Socialistično zvezo moramo
hitreje razvijati v orodje občanov

V OBLIKO NJIHOVEGA POLITIČNEGA ORGANIZIRANJA IN DOGOVARJANJA (IZ RESOLU¬
CIJE VI. KONGRESA SZDL SLOVENIJE)

Z H. zasedanja AVNOJ

Mladi in stari ob prazniku
Dneva republike

Praznično razpoloženje je zajelo kraje Notranjske že pred
velikim praznikom naše domovine. Povsod so se zvrstile slav¬
nostne proslave. Mladi so počastili zgodovinski dan s pestrimi
programi v okviru šolskih proslav. Posebni del programov so
zavzemali sprejemi cicibanov v pionirsko organizacijo. Več slo
mladih je dalo svojo zaobljubo domovini. Pionirji in pionirke so
svojim podmladkarjem zavezali rutice in nadeli čepice. Mladim
so se zaiskrile oči, zavladal je ponos in nepopisna radost.

Starejši občani slavijo dan republike z zanosom svojih de¬
lovnih uspehov v gospodarskih organizacijah. Slavnostne akade¬
mije po notranjskih vaseh so bile odraz prazničnega razpolo¬
ženja.

Praznovanju se pridružuje tudi Glas Notranjske, ki ob tem
veličastnem dnevu želi vsem občanom novih podvigov na gospo¬
darskem, političnem in kulturnem polju.

Naši bralci o Glasu Notranjske

Na razširjeni seji Izvršnega od¬
bora Občinskega odbora SZDL
dne 2. novembra 1966 se je nada¬
ljevala že na volilni komisiji za¬
četa razprava o volilnih konfe¬
rencah SZDL in o spomladanskih
volitvah skupščine.

Nadaljna naloga volilne komi¬
sije pri Občinskem odboiru SZDL
je izoblikovati merila za odbor-
iiike občinske skupščine, ki morajo
izvirati iz nalog skupščine v pri¬
hodnjem obdobju. Predvsem se
bomo morali truditi, da bodo na¬
čela o kadrovanju iz leta 1964. ki)
jih je sprejela Socialistična zveza,
doživela pri naslednjih volitvah
svojo potrditev. Pri dosedanjih
razpravah o skupščinskih volit¬
vah se je zlasti veliko govorilo
o vlogi zbora delovnih skupnostih
v občinski skupščini. S tem, da
postaja skupščina vse bolj samo¬
upravni organ, je nujno krepiti
vlogo tega zbora, saj praktično
predstavlja delavski svet občine,

ki mora zastopati splošne druž¬
bene interese in potrebe.

Menim, da se bo vloga tega
zbora okrepila z večjo poveza¬
nostjo 'Odbornika z organi samo¬
upravljanja v podjetju in tudi
takrat, ko bodo organi samo¬
upravljanja bolje poznali splošne
družbene potrebe. Večje razume-
vanje za potrebe občanov pa bo|-
do delavski sveti imeli lahko le
ob posredovanih materialih, ki
bodo utemeljili nujnost določene
akcije.

Čedalje bolj se bo treba izogi¬
bati improvizacij; strokovno iz¬
delana utemeljitev, obrazložitev,
prošnja ali podobno, bo dala oce¬
no upravi občinske skupščine in
njenim službam. Gotovo je, da
postaja uprava občinske skupšči¬
ne čedalje bolj stvar občine in
manj stvar republike, zato bo na¬
loga odbornikov tudi ta, da bodo
določili njen sestav, obseg in od¬
nos do skupščine in svetov pri
skupščini. Če ho(čemo doseči skla¬

den razvoj in pokrivanje potreb
v okviru razpoložljivih sredstev,
potem je nujno, da upoštevamo
pri evidentiranju kandidatov za
zbor delovnih skupnosti in sploš¬
ni zbor tudi te misli iz diskusije,
ki se je o tem razvila na plenarni
seji Občinskega sindikalnega sve¬
ta. Na tej seji je bilo ugotovlje¬
no, da je infdrmiranost občanov
o delu predstavniških teles še
vedno premajhno in da akcilje
niso koordinirane. Člani so se
zavzeli za to, da morajo sindi¬
kalne podružnice spremljati evi¬
dentiranje kandidatov za zbor de¬
lovnih skupnosti.

Če upoštevamo ugotovitev o
premajhni informiranosti kot
dejstvo, ki ni v prid našemu raz¬
voju, potem motamo poskrbeti,
da se bo izboljšala, da bo občane
zadovoljila. Na razširjeni seji Iz¬
vršnega odbora so bili kritizirani
posamezni odborniki, ker niso v
4-letni mandatni dobi še obiskali
svojih volivcev. Prav gotovo je to
neodgovornost odbornika, ki bi se
moral bolj zavedati svoje dolžnosti
in tudi dejstva, da ga volivci lah¬
ko odpokličejo. Odpoklic je prav
gotovo institucija, ki ni brez os¬
nove zapisana v ustavi in katere
se tudi lahko poslužimo v dolo¬
čenih primerih. Neposreden raz¬
govor pa kljub veliki prizadevno¬
sti odbornika ne more zajeti vse
volivce.

• Vsebino važnejših odločitev
9  skupščine bi morali obvezno
9  objavljati tudi v tem časopisu,

• ker bi tako prodrla dosti dlje

• kot po drugačnih oblikah in-

• formiranja. Obveščanje po tej
9  poti naj bi postala stalna prak-
9  sa in dolžnost uprave občin-
9  ske skupščine.

