRID 1. Zbjrnica je sprejela izredni vojni kredit. Aspiracije Italije. RIM 1. »Italie« prijavlja interviev z bivšim ministrom Rudini-jem o položaju na Balkanu in trozvezi. Rudini je izjavil, da bi morala Italija, ako hoče utrditi svoje finance in zboljšati stanje delavskih slojev, znižati svoje izdatke za vojsko. Ni mogoče pa da bi se Italija osamila. Trozveza ji tudi ne dopušča znižanja izdatkov za vojsko, da cel<5 zagotovlja ji, da zamore v sedanjih odnoša-jih z ozirom na nje razmere z Avstro-Ogr-sko tirati politiko narodnih aepiracij. Da zamore Italija to storiti mora biti v dobrem sporazumu z Avatro-Ograko, kateri zagotovlja trozveza mir na njeni zapadni meji ter zamore vso svojo pažnjo osredotočiti na vztoku države. Italija bi morala moralno podpirati Avstrijo na Balkanu. Ako Avstro Ogrska izjavi, da ne misli na razširjenje svojih granic, je treba to verjeti. Ako bi pa dogodki povzročili na Balkanu kako spremembo, tedaj ne bi mogla AvBtro-Ograka pozabiti na dolžnosti mednarodne pravičnoati nasproti Italiji, ki ne bi mogla dopustiti premembe status quo, ne da se okoristi ob Adriji na način, da se vzpostavi ravnotežje. — Rudini je dostavil, da se mora Italija zlasti v sedanjem času trdo okleniti trozveze in če mogoče Bvoje dobre odnešaje do Avstro-Ogrske in Nemčije se bolj utrditi. Rudini se je konečno jako laskavo izrazil o Tittoniju ter dodal, da so izmenjavanja udvornosti med cesarjem Fran Jos:pom in italijanskim kraljem Viktor Emanuelom povodom zadnje spremembe na italijanskem poslaništvu dunajskem modro politično dejanje. Vanorski umrl. PETROGRAD 1. Bivši vojni minister Vanovski je danes po noči umrl. Odpust iz službe. BELIGRAD 1. Uradni list objavlja odpust nadporočnika Borislava Gruida kakor ordonančnega častnika ter ga stavlja na razpolaganje vojnega miniBtra. Žrebanje. DUNAJ 1. (Žrebanje komunalnih srečk 1874.) Glavni dobitek 400.000 K je zadela Berija 286 št. 23; II. dobitek 40.00U K ser. roko samo do zapestnice ter leno prevračala strani in idebala. Tako rejena in težka po-greznila se je v svojo pernico, ki jo je prinesla z Reke, obraz se jej je utisnil v blazine, pritiskale so jo tri debele odeje in tri blazine na nogah. Na sebi je imela tudi nogavice, a nikakor se ni mogla segreti. Ker je Malvinina postelja bila v kotu proti oknu, je Jovanino videl hrib blazin, a nič druzega. Sključen ob pritličnem oknu, uprl je oči v rudečo odejo. Njegovo toplo dihanje je zameglilo steklo, katero je potihoma čistil z robcem. Dolgo je gledal ono toplo posteljo in je ves drhtel. Malvina se je malo VBklonila v postelji, stavila knjigo na stolico in stegnila roko, da ugasne svečo. Jovanino je v tem hipu videl njen obraz. V tem se je začulo peketanje konja, kočija se je v3tavila$ nekdo je potrkal na velika vrata z dolnje strani hiše, na cesti. Jovanino se je prestrašil in zbežal v vrt. Malvina je slišala močno trkanje, izmotala se je iz postelje, prižgala svečo, ogrnila se z velikim robcem ter šla v sobico, kjer je spala Franica. Služkinja se je hitro oblekla in je odišla po stopnicah, da vidi, kdo je. (Pride še.) 23M št. 5; HL dobitek 10.000 K sar.,1156 št. 6'J; po 20<>0 K *» za jele ser. 232 št. *»♦> in ser. 740 št. 70, ser. 1156 št. SU, ser. 2637 št. o5. Dividenda. DUNAJ 1. — Upravni svet delniške d.namtne družbe Nobel jo sklenil predložiti glavnemu zborovanju H. aprila, da se razdeli kakor v pretepenem letu dividenda 70 K ali 17 0 o na delni oo. Rusko-japonska vojna. Trst, 1. marca 1904. Ker le noče biti nobenih nadaljnih vesti z vztcČno azijatskega bojišča o važnih operacijah, katerim bi bilo možno pripisovati ko-liaor-toliko odločilnega pomena za nadaljni razvoj dogodkov, se evropejsko novinstvo vsevprek bavi z vojnim in političnim položajem. kakor se nam isti kaže v tem hipu. Važna točka v teh razmotrivanjih je dogo Japonske pa ni misliti, da bD ista mogla toliko časa vztrajati v vojni. Položaj pri Port Artiirju. »Norddeutsche Allg. Zeitung« izvaja, da so napadi japonske pomorske »ile na Port Artur ostali brezvspešni. To da se daje posneti tudi iz japonskih poročil. RuBko bro-dovje ni oslabljeno in trdnjava ni nič poškodovana. Poskus, da bi zaprli uhod in izhod iz luke da je popolnoma ponesrečil. Tega pa ni možno doznati, koliko izgub je imelo japonsko brodovje. Vojna poročila za poljsko prebivalstvo. Iz Vilne (rusko Poljsko) javljajo : Ker je prebivalstvo po deželi močno vznemirjeno vsled krivih vesti, ki se širijo o dogodkih na bojišču, je odredila ruska vlada, da je uradna poročila čim najhitreje razpošiljati po deželi in jih čitati prebivalstvu. frospica-vojak. Uradni list v Moskvi javlja, da je neka vor, sklenjen med Korejo in Japonsko. Oso- ™lada gospica, hčerka polkovnika Maksimova- bito se bavi jo s tem dogodkom nemški in francozki listi, ali toliko v Berolinu, kolikor v Parizu so mnenja, da Japonska ne more pričakovati d>bička od tega dogovora. V prvo pokažejo še le bodoči dogodki, ko začno zares gre meti to|»ovi na korejanskem teritoriju, da-li bo Koreja hotela res tuli praktično izvajati oni dogovor. V drugo pa niti ni v Kondurova, dobila od vojnega ministarstva dovoljenje, da vstopi kakor navaden prostak v prvi polk pehote, ki odide na skrajni Vztok. Simpatije Slovanov za Rusijo. Mestni