LETO (AÑO) XXXIX (33) Štev. (No.) 49
KSI.O V KM A LIBRE
BUENOS AIRES 11. decembra 1980
OB 40 LETNICI SMRTI DR. ANTONA KOROŠCA
14.	decembra bo minilo 40 let odkar je umrl nesporni voditelj slovenskega naroda skozi štiri desetletja dr. Anton Korošec. V Sloveniji se te obletnice ne bodo spominjali. V svojem fanatizmu komunisti niso v stamju priznati velikih življenjskih del pokojnika med katerimi sta Slovenska univerza (1919) in Slovenska akademjia znanosti in ulmetnosti (1938) vrhunska dosežka.
Slovenci v svobodnem svetu pa se spominjamo te obletnice iz hvaležnosti in spoštovanja do velikega dr. Korošca, ki je renično vse svoje živlu-nje p ■svetil in žrtvoval slovenskemu narodu, saj je bila njegova doba za naš narod najbogatejša in najplodnejša v narodovi rasti.
Njegovo osebnost in delo bodo v naslednjem vsaj bežno prikazali tisti, ki so ga osebno poznal iin z njim sodelo-vali.Prikazali bodo to v odlomkih iz člankov in govorov ob smrti in obletnicah.
VZOR JAVNEGA DELAVCA
Pokojni dr. Korošec je bil najuspešnejši slovenski politik. Ne le, da smo pod njegovim vodstvom Slovenci postali državni narod, naš jezik čez noč postal uradni jezik v vseh šolah, sodiščih in uradih v Sloveniji, z edinima izjemama v vojski in pri carinah; Korošec je znal uveljaviti -slovenske potrebe in zahteve velike in manjše. Trajna njegova spomenika sta: Slovenska univerza in Akademija znanosti in umetnosti. Okoli teh dveh pa so večja in manjša znamenja cvetečega življenja Slovencev v času med dvema vojskama, ki so v ogromni večini posredno ali neposredno pridelek Koroščeve ustvarjalnosti. Slovenija se je takrat polepšala, modernizirala, opomogla, ko je vedno znova od volitev do volitev ali pa tudi brez volitev dajala Korošcu svoje zaupanje in mandat.
Ko so po Jugoslaviji šli mrzli vetrovi in odnašali politike v pozabljenje, je dr. Korošec ostal nepremakljivo močan. Imel je med svojim narodom globoke korenine, 'kot duhovnik, časnikar, govornik in zadrugar.	>
Iz slovenske kmetske in katoliške družine je izšel,"kot njen zvesti sin duhovnik je umrl. Vse velike spremembe v njegovem zunanjem življenju niso prav nič spremenile Koroščeve ljubezni do poklica. Rad je bil duhovnik Gospodov. Osebno bi bil rad ostal samo to. Pogosto se je jezil na svoje sovrstnike, češ, da so ga „vrgli“ v politiko. Pa tudi v trdem političnem delu je ostal dr. Korošec duhovnik, požrtvovalen misijonar, ki je prodiral s katoliškimi načeli tja, kamor drugi niso mogli. Kot duhovnik je prebival in molil v Ljubljani v Marijanišču, v Mariboru v dijaškem semenišču, v Beogradu pa je stalno maševal pri slovenskih šolskih sestrah v Zemunu.
Dr. Korošec je imel izvrstno časnikarsko pero. Uporabljal ga je v mladosti z uspehom proti nemškim krivicam, za obrambo obmejnega slovenstva. Pa tudi kasneje je ljubil to delo in če mu je le ostalo kaj časa, je sam pisal v razne liste, še bolj pa rad učil mlade kako naj pišejo, da bodo uspešni, pa ne krivični in ne blebetavi obrekovalci in klevetniki. Med katoliškimi časnikarji je imel svoje najboljše prijatelje. Uredniki naših listov so morali takoj k njemu, če se je pojavil v Sloveniji.
Tisti, ki je le kdaj slišal Korošca govoriti ljudstvu, ga ho težko pozabil. V Gradcu in na Dunaju je bil Korošec senzacija na govorniškem odru v zbornicah. V Sloveniji, kadar je le bilo povedano, da on govori, so množice zalivale zborovališča. Bil je privlačen, prepričevalen, navduševalen in izredno zanimiv, pa naj je govoril o čemerkoli. Značilno je bilo, da se je on, ki je javno govoril kot duhovnik, prosvetar in politik, odkar je' odrastel šolskim klopem, vedno, tudi v zadnjih letih, „bal odra“. Imel je naravnost strah stopiti pred ljudi, vedno se je bal, da ne ho dovolj dober. Pa to ni bila strahopet-
Dt. Maček na Navju v Ljubljani
V imenu vlade je pred odprtim grobom na Navju v Ljubljani govoril umrlemu voditelju Slovencev voditelj Hrvatov dr. Maček. Za dr. Korošca je dejal, da je bil soustanovitelj države, zatem pa pribil dejstvo: Ko «e bo pisala zgodovina sporazuma, tedaj bo treba povedati, da je zelo velika zasluga dr. Korošca, da je do njega prišlo.
Med drugim je dejal dobesedno:
„Zato moramo po dobi, ko je po vseh peripetijah končno vendar prišlo do sporazumljenja Srbov in Hrvatov, naglasiti, da ima tu velike zasluge dr. Korošec. In ko stoje Srbi, Hrvati in Slovenci preti vsakomur kot trden, neprodoren zid, ima za to velike zasluge dr. Korošec“.
Pobijati je zmoto, človeka pa pridobivati
Ljubljana je pred desetimi leti priredila dr. Korošcu pogreb, kakor ga je za Krekovim pogrebom bil deležen edino še nadškof Jeglič. Tako je slovenski narod vsaj po njihovi smrti počastil svoje tri največje sinove zadnjih sto let.
Da bi se lahko vsega posvetil — svojemu narodu je dr. Korošec postal duhovnik. In kot kaplan je nato deloval za duhovni blagor svojega naroda in kot kaplan je tudi umrl. Duhovnik dr. Korošec je svojo duhovniško čast ohranil neomadeževano doma in med tujci. V javnem nastopu je bil jasen, če treba tudi oster in udaren, v zasebnih razgovorih z ljudmi drugih nazorov pa prijazen, vljuden in toleranten. Zavedal se je, da je treba pobijati zmo-
to, človeka pa pridobivat1. In tudi v tem je bil dr. Korošec velik. Ko je bil že visoko v časteh, bi se bil lahko prevzel, pa se. ni in je rad poslušal nasvete starejših ljudi. To je bila modrost moralno dograjenega moža, ki mu četrta božja zapoved ni bila fraza, ampak vodilo za življenje. Nadvse je sovražil laž in hinavcev ni trpel. Kogar je enkrat zalotil na laži, ta je z njim za vedno opravil. Kakor noben človek ni čisto nedostopen za hvalo, tako tudi dr. Korošec ni bil. Če je pa v hvalisanju spoznal kake postranske namene, je lizuna znal duhovito in ostro obdelati.
Pok. dr. Korošec se je rad družil s siromaki, katere je imenoval svoje prijatelje.
(Iz govora Franceta Kremžarja 1. 1950)
Majski deklaraciji iz leta 1917 je dr.. Korošec dal dopolnilo v sledeči Slovenski deklaraciji 1. 1933:
MENE OBSODI LAHKO SAMO SLOVENSKI NAROD
1.	Slovenski narod je danes razdeljen in razkosan na štiri države: na Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Njegova zahteva je, da se zedini i eno samo politično enoto, ker se mu more le na ta način ohraniti eksistenca
, in zagotoviti splošen napredek.
2.	Glavnemu delu slovenskega naroda, ki- živi v Jugoslaviji, je postavljena naloga, da na tem idealu neprestano dela do, končne ustvaritve.
3.	Iz teh razlogov si mora slovenski narod v jugoslovanski državi priboriti tak samostojni položbj, ki bo neprestano služil kot privlačna sila za vse ostale dele naroda, živeče v drugih državah. V ta namen je potrebna: a) narodna individualnost, ime, zastava, etnična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda, b) Radikalno socialno zakonodajstvo, ki mora zagotoviti življenjske interese in harmonično razvijanje vseh potrebnih in produktivnih poklicev, posebno kmečkega in delavskega razreda.
4.	Za dosego tega cilja je potrebno, da si mi, Slovenci, Hrvati in Srbi zgradimo po svobodnem sporazumu in to- na demokratski bazi državo enakopravnih edinic, eno teh edinic naj tvori Slovenija.
most. Ko so ga „Orjunaši“ v Ljubljani napadli na odru Unionske dvorane, ni niti trenil. Ko so ga nemškutarji zalezovali po štajerskih shodih, se je v družbi par zvestih slovenskih fantov izvrstno počutil. V Beogradu je šel na sprehod po ulicah, ki so odmevale v bučnih demonstracijah proti njemu. Njegov strah „odra“ je bilo silno spoštovanje pred poslušalci. Bal se je, da bo stvar trpela, če ne bo dovolj dobro podal. Ljubil je ljudi in cenil njihove žrtve, da so prišli in silno želel, da bi odšli zadovoljni. To ga je notranje gnalo, da je neutrudno izpopolnjeval svoje nastope in se izoblikoval v prvega ljubljenca ljudskih množic.
'Zadružništvo ga je vezalo na gospodarska vprašanja kmetskega in delavskega stanu. V svobodni zadružni samopomoči je videl najprimernejše gospodarsko sredstvo za dvig in napredek kmetije in vasi. Ker je predobro vedel, da je gospodarsko trdna kmetska družina vir narodovega zdravja, je bil za-
cal možake, z njimi moževa! in tako počival. Med narodom je bil vedno doma. In od nikoder ni odšel, da ne bi zapustil značilnih spominov trajne priljubljenosti in spoštovanja.
Komaj na stoletja se malemu narodu rode tako veliki in dobri ljudje. Če bi bil dr. Korošec sin velikega naroda, bi se doba človeške zgodovine imenovala po njem. Ker je bil Slovenec, so vsi njegovi briljantni talenti ostali v službi malega našega naroda in deloma v jugoslovanski državi. Ali vsaj to stoji, da imamo v njem tako vzor javnega narodnega delavca, ki bi ga vsak, tudi največji narod, postavil na častno mesto, ob njem vžigal vedno nove kresove ponosa in ljubezni, ter se skozi rodove napajal v tem zgledu umetnije dela za narodov blagor.