9  Menim tudi, da bi tako napra-
9  vili kvaliteten premik v odnct-
9  sih občan — skupščina, ker bi
9  informacije prihajale do ljudi
9  nepopačene. To so bili neka-
9  teri izmed mnogih konkretnih
9  problemov, kij jih bo treba v
9  predvolilnem obdobju ponovno
9  prerešetati, prispevati k njiho-
9  vemu razreševanju in s tem k
9  nadaljnjemu razvoju samo-
9  upravljanja in odločanja. Stre-
9  meti moramo, da bodo besede
9  iz naslova čimprej konkretizi-
9  rane, kar pa bo mogoče le ob
9  prizadevanju nas vseh.

Franc Hvala

Mnogi vaši predhodniki so za¬
čeli prve korake brez očetovega
veselja, brez njegove trdne in var¬
ne roke. Mnogi so rasli tudi brez
najdražjega na svetu — brez ma¬
tere. Okupatorjevi kremplji niso
prizanašali ne očetom, ne mate¬
ram, ne otrokom. Trgali so dru¬
žine, vse, vse, ki so hrepeneli po
domovini.

Težko je bilo takrat, ko so ni¬
hali med življenjem in smrtjo. Si¬
cer ste majhni, toda to boste razu¬
meli. Novo življenje se je pora-

Po osmih številkah se je ured¬
ništvo Glasu Notranjske odločilo,
da bo anketiralo nekatere občane
in jih povprašalo, kaj menijo o
svojem časopisu in česa v njem
pogrešajo. Uredništvo je namreč
pričakovalo, da bo v teh nepo¬
srednih razgovorih z bralci dobilo
več koristnih napotkov za prihod¬
nje delo, kajti prizadeva si, da bi
resnično (in če jg, le mogoče)
ustreglo naročnikom in bralcem,
zadovoljilo čimveč njihovih želja,
objavljalo v Glasu Notranjske
predvsem tisto, kar zanima naše
občane. Skratka: tudi po tej poti

jalo po gozdovih z vsakim strelom
iz partizanske puške, z vsako ma¬
ščevano žrtvijo. Kakor je nam ta¬
krat pretila smrt, se svoboda
smehlja danes vaši mladosti. Od¬
prla vam je vrata v svetle dni
bodočnosti. Naučite se od vaših
očetov ljubiti svojo domovino in
spoštovati njeno slavno zgodovi¬
no. Obljuba, ki jo boste dali ob
tem prazniku domovini in mar¬
šalu Titu, naj vas spremlja skozi
življenje.

je uredništvo poizkušalo poizve¬
deti za mnenja, na podlagi kate¬
rih bi izoblikovalo vsebino vaše¬
ga in našega lista, da bi bili z njo
res zadovoljni vsi, kajti zaveda¬
mo se, da smo zdaj šele na začet¬
ku poti, pri čemer pa je seveda
nujno in potrebno tako sodelova¬
nje kakor tudi medsebojna pomoč
med bralci in uredništvom. Saj
imamo končno vsi enake cilje in
želje, mar ni tako?

Po vsem tem, kar smo lahko
razbrali iz odgovorov naših obča¬
nov in bralcev Glasu Notranjske
lahko obljubimo samo to, da se
bomo trudili, da bi izpolnili čim¬
več Vaših želja. Seveda pa mora¬
mo takoj pripomniti, da bomo to
lahko, oziroma vsaj lažje dosegli
le tedaj, če boste pridneje in bolj
pogosto dopisovali v svoj list, če
boste uredništvo vsaj informirali
o zadevah, ki bi po Vašem mne¬
nju morale dobiti prostor in najti
svoje mesto tudi v Glasu Notranj¬
ske.

Da ne bi bili predolgi, naj zdaj
zabeležimo vsaj nekaj odgovorov,
kajti zavoljo pomanjkanja prosto¬
ra vseh ne moremo zapisati. Naš
sodelavec Milan Govekar je izbral
ta-le mnenja:

(Nadaljevanje na 5. strani)

'Rakek, novembra: sneg je letos že zelo zgodaj pobelil naše kraje

Cicibanom ob Dnevu republike

Poštnina plačana v gotovini
Cerknica, 28. novembra 19««

Cena 50 par (50 S din)

Lel V. St. 9

Stran 2

GLAS NOTRANJSKE

Št. 9 — 28. novembra 19ge

Bralci nas sprašujejo

Stolpec naših rojakov iz tujine

Leopold Sivec, Hotel AGUOS COLIENTES,
URENA ESTODO TACHIRA VENEZUELA nam
je poslal naslednje pismo:

Pred nekaj leti je bila v prodaji stara šola v
Sv. Vidu, sedaj Žilce, za 300.000. Jaz sem zainte¬
resiran kupiti to zemljo zato prosim, da mi spo¬
ročite , koliko kvadratnih metrov ima in zadnjo
ceno. Želel bi tu graditi, ker ne bi bilo potrebno
posebno dovoljenje, ker stavba že stoji. Zanimam
se za stavbne parcele v Cerknici ali v Kamni go¬
rici, povejte mi ceno zemljišča in obseg parcele.
Ostanem vam hvaležen za vso prijaznost, lep
pozdrav Leopold Sivec

Na vprašanje, ki ga postavlja gospod Leopold
Sivec smo se obrnili za inofrmacije na skupščino
občine Cerknica. Povedali so nam, da je Šola v
Žilcah že prodana, vendar pa so možnosti na¬
kupa starejših kmečkih hiš v skoraj vseh krajih
občine po razmeroma ugodnih cenah. Lahko pa
dobite stavbno parcelo v Cerknici z okrog 500 m 5
in zgradite novo hišo. Cena zemljišča je 250 do

650 starih din za kvadratni meter. Za katero koli
obliko se odločite, se obrnite na naše uredništvo,
kjer bomo potom oglasa v časopisu zbrali po¬
nudnike in ustregli Vašim željam!

