110. številka.
Trst, v sre<!o t>. julija 1898.

„Edinost"
iehaja drakrat na dan. razun nedelj in
praznikov, /jutranje izdanje izhaja oh 11. uri, veferno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop.
Naročnina /naša :
Ohe izdanji na leto . . . gld. 21-— Za samo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine «e uprava ne ozira.	_
Na drobno se prodajajo v Trstu »jutranje Utevilke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 9 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
TT
EDINOST
(Večerno izdanje)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA MMORSKO.
Telefon št v. H70.	4 fWČ.	V edinosti je moji
Tečaj XXIII.
OflMl
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi i. t. d. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se po&iljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravniStv«. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Vpravnistvo, od-pravntStvo in sprejemanje Inseratov
v ulici Molin piccolo fttv. 3, II. niidntr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
Novejše vesti.
Port-Nftitl 5. Španske torpedovk.e so dobile nalog, naj so povrnejo v Mossino. Ostali del spanj-skega brodovja pluje v kanul.
Port-Sald 5. Španske torpedovke so odplule na Špansko.
New-York 5. V poročilih o bitki na morju pred Santiago se označuje kakor glavni dogodek uničenje obeh Španskih ladij-lovk za torpedi po brzo vozeči jahti »Gloueestor«, ki je bila oboro-rožena brzostrelnimi šostfuntarji. Jedno rečenih ladij je zapustilo možtvo, stopivši v čolne, druga je tudi začela goreti ter je trčila ob neko skalo. Del možtva se je potopil. Obe ladiji sti se razpršili v zrak, ob kateri priliki je zopet prišlo ob življenje mnogo Spancev, deloma v valovju, deloma na obrežju. Reševanje ranjenih je bilo jako težavno.
New-York 6. Glasom brzojavke iz glavnega tabora generala Shaftorja od 3. t. m. je streljanje iz pust mej obema prednjima stražema trajalo ves dan, a škoda je bila neznatna na obeh straneh. General Chaftee je lahko ranjen na nogi.
New-York 5. \Vashingtonski poročevalec lista »Evening Journal« javlja o poskusu admirala Samp-sona, da bi provzročil eksplozijo min ob uhodu v pristanišče Santiago de Cuba. Toda le na malo minah se jo posrečil ta poskus. Tri špansko baterije delujejo še vedno.
London 5. List »Evining News« javlja, da je general Cervera zato poskusil izmuzniti se iz pristanišča Santiago, ker mu je jelo primanjkovati streljiva. Cervera je solzami v očeh izročil sabljo poveljniku amerikanske ladije. Odkazali so mu posebna kabino, kjer je ostal ves dan v družbi svojih častnikov. Na daljavo več milj so padali na obrežje kosi ladij in človeška trupla. Špancev se ni rešil nikdo. Kolikor se jih ni pogubilo, so ujeti. Računa se, da je padlo iJOO Špancev in 160 je ranjenih.
PODLISTEK.	i™
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski.
»Kaj delaš ti tu, Jožef... Kaj delaš?..,«
»Saj vidiš, da stojim«.
»Aha ! stojiš... Jaz vem, kaj delaš ... Ne boj se !... Vse vem...»
»Idite od tod, gospodar«, jo segla v besedo stara Nemka, potiskaje kmeta proti vratom. »Pojdite — ker ona se vznemirja in to ni dobro... Pojdite...«
In pahnila ga je iz sobe.
»Jožef!...« je zakričala Polževa. »Jožef! vrni se ... Nekaj ti povem ...
Kmet jo omahoval.
»Nimate po kaj«, je zašepetal učitelj, »ona blede ter se vznemirja. Ko ji pridete izpred ofiij, nemara zaspi«.
Pospremil ga je na drugo stran veže, v kuhinjo, kamor je pridrvel Fric Hamer, ki je potegnil Polža v daljšo sobo.
Pri jasni svetilnici, za mizo, polno čaš, sredi kloboičev dima iz pip, je sedel stari Hamer in poleg njega mlinar Knap. Poslednji je bil dobro rejen
llilll o. List »Tribuna« pravi, da za tragedijo, ki so je izvršila prod Santiago, so odgovorni vsi Činitelji evropski: diplomacija, ker ni imela srčnosti, da bi spregovorila odločno besedo, papež, ki jo vznemirjal amerikanski protesta»tizem, Španska, ki je zgubljala dragocenega časa. Španski vo-aki so dokazali po trdih skušnjah svojo osebno vrednost. Ni smeti govoriti o dekadenci romanskega plemena, ko vidimo, kako so so španski častniki in vojaki, rama ob rami, morali umikati pred vojaki močnega in mnogoštovihiejega plemena. »Tribuna« zaključuje pozivom do Evrope, naj posreduje v prilog evropskemu miru.
London 5. Iz Washingtona javljajo, da jo nekoliko več nade, da se zaključi ta vojna. Ame-rikani da so pripravljeni privoliti v premirje. Vlasti da bodo skušale pregovoriti špansko vlado, naj odstopi od tega nejednnkega boja, ki jo za Špansko brez nade do kake zmage.
Wasliingtoil 5. Predsednik Mac Kinlev je brzojavil generalu Shafterju, naj so sporazumi / admiralom Sampsonom za ukupno akcijo proti Santiago. Shafter potrjuje vest, da je španski general Pando dospel v Santiago z 6000 možmi, ter daje lc-te že razdelil po raznih utrdbah.
IVasliliigtoil 5. Admiral Sampson je dovolil dvema vojnima ladijema angleškima in avstrijski ladiji »Maria Thcresia«, da smejo v pristanišče Santiago, da vsprejmejo na krov one inozemee, ki hočejo zapustiti mesto, prodno prične bombardovanje.
Hamburg 5. Listu »Hamburgischcr Cor-respondent« pišejo z Dunaja, da se vzdržuje me-nenje, da bode nemško-napredna stranka na Češkem sledila vzgledu liberalnega veleposestva ter da isto-tako odpošlje svojih zastopnikov na posvetovanje z grofom Thunom, ne da bi se ozirala na morebitno drugačno namene radikalnih nacijonalcev. Rečeni list pravi, da je le v interesu stvari, ako pokažejo
kakor vreča moke, velikim, rdečim in leskečim se licem.
Na desno od mize je ležal na polenih precejšen sodček, iz katerega je natakal Vilholm Hamer čimdalje nove vrčke piva.
»Kako se imenuješ, oče?« jo zakričal veselo Knap ter močnim nemškim priglasom.
»Polž«.
