115. Številko.
O UabUanl. v soboto. 18. mulo 1901.
XL loto.
,»&aja vsak dan svecer, izimšt nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za ai.too Ogiak. dežele za vse leto 25 K, za poi leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje delale toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo »rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat In po 8 h; če se tiska trikratjall večkrat — Dopisi naj se Izvoli franko vati — Rokopisi se ne vračajo. — DrednUtvo in npravnUtvo je v Knailovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t J. administrativne stvari
Mesečna priloga: »Slovenski Tehnik"
Sreinlirra telefon lt> 34.
POMMfifffa itevilke po 10 k
Upraraifttva telefon &L 85*
Bitka dne 23, t. m.
Čez pet dni razvijemo zopet svoje zastave in pojdemo noviČ v voHlni boj. Lahko bi se bili ognili tej ožji volitvi, lahko bi si bili prihranili ta trud in vse razburjenje, če bi ne bilo toliko naših ljudi, zanesljivih ljudi zgolj iz komoditete zapustilo volišča, ker niso takoj na vrsto prišli. Ubogi delavci, ki so imeli vsled volitve očitno izgubo na zaslužku, so vztrajali, volilci pa, ki bi bili prav lahko počakali, so odšli.
Nismo bili poraženi, čez tisoč glasov je dobil župan Hribar več kot njegov protikandidat. To je tako impozantna številka, da mora vzpričo oje vse utihniti. One 14. maja se je jasno kot nikdar pokazalo, daje Ljubljana napredna.
Dne 23. t. m. pa mora ožja volitev med županom Hribarjem in klerikalnim kandidatom Kregarjem pokazati, da hoče Ljubljana tudi napredna ostati in da ima ne samo voljo, nego tudi moč kljubovati vsem obupnim, uprav besnim naporom klerikalizma, zavzeti to trdnjavo naprednosti na slovenskem ozemlju.
če pregledamo izkaze o volitvah v slovenskih volilnih okrajih, najdemo hitro dokazila, kako mogočno se je razširila ideja naprednosti po vsem Slovenskem. Številke govore, in kar pripovedujejo, je ne-ovržno. Naj so klerikalci tudi dosegli uspehe, naj so si tudi vsled nečuvenoga pritiska katoliške cerkve, vsi e d br ezm ej n ega terorizma duhovščine in zaostalosti velikega dela slovenskega naroda pridobili veliko večino slovenskih mandatov — to stoji in je pribito: napredna misel je zadobila med našim narodom toliko privržencev in cako zaslombo, da nas navdaja z najleDŠimi upanji za prihodnjost.
Naprednjaki niso dosegli samo častnih manjših v okrajih, kjer se je
sploh delalo — če je kaj nečastnega pri teh vo'itvah, je to, da se v nekaterih okrajih sploh ni nič delalo — dosegli so tudi pozitivnih uspehov. Ali more biti kaj veselejšega, kakor so uspehi, ki jih je dosegla narodna stranka na Štajerskem. Ali ni impozantno, kaj se je doseglo na Primorskem in na Notranjskem.
Iz Ljubljane je izšel duh naprednosti, ki se je razširil po vsem Slovenskem in ki se je 14. maja manifestiral na način, da smo lahko ponosni in da mu ne morejo odrekati važnosti in respekta niti najstrupenejši nasprotniki.
Ali naj Ljubljana zdaj zaostane.
Stolno mesto kranjske dežele, središče vsega slovenskega naroda, največje slovensko mesto, kjer je največ slovenskega izobraženstva, to mesto, kjer vsak kamen priča o pridnosti delavnih slovenskih rok in izobraženosti ljubljanskega prebivalstva, to mesto bi se osramotilo pred vsem slovenskim svetom, če bi padlo tako daleč, da bi poslalo klerikalca take vrste kakor je Kregar, kot svojega zastopnika v državni zbor.
Stranke ne nastajajo in se ne porajajo iz volje posamiČnikov, nego so vedno posledica socialnih, političnih, nacionalnih, kulturnih in gospodarskih razmer. Čimbolj se razvija gospodarsko in socialno življenje, toliko bolj se diferencirajo stranke. Ena stranka pa je na Slovenskem, ki nima nobene pravice do eksistence, in to so klerikalci.
Ali je res še komu treba dokazovati, da so klerikalci zgolj in edino duhovska stranka, da so stranka, ki nima drugega namena, kakor utrditi in razširiti duhovsko gospodstvo nad slovenskim narodom, v svrho, da bi duhovščina imela vso moč in vso oblast v rokah, ter zamogla po svojih osebnih koristih urejati vse javno življenje? Mislimo, da takega dokazovanja ni treba.
Kristjanska hoče biti ta stranka, a je polna nekristjanske so-
vražnosti, nekristjauske hudobije in lažnjivosti. Zašeitnica nravnosti hoče biti, a vse njeno delovanje in nehanje, vse njeno govorjenje in pisanje priča, da ni dobiti tako nemoralne, tako nedostojne, tako podle stranke kakor je ta. Narodno se dela, a izdaja in prodaja najvažnejše koristi celokupnega slovenskega naroda in baranta z življenskimi interesi slovenstva, če more le kaj doseči za svojo stranko in za bisago svojih agentov. Prij ateljioo delavstva se hlini, da bi ta stan laglje izkoriščala za svoje namene, kajti storila ni zanj še ničesar. Zoper kapital grmi, dasi je cerkev največji kapitalist in v najsrčnejši, najintimnejši zvezi z Roth-schildi. Papež Pij X. in Rothschild sta najboljša prijatelja in edina v vseh stvareh, četudi sta različne vere, kar pri njiju seveda ne pride v poštev.
Produktivnim stanovomse prilizujejo klerikalci, pa so najver-nejsi zavezniki izsesovalcev in izkoriščevalcev ljudstva in si s krivično pridobljenimi milijoni bašejo žepe. O svobodi govore, pa kriče obenem po konfiskacijah, kličejo vse biriČe na pomoč zoper politično drugače misleče ljudi in se navdušujejo za vse, kar naj omeji ali uniči državljansko svobodo. O demokr a ti zrnu govore, pa se pehajo za neomejeno duhovsko oblast in so vselej le na strani tistih, ki imajo za ljudstvo samo verige in palice.
Stranka samogoltnih hinavcev in brutalnih teroristov so klerikalci, sovražniki vsakemu kulturnemu, gospodarskemu in socialnemu napredku, tolpa, ki nima drugega namena, kakor tlačiti ljudstvo ob tla in mu prazniti žepe.
Taki stranki — boj do skrajnosti. Ljubljana bi ne bila vredna, daje mesto, daje' duševno in politično središče vseh Slovencev, ko bi padla klerikalcem v roke.
Niti trenotek nismo še bili v dvomu, da bo 23. t. m. izvoljen pre-zaslužni naš prvi meščan Ivan Hribar. A to Še ni dovolj. Zmaga mora biti sijajna, zmaga mora biti impozantna tako, da bo klerikalcem kar sapo zaprla, zmaga mora biti taka, da bo klerikaiizem ležal razbit na tleh in spoznal, da zanj ni prostora v Ljubljani.
23. t. m. mora biti dan ponosnega navdušenja, tako da bo ves svet rekel: klobuk dol pred takimi volilci.
Pismo iz Hrvatske.
(Napeto razmerje med Hrvati in Madjari. — Kriza na vidiku.)
V Zagrebu, 16. maja Vihar volilne borbe v Avstriji je v zadnjem času znatno oslabil zanimanje za dogodke na Hrvaškem. Odnošaji na Hrvatskem se poostrujejo in med Hrvati in Madjari se je vnel spor, ki bo imel, ako se pravočasno ne doseže kompromis, posledico za vso monarhijo.
Z reško rezolucijo so nudili Hrvati Madjarom v najtežjem času veliko pomoč s tem, da so se postavili na njihovo stran naravno pod pogojem notranjih svoboščin na Hrvatskem in končnega sporazumnega resenja državnopravnih sporov. Ali kakor se oprijemlje utopljenec za rešilno roko, ne da bi mislil v tem trenotku na ceno pomoči, ki bi jo moral kasneje izplačati, tako so tudi Madjari pozabili sedaj na naše pogoje. A isto tako smo mi Hrvati zahtevali od Madjarov samo da nas rešijo madjaronskega tiranstva, a dalje smo mislili, da nam bodo Madjari vse ponudili na krožniku iz bratske ljubezni, brez kakršnekoli borbe.
Tedaj smo pa razočarani eni kakor drugi: Madjari so mislili, da so dobili v naši koaliciji prave „patriote", to je Hrvate v mejah Hrvatske, ki se pa sicer bolj navdušujejo za madjarsko
državno idejo kakor madjaroni, ki so bili samo dunajski služabniki, mi smo se pa zopet nadejali, da nam bo baš madjarska koalicija priznala naše pravice in enkrat za vselej neprestano kršenje naše avtonomije zaustavila.
Vse to se je sedaj razpršilo kakor dim. Mi smo se razumeli. Saj ne moremo niti govoriti med sabo v svojih jezikih, marveč se mučimo z nemškim jezikom.
In to je brez dvoma mnogo krivo nesporazumljenja med obema sosednima in tako ozko zvezanima narodoma.
Pri naši hrvatski vladi se je na-gromadil, kakor sem že v svojem zadnjem pismu omenil, velik materija! raznih sporov na jezikovnem, gospodarskem in državuopravnem polju z ogrsko vlado. Zato se je določilo, da gre začetkom tega meseca vlada z našo delegacijo v Pešto, da se tam naj preje v konferencah z ogrsko vlado rešita dve taki sporni vprašanji In značilno je za Madjare, da so v raznih gospodarskih vprašanjih mnogo odnehali, doeim so ostali neizprosni, čim je prišlo v razpravo kakšno jezikovno ali državnopravno vprašanje. Madjari se odnehali v vprašanju samo-hrvatskih krajevnih imen na Hrvatskem. Hrvatski sabor je sklenil zakon, da so samo hrvatska imena hrajev na Hrvatskem zakonita.
S tem se je najbolj onemogočilo drzno madjarsko prevajanje naših mest na železniških postajah in v inozemskih voznih knjigah, kjer se nahaja samo „Zagrab" mesto y,Za-grebu i. t. d.
Čim stopi ta zakon v veljavo, se morajo na vseh železničnih postajah odstraniti vsi madjarski napisi in se nadomestiti s samohrvatskimi.
To bi bila zares neka etapa na potu nadaljne naše politike, ker niso naši delegati za to ceno v nobenem drugem vprašanju niti za las odnehali, nego so vsa ta vprašanja ostala nerešena.
Ali naenkrat se je pojavila nova velika zapreka.
LISTEK.
Lunder.
(Vaška slika — Iv. Lah.) (Konec.)
-Proč z njim, proč s študentom, on je od nas doma . .
Zašumeli so glasovi in 'gospodje so dali znamenje. Jezno so gledale njih zapovedujoče oči, bradaviČasta lica so se gubanČila od srditosti in predbradki  so trepetali v sveti jezi.
„Proč ž njim.u so kričali in množica je kričala za njim. Študent je odšel z odra. Pogledal je prezirljivo na nahujskano množico, ironičen nasmeh mu je zaigral krog ust.
Veliko navdušenje je zavladalo med množico vsled take zmage. Veseli so bili zelo, da so pokazali gospodom svojo udanost in hvaležnost za velike zasluge in za lepe obljube.
Lunder je stal zraven nas in je srepo pogledal po razburjeni množici.
„Hlapci, hlapci . . .u iztrgalo se mu je nehote iz ust.
Nihče ni mogel razumeti, zakaj govori tako. Bili so med množico tudi ljudje, ki niso verjeli obljubam
in zaslugam mogočnega gospoda in so hoteli, da bi govoril tudi študent. Zato je nastala velika nevolja v ljudstvu. S hrumom so se razšli po vasi in se prepirali med seboj. Velika nezadovoljnost je bila v njih srcih, kajti škoda je bilo, da se je skazilo lepo navdušenje, da bo dobri gospod morda dvomil o njih zvestobi in vdanosti Gospodje so odšli in izginili v župnišče, ljudje pa so se razšli po gostilnicah.
s
Pozno je bilo v večeru, ko smo se vračali domov v podgorsko vas. Dolina se je zagrinjala v mrakove, in med zelenjem je počasi izginjala vas okoli cerkve. Slišal se je še tu in tam glasan šum množice po gostilnah, po potih so se razhajali ljudje, ki so se vračali iz vasi.
Bolj in bolj so se odgrinjali griči v daljavi in v nadih srcih je bila čudna razdvojenost. Zato smo molčali. Lunder je stopal počasi z drobnimi koraki, študent je stopal molče poleg njega in drogi smo tiho stopali za njima. Čudili smo se, da se je hotel Lunder pridružiti nam, kajti sicer je hodil sam po potih, kjer ni srečaval ljudi.
Počasi se je ustavil in je pogledal na vas in na šesto, ki se je vila iz nje.
„Vidite to vas,u je rekel, rin to cesto, ki se vije iz nje. Vedno je ista in ostane. Domovina sužnjev in hlapcev, mesto potuhnjenosti in hinavstva. Ali si je še kdaj kdo upal tu govoriti resnico? Govori jim resnioo in te ubijejo. Godilo se je vedno tako in se bo godilo na vekomaj, ker je to domovina tujcev. Narod, ki sam sebi ne verjame, živi v večni laži. Zato ni kriv, da dela, kar dela. Dela vse kakor dela hlapec, ko mu ukaže gospodar. Žive na svoji zemlji in služijo tujou. Do dna izpijte vso modrost, cel svet prehodite in se vrnite: in vreli vas bodo z odra, ker ste domačin, tu pa je domovina tujcev. Godilo se je vedno tako. Boji so bili, ko sem bil mlad, in sem se vrnil iz velikega mesta. Govoril sem jim o boju proti tujcem in so me pobili. Odšel sem v svet in sem pozabil, da leži vas ob cesti v dolini, kajti ko bi se bil vrnil stokrat, bi me bili stokrat ubili, ker sem kil tu doma. Zate je sedaj tuj meni ta svet in brez bolesti gledam njegov propad. Tnji so meni, kakor sem bil jas njim tuj. In kaj mi
mar sedaj, če rede tujce in sami propadajo. Kaj je bila ta množica, ki ste jo videli? Mrtvo telo, ki živi na njem objestni mrčes. Ne zaveda se niti bitja niti imetja. Prepričan je celo, da je na svetu zavoljo, po volji in na voljo drugih. To je celo njegovo prepričanje, utemeljeno v nezavesti. Narod, ki se samega sebe ne zaveda, ni sebe vreden; kdor ni vreden sebe, ni vreden življenja. Zato je tujec v svoji domovini ta narod in tujec mu je njegov domačin, tujci pa govore in gospodarijo, on pa skrbi, da so zadovoljni, kajti glavoa stvar mu je, da so drugi zadovoljni, ker svoje za-dovoljnosti ne pozna. Zato se odkriva, priklanja, ploska, kriči in vse is same hvaležnosti za tuje zasluge in lepe obljube. Že dolgo živi od obljub in bo živel še dolgo, zato se dobro godi tistim, ki obljubljajo in čim ved obljubljajo, tem bolje se jim godi. Narodu je vse eno, kako se mu godi, glavna stvar je, da so obljube, kajti sladke so nade, kadar je Človek lačen. Z zaslugami se narodu prikupujejo in z obljubami ga pitajo. In tujci vedo, kako je treba delati, aato dobro izhajajo Domačin nima niti zaslug, niti obljub. To tujci dobro vedo, zato
kažejo narodu: proč ž njim in narod pade po svojcu, ker je hlapec tujčev. Ni jim treba drugega, kakor ukazati in narod stori: ubije domačina in sebe, ker tako ukazuje tujec. Narod, ki samega sebe ne spoštuje, hlapčuje tujcu. Nikar ne govorite o upornikih. Bih* so in so prešli. Bili so to edini ljudje, ki so bili vredni, da so živeli na svoji zemlji, kajti edini oni so se zavedali sebe in so spoštovali svoje. Ubila jih je tuja moč in ubili so jih tisti, ki sami sebi niso verjeli. In če sedaj pišete o upornikih, pridejo tujci in poreko, da se norčujete iz dolenjskih kmetov, če hočete, da se ne boste norčevali, pišite o ponižnosti ljudstva in o brezmejni vdanosti. Tujci vas zato poplačajo. Pazite pa prej ali slej, da v vas ne vzkipi uporniška kri, in da bi se potegnili za ljudstvo, ker sicer vam poreko tujci, da ste si priberačili pri njih denar. Zato ne govorite o upornikih in vedite, da jih ni več. Poglejte rajši celo krasno dolino in vse, kar vidite: domovina sužnjev in hlapcev, o uporniški pesmi ni ne duha ne sluha . . .u nA pride še, pride,u je prekinil študent Lun dr a. Lunder je za trenotek umolknil.  Zagledal  se je z ostrimi
Ogrska vlada je bila prisiljena, da že vendar enkrat ustreže zahtevani močne organizacije železničarjev, zato je predložila skupnemu parlamentu dva zakonska načrta: eden, s katerim se »boljšajo plače železničajem, drugi pa, s katerim se urejuje njihova pragmatika.
Hrvatsko časopisje je že pred mesecem opozarjala javnost na to, da se skriva v tem zakonskem načrtu teža k atentat proti naši avtonomiji, to je, da se hoče uzakoniti madjarski jezikkot službeni na vseh železnicah, torej tudi na Hrvatskem.
Danes je v veljavi na naših železnicah kot službeni jezik madjar-šcina.
Toda proti temu se je naša opozicija borila desetletja dokazujoč, da je to očitno kršenje temeljnega zakona hrv.-ogrske nagodbe iz 1. 1868., katere § 57. docela jasno določa: nZa organe skupne vlade se določa takisto hrvatski jezik kot uradni jezik v mejah kraljevin Dalma-sije, Hrvatske in Slavonije."
Madjari so za Časa naše madja-ronske vlade odgovarjali samo, da so železnice privatno podvzetje ma-djarske države in ker je njen službeni jezik madjarski, zato se tudi na železnicah na Hrvatskem uraduje madjarski. Tudi ta praksa se je naslanjala samo na neko ministrsko naredbo.
A zdaj hočejo to protizakonito prakso Madjari uzakoniti!
Hrvatski delegatje so šli v Pešto in zahtevali pojasnila od ogrske vlade, predno so se ti železniški načrti predložili saboru v pregled, če se v resnici uzakoni madjarski službeni jezik tudi za Hrvatsko. Bili so pa zavrnjeni, ogrska vlada je pa nato sama izpustila točko o službenem jeziku ter se na jezuitski način mislila izviti tako, da je sprejeto med pogoje za vsprejem v železniško službo, da mora vsak znati madjarski, a za Hrvatsko je dodana določba, da se zahteva od onih uslužbencev, nameščenih v Hrvatski, ki pridejo v dotiko z občinstvom, da znajo tudi — hrvatski. V motivaciji pa stoji jasno, da je službeni jezik na vseh železnicah madjarski.
Vse nase koalicijsko časopisje je planilo složno proti taki drzni nakani. Hrvaški jezik se ne sme degradirati na Hrvaškem na navadno prometno sredstvo: saj kondukterji morajo zaradi občinstva znati tudi nemški, zato se mora izrecno po jasnem besedilu nagodbe uzakoniti hrvaški službeni jezik. A to tembolj, ker je s tem zakonskim načrtom odrejeno, da so železniški uslužbenci javni uradniki, potemtakem ne drži teorija o „privatnem" podjetju madžarske države.
Naša delegacija, ki je sedaj v Pesti, je popolnoma složna na tem stališču ter je pripravljena na skrajne konsekvence, preden v tem oziru popusti Madžarom. Madžarsko Časopisje pa vse  takorekoČ  gori   napadov na
Hrvate, ki se drznejo neprestano zahtevati razne „koncesije" ter se zaletavati v edinstvo madžarske države
Ker pa je vendar tako v ogrskem ministrstvu kakor tudi v Kos-suthovi strauki močna struja, ki je za to, da se ugodi Hrvatom, ker je zakon jasen, ker pojmijo velike posledice napram Avstriji, ako bi se sprli s Hrvati. Zato je izbran odbor šestorice iz hrvaške delegacije, ki se ravno danes dogovarja z ogrsko vlado.
Prihodnji teden, menda že v torek, pride ta zakonski načrt pred plenum skupnega državnega zbora. Ako ostane načrt tak, kakiŠen je sedaj, potem bo proti njemu govorilo vseh 40 hrvaških delegatov, a potem bodo v hrvaškem saboru odložili mandate za skupni parlament. Na Hrvaškem se ta zakon ne bo proglasil. V teoriji ga za nas ne bo.
Za sedaj je hrvaška vlada popolnoma solidarna z delegacijo ter bi v tem slučaju takoj demisijo ni ral a. Krtj bi se zgodilo potem pri nas, se še ne ve, a govori se že o komisarju.
Morda pa pride vendar še do kakega komDromisa, toda ta je zelo težaven pri takihnasprotuih stališčih.
Obrtni vestnlk.
Stavbni obrti so skupina zase. Stavbnim obrtom je prištevati po določilih zakona sledeče obrte: stavbeniški, zidarski, tesarski, kamnoseški in vodnjakarski. Za stavbne obrte obstoji poseben zakon, ki podaja potrebna določila. Tako so torej stavbni obrti posebna skupina koncesij oniranih obrtov, za katere veljajo sicer splošna določila obrtnega reda, veljavna za vse obrte, ali poleg teh navaja poseben zakon iz leta 1893 podrobnejša, specijalno stavbnih obrtov se tičoča določila. Le-ta specijalna določila se tičejo zlasti raz-predelitve obrtnih pravic posameznih stavbnih obrtov, potem razdelitve stavbnih obrtov kot takih v dve vrsti ter ureditve sposobnostnega dokaza. Štiri od stavbnih obrtov, in sicer zidarski, tesarski, kamnoseški in vodnjakarski obrt je mogoče po določilih zakona o stavbnih obrtih izvrševati samostojno ali v neomejenem aii le v omejenem obsegu. Na podlagi zakona o stavbnih obrtih je deželna vlada kranjska določila, da je dopustno na Kranjskem izdajati koncesije za navedene štiri stavbne obrte po vseh občinah izven Ljubljane tudi v omejenem obsegu. Imetniki omejenih koncesij za stavbne obrte smejo opravljati le taka dela svoje stroke, ki so v občinah, za katere so prejeli koncesijo, krajevno običajna. Obseg obrtnih pravic takih stavbenih obrtnikov, ki imajo le omejene koncesije, je napram onim z neomejenimi koncesijami znatno manjši, mimo tega pa so prvi upravičeni prevzemati in izvrševati dela svojega obrta le v gotovih, v koncesijski listini navedenih občinah. Potem pa je dopustno take koncesije v posameznih občinah izdajati le dotlej, dokler je dana potreba po takih obrtnikih. Pogoji, katere je izpolniti prosilcem za koncesijo za stavbne obrte, so različni. Neomejene koncesije, ali kakor se tudi navadno imenujejo polne kon-
cesije so vezane na dokaj stroge pogoje. Prosilcem je z izpričevali dokazati, da so  se svojega obrta izučili in potem delali  v  zakonu določeno število let v obrbu kot pomočniki, odnosno polirji    Ta doba praktične uporabe pri obrtu je določena za zidarski obrt na šest let, za tesarski in kamnoseški na pet let ter za vodnjakarski obrt na tri leta.   Vrhutega pa je prosilcem treba  napraviti skušnjo pred posebno komisijo,   ki jo sestavi deželna vlada   Absolventje tehniških visokih šol in višjih obrtnih šol uživajo z ozirom na svoje  večje teoretično znanje glede učne dobe in dobe praktične uporabe olajšave in ugodnosti.  Zakon o stavbenih obrtih pa tudi dovoljuje,  da se doba praktične uporabe v stavbenih obrtih skrajša za eno ah dve leti takim prosilcem za zidarske,   tesarske,    kamnoseške in vodnjakarske koncesije, ki so dovršili druga   strokovna   učilišča. Seznam takih strokovnih učilišč je sestavilo in izdalo trgovinsko ministrstvo lansko leto. Seznam  navaja  znatno število obrtnih   strokovnih   učilišč, katerih absolventje imajo pravico do postavnih olajšav. Mimo raznih drugih strokovnih učilišč so v tem seznamu navedeni tudi takozvani zimski tečaji za stavbene   obrtnike,   kateri   so se osnovali v zadnjih letih p> nekaterih kronovinah kot posebne naprave pri obrtnih šolah raznih vrst.   Tudi na umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani se je osnovalo v jeseni leta 1904 take tečaje za stavbne obrtnike. Namenjeni so ti tečaji  v prvi vrsti zidarskim,   tesarskim   in kamnoseškim pomočnikom.   Namen teh tečajev je, dati priliko  zidarskim,  tesarskim in kamnoseškim obrtnikom, da si pridobe potrebno strokovno izobrazbo. Zimski tečaji se dele v I. in II. tečaj, katerih vsak traja po pet mesecev, in sicer od  novembra  do  konca   marca. V drugi tečaj se sprejmo le oni, ki so dovršili prvi tečaj z dobrim uspehom. Priznati se mora brez pridržka, da se je   z  osnovo   teh   tečajev ustreglo resnični potrebi.  Znana stvar je, da je v naši deželi prav malo zidarskih, tesarskih in kamnoseških mojstrov z neomejeno ali polno koncesijo, pač pa jako veliko število obrtnikov teh strok  po  deželi  z  malo koncesijo. Zlasti  v bolj odmaknjenih krajih se prav često občutno pogreša dobrih in strokovno sposobnih stavbenih obrtnikov, v prvi vrsti zidarjev in tesarjev. Od tod tudi izvira, da je  v deželi toliko laških zidarjev. Pomanjkanje dobrih  zidarjev in tesarjev v deželi prihaja v veliki meri odtod, da obrtni   naraščaj  teh strok  dolgo ni imel pripravne priložnostim prilike, izpopolniti svojo izobrazbo. Tudi dejstvo, da se le poredko oglašajo mladi zidarji in tesarji k strokovnim skušnjam, ki so pogoj za podelitev neomejenih koncesij, je razlagati s tem,  da jim je dolgo nedostajalo prilike, pridobiti si ob malih stroških potrebnega teoretičnega  znanja.   Zimski   tečaji za stavbne obrtnike   na  umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani prav dobro uspevajo. In temu ni čuda, saj so v resnici dobra in koristna naprava, ki odgovarja dejanskim potrebam stavbnih obrtov v deželi; lahko   se reče, da  so  ena najboljših uredb,  ki jih imamo  v  deželi na  polju obrtnega strokovnega Šolstva.  Ti zimski tečaji za stavbne  obrtnike   so neposredno praktičnega pomena za stavbne obrte ter zlasti za razvoj   in  povzdigo zidarskega  in tesarskega  obrta  v deželi   izredno    velike   koristi. Obisk teh     tečajev     je     bil     že takoj prvo leto   zadovoljiv,   naslednji dve leti pa se je  število   hitro dvignilo, toliko, da se tudi iz frekvence lahko
povzame, kako se je t napravo teh tečajev ustreglo prizadetim obrtnikom. Omenili smo že, da se je takim zimskim tečajem za stavbne obrtnike po drugih kronovinah priznala od trgovinskega ministrstva po zakonu dopustna ugodnost, s tem, da se jih je uvrstilo v seznam onih strokovnih učilišč, katerih dovršitev ima za prosilca za stavbne koncesije to ugodnost, da se v zakonu v splošnem zahtevana pet, odnosno štiriletna doba službovanja skrajša za eno leto. Vsled tega je mogoče osebam, ki so dovršile tak tečaj, priti do samostoj nosti eno leto prej, kakor drugim, ki niso obiskovale takih strokovnih učilišč. Dasi so zimski tečaji za stavbne obrtnike na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani tako v formalnem oziru, kakor v stvarnem pogledu povsem tako organizovani, kakor enaki tečaji drugod, jih doslej ni navedenih v seznamu učilišč, ki uživajo opisano ugodnost, zajamčeno v zakouu. Akcija, da se tudi tukajšaim tečajem zagotovi ta pomembna in često uprav dragocena ugodnost, se je že uvedla. Kranjska trgovska in obrtniška zbornica se je na poziv deželne vlade že posvetovala o tem vprašanju in se odločno izjavila za to, da se tukajšnjim tečajem brez odloga prizna ugodnosti, ki so dopustne po zakonu o stavbnih obrtih. Pričakovati je torej, da se to vprašanje ugodno reši v prav kratkem Času. Pomembno je to ne le za bodočnost, ampak tudi za vse one mlade obrtnike, ki so že dovršili te tečaje. Doba enega leta je ob presoji sposobnosti prosilcev za koncesije v premnogih slučajih za prosilce velike važnosti. Odrekati ugodnosti zimskim tečajem v Ljubljani sploh ni mogoče, že z ozirom na enako organizacijo z drugimi enakimi zavodi ne, potem pa tudi ne spričo jako lepih in zadovoljivih učnih uspehov pri dosedanjih obiskovalcih. V pošte v pa je vzeti tudi to, da se s priznanjem teh olajšav učvrsti zanimanje v interesiranih krogih. Pomočniki in delovodje se bodo še dokaj rajše udeleževali teh koristnih tečajev, če jim je v vzpodbudo zagotovilo, da si z obiskovanjem teh tečajev ne pridobe le potrebne teoretične izobrazbe, ampak jim pride v dobro tudi ugodnost, da zadošča dokaz za eno leto krajše dobe praktične vporabe pri obrtu, kadar prosijo sami za koncesijo.
