Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po posti za celo ieto 4 gld. 60 kr.. za pol leta 2 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXI. V Ljubljani 8. listopada 1878. List 45. Izraznih vsih Svetnikov. (Konec.) Koliko se mora potiti kmet, predno more žeti! A kolikokrat je pri vsem trudu goljufan v Bvojem upanju! Vojak na bojnem polju življenje in premoženje postavlja y nevarnost; a to zavoljo minljive slave! Služabnik, kako obrača oči v svojega gospodarja, da mu stori vse po volji, da ne zapravi milosti svojega gospoda! A mi — otroci Božji, rešeni z Jezusovo kervjo, izbrani in odločeni za zveličanje, — mar si ne bodemo nič prizadevali, nič terpeli za odmenjeno plačilo, t. j., za nebo, za srečo čez vse sreče? ,,Quae autem iingua dicere vel quis intellectus capere sufticit, iila supernae civitatis quanta sin gaudia? ... Sed ad magna praemia perveniri non potcat nisi per magnos labores?" (Greg. horo. 37 in evangel.) Ktero pero zamore pisati tolažbo, ki navdaja Človeka potem, ko je prekorakal stermi pot preko Oljske gore! Kralj Cir (558 -529 pr. Kr.) nameni se proti Mediji. Preduo odide, pokliče svoje Perzijane ter jim za-povč, da ob določenem dnevu naj pride vsak z dobro nabrušeno sekiro. Podložniki tako storijo. Kralj jim pot m odkaže posekati ueko veiiko šumo (gozd). To težko nalogo so v potu svojega obraza rešili koj pervi dan. Ko je bilo delo opravljeno, pripravi delavcem sledeči dan sijajno in bogato veselico. Po končani zabavi reče ljudem, da naj primerjajo oba dneva ter mu naznanijo, kteri dau jim boije vgaja. Očitno je samo ob sebi, kar so odgovorili soglasno, da jim je všeč drugi dan. S tem jih kralj spodbudi za vojsko proti Medija-nom ter jim obljubi, da bo po težki zmagi sledila velika slava, blažena radost. Te besede so zadostovale, Perzi-jani to se ohrabriii, šii so za svojim kraljem in se vkljub silo veiikim nevarnostim polastili deržave Medijanske.. . Pri merimo velikost kraljestva Božjega z našim majhnim trudom, pripodobimo bogastvo večnosti s časnim; oglejmo si goljufivo in kratko zemeljsko čast, pa slavo, ki jo je Bog pripravil pravičnim v nebeškem raju; nenasitljivo blago zemeljsko v kakem je razmerju z bogastvom, ktero nikdar ne mine, kterega ne more tat ukrasti, v kterem je zedinjena vsa slava, korist in radost ! Bog ne zahteva od nas, da bi si nakladali pretežke pokorila, kakor mnogo svetih spokornikov. Zadosti mu je, ak.. na podlagi njegovih zapovedi spolnujemo dolžnosti svojega 8tar.ii. Tudi nam ne zapoveduje, da se po-dajmo po svetu na daljni pot, ter da tam išimo Božjega kraljestva, piše sv. Hieronim. Ne; „kraljestvo božje je sredi med vami", govori Zveličar sam (Luk. 17, 21). Lahko ga najdemo v svojem sercu, v svoji hiši, v svoji občini. Vendar pa moramo spolnovati vse zapovedi. Kdor bi sicer vse druge zapovedi vp3tr() spr lnoval, pa le eno hudo prelomi, ta bode izključen iz kraljestva nebeškega z unim ki nobene ne spolnuje, — uči »uostelj sveti Jakob (2, 10). Tudi ne moremo reči, da ni mogoč" spolnovati Božjih zapovedi. Kako bi nam jih Bog pa mogel naložiti? Sej On je pravičen Gospodar in ljubeznjiv Oče; On sam nam ponuja svojo pomoč. Ako le resnobno hočemo in Boga prosimo za njegovo milost, ki je nikomur ne odreče; onda ne ?amo, da je mogoče, t^muč je tudi lahko spolnovati njegovo voljo, vse njegove zapovedi. Večna resnica sama pravi: „Jugum meum suave est et onus meum leve (Mat. 11, 30), — moj jarem je sladek, in breme moje lahko". Ljubezen in milost Božja Uhko. kar sicer ni lahko, ker daje človeku č< z-natorno moč. Pot v nebesa, je rečeno na drugem kraju, je ozka. Kdor heče po tej poti varno hoditi, ta mora iti prazen ter se mora opirati na palico križa, t. j., ne sme serca navezovati na svetne reči, mora pako in z veliko ljubeznijo Božio svojo voljo cd vsega posvetnega in časnega ločiti. Kes, ozka je steza, pa tudi s ternjem nastlana, a tesne so vrata, ki vodijo v nebesa (Mat. 7, 14.;; vendar vse časno terpljenje še daleč ne zasiuži one večne siiaj-nosti, ktero je Bog pripravil svojim ljubivcem. (Rom. 8, 18.) To so imeli pred očmi svetniki, ki so tudi bili ljudje nemočni, kak« r mi; vendar so premagovali vse težave in spolnovali zapovedi Božje in dolžnosti vsak po svojem stanu, ter so s to ljubeznijo dosegli stopinjo svetosti. Ako so mogli to oni, zakaj ne bi mi? Tako se je vprašal veliki Avguštin. Samo resn bna volja je potrebna peleg prošnje za Božjo milost. Bog hoče, da po-s*animo_ njegovi soviadarji; mi pa bi želeli ostati suž-niki? Človek je vstvar;en za nebo! Klemen Aleksanarijski pripoveduje o trojnem bre-govji. Kdor je prišel na pervo, slišal je bojno halabuko; kdor se je popel na drugo, čul je jasne glasove vojni-kov in šviganje strehe; če pa je splezal na tretje, napajala mu se ie duša s sladkim blagogla->jem zmagovitih pesem. Isto godi se z vaerni pravičnimi. Vsak mora pres.opiti troje duhovnih breguv. Hočeš li jim vediti imena V Pravijo jim vera, upanje in ljubezen. Ti bregovi — to so tri Božje čednosti, čednosti, ki nas vodijo v časnem življenju in r .s morajo spremiti do naše večne domovine. Vera nam razsvetljuje pamet, da spoznamo svoje sovražnike; upanje naoolnuie nam serce z milostjo, da zamoremo sovražnike premagati, a ljubezen nas po- vsem Boga izroči, da nas ovenča z zoamenjem zmage. Pervi in drogi breg moramo prevaliti, če hočemo dospeti na tretjega. Vera in upanje, — oboje to je potrebno; ali oaj imenitneja je ljubezen. Zastonj verujemo, zastonj pričakujemo srečno večnost, ako nam ne gori v sercu keršanska ljubezen. Vera sama ob sebi je mertva; ljubezen mora jo poživljati. Upanje samo je omahljivo; ljubezen mora ga podpirati. Vera bode prenehala, kadar bodemo gledali Boga „z obličja v obličje". Upanje bo preminulo, ko bo „Bog naše obilno plačilo". Le ljubezen, ona nikdar ne uiine (I. Kor. 13, 8). V tej ljubezni živeli so na zemlji svetniki, ki nam )ib Cerkev priporoča v posnemanje; v tej ljubezni vživajo oni sedaj ,,v nebesih obilno plačilo". Isto namenjeno je tudi nam, samo, da bodemo vredni. M. K. MzffietU bogotjubnih otrok, iz rsih vazor kertanztra. 12. Katarina Emerih. Katarina Emerihova je umerla še le v sedanjem veku 1. 