»Nit, resnica, to je oni!...« jo zahrumel Knap ter se nasmejal. »Ali nam prodaš svoje posestvo z gričem za mlin na veter?«
»Kaj jaz vem ? ...« je odvrnil kmet bojazljivo. »Nemara, da prodam...«
»Ha ! Ha !... je hrumel Knap. »Vilholm !...« »natoči piva temu kmetu... Pij na moje zdravje, jaz bom pa na tvoje... Ho! ho! ho!...«
Kmetje bil omamljen; sam ni vedel, ali po izpitem pivu, ali po glasnem Knapovem razgovoru. Pri blesku svetiljke je zagledal v kuhinji dva pograda. Na jednim je že nekdo spal, a drugi bil je prazen. Polž se je vsedel na praznega; čutil je, da mu jo nekako veselo ter začel kimati na desno in na levo.
Ni mislil ničesar, pač pa je poslušal razgovor, ki se je nadaljeval v sosednji sobi po nemški. Oez nekaj časa je začul glasne poljuhcc, novo vrsto napitnic, odmikanje mize in stolov ter Kna-
nemško stranke voljo v to, da se odtegnejo terorizmu radikalnih nacijonalcev.
Bcrolfll F). Nekateri večerni listi so prijavili, da je načelništvo društva pitijskih zdravnikov v Poznanju sklonilo, da se shod no bodo vršil v Poznanju, ampak v Krakovo, to pa z ozirom odredbo vladnega predsednika glede izključenja ino-zemccv od udeležbe na kongresu. Wolfova pisarna pa jo izvedela, da ta vest ni osnovana. Dosedaj ni bilo nikakega posvetovanja in tudi nikakega sklepa.
Lvov r>. Potem, ko jo bilo proglašeno obsedno stanje in so se uvele izjemne odredbe, so v vztočni Galiciji ni več motil mir. Danes so se začele razpravo proti izgrednikom. Socijalni demokratje so jako vznemirjeni, ker jim je po uveljavljenju izjemnih odredeb odvzeta možnost delovanja stranki v prilog.
lic) i grad f>. Po zaključenju skupščine odpotuje krali v inozemstvo. Najprej pojde v Karlove-vari in potem — tako se govori — tudi v Pe-trograd.
Sinj f>. Razdejanja, ki so jih provzročili dan na dan ponavljajoči so potresi so grozna. Žalost ljudstva je ncopisna. Od soboto v jutro do sedaj je bilo 5)1 sunkov. Mrtvih je do sedaj 11, med istimi dve ženski in JI otročiči. Težko ranjenih je Ji2, lahko pa 70. Ljudstvo jo v vednom strahu in taboruje pod milim nebom. Vlada in deželni odbor sta obljubila pomoč. Zastopniki oblasti iz Splita in Zadra so že došli sem. Po raznih mestih bo se ustanovili odbori za nabiranje milodarov.
Ljubno (na Štirskem) 5. Društvo poljskih dijakov-rudarjev je hotelo prirediti slavnost v proslavo Miekieviča. Redarstvena oblast pa je prepovedala to slavnost, utemeljivši ta svoj sklep s tem, da noben uradnikov ne pozna poljskega jezika, da bi torej nikdo ne mogel poslovati kakor vladni komisar. Poleg toga pa bi o taki priliki utegnilo priti tudi do sovražnih demonstracij.
pov smeh. Potem je kuhinjo zalila svitloba in skozi njo sta šla Fric in Hamer.
»Spati, spati!. ..« zakliče mu Fric. »Ob svitu odidemo...«
Mlada llamera sta odšla v vežo, iz veže na dvorišče in njuni kin'aki so utihnili nekje pri skednju, Polž pa je neprestano Liinal na desno in levo.
Omamljen po pivu, so je (smehljal a sam ni vedel komu ter je premišljeval:
»Nit, prodam!... Toda kaj? Ali mar ne smem? Boljo je vendar, iti v drugi kraj ter si kupiti petnajst oralov rodovitne zemlje, nego sedeti na deseterih jalovih«.
Vstal je, kakor bi žo hotel iti k beležniku. Toda spomnivši se, da je do beležnika daleč, padel jo znovič na pograd ter se potihoma smejal sam sobi. Močno pivo, vlito v prazen želodec, delalo ga je čimdalje bolj omotičnega.
Med tem se je na jasni plošči šip prikazala človeška postava. Nekdo si je prizadeval, da bi pogledal skozi okno v kuhinjo.
Kmet se je počasi pomaknil k oknu. Pogledal ... postal nakrat trezen ... ter zbežal iz kuhinjo ... Na škripanje vrat so je speči hlapce obrnil ter zaklel, toda Polž se ni zmenil zanj. Tresočimi se rokami je poiskal kljuko v veži, jo pritisnil ter objet od mrzlega ozračja je dospel na dvorišče.
(Pride še).
Po slavlju v Pragi.
Kongres slovanskih novinarjev. VI.
Ob sijaju, Mesku, navdušenju, ki so se razlivali <>1> slavnosti Palaekega ]m> vsem slovanskem svetu, izvršil se je v zlati Pragi dogodek, katerega smemo imenovati epohalnim, zgodovinsko važnem za življenje avstrijskih Slovanov: vršil se je prvi shod slovanskih novinarjev. Kdor pozna važnost časopisju za politiški, narodni in gospodarski razvoj slehernega naroda v sedanji dobi, temu se gotovo ne bode zdel drzen naš izrek o zgodovinski važnosti trenotku, ko so se vprvo sešli slovanski novinarji, da se spoznajo med seboj in da ustvarijo podlago veei skladnosti v naporih slovanske žurnalistike za vse one eilje, ki so nam ukupni.
Nočemo biti optimisti; nočemo trditi, da se je doseglo že kaj konkretnega. Ali storil se je prvi korak in določilo se je, kje se prihodnje leto stori nadaljnji korak. Prihodnji shod slovanskih novinarjev bode v Htaroslavnem K rakovu, in nada je, da že nu trm shodu pride do konkretnih sklepov za organizacijo slovanskega novinarstva.
Udeležba na shodu v Pragi je bila nenavadno živahna — došlo je 13H novinarjev od vseh slovanskih krajev, a ti zastopniki vseh slovanskih plemen so si izvolili Slovenca svojim predsednikom. To je čast, katere se morajo veseliti vsi Slovenci brez razlike na politiško ali strankarsko stališče. A čast naša je tem veča, ker je gospod Ivan Hribar na najčastneji način rešil svojo nalogo, tako, da so vsi izražali brezpogojno priznanje njegovi spretnosti in njegovemu taktu. Gosp. Hribar je govoril in tolmačil v vseh slovanskih jezikih.