Še enkrat Justica v šoli.
Josip Nagode,kaplan v Trebelnem, torej popralja. Hm! Vidi se mu, da ni vajen stvarnih popravkov. Predno mu to apeliramo dokažemo na adreso pristojne oblasti in prosimo, da se javnosti pojasni. Od kdaj ima ravno kaplan Nagode pravico siot katehet telesno kaznovati Šolske otroke? Da je dotičnega učenca „po dolžnosti kaznoval," to on sam potrjuje. § 413—411 kaz. zak. (prestopek pravice strahovanja) glede učiteljev izrecno pravi: javnim učiteljem je prepovedano svoje učence telesno strahovati (kaznovati). Kaplan Nagode kot katehet je javni učitelj; potemtakem je ravnal proti zakonu, ako je dečka telesno kaznoval. Da ga je katehet tako kaznoval, da so se dotični sledovi poznali na učenčevem telesu, to potrjuje zdravniško spričevalo, glaseče sena „lahko telesno poškodbo." Kot strahovanje otrok (učencev) v splošnem pa se zamore le tedaj kot tako smatrati, ako je imel strahovalec pri tem edino le namen, moraliČnega poboljšanja na strahovanem   otroku.   Ue pa storilec
pogledi preko polja na dolino, ki se je zavijala   v  mrakove,   čez   čas je začel s prezirljivim nasmehom : „Imate dobre nade, prav tako kakor poslušalci, ko so slišali doktorjeve obljube. Obljube pa delajo dolgove,  zato živimo od samih dolgov tam, kjer nas pitajo  s samim  obljubami.  Lahko je mogoče,   da bo nekoč to  telo tako sito obljub, da bo počilo, takrat bi se morda pričelo novo življenje, toda dolgovi mu bodo dali novo hlapčevsko življenje. In živel bo narod, ker je zelo srečen, da more komu hlapce vati. Zato je morda brez pomena, da so živeli ljudje, ki so govorili o sreči. Hlapčevanje je sreča za hlapčevsko dušo in kaleč psihologije je še treba. Zato je razumljivo, zakaj je narod pobil vse tiste, ki so govorili drugače nego hlapčevsko. Služil je nemški in rimski gospodi in je bil srečan, zato je pobil svoje  predikante,  in je bil celih dvesto let srečen v novi sužnosti. Z veseljem je podil Francoze iz dežele in po svobodnem letu sam sebi ni mogel verjeti,  da je prav, kakor je, kajti svoboda doni neprijetno hlapčevskemu ušesu prav tako, kakor svobodnemu   hlapčevstvo.   Zato je od takrat preganjal vse, kar ni bilo nje-
govega, kajti njegovo je samo hlapčevstvo. Zato ubija na povelje tujcev samega sebe in na meji strelja brat brata, ker tako vele tujci. Zato so vrgli z odra mene in vas in vse, ki bodo še prišli."
Lunder je nekoliko prestal. Temna žalost je padla na njegov resni obraz. Z roko je prijel svojo dolgo brado in rekel:
nDa, to je narod, ki iz samega usmiljenja do tujcev ubijaj samega sebe."
Študent je stal poleg° njega globoko zamišljen.
„Vem," je rekel Lunder študentu, „kaj ste hoteli govoriti. Hoteli ste pokazati resnico v bajki o zaslugah"in obljubah. Doktorju bi s g tem vzeli slavo in zaupanje, narodu pa navdušenje in nade. A doktor potrebuje prvo prav tako kakor narod potrebuje drugo. Oboji hočejo to imeti, zato ne marajo resnice, kajti vsaka taka stvar sloni na laži in hlapčevstvo potrebuje laži. In zato se mi tako studi. Vem, da se studi tudi vam in zato ste hoteli govoriti. A narod ne potrebuje resnice in je neče, ker bi mu z njo uničili navdušenje in nade, on pa to potrebuje,  da more hlapcevati,  in zato
hoče laži. In koliko je vredno vse, kar sloni na laži, kaka je morala in drugo, kar hočemo, da bi imeli v ljudstvu in za kar nekateri ljudje tako zelo skrbijo, da se imenujejo varuhi javne morale. In koliko je, prosim vas, moralno vreden narod, ki hlapčuje, in hoče laži, da more hlapčevati in si maši ušesa pred resnico. Zato vam rečem: molčite o resnici, o svobodi in o uporništvu in vas bodo vsi častili. Priklopite se tujcem in z njimi vred pritiskajte narod ter ga učite hlapčevsta. Govorite mu o zaslugah in z obljubami ga mamite. Slavili vas bodo povsod, kajti povedali ste jim to, kar hočejo. Tujci jim govore to, kar hočejo, in jim zato nosijo zlate darove. Mi pa gledamo od daleč na zasužnjeno domovino, na ubiti narod. Hočemo, da bi skrbel za svojo srečo, on pa ne ve, kaj je sreča, ker ne ve, kaj je svoboda in resnica. Zato je tujec na svojem in ubija sebe in svoje. Na starost se morda povrnete domov in našli boste nove mlade ljudi, ki se bodo borili zoper laž in jih bo narod ubil. To je ta domovina."
Lunder je umolknil za čas pa je pristavil:
nVem, da ste ljubili vse to : narod in domovino. Ljubite še naprej, a ne govorite niti ne delajte po ljubezni, ali pa govorite in delajte po ljubezni, kakor tujci, in potem ne ljubite. Oboja smer je laž v življenju in tako morate, sicer ne izhajate."
nJaz pa pojdem za resnico" je odgovoril študent.
„Potem pa pojdite v svet in zapustite domovino hlapčevstva, ali pa se zaprite tu in se izogibljite ljudi, sicer doživite usodo vseh, ki so šli isto pot."
Obstali smo še nekaj časa ter gledali, kako zakrivajo mrakovi bolj dolino pod poljem. Cerkev s kočami vred je izginila v njih.
Odšli smo molče domov, in vsi smo premišljali o tem, kar je bil govoril Lunder.
* * *
Drugi dan je hodil s oerkovnikom črn gospod po vaseh in podpisoval glasovnice po hišah. Povsod so mu poljubljali roke . . .
Lunder je umrl. Umrl je pozabljen in pozabljen je njegov grob.
Študent je odšel v svet in se ni vrnil več.
strahuje otroke le iz jeze, sovraštva, nenaklonjenosti itd, tedaj se stori krivega nameravane (že naprej sklenjene) telesne poškodbe. V svoji prvi notici omenili smo — česar nam kaplan Nagode ni mogel popraviti — da je bil Primšič od kaplana osumljen, da je v šolo gre-doč smreke ruval iz farovške hoste. Deček je to odločno tajil in povedal imena tistih, ki so bili dejanja res krivi. Vprašamo višjo šolsko oblast, kako pride kaplan Nagode do tega, da je v tem slučaju otroka „po dolžnosti kaznoval." Kaj pa naj je v tem slučaju „dolžnost." Ali je to kaplanova dolžnost, osumiti otroka česar ni storil, ali je to njegova dolžnost, kaznovati otroka, ker je tajil le nekaj, česar res storil ni. ali vsaj. česar se mu dokazati ne more? Sola je javna, katehet je javen učitelj in javnost zahteva ne od kaplana, zahteva pač pojasnila — in sicer stvarnega objektivnega pojas nila — le od strani višje pristojne Šolske oblasti. Od ravno tiste strani pa je javnost tudi opravičena zahtevati, da se pojasni glavni razlog oprostitve obtoženega kap ana pri c. kr. sodišču v Mokronogu. Faktura je iu ostane, da je bil kaplan na podlagi zdravniškega spričevala obtožen telesne poškodbe, da je v svojem popravku sam priznal, daje učenca „po dolžnosti kaznoval.-Faktum je dalje, da kaplan do takih kazni v smislu kaz. zak. niti nima pravice, kaj še le dolžnost. Brez dokazov od druge strani mi tedaj kaplanu ne moremo verjeti, a'i ga je in zakaj gaje sodišče oprostilo. Poroča, se nam, da je kaplan vzel za pričo V prilog svojega zagovora svoje Šolske otroke. Več za danes ne rečemo ne besede o takih, pričah!
Pač pa že na tem m?stu dvomimo, da bi se otroci v Šoli, takrat ko je kaplan dotičnega učenca np o dolžnosti kaznoval ne bili jokali, temveč „da so se prav srčno smejali", kakor kaplan v svojem popravkn omenja. Ta trditev bije Če ne že dokazani resnici, gotovo pa logiki očitno v obraz. Kajti, ako je bila kazen taka, da so imeli otoci povod se srčno smejati, potem naj gre tak kaplan v cirklus klovne dresirat, ne pa kot katoliški katehet v javno šolo, kjer se ima resno vzgoje vati naša slovenska mladina. Ako pa je šolska mladina v trebeljski šoli tako posirovela že sedaj v nežnih letih, da se srčno smeje. Če kaplan bij** njihovega sodruga po telesu, potem spada tudi ta vzor - mlidina s kaplanom vred v kak cirkus, ali pa v kak zavod za izboljšanje človeške sirovosti. In Še nekaj. Pristojno sodišče opozarjamo na stavek kaplanovega popravka, ki se glasi: Res p a j e , da sem od malovredne in večkrat radi tatviue obsojene matere nravno pokvarjenega otroka po dolžnosti kazno val! Ue se za vsako malenkost napredno učiteijstvo denuncira in do skrajnosti preganja, ter obtoži in obsodi, čemu pardon ravno katehetom r Ce'a stvar zahteva objektivnosti in stvarnega pojasnila, bagatelizirati na podlagi § 19. tiskovnega zakona se ne pustimo!
Državnozborske volitve v Galiciji.
L v o v, 17. maja. Vsled obsežnih volilnih okrajev je izid volitev z dne 14. t. m. šele sedaj znan. Kakor znano, določa volilna reforma za Galicijo proporcijonaino volitev z namestniki.
V okraju Kolbuszova je izvoljen od od večine P a d u h (poljska ljudska stranka), za namestnika pa Baron iz iste stranke. Za manjšino pride v ožjo volitev bivši minister J e n d r z e-j o w i c z s kandidatom poljskega cen truma S z a j e r j e m. V Pilzuu je izvoljen S i m u 1 a (poljska ljudska stranka), za namestnika pa K r e z e 1 iste stranke. Za manjšino je ožja volitev. V 44. okraju sta izvoljen« Boj-ko in Kopvcinski, namestnika sta   dr.   Moskva in Mionodski.
V 47. okraju sta izvoljena knez Lubomirski in kmet Jachovioz.
V 51. okraju Ky rilov icz (Malorus-in Fidler, (demokrat), namestnika pa Czajkovski (Malorus) in P y tel (demokrat). V 70. okraju: Petrvcki (radikalni Malorus) in Zagorski (konz. Poljak). V 67. okraju je ožja volitev med med vitezom Kozlov-skim (konz. Poljak) in Hrvnie-v i oki m (Malorus) ter med namestniki. Oddanih je bilo v tem okraju 31.712 glasov. — Danes se volitve nadaljujejo, ter bo oddati 53 mandatov, in sioer 17 mestnih in 36 kmečkih. Med mestnimi so Lvov, (5   mandatov),   Krakov, Przemvsel,
HT Balje v prilogi. ~JM
1. frtiog» „6iovfB8te«n Harođn" 81.115. Ose 18 mala 1907.
Stanislav, Bohnija, Drohobvcz. Nadalje bo v 18. kmečkih okrajih voliti po dva poslanca in 2 namestnika.
Po državnozborskih volitvah;
Dunaj, 17. marca. Konference zastopnikov nemških naprednih strank pri naučnem ministrstvu Marchetu so se udeležili ministrski predsednik baron Beck, minister Derschatta, Gross,   Licht,   Chiari, Erler, S o in mer,   Kiemann  in  Ki t ti n-ger.   Ministrski predsednik je v začetku  konference  nujno priporočal, naj  se  sklene  s krščanskimi s  c i j a 1 i s t i   kompromis proti socijalnim demokratom. Rekel je, da je že pred volitvami zastopal idejo za skupno nastopanje s krščansko socija'no stranko, sedaj pa bi bil čas, da se taki paroli  sledi vsaj pri ožjih volitvah. Nadalje je izjavil baron Beok, da bo vlada obdržala svoj kurs  ter varovala interese  nemštva. — Razvila  se je nato   daljša debata, v kateri so poudarjali razni govorniki,  da je razpoloženje med svobodomiselnimi nemškimi volilci proti kompromisu s krščanskimi socijalisti.
Istočasno so imeli posvetovanje tudi voditelji krščanskih socijalist o v. Tudi k temu je prišel ministrski predsednik. Popoldne so imeli zastopniki obeh strank posvetovanje pri ministrskem predsedniku. Krščanski socijalisti so izjavili, da bodo po krajevnih razmerah pri ožjih volitvah podpirali meščanske stranke proti socijalnim demokratom. Zastopniki svobodomiselnih nemških strank so se tudi izjavili, da bodo po krajevnih razmerah Šli s krščanskimi socijalisti proti soc. demokratom. Kompromis se ni sklenil, vendar je že v raznih kronovinah za ožje volitve zagotovljen skupni nastop obeh skupin proti socijalni demokraciji.
Agrarno centralno vodstvo poziva kmetovalce, naj pri ožjih volitvah glasujejo povsod proti socijalnim demokratom.
Praga, 17. maja. Vodstvo vse-nemške stranke je sklenilo, pri ožjih volitvah glasovati povsod proti soc. demokratom. Vkljub temu bodo brez-dvomno izvoljeni vsi trije soc. demo-kratje, ki pridejo v nemških okrajih v ožjo volitev.
Brno, 17. maja. Zastopniki čeških meščanskih strank so izdali poziv na volilce, naj povsod pri ožjih volitvah glasujejo proti soc. demokratom za meščanskega kandidata bodisi katere koli češke stranke.
Lvov, 17. maja. Vodja poljskih socijalnih demokratov Daszinski je v Krakovu propadel proti bivšemu poslancu Petelenu.
Dunaj, 17. maja. Soc. demo-kratje imajo dosedaj 58 mandatov, od teh so jih dobili v nemških volilnih okrajih 34, dobe pa jih še 12 do 14. Ako bodo imeli pri 113 ožjih volitvah tudi v slovanskih okrajih približno toliko srečo, kakor v nemških, preseglo bo njihovo število 80.
Inomost, 17. maja. Med izvoljenimi poslanci je le malo porabnega materijala. Krščansko socijalno kmečki poslanec  Gratz niti pisati ne zna.
Konflikt med Hrvati in Madžari.
Budimpešta, 17. maja. K današnji konferenci pri ministrskem predsedniku so bili povabljeni tudi zaupniki hrvatske koalicije. Posredovanje med hrvatskimi zaupniki in poslanci je prevzel posl. Supilo. Popoldne so se pogajanja brez uspeha pretrgala ter so se hrvatski delegatje vrnili domov.
Zagreb, 17. maja. Hrvatska vlada izjavlja, da pod nobenimi pogoji ne odstopi od svojega pravnega stališča, ki je upravičeno v nagodbi. Pri današnji konferenci v Budapešti je predložil ban grof P e j a cs e vi ch Ugotovljen načrt, v katerem se zahteva hrvatski uradni jezik na vseh železnicah po Hrvatskem in Slavoniji, * tudi od aspirantov za uradniške ^užbe se ne sme zahtevati znanje Madžarščine. Seveda je šovinistiška veČina načrt zavrgla. — Ker so tudi °grski železničarji   skrajno nezado-
voljni z novo službeno pragmatiko, upajo v hrvatskih krogih, da prodre hrvatsko stališče. Hrvatski delegatje bodo pri glasovanju o tem zakonu v državnem zboru oddali izjavo, nato pa zapustili dvorano. Splošno vlada prepričanje, da cesar ne potrdi zakona, ki ga hrvatska vlada noče priznati.
Bulovv pride v Avstrijo.
Bero lin, 17. maja. Minister zunanjih del knez Bulow vrne kmalu obisk baronu A eh rent halu. Kje se to zgodi še ni določeno.
Sprememba v italijanskem ministrstvu.
Rim, 17. maja. Demisija ministra zakladničarja Maj orane je sprejeta. Za njegovega naslednika je imenovan C a r o a n o.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 17. maja. Duma je včeraj nadaljevala debato o agrarnem vprašanju. Kadeti so predlagali konec debate in naj bi smel vsak govor trajati 10—15 minut. Oba predloga sta bila odklonjena.
Komisija državne dume je zavrgla zakonski načrt o svobodi vesti, kakor tudi predlog levice glede ločitve cerkve od države.
Moskva, 17. maja. Pred porotniki v Kievu so se zagovarjali trije delavci, ki so napadli hišo nekega trgovca. Pri obravnavi se je izkazalo, da je bil napad uprizorjen z vednostjo načelnika tajne policije. Vsi trije delavci so bili oproščeni.
Varšava, 17. maja. Na postaji Kamionek so teroristi napadli osebni vlak ter hudo ranili 10 potnikov.
V Jekaterinoslavi je bil boj med anarhisti in policaji. Trije policaji so ustreljeni.
Petrograd, 17. maja. Naučni minister Kaufmann je predložil danes dumi zakonski načrt o ureditvi javnega pouka. V utemeljevanju tega načrta je rekel minister, da je Rusija edina država, kjer je število analfabetov tako ogromno, da zna med moškimi le 29 %, med ženskami pa le 13% brati in pisati. Proračun za nauk, ki znaša sedaj 16 milijonov rubljev, bo treba sedemkrat zvišati. Zate namene se ne sme varčevati z denarjem. Osem milijonov otroknemore dobiti pouka. Rusija potrebuje 2 50.000 šol, a ima jih le 90.000. — K debati se je prijavilo 65 poslancev.
Varšava, 17. maja. V Dlugi ulici je napadlo dvajset oboroženih pisarno državne železnice. Ustrelili so dva vojaka in dve dragi osebi, ranili pa štiri vojake in šest drugih oseb. Odnesli so 10 000 rubljev.
Blizu Lodza je napadlo 30 roparjev poštni voz. Ubili so dva spremljevalca ter odnesli 2000 rubljev. Pri preiskavi so se delavci sosednje tovarne vojaški patrulji zoperstavili, nakar so vojaki streljali ter ubili kakih 20 oseb.
Narodno-naprednim uo-Hlcem!
Glasovnice za ožjo volitev se bodo dostavljale po pošti in sicer se bodo razpošiljale volilcem na ona stanovanja, ki so zabeležena v volilnih imenikih.
Ker je pa mnogo volilcev v zadnjem Času spremenilo stanovanje, bo poŠti zelo težko dostaviti vsem tem glasovnice. Ni torej dvoma, da bo pošta vrnila vladi mnogo glasovnic, ker jih ne bo mogla dostaviti. Z razpošiljanjem glasovnic se prične že te dni. Kdor izmed naših somišljenikov bi glasovnice ne dobil vsaj do ponedeljka dne 2 0. t. m., naj se zglasi v uredništvu „Slovenskoga Naroda". One naše volilce, ki so morda izgubili legitimacije, opozarjamo, da dobe duplikate legi-timaoij na magistratu. Nihče izmed naših somišljenikov naj ne zamudi se pravočasno preskrbeti z duplikatom v slučaju, da bi bil izgubil legitimacijo.
Vsa potrebna navodila v tej zadevi daje rado voljno uredništvo „Slovenskoga Naroda".
Ožja volitev med Jelovnikom m Robttem?
Iz Celja se nam poroča, da je glavna komisija radi dveh glasov ovrgla volitev v gornje-gradsko-šoštanjsko-slovenje-graško-marenberškem okraju ter odredila oifo volite V med kandidatom „Narodne stranke Vinko JeŽOvnikom in klerikalcem prof. Bobicom* Vinko Ježovnik je imel pri prvotni volitvi pretežno večino, kako se je potem radi dveh glasov mogla razpisati ožja volitev, nam ni um-ljivo. A naj že bo kakorkoli, treba je znova na volišče! Volilci »Narodne stranke" vsi na delo, zadnji mot mora priti na volišče! Vaš kandidat Vinko Ježovnik je brez dvoma že pri prvotni volitvi zmagal z absolutno večino in je bil tudi proglašen kot izvoljen. Ako se je vkljub temu sedaj v zadnjem hipu odredila ožja volitev, volilci, ne dajte se ustrašiti! Stopite v četrtek, 2 3. t. m., vnovič na volišče in oddajte svoj glas od prvega do zadnjega Vašemu kandidatu g. Vinku Ježovniku, kateremu ste že pri prvotni volitvi tako sijajno izkazali svoje zaupanje!
Vsak volilec naj prinese sabo na volišče legitimacijo (izkaznico); kdor bi bil legitimacijo izgubil, naj nemudoma piše po novo na okrajno glavarstvo. Glasovnice dobe volilci pred volit vi j o pri občinskem uradu, na dan volitve pa pri dotičnem vladnem komisarju. Naprednjaki, poiščite si glasovnice že preje pri občinskem uradu!
Poziv.
Več pristašev socialno-demokratične stranke, sosebno železn. uslužbenci poživljamo tem potom gospoda Etbina Kristana, da se takoj izjavi: Jeli res, da se je za hrbtom svojih sodrugov zvezal s klerikalci?
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. maja.
— Pozor volilci! Deželna vlada je začela razpošiljati glasovnice za ožje volitve 23. t. m. Zgodilo se je, da so nekateri volilci dobili glasovnice, na katerih ni pri ti sn j ena vladna štampi Ij a. Ker so take glasovnice neveljavne, opozarjamo vse svoje s o m i š 1 j enike, ki so morda dobili n eš t a m p i 1 j i r an e glasovnice, da gredo takoj b a deželno vlado, da jim pritisnejo tam s v o j o š t am p il j o , s i o e r n j i-\o v glas ne bo veljaven.
— Urnebesne laži so poglavitno sredstvo, s katerim se bori „Slovenec" zoper župana Hribarja. Vsak dan natrosi toliko novih laži, da jih ni mogoče vseh sproti zavračati. Med drugimi lažmi je včeraj priobčil tudi posebno gorostasno glede dostavljanja glasovnio za ožjo volitev. V tem oziru se je moral za kulisami izvojevati velik boj, predno se je vlada odločila, da dopošlje glasovnice vsakemu volilcu posebe. Klerikalci so pri vladi zahtevali, da naj izroči glasovnice vodstvoma obeh strank in vlada jim je tudi hotela ugoditi — ali morala je vsled energičnega protesta na-rodnonapredne stranke to opustiti in se odloČiti četudi morda nerada za to, da po pošti dopošlje volilcem glasovnice. Tako je ta stvar, vse drugo Kar pisari „Slovenec", pa prava katoliška laž.