MARIJA HABUNEK iz Varaždina 27, Srpnja

št. 6, nam piše:

Naročena sem na Glas Notranjske, ki mi je
zelo všeč. V nobeni številki pa ne najdem, kje
bi lahko dobila prospekte za gradnjo montažnih
malih hiš. Obračam se na Vas in Vas vljudno
prosim za prospekte ali inofrmacije, kje bi jih
lahko dobila. Vnaprej najlepša hvala in Vas to¬
variško pozdravljam Marija Habunek

Tovarišica Marija, prospekte za stanovanjske
montažne hišice Vam ne moremo posredovati.
Svetujemo Vam, da se obrnete na proizvajalce
tovrstnih hiš, ki Vam bodo gotovo radi ustregli.
Večji proizvajalci takih hiš so pri nas: »Jelovica«
Škofja Loka, »Edilit« Ljubljana in »Marles« Ma¬
ribor. Urednik

JOŽE in FRANCKA OKORN,
1096. E. 68. Street, Cleveland, Ohio,
44103, USA, sta nam. napisala na¬
slednje pismo:

Cenjeni urednik: Ko sem ob¬
iskal mojega prijatelja, ki je do¬
ma tam nekje od Cerknice, sem
opazil Vaš novo izdani list »Glas
Notranjske-"'. Dal mi ga je v po¬
sodo, da sem ga prečital, Vam
čestitam na Vašem povzdigu za
slovenski narod s pisano besedo.
Prečital sem vso vsebino in mi
zelo ugajajo spisi, ki so priobčeni
s podpisom Matevž Hace, tudi jaz
se pridružujem vsem onim, ki mu
čestitajo k njegovemu delu s pi¬
sano besedo za naš slovenski na¬
rod.

Hej tovariši — izpod peresa Ja¬
neza Obreza se mi tudi dopade.

Pismo uredništvu

DRAGI UREDNIK!

V Glasu Notranjske ste pri¬
občili tudi zapis in posnetek
o tem, da se mladina zanima
za kmetijstvo. To pa ni res.
Mladina sploh noče slišati za
kmeta in kmetijstvo. Nekateri
pravijo: »NaJc, kmet pa že ne
bom, to je sramotno, ves dan
delaš, pa nič ne zaslužiš« Pa
še pridene: »Kmetijstva ni

moderno za naš čas, sedaj je
moderna industrija. Noben ne
mara biti kmet. Kmeta prekli¬
njajo in se iz njega norčujejo
in ga smešijo.«

Fotografirali ste Emo Hiti iz
■ Grahovega. Preprosto ne ver¬
jamem, da se sploh dekleta
učijo voziti motorne kosilnice,
pa čeprav vi to pišete samo
za reklamo. Verjetno ste jo
pregovorili, da se je vsedla na
kosilnico in fotografirali.

Ko gremo mi kmetje po
cesti s kmetijskim orodjem na
njivo, -npr. peljemo gnoj na
njih ali kosit s kosilnico, se
ljudje za nami krohotajo, po¬
smehujejo in kažejo s prsti na
nas. Košnja z motorno kosil¬
nico je zelo hitra in bolj
uspešna. Zavoljo tega bi bito
lepo, če bi kosilnice imeli vsi
kmetje, žal pa jih imamo sa¬
mo nekateri. Dvomim, da ko¬
silnica sploh zanima mlada
dekleta, ker vem, da še mlade
fante ne. Nihče od mladih no¬
če delati na kmetiji, samo mi
stari še »garamo«. Nekateri
gredo študirat na gimnazijo in
univerze, nekateri se gredo
učiit in delat v Brest, doma pa
nihče ne ostane.

Zdaj pa bi rad spregovoril
o tako imenovanih polovičar-
jih, to je tistih ljudeh, ki de¬
lajo dopoldne na Brestu, po
poldne pa delajo na polju.
Menim, da je to zame čista iz¬
guba. Preprosto ne verjamem,
da je tak delavec, ki je po
poldne kmet, lahko dopoldne
dober delavec v tovarni. To
ni prav. Kmečka mladina bi
se marala oprijeti predvsem
kmetijstva, ne pa tovarne. Pa
še kmečki sinovi hodijo v služ¬
be po tovarnah. Skoraj nobe¬
nega pa ni, da bi bil pravi
kmet, ali pa samc( delavec v
tovarni. To vam povem, do
kler bodo mladi kmečki sino
vi delali po tovarnah, prav go¬
tovo kmetijsto ne bo napre¬
dovalo.

Povsod govorijo, da je kmet
neumen in še pravijo: »Kaj pa
je to en zaguljen kmet?« Toda
pozabljajo, da kmet prideluje
na polju vse tisto, kar potre¬
bujemo za življenje. Tudi te¬
ga ne vedo, če ne bi nihče
kmetoval, ne bi imeli ne
krompirja, fižola, koruze, ze¬
lja itd. Nazadnje pa imajo
kmeta še za neumnega, zabii-
tega in kot sem prej omenil,
»zaguljenega«. Sliši se, da vse
to ni modema za mlade ljudi.
Boste videli, še bo prišel čas,
ko bo kmet še kako potreben.
Prosim, če mi na to odgvorite
v eni izmed prihodnjih številk
Glasa Notranjske.

Lepo pozdravljam urednika
in ves uredniški odbor. Ce ho'
čete, lahko ta članek objavite
v vašem listu.

Franc Žnidaršič

Cerknica, Cesta 4. maja 43

Pripomba uredništva:

Kot vidite, smo vaše pismo
objavili, povedati pa moramo,
da smo ga bili prav veseli.
Že od vsega začetka si prizade¬
vamo, . da bi razširili krog do¬
pisnikov, da bi v glasilo SZDL
Cerknice pisali tudi kmetje o
svojih problemih. Saj vsi ve¬
mo, da v naši občini živi. dela
in ustvarja veliko kmečkega
prebivalstva, ki pa so tudi vsi
člani SZDL.