zastop v Pragi je bil sklenil, da prevede z Dunaja v Prago zemske ostanke leta 1852. umrlega veeučiliš5nega prolesorja Možne posledice rusko-japonske vojne. Ako pogledamo na zemljepisno k&rto Azije, prepričamo se takoj na prvi pogled, da v Aziji stoji zapisana usoda sedanjosti in bodočnosti, toliko v političnem, kolikor v narodno-gospodarskem pogledu, dveh največih velesil evropejskih : Rusije in Anglije. Navskrižje recipročnih interesov Rusije in Anglije v Aziji zečenja na Bosporu, v Carigradu, a izvrševa v Pekingu. Ali tudi obratno moremo vzeti to navskrižje : ono se vleče od Pekinga, oziroma od Port Artura preko Kitaja, Tibeta. Indije, Perzije in Male Azije v Carigrad. To je dejstvo. Današnja rusko-japonska vojna skriva v sebi zrno, seme, najveće vojne, ki jo je ke-daj doživel svet. Izdajniški vojni naval Japonske proti Rusiji v Mandžuriji ne predstavlja nič druzega, nego li angležke predstraže v bodoči gorostasni vojni med Rusijo in Anglijo. Ahilova peta, na kateri se morejo Angleži smrtno raniti, ta Ahilova peta se nahaja uprav v Indiji. Brez Indije bi Anglija postala isto taka država, kakoršnjo predstavlja danes Japonska. Kajti, Indija je tista fobsko novinstvo kakor da predvidja grozno burjo, ki jo sedanja rusko-japonaka vojna provzroča v vsej Aziji. Nervezni stresljaji teh burnih dogodkov občutijo se že ne samo v Angliji, ki se hlastno pripravlja, ampak tudi v Španjski, Franciji, Italiji in Nemčiji. A Avstro Ogrska, katero bi mogli iznenaditi razni dogodki na njenih južnih mejah, tudi ona drži pripravljene puške in topove. V tej situvaciji se najbolje manifestira jakost Rusije, katere so se evropske vlasti bale tudi tedaj, ko je bila povsem mirna; a sedaj se je boje stotieočkrat bolj, ker je v žile in kri velike Rusije prišel oni vojeviti slovanski duh, ki ne bo miroval, dokler ne zlomi pod svojimi krepkimi nogami vseh svojih odkritih in tajnih neprijatelje v. Adriaticus. položaju, da bi mogla ni v najskromneji meri peanika in velikega apostola slovanske vza-odločilno povezati v vojne dogodke. Će je jemnosti, Jana Kolarja. To se je zgodilo dne verjeti poročilom, ima Koreja res kakih 40.000 28. t. m. Ob 4. uri popoludne se je zbralo mož. Ali kakova vojska da je to — to smo mn0g0 gospodov na pokopališču. Urednika omenili še včeraj ! V Parizu ne skrivajo svo- Stribrni in dr. Vergun sta imela nagovore, jih simpatij do Rusije. In vendar ni provzroČila p03lednji je obžaloval v ruskem jeziku, da vest o dogovoru mej Korejo in Japonsko tistega dunajski Slovani izgube sedaj svojo »božjo vznemirjenja, kakor bi ga sicer gotovo, ako poU na Kolarjev grob. Sprevod je zapustil bi ta bil ta dogodek res kake posebne važnosti pokopališče brez nikakega pojava. Ali mej-Ta korejska vojska ni izvežbana ; je le rano- p0t0ma se je veliko udeležencev vstavilo pred žica ljudi;, ali ne vojakov bojevnikov. Vrhu paiag0 ruskega poslaništva, kjer so vsklikali tega n ma Koreja ne topništva, ne konjištva ru^emu narodu in so razoglavo zapeli »Hej in ne vojnega brodovja. Slovani« in rusko narodno himno. Na to je Za to vojno tjrej je de govor med Ja- odišla deputacija štirih gospodov v palačo, da {.ons< » n Korejo dogodek, ki malo tehta.— izrazi ruskemu poslaniku, grofu Kapnistu, Ali ta d gode k ima vendar svoj globok zrni- čutstva Slovanov Avstrije. Grof Kapnist je se. za bodočnost Ne samo za Rusijo, ampak odgovoril na ruskem jeziku, da so mu sim-za vb j Evropo in za vso belo raso. Japono- patije Slovanov do ruskega naroda vsikdar dra-rili n < atuzijasti za inzularno cesarstvo na gocene, toliko bolj so ganljive zanj v sedanjem skrajnem Vztoka, ki je drzno iizzvalo veliko resnem trenotku. Prosi torej, naj vsprejmejo Rusijo na boj, kriče in lažejo drugim in sami zahvalo Rusije in ruskega naroda, aelii, da je Japonska predboriteljica evropske so členi deputacije sporočili manife- civ 1 za»' e na skrajnem Vztoku. To je usodna stantom t9 besede, so isti zopet vsklikali ru-zm' ta. -Japonska je res predboriteljica, toda Bkemu narodu in se potem razišli mirno, ne evropeiske civilizacije, ampak rumene Tudi med VBem hrvatokim narodom ee mong /lske rase, ki bi, ako ee združi in orga- _ vzli v Belci in Mariji Bistrici službe vsi evropski japonotili in entuzijasti za zmago božje za rugke vojake padle na skrajnem Čehi in Koerberjeva vlada. Omenivši včeraj izvolitev samostojnega kandidata grofa Stemberga v kraljevograških kmečkih občinah državnim poslancem, smo rekli, da vladni krogi nimajo nikakega razloga za veselje na tem dogodku. Kako prav smo imeli, to dokazuje izjava, ki jo je pri-velika življenska zakladnica, iz katere Anglija! občil drž. poslanec dr. Kramar v »Siav. crpi vso svojo današnjo veličino, jakost in Korrespondenzc, kjer pravi, da se jako motijo uadmoč. on'f menijo, da ta izvolitev pomenja poraz Treba, da stavimo na nrzo čiste igralne češke obstrukcije. Ker bi ta samoprevara mogla karte ! Ako je Anglija še (takorekoč) ob 12. imeti — pravi dr. Kramar — neugodnih uri sklenila vojno zvezo z Japonsko, ona je posledic za pravi razvoj naših političnih odbila na to prisiljena radi tega, ker predvidja nošajev, priobčuje brzojavko, ki jo je prejel bistro in točno, da je njena usoda zapisana od volilcev grofa Sternberga. V tej brzo-na