— Skrajno nesramen članek je priobčil „državni poslanec" Jože Gostinčar v glasilu krščansko socijalnoga delavstva, imenovanem „Naša moč". V članku se peča pisec z „liberalci", pred vsem pa z županom Hribarjem, katerega napada in blati na najinfernalnejši način. Gostinčar pač misli v svoji omejenosti, da ga
že sČiti poslanska imuniteta! Mi pa pravimo, da pride lahko Joža Gostinčar preje v kriminal, predno bo deležen poslanske imunitete! Ali si razumel, poltenj ako vič Gostinčar?
— Župan v kranjski hranilnici- Z ozirom na govorice, ki jih gotovi ljudje raznašajo, ker je bil župan Hribar v kranjski hranilnioi, smo pooblaščeni konstatirati, da je župan Hribar šel v kranjsko hranilnico edinole prosit, naj kot hišna gospodarica tudi za ožjo volitev prepusti realčno telovadnico. Kranjska hranilnica se je namreč tega branila z ozirom na nova draga tla, ki jih je dala napraviti v tej telovadnici.
— „Slovence ve1' fantazije Snočni „Slovenec" pripoveduje, da se je župan Hribar po volitvi odpeljal iz Ljubljane. Kakšen namen j e imel ta neresnicoljubni list s to izmišljeno vestjo, ne vemo; konštatujemo pa, da se župan ni za trenotek ni umaknil iz Ljubljane.
— Ožja volitev in cena mesa.
Novi parlament se bo kmalu bavil tudi z vprašanjem, ali naj se državne meje uvozu tuje klavne živine odpro ali naj ostanejo še dalje  zaprte, kar se reče z drugimi besedami:  ali naj cena mesu  in  zabeli  pade  ali naj ostane   pri   dosedanji   draginji. Ob lepi priliki  bodo krščanski socialisti iz mest in socijalni demokratje nevezanih  rok  z vso  energijo zahtevali odprtijo meje, čemur se bodo seveda upirali kmečki poslanci na vso moč. Takrat utegne to važno zadevo odloČiti tudi en sam glas.  Zdaj pa poglejmo, kateri naših dveh kandidatov bode  imel   vezane   kateri nevezane roke  pri   tem   važnem glasovanju. Dasi ravno  bo  Kregar dobro vedel, kako   tare   draginja  mesa in zabele tudi njegove volilce, bo moral vendar glasovati za zaprtijo meje, ker mu bo   to  ukazal   njegov  načelnik dr. Šusteršič, ki bo moral kot poslanec kmetov   tudi  glasovati   za zaprtijo meje tuje  klavne živine.   Tukaj se vidi, kolika bedarija je to, ako pošlje na Dunaj mesto takega poslanca, ki mora glasovati ne za mestne, nego za kmečke koristi. Vse drugače je s kandidatom g; Hribarjem.  On  bo imel popolnoma nevezane roke,   zato bo pa tudi brezdvomno pristopil k tistim poslancem, ki bodo zahtevali od vlade odprtijo meje za tujo klavno živino, ker mu je dobro znano, kakor tožijo meščani nad neznosno draginjo mesa. Odločitev je torej jako lahka: Kdor izmed volilcev hoče še nadalje jesti v oblicah krompir in žgance brez rumenih   ocvirkov s  slabo zabeljenim kislim   zeljem, tisti  naj  voli Kre-garja; kdor pa želi vsaj včasih na mizo juho s tečnim mesom in o praznikih in nedeljah sočno pečenko s solato, tisti naj pa da svoj glas g. Hribarju, županu bele Ljubljane, in zagotovljen naj bode, da se tega ne  bo nikdar kesal. — Mestni volilec.
— Zakaj agitira trnovski kaplan Kochler proti inpann Hribarju? Med ljubljanskimi duhovniki ne agitira nobeden tako nesramno kakor trnovski kaplan Kochler. Mož nikakor nima miru, ne ponoči, ne podnevi in Čisto nič mu ni mar, da se s tem početjem brez dvoma zameri mnogim faranom. Če upoštevamo, da ta agitacija tudi v najboljšem slučaju ne more imeti posebnih uspehov, se moramo nehote vprašati: <3emu se Kochler tako izpostavi j a, čemu si lahkomiselno nakopava n a s p r o t-j a. Čemu dela z d r a ž b e. Ko bi bil Kochler kak klerikalen fanatik, bi ga še umeli. Todo Kochler ni fanatik. Vse prej kot to! Sin nemške rodo-vine je in sam nemškutarskega mišljenja, v verskem oziru pa skeptik. Za Kregarja samega je Kochlerju toliko, kakor za lanski sneg.* Tudi za klerikalno stranko mu ni. Preveč pro-letarska in surova je, da bi imel gosposki Kochler le količkaj simpatij zanjo. Da, pred nekaj meseci je Kochler še klerikalno stranko prav iz srca zaničeval in to tudi napram različnim znancem liberalnega mišljenja priznal. Kaj torej h o č e K o c h-ler, da tako srdito agitira za stranko, kijo prezira in za kandidata, na katerega gleda sicer od zgoraj dol?
No, danes smo v položaju, da to nekoliko pojasnimo. Dne 16. t. m. je bila v Škofji Loki nekaka duhovska konferenca. Med udeležniki te konference se je govorilo, da hoče škof Jeglič upokojiti trnovskega župnika g. Ivana Vrhovnika. — Kochler naj postane njegov naslednik. Od popolnoma zanesljive strani vemo, da so klerikalci obljubili Kochlerju, da postane župnik v Trnovem, če pomore Kregar ju do zmage, za slučaj pa, da bi se jim ne posrečilo „pomesti" na msgistratu, kakor obeta dr. Šusteršič, so mu obljubili prvi izpraznjeni kanoni k a t. No, na magistratu klerikalci še dolgo ne bodo pometali, to so menda spoznali sedaj ne glede na to, da Kochler še nima hlač, to je kon-kurza. Trnovske župnije ne dobi Kochler, to mu garantiramo. Značilno in zanimivo pa je to razkritje, zakaj zdaj se vidi da agitira Kochler zgolj iz osebnega koristolovstva za Kregarja.
— Gosp. Etbin Kristan je bil predvčerajšnjim nepričakovano ali pričakovano počaščen. Posetili so ga dr Šusteršič, Štefek in „državni poslanec" Gostinčar! Gotovo so prišli na tarok!
— Kandidat Kregar mož dela
— mož   Čistih  rok.  Iz obrtniških krogov se nam  piše:   „Slovenec" v enomer   trdi, da je njegov kandidat mož dela,   češ,   da  ga   celo liberalci hvalijo.   To je laž.   Dr. Tavčar je pač v „Mestnem domu" rekel: Morebiti,   mogoče,   da   je Kregar priden obrtnik in dober oče;   te besede zlorabi „Slovenec" prav na hinavski način za Kregarjevo kandidaturo. Kregar ni drugega, kakor velik hinavski   agitator, saj   ima že obraz ustvarjen   kakor jezuit.   Vedno "pri-jazno-hinavsko   smehljajoči obrazek. Ko je Kregar bil pomočnik, se je že pripravljal   za   pristnega klerikalca, ker je tako pošteno  in pridno klel, da so se  ga  njegovi  tovariši bali. Kot katoliški politični agitator  se je pa učil v rajnega  Regalija Konserv. pol.   društvu  in   Regali   ga je ljubljanski  duhovščini   vsilil  kakor čič svoj jesih.   Da je Kregar  velik agitator, je  umljivo,  bolj kot  pije in agitira,  več mu nese.   Delajo itak njegovi pomočniki,   on   samo nosi ime moža dela, Čistih rok pa menda zato, ker glaže  po  gostilnah izpraz-nuje.  Drugi obrtniki delamo od zore do mraka sami ali tudi s pomočniki, pa večinoma le toliko prislužimo, da se pošteno preživimo.  Kregar poseda* od jutra do pozne noči po bez-nicah in gostilnah brez skrbi, saj mu duhovniki,  če   je  treba, dvakratno delo plačajo.   Ves dan agitira s svojimi pajdaši,  zato  se  imenuje mož dela.  Ko  bi  Ljubljančani, trgovci, uradniki  in  obrtniki, delavci, uslužbenci  itd. bili tako  preslepljeni, da bi takega Človeka, ki ga komaj smem prištevati k ljubljanskim resnim mojstrom, za poslanca volili, bi se smelo reči: agitatorskega pijanca ima Ljubljana za poslanca.
— Sirovost Kregarjevih agitatorjev. Tujec, ki je pripravljen javno z imenom ponoviti svojo trditev, nam piše: „14. maja, torej na dan volitev, sem šel par minut po osmi uri zvečer po Emonski cesti. Nikogar ni bilo v neposredni bližini, kar naenkrat pri dr vita dva sir o veža od zadaj, stopita vsak na eno stran mene in zarjoveta: živio Kregar. Nisem se odzval, toda ko sta bila nesramneža komaj 4 korake pred menoj, reče eden: „Hudič ni htel reči „živio Hribar", da bi ga lahko vrgel ob tla« in mu rebra prerukal." Ko sem slišal to grožnjo, sem ta dva siroveža zasledoval neopaženo do realke, da bi opozoril policijo na ta dva tiča. Šla sta v „Union" na agitaoijski pogovor. To sem slišal iz njunega pogovora. Da bo slika popolnejša, navedem še kot posameznost, da sta pri cestni žarnici med realko in Rimsko cesto Čitala posebno izdajo „Slov. Naroda" in rekla: Hudič, tisoč glasov več pa za Kregarja menda le ne bomo mogli dobiti." Zdi se mi to taka posirove-lost in ostudna strast, da se Vam moram pritožiti. Prepričan pa sem da so krivi glavni voditelji klerikalne stranke te sirovosti, kajti samo od
sebe se ljudstvo take podivjanosti in robatosti ne navzame, da bi kar mirne tujce izzivalo, jih napadalo in jim grozilo."
— Ne volite Kregarja I Tako govori Kregarjeva žena okrog in utemeljuje svojo prošnjo takole: „Odkar se je moj mož vrgel v politični boj, gre naša obrt silno nazaj. Pomočniki delajo po svoji glavi in svoji volji. Ako bi bil Kregar izvoljen, propadli bi docela, zato naši družini stori vsak dobro delo, kdor ne gre volit Kregarja." Upamo, da je toliko Človekoljubnosti v Ljubljančanih, da ne bodo ugonobili Kregarjeve rodbine s tem, da bi njega volili za državnega poslanca. Še celo ob hišo ga pripravijo, Če si mož ne bi znal izposlovati kake državne podpore!
— Po njihovih delih Jih spoznavajte! Zadnji volilni boj v Ljubljani je bil nad vse oster. Ni čuda, da so igrale tiskovine, posebno letaki, veliko vlogo, a ravno ti so mi bili merilo za dostojnost boja. Opazoval sem jih po vsem mestu in kaj sem opazil? Kjer niso bili prilepljeni letaki Hribarjevi tako visoko in tako dobro, da jih je bilo nemogoče poškodovati, so bili vsi zdrapani, strgani in umazani. Na mnogih se je poznalo, da se je moral pobalin dolgo truditi, predno je strgal vsaj oni kos, kjer je stalo Hribarjevo ime. Poškodovani so bili deloma tudi socialdemokratski letaki, a popolnoma celi so ostali nemški in Kregarjevi letaki. Mislim, da tiči v tem dejstvu marsikaj jedra. Klerikalci računajo na Nemce, zato so pustili njihove letake. Splošno pa se lahko trdi, da so Kre-gerjevi pristaši najneotesanejši ljudje, ker so ravno oni v divji jezi celo šli v boj proti — letakom. To je smešno, otročje in — surovo.
— „Slovenec" se zadira v naše somišljenike, da so z gotovimi pretvezami izvabili od nekaternikov legitimacije. Svetovali bi „Slovencu", da naj kar molči o tem, drugače spravimo kar naglo njih pristaše pod ključ. Gospod Milavec in bivši mestni delavec Šetina, dajta Jožefu Kogovšku legitimacijo nazaj, Če ne bo počilo. „SlovenČevo" uredništvo pa vprašamo, ako mu je znan neki St. Z., ki je bil nekam povabljen, kjer je dobil legitimacijo in glasovnico, da je potem volil na Ledini!
— Obrtniška kolegijalnost krojača Loiarja. Ta strastni agitator Kregarjev, ki govoriči okoli, da se raje obesi, kakor da bi volil liberalca, je prišel k pristnemu liberalcu prosjačit za delo ter obljubil, da izvrši obleko 2 gld. ceneje nego njegov stanovski kolega. Pristni liberalci imenujemo tako postopanje hinavstvo in umazanost; pri Ložarju pa je seveda krščansko, saj ima v svoji gostilni v ^Rokodelskem domu" rimski žegen, ki mu odpuščča vse umaza-nosti 50 let naprej. Prosil je za ta žegen kleče in dal zanj menda 100 gld., da bolj drži.
— Po V. volilnem okraju pobira za klerikalce legitimacije žga-njarček Lapajne in se pri tem obnaša skrajno vsiljivo. Priporočamo somišljenikom, naj temu človeku pokažejo vrata, če bi se ga ne mogli znebiti, naj se pa poslužijo drugih radikalnejših sredstev. Tudi riČet mu ne bo škodoval, kadar bo le pre-siten.
— Klerikalna agitatorja, ki se
posebno pehata za Kregarja, sta famozni R a s b e r g e r, ki so ga še povsod spodili, koder so ga spoznali, in nič manj famozni Kozjek. Svoj biro imata pri Kovaču v Kolodvorskih ulicah. Pozor pred njima!
— Zlobna lat- Nekdo si je dovolil v* 112.) štev. „Slovenca" objaviti neresnico, da je učitelj Li-kozar govoril na volišču, da bodo umazani in raztrgani delavci vse pokvarili. Namen objavljene laži je oči-viden. Nahujskati delavstvo proti omenjenemu nadučitelju, kakor proti učitelj s t vu sploh. Poiz vedeli smo od verodostojne strani, da je omenjeni nadnčitelj vsikdar in povsod ne nasprotnik, ampak prijatelj in zagovornik delavca trpina. Kjer je do sedaj služboval, povsod je mnogo storil za ubogo delavstvo. Hujskati pač znajo, a kaj storiti za delavstvo, to jim pač ni mar.
— Kako ao klerikalne ione
izobražene. 14. maja je stala pred uredništvom „Slovenca" vrla narodna družina in govorila o izidu ljubljanskih volitev, da bo pri ožjih volitvah zmagal župan Hribar. Tu je posegla vmes neka tercijalka, da to ne bo res, ampak da pojde Hribar spat. Ko je oa to dobila primeren a dostojen odgovor, je vneto Kregarjevo zaščitnico to tako ujezilo, da je z vso silo sunila neko gospodično v prsi, da bi bila padla na tla, če bi se ne ujela ob svoji tovarišici. Katoliška junakinja je zbežala na to v Mahrovo šolo, ker se ji je zagrozilo z aretacijo. No, policija je vseno dobila in zvedela njeno dično ime. Stvar pride pred sodišče.
— Klerikalne zmago praznuje
po Ljubljani neka silno rej ena duhovna posoda z dežele. Že tri dni pije noč in dan po kavarnah in gostilnah kričeč: „Živio Slovenska ljudska stranka!" Vedrit se hodi zjutraj ob treh na Rožnik, kjer se prespi v gozdu par ur, da potem z novim navdušenjem nadaljuje praznovanje zmage „katoliške" misli.
— Župnik v Tomislju je volil-cem jemal glasovnice na volišču ter jih popisoval. Po zakonu v varstvo volilne svobode je to kažnjivo, Jožefu Knificu se pa radi tega seveda ne bo nič zgodilo, ker je božji namestnik, tem je pa kajpak vse dovoljeno!
— Št Vid resen. Na klerikalnem volilnem shodu v Dravljeh je dr. Lampe prav resnega obraza pripovedoval po resnici koprnečim zborovalcem, da utegnejo pri nas nastati „ francoske razmere", Če bi zmagali liberalci in bi lepo St. Vidsko cerkev spremenili v —J^n^ev- s0 Šentvidčani volili kaplana Zabreta v krajni šolski svet, so to volitev vedno tako opravičevali^s tem, da mora kaplan varovati, da francoski „framasoni" ne bodo prišli v šolo. No zdaj so pa rešeni teh groznih skrbi. Kaplan Zabret straži pred šolo, da ne morejo vanjo francoski frama-soni. Dr. Šusteršič pa straži pred cerkvijo, da ne morejo ti francoski framasoni svojih konj v cerkev postaviti, da bi megli potem šolo naskočiti! — Take bedarije polagajo klerikalci svojim ovčicam! Ni Čuda, da kmetje tožijo o slabih časih in da saj večji draveljski klerikalec tako izgleda, kakor bi vsak dan pojedel samo enega — grila.
— Občinski svet ima v torek dne 21. maja ob 6. pop. izredno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o dopolnilni volitvi v komisije za ožjo volitev državnega poslanca dne 23. maja; o prošnji „Dramatičnega društva" za brezobrestno posojilo; o pogodbi, ki se ima skleniti s c. in kr. vojno upravo glede odkupa vojnoerar-skega posestva ob Dunajski cesti in gradnjo novega vojaškega preskrbova-lišča; o prošnji Ivana Kende, da se mu odstopi v Lattermannovem drevoredu prostor za postavljanje gostilniškega paviljona.
— Učitelji, pozor I Iz laškega okraja se nam piše dne 16. maja t. L: Akademično naobražen propagator analfabetov, kandidat Koroščeve „kmetske zveze", klerikalni dr. Ben-k o vi č, pride 23. maja v OŽJO volitev z naprednim neodvisnim kandidatom „Narodne stranke", Fer d. RoŠem. S tem je vse povedano! — — Tovariši, zastavite vse sile svoje ter delujte vsak v svojem dejališču za to, da pomorete Rošu do zmage! Luč naj prodere temo! — Pomislite, kaj je ob ravno minoli volilni borbi počenjal Benkovič. On je verni adla-tus ^nositelja nazadnjaštva in teme, dr. Korošca. Benkovič je največji sovražnik novodobne sole in naprednega uČiteljstva. Za kanone se navdušuje, a ljudsko naobrazbo bi najraje zadušil. Akademik Benkovič je za skrajšanje šolske dobe, vsaj mora biti tak, ker je prisegel na program „Kmetske zveze". Nedavno n. pr. v Jurkloštru niti na interpelacijo dr. Kukovca odgovoriti ni maral, za koliko let Šolskega obiskovanja otrok da je. Večna sramota, če bi tak mož zastopal narod naš na Dunaju! Preprečimo to! Bodočnost naroda našega je osigurjena v naobrazbi. Kdor pa to zabranjuje, ta je grobokop narod-
nosti maše! — Učitelji, vi kot pijo-nirji prosvete, imate sveto dolžnost, da to zabranite! Vsi na krov ter marno na delo za napredek in svobodo  slovenskega   našega ljudstva!
Svobodni učitelji. — Iz Preser ja se nam piše: Pri nas je duhovščina na vse mogoče, dovoljene in nedovoljene načine agitirala   za   Gostinčarja.   N& praznik „Vnebohoda" in zadnjo nedeljo je bil govor na leci le o volitvi. Župnik se je mogočno trkal na prsi, da je kar odmevalo   Hodila sta pa oba s kaplanom po hišah in popisovala glasovnice.  In to naj bo prosta volitev?! Marsikdo, ki bi bil rad volil Grudna, se je ustrašil groženj duhovščine in volil Gostinčarja. Bila sta pa duhovnika po trikrat in večkrat v vsaki hiši Pritiskala sta na žene, ki so potem jokaje preprosile svoje omahljive može, da so šli volit. Prišli so vsi do zadnjega na volišče — starci, ki so gluhi in pa ki radi slabosti ne morejo hoditi v cerkev.  Le naših je ostalo dokaj doma, boječ se duhovskega terorizma. RakiŠki župnik je kar na leci oznanil, naj prineso njemu glasovnice in da je šlo hitreje, jih je kar štam-piral. Vkljub nečuvenemu pritisku, je volilo Grudna 34 neodvisnih, neustraš-ljivih, značajnih mož.  Pri zadnji volitvi je   dobil  kandidat  narodno-napredne stranke  le 5 glasov — sedaj 34; torej vendar lep napredek. Ko bi ne bilo duhovščini vse  dovoljeno, bi zmagal Grudea.  Sicer se je pri nas začelo jasniti.
— Kaplan v Radečah je pri
volitvah uganjal vsakovrstne goljufije in pride vsled tega na zatožno klop. Enaka usoda Čaka tudi več njegovih stanovskih tovarišev.
— Agitacija v Trebnjem. Piše
se nam: Dne 12. t. m. ob 10. dop. je imel dekan pridigo, v kateri je srdito udrihal po naprednem kandidatu g. Penci in goreče priporočal klerikalnega kaudidata g. dr. Hočevarja. Med drugim je — v cerkvi! — oznanil, da bo hodil mežuarjev sin Matevž po vaseh in popisoval glasovnice. Rotil je poslušalce, naj Ma-tevžku le dajo glasovnice, da se ne zgodi kaka zmota. Matevžek je dva dni brusil podplate in popisoval glasovnice, da je imel kar krč v rokah. V ponedeljek pa je še g. dekan posegel osebno vmes. Peljal se je v Veliko Sevnico in. popisoval listke. Tudi na glasovnico nekega volilca, ki ga ni bilo doma, je g. dekan zapisal dr. Hočevarja. Storil je to, ne da bi bil to vedel dotični volilec, kaj še da bi bil v to dovolil. Dotični volilec je potem nosil glasovnico po Trebnjem, da bi mu kdo nanjo zapisal ime g. Pence. Ali je še kaj pravice? To vprašamo c. kr. oblast, ki je dolžna varovati volilno svobodo! Tudi po Starem trgu pri Trebnjem je hodil g. dekan od hiše do hiše popisovat glasovnice. Nekega dečka je celo poslal v Trebnje kupit radirko, da bi brez sledu izbrisal ime g. Penoe. V gostilni je dal celo za pol litra vina, česar najstarejši ljudje ne pojmi j o. Radovedni smo le, je-li g. dekan Matevžku plačal za njegove komisije od kilometra ali od glasovnice. Radovedni smo pa tudi, če se bode treba g. dekanu in Matevžku zagovarjati pred sodiščem ali ne.
— Izpod Nanosa se nam piše: Komaj se je osnovala Kmetska stranka na Notranjskem, se je pokazalo, da ima bodočnost zase. V hrenoviški občini je vsaj postalo to očitno na dan volitve. Kar so po farjih zbegane babe skupaj nagnale, je imelo sicer veČino glasov, toda smelo se reče, da od vseh, kar jih je glasovalo za moža, ki je Častno besedo snedel, jih ni bilo petero, ki bi imeli med nami kako veljavo. Potuhnjeno so prilezli na volišče, spoznal si vsakega že na tem, da je glavo med ramena tiščal in gledal predse ali v tla, kakor hudodelec, ki ga orožnik skozi .vas žene. Celo potem, ko se je razglasil rezultat škrutinija in je zavedna „Kmetska stranka" neu p ognjena dala duška Čutom do svojega izvoljenca s krepkimi klici: „Živio Dekleva", so se razpršili zmagovalci, kolikor jih ni že poprej kar na tihem proti Ubeljskemu -'in Stranjam odkurilo, kakor stepeni kužki in šele ko so se bolj varne Čutili ob
vznožju farovškega hriba, so stopili zopet skupaj in Buloveo jih je gnal najprej v Gorice in jih cele pokazal babam, ki so jih v boj pognale. Za pandurja so jim bile dodale neko Trobento, ki, mesto da bi bil svojo službo opravljal, se je le pečal z agitacijo in popisovanjem listkov. Deželnemu odboru naj bode ta odlični uslužbenec priporočen. Šnopsarje ima on na niti, na kateri jih  popelje tudi v večno življenje. Kar imamo o tem možu še povedati, se bode zgodilo to na pravilnem mestu.  Struna je počila. Ne bomo se več mučili z dr halj o. „Kmetska stranka" bo delala za svoje ljudi. Zapomnite si to Šmiheloi. Vam Lan-dolcem ne bo več tlačanil Jovne, ki vam je pretečeno leto namolzel 9000 kron. Mož se je pridružil tistim krogom,  ki  spoznajo,  kaj   da zahteva spodobnost in hvaležnost. Goričanom in Hrenovcem nimamo kaj povedati. Preblizo so farovškega hriba,   da bi ae jih pametna beseda prijela. Naš premehki župan je storil svoje, ampak preveč ne za svojega dobrega prijatelja Deklevo.   Razdrtci so prišli vsi na volišče,  „neustraŠene krvi" glasovali za napredek,  izvzemši obnemoglega starčka in  izbacnenega, hudo-delnika.   Stara garda, ki je še v Ur-škini  dobi  pod  škofom Vidmarjem žandarja in  nemškutarijo iz vasi zapodila, je  zopet  oživela brez vsake druge pege  nego te, da je sedanjemu škofu slavolok postavila.   Skesani so in tudi tega ne bodo več storili.