Povedati vam moramo, da
Emo Hiti nikakor nismo pre¬
govarjali, naj se vsede na ko¬
silnico, da bi z njeno sliko de¬
lali reklamo, za kosilnice, oiz.
kmetijske stroje. To prepu¬
ščamo tovarnam teh strojev.
Pač pa smo bili priča, ko se
je dekle pripeljala s tem stro¬
jem s polja na svoje dvorišče.
Hkrati smo pa ob tej prilož¬
nosti hoteli opozoriti na star
problem, to je na pomanjka¬
nje kmetijske mehanizacije, ki
je nedvomno, kot vi pravite,
danes nujno potrebna tudi na¬
šemu kmetijstvu. Res pa je,
da je morda Ema Hiti iz Gra¬
hovega danes še izjema. Vsi
vemo, da smo po vojni in še
veliko let po njej gradili tovar¬
ne, kombinate, ki pa niso bili
opremljeni s sodobnimi delov¬
nimi stroji in smo zato v teh
tovarnah potrebovali veliko
delovnih rok. To je povzročilo,
in včasih smo tudi še umet¬
no pospeševali, preseljevanje
kmečkega prebivalstva v me¬
sta in industrijske kraje.

Na tem mestu ne bi po¬
drobno razlagali, cilje naše
gospodarske reforme, toda kot
sami veste, gre za to, da ome¬
jimo, med drugim gradnjo no¬
vih tovarn na najmanjšo in
na razumno mero, da tovarne
opremimo s sodobnimi stroji
in v njih zvišamo storilnost,
da se bodo njihovi proizvodi
lahko kosali tako glede cene
kot kakovosti z izdelki tujih
tovarn, tako 'na domačem kot
na tujem trgu. Verjetna ste
opazili, da se je s tem nehal
priliv kmečkega prebivalstva
v mesta in vasi. To je ena
plat. Po drugi .plati pa želimo
okrepiti tudi kmetijstvo, da bo
dajalo več in da bodo kmečki
proizvajalci pro ; zvajali z manj
truda. S tem v zvezi občinske
skupščine^ pa tudi cerkniška,
sprejemajo razne odloke glede
davčnih olajšav, razviti kme¬
tijski kombinati in kmetijske
zadruge organizirajo sodobno
proizvodnjo v kooperaciji, ne
nazadnje pa z ekonomskimi
cenami kmetijskih pridelkov,
ki so se v zadnjem času mno¬
go bolj podražili kot industrij¬
ski, dajemo spodbudo kmetij¬
skim proizvajalcem in jim med
drugim omogočamo tudi na¬
bavo kmetijskih strojev.

Iz pisarne sodnika za prekrške:

Nekaj misli o vožnji
po cestah naše občine

Sleherni dan lahko beremo v
dnevnem časopisju o prometnih
nesrečah, ki so se pripetile na ce¬
stah naše republike in drugod.
Beremo o različnih vzrokih, ki
terjajo vsak dan več smrtnih žr¬
tev, hudih telesnih poškodb in ve¬
liko materialne škode.

Take posledice na naših cestah
niso redke (Renault-major po ka-
rambolu prejšnji mesec pri Gor¬
njem jezeru)

Kakšno je stanje na področju
spoštovanja prometnih predpisov
in kako občani spoštujejo pravila
vožnje na območju naše občine,
bomo skušali delno prikazati v
tem sestavku. Na območju občine
Cerknica je 234 km javnih cest, od
tega je cest II. reda 44 km, Ili.
51 lem in IV. 139 km. Pri teh šte¬
vilkah niso vštete gozdne in vaške
ceste, na katerih je prav tako pro¬
met z motornimi vozili. Ta promet
je iz dneva v dan bolj gost in zato
tudi bolj nevaren. Samo pri
upravnih organih za notranje za¬
deve Sob Cerknica je registriranih
1521 motornih vozil, od tega 394
osebnih avtomobilov, 41 tovornih,
2 avtobusa, 21 traktorjev, 25 pri¬
klopnih vozil ter dva specialna —
rešilna avtomobila. Poleg omenje¬
nih je registriranih tudi okrog 236
motorjev. Po ocenitvah je na ob¬
močju občine tudi približno 800
mopedov. Da bi se odvijal promet
nemoteno in varno, morajo tudi
občine ter njihovi organi (milica,
tožilstvo, sodnik za prekrške itd.)
skrbeti, da vozniki upoštevajo in
spoštujejo določila, ki so uzako¬
njena (temeljni zakon o varnosti
prometa na javnih cestah in v
drugih zakonskih predpisih).

Kot na drugih področjih javne¬
ga življenja, tudi tu ni morala na¬
ših motoriziranih občanov na taki
višini, da bi vedno in povsod, ka¬
dar so na javni cesti, spoštovali
pravila vožnje in tako odvrnili ne¬
varnost, ki vedno grozi. In ne sa¬
mo to, včasih imamo opravka s
popolnoma brezvestnimi vozniki,
ki kršijo moralne norme. V mislih
imam razne pobege po storjeni ne¬
sreči, namesto, da bi le-ti nudili
pomoč ponesrečencem. Taki pri¬
meri v naši občini niso sicer po¬
gosti, vendar se od časa do časa
tudi pripetijo.