mejah TurkeBtana in Tibeta. Angležka javki izrekajo volilci dru. Kramaru zahvalo vojna ekspedicija, ki se je pred rusko- na možatih besedah, ki jih je izrekel v de-japonsko vojno odpotila v Tibet, da izvrši legaciji in ga prosijo naj vsem češkim dele-svoj uhod v Lhasu, prestolnico tibetanskega gatom raztolmači njihovo odločno željo, da Lame, mislila je, da se najde tamkaj prej, bi v delegaciji z brezobzirno obstrukcijo pre-nego li poči rusko japonska vojna. A namen prečili vsako delo! njen je bil, da uniči, ako ne dobrim, pa Iz te brzojavke je razvidno, da je z iz- terorističnim oboroženim načinom, politično- volitvijo grofi Sternberga prišla do izraza vojni dogovor, ki obstoji med Rusijo in Ti- najradikalneja češka struja. To je^ vspeh 4-betom. Nu, Japonci so se svojo mongolsko letne politike Bedanje vlade. Dr. Kramar za-naglostjo in svojim napadom na Port Artur, ključuje: Vlada se že more veseliti na Kra-pokvarili vse račune lokave in prefrigane ljevemgradcu zmernih strank, ali država bo angležke diplomacije. Tibetanci so priprav- težje plačevala to škodoželje, nego si je morda ljeni. Na čelu njihove vojske stoje ruski danes sploh možno predstavljati, častniki, ki so vso svojo mladost preživeli v —: centralni Aziji in v Tibetu s proučevanjem geografiČnih, topografičnih in strategičnih vprašanj azijatskega kontingenta. Angležka ekspedicija pod vodstvom angležkega generala Dnevne novice. Deputacija primorskih Slovanov pri Koerberju. — Povodom novinskih glasov za skorajšnjo zmago ruskega Japonske. Sedanja vojna ni le vojna japoa- jn ske driave proti ruski državi, ne le japon-j skeiM naroda proti ruskemu, ampak to je za-' 1 „ m v A , . . ' Prevažanje ruskih čet po sibirski ze četek b jev rumene rase proti bali! Rusija mora zmsgati — pravi »Slavisches Echo« — v ; varstvo in blagoslov vse evropske kulture, ! kater, grozi nevarnost od strani vzbujajočega j redn0 in brez v8ac,h nezgod- lz Mandžurije ieznici. Obrat po sibirski železnici se vrši dalje in krepecega se rumenega Vztoka. A le Rusija je, ki more obvarovati evropsko kulturo pred to nevarnostjo ! Kakor so balkanski Slovani doslej tvorili jez proti azijatskemu barbarstvu, tako tvorijo sedaj Rusi jez proti ru meni nevarnost;. In če ne bi bili v zapadni civilizaciji sebični nagoni udušiti moralo, živo bi bilo danes v beli rasi čutstvo kulturelne skupnosti. In po zadnjem nastopu Japonske bi morali po vsej Evropi zastopnikom te barbarske di/ave dostaviti njihove listine ter jih pos ati domov v Japonsko. Ali, čeprav se to ne zgodi, za rumenega moža pride vendar dan zaslužene sodbe. Zadnje vesti govore, da bo se ruske čete že začele pojavljati na korejskem teritoriju. Poreča se tudi že o spopadih^ med ruskimi avangardami in Japonci. Vendar se nam zdi, da ob reki Jalu ni še pričakovati velikih vojnih akcij. Pač pa je možno, da pride do resnejih spopadov na obrežju vztočno od Port Arturja, pri Dalnjem, in pa severoza-padno od Port Arturja, pri Niučvangu, blizo meje Kitaja. kjer se stikajo železnice iz Kio-cou a, iz Mukdena (kjer je sedaj glavni stan admirala Aleksejeva) in iz Port Arturja. Kar ae dostaje trdnjave portarturske sodijo vojaški strokovnjaki, da je izključeno, da bi jo mogli Japonci zavzeti z borbo. K večemn da jej bodo skušali pretrgati vezi in jo izstradati. Ali tudi v tem pogledu je govoriti le o možnosti, ne pa o verjetnosti. Trdnjava port-arturska je preskrbljena z vsem najmanje za poldrugo leto. Ozirom na razsulo državno gospodarstvo prihajajoči vlaki prevažajo ženske in otroke ia jih odvažajo v Rusijo. Vojaški vlaki vozijo brez zaprek in dovažajo do Bajkalskegc. jezera po 30.000 mož na dan. Sine po ledu Bajkalskega jezera so položene od vztočnega do zapadnega obrežja. Obrat z vozovi, ki jih bodo vlekli konji, se je pričel včeraj. Iz Petrograda javljajo, da bo ruska vojska v Vztočni Aziji do dne 20. marca štela: 123.000 mož pehote, 16.000 kozakov, 5000 mož topništva, 8000 mož ženijskih čet in 25.000 mož železniških čet. Vsa operacijska vojska bo štela torej 177.000 mož. In kar bo prihajalo dalje ? !! Vojna ruska sredstva. Neki ruski ekonomist, ki je dobro poučen v denarnih sredstvih, s katerimi razpolaga Rusija, zagotovlja, da se zamore Rusija bojevati vse leto, ne da s tem nimalo naškodi ruskemu kreditu. Ruski seljak za vojne svrhe. Pred nekaj dnevi je prišel pred poltav-skega guvernerja kneza Urusova, stari seljak Gregorij Karbuk ter mu je izročil 1000 rub-ljev rekoč : »Ker sem star in ne znam pisati, ne morem služiti carju bačuški, =ato pa dobre volje dajem v vojne svrbe 10U11 VUUDUVUUl BUKictiiCLa i;cucioia . . . , - , , t . A . glede na ustanovljenje italijanskega vseuci- Hooabaneo ne bo videla Ijhase. Morda ne bo s , r ... 1 šea sešli so se predstavitelji slovenskega m videla nikoli več niti same Indije. , /, , , „ , . , -.tj- t- i hrvatskega naroda treh dežel primorskih dne Russa voiska r.a mejah Indije, v Turke- & „, ,. ... ... , u T7- • , 2;"». februvarija t. 1. v Trstu. Zedinili so se stanu, na višinah Htrata in Huska in v tesnih J .... . .. . x .