Dr. Miha Krek.
Z dr. Korošcem odhaja iz našega političnega življenja zelo močna o-sebnost, ki je imponirala tako prijateljem, kakor nasprotnikom. Z njim' izgubljamo močnega državnika, ki je navadno abstrahiral, kar ni važno in se je ves čas ^posvečal samo temu, kar je smatral, da je v določenem trenutku bistveno. V številnih primerih je bil pamet vse vlade, lahko rečemo, cele države. In zato se bo ta izguba v državnem življenju močno občutila. In to tembolj, ker z njim odhaja zadnji iz velike garniture naše starejše generacije političnih voditeljev.
Z njim izgublja slovenski narod svojega voditelja, za Krekom največjega in najbolj priljubljenega, v ka-. terega je imela velika večina slovenskega naroda brezmejno zaupanje. Za slovenske politike situacija ni bila težka. „Stari“ je zanje mislil, on je o vsem odločal, in oni so bili prepričani, da bo dr. Korošec vedno zadel pravo pot, ki bo prinesla koristi slovenskemu narodu.
Dr. Korošec je brezmejno ljubil svoj narod. V umazani povojni dobi, ko so mnogi politiki znali izkoristiti položaje v svoje osebne svrhe, se nikdar noben od številnih Koroščevih nasprotnikov ni niti poskušal dotakniti Koroščevega osebnega poštenja. Bil je stoodstotni Slovenec in kjerkoli je le mogel, je pospeševal koristi slovenstva in Slovencev. To so mu včasih z naše strani tudi za-merjali, ker se je dostikrat pozablja-
Imel je izreden dar
družništvu vdan z vso ljubeznijo.
Bil je aristokratsko siten ali diplomatsko eleganten, kadar je -bilo treba. Ali „duša se mu je odprla in „srce razvezalo'1 kadar je mogel biti v družbi našega dobrega preprostega človeka. Tam se je razživel in bil ves blag in dobrodušen. Zjutraj je hodil na sprehod po trgu in kramljal z branjevci in branjevkami. Med počitnicami je hodil med študente k njihovim tečajem in bil med njimi ves srečen. Kadar , mu je po zborovanjih ali med popotovanji po deželi ostala urica ali večer prostega časa, je odskočil v znano kmetsko hišo, pokli-
Sodimo, da je bila razumnost dr. Antona Korošca tisto, kar ga je naj-preje dvigalo nad vrstnike in okolico. Prijatelji so se s ponosom „ozirali nanj, neomajno zaupajoč njegovemu vodstvu, a nasprotniki so se ga zaradi tega bali — Pametan je ovaj pop — so govorili Srbijanci.
Močen Koroščev intelekt ni bil spekulativen, 'kakor pravimo, da bi gradil miselne sestave izi golega zanimanja za vede, ampak je spadal med aktivne razumnike, ki svoje zamisli hočejo spraviti med ljudi in v stvarno življenje.
Imel je izreden dar, da je hitro
pregledal vsakokratno situacijo. Toda kdor ga je dobro poznal, je vedel, da kljub temu, da se hitro znajde v novih razmerah, nikdar ne preide v akcijo pod prvim vtisom. — Bomo vprašali blazino za svet —, je ob novo nastalem položaju imel navado reči. Vsak važen korak je hotel dobro premisliti in na vse strani preudariti.
Kadar ga je čakala važna naloga, je imel navado, da je šel na spfehod ali tudi na daljši izlet. Najraje je vzel za družbo koga, za katerega je vedel, da ga ne bo motil z radovednimi vprašanji ali vsiljivim pripovedovanjem. Go-
lo, da je dr. Korošec Slovenec.
„Jaz sem Slovenec in mene lahko obsodi samo slovenski narod," nam je nekoč izjavil, ko smo mu odkrito povedali, da ga mi Hrvati v gotovih trenutkih obsojamo.
Dr. Korošec se je dostikrat jezil na prejšnje ministre iz Hrvatske, češ, da nimajo poguma, da bi pred ministrskim svetom odkrito branili hrvatske koristi. „Jaz bolj branim hrvatske interese, kakor pa oni," nam je nekoč dejal.
Hrvat, Vinko Brajevič, Novo Doba,,
Split 14. decembra 1940. —
«aaBaaaeaaaaBBGBejsaBBBaaaaaaaaaaaaaaaHiBaKiiiauitiKttSiisss»
vorilo se je o čisto vsakdanjih rečeh, a čutil si, da je z mislimi čisto drugje. Počasi je sestavljal in koval svoj načrt. Tehtal, kaj mu je v prilog in kaj proti, vedno upoštevajoč ne le sredstva, ki mu morejo koristiti, ampak tudi ovire, ki jih bo moral premagati. Ovir se ni bal. Vedno se mn je zdelo celo naravno, da njegova stvar ne teče gladko. Iskal je le načina, kako premagati težave in priti do cilja. Tako so njegove „hitre odločitve" bile skoro vedno sad dolgega in resnega razmišljanja.
Korošec je veliko priznanja žel zaradi svojih taktičnih sposobnosti v politiki. Vendar tudi njegova taktika ni bila nikdar brez miselne priprave. Ko sva nekoč o tem govorila mi je rekel: Močnemu ni treba taktizirati, da se uveljavi. Le tisti, ki smo politično šibki in majhni, moramo iskati stranskih in vijugastih potov, da vseeno pridemo do cilja. Ravno in najbližjo cesto nam žal navadno zapira premočni nasprotnik. Pa čeprav smo še tako majhni, bi ne bilo opravičljivo, ko bi s čisto prazno puško prišli na bojišče.
V svoji taktiki je bil Korošec v vlogi šahista, ki Uiora z malim številom figur, ki jih ima, rešiti pred matiranjem svojo kraljico. To je bilo treba znati ali pa se naučiti na političnih šahovnicah, kakor so bile v Gradcu, potem na Dunaju in končno v Belgradu! Ena napačna poteza in vse bi moglo biti izgubljeno. Zato je vsako potezo bilo treba temeljito premisliti. Korošec jo je tvegal šele potem, ko je dobro pretehtal svoje moči pa tudi vse možnosti, kako mu bo nasprotnik utegnil odgovoriti.
Dr. Ivan Ahčin.
SLOVENCI po SVETU
Čile
Na medicinski fakulteti v Santiago de Chile je 14. novembra t. 1. promovirala za zdravnico gdč. Vesna Turak. Čestitamo!
Kanada
PEVSKI CERKVENI KONCERT PRI BREZMADEŽNI
V nedeljo 26. oktobra so imeli Slovenci v Torontu, Kanada, izredno prireditev. Pevski zbor pri fari Brezmadežna s čudodelno svetinjo, je imel svoj cerkveni pevski koncert izključno Marijinih pesmi pod vodstvom pevovodje prof. Jožeta Osane in v priredbi župnika č. g. Toneta Zrnca CM. Koncert je bil namenjen za počasistev 150 letnice prikazovanja Marije v Parizu, ko je priporočila svetinjo Brezmadežne, in kjer je še sedaj matična hiša misijonar jev-lazaristov. Obenem s proslavo farne zaščitniče, „žegnanje“, je tudi 20 letnica povskega zbora. Faro je ustanovil č. g. Janez Kopač, ki je bil deležen posebnega pozdrava.
Nastop zbora je bil pravi umetniški uspeh ter pomeni za Toronto resnično kulturno prireditev prve vrste, in to po izboru pesmi in po izvedbi. Tudi izbor ima poseben pomen, kajti č. g. Tone Zrnec, je izbral lep venček najlepših, umetnih pesmi, posvečenih Mariji, ter jih označeval po slogu in pomembnosti.
Koncert se je začel z Bachovo kompozicijo Magnificata, nato so sledili tuji skladatelji, tako Zangl (Pojoč se oglasimo), Niedrist (Pozdrav Mariji), Gruber (Marija Pomaglaj), Schubert (Ave Marija), Bach-Gounod (Ave Marija), Engelhardt, pa tudi naturalizira-
IBBBBIINBBa^aiillBBBBBBaBBBaBNNBRBBBBaaBBBBNBBBBBBBBBaai
Slovenci v Argentini
(Nad. s 3. str.)
— Vasle 1. Prestavljena partija Kunc-Sušnik F. iz 4. kola se je zaključila z zmago Sušnika. Prvenstvena lestvica, upoštevajoč za enako število točk Son-neborn-Bergerjev sistem, izgleda takole:
1. Stane Škerlj 4 l/2, 2. Ivan Mehle 4, 3. Franci Sušnik 3 i/2’ 4. Dušan' Dimnik 3, 5. Danijel Sušnik 3, 6. Danijel Kunc 3, 7. Vinko Klemenčič 3, 8. Lado Indihar 3, 9. Janko Žakelj 2 \/2, 10. Mirko Vasle 2, 11. Andrej Bitenc 2, 12. Albin Magister 2, 13. Aleksander Mo-čilnikar 2, 14. Adolf Trlep 1 l/2, 15. Franc Močilnikar.
Prvenstvo, ki se je odlikovalo po dobri organizaciji, točnosti in pravšni meri resnosti, je zahtevalo od tekmovalcev kar precej napora: v štirih u-rah sta morala igralca napraviti vsaj 50 potez vsak; vse partije so bile namreč merjene z uro. To je pa napor, ki ga običajni dobri a „hitri“ igralci ne zmorejo. Tudi za šah je potreben trening: fizični in psihični. Zato ne bo odveč poudariti važnosti, ki jo imajo notranji turnirji po Domovih ali šahovskih klubih, ki dajo igralcem potrebno uigranost in vzdržljivost.
Slovesna razdelitev nagrad bo združena z večerjo v soboto 13. decembra ob 20.30 v Slovenskem domu v San Martinu.• Naše osrednje društvo Zedinjena Slovenija, organizator šahovskega prvenstva 1980, je pripravilo za vse tekmovalce, posebej pa še za prve tri lepe nagrade.