Za varnost prometa na javnih
cestah najbolj skrbijo delavci
obeh postaj milice Loška do¬
lina in Cerknica. Ti so v letoš¬
njem letu prav v prometu na jav¬
nih cestah večkrat uspešno inter¬
venirali. Zaradi različnih kršitev
Temeljnega zakona o varnosti

prometa na javnih cestah so man¬
datno (na kraju storitve prekrška)
kaznovali 260 občanov. In ne samo
to, saj se samo s kaznovanjem ne
more meriti uspeha. Njihove in¬
tervencije so bile uspešne tudi na
ta način, da so pravočasno opo¬
zorili občane, da se zaradi hibe na
vozilu ali nesposobnosti voznika
lahko pripeti prometna nezgoda.
Poleg tega je bil v letošnjem letu
284-krat sprožen tudi upravno ka¬
zenski postopek. Koliko voznikov
motornih vozil je bilo v kazen¬
skem postopku, nam ni znano,
vendar tudi njihovo število ni
majhno.

Brez dvoma bo bralce zanimalo,
kateri so glavni vzroki, da je če¬
dalje več nesreč na javnih cestah
in da je toliko občanov, ki kršijo
cestno prometne predpise. Največ
prometnih nesreč na območju na¬
še občine se zgodi predvsem za¬
radi tega, ker posamezni vozniki
ne prilagodijo hitrosti vožnje last¬
nostim in stanju ceste, vremen¬
skim razmeram itd. Na drugem
mestu je nespoštovanje prednosti
in nepravilno prehitevanje. Za¬
skrbljujoče vprašanje pa je zlasti,
da se čedalje več voznikov motor¬
nih vozil tudi na naših cestah po¬
javlja pod vplivom alkohola. Taki
vozniki brez dvoma ne morejo ob¬
vladati vozilo tako, da bi ob vsa¬
kem momentu ukrenili vse po¬
trebno, da bi se izognili nevarno¬
sti, ki jo na cesti lahko pričaku¬
jejo. Alkohol je večkrat tudi
vzrok, da se posamezne prometne
nesreče končajo tudi s smrtnimi
posledicami. Vsem voznikom mo¬
tornih vozil, kakor tudi drugim
občanom naše občine, daje brez
dvoma misliti tale podatek. V pre¬
teklih štirih letih ni bilo na ce¬
stah naše občine nobene prometne
nesreče s smrtnimi posledicami,
medtem ko so bili v letošnjem
letu že štirje taki primeri. Čedalje
več je tudi hudih in lahkih teles¬
nih poškodb, pa tudi materialna
škoda se pri posameznih promet¬
nih nesrečah iz dneva v dan veča.

Da bi se zmanjševale nevarno¬
sti za udeležence v cestnem pro¬
metu tudi na javnih cestah na
območju naše občine ter zmanj¬
šalo število prometnih nesreč, mo¬
rajo skrbeti predvsem vozniki
motornih vozil pa tudi ostali ob¬
čani, ki so udeleženi v prometu
na javnih cestah. Dosledneje kot
do sedaj se morajo ravnati) po
prometnih predpisih in znakih,
poleg tega morajo tudi dosledneje
prilagajati vožnjo prometnim oko¬
liščinam.

Organi za notranje zadeve bodo
morali poostriti kontrolo nad ure¬
janjem prometa na javnih cestah,
pristojni sodni in drugi organi pa
morajo v posameznih primerih
kršenja poostriti ukrepe, ki jih iz¬
rekajo. Zlasti odgovorne naloge
imajo tudi delovne organizacije,
ki skrbijo za vzdrževanje in ima¬
jo opravka z gradnjo in rekon¬
strukcijo cest, ker ti morajo do¬
sledneje kot do sedaj skrbeti za
to, da bo na naših cestah zagotov¬
ljena varna vožnja.

J. Logar

»Mladina je vredna našega  zaupa¬
nja« — kar imenitno jo je pogodil
Stanko Janež, kar tako naprej!

Tudi »Za smeh in kratek  čas«
je lepo pripravljeno, izmed vseh,
ki ste jih priobčili, se mi najbolj
dopade »Tudi on ne bi vedel«.

Ni pa to še rečeno, da niso po¬
hvale vredni tudi drugi, ki so na¬
pisali nekaj za začetek. Vsak za¬
četek je hud, korajža velja!

Naročam se še naprej na gla¬
silo in obljubljam, da bom prido¬
bil še druge naše rojake za na¬
ročilo. Sicer sem doma iz lepe So¬
dražice, bil sem pa tudi pri vas,
ko sva se nahajala na obisku v
priljubljeni rojstni domovini. Mo¬
ja žena je doma iz Bloške planote
in sicer iz vasi Hudi vrh pri Novi
vasi. Ko to pišem, se mi porodi
misel in spoznanje kako mrzla je
tujina, domovina pa je ljubezniva
in topla.

Pošiljava Vam narodne pozdra¬
ve, uredniku, kakor tudi celotne¬
mu Občinskemu odboru SZDL
Cerknica

Vaša Jože in Francka Okorn

ANGELA GODEC, 150 E. South
St. Opt. I. Painesville, Ohio 44077,
nam piše prijazno pismo:

Cenjeni:

Sprejela sem dva izvoda Glasa
Notranjske. Kje ste dobili moj na¬
slov, mi je uganka? List se mi
zelo dopade, še posebno, ker piše
o mojih krajih. Moj rodni kraj je
Otave nad Cerknico. Mogoče bo¬
ste kake novice tudi iz Otav po¬
brali

S spoštovanjem pozdravljam
ANGELA GODEC

JOSEPHINE DEBEVEC, Route
1, New Philadelphia, Ohio 44663.
USA.