- v tem, da sestavijo spomenico, v njej iztak- dolinah najveće strategicne važnosti proti ' . TT Indiji, šteje danes kompaktno moč od 200.000 nej° etaliŠ5e Sloveocev Hf7atOV . m ■ u ji • . • , • • skih v vseučilisčnem vprašanju in stavijo moz. Ta vojska odkriva tajno, zakaj se je im * i i i . . : ■ tr ■ • i • - opravičene zahteve glede cstalih solnih pra- rudki minister vojne K.uropatkin m mole jeseni ^ » j n , i rp i rk - i sanj v treh omenjenih deželah in d* to mudil preko b tednov v lurkestanu. D.,sel J J . . . . . , j , - A , iU• l. spomenico ponesejo osebno ministru-preusea- ie čas, ko se menda zaluča Angltzki krvava ^ * J , , o •■ T . •• niku dr. Gregorčič, prof. Spmcic in dr. rokavica v lice. — Rusija, katero gonijo " & , .f . • j , . x • - , ^ ,, , i . Gregorin. Ta trojica bila je na Dunaju dne tudi zelo občutljivi, m v tem času odločilni ""o J ,. , w . . - - i A t- - - 29. ftbruvarija, kakor je javljal nas vceraj- občutki vsega ruskega naroda, v Evropi in xc J ' ... , i , ... ... - šnii brzoiav ter izročila in obrazložila dru. v Azii, stoji sedaj a pripravljeno puško in ° J J ... J . . , . i j t j• * i • Koerberju v to svrLO sestavljeno in po njih smrtonosnimi topovi na uhodu Indije, kazaje J , . . ,. t , . 'podpisano spomenico. Veebma te spomenice Angležem očitno, kar misli : J v b u i b, ^ i r m a i s j'y ne resterai pas! (Tu sem, - ..... .. | I. Hrvatie in Slovenci nimajo nicesa a ne ostanem tu !) , ...... ... . , . ... . • v 1 proti temu, da se ustanovi italijansko vee- Veliki ples v Aziji začenja. Miroljubi-. ' J , „ .. . .. • ,- . - , učilišče kakor kulturna zahteva v ozemlju vost Ru3ije, a osobito miroljubivo srce vla- darja vseh Rusov, plemenitega cara Nikolaja, doš'a je do skrajne meje. V rusko-japonski vojni ne gre za veliko Rusijo, kakor za Hamleta : »to b e, or not to be« (biti ali ne biti), ampak tu gre za vse Slovanstvo, kjerkoli ga je. Na bojnih poljanah Koreje in Mandžurije se odločijo tri svetovne usode največe politične važnosti za daljno bodočnost. Te tri usode so : politična ekzistencija Anglije, Kitaja, Japana. Rusija izpolni, coute que c o u t e, (naj stane, kar hoče), ono nalogo, ki si jo je nadela in ki je : z r u š e n j e Anglije! Danes ga ni naroda v Aziji, izvzemši Japonsko, ni enega druzega azijatskega naroda, ki ne bi mrzil Anglije. In onih 360 milijonov Indijancev v Indiji pričakujejo odprtimi očmi in ušesi vesti o daljnem razvitku bojnih dogodkov v Koreji in Mandžuriji. Kaj pomenja to ? Zakaj čakajo ti milijoni Indijancev tako nervozno na vojne vesti s skrajnega Vztoka ? Niso li ti ljudje morda siti in presiti angležkih veksacij in ekBploatacij . . . njihove domovine Indije, katero so nenasitni Angleži doveli na rob propasti, in v kateri Indiji vladajo neprestana lakota in največa tuga in beda !! Indijanci znajo vrlo dobro, da okolo Herata in KuSka stoji 200.000 Rusov, ki sigurno niso došli na mejo Indije, da bi si tam krepili zdravje na letovišču. Angležko, nemško in vb« drugo' ruso- viteljev italijanskega naroda. >lj, kjer prebivajo kompaktno Italijani, torej v južnem Tirolu; vendar morajo za vzdržanje ravnotežja sil, staviti zahtevo, da se iet časno ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani ; II. Ako bi Be pa imelo u&tanoviti italijansko vseučilišče v kateremkoli mestu Primorja, ki je po večini slovansko, zainogli bi Hrvati in Slovenci Primorja pristati na to le pod pogojem, da bodi taka visoka šola utrakviBtična (dvojezična) t. j. italijanska in slovensko-hrvat^ka. Drugače bi smatrali italijansko vseučilišče v pretežno slovanskem Primorju za provokacijo ; III. Razun tega mislijo, da bi se v interesu mirnega razvoja obeh plemen in ozirom na nju zgodovinski razvoj, posebno t a na nju socijalne in trgovinsko-politične odnošaje imela ustanoviti v Trstu juridična fakulteta ee stolicami za više trgovinsko-politične nauke, naravno na popolnoma utrakvistični podlagi (italijanska in elovensko-hrvatska) ; IV. V ostalem morajo Hrvatje in Slovenci najsvečanije protestirati proti temu, da Be c. kr. vlada s takim zanimanjem bavi s prašanjem ustanovljenja italijanskega vseučilišča v času, ko je Blovanski narod na Primorskem, ki tvori večino njegovega prebivalstva, popolnoma zanemarjen na polju ljudskega in srednjega šolstva in to po krivdi vlade in poklicanih in nepoklican h predata- Porabljajo to priložnost, da obno ve svoje popolnoma opravičene in najpotrebnejše zahteve. Te zahteve sa : 1. Za Trst in okolico: slovenska ljudska šola v središču mesta in ljudski šoli v Rocolu in pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji, slovenske paralelke na c. kr. državnej gimnaziji in obrtni šoli, niža slovenska državna trgovinska šola ali izdatna državna podpora za tako privatno šolo, otroška zabavišča na občinske treske ali izdatna podpora države za ista ; 2. Za Istro: zagotovljenje in neza-vlačevano otvarjanje ljudskih šol s hrvatskim in slovenskim učnim jezikom na deželi, katere je priznala sama vlada potrebne in v zakonih utemeljene čez 120 na številu, ustanovljenje hrvatskih ljudskih šol v nekih mestih, ali prevzetje že obstoječih zasebnih v javno obskrbo, ustanovljenje hrvatske poljedelske šole v srednji Istri in hrvatske naiit šse iole na Voloskem ali v malem Lošinju ter jedne niže hrvatske obrtne šole v Pulju ; 3. Za Gorico: prenos obstoječe mestne ljudske š*le iz periferije v središče mesta, slovenske paralelke na c. kr. državni