Na večerjo in slovesnost so vabljeni vsi prijatelji šaha in letošnjih tekmovalcev, prosimo le, da najavijo svojo udeležbo najkasneje do 11. decembra na telefon: 755-2678 (Zupančič).
ni Slovenci (Foerster), katerega zbor iz Gorenjskega slavčka je priredil za zbor in orgije prof. Osana in je zdaj kot tak prvič izvajan. Nato pa je sledilo šest slovenskih glasbenikov Marijinih pesmi: Mav, Pavčič, Hladnik, Jereb, Schwab in (t. Sattner. S pesmijo tega zadnjega Pozdravljena, nebes Kraljica, se je uspeli in na visoki umetniški ravni zborovskega petja, kakor tudi nastopov solistov, ki jih je bilo precej, se je cerkveni koncert, zaključil.
Zbor, pevci in solisti, predvsem pa pevovodja kakor tudi razlagalec, vsi so uspeli v najvišji meri, ter so priredili Torontčanom resnični veliki nepozabni kulturni dogodek.
Julijska Krajina — Furlanija
TRETJI DEŽELNI KONGRES SLOVENSKE SKUPNOSTI
V Gorici so se 15. marca zbrali predstavniki Slovenske skupnosti, stranke demokratičnih Slovencev v deželi Julijska krajina-Furlanija, na tretjem deželnem kongresu. Prvi je bil leta 1977 v Devinu, drugi leta 1979 v števerjanu, ta pa v Gorici, ki se je zaključil 16. novembra na Plešivem is podelitvijo odličij zaslužnim javnim delavcem in članom ter prijateljem Slovenske skupnosti.
Kongres je odprl predsednik deželnega sveta Ssk, ki je pozdravil vse udeležence in goste. Po volitvah predsedstva kongresa, v katero so bili izvoljeni Mirko Špacapan, Gradimir Gradnik in Ivo Jevnikar je predsednik deželne Ssk Andrej Bratuž podčrtal vlogo in značaj Slovenske skupnosti, se ustavil pri delu stranke za povezavo z drugimi manjšinskimi strankami v Italiji, povedal o dosežkih tega sodelovanja. Sad tega dela je nedavna vloga zakonskega osnutka Ssk za izglasovanje globalne zaščite Slovencev, ki jo je v senatu vložil senator Fontanari, član Tridentinsko-tirolske ljudske stranke. Glavni referat je imel deželni tajnik stranke Drago Štoka, ki se je dotaknil vseh pomembnih dejavnikov, ki pogojujejo narodnopolitično delo slovenske manjšine v Italiji, opozoril na razne negativne pojave, analiziral dosežke zadnjih volitev in vstop Ssk v vladno večino v Trstu in Gorici.
Pri volitvah sta bila znova izvoljena Andrej Bratuž za predsednika, Drago Štoka pa za tajnika stranke.
Naslednji dan je bila na Plešivem uspela manifestacija deželne Ssk, ko so podelili odličja znanim dolgoletnim delavcem, med njimi Ljubki šorli-Bra-tuž, Humarju Kazimirju, Simonu Prešernu, pok. Milanu Starcu (in memo-riam), Ubaldu Vrabcu in vrsti drugih. Za prijetno vzdušje pa je poskrbel števerjanski ansambel Lojzeta Hledeta.
SLOVENSKI DOM
V	SAN MARTINE
V	SOBOTO, 6. DECEMBRA ob 17 zaključek šole
ob 19 prihod sv. Miklavža Tajnik uraduje od 15 dalje.
SLOMŠKOV DOM, sobota 13. dec. ob 30., ponovitev „LE L U D J E4i, gostujejo Igralci s Pristave.
Organización Eslovena
T. E. 651-5885
INMOBILIARIA
HIPOLITO YRIGOYEN 2946 - S. JUSTO
Na prodaj: v t mestu Lomas de Zamora: trisobno stanovanje, $ 170.000.000.
Don Bosco — Ramos Mejia :Vila (chalet) s telefonom $ 300.000.000.
Mipamar: krasna vila (chalet) v mestu blizu obale, $ 290.000.000.
V najem: V mestu San Justo: tovarna s telefonom, 250 m2 pokritega in 160 m2 nepokritega prostora, mesečno $ 8.500.000.
Sage»—
PO ŠPORTNEM SVETU
V	PRVI ZVEZNI ODBOJKARSKI LIGI (A) igrata mariborski Stavbar in Ribnica, ki po prvih štirih kolih še nista zmagala in sta na zadnjih mestih, v prvi B ligi pa igrata Bled in Fužinar z Raven, ki sta v dveh igrah zmagala, dvakrat pa sta bila poražena.
V	HOKEJU NA LEDU kaže, da bo letošnji prvak Jesenice, ki je precej boljši kot ljubljanska Olimpija; za tretje mesto bo huda borba med Celjani in Partizanom in Crveno zvezdo iz Beograda. Zagrebški Medveščak je slabši kot prejšnja leta, Tivoli se bo moral zadovoljiti s predzadnjim mestom, Vojvodina iz Novega Sada pa zaenkrat niti ne spada po igri v prvo ligo. V osmih kolih so ji zabili kar 176 golov, njeni igralci pa drugim le 14!
NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V KEGLANJU v Novem Bečeju je Celjanka Janja Marinc osvojila naslov prvakinje s 870 kegli, druga je bila Rečanka Biserka Perman. V Zagrebu so se merili moški. Za naslov je bila huda borba med Zagrebčanom Nikolo Dra-gašem in Ljutomerčanom Mirom Steržajem. Oba sta že preiskušena borca in ji najmlajši niso delali preglavic. Prvo mesto je osvojil Dragaš s 1952 kegli, Steržaj pa je zaostal za njim za osem keglov.
V	RADOVLJICI JE BILO 28. oktobra tekmovanje v krosu za pokal Dela. Nastopilo je 1780 tekmovalcev in tekmovalk v 16 skupinah. Med člani je zmagal Celjan Lisec, pri članicah pa Mariborčanka Breda Pergar.
Mednarodni teden
POLJSKI komunistični voditelji debatirajo o tem, kaj storiti. Medtem ko se veča notranja zahteva po liberalizaciji, je vedno večji vpliv neodvisnih skupin. Vladni krogi so tudi objaVjli, . 'da bodo pritegnili v vodstvo nove nepartijske elemente, vendar obenem ostro zatrdili, da bodo storili vse, da preprečijo izbruhe protisocialistične dejavnosti.	......
V LUKSEMBURGU se je pričelo zasedanje Evropske gospodarske skupnosti. Voditelji držav in vlada devetih članic skupnosti bodo iskali način, kako pripeljati do mira vojskujoči se državi bližnjega vzhoda. Seveda bodo na dnevnem redu tudi vprašanja ameriških volitev, problemi v arabskem svetu, pa še ekonomska pomoč 7 ali ji in Poljski.
Slovenski dom v San Martinu
vabi vse člane in članice na REDNI OBČNI ZBOR,
ki bo v nedeljo, 14. decembra
ob 10 v dvorani Doma z običajnim dnevnim redom.
Odbor.

CARAPACHAY
^V NEDELJO, 7. DECEMBRA OB 19 j
DRUŽINSKA NEDELJA SKLEP ŠOLE PRIHOD SV. MIKLAVŽA
Vsi starši in prijatelji lepo vabljeni!
Prof. dr. JUAN JESCS RCASNIK
|	j
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
| •
• MARCELO T. DE ALVKAR 12«, PRITL. i .	S
: CAPITAL FEDERAL	T. E. 398-3*3« -
■
■	Ordinira v torek, četrtek in »oboto !
Š od 17 do 20. Zahtevati določitev j
■	j
! ure na privatni telefon 666-4366. s
:	i
laianJiuiiiinaaiatDicaiiiiiiieMeinaaaiUMmMiui.
JAyNI NOTAR
FRANCISCO RACC CASCANTE
Escribano Público
CANGALLO 1842	BUENOS AIRES
pritličje, pisarna 2 T. E. 35-8827
BBaaaasaaa*aaaaaa>:«a*Baai**aaacTsaaaai>aaRa«a»BaB*an
■
■
! Dr. MIHAEL STARIMA
a
SPLOŠNA KLINIKA specialist za krvne bolezni
Š	'V'	;•
;	Ordinira v ponedeljek,	torek, če-
!	trtek in	soboto.	Predhodne prijave
po T. E. 628-0943.
■
i	Zapiola	2402	Castelar
a
a
■ BfllBIiaiaBlIBBBIIIBBBBBaiBBMBBBBBBBBBBBBflaaaBIBB
OBVESTILA
PETEK, 5. decembra:
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 20.30 uri Miklavževanje.
SOBOTA, 6. decembra: .
Pričetek kopalne sezone na letovišču Sloga. Ob 12. uri blagoslovitev vode.
V	Slovenskem domu v San Martinu
sklep osnovne šole in miklavževanje.
Miklavževanje v Slomškovem domu ob 20. uri. Pisarna bo uradovala dve uri pred pričetkom.
V	Slovenski hiši ob 19. uri sklepna prireditev Jegličeve šole s sv. mašo, a-kademijo in Miklavževim obiskom.
NEDELJA, 7. decembra:
V	slovenskem zavetišču dr. Gregorija Rožmana ob 11.30 sv. maša za raj. odbornike in člane. Po maši kosilo.
V	Slovenski hiši ob 9,30 mladinska sv. maša, nato proslava Brezmadežne, ki jo pripravljata Zvezna odbora SDO in SFZ.
Na Pristavi sklep šole ob 19 in miklavževanje ob 20.15.
V	Hladnikovem domu ob 12.30 uri članski asado združen s počastitvijo društvenih jubilantov in sprejem novih članov.
Sklep šole v San Justu ob 18. uri v
Našem domu.
V	Slovenskem domu v Carapacliayu
ob 19. družinska nedelja, sklep šole in prihod sv. Miklavža.
PONEDELJEK, 8. decembra:
Romanje ramoške verske skupnosti v cerkev Marije Pomagaj ob 18.30 uri.
SOBOTA, 13. decembra:
V	Slomškovem domu ob 20. uri ponovitev Le Ludje. Gostujejo igralci s Pristave.