Cenjeni:

Pred par dnevi sem prejela list
Glas Notranjske, katerega sem bi¬
la zelo vesela, ker je iz moje rojst¬
ne vasi. Čeravno je že 53 let odkar
sem šla v tujino, sem v duhu še
vedno tam. Prosim vas, da mi red¬
no pošiljate list, ker ga težko pri¬
čakujem. Lep pozdrav

JOSEPHINA DEBEVEC

FRANK ULE, 10. Laurence St.,
Ely, Minnesota (Zip 55731) nam
piše:

Cenjeni!

Najlepše se Vam zahvaljujem
za poslana dva izvoda Glasu No¬
tranjske. Zelo se mi dopade, zato
Vam pošiljam 3 dolarje. Pošiljajte
mi še dva časopisa in sicer za me¬
ne, ki sem doma iz Žirovnice, po
domače Piškurjev. V Ameriki sem
45 let in sem star 69 let in za Lo¬
vrenca Luka, ki je tudi iz Žirov¬
nice, po domače Dolnji Brinarjev.

Prav lep pozdrav in mnogo
uspeha FRANK ULE

ANGELA ANZELJC iz Burgers-
hohspital Kiiche, Stuttgart. B. R.
Deutschland nam piše pismo, v
katerem se zahvaljuje za domači
časopis Glas Notranjske, ker ji je
zelo všeč. Prilaga 10 DM za na¬
ročnino in vse prijateljsko po¬
zdravlja.

DARINKA MEHLE, 1111 South
Santa Fe, Pueblo, Colo., USAt nam
piše:

Uredništvu Glasa Notranjske!

Prav prijetno sem bila presene¬
čena, ko sem v avgustu mesecu
prejela mesečnik Glas Notranjske
in se vam lepo zahvaljujem. Saj
me je tako seznanil z vsemi no¬
vicami, od koder sem sama doma.
Popeljal me je z mojimi mislimi
vsaj za en teden v domače kraje.
Ker mi čas ni dopuščal, da bi se
Vam prej oglasila, Vam sedaj po¬
šiljam enoletno naročnino za sebe,
sestro in novo naročnico, ki je
tudi Notranjka, tako da odslej po¬
šiljajte časopis meni, Nataliji Dov¬
gan in Metodi Lavrič-Mencin.
Drugo leto pa upam, da si bom
imela priliko na lastne oči ogle¬
dati vse te lepe kraje in hitri na¬
predek v njih. ter objeti vse so¬
rodnike, znance in prijatelje v
stari (mladi) domovini. S spošto¬
vanjem pozdravljamo!

g t  9 _ 28. novembra 1986

GLAS NOTRANJSKE

Stran 3

Takšnih zrcal ne potrebujemo!

Zaradi nesklepčnosti so morali za teden dni preložiti ple¬
narno sejo občinskega sindikalnega sveta, ki naj bi razpravljala
o gospodarskih gibanjih v prvih devetih mesecih letošnjega
leta, o izkoriščanju zmogljivosti v podjetjih cerkniške komune
ter še o nekaterih drugih vprašanjih. Izmed 28 članov plenuma
ObSS Cerknica se je namreč seje, sklicane za 16. november,
udeležilo le 13 članov, mdtem ko je pet članov vnaprej opravi¬
čilo svoj izostanek. To je bil v zadnjih nekaj mesecih že drugi
primer, da plenum ObSS Cerknica zaradi nesklepčnosti ni mo¬
gel zasedati. Prav zato je še toliko bolj opravičeno vprašanje,
kakšna je družbena odgovornost izvoljenih članov najvišjega
sindikalnega vodstva v občini, ko nekateri med njimi tako ne¬
resno jemljejo svojo dolžnost in ko hkrati na ta način zlorab¬
ljajo zaupanje tistih članov sindikata, ki so jih bili izvolili, da
ne govorimo o tem, da s svojimi postopki docela ignorirajo
ustaljene etične norme, obenem pa povzročajo tudi nepotrebne
stroške in zamujanje časa.

Na sliki: samo ti-le člani plenuma ObSS so se udeležili na¬
povedane seje. Je med njimi tisti, ki ste ga kandidirali in iz¬
volili? če ga ni, oziroma če se ni opravičil (to vam lahko po¬
vedo na ObSS Cerknica), dobro premislite, koga boste pred¬
lagali v novo sindikalno vodstvo! —mG

Ali bo ladja našega gospodarstva srečno priplula v pristan?

• Tovor po 9. mesecih plovbe ustreza tonaži • Med otoki »rentabilnost«, »ekonomičnost« in »pro¬
duktivnost« naša ladja pluje z zmanjšano hitrostjo 9  SOS — rešite delovno silo 9  Nujno je po¬
treben pomožni svetilnik 9 In na koncu: kje smo in kako smo vozili našo barko gospodarstva?

Sicer malce nenavaden naslov
in podnaslotvi nas ne smejo za¬
vesti na napačno pot. To pot se
bomo pogovorili!, dragi občani in
bralci, o uspehih in problematiki
— ali, če hočete, o težavah in
uspehih gibanja našega gospodar¬
stva, v preprosti besedi in brez
pretiranih prikazovanj raznih šte¬
vilk in indeksov, ki največkrat
bralca utrujajo in ko prečita tak
članek ugotovi, da same številke
še ne pomenijo čiste slike, ki naj
bi sil jo bralec ustvaril o stanju
gospodarstva in dosežkih v naši
komuni

Kljub taki obliki pa bomo na
kraju vendarle videli, kje smo in
kam nas pelje pot našega gospo¬
darskega razvoja.

In zdaj? Kje naj začnemo?

V programu za leto 1966 so si
naše gospodarske organizacije na¬
ložile nalogo, da dosežejo 140 mil.
410.394 N din celotnega dohodka.
V 9. mesecih letošnjega leta pa
so ta plan realizirale v višini
111,103.407 N din celotnega dohod¬
ka. To se pravi, da smo planirani
celotni dohodek dosegli 79,7 %.
Vsekakor zadovoljiv uspeh im
jamstvo, da bomo do konca leta
plan dosegli, mogotce pa tudi pre¬
segli!?