— Svobodna volitev. Iz Siavin-
ske občine se nam piše. Svoboda volitev. O ironija! Ta nečuveni duhovski terorizem naj bi bil „svoboda." Kakor rjoveči levi, hodili so duhovniki dan za dnevom po vaseh ter gledali, koga bi požrli. Namigovanja, posredne in neposredne grožoje z vsemi mogočimi stvarmi, beganje s francoskimi razmerami v zvezi s hujskanjem je imelo uspeh: zmagali so tisti, ki znajo najspretnejše resnico tajiti in laž trositi. Mladi „kmetski stranki" je pa le čestitati na 3000 značajnih možeh, kateri so Šli navzlic ostudni gonji nevstrašeno v boj za svojega kandidata g. Deklevo. J V našo občino spada b* vasi ter kobilarna Prestranek. Vaščani dveh večjih in ene manjše vasi so [brez izjeme tako zagrizeni, da se nasprotni agitator med nje niti pokazati ne sme, če noče, da bi ga od svetosti polni možje pobili. Sicer je med njimi nekaj „inteligentov," kateri se držijo napredne stranke, a se ne ganejo, ker se boje. Drugi dosledno menjavajo barvo, če treba tudi po večkrat na dan, kakor slučaj nanese: dopoldne, ko župnik na leci prosi podpore za „Marijino družbo," v zakristiji pred napredujaki fige kažejo, uro pozneje pa nesejo v farovž za isti namen 20 K. Res krasni značaji. Nekega boljšega posestnika iz iste vasi vprašal sem, katerega kandidata je volil. Odgovoril mi je dobesedno: „Lepo Vas prosim — katerega drugega nego Žitnika? Glasovnice nisem hotef dati do zadnjega dneva podpisati, a že so pljuvali in s prstom na-me kazali, da sem brezverec, in dasi znam sam dobro pisati, hočeš nočeš moral sem dati kaplanu glasovnico popisati." Tu se je volitve udeležilo preko 90% vseh volilcev, ter je dobil Žitnik 225, Dekleva pa 135 glasov. Naši, pred volitvijo tako hudi socijalni demokrat] e so pa zlezli pod klop, zatajili svoj delavski stan ter volili Žitnika, le 10 jih je bilo za Mozetiča. Klerikalci so spravili do zadnjega moža vse na volišče, celo onemogle starčke ob dveh palicah ideče so privlekli s seboj, tudi bolni župnik, kateri niti v cerkev ne more, da si je le 10 korakov od farovža oddaljena, pripeljal se je na pol ure oddaljeno volišče. Hiša, v kateri se je volitev vršila, je po mnenju naših gospodov liberalna ter je niso hoteli priti blagoslovit, ko se je pred par leti dogradila. Sedaj pa so ti gospodje ves strah, da se nanje poruši, izgubili in pred volitvami videl si sedaj sla vinskega, sedaj štivanjskega pastirja v tej nebi ago si ovij eni hiši volilni imenik študirati. G. knezoškofu pa priporočamo, da tema dvema gospodoma dobre fare izroči — agitirala sta res vztrajno, niti jesti in moliti nista imela Časa. Mi smo pa navzlic porazu
I lahko zadovoljni.  Od zadnje volitv so se naše vrste počvetorile, in prihodnja volitev zna donesti klerikalcem malo presenečenje v kar „po-mozi Bog i sreča- junačka f"
— „Tajne" volitve. Kako so se naši duhovniki 14. t. m. držali volilnih postav, dokazuje slučaj, ki se je zgodil pri Sv. Križu na Vipavskem. Tam je predsednik komisije, župnik Kodre, vsako glasovnico razgrnil in pogledal, predno jo je vtaknil v namenjeno posodo. Ko je nekdo dal Kodretu izkaznico, glasovnico pa djal v posodo, zahteval je ta, da mu mora pokazati tudi glasovnico. Šele na oster opomin, da so volitve tajne*, si Koder ni upal več razgrinjati glasovnic. Tako razumejo  duhovniki tajnost volitev.
— Resnice zavija zopet „Slovenec", ko piše, da se je pri Šuklje-tovi serenadi sMŠalo le nekaj ^pereat" klicev, sicer pa da se je le „živio" klicalo. Popolna, resnica je ta: Ko je odigrala godba prvi komad, je prišel iz Šukljetovega gradiča kandijski župan g. Zuro in zaklical „živio poslanec Šuklje, živio". Res je nekdo — mogoče, da sta bila dva ali trije, več gotovo ne, — ponovil „živio", a vsa druga, kakih 250 ljudi brojeČa množica je prasnila v posmehljiv smeh, potem pa so se dolgo slišali samo „pereat Šuklje" klici. Ko je godba igrala drugi komad, se jo je spremljalo z žvižganjem in potem so sledili zopet „pereat Šuklje" klici. Za godbo so potem korakali vsi demonstrant je po celi Dolenji Kandiji do mosta, ki veže Kandijo z Novim mestom in vedno klicali „pereat Šuklje", „živela narodno - napredna stranka", „živio Hribar" in Šakljeta izžvižgali ter se potem na mostu mirno razšli. Tudi policaj Petrič se je nekaj vmes štulil, a je igral jako žalostno vlogo. Tako je torej izpadla Šuklje tova „se-renada", Če je pa „Slovenčev" poročevalec kaj rživiou klicev slišal, mu svetujem, naj se preveč ne blamira, ker je bil takrat doma, kar je meni sam pravil, njegov dom je pa oddaljen kake četrt ure od Šukljetovega gradiča „na Kamnu", kjer se je to godilo. Ali to tudi ni res - L.
— Roj v Ptuju.   Piše se nam:
V mestni skupini smo imeli štiri kandidate, Malik, Radi, Kremser in Jodlbauer. Ko bi bil ostal med kandidati sodnik dr. Glas, katerega je hotel župan Ornig po svoji metodi vtihotapiti, bi jih bilo pet. Malki-janci so pridno delali. Celo agitacijo je vodil protestantski vikar Bohm, kojemu sledijo mnogi uradniki, trgovski in razni pisarniški uslužbenci ter sinovi sputanih ptujskih meščanov. Na bregu poleg Ptuja, v kraljestvu Strašilovega šnopsa in vina, je Malik na nekem shodu tako nesramno zabavljal na Avstrijo, da bi bili vsakega drugega zaprli in pognali v kaz. preiskavo. Policija Brežanov ni nič videla, nič slišala. Zato so dobili Malikijanci korajžo in so napadli v gostilni Weissensteina soc. demokrate, ki so imeli v svoji sredini kandidata Jodlbauerja. Na napad se je dolgo pripravljalo; policiji je meralo biti vse dobro znano, toda ukrenila ni ničesar, ker so hoteli meščanski po-balini naklestiti soc. demokrate in preprečiti njih shod. Pričakujemo, da soc. demokrati ne bodo mirno prenašali falotstva, da bodo storilce tirali pred kazensko sodnijo. Pa tudi slovenski svet naj izve, kdo in kaj so ti nemški pretepači in razgrajači. Posebno so se odlikovali sin šnop-sarja Hutterja, dva usnjarja Piricha, od katerih je eden v mestnem obč. odboru, trgovec Slawitsch, urar Pente-ker, Strašili, kolar Mere iz Brega, ki je bil pred leti z Wisenjakom tepen na shodu pri Sv. Lovrencu na Dr. p., takrat tudi kot oproda Strašilov, poslovodja Leposche, Perko, trgovski pomočnik pri Muchitsohu Stambur. jur. Bratanitsch, mladi pek Furtner i. dr. Napad teh meščanskih divjakov na mirne soc. demokrate pač zasluži kazen, katere pa v Ptuju, kjer vlada Ornig in mu tlako dela sodnik Glas, ni pričakovati. Oštir Weissenstein ima veliko škodo, haj-lovoi pa nočejo škode povrniti in vale vso krivdo na demokrate.
— Zloraba nevednosti ljudstva.
V neki cerkvi na Goriškem je preteklo nedeljo vzel duhovnik v roke
2 Priloga »Slovenskemu Narodu" si. 115, dne 18 mala 1907.
ra8pelo, je dvignil ter patetično vzklikal: 14. t. m. Te hočejo križati brezverci, liberalci in framazoni, kakor sC Te kr žali Judje. Toda obetamo Ti farani, da Ti ostanemo zvesto jdaci otrodci 14 t. m. in z listkom v roki poj demo v boj za Te, o ljubljeni moj Kristus!" Ženske so jokale t cerkvi na glas, moški, ki so ostali trdni, so pa imeli doma celo vojsko a svojo boljšo ali slabšo polovioo. — }seki drog duhovnik se je [spozabil tako daleč, da je obetal volilen, če voli ^katoliškega" kandidata, da pojde ▼ nebesa, pa Čeprav ne pojde nikdar več k spovedi in k maši. Ali je potem čudno, da vera peša?
— Prej vera — zdaj zmaga Nune G r i 1 a n c iz Levpe na Goriškem je kričal poprej, da je vera v nevarnosti, da se gre pri volitvah za sveto vero itd. — Ko je pa začutil, da je dr. Gregorčič izvoljen, je rekel, da se ni šlo za vero, ampak za zmago. Govoril je pač resnico.
— Junaštvo. Član „SlovenČe-vega" uredništva Fr. Terseglav, ki je rezervni Častnik, se je čutil radi neke notice, izšle začetkoma preteklega meseca v našem listu, žaljenega in je poslal odgovornemu uredniku našega lista dva Častnika, da zahtevata od njega častnega zadoščenja. Ko je R. P. imenoval svoje sve doke, mu je Fr. Terseglav odrekel satisfakcijsko sposobnost, češ, da je R. P. svojeČasno kot predsednik akadem -tehn. društva „Triglava" v Gradcu „zastavil" društveno zastavo in s tem zakrivil nečastno dejanje. Radi tega je prišla ta afera v presojo pred častni svet c. in kr. pehotnega polka št. 27., ki je na podlagi izjav častnega soda in odbora akad.-tehn. društva ..Triglava1* priznal uredniku R. P. satisfakcijsko sposobnost. R P. je bil pripravljen dati Fr. Terseglav u vsako satisfakcijo, ki je v takih častnih zadevah običajna, ni pa bil voljan preklicati očitanja, naperjena proti Terseglavu v gori navedeni notici. Terseglavu je torej ostala samo ena pot, ako je hotel imeti zadoščenje: sprejeti ponujano mu satisfakcijo. Toda F r. Terseglav ni sprejel te satisfakcije, češ, da vztraja on samo na mirni rešitvi te afere, ter seje umaknil brezpogojno, ne da bi bil dobil kakršnegakoli zadoščenja. S tem je bila zadeva s Terseglavom z a R. P. častno rešena. A dasi določajo predpisi, veljavni za častne zadeve, da je nedopustno iskati zadoščenja na dva načina, vendar je nastopil sedaj Fr Terseglav sodno pot ter tožil urednika R. P. pri sodišču radi iste.notice, radi katere je že preje iskal drugim potom satisfakcije, ki jo je pa odklonil, dasi se mu je ponujala, čim je vedel, da postaja stvar resna. To je vsekakor junaštvo, ki mu ga ni kmalu para. Beležimo to junaško dejanje   brez komentarja!
— Pri upravnem sodišču se
vrši dne 22. t. m. razprava o prizivu E. Guština in tovarišev zaradi jeseniških virilistov.
— Po&tna vest Poštna oficijan-tinja je postala v Laškem trgu upraviteljica A-ia Knez.
— Deputacija „Akademije" se
je odpeljala danes v Zagreb, da izreče zagrebškemu vseučilišču, rektoratu in dekanatu svojo zahvalo za predavanja, ki so jih prirejali profesorji in docenti zagrebške univerze preteklo zimo v Ljubljani.
Slovensko gledališče v Celju. Tu se je sestavil odbor, ki podpira gledališke predstave članov slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Na čelu tega odbora sta gg. dr. Gosak in dr. Sernec. Iz posebne prijaznosti vodi koralno petje z glazbo v igri »Klga« dr. Schvab. Za te predstave je mnogo zanimanja, tembolj ker ste bili v vsej gled. dobi samo dve predstavi. »Posojilnica« v Celju je dala z ozirom na mnoge troške brezplačno dvorano na razpolago. Predstave se vrše: v soboto dne 2 5. maja, otvoritvena predstava, drama »Elga«, v nedeljo 26. maja, burka B»Na letovišču«, in v pondeljek 2 7. maja veseloigra »Huzarji«. Predprodaja sedežev in vstopnic v trafiki »Narodnega doma« v Celju.
— 40 letnico svojega službovanja kot pomočnik in ekspeditor v knjigotržoici Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bambergovi obhaja na binkoštni ponedeljek gospod Anton vitez pl. Fran-kon v ožjem krogu svoje rodbine in
najbližjih sorodnikov. — Prvi tak slučaj v Ljnbljani, ki je pač le mogoč v tako stari tvrdki, kakor je zgoraj
imenovana. Čestitamo 1
— 401etnlco svojega službovanja praznuje danes v krogu svoje rodbine c. kr. sodnijski sluga gospod Ivan Gaber.
Zabaven večer prirede podčastniki tukajšnje garnizije danes zvečer v areni „Narodnoga doma". Začetek ob 8, svira vojaška godba.
— Društva c. kr poštarjev poštnih opravitellev ln poštnih opravnikov na Kranj s nem, Primorskem in v Dalmaciji redni občni zbor, združen z občnim zborom društvene bolniške blagajne neerariČ-nih deželnih poštnih uslužbencev na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji bo v ponedeljek, dne 27. maja 1907 ob 10. uri predpoldne v dvorani hotela „pri zlatem jelenu" v Gorioi. Poleg običajnih poročil so na dnevnem redu sledeče točke: Podelitev cesarja Fran Josipa I. jubilejne ustanove ubogim otrokom c. kr. poštarjev, poštnih opraviteljev in poštnih opravnikov obojega spola v znesku 19*2 K; potem ustanove cesarja Fran Josipa I. v znesku 150 K v podporo neeraričnim deželnim poštnim uslužbencem tržaškega in dalmatinskega poštnega okrožja. Prosilci za navedene ustanove morajo vposlati nekolekovane pismene prošnje do 20. maja 1907 predsedništvu v Litijo. Prememba pravil. Volitev osrednjega odbora. Resolucije in predlogi. Odbo-rova seja se vrši dne 20. maja 1907 ob 5. uri popoldne v istem lokalu
— Nasilen hlapec. Gostilničar Ivan Grbec v Studencu je odpustil hlapca Mihaela Skope a, ki je bil vsled tega tako jezen, daje hotel napasti s koso Grbčevo hčer Angelo in dekli Marijo in Lucijo Štembal Ker so mu ženske ušle, razbil je koso ob kamnu, nato pa letel za njimi z gnojnimi vilami. Siloviteža je orožništvo aretiralo in izročilo dež. sodišču.
— Pretep. V nedeljo je bil v Babnikovi gostilni na Studencu ples, katerega se je udeležilo več domačih fantov. Prišlo je pa tudi tja nekaj strežnikov iz tamošnje blaznice, ki so se vsedli v posebno sobo. Vnel se je zaradi plesa prepir, in kmalu so la-teli kozarci, vrčki in druge reči na strežnike To je dalo povod splošnemu preteku, pri katerem je zadobil strežnik Martin Klanjšek na glavi težko poškodbo. Izbiti so mu bili trije zobje gornje čeusti in na čelu mu je bila kost udrta. Njegov tovariš Alojzij Kacjan je zadobil na glavi udarec s stolom, Janez Flander pa ureznino na ledjah. Neudeleženi delavec Janez F a j d i g a je zadobil v tem, ko je stopil čez vezni prag, močan udarec po glavi, najbrže z gnojnimi vilami, da je bil takoj ves krvav in se na tla zgrudil. O storilcih se še natanko ne ve.
— Sokolski zlet v Srednjo vas pri Poljanah priredita telovadni društvi „Sokol" v Kranju in Idriji ter odsek idrijskega „Sokola" v Žireh v nedeljo 26 t. m popoldne Spored je sledeči: Dohod sokolskih društev ob 3 uri pop., vrtna veselica s sre-čolovom, plesom in drugo raznovrstno zabavo v prostorih g Ignacija ča-deža v Srednji vasi, javna telovadba ob 5. uri popoldne, ki bo obsegala prosie vaje za letošnji vses« kolski zlet v Pragi, c roduo telovadbo in skupine. Odhod ob 8 uri zvečer. Godbo oskrbi si. „Godbeno društvo" v Idriji. Za izlet je v Poljanski dolini izredno zanimanje in se zategadelj pričakuje obilne udeležbe
— Novo  sokolsko društvo.
Telovadno društvo „Sokol" v Idriji je predložilo deželni vladi pravila za sokolsko društvo v Žireh, ki se razvije iz tu obstoječega odseka idrijskega „Sokola".
— Oodbeno društvo v Idriji
priredi na binkoštni ponedeljek izlet v Šebaik pri Godoviču Odhod iz Idrije ob pol 1. uri popoldne. Ustop k veselici prost. V slučaju neugodnega vremena se izlet preloži na nedoločen čas.
— Ogenj. Vas Krka pri Novem mestu je pogorela predvčerajšnjim skoraj vsa. Zažgali so otroci. Večinoma vsi prebivalci so brez strehe.
— Novo Sokolsko društvo Vlada je potrdila pravila „Belokranj-skega Sokola4* v Metliki.
— Poročila sta se 16. t. m. gospodična   Ljubica   Lip o ld iz Žalca z gosp. F r. Lipejem, trgovcem v Brežicah. Bilo srečno!
— Učiteljsko društvo za laški Okraj zboruje v nedeljo dne 26. maja t. 1. ob 10 uri dopoldne v Trbovljah (Vode). Na dnevnem redu je poročilo odposlancev o zborovanju Štajerskega „Lehrerbunda" in predavanje: „Kako naj podpira družina učiteljevo delovanje v ŠoliM. Pol ure pred zborovanjem pevska vaja v Soli. Pesni St.: 61, 64, 65 iz Moh. pesm. I.
— NeSTOŠa« PremikaČ i v a n R o -bek je na kolodvoru Južne železnice v Maribora padel na železniški tir in
se težko poškodoval. Vrgel ga je tja vos, ki je drčal mimo.
— Bankari ja otvorjen nad premoženjem Ulri k a Lager j a v Velenju. Lager se je pred kratkim obesil. Pasiva znašajo do 400.000 K.
— ftttrfo požari v osmih dneh
V Spodnji Novi vasi pri Slovenski Bistrici je v zadnjih osmih dneh Štirikrat gorelo. Vsekakor požiga nekdo is hudobije. V noči 16. t. m je »gorela hiša najemuika Janžiča V isti nodl je tudi v vasi O sel j zgorelo več hiš.
— Praga Selztal-St Mikal bo
z dana4upm dnevom zopet otvorjena. Osebni promet po dn*vi St. Mihel-Trieb*»n neoviran. V Triebnu se mora presesti. Brzovlaki vozijo do postaje "VVald oziroma Triebena Prizadeti krogi se na to opozarjajo.
— Promemba brazllljanske carinsko tarife. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je poslalo poročilo o sedaj veljavnih z novim proračunskim zakonom za 1 1907 navedenih premembah brazilijanske carinske tarife. Interesentom je to poročilo v zbornični pisarni na vpogled.
— Iznajdba- Kakor smo poro čali, je iznašel g. dimn. mojster in poveljnik gasilcem v Ljubljani Štricelj posebno konstruirana vratca za dimnike, ki omogočujejo popolno varnost proti ognju. Kakor piše »Tagespost«, so so o teh dvojnatih dimniških vratcih s trikratno varnostjo proti ognju izrekli strokovnjaki podžupan Ertl, mestni stavbni ravnatelj Putschar, stavbni svetnik Lčschnigg, stavbni svetnik Maggi, vi£ji inženir in požarni nadzornik T. Ouirin, dimnikarske zadruge in prvo praško < rustvo dimnikarjev, — da nudijo ta vrata največjo le možno varnost proti ognju. Ta nova, patentovana
i/najdba tudi zapre dimnik popolnoma varno proti sajam in prahu, da so torej popolnoma izključeni pri dosedanjih dimniških vratcih običajni požari in onesnaženja. — Ker so ravno slabo zaprti dimniki pogosto vzrok požarom, bi bilo občinam priporočati, naj bi same predpisovale tako ognjevarno stvar. Glej današnji inserat.
— Tat kolosa prijat Kakor
smo že poročali, je bilo potniku Ra-jerju ukradeno v hotelu pri „Južnem kolodvoru" kolo. Tatu je mestna policija predvčerajšnjim aretovala v osebi nabiralca kosti Franceta Čehuna, rojenega leta 1889. v Černučah. Čeli un se je peljal s kolesom v Kleče, kjer ga je videl neki posestnik. Ker je pa tam zelo na slabem glasu, so takoj uganili, da je kolo najbrže kje ukradel, in ga mu odvzeli. Čehun je predvčerajšnjim ukradel v družbi Franceta Bistana g. Pavlu Petercu vile, ki so bile baš povod aretaciji. Dognalo se je tudi, da je vlomil na protestantskem pokopališču dve rak vi in odnesel od ene železno ograjo, vredno 20 K in jo potem prodal za 20 K. Od druge pa se je dobila ključavnica še pri njem. Tudi od te je hotel ograjo odnesti, toda se mu ni posrečilo. Oba tička so oddali deželnemu sodišču.
— Izgubljeno in najdeno roči. Julija Blajeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela bankovec za 20 K. — Črevljarjeva žena Marija Pernuševa je izgubila 60 K denarja. — Sobarica Uršula Kmetova je izgubila črno usnjato denarnico z vsoto 12 kron.
— „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Jutri se vrši koncert v „Narodnem domu". Začetek ob petih popoldne. Po koncertu pleg. — Na binkoštni ponedeljek se vrši o priliki otvoritve vrta koncert v restavracije pri „Levu" (Marije Terezije cesta) Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost.
— Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes ob 10. uri zvečer v „Narodni kavarni".  Vstop prost.
* Najnovejšo novico. Ustrelil se je v MaroS-Vasarhelyju 71 letni ogrski državni poslanec Albert Fiilop.
— Vrat si je prerezal nekdaj sloveči italijanski tenor Luigi Filippi.
— Vojska v miru. Pri vajah 64 polka na Sedmograškem je bil vojak Simon ujet kot navidezni sovražnik. Ker je hotel pobegniti, mu je zasadil tovariš bajonet v prsi, da je na mestu umrl.
— 25 šrapnelov se je raz-p o čil o v vojašnici nadvojvode Friderika v Šopronu. Dva topničarja sta bila nevarno ranjena.
— Tramvajski uslužbenci v Zagrebu so zagrozili s štrajkom, ako se jim danes ne izpolnijo vse zahteve.
— Tatinski lovoi so ustrelili v gozdu blizu Vinkovoev gozdarja Kokošarevića.
— Odvetnik — ropar morilec. Zaradi ponarejanja menic z Dunaja pobeglega odvetnika Hana so prijeli v Baden-Badenu, ker je umoril in oropal ženo medicin al nega svetnika Molitora.
— Zaradi sviianja vojaških gaž se je doseglo v Budapešti med vojnim ministrom in obema brambovskima ministroma popolno sporazumljenje.
— Znana ruska anarhisti-nja Tatjana Leontijeva je v zaporu v Curinu zblaznela ter so jo morali oddati v blaznico.
— Srbski prestolonaslednik potuje v kratkem v Avstrijo, Nemčijo in Francijo.
— Strela jeubila vPotten-s teinu na Bavarskem pet oseb, ki so vedrile pod drevesom.
* V spomin na mohikanakoga ooaarja Maksimi H Jana. Dne 14. junija 1867. je bil v Queretaru v Mehiku avstrijski nadvojvoda in me-hikanski cesar Maksimilijan z generaloma Miramonom in Mijijo obsojen na smrt; pet dni pozneje so bili vsi trije ustreljeni. Med mnogimi ujetniki, ki so vsled izdajstva polkovnika Lopeza prišli v roke generalu Esoo-bedu, je bil tudi Italijan Luigi To-fTato iz Trevisa, ki je do zadnjega trenotka delil usodo nesrečnega cesarja. Tudi Totfato je bil obsojen na smrt, potem pa nepričakovano z drugimi vred pomiloščen. Toda vsled razburjenja se mu je omraČil duh. Mesece in mesece se je potikal brez cilja po Ameriki, a končno so ga prijeli in poslali v d"inovino. V Tre-visu je potem preživel ostalo svoje življenje kot berač ter delal razne neumnosti, vsled katerih je postal v svoji domači občini popularen. Te dni je revež, ki je bil znan le pod imenom „Cenico Cason," umrl v bolnišnici.
* Poljub kot plačilo. Nic Pries je vložil proti vdovi Bolzovi tožbo na povračilo pred letom dni posojene ji vsote v znesku 110 dol. Pri obravnavi je vdova trdila, da mu ne dolguje niti centa, ker je Pries baje od nje mesto plačila zahteval poljub. Vdova ga je torej za 110 dol poljubila in odšla zadovoljna domov. Sodnik je pa v njeno začudenje razsodil, da mora denar Priesu vrniti in predlagal, naj jej tožitelj poljub kar pri sodišču vrne. Vdova je to vrnitev energično zavrnila.
* Smrt vsled molitve. Gospa
Corinne E Mc. Bride, žena Roberta Mc. Brideja, posestnika hiše Varuna na Broad\\ ayu in 80. ulici v New Yorku, postala je žrtev molitve, oziroma ljudij, ki zdravijo s pomočjo molitve in je vkljub vsemu zdravljenju umrla. Sedaj so njeno truplo zdravniški preiskali in našli, da je umrla radi pljučnice ter da bi jo zdravnik lahko ohranil pri življenju.
* Pozabljene reči. v Parizu so
zelo pozabljivi. Preteklo nedeljo se je pozabilo v pariških fijakarjih in tramvajih 36.067 predmetov, katerih vrednost se ceni blizu na en milijon kron. Bilo je zlatih ur, dijamantnih prstanov, polnih denarnic, modereov in — otrok. Vse to so vozniki pošteno oddali pri policiji, kar pač najbolje priča o poštenosti teh uslužbencev.
* Zanimiv Človek. Frank Bennis iz Kolomba (Ohio) v Ameriki je pač najzanimivejši Človek, kar jih je na svetu. Strašno ga vedno zebe. Pozimi in poleti nosi po pet zimskih spodnjih hlač, debelo sukneno vrhno obleko, veliko suknjo, pet parov volnenih nogavic in velike tople Črevlje. Spi na petih pernicah, pokriva se pa z osmimi navadnimi odejami, osmimi pernicami, na katere navali še nekoliko pernatih blazin na katere dene svojo suknjo. A moža še vedno zebe, zato se krog inkrog založi s steklenicami napolnjenimi z vrelo vodo.
* Dve psovki za 8000 dolarjev. Milijonarka Naomi Doncomb Ringova je bila pri porotnem sodišču v Whiteju obsojena v plačilo denarne kazni 8000 dolarjev, katero vsoto mora plačati učiteljici Grace Ravmond kateri nasproti je izustila dve psoki. Za vsako psovko mora plačati po 4000 dolarjev. Miss Ravmond je bivša učiteljica iz Mount Vera on a. Kot priča proti gospej Ringovi je nastopil njen mož, kateri je tožbo Ravmondove podpiral. Tožnioa je pripovedovala, dajo je milijonarka na ulici ustavila in ji očitala, da ljubi njenega moža. Pri tem je izustila tudi dve psovki in jo je hotela napasti. Ringova ima dva milijona premoženja.