NEDELJA, 14. decembra:
V	Slovenski hiši ob 10,30 zvezni občni zbor SDO in SFZ.
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 10. redni občni zbor.
V	Slomškovem domu zanimivo predavanje dr. M. Gogale.
SOBOTA, 20. decembra:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
vsakoletna Božičnica Zveze slovenskih mater in žena v dobrobit potrebnim rojakom.
ESLOVENIA UBRE
JSditor y director: ÍMilos Stare
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N<? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión NV 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.419.886	
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1980:
za Argentino $ 88.000.—, pri pošiljanju po posti $ 93.000.—; ZDA in Kanada z avionsko pošto 40 USA dol.; obmejne države Argentine 35 USA dol.; Avstralija 60 USA dol.; Evropa 43 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa z navadno pošto 35 USA dol.
TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101, BUENOS AIRES, T. E.
362-7215
KRED IT N A ZADRUGA "SLOGA" z o. z. BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA
T. E. 658 - 6574 654 - 6438
VSAK DAN OD 15. DO 19. URE OB SOBOTAH OD 16. DO 19. URE
PODRUŽNICA:
SLOVENSKI DOM ■ SAN MARTIN CORDOBA 129 - T. E. 755 - 1266
TOREK IN ČETRTEK OD 18. DO 20. URE
BOŽIČ, 25. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
božični zajtrk z božičnim nastopom.
SREDA, 31. decembra:
V	Slovenskem domu v San Martinu
veliko silvestrovanje (Planika).
RONALD REAGAN, bodoči ameriški predsednik, je izjavil, da je Sovjetska Zveza sprejela ponudbo obnovitve pogajanj okoli pogodbe SALT II, ki predvideva omejitev strateškega orožja.
Dne 23. novembra 1980 je v 86. letu starosti umrl naš oče, stari oče, brat, stric, tast, gospod
~	Alojzij Poderžaj
Pokopali smo ga na pokopališču Villegas.
Zahvaljujemo se vsem, ki so rajnega očeta v bolezni obiskali, ga kropili in spremili k zadnjemu počitku. Predvsem se zahvaljujemo gg. duhovnikom za prinašanje zakramentov med boleznijo in molitve ob krsti: dr. A. Starcu, J. Skerbcu, dr. F. Žaklju, G. Maliju in msgr. A. Oreharju za sveto mašo in vodstvo pogreba.
Vsem ga priporočamo v molitev.
Žalujejo:
Sinova: Jože in Tone z družinama, hčeri: Ana por. Petkovšek in Angela por. Kastelic z družinama, zet: Mirko Žitnik z družino, brat: France z družino.
Buenos Aires, Čušperk.
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil v nedeljo zvečer 23. novembra 1980 v 86. letu starosti nas zvesti član gospod
Alojzij Poderžaj
Pogrebna maša je bila na domu v ponedeljek ob 15,30- Po maši smo ga spremili na pokopališče Villegas. Pokojnega člana naše skupnosti priporočamo v molitev in blag spomin.
Slomškov dom
Za hvala
Ob nenadni smrti našega ljubega moža, zeta in svaka
Alberta
se.iskreno zahvaljujem kuratu g. Guštinu, ki je pokojnemu takoj stal ob strani s podelitvijo sv. zakramenta za umirajoče, g. patru Jordanu za pogrebno sv. mašo, g. patru Cirilu; kakor tudi vsem gg. patrom frančiškanom, ki so ga kropili in molili za pokoj njegove djuše.
Obenem se zahvaljujemo tudi vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težki uri stali ob strani, za rajnega molili, zanj darovali vence in ga spremili na zadnji poti.
Bog plačaj vsem!
Družina Fale,
Buenos Aires, 2. nov. 1980.	v imenu vseh sorodnikov.
Stean S
MARIBOR — V srednjeročnem razvojnem načrtu bi morali dokončati obnovo Slovenskega narodnega gledališča in pa bolnišnico, poleg vrste drugih načrtov. Pa bo težko izvedljivo. Bolnišnica ima menda zagotovljenih 200 mi--lijonov dinarjev, za ostalih 400 milijonov in virov — združeno delo ga nima, pravijo da tudi ne banke ne v Mariboru ne drugje v Podravju. Podobno je z gledališčem, denarja imajo za prvo fazo obnove, za naprej pa ni posebno obetavnih izgledov.
KOPER — Koperske gimnazijce so ' v posebni anketi vprašali, ali bi bili pripravljeni naročiti malico v šoli. Samo 170 vprašanih je pritrdilno odgovorilo, ostalih 480 bi med glavnim odmorom rajši poslušali glasbo.
CIRKOVCI — V Sloveniji deluje 60 tamburaških skupin; 19 se jih je odzvalo povabilu Prosvetnega društva v Cirkovcih pri Ptuju in prišlo na prvo republiško (slovensko ne; je morda kaj neslovenskih tamburaških skupin v SRS?) srečanje. Ugotovili so, da bi bilo dobro tudi osvežiti tamburaško literaturo z novimi tokovi in ustanoviti Tamburaško zvezo Slovenije.
TOLMIN — Planšarske hišice na planini Kal, ki so last živinorejcev iz Čadrga, so redke, ki kljubujejo času. Je pa vprašanje koliko časa še, kljub raznim uradnim obetom oblastnikov o nujnosti poživitve živinoreje. Pred 30 leti se je na tolminskih planinah paslo okoli 6500 govedi in 20.000 ovac, ki so se ob slabem vremenu mogle zateči v 300 večjih in manjših hlevov; gorskih sirarn pa je bilo 70. Toda oblastnikom je „uspelo“ s svojo kmetijsko politiko znižati število govedi na 1200, ovac pa na borih 450; hlevov je še 60, saramic pa 15. Prav gotovo so lahko zadovoljni!
LJUBLJANA — Slovenski numizmatiki so pripravili prvo svoje srečanje 24. in 25. oktobra. Ob tem srečanju so ugotovili, da ima Zbiranje kovancev, medalj, odlikovanj in značk v Sloveniji že dolgo tradicijo. Med znanimi zbiralci sta bila Janez V. Valvazor in Valentin Vodnik. Numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani šteje med bogatejše v Evropi, je pa strokovno najbolj urejen. Ob srečanju numizmatikov je bila v Arkadah razstava „Stavbe, živali in rastline na antičnih kovancih“.
LJUBLJANA — Kdo je torej avtor? Na posvetu RK SZDL so predstavili knjigo Vide Tomšičeve „Ženske v razvoju socialistične samoupravne Jugoslavije“, delo, ki je izšlo najprej v angleščini, da so ga mogli predstaviti na zasedanju žena pred meseci v Kjoben-hovnu. Slovenski prevod je izšel v nakladi 5.000 izvodov. V Delu 13. novembra pa je zapisano, da je „avtorica opozorila, da je pri nastajanju sodelovalo več avtorjev“, imen pa „avtorica“ ni povedala, oziroma jih v Delu niso zapisali, če jih je omenila.
LJUBLJANA — Na posvetu o aktualnem notranjepolitičnem položaju in
o uresničevanju gospodarske stabilizacije je moščanskim občanom solil pamet teani sekrejtar predsedstvla CK ZKS Frač Šetinc, že v uvodu je poudaril, da je svoje misli usmeril „za jutrišnji dan, ker je mogoče, da bi stvari tekle po starem, kar pa seveda ne pomeni, da je bilo v preteklosti vse narobe“. Priznal je tudi, da gospodarska reforma leta 1965 ni uspela. In vendar •— kako je mogoče, da partijci priznavajo gospodarsko polomijo, ki so jo prenašali in niso iskali krivcev. So morda partijci glavni krivci za polomijo in so zato seveda nedotakljivi?
ORMOŽ — Ormoška tovarna sladkorja je sredi novembra ustavila proces rezanja sladkorne pese. Zaradi slabega vremena je sladkorna pesa slabo zorila in je zato niso mogli pravočasno spra-. viti v tovarno. Delo v tem oddelku so ustavili, dokler ne bodo dobili vsaj 70% še nepobrane pese. Da bi pa čim-prej spravili peso s polj, so poklicali na pomoč mladinske brigade, vojake in študente.
CELJE — Od 10. do 18. novembra je bilo v Celju 8. slovensko filmsko srečanje. Ljubitelji filma so mogli videti na sedmih zaokroženih filmskih programih tri slovenske filme iz lanske in letošnje proizvodnje in več kratkih filmov. Poleg tega pa so bila seveda še razna posvetovanja, razstave in podelitev Badjurovih nagrad in priznanj.
LJUBLJANA — Slovenska matica je izdala Kocbekovo knjigo „Pred viharjem“. Pravijo, da dopolnjuje obe Kocbekovi dnevniški knjigi: Tovarišijo in Listino.
LIPICA — Varstvo pa tako! Na posestvu Odolina v Brkinih je pobegnilo 17 dragocenih mladih lipicancev in jih pet dni niso našli. Vprašanje je, ali so jih sploh iskali. Kajti konjički so se po petih dneh, ki so jih preživeli na prostosti, spet sami vrnili v Odolino. Ker se baje tak pobeg ni prvič pripetil, bodo „odgovorni“ najbrž čakali, da se bodo sami vrnili. In so se! K;tko so mogli konji pobegniti. Pasli so se precej stran od posestva, menda je naglo pritisnil mraz in konjički so se zatekli pred mrazom v goščavo. V Lipici so „odgovorni“ tudi izjavili, da so žrebeta že nekajkrat-pobrisala tudi čez državno mejo v Italijo.
SLOVENJ GRADEC — Z orgelskim koncertom mojstra Huberta Berganta v cerkvi Sv. Elizabete so v tem kraju odprli prireditve’ 4. koroške glasbene jeseni.
NOVA GORICA Na Mirenskem gradu pri Novi Gorici sta v okviru tretjih mirenskih jesenskih dni nastopila orgelski koncertist Hubert Bergant in baritonist Samo Vremščak.
LJUBLJANA — V ljubljanskih petih občinah so ustanovili 57 novih Kra jevnih skupnosti in izvedli delegatske „volitvč“, ki so bile 9. novembra. Izidi so bili že vnaprej znani, saj ni bilo nikakršnih izbir, toda končnih podatkov do
12.	novembra še niso objavili. Izvolili pa so 3.400 delegatov za zbore krajevnih skupnosti občinskih skupščin.