V	svojem nagovoru je povdarjnl, da smo se premalo poznali do sedaj in zato smo tudi prenizko cenili svoje moči. Temu se ni čuditi, kajti razcepljeni smo bili: membrn disjeetu. Nemci so nas držali ločene. Danes je vse to drugače; danes se bližamo drug drugemu in slovanska vzajemnost slavi svoje triumfe. Svoj nagovor je zaključil gospod Hribar v slovenskem jeziku, izrekši željo, da bi se shodi slovanskih novinarjev vršili redno leto za letom. Ako se bodo taki shodi vršili sedaj v Poljakih, sedaj v Slovencih, sedaj v Hrvatih, potem bodo gotovo mogočno povspeševali približevanje slovanskih plemen jednega k drugemu.
Ko sta pozdravila shod tudi oba podpredsednika — Poljak Chvlinski in Hrvat dr. Mazznra — začela se je razprava o predloženih resolucijah. Razprava je bila jako živahna in je trajala od IJ. ure popoludne do	zvečer. In zopet smemo
povdarjati ponosom, da je Slovenec (g. Podgornik) otvori 1 razpravo ter da je — naj izdatneje podpiran od hrvatskih tovarišev — dosegel toliko, da so se resolucije premenilc tako, da bolje odgovarjajo stališču, kakor ga stvari sume narekujejo hrvatskemu in slovenskemu novinstvu.
V	sprejete so bile nastopne resolucije:
I. O vzajemnih interesih a v stri j-sko-ogrskib Slovanov. — Zastopniki javnega tiska slovanskega habsburške monarhije, zbrani v kraljevem glavnem mestu Pragi dne 19. junija 18'JH. 1. z namenom, da bi se spoznali med seboj, uveljavili slovanski tisk in določili načela publicistične obrambe skupnih interesov slovanskih narodov v ti državi izjavljajo:
Vkljub različnim interesom, katere določuje posebni položaj vsakega slovanskega rodu zase v našem cesarstvu, imajo vsi skupaj — i kur se tiče splošnega človeškega napredka in civilizovanih narodov dostojne eksistence, i kar se tiče njih jezikovnega sorodstva, i kar se koucčno tiče fakta, da vsi spadajo v enotno, na podlagi historičnih aktov poti žezlom habsburške dinastije ustanovljeno društvo narodov — nekatere interese, ki so vsem skupni; zlasti pa :
Državljanom slovanskih narodnosti naj se povsod in popolnoma podele politična svoboda in državljanske pravice. Prizna naj se ta enakopravnost ne le teoretično, temveč naj se tudi praktično respektuje in dejanstveno izvršuje;
poskrbi naj se, da bodo slovanske narodnosti mogle takisto rabiti in gojiti svoj jezik, kakor vse druge narodnosti, tako da bo v vsem javnem življenju, v šolstvu, literaturi in umetnosti njih jezik na podlagi istih prav imel isto svobodo, kakor jo imajo jeziki ostalih narodnosti;
na podlagi državljanske enakosti, kakor tudi jezikovne enakopravnosti, naj se dst vsem narodom slovanskim pravo sa mosta I nega, svobodnega razvoja, tla lahko napredujejo v prosveti, narodnogospodarski blaginji in v soeijalnem ožim.
I'deležniki shoda, priznavajoči skupnost tek interesov, si obetajo, da se bodo vzajemno podpirali v njih obrambo in izvršitev; da bodo -— seveda ne zoper svoje prepričanje in čuvstvo — odbijali vse, kar deli posamične slovanske narode in rodove v habsburški monarhiji.
U deležniki shoda — v svesti si, da kakor slovanski narodi v naši državi nikjer ne zahtevajo svojega gospodstva in nadvlade svoje nad drugimi narodnostmi, takisto zavračajo vsako nasilje drugih nad seboj in se bodo vztrajno borili zoper isto, zahtevajoči za vse enako svobodo in enako pravo
—	bodo delovali povsod na to, da bi se uveljavil proti napadom srditega sovraštva in nasilja povsod duh narodne in verske ljubezni in miru med narodi, tako, da bi se ruzevitala habsburška država, da bi postala krepka zaščita politične svobode vseh svojih v svojem razvitku svojepravnih narodov, katerim naj dil državna uprava takih pogojev, da bodo narodi lahko procvitali v duhu napredka in človeške prosvetc, da bo njih gospodarska blaginja rastla in da vse njih socijalno življenje dospe do popolne človeške dostojnosti.
II.	O svobodi tiska. — Zastopniki javnega tiska slovanskega v habsburški monarhiji, zbrani v kraljevem mestu Pragi dne 19. junija 1898. leta, obsojajoči sploh vsako zatiranje javnega tiska, naj se že isto godi tako, da se zakon preziri, ali da se zakon zavija ali pristransko razlaga, izjavljajo, da ne odjenjajo stremiti po popolni tiskovni svobodi, in to tako, da naj se ne proglasi samo po zakonu, temveč se tudi v resnici izvršuje praktično. Konkretni predlogi, ki merijo na izboljšanje sedaj veljevnih tiskovnih zakonov, naj se podajo, ko pripravljalni odsek izreče svojo sodbo o njih, dotičnim zakonodavnim zborom.
III.	O varstvu gospodarskih interesov. Shod Slovanskih novinarjev v Pragi dne 19. junija izjavlja, da so mu zdi nujno potrebno, da bi si Slovani podali roko, da skupno branijo tudi svoje gospodarske interese. Do tega nas vodita dve poti: vsestranski zazvoj naših gospodarskih in rokodelskih del, katera hočemo z vso silo podpirati, in obramba lastnega truda in njega sadu. Dasi ne priznavamo, da bi vsakdanje gospodarsko teorije bile veljavne za vse čase in razmere, za vse države in narode, vendar priznavamo, da, čc pomislimo, kako sili v naše dežele bolj iu bolj tuji, inozemski kapital, čigar namen je, polastiti se vseh naših izdelkov in nas prisiliti do tega, da bi morali biti mi njegovi konsumentje, nam je treba nasproti gospodarskemu tlaku inozemskemu izkoristiti misel, ki je podlaga varstveni carini. — Ta potreba je toliko večja, kolikor manje store naše vlade za to, da se zapreči gospodarska invazija od zahoda v dežele avstro-ogerske. Proglašujemo, da bomo z vso močjo in vsemi pripomočki delali na to, da se slovanski izdelki pomnože in spopolnijo,
—	da bodo slovanski konsumentje o ednaki popolnosti in ceni izdelkov iu o istih plačilnih pogojih dajali prednost slovanskim izdelkom. Na ta način upamo navaditi slovanske produktivne sile na zdravo tekmovanje s tujo produkcijo. Z isto pozornostjo hočemo skrbeti za to, da ne bi jemal tuji kapital našemu slovanskemu kmetijstvu zemlje izpod nog, da bi slovanska zemlja, dasi se menjajo njeni posestniki, ostajala v slovanskih rokah. Da se to doseže, je treba ne samo finančnih sredstev, temveč tudi tega, da naše narode navdušujemo za gorečo ljubezen do rodne zemlje, katera je naša domovina.