* Titulatura kralja. Njegovo
Veličanstvo Hulalongkorn, kralj si-amski, je, kakor se poroča, dne 27. marca zapustil bvojo prestolnico Bang-kok, da počasti zopet enkrat Evropo s svojim obiskom. Siamski vladar gotovo ni najmogočnejši na svetu, a nekaj ima, v čemer mu ni kos nihče izmed vseh živečih vladarjev: največ in najnujnejših naslovov! Njegovo polno ime se glasi: Paramindr Mana Hulalongkorn, kralj Siama na severu in jugu in vseh odvisnih dežel, Lao-tov, Malajoev in Kariengov, zelo slavni, zelo nepremagljivi, zelo mogočni, zelo vzvišeni, s 101 krono kronani, katerih vsako diči devet dragocenih kameno v, največji, naj plemenitejši, božji vladar neumrjočih duš, presveti, ki vidi vse stvari, neomejeni kralj, ki drži pod senco svojih peruti veliki,   bogati,    brezprimerni Siam,
kralj, ki mu je podložna najrodovit-nejia vseh dežel, ki jih obseva solnce, gospod, najmogočnejši gospod, čegar palaca je iz samega zlata n draguljev, božji Ustnik zlatih pi estolov, belega slona in rdečega slona, najvišji bog devet vrst bogov, kralj, ki je podoben solncu, kadar stoji najvišje, in luni, kadar sveti najjasneje, kralj, Čigar pogled žari bolj nego luč danioe, kralj, kije močnejši, nego vsi kralji in cesarji, monarhi in potentati vsega sveta od izhoda do zahoda.
* Preveč zlata. Ves svet se pritožuje na pomanjkanje srebra, do-t im je zlata dovolj na svetu V zadnjih deset.ih letih se je produkt čistega zlata zvišal za 80°/#. Leta 1896. je bilo zlata za 20 milijard, a danes za 37 milijard. To naraščanje je pripisovati transvalskim zlatim rudnikom, katerih vedno več odkrivajo. Ekonomisti trdijo, da pomeni to naraščanje veliko nevarnost. Blizu je čas, ko se zmanjša količina blaga, ki jo bo mogoče nabaviti s cekinom. Cekini bodo izgubili na svoji vrednosti, ker bo preveč zlata.
* Koliko je ZVOZd? Ko je kralj v narodni pripovedki stavil to vprašanje ter se mu je odgovorilo: „Toliko kakor peska v morju," je bil kralj zadovoljen s tem odgovorom. A vendar ni bil odgovor zanesljiv. Peska v morju še ni nihče seštel, a zvezde pa je baje zanesljivo seštel neki angleški astronom. Delo je stalo seveda mnogo truda, a prišel je vendar do rezultata, da je s prostim očesom vidnih zvezd 7647. Od zvezd prve do devete velikosti jih je 630 000, a do desete velikosti 2,311.000. Ne ene več in ne manj — kdor hoče verjeti.
* Praznoverje v Berolinu. V
Berolinu je neka navihana starka otvorila pravcato šolo za — proro-kovanje. Otvoritev šole je razglasila celo na javnih lepakih z opombo, da imajo pristop le „zaupne ženske." Oglasilo se je takoj veliko število slušateljic. V vabilu obeta starka, da bo naučila slušateljice za majhen honorar prorokovati na spiritistične, na ciganske in na navadne karte. Tudi poučuje takozvano „hirologijo," t. j. prorokovanje po črtah na roki, po ptičjem letanju, po vsebini jajec itd. Kaj takega je mogoče le med |cigani in kulturnimi Nemci.
* Prometna idila. Neki potnik
pripoveduje, kako se mu je pripetilo na državnem kolodvoru v Trstu. Da bi ne zamudil vlaka, prišel je obedovati na kolodvorsko restavracijo. Tam je med vsakim grižljajem pogledoval na uro. Natakar mu je zagotovi j al, da pride vratar klicat. Vendar je šel potnik pet minut prej na peron, a vlak je ravno odpihal. Na njegovo pritožbo so mu povedali, da ura za pet minut zaostaja — zaradi mokrot-nega zidu, a vratar ne prihaja klicat, ker s tem moti stalne goste. Postaje-načelnik je obupanega potnika potolažil, da pride kmalu vlak južne železnice, ni mu pa bilo znano, da ta vlak vozi le ob nedeljah in praznikih.
* Zapoved ruskega generala.
Altinski vrhovni poveljnik Dumbadzev je pri zopetnem nastopu svoje službe izdal sledeči ukaz: „Na ulicah mora biti mir in red ter ne dovoljujem nikakega zbiranja. Svetujem gospodom „svobodnjakom," naj odložijo široke pasove in bojne znake, ki so jih začeli nositi za moje bolezni. Otroke, ki se igrajo na ulicah z rdečimi zastavami, je treba potegniti za ušesa ter jih izročiti staršem, ki bodo kaznovani, ako straža prime drugič njihove otroke. To naznanja „svobodnjakom" in državljanom general Dumbadzev."
* Pes rešil trojo Otrok. Ovčarski pes, last AVilliam Greshuberja v New Torku, je nedavno rešil življenje trem otrokom svojega gospodarja, kateri so bili v nevarnosti, da jih tatovi ne pomore. Žal, da je bil zvesti pes pri tem usmrten. Greshuber in njegova žena ao odšli v cerkev in njune tri male hčerke, katerih največja je stara tri leta, so ostale doma. Nato je prišel v hišo neki ropar, ki je otrokom ukazal, da mu moraio povedati, kje imajo starši denar. Pri tem je lopov pokazal nož in pretil, da bode deklice zaklal. Otroci so pričeli kričati in tako jih je domači pes slišal in skočil skozi okno ter prijel roparja za vrat. Ropar se je moral braniti in medtem so otroci bežali k sosedom. Ko so prišli slednji na lice mesta, so videli le še bežečega roparja, pač pa so našli zvestega psa mrtvega, kajti pri skoku skozi okno je zadobil take rane, da je potem izkrvavel.
* Imeniten način zvišanja gledaliških dohodkov. Neko ameriško gledališče nikakor ni moglo dobiti po-setnikov svojih predstav, zato so bili njegovi dohodki vedno prav majhni. Gledališko vodstvo je pa prišlo na originalno idejo. V časopise je dalo vest, da bo pri vsaki predstavi prišla med obiskovalce gledališča jako bogata lepotica, ki si bo med njimi izbrala mladega moža, bogatega ali revnega, s katerim se potem omoži. Uspeh te vesti je bil, da je bilo gle-
dalisče vsak večer oel mesec prenapolnjeno z občinstvom in igra, ki je preje ni prišel nihče pogledat in poslušat, je v flnanoialnem oziru uspela sijajno. Ali bi se morda pri nas ne dalo to poskusiti?
* MostO izseljencev. Prebivalci mesta Bejar v španski provinci Sala-manka so se obrnili z izredno prošnjo na južno- ameriške republike. Od raznih držav prosijo sredstev, da se morejo izseliti vsi prebivalci mesta v Južno Ameriko. Bejar, ki j« pred kratkim še jako cvetel, je v zadnjem času popolnoma propadel. Pred petdesetimi leti je štel 22.000 stanovalcev, sedaj pa samo 9000.
* Opica — tatica. Pariška policija je aretovala nedavno nekega moža, ki je pred več meseci pobegnil iz ječe. Na roki ie nosil majhno opico, ki je policijskim uradnikom provzročila veliko veselja, zlasti polici iskemu komisarju Kar je neki stražnik opazil, da je opica izmaknila komisarju z bliskovo naglico iz žepa denarnico in jo vtaknila svojemu gospodarju v žep. Opico so oddali v neko živalsko zavetišče, moža pa obdržali v zaporu.
napredni volilci o Brežiško-seoniško-laikem okraju 1
Dr. Benkovič je bil snoči v Ljubljani in je konferiral z E t b i n o m Kristanom, da bi si pridobil socialno-demokratske glasove. Ali se bodo res dali socialisti povsod na Slovenskem izrabljati za klerikalce?
Zahvala.
P. n. gg. volilcem iz volilnega okraja Radovljica Kranjska gora-Triič, ki so dne 14 maja glasovali za me, zahvaljujem se iskreno na izkazanem zaupanju.
Naš poraz je umeven, Če se pomisli, da je poleg delovanja spovednice, prižnice in drugih sredstev Še škof bir-moval tu ter bival skoro neprestano v našem volilnem okraju, vsled česar so tudi sicer miroljubni duhovniki z nepričakovano vnemo Šli v boj zoper mene!
Ne obupajmo in ne vdajmo se, kajti prišel bode d a n .... I
Vam pa, p. n. gg. vclilci, slava in hvala!
Moste, dne 17. maja 1907.
Ivan Čep.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred dete -nim sodiščem.
Z nožem je sunil delavec Viktor Barbo dne 10. svečana delavca Janeza Basa v UršiČevi gostilni v II. Bistrici. Že preje je Barbo v Tomšičevi gostilni nagajal Bašu. Da bi imel mir pred obdolžencem prijel ga je Baš rahlo za rame in ga hotel spraviti iz sobe. V tem ga pa Barbo sune z nožem v glavo in trebuh, ter ga smrtno nevarno rani. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
Težko vprašanje.   Kateri apo-
stel je bil največji?", tako je vprašal železniški delavec Janez Ogrin navzoče goste v Drašlerjevi gostilni v Dulah. Ker ni dobil po volj nega odgovora, jel je preklinjati Boga in Marijo. Sedlar France Jereb ga je zato posvaril, naj nikar tako nespodobno ne govori in ga iz sobe zapodil. Zato je ponovil Ogrin bogo-kletje. Zagovarja se s popolno pijanostjo. Obsojen je bi na 6 tednov ječe.
Otrok se je opekel Marjeta
T o ni j a, delavca žena v Dorfarjih, je pustila svoje tri nedorasle otroke same v sobi in šla prat. Kmalu je zaslišala krik in jok iz sobe. Ko se je vrnila, je videla, da je triletna hčerka Zofka v ognju. Otrok je zlezel na ognjišče, da bi se igral, pri tem pa prišel z obleko v dotiko z ognjem. Vsled opeklin je umrl čez štiri dni. Marjeta Tonija je bila obsojena na 3 dni strogega zapora.
Tatvine France Mele iz Postojne, trgovski vajenec pri Ivanu K e b r u v Ljubljani sam priznava, da je svojemu službenemu gospodarju izmaknil raznega blaga in gotovine v skupni vrednosti 103 K 26 vin. Obsojen je bil na f> tednov ječe. — Delavec Jožef Mirt je dne 30. malega travna v Mačkovi gostilni v Krojaških ulicah izmaknil pekovskemu pomočniku Francetu Kostanj Šk u zavitek obleke. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe.
Izknpil jO je Nace Košir, rudar v Novi gori, seje v svojem stanovanju igral z dinamitno kapico. Ni se zmenil za svarilo Antona Zoreta, naj to opusti. Obdolženec pa le ni prenehal brskati z majhno tršioo po kapici. Naenkrat je počilo tako močno, kakor bi kdo s puško ustrelil. Košir je na obeh rokah krvavel in naključbi je prepisati, da nista bila v bližini stoječa Koširjeva mati in Zore poškodovana. Zore je bil obsojen na 1 4 dni strogega zapora.
Telefonsku m Brzojavno poroma.
Dunaj 18 maja. V vladn h krogih vlada vedno večja konsternacija radi izida državnozborskih vthtev. Vedno bolj se utrjuje mnenje, da novi parlament ne bo sposoben za delo in da bo vsled tega tudi njegovo življenje kratko
Budimdesta 18 maja. Pogajanja med ogrsko vlado in Hrvati so se končala brez uspeha, ker noče odnehati nobena stranka. Ker hrvatski delegati stoječ na zakonitem stališču nagodbe, absolutno ne morejo popustiti, je gotovo, da se bo kriza še znatno poostrila.
Budimpešta 18 maja. Po gajanja glede železniškega vprašanja med ogrsko vlado m Hr&ti se bodo nadaljevala, kakor se zatrjuje v merodajnih krogib, po praznikih.
Lodz 18. maja Trideset obo roženih ljudi je napadlo poŠto v Hrmskovi ulici in ub lo 2 človeka, 4 pa ranilo. Napadalci so pcbeg uili.
London 18. maja. V Mehiki je bil velik potres, ki je po raznih mestih porušil več hiš.
Gospodarstvo.
— Dobavni razpis. O. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo v pisarni voj. teh. zavoda v Kragujevcu vršile ponudbene razprave od 9. do 12. ure dopoldne in sicer dne 20. maja 1907 za dobavo raznega usnja, dne 21 maja 1907 za dobavo voska, žime, sukanca, loja, mila i. dr ; dne 22. maja 1907 za dobavo žičnih cvekov, zapon, pod-bradnic i. dr. ; dne 23. maja 1907 za dobavo raznega železa, cina, i. dr.; dne 24. maja 1907 za dobavo smrekovih drogov, lepa, lesenih vijakov i. dr. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Razširjeno domaće zdr»vi-o. Vetrno .•ečja povpraševanja po ,,Jl*»ll-oveni francoskem žfTaiun in soli" dokazujejo uspešni /pliv tega zdravila, ziasti koristnega kot troleati utežujoče, dobro znane, antirevma-:ično mazilo. V steklenicah po K V90. Po >o5tnem povzetji razpošilja to mazilo tokar-□ar rk >IOLL, c. m kr. dvorni založnik na DUNA.n Tuchlauben 9 V zalogah po deželi e lzreciiu za a te vati MOLi.-«»v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpj-*om. 4 16—7
Toaleta. Samo pristni Mačkov Kaiser-boraks je najbolj koristno, najbolj vsestransko in najbolj neutrpljivo toaletno in čistilno sredstvo in zasluži največjo pozornost gospodinj. Kakor je znano, omeći Mačkov Kaiser-boraks najtršo vodo in kdor se vsak dun umiva z boraksom po obrazu pa tudi po životu, ne bo imel samo popolnoma čiste kože, nego tudi izgubi tisti neprijetni mastni blesk na polti, ki postane sveža in nežna, kar je pri vseh damah tako priljubljeno.
franc jozefova
grenka voda.
Izvrstno odvajalno sredstvo.
Premoćna odvajila so kakor znano škodljiva. Rabite zatorej brez motečih postranskih učinkov neopazno milo odvajajoče sredstvo, ki tudi prebave ne pušča znemar, ampak jo pospešuje in jači — namreč dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner, c. kr dvorni dobavitelj. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. b
Najpriljubljenejša:
jttotorna kolesa
Luni l Element 1 G.
Voltnrette.     1481 3
Tvornico: Hlada Boleslov. ČeJko.
Zahtevajte
ilostro van cenik
podjetja za žarnice „Ideal"
Huge Mlak
I, VI. Mkzm 34.
Ceo«, lepa svetloba brez ioštalacije in nevarnosti, Poraba ll4kr. na aro. 3911 29
Oitastvtte varovane!
ICH DIEtt
Alltinechfsrfiiliaa
A. Tbtarnr la fclliHaia n.
isa—19
Vsate eourefaeje kaznive! Edino priiten Je
Thierryjev balzam
s seleiio varstveno znamko i
nuno. 13 majhnih ali 6 d vojna tih ateklenic ali velika ■pa-oialna »tekleuioa ■ patentnim
aaklopom K 6-—.
Tiierrvjeve eenttfelijtke narilo
sa vse, ie tako a tara rane, vnetja, poškodbe itd. 3 lončka H s60. Poailja se urno po
povzetju ali denar naprej Te dve  domaČi   zdravili ste kot  naj boljši aploaou Knaai in starvelsrnl.
Naslavlja naj *e na
lekarnarja A. Ihlsrry v Pregradi pri Roganl Slatini.
Zaloge po »koro vseh lekarnah. Knjižic« a tisoči izvirnih ■ahvalnih  pUem  zastonj in poštnine prosto.
Po vseh kulturnih državah glstrirana
za
srajce ovratniki
mm
M-Joss&Lowenstein
c io kr. dvema dobavitelja idafils&S
Proti zobobolu in gnilimi m
izborno deluje dobro znana antiseptična
Melneine netna in zobna voda
ki utrdi dl*»«fio io ©«li»tr*aaijuje» D«?pr IJr-tno mapo iz a a t. t ntrleJirMMfit x na*o^v(u>  <* t*.
31 gorodnema gospoda M. nuevetlUa, lekarnarja v Ljabijaci. V asa izborna Melosine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper z o bo bol, odstranjuje neprijetno sapo iz as t in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi .sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite ker je res hvale vredno.
Leopold oangi, mesuu tajnik. Metlika, 84. aprila 1906.
Del lekarna Mil L6Ut»&* f Ljubljani* Risljivi cisti št 1
- leg novozgrajenega Pran JoSamvegr iobil. moMta 13 - 20
Darila.
Za družbo sv. Cirila    in Metoda:
Častita rodbina Vernikova K 20— mesto venca na krsto pokojnega ravnatelja gospoda Josipa Stareta. — Na kegljišču v Novi vasi nabranih K 3 20. — Gosp Draga Gartnerjeva v Planini K 3 - , darovali zavedni Logatcani ob priliki shoda narodno-napredne stranke. Skupaj K 2620. Srčna hvala! živeli!
Ana in Ivan Tavčar, učitelj c. kr. umetno obrtno strok, šole, naznanjata potrtim srcem vsem sorodnikom, tovarišem, znancem in prijateljem, da je Vsegamogočni izvolil njuno ljubo hčerko 1674
Cirilo
po kratki mučni  bolezni v nežni dobi poklicati k sebi med krilatce. Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, 18. maja 1907.
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom bridke izgube mojega iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata, gospoda
Josipa Starćta
profesorja in ravnatelja
za mnogobrojno udeležbo spremstva k večnemu počitku in darovalcem prekrasnih vencev, izrekava tem potom najino najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, 16. maja 1907.
Amalija Start in dr. flnt. Start.
54 4
Priporoča se, paziti na to znamenje, u žgan o v protok, in na etiketo z rudečiui orlom, ker t*e jako pogosto um prodajajo ponaredbe
I Mattoni-eve Giesshubler slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kaatner-Ju in Patru Lasnlk-u m v vseh lekarnah, večjih fepeceniah. vinskih in delikatesnih trgovinah.
«e takoj aii za avgustov term i a odda.
Vpraša nai se v gostilni ,,pri Buru" v Sp. Ši&ki št. 205.   i?69 i
Nova hiša
v. lepim vrtom v bližini jezera na Bledu -se proda. Dobra pitna voda pred hišo
Vsa pojasnila daje Anton Bftarolt, Bled (Grad) št. 141
1673
i lile
bo prodajalnica
Angleškega skladišča
odprta
O Bernatovič
Jtfestni trg št. 5.
Zenitna ponudba.
NadnČitelj na deželi, 24 let star, se želi takoj poročiti z gospodično od 17 do 23 let staro, nekaj izobraženo, ki se razume na gospodinjstvo in ima premoženja 2000 do 3000 K.
Oferte s sliko — samo resne — Daj se blagovolijo poslati na upravoištvo „SIov. Naroda* v Ljubljani pod 9mTtl do 31 maja t. 1 1670-1
Neugajajoče se takoj vrnejo. Diskretnost strogo zajamčena.
Izredna ponudb".
Lasten izdelek.
I KJUlIb  obrobljene,  6 kosov,  iz samo najboljše bombažaste tkanine K 13*—
Platnene r juhe, kakovosti, 14 m K 15 60
Koneuas a« rJS£- n*b- k8k0T°8,i'po Domostne brlsnCe, ^ ».-sr Rumburfta tkanina, k;:,
šir. 2'6 m, prav pripravno za damsko perilo, kos K 125-—. 1671
Namizno In posteljno perilo:
sifoni, platno, okBtord, cefir, brisale, žepni robci, inlet, gradi in damast po čudovito nizki ceni v največji izbiri. Vzorci zastonj in poštnine prosto. Nengajajoče se nepogojno vzame nazaj. Razpošilja se po povzetju.
Tkalnico za platnino in nomnaževino
Karel Kobn, Nacbod V (Češko).
Gospodje
se sprejmejo na hrano In stanovnijt v Spodnji Šiški št. )5,
s stekleno verando, se poceni odda z avgustom v Kollzefu, I. nad. strop (e. i«6i
Kupim već rabljenih
"" in dati
Pismene ponudbe : A. PUH| poste re stan te, Ljubil ani. 16I6-3
Večje število
tesarjev
sprejema proti dobremu plačila
Ivan Zakotnikj tesarski mojster, Danajaka cesta ftt. 40. 1666-i
Sprejme se priden, razumen
u
n
v   trgovino   a   mešanim   blagom pri
K. VVerli v Cerknici.
ie:!
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje ia pritiklin i607—i
se odda
za avgust.  Kolodvorske ulice 35.
Dvorski m a. 3
Dod „Narodno kavarno"
Oti 19. maja dc 25. maja 1907
stanovanj
eno v Šubicevih ulicah št 5, in.
nadstropje s 4 sobami in pritikhnami, drago na Bleiweisovi ceati št 20,
L nadstropje  s 3 sobami in pritikii nami se Odda za avgust.   — Vpraša naj se pri Filipu SupanČIČU, mestnem atavbniku v Ljubljani, na Bleivveisovi cesti št. 18, pritlično. 1662—1
U nedeljo, dne 19. tnalo 1.1. i* j at* 1 a (Lr		
it	ti M	CEBT
na vrtu
Reininghausove restavracije
v Spodnji Šiški.
Začetek ob 4. popoldan.
%rstopnlna i»K*«p»»ta.
K obilni udeležbi vljudno vabi
T. Kmetec,
1668 restavrater,
Razpis služb.
M generalnem zastopa ztranrooninice „Praha" a LJubljani
sprejmejo se : 1556—3
a) pisarniška moč.
b) štirje potovalni uradniki,
c) stalni (krajevni) zastopniki
po vseh večjih krajih jugoslovanskih dežel.
sluibe pod b) in c) oddajo se proti stalni plaći ia proviziji po dogo-
I ter s pravico do pokojnine. Ponudbe je takoj pošiljati d.
generalni zastop zavarovalnice „Praha" v Ljubljani.
3R
^57562
26
9999996
Razglas.
Sl imenika
4
5
6
9 10 20 25 31
O/
48 58 59 61 65 76 85 90 91 99
102
105
U9
120
127
131
136
138
142
143
151
154
160
163
180
184
714
220
r25
227 232 247 250 251 255 259 263 264 272 273 275 284 296 333 336 337 343 344 345 346 347 355 356 394 411 424 434 436 437 460
464 468 472 488 499 508 534 543 553 572 580 581 617 637 640 501 I 610/1 96 I
5 10 22 50 53 55 62 76 84 86 98 100 103 116 119 129 133 143 145 151 161 164 165 173 178 186 188 191 194 195 201 218 220 221 223 237 238 242 249 252 2.54 256 265 279 280 290 299 304 335 351
Naslednjih izkaznic mestni magistrat & uolilcem ni mogel dostaviti:
I. okraj.
Anžič Rudolf, hlapec, Poljanska c. 74. Anžur Franc, hlapec, Mesarska c. 4. Apollonio O. Fr, stroj., Kuhnova c. 21. Arko Adolf, trg. sotr, Poljanska c. 66. Arko Dam., žel. sprev., Poljanska c. 66. Baltezar Iv., hlapec, Ozke nI. 4 Benedikt Evald, trg., Poljanski nas. 38 Bevk Franc, knjigovodja, Polj. nas. 12 Blas Leop., knjigovez, Poljanska c. 23. Bovhan Josip, hlapec, Poljanska c. 58. Cepuder Mat., hlapec, Gruberjeva c. 9. Cerar Franc, hlapec, Ambrožev trg 7. Chobot Ant., kroj. pom., Poljanska c. 13. Cuzak Ivan, mes. pom., Poljanska c. 48. Činkole Mih., delavec, Poljanska c. 59. Dolenc Ivan, hlapec, Šolski drevored 2. Dolinšek Fr., paz. užit. zak., Polj. c. 49. Dornik Josip, delavec, Poljanska c. 75. Ekert Andrej, trg. sotr., Poljanska c. 49. Eržen Josip, mizar, Poljanska c. 3. Fabjan Fran, kov. pom., Poljanska c. 57. Frece Josip, hlapec, Pred škofijo 1. Friedrich V., godb. učit., Poljanska c. 67. Gattinger Mihael, red. brat, Elizab. c. 5. Gestrin Ferd., trg. pom., Poljanska c. 19. Gostič J., del. juž. žel., Strossmavr ul. 3. Gregorič A., pom. urad., Poljanski n. 52. Gril Karel, trg. sotrud., Poljanska c. 7. Grinn Viljem, poslov., Poljanski n. 52. Habjančič Josip, hlapec, Poljanska c. 26. Hartel Ivan, delavec, Pred škofijo 21. Hrabat Aleks., trg. sotr., Poljanski n. 14. Hribar Ant., strugar, pom., Strmi pot 6. Janežič Frid., nadsp. j. ž., Poljanska c.60. Japelj Josip, hlapec, Poljanski nas. 16. Kaučnik Franc, hlapec, Poljanska c. 48. Kastelic Franc, mes. pom.       „   „ 70. Kavčič Ivan, hlapec „   „ 26.
Kelhar Franc, hlapec, Študentov, ul. 3. Kerin Martin, pol. straž., ,, »11. Kocman Ivan, trgovec, Pred škofijo 15. Koderman Š., usnjar p., Poljanska c. 3. Kokalj Valentin, del., Ambrož, trg 7. Komatar Fran, paz. pris. d., C. na Kod. 1. Koplan Alojzij, hlapec, Poljanska c. 24. Kordin Ernst, ban. urad., Pred škof. 3. Kordin Jos., inž. drž. žel., „ 3.