LAŠKO — Laški rudnik visokokalo-ričnega rjavega premoga, še ne bodo zaprli. Ugotovili so, da zaloge tega cenjenega premoga, ki nima žvepla, dopuščajo delo vsaj do leta 1985. Težava je le v tem, da laški rudarji nimajo moderne opreme in tako imajo z izkopom 95 dinarjev izgube pri toni. Nakopljejo pa komaj 40.000 letno pa še to bodo letos težko dosegli , ker sta bila dva kopa letos zaprla zaradi samovžiga premogovega prahu kar dva meseca.
LJUBLJANA — Viba film, ki je v težavah in jo „družba“ kritizira zaradi zapravljanja denarja pri filmskem projektu „Dražgoška bitka“, ne bo tega projekta nadaljevala. Centralna konferenca SZDL ji je odvzela nalogo in jo predala RTV Ljubljana. S tem pa seveda ni še rešen problem, ker za uresničitev manjka še novih 120 milijonov dinarjev, 110 milijonov pa je Viba že porabila.
HRASTNIK -— Odkupno čelo hrast-niškega rudnika je 9. novembra zalila glinasta brozga in pokopala moderno jamsko mehanizacijo; rudarji so k sreči imeli še dovolj časa, da so se umaknili. Škode še niso dokončno ugotovili, je pa ogromna, še večja bo seveda tudi zaradi izpada v proizvodnji premoga, ker ni bilo mogoče predvidevati, koliko časa bodo trajala očiščevalna dela.
LJUBLJANA — V Ljubljani ne moreš kupiti- olja, če s seboj ne prineseš steklenice. Zato so humoristi predlagali, da bi priložili steklenico paketu, ki ga ([dobijo novorojenčki. S tem bi odpravili kasnejše težave pri preskrbi z oljem. . .
UMRLI SO od 26. 10. do 5. 11. 1980:
LJUBLJANA — Štefanija Završnik r. Čarman; Leopold Pivk, geometer in solunski borec; Alojz Skubic, žel. up.;
Franc Blejec, up.; Radoslav Kveder; Franjo Kristan, up., 81, prost, za sev. mejo; Bogoljub Baraga; Miran Jarec, ing.; Vlado Dermota, up. š. upr., 76; Viktorija Čadež r. Kravanja, 82; Viktor Gračner, bančni up.’; Jože Benčina; Ade-la Samec r. Martelanc; Jožefa Kahne r. Jančar, Višnja gora; Stanislav Gregorec, up.; Armando Uršič, član opernega orkestra; Ana Zajc r. Ponikvar, 81; Terezija Pristavec r. Hribernik, 85; Vida Bizjak, up. učit; Helena Menaše, prof.; Marija Kunaver r. Bartl, 84; Marjeta Marinko, Cerenova Meta iz Stožic.
RAZNI KRAJI — Stane Iršič, dipl. pravnik, Maribor; Janež Učak, Trzin; Marija Kovič, 80, Ribče; Marija Martinčič r. Česnik, 90, Markovec; Stane Brečko, up., Hrastnik; Jože čeme, v up.; Janez Homar, Vrhpolje; Janez Snedec, mesar, Dravlje-Lj.; Antonija Budna r. Stare, 79, Celje; Katarina S k rt r. Lev-pušček, Mešnjak; Franc Žemva, 75, Žirovnica-; Ivan Kaker, Luče (trakt, n.); Marija Grum r. Dolenc, Mengeš; Mihael Hladnik, Kranj; Frančiška Mulej r. Ku-der, Krško; Frančiška Košane, r. Oven, up. babica, Razori; Natalija Vrtačnik r. Hauke, up, učit., Celje; Jožica Zibler, 74, up., Radovljica; Antonija Groznik, up., 83, Plešivica; Marija Peršin r. Šuštaršič, Japljeva mama, 100, Jezero pri Preserju; Ludvik Lapic, 59, Kranj; A-malija Kresal r. Smolič, 80, Rdeči kal; Franc Ciuha, 72, Slape; dr. Milan Wo-hinc, zdravnik, Koper; Marija Polšak r. Ravnihar, Krško; Rozinka Perko r. Jesenko, 89, Poljane; Janko Kincl, up. uč., Grobelno; Marija Drimei r. Čop, 83; Franc Rojšele," up., Podmolnik; Cilka Padar r. Klinar; Anton Perko, Veliki Korinj; Marija Praznik r. Grčar, 81, Trbovlje; Marija Kožar, Javor; Alojzija Bregar r. Možek, 86; Rafael Logar, up., Cerknica; Angela Jarc, Šentvid; Franc Guna, 75, up. učit., Zagorje; Ivan Terg-. lec, up., Brestanica.

SLOVENCI v ARGENTINI
/Loven/k a
PRISTAV A
LE LUDJE S HUMORJEM
Se Slovenci radi smejemo? Bo že res, da se, saj se že pri igrah, ki so resne, celo zelo resno, kaj radi zasmejemo. Pravijo pa tudi, da Slovenci nimamo posebnega smisla za humor, za dober dovtip in da je slovenska literatura te vrste kaj borna. To, da je prvo res, a da drugo le ni tako res (glede literature pa bo spet nekaj res), smo videli pri prvem celovečernem nastopu skupine Le Ludje, ki jo sestavljajo fantje s Pristave v Castelarju: čamer-nik Gabrijel, ‘Čop Avgust, Marko Gaser, Golob Andrej, Kokalj Ivko, Kopač Janez, Kurnik Martin in Pavšer Matjaž in ki jo skrbno vodi in ji daje poleta avtor besedila tega večera, režiser Miha Gaser. Pri glasbenih točkah je bila potrebna seveda -še pomoč avtorjeve žene Anke Savelli-Gaserjeve, ki je opravila tudi nalogo lektorja.
Skupina se je menda prvič zbrala lani na kratek humorističen nastop na Pristavskem mladinskem dnevu, nastopila na zveznem mladinskem dnevu, pa še na letošnjem mladinskem glasbenem festivalu, kjer so popestrili spored z „opero Clemenza di Tito“. Je bil to satiričen skeč, ki z glasbo, razen v naslovu, ni imel nič opraviti.
Zavzetost skupine za te vrste nastopov so pripeljale k celovečerni prireditvi. Že dober mesec prej so rojaki opazili v časopisju, da Le Ludje vabijo na Pristavo za 29. novembra. Kdor je videl njihove prejšnje nastope, je že slutil, kake vrste prireditev bo to; mnogi pa so -se spraševali, kaj za zlomka so ti Le Ludje in kaj bodo sploh počeli na odru.
Tako je prišlo, da so se v soboto zvečer sešli humorja željni Slovenci z vseh strani in napolnili dvorano na Pristavi. Niso odšli razočarani. Nasmejali so se do solz. Vmes so mogli tudi do podrobnosti spoznati iz sicer humoristično sestavljenega monologa, kako veliko je delo slovenske skupnosti na Pristavi in njeno „notranje življenje pri kozarčku“ pa tudi delo ostalih členov slovenske skupnosti v Argentini.
Večer sam je bil razdeljen na dva dela. Prvi je nosil pompozni naslov: pevsko glasbeni in literarni, drugi pa, je bil temu enakovreden kritični in simfonično glasbeni. V prvem delu smo po uvodnem pozdravu napovedovalca Marka Gaserja in po podrobni predstavitvi vseh članov skupine slišali dva kupleta iz starih predvojnih časov: Ja-ponček in Stari fijaker; prvega je zapel Gusti čop, drugega pa Janez Kopač. Sledila je recitacija odlomka iz Prešernove Lepe Vide v „raznih jezikih“; poleg slovenščine še v slovellanščini, sloveangleščini, slovefrancoščini, slove-nemščini, slovelaščini in sloveruščini. Za konec je pevski -zbor Le Ludje še „ubrano“ zapel in komentiral podokni-
co: Nocoj pa oh nocoj. Občinstvo je sledilo nastopu z veselim smehom in aplavzov pri odprti sceni ni manjkalo.
V drugem delu, se je občinstvu predstavil z zanimivim, „kritičnim“ pregledom dogajanja med nami slovenski vseznalec Patô Borés, ki ga je kreiral Marko Gaser. Dolgi monolog, v katerem je preiskal delo slovenske skupnosti, posebej še izčrpno delo pristav-ske srenje in nje vodnike, je „konfe-rensier“ obvladal perfektno in v prijetnem pa tudi kritičnem tonu vzbujal smeh pri občinstvu in vendar na izredno delavnost Slovencev: V času od 1. do 30. novembra 1980 so Slovenci v Argentini imeli — ugotovljeno po podatkih iz obvestil v naših časopisih — nad 100 prireditev, sestankov, sej raznih ustanov, društev, krožkov in organizacij, pa tečajev, šol, pevskih in igralskih vaj. Jn to gledano skozi „navadna očala“ tudi potrjuje, da Slovenija v svetu živi, dela, dela in še dela!
Za zaključek večera je „orkester Le Ludje“ pripravil še „zaključni“ koncert. Na glasbilih posebne sorte: na lubeničnem trombosonatofonu, kretnično-ročičnem baserosona ronfonetofonu, ki ju je priredil po lastnih „načrtih“ Gusti Čop, na manj kompliciranem „flašetoro-viehofonu“ in še manj kompliciranih: na harmoniju za eno roko, na kitari za dve roki, na trombonu za eno roko in ena usta in na sladki flavti za ena usta in dve roki ter tolkali „ad libitum“, so nam zaigrali pristni slovenski Jager pa jaga in Izidor ovčice pase.
Nasmejanih obrazov in z mokrimi robčki so gledalke in gledalci ob „padcu“ zastora burno ploskali in klicali ansamblovce in režiserja, ki se niso dali takoj priklicati spet na oder. Ploskanje je bilo gotovo iskren dokaz uspešnega nastopa. -Sledil pa je nato v spodnjih prostorih še ples ob glasbi Slovenskega instrumentalnega ansambla. Mladi, ki jih je bilo na predstavi izredno veliko, in tudi nekaj manj mladih se je navdušeno vrtelo, nekateri pa so seveda porabili še priliko za kratek pomenek ob kozarcu vina in drugih dobrotah iz pri-stavske kuhinje.
bs.