IV.	O pravi informacijski in po roče valni službi. Shod slovanskih novinarjev avstrijskih dežel je prepričan o potrebi tega, da se ustanovi med novinarji avstrijskimi v Avstriji zaveza, ki bi imela organizovuti pravo informacijsko in por oče valno družbo novinarsko. Ustanovitev take zaveze, ki ima namen, vzajemno informovati slovanske časopise nepristransko in pravično, je neizogibno potrebna; delovanje njeno bo obsegalo službo novinarsko na podlagi vzajemne zamene zanesljivih poročil, pa tudi hitro in pomenljivo službo poročevalno, organizovano po modernih potrebah.
Ker se je pripravni komite v svojih sestankih oziral na različne predloge, stavljene v tem oziru,
odobruje shod, da ta odbor še dalje deluje v tem smislu, da definitivno razpravlja o teh predlogih in jih konečno tudi izvede.
V. O pokvarjenih topografskih imenih in o k o re s p o n d e n č n e m uradu. V slovanskih časopisih se nahajajo pogosto topografska, osebna in druga imena iz slovanskih krajev pisana tako, kakor so jih preložili ali pokvarili tuji jeziki; to pa se posebno dogaja v poročilih uradne kore-spondenčne pisarne dunajske, katera pošilja svoje brzojavke samo v nemškem jeziku.
Da se odstrani ta nemarnost, si prizadeva shod, da bodo udeleženci kolikor mogoče delali na to, da bi uredništva slovanskih listov, ki črpajo iz novin in tekstov tujih jezikov, skrbela posebno za to, da se ohranijo prvotna slovanska imena topografska, krstna in rodna, da bi se v vseh slovanskih deželah izdali krajepisni slovniki, ki bodo obsegali prava, prvotna slovanska imena, osebna in krajevna.
Dalje proglaša shod: korespondenčni urad se pozivlje, da v svojih filijalkah v glavnih mestih posamičnih slovanskih dežel skrbi za poročila tudi v slovanskih jezikih. — Shod izraža željo, da bi se uredniki slovanskih časopisov skrbno ogibali tujih izrazov, posebno takih, za katere so v slovanskih jezikih že primerne besede.
Politični pregled.
Za ravnopravnost alovenidine na višem sodišči Graikem je včeraj 1 j u b 1 j a n s k i občinski svet sklenil na predlog občinskega svetnika drn. Maj aro na nastopno resolucijo: Glede na to, da je visoko c. kr. više deželno sodišče v Gradci dne 251. junija t. 1. na prizivni razpravi odklonilo slovenski jezik kakor razpravni jezik in ker dotični senatni sklep no ustreza ustavno zajamčeni ravnopravnosti slovenskega jezika v uradih, niti varnosti pravosodja za slov. pravdne stranke, zato občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane izreka nujno prošnjo, da visoko c. k. pravosodno min isterstvo izvoli nemudoma zagotoviti slovenskemu jeziku popolno veljavo razpravnegu jezika na prizivni instanci v Gradci v pravdah, v katerih nastopajo slovenske stranke, kakor tudi da izvoli resno uvaževati vprašanje ustanovitve v i-šega deželnega sodišča v Ljubljani. — Mestnemu magistratu se naroča, da v smislu predstojećega sklepa sestavi utemeljeno peticijo in jo odpošlje čim preje.
K položaju. Danes je beležeti par pojavov iz nemškega tabora, po katerih bi mogli soditi, da so se jeli vzbujati pomisleki vsaj y onih redkih glavah nemških, ki so si ohranile vsaj nekoliko treznosti v presojanju ljute borbe, ki so jo zapričeli Nemci po receptu Schoncrerjevem. Kdor buta glavo ob zfd, mora pričakovati, da se poprej ruzbije glava, nego pa zid. Nemci pa butajo sedaj z glavo šovinizma ob zid dejstev in obstoječih odnošajev. Takov zid je dejstvo, da je v Avstriji večina prebivalstva slovanska, da se ta večina zaveda svojo vrednosti bolj in bolj in da je država obkoljena od narodnosti, ki niso nemške. Da mora boj za nadvladje]nemško v taki državi in ob takih okolnosti h ostati brezvspesen, to je vendar jasno. In, kakor rečeno, znamenja kažejo, da je jelo svitati v marsikateri nemški glavi. To pričajo svarila, ki prihajajo Nemcem od — prijateljskih jim strani.
Bivši namestnik Češki Lippert piše nekemu prijatelju, da treba malo počakati, da se poleže vihar, kajti še le potem da pride prava razsodnost.
Neki hamburški list poživlja Nemce naravnost, naj otresejo jarm Schonererjev.
Liberalno veleposestvo se hoče pogajati; a v nemškem taboru je mnogo tukih, ki se izjavljajo proti vsakemu pogajanju, v svojem srcu pa si žele — pogajanj !!
To so znamenja, da je že začela glava boleti po Schonererjevi tovaršiji. Seveda bo trebalo nekoliko čaza, prodno se razvije ta proces. Nam Slovanom ne treba, da se razvnemamo. Mi čakamo lahko. Glavno je, da porabimo to dobo za vežbanje svoje vojske.
Vojna med Španijo in Ztfedinjenimi državami. Špansko je zadela huda nesreča. Katastrofa, ki je zadela nje brodovje pred Santingo, je grozna. To brodovje je uničeno popolnoma. Daljo govoriti o tej katastrofi ne treba, saj govore poročila uprav grozen jezik. Jedina tolažba Španiji
je ta, da lahko reee, da je padla častno. Ameri-kani priznavajo sami, da so se Spanci Ijorili kakor levi. Ali premoč je prevelika. Veliko, usodno vprašanje, posebno usodno za sedanjo dinastijo, pa je to: da-li bode imel španski narod toliko moralne moči v sebi, da mirno in dostojno prebije to nesrečo?! Gorje, ako ne! V tem slučaju je pričakovati zlih vesti iz Španije.
Domače vesti.
Narodna slavnost v Sežani. Bil je naj-krasneji dan ; solnee je blestelo v vsem svojem žaru, kakor da se veseli tudi ono, vedoče, da bode videlo danes slavje poštenja — slovensko slavje.
Prvi udeleženci tržaški so prišli že brzovla-kom ob D. uri zjutraj, a kmalu za njimi je dospel ljubljanski poštni vlak s pevskim društvom »Ljubljana«, ki je dalo inicijativo za to veliko slavnost.