gimnaziji, slovenska lesno - obrtna šola v Gorici. Na kratko obrazloženje teh zahtev od strani omenjene deputacije rekel je minister-ski predsednik, da so mu navedene pritožbe in želje znane ter da bodo rešene tako, da Hrvatje in Slovenci ne bodo imeli razloga biti nezadovoljni..... Kmaio potem je bila pri ministru-pred-sedniku deputaeija Italijanov pod vodstvom tržaškega župana dr. Sandrinelli-ja. V merodajnih krogih se trdi in novine že to registrirajo, da bede italijansko vseučilišče nameščeno v Rovereta, tedaj v južnem Tirolu. To je menda Koerber rekel italijanski deputac ji. Ako je tako, potem bi c. kr. vlada istodobno z italijanskim vseučiliščem v Roveretu imela ustanoviti slovensko vseučilišče v Ljubljani in zadovoljiti omenjenim elementarnim zahtevam Slovencev in Hrvatov Primorju. Odlikovanje Ravnatelju državnega gimnazija v Spljetu in konservatorju centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomen ke, v adnemu svetovalcu mons. Franu I> u i i e u je cesar podelil red železne krone III. vrste. imenovanja v sodni stroki. Sodna praktikanta Anton Mandic in Artur vitez Nadamlenzki sta imenovana av^kultantoma. Imenovanja v finančni stroki. Računski oticijal Ivan C »melli je imenovan računskim revidentom v IX., računski asistent Artur Robba računskim ofieijalom v X. in računski praktikant Viktor Kumar računskim asistentom v XI. čin. razredu. Boj /a pravo naše?« jezika na naMh M>dišeih. Af\;ra Perdec je znana. V tem listu je bilo že mnogo govora o njej. Znamenita je zato, ker je tudi v tej kaien-ki aferi slednjič zmagal edino pravi princip, da slovenskega tož nca naj brani le branitelj, ki je popolnoma veiČ slovenskemu jeziku. Da ponovimo na kratko : P. je tožilo državno pravd-; ništvo radi težke telesne peskodbe. Branil ga je ital jan^ki odvetniški kandidat dr. Paolina, ki ne zna slovenski. Zahteval je -zato že pred razpravo, naj se mu ptevedejo vsi akti na italijanski jez k in na razpravi je zahteval j tolmača. Ker pa je sodni dvor odklonil to zahtevo in je tolmačil na razpravi predsed nik sod š^a sam ; ni botel dr. Paolina niti braniti 'n je uložil pritožbo ničnosti. Najviše kako- kassc jVKv* sodišča je res ugodilo pritožbi in je odredilo novo razpravo, razsodivši, da e to veljaven vzrok ničnosti, ako branitelj ne umeje tožeačevega jezika, vsled cesar tudi ne uaieje, kar se godi na razpravi in ne more pred razpravo direktno občevati e tožencem, vsled česar je onemogočena vspešna hramba. Nova rfzprava proti P. je bila včeraj. To pot je odvetnik dr. Slavik branil toženca. Le-ta je bil obsojen samo v en mesec ječe, dočim je bil dobil na prvi razpravi 3 mesece. Opaziti pa moramo, da je odvetniška zbornica dalje in trmoglavo vstrajala na svojem fakcijoznem stališču in ni hotela imenovati slovenskega branitelja, vsled česar je bilo sodišče prisiljeno v t), da je *x ctfj imenovalo takega branitelj«. Slovenska socijalna demokracija in razpnščnije tržaškega mestnega sveta. Dr. R v b a r je zaključil : Neša želja je bila cd nekdaj, da bi skupno s socijalno demokracijo delovali za koristi našega delavskega stanu. Tako smo za državnozborske volitve leta 1807. ponudili socijalno dem. stranki kompromis v tem zmislu, da bi sicer postavili obe stranki vsaki svojega kandidata za V. kurijo, v slučaju ožje volitve pa da bi skupno oddali svoje glasove za onega kandidata, slovenskega ali socialističnega, ki bi prišel v ožjo volitev. Socijalno-demokratična stranka pa ni hotela vsprejeti te ponudbe. Tudi o zadnjih volitvah smo hoteli, da bi prišlo do kompromisa. Sploh smo mi vedno pripravljeni za sodelovanje, kjer gre za povziigo političnega in gospodarskega položaja naših delavskih mas. L siijevati in urivati se seveda nočemo nikomur. G. predgovornik nam je predbaci val tudi, da simpatizujemo s — tržaško antisemitsko stranko. V resnici pa v Trstu take stranke niti ni. Pač pa je v Trstu sedaj mnogo nezadovoljnih elementov. Ti bo se bili o zadnjih občinskih volitvah združili v stranko bivšega župana Dompierija. To so bili jako različni element: različnih političnih in socijalnih naporov niso bili homogenna stranka z istim političnim programom. Ne, trdim, da ni bilo tudi Slovencev, ki so glasovali za Dompieri-jevo stranko. Ali mi smo se omejili na to, da smo jim pustili svobodno roko. Pa tudi ko bi bili sklenili kompromis za moment, ne bi bilo to niČ posebnega, niti ne dokaz kacih simpatij. V političnem življenju se cesto dogaja, da se sklepajo kompromisi mej stran kami, ki so si sicer nasprotne. Omenjamo^ samo, da se je pred nekoliko leti dogodilo ^ na Bavarskem, da so tamršoji socijalni demokratje sklenili za volitve kompromis s klerikalno stranko. Njihovi sodrugi po ostali Nemčiji so jim zamerjali to. Socijalni demokratje na Bavarskem gotovo niso hoteli s tem manifestirati kakih posebnih simpatij za klerikalno stranko, ali položaj jim je bil v oni dobi tak, da jim je kazalo skleniti omenjeni kompromis. Zato tudi ni smeti zameriti tudi našim ljudem, ako so se ob zadnjih volitvah pridružili številu nezadovoljnih. Govornik je zaključil : Gospod Linhart jfc, to priznavam prav rad, danes govoril pametno in trezne. Mi pa smo precizirali svoje stališče. V interesu vseh bi bilo, da ostane tako razmerje. Povejmo