1824. Njeno življenje je bilo že od otročjih let obdarovano z nenavadnimi čudovitimi darovi; pozneje je dobila celo rane Gospodove na rokah, na nogah in na strani. Mnogokrat je bila zamaknjena in je v duhu gledala življenje in terpljenje Jezusa Kristusa tako natanko po vseli posameznostih, kakor bi se vse pred njenimi očmi godilo. Prav veliko je razodela in dala zapisati. Njeni spisi so prestavljeui v različne jezike in so že marsiktero serce ganili ter v njem zanetili plamen ljubezni do terpečega Zveličarja. Tudi razun teh čudežnih prikazni ima njeno življenje toliko lepega, da se priporoča v izgled slehernemu kristjanu. Za vas, otro-čiči in mladi, sem odbral kar je naj znamenitejšega njenih mladih Ičt. a) Njeni starši in j)erva odgoja. Marijin rojstni dan, 8. kimovca, je bil tudi njen rojstni dan leta 1774. Njeni revni pa pobožni kmečki starši, ki so živeli v vasici monastirske škofije, pol ure od raestica Koesfelda, so si vse prizadjali, da bi jo v stra iu Božjem izredili. O tem nam sama pripoveduje tako le: „Moj oče so bili zelo pobožni in pošteni. Zavolj revščine so imeli zelo veliko terpeti, in bili so jako delavni, veudar ne preveč skerbni za časni dobiček. Z « "tinskim zaupanjem so vse izročali v roke Božje in «• ravljali so svoje terdo delo kakor zvesti hlapec, brez o tipljivosti in brez lakomnosti. Znali so mnogo mnogo 1- pili pri prosti h pregovorov in detinsko pobožnih izrekov. Ker so bili moj oče tako zelo za delo, so me ostro priganjali, da sem jim morala pomagati, ko sem bila še prav majhna. „Kadar so me vzeli oče zjutraj zgodaj seboj na polje, in je jelo solnce vzhajati, so se odkrili, so molili iu mi pravili, kako lepo daja Bog solucu nad nami vzhajati. Tudi so večkrat djali, da je zelo napačna reč in zelo sramotno, če kdo tako dolgo v postelji ostaja, da na spijočega solnce sije; od tod prihajajo reči, ki hišo in dom, deželo in ljudi končujejo. Na to sem jim neki dan rekla: „„Meni to ne more nič prizadeti, kajti na mojo posteljo ne more priti solnce""; pa odgovorili so: „ „Ce tudi ti solnca ne vidiš, ko je vzhajalo, vendar ono vse vidi in povsod skozi sije."" Zdaj sem se zelo varovala. Ce smo zjutraj pred dnevom kam šli, so rekli tudi moj oče: Glejte, zdaj še ni šel noben človek po rosi, mi smo pervi, in če tudi prav pobožno molite, bla- goslovimo polje in gaj. Tako lepo je, če se more hoditi še po nepohojeni rosi; tu je še pervi blagoslov, noben greh še ni bil storjen zunaj na polji, in še nobena slaba beseda ni bila izgovorjena. Prideš pa ven, ko so že ljudje vso roso pohodili, ti je takč, kakor bi bilo vse pomazano in pokvarjeno. „Ce sem bila tudi majhna in slabotna, so me vendar imeli za težke poljske d^la, zdaj doma, zdaj pri sorodnikih. In vselej se je moralo tako nameriti, da sem prišla k naj težjim delom. „Z očetom sem morala hoditi na njivo, konja voditi, za brano deržati in kjer si boii kaj pomagati. Ko-likorkrat smo obernili ali postali, so rekli: „,,Kako je to lepo! glej, tu lahko gledava naravnost proti Koes-feldski cerkvi, kjer je presv. Rešnje Telo, in moliva svojega Gospoda. Tu naju tudi On vidi in blagoslovlja vse najine dela."" Ko je zvonilo k sv. maši, so vzeli klobuk z glave in molili, rekoč: „ „Zdaj se bočeva vdeležiti cele sv. maše."" In med delom so potlej djali: „„Zdaj so mašnik pri Gloriji, zdaj je Sanktus, in zdaj morava z njimi to in ono moliti in storiti."'* Potem so včasih kako verstico zapeli, ali pa zažvižgali ktero. In kadar sem za brano deržala, so rekli: „ „Tu ti govorijo ljudje vedno o čudežih, in vendar mi živimo ob samih čudežih in Božjih dobrotah! Le poglej zernce v zemlji! Tam leži, iz njega pride dolga bilka in sto-terno poverne. To je pač tudi velik čudež!"" „Ob nedeljah po kosilu so nam oče vselej pravili vso pridigo in nam vse spodbudno razložili. Tudi so nam brali razlago sv. evangelija. „Pervi nauk iz katekizma sem se od matere naučila. Imeli so navado reči: „„Gospod, kakor Ti hočeš, ne pa, kakor jaz hočem!"" in: „„Gospod, daj mi po-terpljenje in potlej hudo udari!"" In to sem si za zmiraj zapomnila. Ce sem se z druzimi otroci igrala, so vselej mati rekli: „„Kadar se otroci lepo pobožno igrajo, so pri njih angelji in Jemšek."" To sem imela (prav po besedi) za gotovo resnico; nič se mi ni čudno zdelo, in večkrat sem prav hrepeneče pogledovala proti nebe-som, če bodo kmalo prišli, včasih se mi je tudi zdelo, da so med nami. In da bi se res ne bili pogrevali, igrali smo vselej dobre in pobožne igre. — Kadar sem imela iti z druzimi otroci v cerkev ali kam drugam, sem hodila Bpredej ali pa zadej, da bi ne bila med potoma kaj napačnega slišala in vidila. Mati so mi bili tako zapo-vedali in me opominjali, naj grede zdaj to zdaj to molim. Ko sem delala križ čez čelo, usta in persi, mislila sem si, to so ključi, da bi se ne priplazilo kaj hudega v misli, v usta in v serce. Samo Jezušek mora imeti ključe, potlej bo vse dobro." Katarina je bila veselega serca in prav živega duha. Vsled tega je bila gostokrat prehuda in presvojeglavna. Starši ji tega niso spregledovali in ne pustili brez kazni. Zmaga samoglavnosti ji je prizadjala največ truda; toda po stanovitni pokorščini jo je ukrotila. Sicer je bila krotka in dobra. Vse jo je čislalo. Zato je bila tudi tolažba in veselje svojim staršem, in se je kmali prikupila priprostim kmečkim ljudem, med kterimi je rastla. 1) Njeno zatajevanje. Prav zgodaj je že vedela, da je Bogu všeč, če si kdo tudi kaj malega odreče, priterga, kar bi sicer smel imeti. Kmali je začela take male darčke Bogu darovati. V nekem kotiču v skednji je bila obesila podobico Matere Božje z Jezuškom in spred je zavalila lesen panj, da je pomenil altar. Le-sem je donašala vse, s čemur so jo starši in znanci hoteli razveseliti, vse, kar sicer otroci njene starosti z nezmernim veseljem sprejemajo in ne izpustijo z lepa iz rok. Terdno je Dila prepričana, da Jezušku veselje dela z vsem, kar sama sebi priterga; tako je oddajala z močnodušnim zatajevanjem vse, kar je dobila za dar. Od četertega leta se pri mizi nikoli ni prav do sitega najedla in si je naj slabše izmed jedil zbirala. „Tebi dam, o Bog", je potlej rekla v sercu, „da nakloniš revežem, kteri so naj bolj potrebni". Ko je bila veča in jela občevati z druzimi otroci svoje starosti, jim je zavolj Boga dajala, kar je le mogla uterj>eti in podariti. Kako se je zatajevala potem, ko je bila pervikrat pri sv. obhajilu, povemo pozneje. c) Njena vestnost. Pervo plačilo, ki ga ji je Bog dal, za te mladostne dari, je bil velik stud nad vsakim razžaljenjem Božjim. Večkrat je molila: ,,Oh, ljubi Bog, daj mi vendar zdaj umreti." Bala se je namreč, da bi ga ne žalila, ko bi dalje živela. Drugekrati je rekla v svoji otročji gorečnosti iz hiše grede: „Da bi kar mertva se zgrudila pred