Darovali so
V tiskovni sklad Svobodne Slovenije so darovali: Silvo Lipušček, San Justo
12.000.	— pesov; Valentin Tome 20.000.— pesov namesto venca na grob pok. Franca Dermastja; ga. Fani Beehay, Clay-pole 14.000.— pesov; ga. Belič Ana, San Justo 12.000.— pesov; Franc Jerovšek, Castelar 12.000.— pesov; ga. Mara Klemenc, El Palomar 10.000,— pesov; N.N. S. Antonio de Padua 12.000.— pesov; ga. Marija Golob, Luján 7.000 pesov; Rudi Leber, V. L. Hermosa 12.000.— pesov; Franc Fajfar, Sl Martin 12.000. pesov; Stane Fajfar, Florida 7.000.— pesov; Feliks Fajfar, Vicente López
7.000.	— pesov; Milan Magister, Ramos Mejia 12.000.— pesov; N.N., ZDA 25. dolarjev. —
Vsem darovalcem iskrena hvala.
Uprava Svobodne Slovenije
Buenos Aires — najdražje mesto na svetu
Predavanje dr.
Dr. Mirko Gogala je dal svojemu predavanju v Slov. kulturni akciji, ki ga je imel 16. nov. .v okviru Teološkega odseka, naslov: Kaj je z dokazljivostjo božjega bivanja?, in podnaslov „Teološki premišljaji na filozofiranje dr. Vinka Brumna! Sestanek je odprl in vodil dr. A. Kukoviča DJ. Dr. Gogala je ob začetku pojasnil, da mu je dal pobudo za to premišljevanje prof. dr. V. Brumen s svojim zadnjim predavanjem pri SKA, ponovil je nato njegove teze in jih začel osvetljevati z lučjo teologije.
Najprej je govoril o pomenu naravnega spoznanja Boga za krščansko vero. Kot milost predpostavlja naravo, tako nadnaravno razodetje predpostavlja možnost naravnega spoznanja Boga. Ne samo, da razodetje izrecno uči možnost naravnega spoznanja Boga, temveč je tako spoznanje tudi potreben pogoj, brez katerega bi nadnaravno razodetje sploh ne bilo možno. Pa tudi vsebina sama nadnaravnega razodetja bi bila brez smisla, če ne bi bilo možno naravno spoznanje Boga. Zato se ne smemo čuditi, če je Cerkev dala o naravnem spoznanju Boga, o njega možnosti in naravi, natančnejše določbe.
Gogale v SKA
Glede tega Cerkev v prvi vrsti uči kot versko resnico, da razum brez luči slave (lumen gloriae) ne more videti Boga. In teološko je gotovo, da božje bivanje ni neposredno razvidno samopo-sebi, temveč sb za to potrebni dokazi. Niti Anzelmov ontološki dokaz, niti Descartesova misel o vrojenih idejah ne vzdrže resne filozofske in teološke kritike; še manj seveda ontologizem Giobertija in Rosminija, ki uči, da je Bog tisto prvo kar najprej neposredno spoznamo in da vse ostale reči spoznamo v Bogu.
Kar se tiče dokazov za bivanje božje je Cerkev na I. Vatikanskem koncilu zavzela stališča proti agnosticizmu in fideizmu. Definirala je kot versko resnico, da eden in resnični Bog, naš Stvarnik in Gospod, more z gotovostjo biti spoznan z naravnim razumom na podlagi ustvarjenih reči. Poleg tega je splošni nauk Cerkve, da je božje bivanje- mogoče tudi dokazati, kot se dokaže vzrok iz svojih učinkov. To je razvidno iz pro-timodernistične prisege in še dingih dokumentov.
Da pa ne bo kake pomote, moramo poudariti, da gre v obeh primerih le za možnost spoznanja, ne pa za dejstvo spoznanja. Zato ni v nasprotju z izjavo
I. Vatikanskega koncila dvom, če so se do
danes že dejansko izdelali dokazi, proti katerim ne bi mogli postaviti nobenih ugovorov.
Vendar moramo reči, da je kljub izjemam -splošno prepričanje vernikov in tudi katoliških filozofov in teologov to, da je božje bivanje tudi dejansko dokazano, čeprav dokazi v/eh ne prepričajo.
Ko-nčno se je predavatelj še dotaknil vprašanja ateizma in kratko utemeljil možnost tega tragičnega zgodovinskega pojava.
V luči te razlage je predavatelj sproti opozarjal na Brumnove teze. Z nekaterimi je soglašal, z drugimi pa ne. Glavno težavo je našel v tem, kako Brumen pojmuje veljavnost dokaza: „Pravi dokaz namreč mora biti tak, da izsili priznanje vsakemu človeku.“ Ta definicija se mi zdi nevzdržna, ker očividno zamenjuje veljavnost dokaza z njegovo psihološko učinkovitostjo.
Kljub tem kritičnim pridržkom je seveda splošna sodba pozitivna. Zato je predavatelj zaključil z zahvalo dr. Brumnu, da je iz tako pestre problematike, ki jo je imel na razpolago, izbral za svoje predavanje in za predstavitev svoje nove knjige vprav to vprašanje Boga.
Po predavanju se je razvila zelo živahna debata, pri kateri je predvsem prof. dr. Brumen branil svoje teze.
Buenos Aires, glavno mesto Argentine se je v dveh letih razvilo v najdražje mesto na svetu. Je dražje kot Paris, New York, London in celo dražje kot Tokio; tako je razvidno iz statistike objavljene pred kratkim, črna kava npr. stane v baru najmanj 1,50 dol., avto srednje velikosti več kot 30.000 dolarjev, barvni televizor najmanj 2.000 dol., da ne omenjamo najemnin stanovanja.
Celo meso je doseglo „evropske cene“ v tej priviligirani deželi, za katero kažejo statistike, da prideta na vsakega prebivalca dve govedi. Ta nerealni položaj je v glavnem posledica vrednotenja argentinskega pesa, kar vzdržuje vlada umetno.
V zadnjih šestih mesecih je dosegla inflacija v Argentini 40%. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da presežno vrednotenje pesa v razmerju do dolarja znaša vsaj 50%, iz česar je nastal dovtip da je v „Argentini najcenejši proizvod — dolar“. Tudi Argentinci občutijo ta položaj, četudi se plače indeksirajo vzporedno z inflacijo. Kljub temu se živ-Ijenski standard niža, tako da so nameščenci prisiljeni iskati še postransko zaposlitev.
Inozemci, ki prihajajo v Argentino težko razumejo to stanje. Celo David Rockefeller, ki je izredno imovit pred-
sednik Chase Manhattan Bank, je ob nedavnem obisku dejal, da je Buenos Aires zelo drago mesto za tiste, ki pridejo sem z dolarji. Ena od posledic tega stanja je, da tujih turistov v Argentino ni, pač pa Argentinci preživljajo svoje počitnice v inozemstvu, predvsem v Braziliji. V Argentini kupijo „cenene“ dolarje, ki jih potem porabijo v Rio de Janeiro, ker imajo tam mnogo večjo kupno moč.
Pred par dnevi je bila objavljena študija, ki prikazuje, da pri osnovi 100 za življenjske stroške v New Yorku, znaša indeks v Buenos Airesu 161, v Rio de Janeiro pa 81.
Zelo osporavana vladna devizna politika je pripeljala do tega, da presežno vrednotenje pesa vedno bolj otežuje izvoz, medtem ko je uvoz v izredno ugodnem položaju, posebej še zato, ker je uvszna carina znižana, kar povzroča težave argentinski industriji. Zaradi tega je trgovska bilanca po več letih prvič zopet pasivna.
Namen te gospodarske politike je, kot trdijo uradno, pobijanje inflacije, ki je po1 letu 1975 dosegla letno povprečno 200%, v letu 1979 pa še 139%. Za tekoče leto 1980 pa je predvidenih 90%.
Argentinisches Tageblatt,
Bs. Aires, 7. dec. 1980.—
Kaj je politika
Kaj je politika? Po že povedanem je to izrecna'skrb za občo blaginjo skupnosti. Pravimo izrecna skrb, ker obči blaginji služi tudi ostala delavnost v skupnosti. Politika pa skuša urejati tudi vso to delavnost z ozirom na občo blaginjo, gledano celotinsko, globalno.
Anton Korošec je preprosto, a tako, da moremo iz njegovih besed izluščiti kar precejšen del nauka o politiki, to takole označil:
„Politika je krovski posel. Politična organizacija, stranka, vpliv, vse to je v narodovem življenju (streha. Pod njo, pod to štreno, pa živi in raste narod na svoji zemlji. Pod njo, kjer klije in se razvija božje življenje, delajo vrtnarji in drugi ©bdelavci, to so duhovniki, učitelji, zdravniki, prosvetni delavci, socialni delavci, gospodarski voditelji, ki delujejo med množicami za njihovo dobrobit. Da bi ljudje mogli svobodno živeti in si urejati svoje življenje, varni pred ujmami in viharji od zunaj, so napravili streho nad seboj. Naloga in dolžnost politikov je, da to streho varujejo, da bi dobro čuvala svobodno narodovo last in rast. Ker je politik na strehi, je dolžan opozarjati na nevarnosti, ki jih on bolje vidi že od daleč. Tako politik usmerja. Krovce in čuvaje narod menjava, kakor se ¡mu zdi. Tudi obzorja se včasih zatemne, da politik razločno ne vidi. Včasih vihar streho odnese. Naj se zgodi to ali ono, politik, ki je narodov delavec, vselej hiti tja, kjer je najbolj potreben, zgrabi za prvo lopato, ki mu pride v roke, in stori, kar more.“
Vinko Brumen, „Naš in moj čas,“ str. 27.
......„....»..„...■.......„.„„„„„„„„„„.„„.„.„„„„j,,,,..........