Kot Fran, trg. potnik, Poljanski nas. 14. Kotzanda A., c. kr. p. pdu., Pred šk. 16. Kovačič Fran, kroj. pom., Poljanska c. 66. Kranz Herman, hiš. pos., „ „ 15. Kunej Ferd., uradnik, Poljanski nas. 52. Majdič Jakob, delavec, Ambrož, trg. 7. Malek Friderik, delav., Poljanska c. 60. Marc Fran, kov. pom. v „ „ 57. Martinjak Josip, hlapec, Študent, ul. 2. Maselj Luka, delavec, Ambrožev trg 7. Masle Anton, žel. usluž., Študent, ul. 2. Mstnak Alojzij, not. urad., Študent, ul. 9. Matej Stanko, vrtnar, Poljanski nas. 9. Merkun Mart., kroj. pom., Streliške ul. 16. Mežen Janez, hlapec, Poljanska c. 28. Papkar Josip, žebljar, Streliške ul. 6. Perhne Ivan, pek. pom., Poljanska c. 41. Pleško Ivan, mes. pom.. „ „ 55. Pogačnik A., spr. drž ž. „ „ 60. Pogačnik Lovro, pravnik, Ozke ul. 4. Pogačnik Mih., miz. pom., Poljanska c. 23. Raab pl. Rabenau Ant., c. kr. sodn. urad.
v p., Pred škofijo 20. * Ratej Josip, hlapec, Ozke ul. 4. Ravnikar Mart., delavec, Poljanska c. 75. Razinger Josip, sedlar, Kapiteljske ul. 3. Rupar Fran, kovač, Poljanska c. 57. Schlosser Ad., stvb. vodja, Poljanska c. 19. Skrdla Dominik, prist. j. ž., Ambrož, trg 3. Sumper Ant., mes. pom., Poljanska c 83. Šinkovec Ivan, hlapec,       „      „ 74. Škorpik Jos., str. d. žel., Poljanski nsp. 38. Terseglav Fran, urednik, Stara pravda 7. Tratnik Iv., pzn. prs. del., Poljanska c. 66. Trmota Josip, godbenik, Pred škofijo 21. Wagner Josip, strežaj, Streliške ul. 6. Zimmermann H., kovač, Poljanska c. 60. Zupan Vilj., odv. urad.,        „      „ 60. Sečnik Jakob, hlapec, Semeniške ul. 4. Vodeb Emil, filozof, Pred škofijo, 18. Egger Ignacij, žel. v p., Streliške ul. 10.
II. okraj.
Ahčin Anton, pek. pomoč., Rožne ul. 27. Apfel Anton, delav., Florjanske. ul. 33. Bahar Valent., delav., Kapitelj. ul. 11. Bertsch Adalb., pivovar, Florjan ul. 24. Bevc Mih., stroj. juž. žel., Karlov, c. 2. Bezlaj Jakob, strugar, Mestni trg 9. Blažič Jos., urad. sluga, Hrenove ul. 17. Bošnjak Ivan, delav., Karlovska c. 6. Brecelj Alojzij, polir, Rožne ul. 3. Brenčič Matej, delav. Florjanske ul. 18. Budja Ivan, delavec, Rožne ul. 35. Bukšek Rud., miz. pom., Tesar. ul. 3. Busič Flor., ravnatelj piv. Florjan ul. 7. Cvar Karol, kroj. pom., Florjan, ul. 18. Czechak G. 1., med. in st?. Rož. ul. 31. Čepon Ant., kroj. moj. Florjan, ul. 18a. Čeme Josip, barvar. pomoč., Reber 3. Dežman Alojzij, slaščičar, Stari trg 21. Divjak A., kamnoseški pom., Rož. ul. 35. Dolinar Rudolf, krojač, Tesarske ul. 3. Drufovka Josip, hlapec, Stari trg 20. Egger Ferdinand, natakar, Florjan ul. 10. Einsiedlcr Al., delavec, Hrenove ul. 16 Eržen Josip, sodar, Florjanske ul. 13. Fabjani Karol, zasebnik, Stari trg 15. Fischcr Ed., ur. pom., Mestni trg 25. Flegar Ivan, delavec, Hrenove ul. 14. Fonda Iv., čevljar, pom.. Stari trg 13. Frank Fran, pek. pomoč.. Stari trg 21. Frako Ignac, sedlar, Žabjek 7. Fuchjaeger Friderik, delavec, Sredina 11. Goelz Vaclav, godec, Florjan, ul. 14. Gogala Fran, kamnosek, Florjan, ul. 1. Golež Karol, trgov, pom., Stari trg 28. Gollob Karol, delavec, Florjan, ul. 32. Gradišar Josip, dninar, Florjan, ul. 11. Grah Josip, čevljar, pom., Mestni trg 3. Grebene Josip, hlapec, Gruberjeva c. 3. Gross Rudolf, sob. slikar, Tesar. ul. 3. Grum Jakob, pozlatar, Florjan, ul. 11. Gubane Pavel, delav., Karlovska c. 3. Gulič Karol, knjigovez, Franc. nabr. 7. Herget Anton, profesor, Karlovska c. 22. Hrastar Ivan, voznik, Mestni trg 11. Hrašan Josip, raznaš. čas., Karlov, c. 6. Ivan Anton, kroj. pomoč., Stari trg 13. Jane Bernard, učitelj, Gruberjeva c. 1. Jandejšek Josip, strojnik, Stari trg 9. Jeschenag Anton, zasebnik, Stari trg 19. Kadunc Jožef, delavec, Hrenove ul. 14.
Stev imenika.
369 371 376 377 384 399 403 404 407 411 419 424 428 445 452 454 460 463 473 474 475 480 486 517 526 533 535 538 544 546 553 557 566 575 598 607 608 614 615 617 624 632 633 634 643 648 649 654 655 660 666 682 696 702 715 732 738 740 757 796 841 853 859 860 866 874 875 883 884 901 906 907 941 969 973 978 990 1002 1011 1 1020 1027 1035 1037 1049 1051 1052 1057 1069 1070 1076
o 9 16 17 19 20 29 30 31 33 56 61 64 66 67 76 77 78 81 90 91 92 93 100 101 103 120 129 142 157 164 170 179 187 188 195 196 197 202 208 215 219 225 227 236 237 238 240 244
Kanšeg Jakob, trg. pom., Florjan, ul. 23. Kavčič Anton, pek. pom., Florjan, ul. 8. Kavšek Fran, sod. sluga, Florjan, ul. 16. Keber Andrej, hišnik, Sodarske ul. 4. Keržič Ivan, delavec, Reber 15. Knee Avguštin, agent, Žabjak 3. Kobal Anton, delavec, Ul. na Grad 15. Kobau Fr., c. kr. dav. kontr. Zatiške ul. 1. Kocjančič Ivan, hišnik, Stari trg 1. Kodelja Ivan, podobar, Florjan, ul. 13. Koller Edvard,  tes. pom., Hren. ul. 7. Konje Vincenc, bičar, Žabjak 3. Koren Božidar, zas. urad., Ul. na Grad 13. Kovačič Jos., urad. sluga, Tesarske ul. 3. KrainzTom., tiskarn, usl., Franc, nabr.7. Kralj Franc, stolarski pom., Žabjak 7. Kragar Fran, krojaški pom., Reber 3. Kremžar K., strojn. drž. žel./Karlov, c. 2, Kržič Ivan, hlapec, Florjan, ul. 20. Kuchler Jos., vrtnar, Florjan, ul. 14. Kugler Fr., stenograf, Rožne ul. 23. Kump Štefar, c. kr. poštni usl., Privoz 3. Kusman Josip, uradnik, Stari trg. 10. Loboda Greg., črevljar, Florjan, ul. 35. Lovko Anton, kroj. pom., Florjan, ul. 10. Mach Ivan, monter, Florjan, ul. 14. Magister Ign., žel.stružec, Gruberj. c. 4. Mahorčič Rihard, pek. pom. Florjan, ul.8. Marenka Iv., pretikalec, Karlovska c. 32. Marinčič Josip, drvar, Ul. na Grad 4. Matolin Josip, čevlj. pom., Hrenoveul. 19. Medonig Josip, brivec, Reber 7. Miklavčič Karel. trg. pom., Gruber, c. 3. Mlakar Jakob, agent. Florjan, ul. 3. Nicht Peter, žel. urad., Florjan, ul. 42. Oblak Fran, trgovec, Stari trg 17. Oblak Valentin, dijak, Rožne ul. 41. Oražem Ant., peč. pom., Florjan, ul. 9. Orehek Ivan, m. pol. stražnik, Prule 6. Orel Fran, krojač, Francovo nabrežje 7. Pahar Ivan, hlapec, Karlovska c. 19. Pavlek Fran, stekl. pom., Karlovska c. 2. Pavlic Matija, kurjač v p., Reber 9. Pavlin Mihael, zav. uradnik, Prule 6. Pečnik Fran, ključavničar, Ul. na Grad 3. Pengre Mihael, trgovec, Zvon. ul. 9. Perhne Ivan, čevlj. pom., Karlovska c. 14. Pestotnik Fran, delavec, Reber 3. Peternel Ivan, kov. pom. Karlovska c. 11. Petrovčič Fr, ključ, pom., Hrenove ul. 17. Pibernik Fran, pek. pom., Hrenove ul. 16. Pittino Josip, ključ, pom., Florjan ul. 23. Dr. Poelzl Avg , zobozdrav., Strit. ul. 7. Podrekar Gregor, kramar, Florj. ul. 14. Potokar Avg., jet. paz., Hrenove ul. 13. Princ Martin, kroj. pom., Florjan, ul. 6. Ptaezek Jos., posam. pom., Stari trg 11. Pueringer Avg., kapelnik, Rožne ul. 21. Ravnikar Jos., delavec, Karlovska c. 13. Sakojnik Florjan, mizar, Tesarske ul. 3. Slana Martin, tes. pom., Florjan ul. 27. Sorko Vinko, ofic. tob tov., Stari trg 4. Stagni Peter, trg. potnik, Ul. na Grad 1. Stalzer, krošnjar, Žabjak 3. Stark Josip, godec, Zvonarske ul. 9. Stopar Ant., slik. pom., Karlovska c. 11. Strajnar Fran, delavec, Mestni trg 10. Suhadolnik Ant., delavec, Sodarska st. 2. Suhadolnik Fran, hlapec, Sodarska st. 2. Sevšek Anton, sluga, Rožne ul. 8. Šimčič Janez, delavec, Mestni trg 11. Šinkovec Blaž, hlapec, Karlovska c. 28. Temovc Jurij, delavec, Reber 3. Umek Ivan, kroj. pomoč., Reber 5. Uršič Fran, sveč. pom., Hrenove ul. 14. Valand Josip, pilar, Rožne ul. 9. Verbič Fran, trg. pom., Mestni trg 11 Vidmar Alojzij, zasebnik, Stari trg 20-Vodnik Štefan, delavec, Rožne ul. 35-Waitz Karol, žel. uradnik, Ul. na Grad 1. VVilem Vincenc, slaščičar, Stari trg 32. Zadnikar Josip, delavec. Tesarske ul. 3. Zaje Andrej, žel. čuvaj v p. Hren. ul. 17. Zapletal Karol, godec, Zvonarske ul. 3. Zerlini Ivan, sprevodnik, Ključav. ul. 3. Zeschko Julij, zasebnik, Mestni trg 8. Zomer Fran, mizar. Tesarske ul. 3. Zuska Bogoljub, godbenik, Mestni trg 2. Zuska Otokar, godbenik, Florijan. ul. 42. Žemlja Fran, žel. uradnik. Vodna st. 1.
III. okraj.
Achtschin Albin, trg. agent, Rimska c. 20. Aleš Andrej, skladiščnik, Rimska c. 14. Ankerst Emil, c. kr. p. of., Prešernove ul. 3. Antosiewitz Julij, natak., Hilšerjeve ul. 12. Arko Ivan, krojač, Breg 10. Armelini Al., c. kr. fin. str. kom., Breg 6. Babka Ivan, del. v tob. tov., Tržaška c. 4. Bačnik Jakob, del. juž. žel., Breg 2. Bader Abdon, vrt. pom., Bleiweisova c. 1. Balant Josip, prod. loncev, Tržaška c. 51. Bergant Ant., kljč.pom., Hilšerjeve ul. 12. Bezlaj Anton, pdurd. d. ž.. Tržaška c. 47. p. Bilek Gotthard, frnč., Gosposke ul. 22. Bilina Ferdo, zaseb. urad., Židovske ul. 1. Binder Ivan, strojni pletec, Breg 14. Blatnik Alojzij, pek. pomoč., Breg 2. Boben Miha, čevl. pom., Erjavčeva c. 19. Bogataj Anton, kroj. pom., Tržaška c. 24. Boleška Oton, gled. igral., Gradišče 7. Borštner Fran, dninar. Rimska c. 2. Borštnik Ant., kroj. pom., Židovske ul. 3. Boskowitz Bog., čevljar, VVolfove ul. 6. Božič Josip, delavec, Tržaška cesta 22. Brcar Ivan, delavec, Rimska c 17. Brecelj Alojzij, tov. del.. Tržaška c. Brelih Ivan, delavec, Tržaška c. 5. Caball Gustav, zobotehn., Gradišče Cerar Anton, poštni hlapec, Breg 14. Čech Maks, čevljar, Gradišče 7. Čibašek Ivan, izvošček, Rimska c. 19. Debevc Fran, tov. del., Hilšerjeve ul. 3. Dekleva Josip, dež. dacar, Gosposke u.3. Deutschman Jos., del., Križevniške ul. 2 Dolenc Hinko, fotograf, Soteska 8. Dolenc Ivan, hlapec, Breg 4. Dolničar Ivan, tesar, Rimska c. 14. Dolničar Josip, h. oskrb., Knaflove ul. 13 Dolšak Bernard, gostiln., Tržaška c. 21 Dovjak Julij, delavec, Rimska c. 7. Drol Ivan, odv. uradnik, Breg 14. Einspieler Fran, jurist, Židovska st. 4. Elsner Ad., c. kr. dež. s. sv., Rimska c. 10 Erbežnik Fran, slaščičar, Fr. Jos. c. 7. Erjavec Ivan, mizar, Tržaška c. 20. Ferjančič Ferdo, gostiln., Turjaški trg 1 Fibigr Alojzij, krz. pom., Jurčičev trg 3 Fiecchi Maks, c. kr. rač. of., WoIfove ul. 1 Fischinger Karel, užitk., Bleiweis. c. Ia Foetsch Anton, trg. sotr., Wolfove ul. 1
51.
17.
Št. imenika
260 Gabršek Fran, sluga, Turjaški trg 3.
265 Gallgruber Josip, arh. instv., Rimska c. 19.
308 Grad Ivan, str. ključar, Vegove ul. 9.
326 Grošelj Alojzij, odv. urad., Bleiweis. c. 9.
329 Grund Fran, slaščičar, Tržaška c. 12.
336 Haberle Josip, zasebnik, Židovske ul. 1.
337 Habjan Jernej, hlapec, Rimska c. 17.
338 Hafner Peter, naj. hleva, Fran Jos. c. 1. 340 Haler Josip, sluga, Prešernove ul. 7. 346 Harwalik Karel, natakar, Kongresni trg 1
348 Hauptman Fran, zav. pot., Tržaška c. 20.
349 Hanšer Karel, delav., Bleiweisova c. 1.
350 Heier Fran, usluž. j. ž., Bleivveisova c. 9.
351 Heil Teodor, tisk. str. m., Wolfove ul. 2. 360 Hinner Bogomir, potnik, Hilšerjeve ul. 12. 365 Hoffelner Ivan, sluga, Fran Jos. c. 11. 382 Hudovernik Iv., trg. pot., Rimska c. 23. 387 Ivan Anton, kroj. pomoč., Stari trg 13. 394 Jančar Anton, hlapec, Salendrove ul. 4. 404 Jarolimek Bogmir, klep. pom., Gradiš. 7. 417 Jeraj Božidar, c. kr. fin. nadp., Breg 6. 420 Jerele Jos., gostilničar, Tržaška c. 21. 423 Jerman Hinko, knjig, pom., Rimska c. 16.
446 Kadunc Fran, vrt. delavec, Gradišče 10.
447 Kadunc Fran, dijak, Jurčičev trg 2. 450 Kaiser Celestin, delavec, Fr. Jos. c. 1. 452 Kaisersberger Filip, stavec, Gosp. ul. 3.
462 Kamnikar Ivan, delavec, Rimska c. 17.
463 Kantz Julij, agent, Šelenburgove ul. 5. 466 Karaschia Josip, c. kr. obrt. nad. F. J. c. 1. 468 Karlin Fran, c. k. fin. straže nad., Breg 6. 470 Karnijal Ignacij, trg. pot., Kongr. trg 3. 475 Kavčič Dominik, delavec, Gosp. ul. 9. 477 Keber Fran, zidar, Levstikove ul. 13. 480 Kerin Ivan, delavec, Rimska c. 7.
487 Kheil Karol, fotograf, Gradišče 3.
497 Klebel Alojzij, zasebnik, Salendr. ul. 6.
504 Klobučar Karol, urad. pom. Tržaška c. 24.
518 Kocjan Matej, trg. pom., Šelenb. ul. 4.
519 Kočar Andrej, mizar, Šelenburg. ul. 6.
522 Kodermaz Ivan, ključ, pom., Rim. c. 5.
523 Koegl Adalbert, knjigovez, Križ. ul. 7.
526 Koestner Martin, delavec, Rimska c. 5.
527 Kohlroser Jos., vrtnar, Bleiweisova c. 1. 531 Kolovratnik Ant., natakar, Kongr. trg 3. 539 Kofinek Em., c. kr. as. tob. r. Salen. ul. 4. 553 Kostanjevec V., pom. ur., Nunske ul. 10. 565 Kovač Gregor, čevljar, Gosposke ul. 6. 586 Kregar Ivan, hlapec, Rimska c. 19. 592 Kremžar J., raznaš. čas., Kongres, trg 2.
594 Kressal Fr., drž. žel. urad. sprev., Breg 16.
595 Krika AL, čevljar in kramar, Tržaška c. 24.
596 Krištof Jos., c. kr. pošt. of. Gradaš. ul. 18.
597 Krivanec Karol, stav. prakt. Križev. ul. 5.
598 Krivec Urban, trg. hlapec, Breg 20.
599 Krivic Avg., hlapec, Hilšerjeve ul 12. 604 Kuga Ivan, hlapec, Rimska c. 16.
607 Kulhav Karol, izdel. glas. Tržaška c. 31.
608 Kulovic Fran, zas. urad., Igriški trg 3. 613 Kune Fran, kroj. in pos. VVolfove ul. 6. 619 Kunej Jurij, delavec, Pred Igriščem 1. 624 Kuralt Ivan, delavec, Wolfove ul. 12.
629 Kvas Ant., zas. urad., Wolfove ul. 3.
630 Kvas Ignacij, potnik, Gosposke ul. 3. 668 Linhart Jos., delavec, Židovske ul. 4. 678 Lorenc Pavel, viš. knjig., Gradišče 10. 694 Lumpert Miha, tov. delav., Vrtača 3. 700 Machon Jos., inžener, Rimska c. 24. 705 Mahorič Ant., hlapec, Bleiweisova c. 19. 711 Majcen Ant., čevlj. pom., Breg 2.
720 grof Rud. Margheri, vi. svet. v p... F. J. c. 9.
721 Marinka Iv., jerm. pom., Tržaška c. 51.
722 Marinko Ivan, hlapec, Tržaška c. 22. 727 Mam Jos., žel. uslužb., Tržaška c. 31.
729 Martine Iv., sob. slik., Kongresni trg 6.
730 Martinčič Jakob, zidar, Vrtača 3. 733 Marušič Ivan, hlapec, Nunske ul. 3. 337    Massari Iv., zobotehnik, Gosp. ul. 10. 738 Matesich Iv., c. kr. viš. zem., Bleivv. c. 22.
741 Matjašič Anton, pek, Rimska c. 1.
742 Matjašič Fran, pek, Tržaška c. 21.
743 Matzke Fran, sobni slik., Gosposke ul. 3. 748 Mavc Ivan, delavec, Bleiweisova c. 18. 758 Mekinc Fran, zidar, Breg 20.
760 Melnitzkv Herman, ur. dr. ž., Knafl. ul. 13. 775 Milchersich Benato, urad., Židovske ul. 1. 781    Mohar Anton, Cev. pom., Turjaški trg 1.
786 Moravetz Fran, inž., Salendrove ul. 4.
788 Moskon Ivan, miz. pom., Nunske ul. 3.
791 Mozetič Josip, jurist, Tržaška c. 1.
797 Murko Roman, trg. pomoč., Breg 2.
803 Nadeniczek Anton, inž, Kongresni trg 3.
804 Naglic Ivan, hlapec, Jurčičev trg 2.
805 Nagode Jakob, hlapec, VVolfove ul. 12. 808 Nemclka Friderik, zoboteh., Marijin trg 1. 816    Nose Ignacij, pek. pom., Tržaška c. 4. 821     Nowy Fran, potnik, Hilšerjeve ul. 3. 838    Ohm Januschovvskv Julij, držav, želez.
revid. Wolfovc ul. 8.
845    Orell Hinko, gl. igr., Levstikove ul. 13.
851 Otorepec Ignacij, hlapec, Tržaška c. 4.
852 Paderčič Anton, sluga, Jurčičev trg 2. 854    Pajk Josip, c. kr. dež. sod. predsednik
Salendrove ul. 4. 870    Pelko Fran, kroj. pom., Hilšerjeve ul. 3.
873 PerišiČ Vekoslav, st. pr., Rimska c. 2.
874 Perknovskv Karol, c. kr. stotnik v pok.,
Šelenburgove ul. 4.
877    Perme Anton, hlapec, Wolfove ul. 1.
896     Petek Anton, slik. pom., Židovske ul. 3.
901     Pezdir Ivan, mizar, Tržaška c. 2.
912    Pir Alojzij, sedlar, Tržaška c. 23.
925    Podgoršek Anton, delavec, Rimska c. 16.
931     Podvornik Kajetan, tesar, Tržaška c. 15.
933    Pogačar Alojzij, miz. pom., Rimska c. 5.
939    Pole Josip, zasebnik, Šelenburgove ul. 4.
943    Pollak Dragotin, pr. dr. ž., Židovske ul. 5.
948    Potočnik Ivan, hlapec, Šelenburgove ul. 5.
959    Prill Fran, pek. pomoč., Gradišče 5.
968    Puc Rudolf, miz. pom., Tržaška c. 15.
970    Puch Ivan, c. kr. fin. str. paz., Breg 6.
977     Radomann Rud., zobth., Hilšerjeve ul. 19.
985    Rapoldi Albin, čev. pom., Hilšerjeve ul. 3.
999    Repar Martin, hlapec, Zagata 3. 1004    Rihar Fran, hlapec, Tržaška c. 17. 1017    Rovšek Jakob, delavec, Tržaška c. 4. 1019    Rozman Anton, delavec, Nunske ul. 3. 1033     Rupnik Ivan, c. kr. fin. straž.,  Breg 6.
1038 Saletu Josip, sprev. el. žel., Tržaška c. 14.
1039 Samide Josip, učitelj, Tržaška c 21.
1040 Samsa Rajko, c. kr. rav. dež. deske v
pokoju, Kongresni trg 14. 1046    SchaefferH., c. kr. konc. pr., Kon. trg 14. 1054    Schiffrer L., c. kr. tob. as., Tobačne ul. 3. 1076    Schweiger Fran, pristav državne želez.,
Bleiweisova c. 13. 1088    Sfiligoj Evgen, c. kr. davč. prokt., Breg 20. 1093    Skalar Fran, ključ, pom., Soteska 10. 1108    Sodnikar Josip, tesar, Bleivveisova c. 8. 1111     Dr. Sorc Leopold, c. kr. stalni zdravnik
v pok., Turjaški trg 6. 1143    Dr. Strictins Rudolf, c. kr. vlad. konc.
prakt., Kongresni trg 3. 1167    Šimek Lud., c. kr. k. pr, Kongresni trg 15. 1176    Škerjanec Martin, pos., Tržaška c. 21.
Štev. imenika.
1177 1178 1181 1183 1184 1189 1190 1193
Škerjanec Ivan, delavec, Tržaška c. 9. Škof Ignacij, hlapec, Rimska c. 17. Skufca Josip, izvošček, Rimska c. 19. Slemberger AL, t. del., Gled. stolba 3. Slibar Jakob, hlapec, Rimska c. 17. Sramek Ivan, klep. pom., Gradišče 10. Sribar Josip, kroj. pom., Hilšerjeve ul. 3. Štrukelj Anton, hlapec, Rimska c. 19.
11 14
22 28 29 46
55 66 70 76 78 82 83 85 103 105 109 120 124 128 130 132 146 158 160 172 174 179 180 181 182 183 184 190 193 200 201 206 208 211 212 232 239 242 251 253 256 258 263 283 287 288 295 300 303 311 318 332 338 340 344 347 348 350 362 369 370 386 392 400 404 407 419 420 429 432 438 440 455 457 461 471 479 492 505 529 534 541
575
595
609
624
661
675
683
684
697
702
719
727
730
731
745
758
760
763
771
777
787
799
803 1200 1226 1233 1245 1278 1297 1299 1300 1303 1310 1334 1347 1349 1356 1357 1362 1391 1331/1
I22/I 40 I
Mestni magistrat ljubljanski.
dne 16. maja 1907.