vratmi, ter bi Boga ne razžalila.'4 V petem letu je nekdaj gledala skoz plot jabelko pod jablano na vertu z otročjim poželenjem, da bi ga snedla. Komaj je to mislila, že je toliko kesanje občutila, da je za pokoro sklenila, nikdar več nobenega ja-belka ne pokusiti, kar je tudi odsihkrat vestno spol-novala. Drugikrat ji je bila neka kmetica zoperna, ker je o starših slabo govorila. Sklenila je, kar memo nje iti in je nič ne pozdraviti. Tako tudi stori, čeravno s težkim sercem; pa precej se začne tako kesati, da se verne in kmetico za zamero prosi zastran neprijaznosti. Nekako v sedmem letu je šla Ana Katarina z druzimi otroci pervikrat k spovedi. S toliko gorečnostjo se je pripravljala in toliko žalost občutila, da so jo med potjo proti cerkvi moči zapustile, ter so jo otroci, ki so jo zelo radi imeli, morali nesti prav do cerkve v Koes-feld. Vsa otročja, ni znala prav ločiti, kaj je smertni, kaj odpustljivi greh. Ker je pa imela velik strah pred vsakim grehom, zdelo se ji je vse veliko in smertno. Tako se je spomnila, da se je bila z nekim otrokom enkrat malo skregala, in nekemu druzemu oponaeaje odgovorila, in za terdno je menila, da sta to smertna greha. Spovedala se je teh grehov s tolikim kesanjem, da i"e v strahu mislila, spovednik ji ne bodo dali odveze, :o so jo tolažili, in začela se je glasno jokati, da so jo morali nesti od spovednice. Kada je brala pobožne knjige. Ko je bilo že temno in so Šli starši že k pokoju ter je tudi na ognjišči že ves ogenj ugasnil, je včasih sama si prižgala majhno lučico. Od začetka se ji je zdelo to dovoljeno, pozneje se je pri spovedi skesano obtožila in nikoli več naj manjše stvarice ni vzela, da bi ne bila pred staršev poprosila. (Dalj"e sledi.) Obletnica posrečenja nore cerkve Jia-rijne v Suši v 'Aatiioiki iiuhovnifi, t*, vinotoka 1898. „Skrivnost kraljevo prikrivati, je dobro; Božje dela pa razodevati in hvaliti, je častitljivo." (Tob. 12, 7.) T- b-sede sv. pisma me nagibajo spregovoriti še nekoiiao o zadevi nove cerkve v Suši Zaliloške fare in zlasti o slovesnosti, ki smo jo obhajali 18. nedeljo po Binkoštih (13. vinotoka t. 1.), to je, pervo obletnico po-svečenja romarske cerkve Marije Device Lavretanske v Suši. Ljudi bi bilo sicer še veliko več prišlo, ako bi bilo tisti dan vgodno vreme; pa cerkev je vendar le bila polna. Ravno ta okoli sina je pa tistim, ki so vkljub nevgodnemu vremenu bili ondi pričujoči, toliko lepše spričevanje, da jih je le resnična gorečnost in ljubezen do Marije Device tje pripeljala. Najpoprej je bilo blago-slovljenje novega masnega plajsa, ki se je napravil po posebnih dobrotnih darovih. V splošno veselje in spodbudo j* nasledvalo slovesno duhovno opravilo; prečast. gosp. vredniku „Zgodnje Danice" ava s prečast. gosp. župnikom iz Železnikov pri sv. maši stregla. Ako sed»j premišljujem vso zadevo in napravo imenovane cerkve Marine — mnoge in hude ovire, ki jih je bilo prestati in premagati — velike nevarnosti pri tem delu, zlasti pri dvojnem lesenem tiru, po kterem se je kamnje na mesto vozilo in druga roba skup vlačila — pa še druge posebne, nenavadne težave: živo spoznam posebno Božjo pomoč, s ktero edino se je vse prestalo in premagalo; živo spuznam, da je Marija sama delo in delavce posebno varovala, da pri vsih tolikih in mnogoterih nevarnostih prav roben;« nesreče ni bilo. Da je nova cerkev v Suši prav Božjo in Marijno delo, pa še posebno spoznam, ako svi.je osebne, zdravstvene zadeve premišljujem. Šest let je s»daj že pret-klo, ko sem bil za smert bolan, in so biie vse znamnja razpada telesnega. Osebno sem prepričan, da me je le posebna milost Božja in pomoč Marijr>a pri življenji ohranila. Hude nasledke bolezni pa sem zlasti perve tri leta potem še čutil, ter Božjo službo dolgo časa z veliko težavo opravljal. Kolikor bolj pa me je želja in hvaležnost gnala, namesto male, stare, revne kapelice v Suši, Mariji novo cerkev pozidati, in kolikor bolj sem pri vai svoji slabotnosti in vkljub vsim mnogoterim zaprekam k temu priprave delal in za izpeljavo tega dela se trudil; toliko bolj se mi je zdravje zbol|ševalo in vterje-valo, da se je to delo srečno tudi dokončalo. Zato pta-vim in pričam, da je nova cerkev v Suši tudi v tem oziru prav posebno Božje in Marijno delo. Le Bogu in Mariji gre torej vsa čast in hvala! Ker je pervotna kapelica v Suši kakih 2*10 lčt stala; ker je to naj starejši Marijno svetiše te okolice — še veliko stareji kot domača farna cerkev: ker je ondotna nova cerkev s tako posebno pomočjo Božjo ter s takim očitnim varstvom Marijnim bila doveršena: je pa tudi vse to očitno znamnje in spričevanje, da pre-čista Devica Marija, ki se je ondi že toliko časa častila, hoče na hribčeku v Suši še nadalje tudi v novi cerkvi češena biti in ljudem v njih potrebah od Boga milosti deliti. Da ljudje zlasti iz te okolice to tudi spozna o in čedalje veči zaupanje do Marije tudi v Suši razodevajo, nam spričuje že to, da je bilo ondi od dne poavečenja nove cerkve do perve obletnice (to je od 14. vinotoka lanskega do 13. vinotoka tekočega leta) 216 svetih naš opravljenih — nekaj od mei;e domačega duhovnega pastirja — nekaj od čč. gg. duhovnov cele te okolice — in nekaj tudi od nekterih duhovnov iz daljniših krajev. Mnogo svetih maš je bilo opravljenih iz obljube v posebno zahvalo za prejeto milosti in dobrote. Mislim pa bogoljubnim, blagim bralcem „Zgodnje Danice" še posebno vstreči, ako sedaj vsaj po večem priobčim znameniti, mnogoatransko podučni in spodbudni govor, ki so ga ob omenjeni pervi obletnici cerkvenega posvečenja v Suši imeli omenjeni gosp. L. J. Najpoprej so svoje veselje razodeli, da jim je dano tukaj v cerkvi Marije Device Lavretanske besedo Božjo oznanovati; ker to budi v poslušalcih, kot tudi v njih prav prijetne spomine — v poslušale h zavolj mnogih na tem mestu izprošenih dobrot in milost — v govorniku pa, ker so dvakrat v življenji vidili v Loreti pravo hišico Marijno, enkrat pa tisti kraj, na kterem je kdaj Marijna hiša stala v mestu Nazaretu. Potem so svoj govor tako vrne-rili in razdelili, da so to dvojno vprašanje pojasnovali: „Kaj vi, ljubi poslušalci, vošite Mariji Lavretanski na tem mestu? in kaj Marija Lavretanska želi in voši vam?" Izpeljuje nadalje govornik tako-le: I. Vidil sem v Loreti na Laškem ravno tisto hišo in sem v nji molil in maševal, v kteri je Marija Devica več let živela, v kteri je delala ic molila, potem ko se je bila vernila iz Jeruzalema iz šole, ki je bila pri Salomonovem