Kako pa je z narodnim dohod¬
kom? 52,147.180 N din, kolikor
naj bi ga namreč ustvarili do
konca letošnjega leta, je v 9 me¬
secih letošnjega leta realiziran v
višini 40,687.511 N din, kar pred¬
stavlja 78% doseženega plana za
leto 1966. Tudi tu ni bojazni, da

Iz razprav komunistov na področju občine:

Današnji način organiziranja ne ustreza nalogam

V ČEM IN ZAKAJ ZAOSTAJA ZVEZA KOMUNISTOV, KAKO NAJ SE ZNEBI LJUDI, KI NE
SODIJO VANJO, KATERI ELEMENTI SE ZADRŽUJEJO ZNAČILNOSTI STARIH PARTIJSKIH
OBLIK DELA?

To je del vprašanj, o katerih so razpravljali komunisti na bazen¬
skih sestankih sekretariatov in na seji občinskga komiteja ZKS. Govo¬
rili so h tezah za javno razpravo med komunisti, o organiziranosti
in odnosih v ZK. Ugotavljali so različne poglede na posamezne pojave
in značilnosti in povsem logično sklenili, da je treba za vsa tista vpra¬
šanja, glede katerih obstajajo različna mnenja, vnesti v razpravo
vse možnosti, kolikor jih pač je. Pogolvarjali so se kako organizirati
skupinsko delo, delo! aktivov in kakšne oblike dela naj sodijo v osnov¬
no organizacijo. Predvsem pa kako zagotoviti najbdljši način delo.'
vanja članov v času deprofesionalizacije.

danji sistem Zveze komunistov

Na Bloški planoti so komunisti
menili, da bi se organizirali v eno
osnovno organizacijo v okviru
krajevne skupnosti. Sestajali pa
se ne bi zgolj v osnovni organi¬
zaciji, ampak predvsem tiste gru¬
pe komunistov, ki so vezane na
posamezno delovno področje.

V Lesno industrijskem kombi¬
natu BREST Cerknica s pripra¬
vili vrsto oblik za boljše delo¬
vanje komunistov, o katerih
bodo razpraljali v organizacijah.
Predvsem težijo za tem, da naj¬
dejo čim boljše delovne metode
komunistov v okviru kombinata.

Tudi v krajevnih skupnostih na
Rakeku in v Loški dolini so se
komunisti odločili, da pripravijo
program o skupnem delovanju
med člani Zveze in ostalimi po¬
litičnimi Organizacijami.

Nekateri komunisti so menili,
da Zveza komunistov zaostaja,
vendar to ni bilo moč trditi, saj
so ravno sile znotraj Zveze ko¬
munistov sprožile najvažnejša
družbena dogajanja. Vprašanje je
le v kakšni meri prisvaja širši
krog članstva nastale spremembe.

Posamezni člani menijo, da je
potrebno izvesti čistko v Zvezi
komunistov, vendar pravijo, da
ta ne bi smela biti napravljena
kampanjsko.

V zadnjem času so se komuni¬
sti začeli bolj poglobljeno pogo¬
varjati o strukturui članstva in
o sprejmanju v ZK. Mnenja so,
da naj se število članov formira
v skladu z osnovnimi nalogami
družbe. Sedanja struktura je pač
rezultat dosedanjega razvoja. Se-

nikakor ne ustreza prihodnjemu
položaju Zveze komunistov v
družbi. Odločni so bili za to. da
se prepusti vsakdanji borbi in
življenju, da menja socialno
strukturo, predvsem z večjo kva¬
litetno selekcijo v sami dejavno¬
sti ZK, z odpiranjem vrat najbolj
kvalificiranemu delu proizvajal¬

cev in samoupravljavcev, ne pa
se poslužiti neke vrste čistke kot
so bili tudi nekateri mnenja.

Pri sprejemanju v ZK je po¬
trebno kadrovsko politiko precej
spremeniti. Ker je bila dosedanja
politika pogosto usmerjena pred¬
vsem na sprejemanje siromašnih
delavcev, siromašnih kmetov in
ljudi iz administracije, medtem
ko je bil visokoproduktivni de¬
lavec zapostavljen. Vendar bi
morali biti mnogo širši in pro¬
žnejši, kadar gre za sprejemanje
delavcev in mnogo selektivnejši
pri sprejemanju predstavnikov
drugih slojev. Osnovno je, so tr¬
dili komunisti na sestankih, da
se ne dopušča, da sede v ZK
ljudje, ki ne sprejemajo osnovnih
programskih postavk.

DANIMIR MAZI

plan za leto 1966 ne bi bil reali¬
ziran ali kot se temu po domače
reče — izpolnjen.

Iz gornjih dveh primerjav in
ugotovitev pa vidimo, da narodni
dohodek hitreje narašča kot ce¬
lotni dohodek.

Gospodarske organizacije so po¬
svetile večjo pozornost material¬
nim stroškom, ki pa se v primer¬
javi s preteklim letom, kljub re¬
formi in poostrenim pogojem tako
zunanjega kot notranjega tržišča,
v primerjavi z lanskim letom, po¬
večujejo! In prav ta pozornost
bistveno vpliva na to, da se na¬
rodni dohodek nekoliko hitreje
dviga kot celotni dohodek.

In če se povrnemo k podnaslo¬
vu, ali ni imel kapitan (gospodar¬
ske organizacije) naše ladje prav,
ko je v skladiščnih prostorih od¬
meril manjši prostor materialnim
izdatkom v primerjavi s tovorom
celotnega dohodka! Mislim, da je
ravnal prav!