Ko je prihajal vlak, svirala je godba naš »Naprej«. Ljubljančane je pozdravil najsrčneje g. župan Ivan Rcnčclj, zahvalil se mu je istotako prisrčno predsednik »Ljubljane«, gospod Anton Trstenjak, pevci so zapeli »Lepa naša domovina« in sežanske rodoljubke v krasnih narodnih nošah so delile duhteče šopke med goste. Razpo-redivši se, smo korakali v lepem sprevodu v Sežano, ki se je kar kopala v zastavah. Ob 10. uri je bila sv. maša, na kateri so kaj ganljivo peli pevci »Ljubljane«.
O poludne je že kar mrgolelo po Sežani in gostilne so bile natlačeno polne. A takrat še ni bilo tam ni bližnjih Kraševcev, ni ogromne večine Tržačanov in okoličanov. Takrat smo že mogli računati, da bode popoludne udeležba ogromna.
In tako je bilo. Zc sprevod na kolodvor, ko smo šli vsprejemat Tržačane, je bil velik. Ko se je ta množica usula na kolodvor, bilo je vse črno ljudstva ob železniški progi.
Radostno vzhičeni smo čakali na prihod tržaškega vlaka, ki pa je imel zamudo radi—kakor smo izvedeli po brzojavu — ogromne udeležbe toliko iz mesta, kolikor s posamičnih postaj.
Slednjič nam je vendar naznanjalo žvižganje, da se bližajo mili gostje. To jozašuinelo v čakajoči množici; godba je jela svirati, ljudstvo je vsklikalo navdušeno, a skozi okna vozov jo molelo na stotine in stotino rok nam v pozdrav. Vse je mahalo ali z robci, ali klobuki, ali zastavicami. Kakor mogočen naval so se tržaški izletniki usovali iz vozov, na postaji pa je khratu postala grozna gneča.
Izletnike jo pozdravil v imenu občine gosp. Ivan Rožič. Sonornim glasom, da se jo krepko razlegalo po postaji, je izustil približno te-le besede:
»V imenu občine sežansko vam kličem prisrčen : dobro došli! Bodite uverjeni, da Vas vspre-jemamo razpetimi rokami in odprtim srcem. Sežana si zapiše v zlato knjigo današnji dan, ko so jo počastili svojim obiskom mili in ljubi bratje od naše Adrije. Hvala Vam, mili bratje, prisrčna hvala! So enkrat: prisrčno pozdravljeni v naši slovenski Sežani!«
V imenu pripravljavnoga odbora pa jo pozdravil izletnike gosp, Matej Kante.
Za ta zares prisrčna in po svoji toploti zares bratska pozdrava se je zahvalil v imenu izletnikov predsednik »Del. podp. društva«, g. M. M and i d. V daljšem govoru seje spominjal raznih sestankov Primorcev z rojaki iz druzih pokrajin — skupščin sv. Cirila in Metoda, slavnosti v kraški Divači, lanskega izleta v belo Ljubljano. Prepričan je, da, kakor so vsi ti sestanki, tudi današnja slavnost še bolj utrdi med nami čut vzajemnosti, bratovstva in medsebojne ljubezni.
Toliko nagovora gospoda Rožiča in gospoda Mateja Kantcta, kolikor zahvalo gospoda prof. M. Mandiea spremljali so navdušeni živio-klici iz ti-sočov grl. Tudi tržaško izletnike so vrle Sežanke odičilo cvetjem.
Dolgo je trajalo, predno so se razvrstile vse te mase, društvo za društvom. In ko so se razvrstilo, bil je sprevod — nepregleden. Celo sprevodu je bilo že v Sežani, zadnji dol pa še na kolodvoru. Korakajoči med temi tisoči ljudi, katere je privedla skupaj jedna misel, jedno čutstvo, bili smo vzra-doščeni, da smo pozabili popolnoma na vsakdanje skrbi in borbo. Brezpogojno smo prepustili sami sebe čistemu in rodoljubnemu veselju.
Cilj naš, ogromni vrt v gostilni »treh kron«, je bil odičen najsijajneje, a priredba odra za pevce
je pričala o finem ukusu pripravljavnoga odbora sežanskega. Nepregledno vrsto so se usovale na vrt. Take ogromne udeležbe ni pričakoval nikdo.
Že jo bil vrt |>oln, a zadnji del sprevoda je stal še vodno pri »starem gradu«. Potem sodimo lahko, koliko ljudi ni moglo priti na slavnostni prostor. Mej udeleženci smo zapazili drž. poslanca Spinčiča in dra. Kreka in dež. poslance Slavoja Jenka, dra. D. Trinajstima, Ivana Nahergoja, Frana Dollenza, Ivana Goriupa, Vokoslava Goriupa, Iv. Marijo Vatovea, dra. Danilo Majarona, prof. M. Mandiča. Videli smo tudi občinskega svetovalca ljubi j anskega, dr. Krisperja in gosp. kurata Kob-larja tor mnogo gg. duhovnikov od blizo in daleč.
V	posebno čast so si šteli Sožanei dejstvo, da jo njih slavnost počastil tudi župan metropole slovensko, gospod Ivan Hribar.
Po peti uri se je jel vršiti koncert, kakoršni niso pogosti na zemlji slovenski. Jeden za drugim so nastopali »Ljubljana«, »Slovansko pevsko društvo«, »Kolo«, »Nabrežina«, »Slava«, »Adrija«, »Danica«, »Hajdrih«.
Umevno je, da ne moremo ocenjevati petja. Tega tudi ne treba, ampak povedano bodi, da so poli krasno in tudi rastočim navdušenjem — vsi. Istotako rastlo je navdušenje med občinstvom od točke do točke. Slovanska pesem je slavila v Sežani svoj naj sijaj noj i t r i u m f. O, da, ti slovanska pesem: ako nam nemila usoda izbije iz rok vse orožje, ti nam ostaneš še vedno — ti ne dopustiš, da pademo, ti nam no dopustiš, da klonemo duhom, ti nam v najžalostnojih časih vlivaš v srca tolažbe in vspodbuje — v tvojem znamenj u bode z m aga n aša, o slovanska pesem! — Blagoslovljeni torej vi vsi, ki gojite našo pesem — vi ste prvi boritelji, stražarji, pijonirji naše narodne ideje! Gojite jo i nadalje isto vnemo, kakor dosedaj, miljenko našo, našo — slovansko pesem! Vodite jo od triumtu do triumfa, kajti z njenim triumfom pride našo — vstajenje!