tempeljnu. Vidil sem tisto hišico, ktero je bila napolnila nebeška sviiloba vikšega angela Ga-briela takrat, kadar je bil prišel Mariji naznanit, da ona ima biti mati Zveličarju vesoljnega sveti. Vidil sem hišo, v kteri sta živela Marija in Jožef, v kteri je Sin Božji bil z njima do svojega 30. leta; hišo namreč, v kteri se je večna Beseda včlovečila, in je med nami prebivala. To je hiša, ktero so že aposteljni visoko častili in za Božjo služOo odločili. To je hiša, v kteri je po verjetnih izročilih sv. Peter sam altar posvetil, ktero so sveti ljudje pervih časov pridno, prav obilno obiskovali, v ktero je v IS sto letih brez števila kristjanov romalo, ter so časti i skrivnosti, ki so se godile v nji. Tam so klečali: sv. Helena cesarica, sv. Jeronim pušavnik, sv. Pavla pušavnica, sv. Ljudovik kralj, sv. Frančišk A-iški, veliki Pij IX. Tiauče in tisuče jih je v tem svetlšu čuiež';o pom«č našlo. Odveč bi bilo praviti, da je bila v nevarnosti ta sv. hiša, od nevernikov bi:i oskrunjena, in so jo torej angeljske roke prenesle 1. 1291 na Tersat na Primorsko pod papežem Nikolajem V, da je trikrat v enem letu mesto spremenila, ter čez tri leta pod papežem Bonifacijem VIII bila postavljena na uusto pri Kek»natu blizo Jakiua (Ankone), kjer se še sedaj nahaja — že bi zo (300 let. — V Nazaretu v Galileji pa snu vidil prostor in kapelo, kjer je poprej Marijna hi:ia stala, it sem tam tudi maševal; vidil sem pa tudi pri mestu Nazaretu ravno tako posebno rujavkasto kamenje ondotnega griča, iz ka-koršuega je ta hšica v Loreti zares zidana. Mislili .so ljudje v začetku da je iz opeke (cegla), prepričali pa so se po natančnih preiskavah, aa ni opeka, temuč prav tisti rujav;-asti kamen, kakoršnega je še zmeraj — vse stolotja — viditi zraven Nazareta. To pa je nov dokaz, da je res, kar vsa zgodovina priča, da ta hišica je bila iz Nazareta od argelov v naše kraje prenesena. Pa predaleč me je to zaneslo: govoriti sem namenil o drugi reči. Prašaro vas, preljubi poslušalci: zakaj ste prišli k Mariji Devici Lavretanski? Prišli ste, ker želite Mari jo počastiti in ma^sikterih milost po nji od Boga sprositi. Kaj tedaj v *a n*me*i vošite, kaj želite Mariji ra tem svetem mestu V Zdi se mi, da vošite: 1. Da bi na tem mestu Marija do konca vsih čaBOV l».la češeta, hvaljena in fovišt-vana: sej ste zato zidali ji novo cerkev. Vi vošite, da bi tudi vaši prihodnji vnuki m mlajši kicali Marijo z besedami sv. Cerkve: „Ti si uovišana kakor cdra na L:banu in kakor cipresa na Sijonu; kakor izur*na mira ti dihaš prijeten duh, kakor cimet in balzam se razširja prelepo dišilo" (tvojih čednost, tvoje častitljivosti, tvojega usmiljenja s tega kraja). ■ - ,,Vidile so te SijonsKe hčere (boijoljubne device, pobožne žene in vdove tega kraia). in so te (s sv. Cerkvijo) presrečno biagrovale, rekoč: Srečna si, presveta Devica Marija, in najbolj vse hvale vrtcna: zakaj iz tebe je izhajalo Solnce pravice,. Kristus naš Bog!" To je res lepo vošilo do Marije. 2. Vi želite in vošite: Kadar bo nebo zaperto in dežja ne bo na zemljo, da vam Bog na prošnjo Marije Device v Suši odvzame sušo; ali kaoar pridejo bolezni ljudi ali živine, ali druge huue nakazui nad prebivalce teh krajev, da bi Marija Lavretanska na tem mestu vas uslišala in sprosila pri svojem Sinu otenje teh in druzih nesreč. Ali kadar prigermč plohe, nalivi, povodnji, in hočejo sadeže in setve in vse pokončati; takrat si vošite in želite, da bi po priprosnji Marije Device Lavre-tanske tacih hui&v bili rešeni. 3. Vi vošite srečo Mariji, ker je milosti polna — sebi pa vošite in želite prav veliko milost in dobrot od nje za-se, za svoje drage domače, za hišo, polje, družino, za časnost in za večnost. O Loreti pravi neki romar: „0 gotovo, nikjer se ne dd tako prositi, kakor tam v sveti (Marijni) hiši. Ciovek ne pride h koncu. In moledvanje tukaj tako dobro de, je tako sladko; človek bi zmeraj spet začenjal in več ne jenjal; saj se zdi tako, kakor bi vse precej prejel, kar želi." Tudi tukaj je cerkvica Lavretanske Matere Božje. Verjamem, da tudi vam, preljubi, se na tem kraju serce bolj k molitvi vnema, kakor pa navadno domd, in da vas večje upanje navdihuje uslišanim biti tukaj pred Marijo, kakor drugod. Sej je pa tudi res, da je Bog nektere kraje posebno odločil, da vernike bolj pogosto in bolj očitno uslišuje, kakor doma. Iziijte torej z zaupanjem svoje serca, potožite priserčno Mariji, kar vas teži; ona bo vaše mile prošnje pred Jezusa položila, in — ker nikdar še ni bilo slišati, da bi bii kdo zapušen, kdor je zaupljivo k Mariji pribežal, kakor pravi sv. Bernard — bote tudi vi potolaženi, poterjeni, uslišani v svojih prošnjah, ako jih z vero, upanjem in ljubeznijo, poterti v sercu in ponižno Lzsujete pred Jezus« m in Marijo. Tako so bili uslišani ranjki, zares sveti papež Pij IX v hišici Marije Device Lavretanske. Vsak vč, kolik revež je človek z božjastno boleznijo, kakoršna je nadlegovala Pija IX v njih mladosti. Tak človek ni pripraven ea noben stan. Kaj tedaj stori mladeneč Mastaj? Zgubi se neprevidoma in roma natihoma daljno pot iz Rima k Mariji Devici v Loreto na božjo pot. Tam v milostni kapeli pravi hiši Marije Device, poklekne pred altar, povzdigne roke in oči, in začne prositi Jezusa in zdihovati k Mariji, nej se ga vendar usmilita, da zamore doseči svoj zaželjeni stan; rad namreč bi bil duhoven, pa ta prehuda bolezen ga dela zanj nezmožnega. In lejte! nova moč, novo življenje prešine njegove ude, bolezen je odpravljena: Marija, ki je zdravje bolnikov, je storila čudež, mladeoeč je bil najhujši bolezni rešen — potem ko je bil gotovo za terdno obljubil, da bo vedno hvaležen za dobroto, da bo vse dni svojega življenja dušne in telesne moči obračal le v Božjo čast in v slavo Marijno. K vsemu temu gotovo tudi vi, ljubi včrniki, Piju IX srečo vošite, vošite pa Mariji Lavretauski, da bi se tudi na tem kraju milostno skazovala, kakor se je v Loreti na Laškem brez števila krati. Toda vpraša se še: kaj pa Marija vam voši in želi? (To v 2. delu) (Konec sledi.) Ogled po Slovenskem lil dopisi. Il Ljubljane. (Bivši in bodoče tombole.) Pri tomboli katoliške družbe pn-šnjo nedeljo so bili napolnjeni vsi prostori in vse je bilo veselo in dobre vol)e. Pred začetkom so preč. g. predsednik prost dr. A. Jarc prav mikavno pojasnili sedanji stan katoliške Cerk* e in zlasti razkazaii, da se tudi današnje dni katouška Cerkev toliko bolj vterja in razširja, kolikor huje jo sedanji liberalizem tare in preganja. — Dala