IV. okraj.
Andlovec Matija, miz. p., Gradaške ul. 8. Anžič Franc, del., C. v mestni log 4. Banko Jakob, delavec, Trnovske ul. 3. Bencina Franc, kroj. p., Krakovski n. 10. Bezlaj Josip, delavec, Krakovski n. 22. Blašič Leonhard, čevlj., Ce kvene ul. 11. Bravst Anton, hlapec, C. na loko 2. Budija Anton, zidar, Cerkvene ul. 21. Bužan Mate, c. kr. pošt. sl., Krak. ul. 20/22. Cerar Peter, kroj. pom., Cerkvene ul. 21. Chalupa Vencel, godec, Cerkvene ul. 21. Cirar Anton, delavec, Cerkvene ul. 21. Cirer Franc, pečar, Krakovske ul. 21. Cunder Franc, žel. del., Cerkvene ul. 21. Čoš Ivan, delavec, Trnovski prist. 20. Debelak Ivan, čevlj. m., Cerkvene ul. 21. Dežman Fran, sod. p., Kladezne ul. 19. Drenik Ferdo, mest. d., Opekarska c. 31. Faganel Franc, zidar, Opekarska c. 35. Feigelj Rajko, ban. urad., Emonska c. 8. Ferluga Fran, monter, Trnovski prist. 14. Fidel Štefan, kroj. pom., Vrtne ul. 22. Gaberšek Anton, d. j. ž., Emonska c. 4. Godnik Anton, čevlj. m., Cerkvene ul. 21. Glaser Karel, trg. usl., C. v mestni log 11. Grabelič Anton, rudok., Konjušne ul. 1. Grablovic Franc, str. p., Krakovski n. 10. Gregorec Anton, del., C. na loko 9. Gregorec Ivan, mizar, Cerkvene ul. 21. Gregorčič Alojzij, del., Cerkvene ul. 21. Gregorič Flor., hlapec, Kolezijske ul. 4. Gregorin Ant., delavec, Emonska c. 4. Gregorin Fran, delavec, Emonska c. 4. Grošelj Fran, zidar, Krakovski nasip 10. Gubane Iv., tel. del., Cerkvene ul. 21. Hašler Edv., godec, Cerkvene ul. 21. Hekler Viktor E., kapelnik, Cojzova c. 9. Hoerman Pavel, kolporter, Trnov. ul. 15. Hrastar Ivan, zidar, Krakovske ul. 27. Hrašar Ivan, hlapec, Opekarska c. 35. Hurka Franc, godec, Male čoln. ul. 14. Janžič Josip, sod. pomoč., Kolez. ul. 18. Japelj Ivan, delavec, C. v mest. log. 25. Jaritz Jurij, pilar, pom., Opekarska c. 6. Jeras Ivan, žel. strojev., Krakov, nasip 10. Jereb Valent., kamnosek, Vel. straden 7. Jevnikar Jak.,  delavec, Vel. čoln. ul. 6. Jironš Konrad, polir, Zeljarske ul. 11. Jurkovič Al., sprev. el. žel., Trnov. ul. 3. Kavčnik G., užitn. paznik, Opekar. c. 45. Kermavner Fr., posred., Konjušne ul. 1. Kerševan Fran, zidar, Krakovske ul. 27. Klama Ant., čevlj. pom., C. na loko 22. Klopčar Iv., hiš. pos., Vrtne ul. 8. Knific Rajko, trg. potnik, Cerkv. ul. 21. Kočman Ivan, kočijaž, Emonska c. 10. Koman Lorenc, posest. Opekarska c. 12. Kosmač Rudolf, hlapec, Kladezne ul. 11. Kotlovšek Alfonz, livar, Cerkvene ul. 21. Kotnik Jernej, delavec, Vel. stradon 6. Kovačič Ivan, hlapec, Opekarska c. 12. Kozlevčar Fr., del. drž. žel., Cerkv. ul. 21. Kožar Feliks, hlapec, C. v mest. log 11. Kralič Ivan, delavec, Konjušne ul. 3. Krizman Ivan, delavec, Karunove ul. 16. Kusel Anton, čevlj. pom., Opek. c. 14. Lamža Vencel, godec, Cerkvene ul. 21. Lončar Ivan, sluga, Krakovski nasip 20. Lužnar Franc, ključ, p.. Krakovske ul. 27. Margareth Pankr., hI., C. v mestni log 4. Marjetic Ivan, delavec, Emonska c. 10. Mam Josip, usl. j. ž., Male čoln. ul. 6. Mervič Rudolf, p. eksp., Male čoln. ul. 10. Messner Karel, piv., Krakovski nasip 18. Mlakar Josip, delavec, Cerkvene ul. 21 Močivnikar Anton, hI., C. v mestni log 11. Muller Rupert, trgovec, Emonska c. 10. Naglic Josip, delavec, Stranska pot 11. Novak Josip, zidar, Krakovski nasip 10. Novak Ladislav, tis. p., Male čoln. ul. 14. Oblak Mihael, miz. p., Krakovski nasip 10. Ourednik Ivan, op. pevec, Cojzova c. 9. Pate Fran, miz. pom., Krakovske ul. 22. Pernuš Tomo, tr. sot., Krakovski nasip 10. Pire Ivan, ključ., Trnovski pristan 20. Pogačnik Karol, čev. p., C. na loko 18. Pospišil Vaclav, god., Cerkvene ul. 21. Praprotnik Josip, prod. premoga in h.
pos. Stranska pot 19. Rozman Ivan, ključ, p., Opekarska c. 38. Sedlaček Josip, godbenik, Cerkvene ul. 21. Sikola Ivan, delavec, Male čoln. ul. 17. Smole Anton, miz. p., Opekarska c. 27. Šenk Egidij, miz. pom., Vel. strad. 6. Šk erjanc Anton, hlapec, Konjušne ul. 6. Šlibar Miha, del.. Krakovski nasip 6. Šmojd Fran, bivši dac, Vel. čoln. ul. 10. Šuštaršič Ant., kur. dr. ž., Opekarska c. 33. Šuštaršič J., sl.ur. kon. dr., Emonska c. 31. Tičar Mihael, čev. p., Cerkvene ul. 21. Tomec Josip, kramar, Emonska c. 10. Toni Franc, delavec, C. na loko 9. Toplak Martin, delavec. Opekarska c. 31. Uršič Martin, zidar, Na mivki 9. Videč Fran, hI., C. v mestni log 11. Vidic Fran, čevljar, Cerkvene ul. 21. Virant Anton, mlin., C. v mestni log 15. Vovk Anton, miz p., C. v mestni log 5. Uerner Karol, c. kr. prof., Cojzova c. 9. Zaje Ignacij, kroj. p., Konjušne ul. 1. Zore Josip, poštni prakt., Cojzova c. 9. Zupane Franc, g. hlapec, C. na loko 4. Šuster Julij, delavec. Tržaška c. 5. Tošnjak Rudolf, sodar, Wolfove ul. 12. Truger Leop., okr. gozdar, Tržaška c. 21. Umnik Ivan, miz. pomoč., Hilšer. ul. 12. Vidmar Ivan, ključar, Breg 2. Wagner Zdenko, inžener, Rimska c. 2. groiVValderstein P., zaseb., Fran J. c. 11. Waltl Peter, trg. pomoč., Salendr. u. 4 Wanek Ivan, monter, Breg 14. Werner Pavel, knjigotržec, Rimska c. 23. Zalokar Ivan, trg pot., Beethovnove ul. 7. Zeindlinger Karel, strežaj, Kongr. trg 1. Zelenik rran, urad. fin. prok., Rim. c, 9. Ziherl Anton, trg. hlapec, Dvorni trg 1. Zoellich Gustav, inžener, Igriške ul. 2. Zuender Anton, pismonoša Tržaška c. 1. Žvan Fran, miz. delavec, Šelenburg. ul. 6. Zaje Anton, miz. pomoč., Gosp. ul. 3. Caserman Matej, kroj. pom. Šelenb. ul. 5. Bartič Fran, orgel, pomočnik, Breg 2.
1653
Puch kolo
h kora j doto (Torpedo Freilauf) za gospode,  se cen« proda.
Kje, — pove upravništvo „Slov.
Naroda*. 1633-t
Sprejme se takoj
16:9-1
Vinko Tenžu t Radovljici.
Lepo
Z« pekovsko Obrt ▼ fari, ki Šteje 2000 dni, nasproti župne cerkve na Dolenjskem v hiSi, kjer je ie trgovina z mešacim blagom, SO takoj Odda. Več
pove uprarništvo „Slov. Naroda".
Već izurjenih
1626-1
šivilj
se sprejme
u Gorupoolh ulicah 3t 111. nadstr.
Prodajalka
se takoj sprejme.
Vpraša se Turjaški trg št 2, II. nadstropje.
1640 —2
Za 1. september se išče majhna« dobro vpeljana
gostilna
zvezana z branjarijo z vso opravo
v najem ali pa tudi na račun. — Ponudbe pod „S. K." Celje, poste restante. \6u—i
Skladišče
blizu ceste in državnega kolodvora v Šiški se odda po nizki ceni takoj v najem. 16-8-1
Ogleda se lahko v Spodnji Sliki št 15 pri Ant Celarcu.
Javna zahvala.
Moj soprog gosp. Franc Pečnik, posestnik in tvorničar, je bil zavarovan pri c. kr. priv. Assicnrazionl Generali v Trstu za življenje. Umrl je pred kratkim. Ker pa zavarovanje ni bilo več v veljavi, zavarovalnica ni bila zavezana izplačati zavarovani kapital. Vendar pa mije družba vseeno izplačala prostovoljno ves zavarovani kapitali za kar se najtopleje zahvaljujem in toplo priporočam to že tako kulantno poznano družbo. Posebno se pa zahvaljujem g. I. W. Rdgerju, ravnatelju glavnega zastopa sa
Kranjsko, na katerega vpliv in priporočilo sem to dosegla. 1631
V Domžalah, 17. maja 1907.
Jrančiška pečnik.
Milil
Ženitna ponudba.
Mladenič, 29 let star, trgovec na debeli, bi se rad ocenil 3 gospodično od 2 O do 30 let staro, %i ima nekaj premoženja, sna ne^ali^o puhati in ima veselje do gostilne.
Ponudbe   5 fotografijo   naj se pošiljajo pod šifro „ Srečna prihod-njost Št-  80"  v  Jfranj, poste re-% stante. 1660
Odda se:
Lokal
za majhno delavnico ali branjarijo avgust
Klet
za shranjevanje  sadja in prostor za postavljanje stojnice nasproti šolskem* poslopju v Komenskega ulicah št 34, za avgust 1047
Prostor za
s stanovanjem poleg na Sv« oostf št 57! sa november.
Vprašanja na Sv. Petra nasip 4L
JX
^78617
Sposobne m zanesljive osebe
katere želijo postranskega zaslužka kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajne slmiae kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod St. 15*305 Gradec, poete restante li. ..-t J2 4
Polirarje
za pianioe, K 32— plače za instru m en t 130 cm visokosti, sa 2 leti zagotovljeno delo, išče c. kr priv. dvorna tvornica za pianoforte Henrik Bre-miti v Trstu, Boccaciove ulice štev 5 1640 -1
DTOjelspi suvanj
v solncni legi, vsako obstoječe iz: 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta  ter  a   porabo    perilnice in
delom vrta, se za avgust odda na Dunajski cesti St. €0. i52t—4
Veo
stanovanj
z eno, dvema al« tremi aobami je takoj ali ob Četrtletju oddati v novih hidah Ilije Predoviča na 8eiu.
Natančneje ne poizve na Ambroževem trgu št. 7. 1267—6
A11NI h \ 5*
Inženir In pat. posrednik
J Knopfelmacher
Dunaj, IL Praterstrasse 37.
Trie To n 9« 139.     3683 32
pismonoša
iščem sluibo, sem slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru zmožen. Ker sem Že služboval v tem poslu in imam tndi izpričevala, prosim za omenjeno službo. — Ponudbe naj »e rofiiljajo na Matijo Poharc, Račje (Kranichsleld), Štajersko.    i64i i
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12'—, belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznu na Češkem.   483 4
SUKNA
Tvorniske cene.
24 In modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kom
tvornica za sukno v Jtumpolcu
na Češkem. Vzorci franke.
Tovarna za stole
Fran Švigelj
na Bregu, poŠta Borovnica
izdeluje vsakovrstne Stole od priprostih do najfinejših brez vaake konkurence.
Ceni« na zahtevan)* zastonj In franko.
3420 18
Ljubljanska odvetniška pisarna
sprejme v sluibo
pravnika
ki je položil prvi državni izpit, eventualno konciptjenta-začetnika Napredno mišljenje je pogoj Stenografi imajo prednost. Plača po dogovoru. Nastop takoj. l&S>i»— 3
Ponudbe je nasloviti na upravnistvo „Slov. Naroda-.
Zaradi družinskih razmer se proda
po nizki ceni
hiša m gostilna
ter
1591—3
trgovina
in majhna kisa z velikim vrtom.
Pojasnila da restavracija pri „Zvezdi" v Spodnji Sliki it 22.
Pozor!
Pozor!
V lepem trgu ob Turski železnici se oddalo lepi
luninti Mali
pripravni za kupčijo pa tudi za vsakega obrtnika. — Več pove lastnik
Fran Petschauer v Borali Beli na Koroškem. 1622-2!
Pristni dobri ■ ■
se dobi pri
so is
L SEBEHIKU v Spol iW.
Staro železo
baker, svinec in mednino
kupnje p« aa|«ii|Ui mik
Fr. Štupica
v Ljubljani, 10*4-12
Marije Terezije cesta štev 1 in Valvasorjev trg štev. 6.
Pod trančo 2.
Razstavljeno od nedelje 19 maja do vštete sobote 25. maja 1907 :
Heldelbers
in Nekarska dolina.
Lovske puške
vseh   sistemov,  priznano izdelki prve vrgle z največjim strelnim učinkom, priporoča 127 19
Peter VVernig
o. kr. dvorn   dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki zastonj m poštnine prosto.
Št. 21115.
V svrho
Razglas.
1856—1
oddaje vodovoda in stranišč za novo stavbo mestne vide deUltke iole v Ljubljani
se vršila bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih stavbnega urada
dne 29. maja 1907 ob 9. dopoldne
javna pismena ponudbena razprava.
Ponndbe, katere je opremiti s r>" „uim na podlagi proračunjene ponudbene skupne svote določenim vadijem in v kateri morajo biti posamezne cene in skupni strosai navedeni v itevilkah in besedah, je vlagatijdo določenega roka Sj.i mestnem stavbnem urada, kjer so tndi proračun, načrti, stavbni pogoji in ▼ si drugi pripomočki ob navadnih urah na vpogled razgrnjeni.
Ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale razpisnim pogojem ali katere se bodo pogojno glasile, potem take, ki bi bile prekasno vložene, se ne t>udo upoštevale.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16. maja 1907.
Zlata svetinja
Bero lin, Po riz, Rim itd.
Naibolise
čistilo za zoba
Izdelate: O. Seydl
Stritarjeve ulice 7.
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
▼ zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina a perilom
C J.HAMANN
Ul IILJA\ t.
Perilo lastnega izdelka. 1870 VatanovtietUM 1870.
Samo pristni Mačkov
Kaise r-Borax
Za
gojitev lepote in zdravja.
Pristni Mačkov Kaiser Bo raz dela
kožo netno in sveto, jo dela belo in je izvrsten za nego »-»rje  zob, zelo lajša katar   in   liripavost.   Pristni MackOV Kaiser Boraz oraeČi vsako vodo in je najboljše čistilo za kožo.   Pazite pri kupovanju! Pristen samo v rdečih kartonih po 15. 30 in 75 vin. z natančnim navodilom. Nikdar odprt Kdini izdelovalec za Avstn> Odrsko Bogumil Voith, Dunaj in 1.
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
S,f naSalf mnmam Pred Skotilo 10,        Stari trf} 4,
4.' ' 80
■■ srn
■si
rusaca
za parno žago apreime takoj
trlo Marco v Logatcu.       im>9 t
Stavbni risar
izvežban v tej stroki, zmožen slovenščine in nemščine, se takol sprejme. — Izve se v Knezovih ulicah št 2S5 v Spod. Sliki. 1617-2
Takol SO išče za celulozno tvornico ? Bosni več vojaščine prostih
mladih ljudi
kurjačev.
Ponndbe  pod   „0. St. 100." na
upravnistvo „Slov Naroda*. 1625—2
Za trgovino z mešanim blagom se iščeta
pomočnik
in
1651—2
učen
H. ŠTANCER
trgovina z meš. blagom;v Krškem.
"CJr adno  dovol j ean-a. že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
oosredovalnica stanovanj in služe?
G. FLUX
Gosposke ulice it 6
1637
priporoča Id nameiea 1> bolj«*
službe iskajoče vsake vrste
so    LJubljano    In drugod. Ventna   In   kolikor  možno ttlfrm postrežbo soarotn«IJ ena.
'»nanjim donisrm j° nrilnžiti znamko za odgovor
Zo birmo
primerne
1579- 6
obleke za dečke io deklice
t največji izberi in po najnižjih cenah
v Angl. skladišču oblek
O. Bernatovič v Ljubljani, Mestni trg 5.
mešane stroke, vojaičioe prost, sloveti skegs, nemškega in italijanskega jezika zmožen, Želi sedenje mesto premeniti.
Ponndbe na npravniltvo »Slov. Naroda*.
OduetnlSkl kandidat tt
ko nc i p ij e ntskega mesi
v odvetniški pisarni.
Ponndbe in informacije pod „Od. VOtniŠki  kandidat11  na npravmati „Slov. Naroda1*. 1602-j
Proda se veliko, dobro obranjeno
V .     1 ■ 1 ' v v
I
IHISt!
za gostilno in povlek za ledila. Ljubljana, Erjavčeva cesta 12,
16.0 2
Koncesijo
za gostilniško obrt v LJubljani se takol odda za nizko cono.
izve   se   v   upravmstvn   .Slo t, Naroda*4. tstO :
Strojnik
izkušen in spreten, z dobrimi  izpričevali iv* primern"   in   »talno  službo,   izurjen   na nd parnih in  električnih »trojih   zmožen rsefa popravit, prev/amr službo tad« v opekarni. Ponudbe up avništvu ,,5>lov. Naro 1:1"
167^—3
z gospodarskim poslopjem, dobre vpeljano trgovino, gostilno ter vrtom se proda z zemljiščem ali tndi brez njega.
Več »e izve pri g. Josipu Cucek, Knezak pri Št Petru. ibsa
Brivnica
več let obstoječa v slovenskem trga * sedežem c. kr. nradov, dobro idoča, brez konknrence, se proda takoj po
zelo nizki ceni radi odboda v Ameriko.
Naslov   pove   upravnistvo „Stol. Naroda**. i£x
V občini Bukovje pri Postojni ki obstoji iz vasi Bukovje, Gorenje inPredjama se potrebujeta dober
čevljar
in dober
1628
krojač
ki naj bi ae nahranila tamkaj. Zaslužek bosta dobivala tudi iz soKeduiu va»i.
IVAN & NIKOLAJ ZIC
trgovina z Trir^oirr^. r^.a velifec
Ladje: „ D omi ril a" & ,»Štefanija"
prodajata vina:
Vino z Visa, Črn •   »     n b*»lo Istrijanec, črni .
beli . Dalniatinec, črni beli
Siljer, (Opolo)
liter po 46 in 48 h
n     n     "6        38 „
. n 36 m 3* m n    n   36   „ »8 „
n     n     42    „  44 .
*   .   42 . 44 .
Teran (obran) . . Muškat (bel, sladki) „ (črni sladki) Refosko . . . . Maršala .... Pelinkovec    .   . .
.   .   liter po — ia *0 *
. . &6  , 60
. n 56  „ 6>.
„ „ K 1*60
.   •     9  m  » W0
.....l-A)
franko kolodvor Pulj v iaposoienih posodah, ki se ne uračunao, pa jih je treba čimprej vrcfl tranko kolodvor Pv'.} Pošilja se le po povzetju in sicer samo od 06 litrov naprej. Za prirodno«! ovojih vin popolnoma jamčiva. 3S2--
m
aaa
Naznanilo.
Naznanjam slav. obČinstvn in cenjenim botrom in botricam, da je zopet prenovljena stara sloveča
gostilna Katarine Sare (ji Gantarja")
1 6radBtD. Erlavfeoa cesta itev. 1« Uubilanl.
Podpisana naznanjam, da sem prevzela to gostilno in priporočam slav. občinstvu priznano naravna vina in gčssko marčno pivo kakor tndi izborna gorka in mrzla ledila ter vobče najboljšo postrežbo.
Z velespoštovanjem se priporočam
Bosa Krivic« prej Čonžkova Rozka.
T6S3
49
1.19431
lot
1533-3
stanova za z
pri mestnem magistrata je za te loče leto podeliti ustanovo, zoašajočo Up g katero je osnoval tukajšnji ob 1 »ki svet povodom  srebrne poroke tjih Veličanstev.
Do te ustanove imajo letos pravico jboge, poštene in v Ljubljano pristojne lakonske  žene,   ki   so  se v Času od 14. aprila 1906. leta naprej om»>žile. ProSuje za podelitev te natanove vladati pri tem uradu do konca taja t 1*
Mestni magistrat ljubljanski
dne 2. maja 1907.
Ženitvena
ponudba.
Udova 38 Ui stara, ijobra-3sna, brej otrok in pocestnica hiše leječe v mestu s sedečem mnogih c. kr* uradov itd., vredne o\olj 15.000 kron in v kateri se nahaja tudi mala trgovina, Se yeli cmojiti s kak^m trgovcem, ki ima tudi kai premoženja ali oa j uradnikom. 1632 1
Samo resne ponudbe s Sli- ra
:;ami, katere se vrnejo, naj se K
uoŠUjajo pod „Ženi te v" na g upravnistvo „Siou- JVaroda".
{sTasBSBSsassBfflsesisaEssaHii
Samo pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
v 203—20
itorižksm vinotsču
X- j "ULlolj a na
Stari trg 13.
I^cprcmcčljiuc
pelerine
(zo turi$tikc in leu)
/j velblodje dlake ali lodna, $a gospe, gospode, deklice in dečke v najboljši kakovosti
priporočata
1413-6
Qricar §
IT)cjac
Ljubljana, Prešernove u!ice9
Pred iiakupo
si oglejte velikansko 20
sukneno zalogo <§>
R. Miklauca
v Ljubljani, Špltalake so ulio« »tov. 5.
Ostanki pod ceno I
Grdoba!!! Si še zdaj nisi zapomnil, da ne rabim drugega cigaretnega papirja in
stročnic kot samo
Ot t o meni"*?
VI 895-1
99
VREDNOST
Okusne hrane se ne kaže samo v večjem, z jedjo združenim už'tku, kajti čim bolj okusna je hrana, tem laže jo prebavi želodec in tem bolje ae porabijo njene redilne snovi. To nam pojasni uspeh 16ib
MAGGIjeve ZABELE za JUHO in JEDILA.
Ta je za skrbno gospodinjo preskušano ceno sredstvo, ki podeli slabi mesni in Bouillon-juhi, polivkam, ze-lenjavam, jajčnim jedem itd. močan, prijeten okns. Ker je zelo izdatno, se ne sme nikdar preveč pride-jati! Sele, ko je jed gotova, naj se pridene! — Dobiva se v vseh trgovinah 8 kolonialnim blagom, delikatesaml in drogerljah, v stekleničlcah od SO h (če se potem napolni od 40 h) naprej.
MAGGI jeva odlikovanja: 4 velike nagrade, 26 zlatim kolajn, 6 častnih diplom, 5 častnih nagrad. Šestkrat brez tekmovanja, med drugim: 1889 ii 900 I. na svetovnih razstavah v Parizu. (Julij Maggi, sodnik o razpisanih nagradah.)
Išče se zanesljiv
za parno žago.
Več se izve pri lastniku Dominiku Lusinu v Jenkovih v lica h st. 18 v LJubljani. if>94- -s
voda za prsi.
Senzacionalno sredstvo v do sego Čarobnih prsi. Katke voda sa prsi se rabi samo zunanje. Zajamčeno neškodljivo. Steklenico po 3, 5 in 8 kron poštnine prosto.
Diskretno pošilja po povzetju
Kfithe Menzel na Dunaju XVIII
Schnlgasse 3, I. nadstr. 11. 583 4
Proda se
Milna parcela
nasproti kopališča Kolizej v Ljubljani. Naslov pove upravnistvo „Slov.
Naroda".
1143-7
Občudovanje
vzbuja povsod novi
„Titonifl"
parni brzopralni stroj.
Al unge
BSS*
V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje je zabava! Perice sploh ni treba! Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54-— naprej. Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo.
Titanla Ucrke, Uels št. 35, Gor. Austrijsko.
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzopa-rilnike za živinsko krmo, sejalne stroje in separatorje. i23j—6
povsem iz kovanega železa,  z valjci iz trdega lesa.
Cene   od  K 40 — do K 100 —
Petletno jamstvo.
Dobra I^al^arica
JC   JZŠld       Ifllnk« lasl^cva      JG JZŠlcI
v založDištvn Lav. Selieatnerja v LjnbljanL
Dobiva se samo vezana; cena S S, po pošti 6 K 55 k.
Obseza na 576 straneh več nej?o 1300 receptov za pripravljanje najokusnejsih jedi domače io tuje kuhe, ima . 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
H valj jo vse: kuharica s svojega stroko v-njaškega stališča, literarna kritika za adi lepegs. lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige.
59 24
Pozor!   Trsoocl! Nouost!
75 kosov sam h novosti fin. peciva po 2 vin. sa prodajanje za 1 K 10 vin. 38 kosov pripravnih za kavarne in gostilne po 4 vin. za prodajanje za 1 K 10 vin. razpošilja vse v lepih kartonih po povzetju; ako se za 6 kron naenkrat naroči tudi poštnine prosto: E. Brandt, tovarna finega peciva v Kranju. _ 122o—9
Sprejme se več
učencev
za pleskarsko in slikarsko obrt 8 hrano ia stanovanjem ali pa dnevno plačo pri tvrdki J. Terdan, Ljubljaa, Aegove ulice 8. 1532—4
Uid Brotouž
Sv. Jakoba nabrežje 25
priporoča cenj. občinstvu iz mesta in z dežele kakor tudi ženinom in nevestam
206 - 20
razno-
svojo ^ veliko ■
i vrxt-
zologo fc*8®
nego
pohištva
po najnižjih cenah.
m
Sprejema   m varovan j«   ttoveikef* Šiv«
Uenja po naj razno vretnejiik kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlaati j« ugodno zavarovanje na do livene In »aut s maujšajočuni b« vpla&M.
Viak član ima po  pretek«   prti* lot pravioo do dividenda.
3^ftgg?BCBIPHW^ 11}iM",H'i ii.iiliS'J'iajSSSSSS—
Res.