V	Sežani ste se uvorili, o slovenski pevci, da Vam je zagotovljeno najviše plačilo za vaš trud: hvaležnost naroda-trpina, ki išče tolažbe v vaši pesmi !
Mi ne vemo drugačne ocene o koncertu mi-nole nedelje.
Po drugi točki vsporeda je gospodičina Zali k a Stolfa pripela na zastavo »Ljubljane« krasen trak ter je izustila nastopni nagovor:
»Promila zastava! Sprejmi, draga zastava slov. pevskega društva »Ljubljanu«, v imenu Sežanskih Slovenk to častno vozilo !
Dvigaj se žnjim, hrani ga, nosi ga, ponosno plapolajo v sreči in nezgodi, v širni slovenski svet.
V spominu naj ti bodo današnji praznik za vedno, kajti s tem vozilom sprejela si, mila zastava, pod svoje okrilje slovensko kraško ženstvo, katero hoče vodno nastopati s teboj v boj za narodne pravice. V to pomozi nam Bog!«
Na tem lepem daru vrlih Sežank se je zahvalil gosp. predsednik Ljubljane prisrčnimi besedami, obljttbivši, da hoče tudi društvo »Ljubljana« delovati v označenem zinislu.
Toda slavnost sežanska ni bila omejena lena prostor, kjer se je vršil koncert, ampak vršila se jo po vsej Sežani, kajti — kakor rečeno — niti polovica udeležencev ni mogla na koncert. Iz kratka torej: narodno slavje minole nedeljo so je slavilo po vsej Sežani. Povsodi si videl le radostnih lic, povsodi si čul le radostnega vsklikanjn. Sosebno na večer, ko se je velik del občinstva, ki se je udeležilo koncerta, razlil po raznih gostilnah, bilo je tako življenje po Sežani, kakoršuega menda še ni videla kraška metropola. Petje se jo razlegalo od gostilne do gostilne — v vsaki gostilni je taborilo kako pevsko društvo. In vso to se je vršilo ob naj uzo mej cm redu. Ves dan ga ni bilo ni najmanjega disakorda. Našo ljudstvo je pokazalo, da je element miru in reda. Prav je imel »Slovenec«: koliko izzivanja od strani nasprotnika in koliko nerodnosti od birokratske strani treba v to, da jame razgrajati —- tako ljudstvo!!
Le prehitro jo prišel čas odhoda. Zopet se je razvrstil nepregleden sprevod. Zvoki glasbe so se mešali veselim petjem in radostnim vsklikanjem. Na kolodvoru je bilo postavljanje najprisrčneje in ko se je jel premikati tržaški vlak, zagromeli so liki orkan — zadnji pozdravi bratov bratom! Lepimi mulami smo bili prišli v Sežano, vračali pa smo se domov srčnim zadovoljstvom in blažilno zavestjo, da reč slovenska živo klije.
Hvala, hvala onim, ki so nam okrepili to zavest, hvala njim, ki so priredili toli divno — narodno slavje!
Praškemu občinskemu svetil in njega dičnomu starosti, dru. I* o d I i p ne m u, je včeraj občinski svet ljubljanski sklenil na predlog podžupana dra. vit. Hleivveisa iskreno zahvalo za vse bratske prijaznosti, ki jih je ljubljanska deputacija z drugimi Slovenci vred uživala v Pragi za slavnosti Palaekega,
('AStltamo! Kditia slovanska gimnazijalka v Trstu, gospi ca Milena dr. Mandirfe va, je dovršila L razred z odliko. Živela!
Gospod dr. Mandic sine hiti tem ponostieji, ker ima med tremi otroei-dijaki dva odlikaša !
Lalii iu njihove laži. Pišejo nam: Ker mi v nedeljo ni bilo mogoče, šel sem včeraj v Tržič (Monfalcone), da poizvem na licu mosta, kako da jo slavna Za-loga minole nedelje vršila svojo c i-v i 1 i z a t o r i č 11 o (??) dolžnost. Prišedši v Tržič, sem povpraševal tega in onega, kako da se je izvršila slavnost minole nedelje. Ker se mi je »Pic-eolovo« pisanje videlo sumljivo, vprašal sem najprej, koliko ljudi da je bilo tam, na za-legini veselici ? Odgovarjalo so mi jo soglasno, da okolo 2 :J(MM>. A da se uverim še bolj, šel som daljo in vpraševal Petra in Pavla. In tudi vsi pozneji odgovori so se sukali od 2 do 5000!!! Kako si torej, dragi »Pio-eolo«, mogel pisati, da vasjo bilo 15.000?! Imel si gotovo povekševalno naočnike, ki so f>000 navzočih (in to bi bil maksimum) pomnožili kar za 10.000!! Tako torej! Tako pišeš ti — resnicoljub! Tako je pisana vsa zgodovina naših Lahonov!
V	Tržiču jo bilo torej minolo nedeljo k vo-čemu 5000 duš, a zagotovilo so mi jo, da ogromna večina teh se ni udeležila legiuega slavja, ker kmetje (in teh je bilo največ!) tla so glodali le od daleč, kako gospoda — kozle prebračajo! Reklo so mi jo dalje, da jo tamošnje ljudstvo protivno vsaki protiavstrijski demonstraciji! Ako so v Tržiču sploh uganjajo kedaj kake protipatrijotiško burko, delajo to lc 4—5 tamošnjih prvakov-lahonov!
Pač pa so se z nekaterih oken — v veliko tolažbo bratcev iz Trsta in Gorice — spuščale pe-torooglate zvezde v belo - zeleno - rudečih barvah. Vsklikalo da se je tudi marsikaj, česar pa nočem beležiti tu. Beležiti tako stvari, bi bila dolžnost drugim ljudem.
Mislil som nekoliko primerjati našo Sežansko slavnost z Legi no, toda bojim so, da bi s tem le onečastil naše narodno patrijotično slavje, in zato — punktom.	Resnicoljub.