je naslednja tombola lepi znesek — blizo 60 gl. Serčna hvala vsim obiskovalcem !.... Ker pa mora društvo veliko oberniti na dobitke in pripravo, bi bilo prav dobro, ako bi vselej v prihodnje, kadar ima biti tombola, dobri gospodje in gospe, gospodarji in kdor premore, pogledali po svojih omarah, kostnih, predalih in policah, koder imajo raz-etavljeno mnogotero svitlo robo, steklenke, pisane kozarce, krožčike, lepe svečnike itd. itd. Tam bi našli marsikaj odveč, in naj bi blagovolili podariti katoliški družbi za dobitke. (Nekteri imajo že davno to navado: Bog jim plačaj!) Tudi tergovci, štacunarji in razni pro-dajavci bi po štacunah in zalogah naleteli marsikaj, kar bi z veseljem izročili katoliški družbi za lepši in bolj veselo tombolo. Prepričani naj bodo, da vse bo prav prišlo, n. pr.: kosec platoa, robe, sukna, par rutic, ob-ramoic, nogovic, pismovnica s 3—4 šesticami v nji, — magari tudi steklenica vina, ali če hočete tudi kisa za salato, moža debela štruca ali hlebač kakor hribač kruha, kos£č sladkorja, škatlja kave, cent moke za žganjce — ali ne rečemo, no, če bi je tudi bilo majčkeno manj itd. Tako storite, in pridite k tomboli: vidili bodete, koliko bo to veselje, ko bodo Vaše darove zadevali in med slavo in hvalo domu cepedrali! v Iz Ljubljane. {Ce bomo se zbirali prestempljane marke. Sv. Detinstvo.) Pridnim zbiravcem prestemplja-nih poštnih mark naznanuje 4. zvezčič letnika za sv. Detinstvo, da s tem opravilom bo kazalo prenehati. Zakaj? Zato, ker se take marke ne morejo več tako lahko prodajati, kakor pred nekaj časom. S preštemplja-nimi markami so namreč kupčevali, in kolikor so zanje dobili, to so obernili za misijon sv. Detinstva. Gospod Briickner na Dunaju, ki se je s tem veliko pečal, naznanuje, da se marke zdaj že težko spečajo, in če se tudi prodajo, se dobi za njih 1000 le 15 soldov. Ako se še pomisli, koliko vzame pošta (n. pr. od nas na Dunaj) in koliko časa se potrati, ko jih marsikteri zbirajo in skladajo, pač malo še ostane koristi za sv. Detinstvo. Utegne se kmali dobiti opravilo, ki več izdd za dobri namen, kakor to. Kako pa, da so se poprej marke lahko prodajale? Skor vsak gosposki in mestni pobič, šolar, študent, tudi že tergovski ali drugotni učenec je imel svojo zbirko za marke, ki jih je zbiral iz raznih dežel. Tudi pri mnozih odrašenih je bila ta šega, moda, celč neka strast. Tega pa se naveličujejo, kakor vsake mode in igrače — in tako s tim nekoliko škode terpijo kitajski zaver-ženi, od kristjanov pa pobirani otročiči. Zato pa naj se pridni mali, kakor tudi odrašeni, bolj pridno zapisujejo v lepo družbico milega Jezuška ali sv. Detinstva, in bodo za misijon svojih bratcev in sestric v daljni Kini še več storili, kakor bi z zbiranjem mark. V tej družbici ali bratovšini se moli vsak dan ena „Cešena-Mari)a" s pristavkom: ,,Sveta Marija Devica in av. Jožef, prosita za nas in za uboge poganske otroke!" in da se vsak mesec 2 soldka milošnje. Kdor to stori, pomaga zapušenim, zaverženim poganskim (ajdovskim) otročičem življenje reševati, jim milost sv. kersta in lepo odrejo pripraviti, keršanske otročiče pa dobre ohraniti in jih posvečevati. Moli se ramreč: „Prosita za nas, in za poganske otroke". Kteri pa so že v družbici, naj bodo mož-beseda in naj zvesto opravljajo, kar so obljubili Jezušku, ko so se v Njegovo družbico zapisali. Iz Šent-Vida nad Ljubljano. (Spominek Blaža Potočnika.) Med lepe in spodbudne nove naprave pri du-hovnijski cerkvi sv. Vida nad Ljubljano in na okrog se sme v pervi versti šteti zala kapela na pokopališči, zidana nad grobom ranjcega šentvidskega župnika Blsža Potočnika, ki v tej kapeli v prostorni raki počivajo, in v kateri je še dovolj prostora tudi za druge gospode duhovne, ki bi znali v šent-Vidu umreti. Letos je dobila kapela prelepe, po umetnem obrisu iz kovanega železa narejene in obilno pozlačene vrata, in zdaj za praznik včrnih duš pa prav ličen altar. Altarna slika predstavlja vstajenje Kristusovo in v altarni mizi je vdelana lepa izrezana podoba v grobu ležečega Jezusa. Iz mnogih ust je bilo slišati, kako so ranjki gospod župnik zaslužili tako lep spominek. Po skerbljivosti našega gosp. župnika je naša du-hovnijska cerkev dobila pred kratkim tudi milost privilegiranega altarja. To milostno predpravico ima za vse čase nadalje veliki altar sv. Vida. G. župnik dali so to vsekati s kratkimi besedami v častitljivo kamnito altarno mizo; na desni strani se bere: ,,Altare privile-giatum", na levi pa: „Ad perpetuam rei memoriam. Leo XIII die 27. sept. 1878". Iz Smarije, 3. listop. V petek, 1. listop., je bil za faro Smarsko dvakrat vesel in prazničen dan: častitljivi god vseh Svetnikov, in nastop novega župnika in dekana prečast. gosp. Andreja Drobuiča. Kes, težko smo že toliko časa pričakovali prečastitega gospoda, pred kterim je naprej šel slovez, da so gospod po Božji volji in po naših željah. Osebno in z lastno pripravo nam jih je pripeljal v ponedeljek pred vsimi Svetimi mnogo-spoštovani gosp. dr. Dragotin Ahačič, posestnik Lesič-jeka v Šmarski duhovniji. Akoravno je prav močno deževalo, jih je vendar slovesno pričakovala in sprejela Smarija z gg. duhovnoma in odličnimi možmi ua čelu, med okinčanjem dotičnih prostorov, š».Uka mladina z zastavo, venci itd. Po razvidni previdnosti iu po modrem nasvetu (kakor smo slišali) so gospod dekan svoj nastop želeli opraviti po domače, brez sicer navadnega vaoiia tujih gospodov itd. Vendar se je biio vsih Svetnikov dan zbralo silno število ljudstva, domačega in i a bližjih krajev. Spremljeni so bili v cerkev od domačih «;g. duhovnov in ključarjev. Ob crkvi so stali visoki mlaji s slavoloki, cerkev je bila vsa zalo okinčana. Pridigali so eami novi goBp. dekan, razložili nektere težke dolžnosti, ktere imajo kot duhovni pastir dj svojih zročemh du-hovnijanov, in zopet, kako ee morajo !e-:i obnašal. Pri pridigi je bilo ljudstvo tako ginjeno, ca e je vsakemu ♦verna vdanost do duhovnih pastirjev očitno na < brazu brala. Kakor nn je znsno, smem pa tudi reči, du rado-vala se je vsa Smarsl. fara, ker po britki zgubi ranjcega gosp. dekana Matija Broiiha dobila je zopet duhovnega očeta. Bog živi, Bog nam ohrani muogo let našega gospoda dekana! Čertice iz nagovorov Pija IX <72 je pa med drugim sledeče govoril: „Današnji sv. evangelij govori o Jezusovem spremenjenju Cerkveni učeniki govore pri ti priliki od nebes, v kterih je sv. Pavel zamaknjen videl reči, kterih noben človeški jezik dopovedati ue more, pa