, * — LAVIJA"
-  -  viajsmns zavarovalna banka v Pragu   -  -  - -
fondi: 34,788.637*76 K. Uplaćene odškodnine in kapitalije 87,178.383-75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
i !».•■■■ »lat* amke-aeroan« upravo.
V« pofaaaHa <ia>«:
z ▼
sasiop v LJubljani, Čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
*mgs>**>m      Srn YaSS«samam
wwuh¥m8lK&9*mm&^-^^&^3*:% - •^^WWf»-'>^'1:::^-- -<*aaaeaa*ai
Zavaruje poatojga ia premfčatne protf požarnim škodam po najnižjih cenah. Škodo oenfcjo takoj ia najknlancnej«. Uliva  najboljši  slove*, koder posluje.
Dovoljuje  ia čistega   dobička isdatno podporo  v   narodno  ia   o bčn okoriste e aaaaaaa.
Delniška družba združenih piVOVOren Žalec in Laški trg
»*am savof
lalltetas
izborno pivo. črno pivo , Jolvator".
03T   Zaloga v Spodnji Šiški.  —  Telefon Ste v. 187.   "SSO, »«*-»
aav     Pošiljatve na dom sprejema restavrater gosp. E. Erilinlk „Narodni dom", Ljubljana. (Štev. telefona 82.) ~m
Poštenemu načelu« da svoja
OBUTALA
prodajaiiuo po strogo stalni].* brcikonkureneno nlzklli cenah« lil so vtisnjene v vsak par« se ima zahvaliti
naša firma za nedosežnl renome !
i
Elegantna priložnosti
Priporočamo nastopno označene vrste:
Odlična kakovosti
Moški štifljetni, močno delani   .   . .
Moški štif ljetni, iz prav dobre kozlo-
vine, jako ceno.......
Moški čevlji na trakove, pripravni za
trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine.........
Moški čevlji na' trakove, usnje Ia box-
calf, orig. Goodvear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje Ia box-
calf, American-Style.....
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja.......
Moški drilasti polčevlji, z usnjem ob-
šiti, črni, rjavi in sivi.....
Isti za dame..........
fl. 3-50 99 V60 3.75 4-75 6*25 7*50 3*-1-10 I*-
99 ft 19 9» 9» 99 99
Damski salonski čevlji iz črnega usnja C| divje koze.........Jl<
Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani........p p
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......jj
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika. .
Damski čevlji na trakove iz izvrstne kozlovine z lakastimi kapicami
Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eleg. prom. čevlji, Goodvear šivani
Damski čevlji na trakove iz najfinejšega chevreau, Goodvear šivani .
Damski čevlji na gumbe, iz izvrstnega črnega usnja........
Damski čevlji iz Ia chevreau, Goodvear šivani, prav elegantni   .  . .
fl
n
ii
ii
19
1*50 3*75 3*25 3**0 4*25 5*75 6*-3*40 6*-
Specialiteta: „Goodvear svetovni11 čevlji in škorn|l prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevljev vseh vrst, dalje deškega,
Otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po izredno zmernih cenah.
ALFRED neJLlfcTDKIIE
1231-3
Zastopnica: JOSIPINA HERRISCH v LJUBLJANI, Stritarjeve (Špitalske) ulice št. 9.
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke kupuje Anton Koleno v^Ceiju.
647 16
Sprejme se takol
mlada prodajalka
ali učenka   poštenih  star*ev v trgo vmo mešanega blaga: PETEN SITAR, Jesenice. 1661-3
Sla von ij a.
m     m *"o*»ta^w    Ji m a at ar dt«m«»nlw.
A    I  Železni izvori in   blatne kopeli.  Toplina Izvora 34° — SO C.
I V draiestni dolini slavonskega sredogorja. — Krasno p   I in udobno sprehajališče z gozdnimi nasadi. — Mramorne, porcelanske, bistre in mano vite kopeli.
Fango lečenje, lecenja s hladno vodo. Ne primeril i v uspeh pri vseh ženskih boleznih, dalje pri slabokrvnosti, revmatizmu, kostobolju in živčnih boleznih, posebno za isohias. Zmerne cene.
1636—1 Prospekte pošilja najpripravneje Ravnateljstvo kopališča.
Samo 6 dni
Havre-NewYork
Francosko prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Baset, Pariš, JCavre v Ameriko.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine
SjBJF~     NttlitO     ~SS3 4626
oblastveno potrjena potovalna pisarna
tjubljana      dunajska cesta 18 tjubljaiea
v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcu".
Komandtna družba
IIIH(tFR P|inove pe6i
iiuimiiii p|jnovi ha|njni.
toornfca za plinoce peči
Dunaj, Getreidemarkt 10
1631 1
Plinovi štedilniki Plinovi kuhalniki Plinove kopalne peči
Novost: plinovi trajnogrelci.
Priporočamo svoja priznano O
izborna kolesa '*'>
po raznih cenah. Vedno v zalogi t
4
tudi že rabljena kolesa.
Edino zastopstvo g;
najbolj slovitih tovarn   1664 — 1
Durkop & Co., - -Oester. VVaffenfabrik
Slyria tovarna za kolesa
(Pnch & Co.) a-
lunn JOX & Sin, Ljubljana, Dunajska cesta 17. B
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje!
c
D C
L J
i
-J r
Proti sajam ia prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tndi vsaka nevarnost po ognjn izključena, omogo-čujejo samo
patentna urata s trolnatlm s
dimniška duojnati
proti ognju varnim zatoorom.
(C. kr. avstr. patent st. 2G.175 od l. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimnskih vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoanali tem dimniškim vratom prednost p ed vsemi drugimi.
Pojasnila daje T . StliCOl
l€82   l dimnikarski mojster.
Patentna vrata se dobivafo v žele z ninskih trgovinah gg. Golob,
\Voltbve ulice; Oolob, Mestni trg; Nagy, Vodnikov trg; SnŠnik, Zaloška cesta; Stupica, Marije Terezije cesta in Knževniski ir-r; Schneider-Verovsek, Dunajska cesta. — Naročila sprejema tudi L. Stricel.
BSBT*  Ponareianie patentnih vrat se kaznuje po pat. zakonu. "SBJS
A. KUNST
-a- Ljubljana
Židovska ulice
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, goapode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakršna naročila sa izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in ssznamenojejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vcoreo vpo-slati
wwwmwmTytff>v*TtfttrfVffvvv»
= lllllilllllillllUlIlllllillllllillll lilUillllliii«
Ustanovljeno leta 1845.
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke § ter zastorjev, barvarija In likanje sukna ----nt*  par. =
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
i Sprejemališče
(I Šelenburgove ulice štev. 3.1 j
| j Postrežbe točna. Solidna cene. |
= iiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiimiiiiiiimimiiiiimiiiT
as
00*
03
Spredaj ra\un ot»Hl*a,
n.e tisei n^ želodec, priporoča v največ}i iiben
Alojzij Perschć
v Ljubljani Pred škofijo M. 21.
Vsak dan svež si
sladoled
m
ledena kava
rs
se dobi
u slaščičarni
Stori trs St. 21.
^^a^rTr^_^V\yy^ v^^^tr\_^Vr^a^W^avw^^rv% /vrwv/wvarv •r** ^
Važno I   mm Važno I
gospodinjOp trgovci is sivinorojsi.
Najboljša In najcsnsjša postrežba
sa drogve, kemikalije, zellsčs, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poalpalne moka aa otroka, dišave, mila in sploh vse tosletne predmete, fotografi ene aparate in polrebiflne, klrurglčna obve-alla vsako vrata,  sredstva  za desln-
fekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in Itoiijnfc&t«. — Zaioga svežih ml-oicralnlh vod In sollj za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
mm alvlnorofee
poaebDr priporočljivo:  grenka sol, dvojni sol, sollter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naroČila se izvršujejo točno in solidno.
«e Drogerija *+-
20
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice št 1.
Hupnjs pa atajvlajl ernl razna
zelišča (roža), cvetje, korenine, semena, skorje itd itd.
Učenca
ki ima veselje  do  slaščičarske obrti,
poštenih staršev, sprejme tako]
IVAM«% RE( KO slaščičar v Voloski pri Opatiji.
V najem se odda takoj dobro ido
pekarija
x vso opravo vred. — Kje, p„
upravnistvo „Slov. Naroda.         fajfi
Kaaj?! . . . Oče ie dovolil, saj so JACOBIJEVE ANTINICOTINSKE CIGARETNE STROČNICE.
i?
POZOR! Pristne samo v zabojčkih za smotke.
K«tlite%M|te ali naroesjle M^ejnii trgovcu
TlNG-TING
ki usmrti vse stenice z zalego vred.
Uspeh aa »»in oen.
IVestrupeno,  h I« g-o tli* razkužfiVHjoar!   Dobiva se v steklenicah ;
€»0 vin.,   zraven   Mpadajoea   brl/.gralnica   <0 vin.   1 „  '/,  in Sliti steklenice zh hotele,  bolialee, sanatorije, penslone primerno eenrj<
Glavna zaloga na Dunaju, XVIII., (ienlznaase %?. V  jaL.gaaiaifiaaaal   «l>-o;i«f IJu   J9LIWrW O .W MstAPala.
Druga HredMtva o ti I orno zavraeujte!
1G4*
! Ponos!
39S6 29
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
planinškovo praženo kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega zraka, skrbno  izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, najizdatnejša  —   zato najcenejša. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poskusa.
Prva ljubljanska velika zsalnica kave
Dunajska cesta, nasproti kavarne Strope.    ^ J
Čuci«
Št 9281
1
Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani *e bodo s pričetkom I
Ie'a 1907 ivt b nanovo sprejemali gluhonemi Šoloobvezni Otroci sa prošnjo rud
rjih namestnikov.
Pogoii za pripust k pouku, oz'roma za sprejem v zavod so:
1. ) Giuhonemost ali takšna stopioja nagluhosti, da se dotičnik s posluhom i naučiti glasovnega jezika;
2. ) izpolnjeno 7. in ne §e prekoračeno \2 leto življenia in
3. ) primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje. Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci kakor tol
otroci, ki imajo nalezljive bolezni in druge telesne hibe. Rivnotako se ne morejo sprejeti katerih govorila niso zmožaa priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratko\ I daljnovidui in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v z;» dan in ura te preizkušnje se razglas ta ob svojem času
Gojenci morejo v doni svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, p plačilu letnega zneska 300 K.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu ;  vendar jih morajo tisti, ki so jih preživljati, preskrbeti s predpisano vrhno obleko in s po>rebn>ra perilom. Znotranji gojenci n v zavod sledeča oblačila v dob era stanu n zaznamovana s seboj p inesti, in sicer dečki: "2 ni obh ki, klobuk in zimsko  suknjo, dvoje črevljev. 6 srajc, 6 spodnjih hlač. 6 parov n 6 žepnih robcev in  dežnik; deklice: 2 zgornji  obleki   klobuk ali ruto in zimsko jopico, črevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6  parov noga* žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem znotraojih gojencev v zavod, je
do 15. junija t. I.
vlagati pri c. kr deželni vladi.
Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami:
a) z rojstnim listom,
b) z izpričevalom o cepljenih kozah, e) z zdravniškim izpričevalom o gohonemosti z napovedjo, kako je ista nastala in o t
zmožno-ti, č) z domovinskim 11 tom, il) s šolskimi naznanili, če jih ima dotičnik.
Kadar se prosi, da bi se dotičnik sprejel za znotranjega gojenca, je priložiti vrhuteg> izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 30U K preskrbo valnih strošku? na leto.
Pristavlja se še, da se prošnje, ki bi dospele po 15. juniju t. L, ali ki bi bile poman) kljivo opremljene, ne bodo nvaževale.
C kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 6. maja 1907.
® m
m m
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu tukaj in zunaj vljudno naznanjam, da sem otvorll od visoke c. kr. vlade koncesijonirani
pogrebni zavod
v Šmartnem pri Eilljt v lastni hiši it. 34.
Tu izvršujem priprave za mrliške odre, njih dekoracije, prevlečenje sob z žalnimi preprogami, prenašanje in prevažanje mrliče v >er sploh vsa v to stroko spadajoča
dela najhitreje in po dveh razrednih cenah najceneje. Posamezne mrliške krste (truge) najrazličnejših vrst od kron 2 — do kron 60'— so v veliki množini vedno v zalogi, ter prosim za tozadevna cenjena naročila, ki jih bom izvrševal v splošno zadovoljnost. I6tb- i
J o s** i i j Izojorsek
kon.  imetnik   pogrebnega zavoda in tvorni&ka izdelovaluica razDCga pohištva v Šmartnem pri Litiji hišna štev. 34.
Brzojavni  naslov za zuaanja  naroČila:   Pogrebni   zavod Šmartno, Litija«
si
i
ji
ji
i
1 ji
40
WN
3131
@§ašk
a£00 _• •___                   Železnica, erekraana leg«, „»-«,.«1pr«..vij«..o-. |
I                        ^tt^A                P^Šta  in KtiSl^d p >in zrak Novo  hydro-alektro*mehano-(erapevtsko zdravilišče  v  vaOfcem m modernem ^logu         Zdravljenje .
I 21 I 1 VI 21     fptppraf brez prahu  Mo- * mrzlo vodo,  električne   svetlobna  in  kopeli   v banjah, inhalatcrij,   celice   za segret zrak, eletttr
lw wg dT derai komfort. masama, solnene kopeli, zdravilna gimnastika   Uspešno zdravilišča /a bolezni v želodcu, črevih,
M t*
Prospekti zastonj.
Prospekte pošilja ravnateljstvo zdravilišča
Štajersko.
živahno dru na jetrih In ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odabeieiost, sladkorno bolezen, p roti n, BSOfH) Življenje.  katSrja v požiralniku in jabolku. Jako modni zdravilni vrelci, podubn« «.nim v Karlovih in Marijinih vanh
Nov hotel i dieirM<» restavracijo ia naviru rodovrej*M u x!ad><> pitno t odo.
SVETOVNOSLAVftl
298 24
BRANCA
tvrdke r RATELLI BRANCA v MILANU
ED*NE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrplj va v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesm
trgovini in v vsaki kavarni.
run domači
tanovljena leta 1854.
oroža slavnemu ob&nalti hi RuoltovaoKr
gostilmčarjeai s\oje JPEf~ izberno
iUOVarna G. AUER-jevih dedičev
v Ljubljani, VVolfove ulice Štev. 12 „„„ H*£SS
marčno pivo v sodcih in steklenica
iznja traja -fi ini
(ZVrstna prilil^ pote*jgfn Cstane
ajnovejšimi leta 1905 in 06 zgrajeni m i veliKanskjmi pamikj
asnsia daje zastopnic Jr^ClSITiC|
-ulice štv.28
? Odhod izjjubljane vsal^i ponedeleK^orekinčeJTteKj/ tednu.
ijf trpi na padavici, krčit) in dragih žnvc aih boleznih, naj zahteva o tem broSnro, k 10 aastoaj in poštnine prosto razpošilja
g>rt v. Melt%*KneM»-Apotti*tL<B
FruiiUluri m. VI.      2514 4
4i
sauiv, ampak  poizkusiti  marata staro preizkušeno zdravilno
lilijSfcomlećnaiO m o Srsckenpfe d
Bergmanna ft C o., Draidane In Dećin na Labi
prej     Bergtnannovo lilijskouiiecfnato milo  (znamka  2  škrata),   da dobite belo polt   brez   peg  in   nežno kožo na obrazu.       2349 47
Po  bO vio.  ga prodajajo v Ljubljani
lekarnar J. MAYR, droug A. KANC: VIKTOR  SCHIFFEK,   parf. OTON FETTICH-FRANKHEIM.
Proda se posestvo na Glincah
pri Ljubljani
zaradi bolezni  pod jako  ugodnimi  pogoji.  V hiši je že nad 50 let obstoječa
gostilna z velikim senčnatim vrtom
in z vrtom za soČivje. — Zraven ie velika vinska klet, pripravna ta ka kega vinskega trgovca in veliko skladišče   pripiavuo za vsako trgovino.
Naslov pove upravnistvo „Slovenskega Naroda". i5^» 5
C. kr, priv. tovarna za eemen
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Ja^€»M»nYI a—aati c—s—rt v vo<?
)ednaJkomerni, vse od avstrijskega društva inzoniiiev in arhitektov določene prod 4pise glede it&kovne in odporne trdote dale* nf»dk.rtlJujWr3 dobroti, kako?
tndi svoje priznano izvrstno aipao«
Priporočila In spričevala
rasnih uradov in oajsaovitejaih tvrdk a o ca razpolago.
Centralni urad: 13un&j, Ia, BS&zlmi iara^ta?r- &s*r 8a
899 -10 :
1
Največja zaloga
Szantner
evi
črevlii
aa gospode, gospe, dečke ia deklice. ^———^—
7ennis črevljev Amerikanskih črevljev Otročjih črevljev
r-.\ gospode iu gospe -
naihcljsih oblikah.
Z3 o m I. a d a sa. s k: novosti
edini v kakovosti, lepi obliki in fini izvršitvi!
Prva In največja zalogo ereuljeu na Kranlsbein F. SZANTNER
p
Ljubljana, ^ Šelenburgove ulice 4. ^ Ljubljana. o
Ceniki zas toni in poštnine prosto.    Zunanja naročila točno proti povzetju. ~t
Zalogo skoro v v Seli iekarnicah! j"
Herbabnvjev podfosforokisli
Pristen samo s spodnjo varstveno znamko.
apneno železnati sirup..
Ze 37 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje  tek.   Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi
in kosti.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Herbabnvjev
Pred ponaredbdmi se svari.
m
m
Sarsaparilla sirup.
Že 32 let uveden in vrlo preizkušen.   Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja
zaprtje telesa in tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri. Priporočljivo zlasti za pomladnje in jesensko zdravljenje.
Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj. 814 - 1C
Edino izdelovališče in glav. razpečevališče:
Dr. Hellmanna lekarnica ,,zur Barmherzigkeit" SJSSVSi
Zaloge pri gg. lekarnarjih w   d  «n t»8 S « aal li
i**a.
Podružnicu šj* c. kr. pri*.
avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt
(prej banka L. C. Luckmann)
L/jubl jati a,   Franca  Jožefa   cesta st.
Delniška glavnica in rezervni zakladi kron 183,000.000
se peča z bančnimi in menjalnimi operacijami vsake vrste, kakor: z nakupovanjem in s prodajo tuzemskih in inozemskih rent, zastavnih pisem, delnic, srečk, valut in deviz,
priskrbuje in deponuje tenitovanjsne kavcije, pravtako tudi sluibene kavcije in vadlje za udeležbo pri ponudbah,
prejemlje v hranitev in varstvo vrednostne papirje ter oskrbuje za njih upravo in revizijo pri izirebanjih,
zavaruje srećke proti korani izgubi,
vnovcuje kupone in lztrebane vrednostne papirje pn svoji blagajni,
dovoljuje predujme  na vrednostne papirje in sprejema borzna naročila za tuaemske in
1106-16 inozemske borze,
prejemlje vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam na tekočI račun in na giro-konto ter dovoljuje imetnikom takih računov da smejo tudi z vso svojo imovino razpolagati potom teka a vista,
izdaja obrestonosne blagajniške liste,
dovoljuje kredit na tekoči račun,
eskomtuje v tuzemstvu in v inozemstvu izplačne menice, ter jih prejemlje za inkaso vanje, prepušča plačilna nakazila, izdaja kreditna pisma za vse kraje tuzemstva in inozemstva, daje vestna navodila za nalaganje vsake glavnice.
Svoji k svojim
Kdor rabi traverze in železniške šine za oboke, strešne lepenko, bičje za strope, pločevino za strehe, okove za okna in vrata, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico
d«J se obrne na trgovino s železnino
Svoji k svojim
108&-12
•MSS1 FR. STUPICA v LJUBLJANI
Edino tam se dobi vedno svež portlud Ia
Vulraiorjevltra it. 6
L nasproti Krti, cerkve
•nt iz slovečih tovarn dovlke in trboveljske. Mrsio in iles za ograje, travniško brano, plugi, štedilniki, tehtnico, čistilnico sa ilte, oprava sa mlekarne tor vso poljedelsko orodje. Glavno In edino zastopstvo za celo Kranjsko na zadnji poljedelski razstavi v Zagreba s prvim darilom odlikovanih
slamoreznic, mlattlnic Ia gepeljaov. Amerikanski streli sa kelaje ia obračanja mrve vedno v zalogi
Zdravilišče in vodno lečišče
Prospekte pošilja zastonj
dr.Rud.U/ackenreiter
lertrniški t«>iija in zakupnik k pilišra.
Postaja c ^kr. drž. železnic, I1/« ure ot* Ljubljane V«e  vodno   zdravljenje   (sistem   Priessnltzev In
Knelppov, šolnine kopeli, ogljlkovoklsle in elektrUke kopeli, zdravljenje s snhlm vročini zrakom, ———^_____
masaža,   zdravilna   gimnastika    in elektroterapiju
Interne cene.
Odprto od lb. maja do 15. oktobra.
K 92 8
Veliki novi cenik o koledarjem tudi po pošti zastonj.
Lepa birmanska darila!
30
TO
s:
8-5
-o o
mm
Zahtevajte švicarske ure „Union", ki so najboljše, ter le I. vrste. Zaradi velikanske zaloge, ki sem jo osebno v Švici pred po-draženjem nakupil, mi je mogoče vsakomur najbolje in najceneje postreči. Mojo zalogo si lahko vsakdo ogleda in se prepriča.
Tudi'imam nanovo urejeno bogato zalogo verižic, uhanov, zapestnic I. t d.
Niklja sta'cilinder rem. ura 2.40 Srebrna H 380
ii i ■   - ii n      ii 5.
Srebrna verižica .... L— Mkaratna zlata ura   .   .   . 12.80
FR. ČUDEN
nasproti frančišk. cerkve v Ljubljani. Urar in trgovec na drobno in debelo.
Delničar švicarske tovarne ur ..Union".
Dobro in ceno/
j^nton Schuster
v Ljubljani, 5tr\tar\zvz alice £
priporoča
nooo$ti
konfekcije 3a dame in deklice, bluz, deških oblek, modnega blaga ja dame in gospode, voile, batisi, levaniin, garniture; najboljše belo blago ja perilo in vsakovrstne preproge.
£olidna pejtrežba! 1341_7
Najnižje cene!
Vzorci no zatitevanje poštnine prosto!
o o-
8
O
Ljudevit Borovnik
i»uiUa»r   v   Borovljah (FerlaetO
na koroškem
*e priporoča v isdelovarje r-sakovratnih puiah za lovce in stralce po na)novejR«h sistemih pod popolnim jamstvom T adi p' <*-daluja stare samokresnica. srsproje-na wsater> vrstna popravila, ter jib r.ocn^ in dot>rr tavrsaje Vse paske so na c. kr. prenaufte r*lnici io od mene proafc -t<u»?ro IB *ant ceniki zaslon . 20
It
4
e « a
■
Ohranitev zdravega
ŽELODCA
tiči oajreč ▼ ohranitvi, poepeflovanja in t urav-
D»Ti prenavljanja ter od.tr&nitvi iun:-/n-»--. zaprtja. Preialtn&eno, iz izbranih najloliftih m uspešnih z'lr;vv:!ni>: zeli skrbno napravljeno, tek ibu-jajoče   in  prpbavljeuje  |>OBj>«šujooe  in l^htiu otl-
▼ajajoče domače adrarilo, ki ublaii in odstrani
ZDHUH nasledke nezmcmoiti,   aJt.be diete, prehla-
jenja in aoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje,  nezmerne  tvoritve   kialin  ter  krče je dr.   HoMf  iuttzntn   za   iriotfoe  iz   lekarne B. FRAiiNKKJA v FKA(iI.
VARILO!^*
Vsi deli embalaže
5
imajo postavno de-ponovano varstveno znamko.
Glav*na zaloga
likarna B. FRAGNER-ja » Pragi,
o. in kr, dvornega dobavitelja
=  ..pri črnem orlu" =
Praga, Hali Strm, sni laradora sllcs 203. Po posti raipošUja ie vtak dan.
Cela steklenica 2 K. pol stekieuice t t
Proti vpoBiljatvi K 150 se poSlje mala steklenica m za K 2 80 velika ste klenica, za K 4 70 2 veliki Bteklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrsfce monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogarake. V Ljubljani se dobiva pri gg. eka r ji h . O. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a      detachiiger, J. Mayr.       1477 2
Iv. Fabiana nasl Fr. Kham
Anton Korbar. Ant. Kane, drog.
F. Grošelj. Mihael Kastner.
Adolf Hanptmann Edmund Kavčič.
Kari C. Hollfr. Henrik Kenda.
Ant, Ječminek. Josip Kordin.
Anton 'Krisp^r. Peter Lassoik. Alojzij Lille^. A. Meble. P. Mencinger. i. Perdan.
Po vseh dragih krajih na Kranjskem so zaloge povsod tam, kjer so
obešeni „Zacherlinovi" lepaki.
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne ka\e izrecno poudarjati ime »Kathreiner ?«
Ker se Vam sicer utegne
primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin, š katerimi se odlikuje   Ha threin erje v a    k a va.
Zakaj le
Ka thre ine rje va Kneippo va slad na kava
s-.
II
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj i okus zrnate kave.
Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreiner-jevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreinerjeva Kneippova sladna kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
Spre|me|o se zastopniki.
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opokarnn In zaloga poči* ponudijo vsako poljubno množino
pit t«tiranih
zarezanih strešnikov
-r o « el mt[: ' s : •oUA' atf&av Inu.j
»Sistem mag        <Stran$ffalzzle$el)        „Sistem MAMOLA"
Birre: //) rdeči naravno žgani, b) ćnao isnnrannirnnL IsT   Najllčnejše, najcenejše In najprlproatejie strešno kritje.
Vsaki streinik se zamore na lata pribiti sli ps Z tloO prlvazatl» kar je gotovo velike vainosti
za kraje, ki trpe po močnem vetra in barji. 706—23
Vsem* !■
- - - a-      ■ — —!-
iadajeteij in odgovorni nrednik: Rssto Pnstoslsmiek
Lastnina in .isk .Narodne tiskarne