Odbor „Bratovščine sv. Cirila in .Metoda'* pri sv. Jakobi! je imel za tekoče upravno leto drugo sejo, v kateri se jo sklonilo, da prevzame bratovščina slovensko cerkveno petje v cerkvi sv. Antona novega. V tej cerkvi je namreč slovensko potjo vodno bolj hiralo od lotil do leta, tako, da jo po letošnjih Binkoštih — umrlo. Bati sojo bilo, da v cerkvi sv. Antona novega ne bo več slovenskega petja, kar jo delalo veliko skrbi nekaterim vrlim rodoljubom isto fare. Vendar č, g. /upnik jih jo rešil te skrbi s tem, da jo naprosil našo bratovščino, naj prevzame slov. potjo v rečeni cerkvi. Bratovščina je drago volje prevzela to nalogo, kajti njen namen je — preskrbljevati tržaške cerkve (kjer je ^dovoljeno) sfe slovenskim petjem. Kako da bratovščina po svojem pevskem zboru rešuje to prevzeto nalogo, o tem ne gre sodba meni — poročevalcu, marveč tržaškemu vernemu slovenskemu ljudstvu, ki zahaja k slovenskim pro-povedim in slovenskim mašam in večernicam. Sedaj je na tržaških Slovencih, da dokažejo potrebo slovenskega jezika v cerkvi. Učimo se od naših nasprotnikov ! Ko so se v neki slovenski cerkvi tržaški uvele italijansko propovedi, vrelo jo in tiščalo v isto cerkev vse, kar leze in gre, samo da bi pokazali svetu, kako potrebne so italijanske propovedi v isti cerkvi. In koliko krika in vika bi bilo, ako bi cerkvena oblast hotela narediti kak poskus, recimo, da bi uvela namesto slovenske, nemško ali italijansko propoved, hoteča prepričati se, kakšnih poslušalcev bi več bilo! Ako zahtevamo torej slovenskih propovedi in slovenskih maš, moramo se jih tudi udeleževati. ('ujmo, dokler jo še čas!
V	isti seji je sklonil odbor tudi, da proslavi god sv. bratov Cirila in Metoda in sicer dno 10. julija. V slovenskih propovedih se bode spominjalo svetih bratov in pevci bodo peli pesem njima v
»lavo. Popoludne pa 1h«1<' v šolskem vrtu družin« sv. Cirila in Metoda vesolioa * petjem, slavnostnim govorom in deklamaeijo. Mej prammičnimi točkami hode svirala veteranska godba. Vstopnina bode za odrasle 21) ne., za otroke od 10. do 15. leta pa lil nč. S preostankom, ako ga bo kaj, nagradijo se naši pevci, ki leto in zimo tekajo od cerkve do cerkve, da pojo na slovenskih mašah in veeernieah. Rojaki! Ne vstrašite se listopnine, kakor se je ne vstrašite, ko greste na plesišča! Udeležite se te proslav«« naših zaščitnikov v velikem številu ter dajte vspodbuje našim peveem! V spodbujajmo se mej sehoj !
Možka podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu razpošilja nastopni poziv: Vaše Blagorodje! Kakor prošlega leta prihajamo tudi letos za čas slavlja blagovestnikov slovanskih in zaščitnikov družbe naše k Vašemu Blagorodju, vabeči Vas, pridružiti se nam, da na primerem način proslavimo god sv. Cirila iu Metoda.
Vsakokrat, kadar Vas je klicalo rodoljnhje, odzvali ste se radovoljno in zato smo prepričani, da i letos n«' izostanete in podprete družbo našo s primernim C i r i 1 o-M c t o d i j s k i m darom.
Društveni zavodi pri svetem Jakobu napredujejo vrlo in ugledno, da mora veseliti vsako rodoljubno srce. Vzdrževanje le-teh pa stane ogromne svote in napeti je vse moči, da ne propadejo. Na to del* »vati je dolžnost vsaeega Slovenca.
Ker se nadejamo, da je Vašo Blagorodje prepričano o velikanski vrednostijnarodnega šolstva, se moremo nadejati za gotovo, da se Vaše Blagorodje odzove rodoljubnemu in človekoljubnemu pozivu našemu.
NB. Darove prejemajo vsi odborniki. Poši-ljatve potom pošte naj se blagovole nasloviti: Prof. Matko M a n d i d, Trst.
Za SiiijČaiie, poškodovane po potresu, jo včeraj občinski svet ljubljanski dovolil podpore 300 gld. in jedno veliko barako brez odškodnine.
Nevarna pobalinska sala. 12-letnu Viktor P. in Ivan M. sta ulovila včeraj v ulici Conti nedolž no živaheo »martinčka«. Koj sta jo obsodila na smrt. Dela sta jo v škatljico od cigaret, v katero sta vlila tudi malo petroleja. Potem sta zažgala. Ko jo škatljiea gorela najlepše, je pograbil isto jeden pobalinov in jo je zagnal na zraven stoječo 11 -letno Josipino Sluga, /e seje bila vnela obleka ubogi siroti; na srečo so prišli mimo nekateri ljudje, ki so ugasili na deklici že gorečo obleko. Vendar se je ožgala nekoliko na nogah. Zdravnik na zdravniški postaji jej je dal potrebna zdravila za opekline.
Tatvine. Iz zaloge dog v ulici Miramar so prihajali včeraj popoludne trije naloženi vozovi. Policijski organ je ustavil vozove z vsem gori naloženim, ukradenim blagom. Kadi te tatvine so bili aretirani Fran M., Rudolf S. in Jakob Z. No, ti so pa hoteli pogoltniti prevelik kos na enkrat.
Včeraj zjutraj jo bil aretiran 33-lotni Štefan Macovich, ki jo bil ovajen, da je ukradel par čevljev in jedno tobačnioo v vrednosti T> gld.
Neznani tatje so ulomili ponarejenimi ključi najprej v stanovanje v ulici S. Mareo št. 20 in potem v zalogo oglja Mihe Cinka. Škode so napravili za kak petak.
V Sežani so je našel velik trak v slovenskih barvah, bržkone kakega zastavonoše. Kdor ga je zgubil, naj so (»glasi v uredništvu »Edinosti«.
Mest« z Čilo družblco, Je moral v luknjico. — 19-lotni ogljar A. Fradel iz materijskega okraja bi se bil včeraj rad pridružil nekemu oddelku ciganov, ki so ravno taborili blizu Monto-bella. Menda je bil žcvsprejet; ali, v najlepšem so se mu približali redarji in so ga aretirali radi pohajanja. Mesto da bi naš ogljar še naprej pohajkoval in poskakoval z veselo in zdravo družbieo, moral se je podati žalosten v luknjico.
Policijske vesti. Aretirani so bili: 17-letni kočijaž Pavani Aleks. iz Trsta danes zjutraj ob f>. uri v ulici Boseo radi sumljivega vedenja iu kolje imel pri sobi kokoš, katera je bila ukradena v Rocolu, a on je trdil, da jo je našel blizu konje-doroa; f)0-letni mizar Sartori Sebastijan iVMariano pri Gradišču danes zjutraj v ulici Giulia radi pomanjkanja sredstev; sinoči ob 11. uri na trgu sv. Ivana kočijaž Fran C'., ker je bil pijan in je gnal svojega konja tako naglo, da je bilo nevarno za mimogredoče.
Koledar: Dane* v sredo »>. julijn : Izaija, prerok Jutri v 7. četrtek julija: Vilibnld, šk.; Benedikt IX., p.