dostavlja, da nobeden ne bo dosegel krone, ki ee ni serčno vojskoval. Ni ga dneva, ne nre, ne treootka, v kterem bi ne imeli prilike se vojskovati. Naši poglavitoi sovražniki so: satan, svet in meso. V zadnjem ozira se je nam pač bati, da bi ne zaslišali od Boga očitanja: „Moj duh ne bo bival pri ljudčb, vsaj pri večini ne, ker so postali plen mesa." — Svetu ne zadostuje sedanja apačenost. On napada naj svetejsi načela, postavlja vero in pobožnost v zasmeh in si prizadeva posebno, da bi mladino popačil v brezverskih šolab. — Satan pa sopet, kakor ob času Joba, bodi po zemlji. Ali se motim jaz, ali ima pa satan ravno tisto prostost, da sme po svetu krožiti in duše napadati. (Nemir in ginjenost med po-s^ušavci.) Dozdeva se mi, da mu je Bog že rekel: „Si li videl toliko katoliških družb, toliko izvoljenih duš, ktere ljubijo čednost in visoko cenijo vero in pravičnost na Laškem, v Evropi in v naj daljniših krajih? Ali nisi videl, kako so stiskani in zaničevani, in vendar ne nehajo mene ljubiti, v cerkev hoditi, pred altarji moliti in me prositi, naj bi jim zopet mir dodelil." Bog se je re3 spomnil Joba. mu dal otroke, obilno premoženje ter ga je storil poglavarja velike družine. O da bi ee Bog ozerl tudi na nadloge nas stiskanih, jih prikrajšal in končal! Gotovo je da derži on vervico v roki, s ktero loči pšenico od ljulike. Prišel bo dan, ko bodo hudobni celo večnost goreli v ognju, pravični pa bodo sprejeti v nebeške prebivališa. Želim Cerkvi pervo zmago, še bolj pa želim drugo zmago, ktera je veliko gotovejši, veliko lopši, ker večna, in bo nas storila zmožne, Boga vekomaj I i 11 bi ti in bvaiiti." — Pij že vživa to zmago in prosi tu«'i za na-*, da bi mi, njegove ovčice, prišli k njemu, vjšen.u pa tu ju. Itazgled po »vetu. Kako se godi, kadar je Cerkev v sužnosti? Prepri čanje, ktero je neoveržijivo in se tudi tolikrat bere po katoliških časnikih in bukvah, je „Unifa" v Torinu* o", vui t. zopet prav dobro pojasnila. To namreč, da > v t L.e bo imel m. ru, dokler bo Cerkev s papežem v jet-ništvu. Ozre naj se kdor koli na sedanji stan velikanov in nar« dov, zlasti po Evropi, in vidil bo, da nikjer ni prave zadovol]no.-ti, odkar je poglavar Kristusove Cerkve v snžnosti. Ako ternjeva krona bole slavno papeževo čt-lo, pravi „Unita", gotovo ni krona iz cvetlic, kteio nosijo kralji in cesarji. Prašajte cara, če je miren, k*> vir,i, da mu koljejo opravnike njegove p«;licije, in pa kako nihibsti (ničverci) rijejo po vsem cesarstvu? Zraven tega pa še tako rekoč njegov verski tovarš — ra/k«>;ni in krivoverski Anglež — vse njegove osnove v Azili in Evn pi z vsimi zvijačami iše prekrižati. Praša te nemškega cesarja, ki, dvakrat napaden in smertno raojen, dobiva pisma na pisma, s kteri rti i se mu še dalje žui;a, ako pnue iz Badenskega nazaj na Prusko; po druyi strani pa se tudi grozijo baden9kemu velikemu vojvodu, ako nemškega cesarja iz dežele ne spravi. — Prašajte španjskega kralja, ki je 25. oktobra po rožicah in med cvetlicami šel domu v Madrid : pa ravno v tistem trenutku je Janez Oliva Moncasi, ki je nalaš prišel iz Taragone, cia bi kralja Alfonsa ubil, ta mednarodni ru-dečkur ie samokres sprožil pr« ti njemu. — Prašajte bogat ne f,o Laškem, če imajo mir, ker nobeden tako re-koč se ne sme ne le iz mesta ganiti, da bi ne bil v nevarnosti brigantom priti v roke, temuč si še v mestu ni*:» »ve*ti, da bi jih očitno in pri belem dnevu na ulicah nekteri tolovaji ne zagrabili in seboj ne vlekli. Ker papež, pervi veljavnik na zemlji, ni našel po mo.-i, ko je bil napaden od velikanov samih, torej ni varna ne krona kraljev, ne skrinja bogatih, ne mir na- rodov, ne življenje poštenih deržavljanov („Uni'a" ibid.) Nimajo zanesljivosti ne deržavniške pogodbe, ne obljube velikanov, ne deržavake pravice. Kje je temu pomoč? Tu je treba vse kaj drusega, kakor po pruski šegi 34 ali več časnikov v „Index" djati. Ako veljak pred veljakom ni varen, potlej lahko francoska rogovilska „Egalitč" piše: „Kralji so si v vojski med seboj, socijalisti pa so si v spravi in merijo v edinosti na ravno tisti cilj." Resnico je govoril laški poslanec Ferrari 1. 1861, rekoč: „Veliko rimsko prašanje obsega vesoljni svet." Papež je glava vesoljnega sveta, vse se krog nje suče, in če glava terpi, mora biti vse krog nje zbegano, kar tudi je, in nikoli ne bo prav za ude, dokler glava ni rešena, dokler ni prosta, svobodna. AV8trij8ko. 4. t. m. je bila pretresana adresa, ktero je vstavoverna večina deržavnega zbora odmenila izročiti Njih veličanstvu. Glavna re5 te adrese je tarnanje liberalcev, da je Njih veličanstvo v Bosno in Ercegovino poslalo svojo vojno, ter je deželi posedla, predenj je ta reč prišla pred deržavni zbor. Štirje govorniki, med kterimi je gr. Hohenwart, so se oglasili zoper adreso, njih 22 pa za njo. Pervi je govoril Hohenwart zoper adrejo. „Vaterland" pravi, da je dosegel palmo tistega dnevi-. Ni konca in kraja prepiranja zarad Bosne in Er-cegovine. Madžarski in nemški liberalec je ne moreta viditi v avstrijski oblasti! Kaj je vzrok temu prepiru? Nekeršanska politika. Politika keršanska bi imela le eno samo praAanje pri tem, namreč: ali ima Avstrija pravico do teh dežel in ali imate ^deželi pravico zahtevati rešenje izpod turške oblasti? Ce je to gotovo, potlej ni druzega prašanja, kakor z vsimi močmi skerbeti za strašansko zanemarjeno ljudstvo. — Na-leduje posnetek Hohenwartovega govora. Hohenwart pravi, da je pred vsim vidil ta le žalostni dogodek: V druzih dežalah, kadar imajo zunaj kako veliko borbo, minejo doma vse stranke, vsi so sinovi ene domovine; pri na3 pa med zunanjo vojsko, ko se mora želeti, da bi vojna srečno dokončala, kar je srečno začela, je večina v zbornici bolj razdjana kot kadar koli druge krati... Zastran avstrijske jutrove politike pravi govornik, da njen cilj je: varnost jugovzhodnje meje, ne pa vzderžanje Turčije, ktera se danes ne di več vzderžati, kajti ji že glasno bobnajo m kant, in sultan je samo še oskerbnik premoženja (Massenvervval-ter). Govornik obžaluje nasprotovanje večine zoper po-sedenje Bosne in Ercegovine, kar je bilo potrebno in pravično. Govori se, da je varčnost potrebna; toda dobra in potrebna je varčnost, ne pa tam, kjer je prašanje za naj tthtniši deržavne koristi, za vzderžanje starodavne hiše Avstrijanske, — v teh okolisinah nimajo pravice varčni biti. Čudi se govornik pogumnosti gospodov, ki so nasvetovali 80 milijonov za podporo revnim tergov-cem, sedaj pa skor enak znesek