si odkrito v lice. kar si imamo povedali, ali vsikdar brez malenkostnih in odurnih napadov. Vsaj želimo gotovo vsi le dobro našemu narodu. Ta želja nas more često združiti za skupno delo. Tako bomo še največ koristili javni blaginji. (Pride še.) To je sramota! Tako vsklika >Naša Sloga« oziram na dejstvo, da je više deželno sodišče kar na tri okrajna sodišča, kjer je obsolutno potrebno poznanje našega jezika, imenovalo kanceliste, ki ne znajo niti besedice ni hrvatski ni slovenski. Naše sodne oblasti — tako izvaja puljski list — se nimal» ne brigajo za to, da bi uradniki poznavali jtzik Btrank, ampak hočejo, naj se stranke uče jeziKa uradnikov. Ako to ni pohujštnje in sramota, potem res ne vemo, kako naj drugače kret mo to postopanje ! Pozor! Zadnji čas za vpisovanje v družbo sv. Mohorja je do konca tega tedna. Udnino vsprejemata za župnijo sv. Antona novega : č. g. Frančišek Guštin, kapelan, v ulici s. Catterina št. 10, III. n. — in č. g. Andrej Furlan, kapelan, v svojem stanovanju nad zakristijo sv. Antona nov. v III. n. — Kdor želi pristopiti k družbi, naj se blagovoli oglasiti do 5. t. m. pri enem ali drugem omenjenih poverjenikov. Bralno društvo »Mladina« v Križu pri Sežani bo imelo svoj občni zbor dne ♦>. t. m. v čitalniski sobi se sledečim vsporedom : 1. Poročilo tajnika. 2. Poroč.lo blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Morebitni pie llog'. Odbor vabi vse člene, da se polnoštevilno. — Začetek ob 4. uri ludce. Trgovsko izobraževalno društvo opo zarja svoje člane in druge, ki se za to zanimajo, da bo danes zvečer po 9. uri pre davanje v prostorih »Slovanske čitalnice« (ulica S. Franceeco št. 2.) Predaval bo gospod dr. P e r t o t o zdravstvu. »Kmetijska družba za Trst in oko lieo« naznanja vinogradnikom tržaške okolice, da ima na razpolago iz lastnih trtnic 1300 reznikov montikole in 9000 ripar je, kdor želi imeti, oglasiti se mu je v društveni pisarni, ulica Geppa št. 16, od 9. —10. ure zjutraj in to do 15. t. m. Zdravil lični odbor t Opatiji. Novo izvoljeni odbor se je konstituiral tako le : udeleže popo- predsednik profesor Julij G!ax, podpredsednik volosko-opatijski župan dr. Andrej Stan-ger, blagajnik dr. Tripold. V Opatiji je bilo od l. septembra 1903 pa do vštetega 24. februvarja 1904 9000 oseb. Od 18. februvarja pa do vštetega 24. februvarja so prirastle 704 osebe. Dne 24. februvarja je bilo navzočih 2125 oseb. Zbor svečenikov sv. Pavla je imel dne 25. t. m. svoje redno sobranje v Kozini. Ker je društvo strogo stanovsko za svečenike tržaško-koperske škofije slovanske narodnosti, zato so se na tem zborovanju razpravljala vprašanja, spadajoča v stanovske potrebe in koristi sv'2Čenikov-sodrugov. Na volitvi je bil izvoljen za predsednika veleč, gospod Josip Kompare, dekan v Ospu; blagajnikom veleč, g. Ivan Slavec, dekan na Opčinah ; prvim podpredsednikom veleč. g. Šime Frulic, župnik v Grdemselu, drugim podpredsednikom veleč, g. Josip Benkovič, župnik na Gračani, tajnikoma pa Peter Švegelj, župnik v Mavražu in Jakob Sedmak, župnik v Divači. Za nadzornika je bil izvoljen veleč. g. Matej Skrbeč, župnik v Kortah. V razeodništvo so bili izvoljeni : preČ. g. Fran Bukovec, dekan v Trvižu ; preč. gosp. Anton Rogač, dekan v Hrušici in veleč. g. Andrej Furlan, mestni kapelan pri novem sv. Antonu v Trstu. Komisije za osebni davek. Daje se na obče znanje, da se je na podlagi izida zadnjih dopolnilnih volitev in imenovanj glede komisij za osebarino, postavljenih za posamične cenilne okraje, sestavil imenik členov in njih namestnikov ter da bo ta imenik javno izložen od 10. marca 1904 dalje skozi 14 dnij na tukajšnji c. kr. davčni administraciji, oziroma na c. k. okrajnih glavarstvih, c. kr. davkarijah in občinskih uradih dotičnih ceni Inih okrajev. Hotel si je ogledati svet. Včeraj pred-poludne ob 10. uri in 25 minut, ko je prisopihal v Trst dunajski poštni vlak in ao začel: potniki izstopati, je policijski cfioijal Schabl opazil mej istimi nekega mladega dečka, ki se je nekako čudno vedel, kar je redarstvenemu funkcijonarju vzbudilo sum. Pozval je torej dečka, naj mu sledi na policijski urad na kolodvoru in ga tam izprašal. Deček je povedal, da je 15-letni Rudolf Sellos, doma iz Gradca; zapustil da je dom in stariše, ker si je hotel nekoliko ogledati svet. V to svrho da je prodal svoje kolo. Pri Eebi je imel še 34 kron. — Policija je dečka pridržala ter brzojavnim potom obvestila njegove stariše. Nezgode na delu 21 letni težak Ivan Lajte iz ulice G.u iaai šc. 6, si je porezal desni komolec. — 50 letni podajač Ivan Cuk iz Trebč št. 101, se je ranil na glavo. — 28-letni mornar Ivan Marija Škopac, ukrcan na barki »S. Giuseppec, ki je sedaj usidrana pri Sv. Savi, je včeraj dobil 2 težki rani na glavo. Prva dva sta prišla sama na zdravniško postajo, kjer sta dobila potrebno pomoS; za poslednjega je pa m^ral z iravnik na lic9 me*ta. Dal mu je najnujnejo pomoč, a pjtem ga je dal prenesti v bolnišnico. za izobrazbo profesorjev in učiteljev. Kadar so ženske napravile na vseučil šču izpit za profesorja, zamorejo dobiti dižavno službo kakor profesorice in učiteljice ter so v tej javni elužbi povsem enake možkim uradnikom. Tunel pod morjem med Evropo in Afriko. Pred nekaj leti pe je mnego govorilo in pisalo o tunelu, ki naj bi se zgradil pod kanalom »La Manche« med Frencosko in Angležko od mesta Calais do Dovera. Sedaj se čita v novinah, da misli neka francoska družba napraviti podmorski tunel v Gibraltarski ožini ter tako zvezati špansko mesto Tarifo in afrikansko Tanger. Ta podmorski tunel bi se bil dolg 41 kilometrov in po njemu bi speljala železnica. V^aki kilometer tunela bi stal poprek 3 milijone kron. Trgovina. včeraj danes 99.25 99.30 99.10 99.25 118.