Dr. Korošec — najlepši vzor slovenski mladini
Pok. dr. aarvšec jč čutil ao mladine posebno ljubezen. vedno je rad zahajal mea njo, jo navduševal za vse dooro m ji jrreavsem polagal na sice veselje ao studila, v eanu jo je opozarjal nu nevarnosti, ki preče malemu -narodu. Zato je takemu narodu se bolj -potrebna visoko izobražena mladina, sam jo je vedno podpiral in marsikateremu slovenskemu študentu omogočil izpopolnitev študij v inozemstvu. i e naloge naj se mladina zaveda tudi danes in naj tudi v svetu nadaljuje s svojim študijem.
Mladini je dn\ Korošec vzor tudi v njegovi veliki ljubezni in delu za na/rod ter v njegovem plemenitem odnosu do
Priznanje dr. Korošcu ob njegovi smrti
Ob Koroščevi smrti so politične osebnosti in časnikarji obširno pisali in govorili o Koroščevem političnem delu. Splošna sodba je bila, da je z njim umrla ena najpomembnejših osebnosti v državi, politik, ki je tako v vladi, kakor v opoziciji bdel stalno nad koristmi in varnostjo države. To njegovo skrb so tedaj v Beogradu lepo označili z ugotovitvijo: Dokler je bil Korošec živ, smo lahko mirno spali. Bil je politik, ki je zasledoval v vsem svojem javnem delu samo ta cilj, da bi bili v državi vsi zadovoljni: Srbi, Hrvati in Slovenci. Da bi bila v njej resnična enakopravnost, zakonitost, socialna pravičnost, poštenje, zadovoljstvo. Državnik, ki je pravilno ocenil nevarnost komunizma in je proti njemu organiziral ne samo ves državni aparat, ampak stopil v stik s predstavniki vseh veroizpovedi ter raznih kulturnih in narodnoobrambnih društev in organizacij ter jih pozival na študij komunističnega dela in sistema, da bi se potem laže in z večjim uspehom borili proti tej zločinski ideologiji.
Joško Krošelj
Ljubezen je pravi družabni duh
(Odstavki iz govora Miloša Stareta na spominski svečanosti pred 30. leti.)
V teh dneh pred desetimi leti se je vil po beograjskih ulicah žalni sprevod. V njem na'vojaški lafeti krsta. V krsti še v smrti lepi mož. Vojaška lafeta — bil je borec. V duhovski obleki — bil je slovenski duhovnik. Žalni sprevod so spremljali siromaki in bogatim, preprosti ljudje, kmetje, delavci, vojaki, generali, diplomati, knezi. Ta mož je umri 14. decembra pred desetimi leti v Beogradu.
Tiste dni je bilo v Sloveniji, kakor da je ugasnilo sonce. Ali, kakor da je umri oče družini, ko so otroci pred najtežjimi dnevi svojega življenja.
Smrt dr. ..Korošca ni odjeknila samo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Odjeknila je na Dunaju, v Budimpešti, Varšavi, Pragi, Berlinu in Rimu ter Bukarešti. Vsi tisti, ki so vodili ali sodelovali v teh državah v političnem življenju prvih desetletij tega stoletja in krojili usodo Srednji in Jugovzhodni Evropi, so gotovo vsaj za trenutek obstali, ko so zvedeli za smrt dr. Antona Korošca. Dunaj ga je poznal kot neizprosnega borca za slovenske pravice. V Pragi so ga poznali premnogi prijatelji. V Berlinu so vedeli, da je ta
svojih nasprotnikov. Pokojni Korošec ni bil mož sovraštva, ampak ljubezni. Kakor Korošcu naj bo tudi mladini delo za narod glavna naloga, kateri se morajo podrediti vse osebne koristi.
V pok. dr. Korošcu ima slovenska mladina vžbr izklesanega značaja in zavednega Slovenca, ki v nobenem trenutku ni dvomil v svoje poslanstvo in delo za narod, vzor temeljitega poznavalca ne samo političnih, ampak tudi gospodarskih, kulturnih in socialnih slovenskih problemov. Mladina naj se tako kakor Korošec plemeniti v narodni zavednosti.
ob 10-letnici Koroščeve starti.
Avgust Horvat,
mož neuklonljiv, v Rimu še niso pozabili njegovih govorov o laški univerzi v Trstu.
Svoje javno delo je začel kot kaplan. Takrat se je dr. Koroščeva osebnost nerazdružno zvezala s slovenskim ljudstvom, s slovenskim narodom. Takrat, ko je ustanavljal društva, hranilnice, sodeloval pri časopisih in opravljal še vse tisto, kar mora slovenski kaplan, takrat so šle korenine njegovega dela daleč v globino slovenskega narqda. Leta 1905: poslanec v deželnem zboru, potem poslanec v parlamentu. Nova doba. Nepričakovano hitro se je povzpel in zrastel in kot neizprosen borec zavzel vodilno mesto v dunajskem parlamentu. Mnogo ste brali in culi o tej njegovi junaški dobi. Ne bom ponavljal. Trdim samo, da je v tej dobi že prekoračil meje voditelja ene same, četudi večinske stranke. Postal je voditelj vsega naroda in tolmač hotenja vsega slovenskega naroda. To mu je priznal ves slovenski narod tiste dni, ko je po majniški deklaraciji prispel v Ljubljano in so mu množice na ljubljanskih ulicah izkazovale izraze navdušenja in ljubezni v manifestacijah, kakršnih popreje niti pozneje ni doživel nihče.
Začela se je druga doba Koroščevega dela — doba Jugoslavije. Ne bom navajal posameznih dob in posameznih dejanj.
Danes mnogi razmišljajo o slovenski bodočnosti. Prav je, da to delajo. Koristno delo vršijo. Vendar poudarim, da kadarkoli kaj takega slišim ali berem, se spomnim na besede dr. Korošca, ki nam jih je govoril na zadnjem sestanku slovenskih poslancev v beograjski skupščini. Ko nam je govoril o vojni, ki se je približevala, je med drugim poudaril to-le: „Kadar boste, ko mene več ne bo, pri svojem delu imeli odločevati o usodi slovenskega naroda, ne pozabite nikdar, da naš severni sosed ne bo odnehal od zahteve, da je Slovenija do Celja njegova in da naš za-padni sosed hoče postaviti svoje meje v Trbovljah.“
V Koroščevih osebnih zapiskih so našli po smrti zanimive in globoke stavke. Zapisal jih je mož, ki je živel v vrtincu življenja in dosegel najvišje časti. Tole misel je Korošec izrazil v enem od zapiskov:
„Samopremagovanje — iti moraš skozi žalost notranjih bojev, odrekanja — toda z neupognjeno glavo“ in končuje: „Ljubezen je pravi družabni duh/'
Ob 40. letnici smrti dr. Antona Korošca, ki bo 14. decembra, se bodo tega dne darovale maše v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, v San Justo, v Carapachayu in na Slov. pristavi.
V San Martinu pa je bila maša 7. decembra.
MEDNARODNI TEDEN IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
ITALIJA prestaja težke čase. Medtem ko vlada zaman išče pametnih in izvedljivih ukrepov za pomoč krajem, prizadetim od potresa, se množijo kritike opozicije, zlasti komunistov, češ da vlada ni storila vsega, kar bi mogla. Zaradi teh in drugih kritik še1 je sestal Narodni svet krščanske demokracije, ki je na zasedanju pokazal veliko notranjo ,enotnost. Kakor vedno, kadar grozi zunanja nevarnost; poiščejo razne notranje struje vladajoče stranke enotno nastopanje.
‘V IRANU je podal ostavko eden glavnih vodij muslimanskih fundamen-talcev, ajatolah Kalkali. Znan je slasti po svojih krutih sodbah kot predsednik muslimanskega revolucionarnega sodišča, ki je nešteto obsojencev poslal na drugi svet, in pa po svojem besnem preganjanju pristašev pregnanega in sedaj že umrlega šaha. Zadnje čase je bil, poleg svoje sodniške funkcije, vodja komisije za preganjanje trgovcev z mamili. Proti njemu so se dvignile razne obtožbe glede mučenj, pa tudi glede potvorbe fondov omenjene komisije.
SOVJETSKI predsednik Leonid Brež-njev je odšel na potovanje po Indiji. Doživel je svečan in prisrčen sprejem, ter se sestal in porazgovoril o raznih „skupnih interesih“, pa tudi o sovjetski prisotnosti v Afganistanu, ki Indijce nekoliko skrbi.
USODA ameriških talcev, ki so že več kot eno leto v iranskem ujetništvu, počasi a pozitivno napreduje. Tako je priznal vodja iranskega parlamenta Rafsanjani. Amerikanci si obetajo skorajšnjo svobodo.
URUGVAJSKA VLADA je objavila, da pripravlja nov politični načrt. Potem ko je na nedeljskem ■ plebiscitu predlog vlade klavrno propadel, so vojaški krogi izjavili, da iščejo novih poti, kajti „proces demokratizacije je ^neizogiben* .
JVov obrat na Portugalskem
Papeževo posredniško delo med Argentino in Čilom se bliža vrhunski instanci. Te dni je potoval v Vatikan zunanji minister Pastor, medtem ko je iz Čila tudi pohitel tja tamošnji kancler. Papežev nuncij v Argentini, msgr. Pio Laghi, pa je ob svojem povratku iz Rima jiotrdil, da ima papež na programu konkreten predlog, katerega bo podal obema vladama, in o katerem se morata ti potem izreči ali ga sprejmeta ali né.
Govore se razne podrobnosti o tem predlogu,| a bistveno je treba povedati, da gre: pri vsem tem le za ugibanja. Nekateri odtenki pa imajo svojo logično podlago. Tako n. pr. govor o tem, da papeški predlog predvideva, da Čile dobi sporne otoke, tako kakor je bilo predvideno v razsodbi angleške krone, da pá čile ostane na Pacifiku, Argentina pa ima kontrolo nad Atlantikom, kar je temeljna zahteva argentinskih oblasti.
V kratkem bo znano, kako se suče ta del pogajanj, in tedaj bo (če upamo, da bo izid pozitiven) prišlo do globokega oddiha to in onstran Andov. Kajti dokler ni končnega potrdila in podpisa, do tedaj visi v zraku nevarnost, da se problem povrne v prvotne vode, kjer ne bi bilo mogoče ustaviti oboroženih sovražnosti. A to izgleda danes stvar daljne in temne preteklosti, kajti optimizem navdaja vsa srca. Daj Bog, da bi rajsko Dete, katerega rojstvo bomo kmalu ponovno obhajali, prineslo zaželen blagoslov .miru.