domovini odrekujejo; gospodov, ki hočejo cesarju podtikati, da naj umakne svoj podpis na berlinskem kongresnem pismu; gospodov, ki našim vojakom hočejo reči: Vi se niste bojevali za domovino, ampak za turško velemoč. Pa tudi slabih denarnih zadev niste krivi Bosna in Ercegovina; že 6 lčt sede vedno ravno tisti gospodje v denarnem odseku, kakor osebna lastina vstavoverne stranke: ali mar oni sami v Evropi niso vedili, kaj se godi? Govornik je tedaj zadovoljen s posedenjem Bosne in Ercegovine, ne pa s časom, kedaj da so jo zasedli, in ne s tim, da bi le od berlinskega shoda k temu pravico dobili. Dalje graja znotranjo in zunanjo politiko, pa da se z&hteva opušenje Avstrijske velemoči, samo da bi gospostvo svoje lastne stranke vzderžali. Govornik, kteremu germi Sumeča pohvala, pravi k sklepu, da v adreai ne najde nič, razun cele verste zanikanj; adresa, ki se sklepa s besedami: „Bojimo se", se ne more pošiljati cesarskemu veličanstvu: Stergajte ta papir, gospodje, in pošljite Nj. veličanstvu adreso, v kteri mu porečete, da ste pripravljeni skerbeti za mož-besedo, ktera je bila zastavljena v imenu Avstrije, ako tudi bi bilo treba pritežne darež-ljivosti... Hiša sv. Ane v Jeruzalema in katoliški misijon ob ravnika V Afriki. Po vojski na Krimskem otoku je Francija dobila v posest od sultana posebno imenitno sve-tise, ki je od dobe križarskih vojsk ostalo v turških rokah. To je hiša sv. Ane, ne daleč od Omarjeve mo-šeje ali templovega prostora. V tej hiši je živela Marija Devica, predenj je šia v šole ob tempeljnu. L. 1857, fco so Francozje to staro cerkev vzeli v pojest, je bila v razdjanji. Izročena je bila od Pija IX algerskim redovnikom, ki oskerbujejo tudi svetiše sv. Ljudovika v Kartagi. Le ti so obnovili svetiše z obojnima cerkvama, ki ste znasad ena na drugi; zgornja je posvečena sv. Ani, spodnja neomadežanemu spočetju, ki je po misli nekterih bila tam rojena. Kaže se v spodnjem delu mala sobica, kapelica, ko nekdanje njeno stanovališe. Omenjeni misijonarji vstanovljajo dva nova misijona v ravniški (akvatorijalski) Afriki, enega ob jezeru Taganjka s privzeto okrajino Kahabč; druzega ob jezerih Viktorija in Alberto-Njanza. Preiskani so bili ti obširni in znameniti kraji od Angležev, Nemcev in Ame-rikancev in posiednjič vsim odperti. Sedaj neka mogočna družba, vstanovljeua v Bruselju pod predsedstvom belgiškega kralja, hoče te okrajine pridobiti za oliko, to pa z zedinjenimi močmi vsih keršanskib narodov. Le samemu rimskemu Sedežu pa je pripadel delež: to delo kronati in poživljati z apostolskimi kardeli, misijonarji, ki ae vstanovljajo v ekvatorijalski Afriki in bodo z zveličavno resnico razsvitlovali narode, ki čume še v gostih temah neusmiljene divjačnosti. Drobne novice. Anglija je zdaj v razporu z Afganistanskim emirom, kteremu je namenila poslati še zadnje svoje tirjatve (ultimatum), potem bo z njim vojska, če se ne udi. Tudi meni angleški ,,Standard", da zveza med Anglijo in Turčijo je gotova reč. — Iz Berlina hoče „Staudart" vediti, da ruski general Lomekin je šel s kardelom k bregovom Cernega morja proti Meru s pretvezo kaznovat tolovaje. — Na „08rečenemu Laškem išejo rudečkarji tudi med vojaštvo zatrositi svoje osnove, to pa zlasti s spisi, ki merijo nato, da bi se vojaštvo storilo nezadovoljno; zato sa z naj hujšim hujskanjem vojakom pristuduje njih stan. —■ Is Argentinske republike sta dospela v Pariz gg. Portugues in Monte-gristo, ki popotvata v Rim in neseta seboj pismo verne vdanosti od nadškofa v Buenos-Ajrus u v imenu ondot-nih katoličanov, in 70.(300 pijastrov darov za sv. Očeta. — Obravnave med Rimskim stolomjn Nemčijo se nadaljujejo, če tudi počasi. Tudi na Švicarskem si bode prizadeval sv. Sedež za kako porazumljenje. Pregnani škofje so boje dobili napotenje, da naj se pripravljajo na povračauje v svoje škofije. Boljši upanje je nastopilo vsled volitev v švicarski narodni svčt, pri kterih so konservativci pridobili 10 glasov. Stoji tedaj 37 katoličanov in 11 konservativcev proti 47 prekucubom in 37 liberalcem. Despot Carteret z vso svojo derhalijo je odstranjen; tako tudi jud Bodenheimer in več enacih. — Ruski glavni stan na Bulgarskem dela priprave, da bo velik del ruske vojne prezimoval v adrijanopoljski okolici. Crei in sad zre*te tnuiiire. Zahvala. Sprejmi, draga Danica, sledeče verstice, ktere imajo namen povikševati čast Naše ljube Gospe presv. S*rca in svetega Jožefa. Huda bolezen je napadla mojo drago mater, ter jo položila v posteljo in jo pripravila celo v nevarnost življenja Umni zdravniki so popolnoma dvomili nad njenim ozdravljenjem, jaz pa se v tako veliki stiski še z večjim zaupanjem obernem k prečisti Devici Mariji in k sv. Jožefu in začnem opravljati 9inevnico, in giejte! od tistega časa ji je vedno boljše, in sedaj ao že skoraj popolnoma zdravi. Zato naznanjam očitno naj aerčnejšo zahvalo za Bogom naši ljubi Gospej presv. Serca in sv. Jožefu. • V Loki, 4. listopada 1878. K. V. Prošnja. Sestra avojega terdoserčuega brata priporoča v bratovsko molitev Naše preljube Gospe presv. Serca, da bi se spreobernil. Bratovske zadeve. Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec listopad. I. Glavni namen: Poboljšanje sloveuske mladine. II. Posebui nameni: 13. listopada. Sv. Stauislav Kostka. Priporoč.: Uboga Poljska dežela in onaotna cerkev. Mladenči za ohranjenje nedolžnosti. Narihoma priporočeni. 14. Sv. Mena (vojak Egipčan, mučenik). Priooroč.: Vojaki za stanovitnost v lepem življenji. Ljudska šola. Cerkev v Egiptu. 15. Sv. Leopold. Priporoč.: Cerkev na Avatrijan-skem. Zoper hudojezičnost, zlasti na Slovenskem. Spreobernjenje brezvercev. 16. Sv. Edmund. Priporoč.: Lepa domača izreja in družinska pobožnost. Bogoslovske naprave. Zmaga pravice, posebno v pravdah in v politiki. 17. Sv. Gregor Čudodelnik. Pripor uč.: Moč:.a in živa vera, zlasti v jugoslovanskih deželah. Spreobernjenje male Azije. Vgodno vreme. 18. Posvečevanje stolnic ss. Petra in Pavla. Pripor.: Rešenje Rima in njegovih svetiš. Hudo skušani. Spoštovanje v cerkvi, zlasti pri mladini. Božjeropuiki. 19. Sv. Lizabeta. Priporoč.: Spreoberujenic Nem čije. Keršanske žene, posebno vel.ko lerpeče. Spreobernjenje vsih terdovratnih, zlasti na Slovenskem. Vec otrok. 