— 118.05 99.40 99.45 91.15 91.40 116.55 116.55 96.90 96.90 88.80 88.65 1602.— 1604.— 626.25 626.— 2402^7« 240 25 117.271.. 117..50 23.47 23.4-8 19.08 19.08 94.30 94.50 11.32 11 32 Razne vesti. Japonsko društvo »Rudečega križa«. Japonci imajo tudi neko vrst društva »Rudečega križa«, kateremu je v prvi vrsti namen skrbeti za ranjene vojake. To društvo je bilo ustanovljeno leta 1877. ter je leta 1886. pristopilo ženevski konvenciji. Toda društvo ne deluje samo v vojnem času, ampak ima večkrat mnogo posla tudi v mirnih časih. V Japonski so namreč pogostoma veliki potresi; samo leta 1891. je ubil potres v dveh pokra jinah, Ovari in Mino, nad 7000 ljudi, nad 11.000 jih pa ranil. Društvo »rudečega križa« je poslalo takoj na mesto nesreče svoje zdravnike ;n postrežnike. Vzlic temu, da so Jdponci v ogromnem številu se pagani, vsprejelo je omenjeno društvo krščanski znak, namreč rudeči križ v belem polju. Napredek Bolgarov. Mala bolgarska kneževina se je oslobodili turškega jarma še le pred dobrimi 25 leti. Pod turško vlado je bilo tam le malo šol. A sedaj se lahko trdi, da je Bo'garija, izlasti, kar se tiče ženske naobrazbe prekosila ce'6 napredneje narode v Evropi. Zdaj ima Bo'garija že gimnazje in reblne gimnazije za ženske. Te poslednje za morejo pDlagati tudi zrelostne izpite ter te potem vpisati na vseučilišču v Sofiji. Letos je vpisanih na tem vseučilišču 86 ženskih, največ na rgedovinsko jezikoslovni fakulteti Borzna poročila dne 1. marca. Tržaška borza. Napoleoni K 19.07—19.10, angležke lire K 24.00 do 24.05, Londin kratek termin K 240.10—240.65, Francija K 95.40—95.65, Italija K 94 25—94.60, italijanski bankovci K 94.30—94.60. Nemčija K. 117.20—117.50, nemški bankovci K 117 2(»—117.50, avstrijska ednotna renta K 99 10—99.40, ogrska kronska renta K 96.50—97.00, italijanska renta K 98.25—99.00, kreditne akcije K 624.00—628.00, državne železnice K 626.00—830.00, Lombardi K 75.00—77.00, Lloydove akcije K 700 00—710.00. — Srečke: Tisa K 322--326—, Kredit K 453.— ; do 463.—, Bodenkredit 1880 K 290 —300—.—, Bo-denkredit 1889 K 284.—290 —, Turške K 115 — do 117.—. Srbske 2°/, —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol.: Državni dolg v papirju „ n v srebru Avstrijska renta v zlatu „ « v kronah 4*/, Avst investicijska renta 31/,0/, ^si3oa renta v zlatu 4°/0 i „ »v kronali 4% „ renta 3 V, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 94.80, 5*/0 italijanska renta 98.95, španski esterieur 75'90 akcije otomanske banke 539.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice _.— Lombardi 79-— unificirana turška renta 77.70 menjice na London 251.65, avstrijska zlata renla 100.10 ogrska 4% zlata renta 98.—, Lftnderbank _._f turške srečke 112.—, parižka banka 10.25, italijanske meridijonalne akcije 689, akcije Rio Tinto 11.7*. Trdna. L o n d o n. (Sklep) Konsolidiran dolg S61 Lombardi 3'/2, srebro 265/16, špa iska renta 751/,, ita-ijanska renta 98—, tržni diskont 33 ts, menjice na Dunaju 24.30, dohodki banke 50.000, izplačila banke j—.—. Trdna. Tržna poročila 1. marca. Budimpešta. Pšenica za april K 8.8"2 do 8 83, za oktober od 8 59 do 8.60. Rž za april K 6.96 do 6.97, za maj —.— do —.—. Oves za april lv 5.84 do 5.85, za maj k —.— do —^—-Koruza za maj K 5.55 do 5.56, za julij 6.66—5.«>7. Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje-I neživo. — Prodaja nekoliko tisoč met. stotov, nekaj stotink nižje ; druga žita slabeje. Vreme: Toplo. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 39-75 frk, za maj 40.50 frk. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 33*/4» za maj 3iJ3,.,, za september 35_f Za dec. 3;-:!.4 vzdržano; kava Rio navadna loco HO—33, navadna reelna 31--37, navadna dobra 38—40. „ . Hamburg. (Sklep.) Sladkor za marc 16.1:», za maj 16.60, za avgust 16.70, za oktober 17.35, za december 17.35, za februvar 17-55 : mirno. Vreme : oblačno. London. Sladkor iz repe surov 8l/lr, Sh, Java 8.07«/s Sh. Mirno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptuo K 64.— do 65.50, za september K —.— do —.—, feb.-avg. 64.25 do 65.50. Concassč in Melispile promptno K 67.30 do 67.80. za sept. K —.— do —.—, feb.-avg. 67.30 do 67.80. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za boioće dobave, vzdržano, 10 in 15 st. zvišanja. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na tukajšnji trg 34 prt šičev. Prodalo se je vse po K 100—11G. XXXXXXXXXXXXXXXX Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi mzzz ulica Tesa št. 52. A. z= (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurenco. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ilnatrovan oenlkbreiplaino la franko. XXXXXXXXXXXXAXXX Zaloga izvozno-marčne (E*port-Marzen) in vležane (Lagrer) v sod čekih in v boteljkah, kakor tudi = Kvasa = iz tovarne Bratov Reininghana Steinfeld pri Gradcu, zaloga JtCattonijcve gicsshublcr vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Županstvo Marezige išče blagajno, koja naj bi služila za 30 > » 3°/o na naslovljena izplačilne« pisma proti 4 dnevni odpovedi 2»/,•/. > 8 » > 2V/. •> 30 » » 37. Svoji k svojim ! ■ Jt^Vydrc J Izvr: f ji. Dr rr Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII. Izvrsten okus dobi kava ak ji, pr mešate VY DROVE ŽITNE - - - KAVE - - - Poskusite ! Poštna 5 kg pošiljka 4 K SO h franco. Kašelj - Ka.ta.ri Dobroznane katramnate paštilije Ravasioi, koje se izdelujejo z izvlečkom kemično čistega norveškega kat ram a. imajo same na s»bi ie medicinaloo moč, dobro zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasliženja. Ena škatljica z navodilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini-* ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po pošti pošilja proti povzetju najmanj 3 škatljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah: Antoniazzo Škedenj, Biasolctto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Caserma, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, Picciola Barr. vecchia, Serravalo ul. Pešce, Suttina Corso, Viđali <£ Vardabasso pri sv. Antonu nov.; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v A vstvo-Ogerskej. Vydrova tovarna žitne kave Praga T DOTi prodajalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 a Trsta se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. ftnžrej Vottk. Prodajalnica izgotovljenih oblek - illa Gitta m Trieste" ^ tvrdke EDVARD KALASCH Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih eenab. Izbor boljših in navadnih saovij. veliki izbor -mm izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki ae napravijo po meri. ^ Arterizovana krojačnica. Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglaiena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička jtpatovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće. vee ;e i naj- koristnija i najglasovitija liekovita voda. koja je od prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudca. pluća, grkljana, razcih katara, astme, mjehura, kamenca. hemeroida izlatne žile), nateklih i zrnatih jetara, žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APATOVAĆKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. v z atih napoljonih na Izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°f0 r, 3 mes. „ 2V/o 6 2' TI u n t " /i /O Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo l.,5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Baneogiro v kronali z 21/j°/0 takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati na polj o ni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po roka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari, Reko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, A rad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Ino most, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd, prosto stroškov. He bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseh drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikaeijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma r>e izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice -Banca d' Italia" v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu. Odlikovana v Rimu se D (1 11 iT H V 9 li U TftVQPHQ Odlikovana na Dunaju zlato kolajno in UUllMJflllilL 1 U f fl 1 11 fl se zlato kolajno i n -- - zaslužnim križcem - - za copice m šcetke kolajno - - častno diplomo. - IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti eerkre st. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna Specijaliteta čop ičev za barvanje s o kostjo. _______-- Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. : Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakega imena. Na prodaj! V Skopem na krasu je na prodaj veliko posestvo sestoječe iz enonadstropne ii še z 7 lepimi sobami tremi majhnimi so* urami, dve kuhinji.dve kini, hlev z velikim dvoriščem iu krasen vrt. obsegajoč ^000^ m. Cena 12.000 kron To posestvo je v neposredni bližiui nove drŽav, železnice in je primerno /a v;?ako obrt, trgovino ali gostilno. Podrobnfje inf u ra-iciie pri Valentinu Živic t Skopem štev. 24 p Datovlje. Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianini) se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na mesečne oboke (tndi na deželo) nepo-sedno tovanarju HENRIK BREMlTZ-u C. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianinov) v; TRSTU, Borzni trg št. 9. Svetovna razstava v Parizu 1903. najviije odlikovanje Avstro-Ogerske za glašovirje. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovca. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja m vrne rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz I Fronm izdaja k ▼ šakama Zamenjava in aakomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale ======= kupone. --r Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl --Izgubi -— V'nkuluje in dlvlnkuluje vojaške ženltnlnake kavcije. Bmknmpt in tajilo menic. mf Boris naročila. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do : - — = dne vzdiga. " = Promet a deki in nakaznicami.