Ni pa tako miren notranji položaj v državi, zlasti kar se gospodarstva in financ tiče. Finančna kriza je tako globoka, da nihče točno ne ve, kje in kako se bo končala. V preteklem tednu so šle v konkurz tri privatne banke in dve finančni ustanovi. Vse to je posledica liberalne gospodarske politike, katero je vpeljal sedanji minister dr. Martínez de Hoz, in katero bo skoraj gotovo spremenil bodoči, ki bo nastopil pod predsedništvom generala Viola.
Vedno bolj pogosto se namreč govori, da bo z odhodom ministra, prenehala tudi njegova gospodarska politika. .Čeprav se je še do nedavnega govorilo, na široko o „kontinuiteti“, da se ne bo
nič spremenilo po ministrovem odhodu, in da bo na njegovo mesto prišel človek njegove dosedanje ekipe, tako se danes nihče ne upa trditi kaj sličnega. Prvič je treba povedati, da se bo gospodarsko ministrstvo razdelilo na tri samostojna ministrstva. In po zadnjih „govoricah“ nobeno teh ministrstev ne bo v rokah ljudi dr. Martinez de Hozove ekipe.
Med hude kritike, ki zadnje čase padajo na ministra, je prišteti še hudo krvavitev deviz. In med te krvavitve spada orjaški turizem. Danes Argentinci množično potujejo v inozemstvo, in za prihodnje počitnice se bo še povečal ta val, ki bo pusti! kot še nikdar zapuščena argentinska letovišča. Danes je namreč cenejše letovati po urugvajskih ali brazilskih kopališčih, in celo je kaj poceni skočiti v Miami ali kam drugam, medtem ko je pravi križ počitnikovati doma. Protivrednost dolarja, katero je minister trdovratno branil, je pripeljala do tega kaotičnega stanja. Po raznih statistikah, je danes prodanih 1.600.000 vozovnic v inozemstvo za prihodnje mesece. To pomeni, da bo v kratkem več kot 7 odstotkov Argentincev potovalo po svetu.
To „izobilje“ ne soglaša z domačim težkim stanjem, saj inflacija še naprej teži gospodarstvo, medtem ko industrijska in sploh podjetniška kriza trga na kose domačo produktivnost. V novembru je draginja narasla za 4,7 odstotkov, v enajstih mesecih letošnjega leta 80,8 odstotkov, in med lanskim in letošnjim decembrom za 88,9 odstotkov. Ta številka, ki je bila včasih lep sen, je vendar nedopustljiva po več kot štirih letih neomejne vlade, zlasti Če pomislimo, da ni bilo mnogo uspehov na drugih področjih, razen — in to je treba priznati — kar se tiče javnih del.
Medtem ko se bliža konec leta, pa se bodoči predsednik vedno bolj pogosto sestaja z raznimi osebnostmi. Tako je ta teden zasedal z guvernerji, katerim je zagotovil, da bodo imeli prihodnji provincijski voditelji popolno svobodo, kar se tiče izbire sodelavcev. Prav tako je jasno, da si bo bodoča vlada želela čim več civilistov na odgovornih mestih. Bomo videli, če se nam bo usoda vsaj nekoliko nasmehnila...
s v ■ ■■() e ■ ■ n a BHa n n ■■ ■ an e ■ ■■■■!■ ■ Ha ■■■ n no ■■■ ■■>■ n □ a ■ u ■■ oi ■ n ■ n u o ■ ■ ■■ ■ ■ n n ■ Mn ■ ■■■ e ■ n ■ ■ ■■ ■ ■■ mb ■■ ■(
POLJSKA NA ROBU PREPARA?
Preteklo nedeljo so imeli Portugalci predsedniške volitve. Nanje so se že dolgo pripravljali in v glavnem je volilni boj tekel med dosedanjim predsednikom generalom Ramalho Eanesom, in pa predstavnikom desničarske vladne koalicije, Soares Carneirom.
Dejstvo je, da je komaj tri dni pred volitvami, kot posledica letalske nesreče, umrl glavni vodja desničarske koalicije, Sa Cameiro. Njegova smrt ni le vplivala vsaj delno na volilni rezultat, temveč je desničarske organizacije pustila skoraj obglavljene, saj je v isti nesreči zgubil življenje tudi obrambni minister in podpredsednik Demokratične zveze Amaro da Costa.
Volitve so potekle v redu, in general Eanes je bil ponovno izvoljen za predsednika. Portugalska ima sedaj dve večini: parlamentarno, ki je v roki desnice, saj imajo 130 poslancev v 250 članski zbornici* in pa levičarska zveza, ki podpira zmagovitega predsednika. Eanes je dobil 56,4% glasov, Soares pa le 40,3%.
Vendar, je takoj po izvolitvi Eanes potrdil, da ne bo navezal stikov s komunisti, čeprav so ga ti volili. Eanes je pravzaprav kmalu po aprilski revoluciji preprečil vzpostavitev komunistične diktature na Portugalskem, in je, čeprav kandidat levice in secialistične povezave, sredinski človek.
Sedaj je vsa vlada podala ostavko, in ponovno izvoljeni predsednik bo poveril sestavo nove^ verjetno človeku desničarskih organizacij. Kdo bo to? Kako se bo v bodoče odvijalo portugalsko življenje? Dve uganki, ki jim opazovalci iščejo odgovora.
V	trenutku, ko pišemo te vrstice ni jasno, kako se bo zasukal pbložaj na Poljskem; jasno je le, da se vedno bolj zapleta, in je zadnji teden bil sovjetski vojaški poseg v mislih in na vidiku vseh zunanjih opazovalcev, in verjetno tudi samih Poljakov.
Že v torek 2. decembra je severnoameriška vlada opozorila Moskvo, da naj ne. misli na vojaški poseg v Poljski. Kmalu za tem se je razvedelo, da so zasedali vrhovi poljskih oboroženih sil, ter izrazili svojo zaskrbljenost zaradi vedno rastočega socialnega nemira in zaradi izgube oblasti, ki jo je kazala poljska vlada in komunistična stranka.
V	petek, 5. so se v Moskvi sestali voditelji držav članic Varšavskega pakta na nenadnem in tajnem zasedanju, na katerem so poslušali poročilo vodje poljskega komunizma, Stanislava Ka-nie. Isti dan je svobodni sindikalni vodja Lech Walesa pozval vse Poljake k narodni edinosti, medtem ko je komuni-
Z datumom 30. novembra, a z objavo 3. decembra, je papež Janez Pavel II. poslal v svet svojo drugo, okrožnico, katere naslov je prav „Bogat v milostljivosti“ (Dives in Misericordia). V številnih poglavjih govori prav o božji milostljivosti, ki jo spoznamo po Kristusovem razodetju. Kristus je bil učlovečen prav po tej milostljivosti, in On
stični dnevnik Tribuna Ludu zapisal, da ima komunistična stranka dovolj moralne in politične pravice, da strogo reče „dovolj kaosa, dovolj agitacije“. Medtem so v Združenih državah ponovno zatrdili, da je Moskva dopolnila priprave za morebitno invazijo Poljske, in da „je možno“, da bi do te invazije prišlo, ako bi se stanje na Poljskem poslabšalo za komunistične vodje.
In medtem ko je sovjetska informativna agencija Tass ostro napadla stanje na Poljskem, in zatrdila da je v poljskih sindikatih vedno več protirevolucionarne dejavnosti, in so slične trditve pisali dnevniki vsega vzhodnega bloka, je glasilo poljske vojske zapisalo, da bodo oborožene sile „branile socialistični status, ki smo ga dosegli pod vodstvom partije“ in da so prepričane, „da obstaja neka meja, katere ne moremo prekoračiti, in do te meje je že prišlo“. Obzorje na Poljskem se zelo temni.
nas je učil, kako naj se k Očetu zatekamo in ga prosimo milosti. Govori okrožnica tudi o Kristusovem trpljenju, križu in vstajenju, ki nam je prineslo odrešenje.
Nato pa papež to prenese na naše človeške zadeve, in govori o lakoti na svetu, o številnih otrokih in materah, ki Umirajo v pomanjkanju in bedi, o globokih socialnih razlikah med ljudmi in med narodi Pa tudi o trpljenju, mučenju, lažni človeški pravici, nje teoriji in praksi. Pa poziva k ljubezni in bolj ljubečem razmerju, v katerem naj človeštvo po Kristusovem zgledu išče izhoda iz teh težav.
Okrožnica „Dives in Misericordia“ je doživela velik odmev v svetu. A dnevniki so le preveč poudarjali, le njeno socialnd stran, premalo pa teološki temelj papeževih napotkov. Kot vedno so ostali na zunanjih pogledih, in 6pu-stili globoko analizo perečega problema sedanjega človeka in sedanje družbe, katere najhujša zmota je, da je obrnila hrbet Bogu in njegovim zapovedim.
“Rives in misericordia”
El papa Juan Pablo II hizo pública su segunda encíclica, “Dives in Misericordia”, de la cual extraemos los siguientes párrafos fundamentales.
El mensaje mesiánico de Cristo y su actividad entre los hombres terminan con la cruz y la resurrección. Debemos penetrar hasta lo hondo en este acontecimiento final que, de modo especial en el lenguaje conciliar, es definido myste-rium paschale, si queremos expresar profundamente la verdad de la misericordia, tal como ha sido hondamente revelada en la historia de nuestra salvación. En este punto de nuestras consideraciones, tendremos que acercamos más aún al contenido de la Encíclica Redemptor Hojninis. En efecto, si la realidad de la redención, en su dimensión humana desvela la grandeza inaudita del hombre, que mereció tener tan gran Redentor, al mismo tiempo yo diría que la dimensión divina de la redención nos permite en el momento más empírico e “históricof desvelar la profundidad de aquel amor que no se echa atrás ante el extraordinario sacrificio del Hijo para colmar la fidelidad del Creador y Padre respecto a los hombres creados a su imagen y ya desde el “principio” elegidos, en este Hijo, para la gracia y la gloria.
■ „Rogat v milostljivosti“
/