20. Sv. Feliks. Priporoč.: Keršanski delavski stan. Bolni in hromotni. Sveta poterpeži jivost v revšiui, mrazu, bolezni i. t. d. Umirajoči. Obvarovanje pred smertnim grehom. Listek za raznoterosti. Pogovorček. Janko. Kaj meniš, Jurko, v kterem oddelku je največ judov v Ljubljani? Jurko. Mislim, da po starem tergu. Janko. Zakaj to meniš? Jurko. Zato, ker tam je največ štacuu odperti h ob nedeljah in praznikih. G.France Zajic, podobar, se je preselil na dunajsko ceato št. 7 v Frelihovo hišo — čes dvoriše, in se spoštljivo priporoča za delo čaet. gg. duhovnom. Osem blagTOV, ki izvirajo is pobožnosti sa doše v vicah. 1. Duše v vicab pridobivajo svojim dobrotnikom sdravje v boleznih? 2. Pripravijo svojim dobrotnikom živež v potrebi io revsini. 3. Pridobe svojim dobrotnikom pomoč v sili — velikrat hitreje kakor svetniki v nebesih. 4. Podelč svojim dobrotnikom svčt in brambo na popotvanji in v nevarnostih. 5. Stražijo, varujejo in pospešujejo časne dobrote svojih dobrotnikov. 6. Svojim dobrotnikom pripomagajo k njih sveličanju. 7. Svojim dobrotnikom pomagajo v smertnih težavah. 8. Spremljajo duše svojih dobrotnikov po njih ločitvi, in pomoč skazujejo svojim dobrotnikom pri posebni sodbi Božji. (,.St. Bened. Stimmen", za 1. listop.) Božja pot k naši ljubi Gospej presv. Serca, in de-vetdnevnice k Mariji vedni pomočnici. Spisal Janez Volčič. V Ljubljani prav lično natisnili Blaznikovi nasledniki; prodaja založnik Mat. Gerber. Prav za prav 8o dvojne bukvice, namreč: Božja pot in devet-dnevnice. Pervi novi del seže do str. 206 in obsega napeljevanje, kako naj moli, kdor gre ne le na kako božjo pot, ampak sploh pred altar ali podobo naše ljube Gospe presv. Serca kak* milosti prosit itd. Tu so pravila take božje poti, molitve pred obiskanjem, po vstopu v cerkev, pred podobo (razne molitve), v lastni ali tuji potrebi, v posebnih težavah, britkostih, pri odhodu, zahvala, dve primerni maši, spovedne in obhajilne molitve, litanije, križev pot itd. — Drugi del (od 1. 1875, prav primerno tukaj privzet) obsega razne Odnevnice, sv. mašo v čast N. ij. treženo s temi bukvami. Poterdilo Znesek 28 gl. 50 kr., zbirke v „Zgod. Danic " za ubožne družine na vojsko poklicanih očetov, je odb r Vir.ceneiieve družbe št. Jakobske prevzel za raz eiitev med nektere prav posebno potrebne ubožne družine na vojsko poklicanih očetov, nekaj z deželne, n- kaj iz mesta. Dr. A. Jarc, predsednik. Il ČermoŠnjiC, 3. listop. Predraga Danica! prosim, naznani eastitim pnjatiom mojim žalostno novico, da so mi 31. vinotoka preljuba mati umerli, prevideni s ss. zakramenti za umirajoče. Priporočam iih v njih molitev, p« sebn • pa znanim gospodom duhovnom v daritev sv. maše. Ignacij Bolim, župnik. Milg Teržaški škof so to leto birmali 4971 oseb, t • je, v mestu 1'erstu 2058, zunaj pa 2913. Učenci na gimnaziji v Gorici, kakor poroča „Eco"f niso v dan vern>h duš poprej že več Ičt nobene po-b< žn< ati vdeleževaii v prid vernih duš. Lansko leto je b.l \odja ondotne gimnazije vendar zopet vravnal, da S" imeli v.ii gimnazi)alci tisti dan pred šolo skupno sv. inaš>, f * ri kteri so z g. vodjem vred bili tudi vsi profesorji. Tako je bilo tudi letos. V Ljubljani je bila pri ma-u pač g. Mahiova kupčijska šola, drugi so sedeli v š"ii, vi.ki in mali. Kurentov god ali „Pust" se pač pracmij ne pa molitveni dan za naše ljube ranjce. Mi-matotvo, ki je marsikaj katoličanom drazega pokopalo, zuaj .-aino umira; Bog daj, da bi z njegovim pokopom cž.ve o, kar je dobrega, pokopano bilo, kar je neljubega. Poslednje novice. Iz Laškega časniki naznanjajo, da eden poslancev laške zbornice, levičar, ie v hudem sumu. oa je sokrivec napadnika Nobiiinga zoper nem-šk> cesarja. L^pe reči! V Livorni so pa študenti <8ii.»vmi društvo z imenom: ,.Circolo Carlo Nobiling". To i atoriii šterki v prenavljanje nemškega potepuha Nobilings, češ, da je ta cesaromorivec delal za svobodo politiško, gospodarsko in versko! Kako se pač utčpa Prusu prijaznost, ki jo je nedavno na gornjem Laškem Stalil proti mladi zoperpapeževi Italiji! Kako se utepa laški vladi, ki dopuša ravno v Livorni izhajati brezverski list „Ateo". Ni čudo, da tudi liberalcem se liberalizem pristuduje in jel se je urno pomikati svojemu pogina naproti, — zato pa ravno še togotno berca, kolje in grize. Molitev za katoliške vojake, ki so l. 1878 v Bosni in Ercegovini konec storili. Vsegamogočni, večni Bog, Gospod vojenskih trum, Tebi je znano, koliko naših bratov je zopet pobrala šiba vojske, ter so v spolnovanji svoje svete vojaške dolžnosti silovite smerti umerli. V cvetu svojega življenja, z brit-kostjo za svoje domače, brez določenih tolažil naše svete vere so se ločili. Usmili se jih, o Gospod, in očisti jih vsih grešnih madežev, za ktere se morebiti v življenji niso mogli apokoriti; dodeli, da bolečine njih poslednjih smertnih britkost veljajo v zadostno pokoro za njih grehe; glej našo ljubezen, s ktero za nje molimo in daj, da se prav kmalo zedinijo z zmagovavno množico tvojih svetnikov. Tega Te prosimo po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Amen. *) MPnhorske spremembe. V Goriški nadŠkoflji:vČ. g. Janez Mondoni je postal župnik v Chioprisu. — C g. Vinc. pl. Savorgnani kaplan in katebet v Korminu. — C. g Peter Comuzzi kaplan v Cavenzani. — g. Janez Kodre, kaplan v Kanalu, gre za vikarja v Štanjel. — Č. g. Frančišk Sedej, kaplan v Cirknem, gre na Dunaj v Avguštine). — Za perve kaplane so imenovani čč. gg.: Janez Re-vignas v Korminu, Andrej Kravanja v Kanalu, Janez Grusovin v Romansu. — Prestavljeni čč. gg.: Jožef Toso je prestavljen v Ajello, Moha Avian v Romans, Miha Vuga v Pervačino, Anton Pahor v Opačje selo. — Novomašniki postavljeni so čč. gg.: Janez Feltrin na Serpenico. Alojzij Quaglia v Vilesse, Jožef Primšar v Cirkno, Fr. Rožič v Kanal, Janez Vuga na Libušino. — Fara Senpeter je razpisana do 14. listop., fara Teržič (Monfalcone) do 14. grudna. — V pokoj so šli čč. gg.: Andrej Štepančič, vikar v Temnici, Jožef Cargnel, vikar v št. Vidu, Anton Orzan, vikar v Trati. — V začasni pokoj čč. gg.: Anton Kranjec, duh. pom. v Opačjem selu, in Anton Comuzzi, kaplan v Cavenzani. JUobrmini darovi. Za novo cerkev Naše ljube Gospe presv. Jezusovega SercavDavČi: Nektere device, zlasti Poljanske, v Ljubljani, 3 gl. Za afrikanski misijon: Iz Vodic po čast. g. fajm. 4 gl.; posebej 2 gl. — Iz spodnje Idrije po č. g. župniku 4 gl. — Vojsko po č. g. fajm. 1 gl. 70 kr. — Z Jesenic po č. g. župniku 2 gl. 60 kr. — Neimenovana 1 gld. — L. Velkaverh 1 gl. sr. — Gčnja. Nep. Jerai 1 gld. *) Gl. knjižico: „Helfen wir den Verstorbenen", L. Mayer na Dunaju. Ougovorni vreonik: Lllia Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef ttlaznikoTi nasledniki v Ljubljani.