Solm ni ;	j	Lunin:
Izhod oh uri 47 min.	Izhod oh 9. uri 44 min.
Zahod „ 8. „ 21 „	Zahod „ 7. „ 7 „
Ta ie 28. teden. I>ane» je 18h. dan tega let«, imamo torej Se 171» dni,
Zadnje vesti.
Kiloton r>. O dogodkih pred Santiago de Cuba poroča očevidee, kije bil na avstrijski la-iliji »Kaiserin und Konigin Maria Theresia« :
Špansko brodovje je bilo uničeno v poldrugi uri, da-si se je držalo dobro. Admiral Cervera je bil ujet. Včeraj se je določilo premirje, da se nevtralni morejo umakniti. Poveljnik avstrijske ladije, Rip-per, se je pogajal zjutraj z amerikanskim poveljnikom. Poslednji se je kazal pripravljenega ustreči izraženim željam. Kapitan Ripper je poslal 4 čolne v Santiago, da vzamejo nevtralne na krov. Med istimi jo bil jedcu avstro-ogerski podanik, konzuli Italije, republiko S. Domingo in Paraguava z njih družinami ter jeden ruski konzulatni uradnik. Av-stro-Ogorski, nemški in angleški konzularni agentje so ostali v Santiago de Cuba. Po angleške in švedske podanike sti šli dve angleški Indiji.
Madrid <>. Ministcrski svet jo sklenil, da so ne spusti v ni kaka pogajanja za mir in hoče nadaljevati vojno, dokler bode jeden sam španski vojak na Kubi. Oficijelna brzojavka iz Havane pravi: Amerikanske ladije so obnovile streljanje na Tonas; baterijo so krepko zavrnilo streljanje. Nad 1(H) projektilov je bilo vrženo na lice mesta. 5 Špancev je ubitih, nekoliko hiš poškodovanih.
London (>. Bombardovanje Santiaga se jo odložilo, dokler nc pride general Miles, ki prevzame poveljstvo namesto Sbaftcrja. Ameriknni so zgubili dosednj 2000 mož.
H i lil (i. Ker popolnoma manjka vesti iz Madrida, bati se je, da so tam nastali hudi izgredi.
London (i. »Star« objavlja privatno brzojavko, da je kraljica regentinja zbežala iz Madrida.
DllliaJ <>. Včeraj so imeli socijalni demokratje tu shod, na katerem jo govoril državni poslanec Daszinskv o dogodkih v Galiciji. Govornik je pravil. kako da mu je priznal grof Thun sam, danima ni ideje o razmerah v Galiciji, vendar je isti minister 10 dnij pozneje proglasil obsedno stanje v jednom delu iste Galicijo. Govornik se nadeja, da bodo socijalisti dunajski podpirali tovariše v Galiciji.
OloiUUC 0. Med nemškimi in češkimi »lijaki so so ponoviii spori. Na trgu se je zbralo na tisoče oseb. Razljute nje jo bilo toliko, da jc morala prihiteti stotnija vojakov na pomoč.
Najnoveja trgovinska vest.
>ew-Yoi'k 5. julija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za julij S1 Vi (včeraj —.—), za september TiJ V« (včeraj —.—), za december 787» (včeraj —.—), koruza za juli ilf)7/«
(včeraj--), za september 3(>'/» (včeraj —.—),
mast
Pozor!
Novi, fini, dobri
svinčniki
„DnižUe sv. Cirila in Metoda"
Z načelom, <1« kar se zalaga poti imenom dične naše družite — mora l>iti najboljše kakovosti, da se obdrži in ostane v trajni rabi, založil sem h privoljenjem slavnega vodstva nove, fine svinčnike v korist „I)ružl>e sv. Cirila in Metoda", izdelane od prve svetovne firme te stroke: L. C. H&rdtmuth na Dnnaju.
Da se udomačijo ti novi, edino dobri svinčniki v vsaki narodni hiši, po pisarnah in šolah in da se moje dobro blago ne zamenja s kakimi slabimi izdelki, izdanimi na ime družbe, zato
zahtevajte, kupujte in v lastno korist rabite le one svinčnike,
ki imajo poleg družbenega imena utisnjeno tudi tovarniško znamko
»r L. c. HARTHMUTH. "M
MoJe blago Je prima-blago. Le k prlma-blagu pritisne firma L. O. HARTHMUTH ■vojo znamko.
Cena svinčnikom je po 1, 2, 3, 4 in 7 kr. kos; v dvanajstoricah ceneje, prekupovalcem rabat. Zalaga in prodaja
Ivan Bonač,
trgovina ■ papirjem in iolakimi po-trebščinami v Izubijani.
Založnik priznano najboljših slovenskih razglednih dopisnic v korist „Družbe sv. Ciril« iu Metodu" s podobo nje prvomestniku veleč. g. Tomo /npana.
Cena za ko« 5 kr., 1<)0 kosov i gld. franko.
Prevzemam naročila sa Izdelovanje razglednih doplsnlo v eni ali več barvah. Prosim, da se mi iz vseh krajev slovenske zemlje, kjer še nimam zveze, pošlje po 10 razglednih dopisnic proti takojšnji odškodnini.
Cvet proti trganju.
(Liniment caapici).
PreiskuSano mazilo — odpravlja bolečine pri kostibolu, trganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nvč. Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna pri Mariji Pomnim,!" Ph. M p. M. Len steka v IJnblJani. j
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti »i v resnici M" kolo najboljše vrste
od »loveče originalne znninke
J)
Styria"
»Gradcu,
— naj se obrne do —
Ii. Colobig* v Trstu,
ulica Commeroiale št. 1, telefon it. 341.
Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dulmncijo.
„EDINOST"
Glasilo političnega društva „Edinost'' za Primorsko.
Izhaja r Trstu dvakrat na dan ru/.un nedelj In praznikov.
izdanje ob 1. uri popoludne. — Ni (poslednje zadostuje za naročnike pi
/jutranje izdanje izhaja oh 11. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo aroeninn znaša: Obe izdanji gld. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12'—, popolnoma). Posamezne številke stanejo: /jutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr.
^ V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh le ulicah In trgih:	2
A	Piazza Caserma št. 2. — Via }Ioliu piccolo Št. 8. — Vin S. Micliele Št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Pivo	A
■	Št. 80. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedere št. 21.	H
W	— Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Iatituto	V
k 5t. 1H. — Piazza Barriera. — Via S. Lucin. — Piazza Giuseppina.	^
Ani
V okolici se prodaja:
Nil (Jreti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp vdovi Gašpersič. — Izven Trata prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
Rojaki, uvažajte naše geslo: „V edinosti je moč!"