In prav v tem je uspeh, ki ga
zaznamujemo v doseganju pred¬
videnega dohodka.

Toda do tu je vse prav. Poto¬
vanje ladje našega gospodarstva
pa ni tako enostavno. Pred nami
so otoki »rentabilnost«, »ekono¬
mičnost« in »produktivnost« z vse¬
mi svojirtii zahrbtnimi čeri.

Kako pa je naša ladja mimo
teh »otokov« vozila, pa poglejmo
iz ladijskega dnevnika, ki se v
našem primeru imenuje »analiza
gospodarskih dosežkov v 9 mese¬
cih letošnjega leta«.

Prvo se moramo vprašati, kaj
je pravzaprav »rentabilnost« in
nato »ekonomičnost« in končno
»produktivnost«?

Po do sedaj ustaljeni metodo¬
logiji ugotavljamo stopnjo renta¬
bilnosti v odnosu: ustvarjeni do¬
hodek nasproti 100 N din vloženih
sredstev.

Kaj to pomeni? To pomeni, da
za vsakih 100 N din, ki smo jih
vložili v osnovna ali obratna sred¬
stva, moramo za ta vloženi denar
ustvariti določen dohodek. In
prav ta dohodek na 100 N diin
vloženih sredstev, ki jih gospodar¬
ska organizacija vloži predvsem
v razširjeno reprodukcijo, nam
pokaže, ali smo pametno vložili
ta denar oziroma, ali se bo ta de¬
nar obrestoval.

No, pa poglejmo, kako je s to
stvarjo) v 9 mesecih letošnjega
leta!

Rentabilnost pada! Zakaj? Za¬
to, ker so naše gospodarske orga¬
nizacije v svojem razvojnem pro¬
gramu pravočasno uvidele, da je
nujno in neprestano obnavljati in
modernizirati potek proizvodnje,
če se hočejo olbdržati na površini
nemirnega tržišča. Res je, da smo
(tako nam prikazuje podatek iz
analize) nekoliko nazadovali v pri¬

merjavi z istim obdobjem lanskega
leta, saj nam izračun pove, da
smo stopnjo rentabilnosti naspro¬
ti preteklem obdobju dosegli ko¬
maj 88,4 %. Res pa je tudi, da od
vloženega denarja ne moremo pri¬
čakovati že v letošnjem letu pri¬
čakovani dohodek.

Do sedaj pametna in umirjena
politika vlaganja v nova sredstva
pa nam daje jamstvo, da so go¬
spodarske organizacije na pravi
poti. Če je temu res tako, potem
bomo drugo leto z veseljem ugo¬
tovili: rentabilnost se dviga!

Drugi otok, ki smo ga obšli na
naši plovbi, je »ekonomičnost«.
Tudi tu velja ista načelo.

In končno še nekaj o produk¬
tivnosti.

19,8 %-no povečanje produktiv¬
nosti v primerjavi s preteklim
letom nam zgovorno pove, da se
je narodni dohodek na zaposle¬
nega dvignil, čeprav se istočasno
v tem obdobju znižuje število za¬
poslenih.

Produktivnost je, kot vemo,
eden izmed osnovnih pokazate¬
ljev uspešnosti poslovanja delov¬
ne organizacije. In prav na tem
področju zaznamujemo viden na¬
predek in s tem jamstvo, da bo¬
mo do konca letošnjega leta prav
gotovo presegli predviden dvig
rentabilnosti.

Torej smo z našo ladjo gospo¬
darstva razmeroma srečno obšli
tudi te tri otoke.

Kljub mirnemu morju pa se
vožnja pri teh »otokih« še ni kon¬
čala. Pred nami je še pot vpra¬
šanja zaposlovanja delovne sile.
In tu se je pričelo ...

Proti lanskemu letu je število
zaposlenih padlo za 179 oseb kljub
temu, da smol v naših planih
predvidevali dvig delovne sile
letno za okoli 1,5 %. Razen tega
pa ne smemo preko dejstva, da
vsako leto konča osemletno šola¬
nje okoli 180 mladih ljudi. Res je,
da se več kot polovica le-teh
posveti nadaljnjemu študiju. Kaj
pa ostali? Kje se bodo zaposlili?

Ta ugotovitev je tudi vzrok, da
je naša »ladja gospodarstva«
(glej podnaslov) poslala v eter
klic SOS, kar pomeni »na pomoč«.

Možne so še rešitve, da rešimo
tudi ta problem. Toda kako? Prav
to vprašanje so si postavili člani
sveta za gospodarstvo na zadnji
seji.

In njihov sklep? Takoj pričeti
reševati tol vprašanje Ln poiskati
možnosti za nadaljnje zaposlova¬
nje nove delovne sile!!

Torej ladja našega gospodar¬
stva pluje v pristan. Ali ne bi
bilo tragično), če bi po uspešni
vožnji naletela prav tu na te če¬
ri? Upajmo, da ne!

Srečo Krašovec

Mačehovski odnosi obstajajo tudi v sodobni družbi

Tako je bilo nekoč: V imenu
Njegovega Veličanstva  — našega
presvetlega cesarja Franca Josi¬
pa I. se ima zgoditi .... se nima
zgoditi... Od njegove milosti je
bilo odvisno kaj bo, kdaj bo, ko¬
liko bo...

In kako je danes?

Na notranjskih šolah občine
Cerknica živi 1800 šoloobveznih
otrok. Nič manj jih ne čaka, da
bodo prej ali slej prestopili šolski
prag. Starši teh otrok so kmetje,
delavci, družbeno-politični delav¬
ci, direktorji, poddirektorji, pred¬
sedniki, tajniki, šefi gospodarskih
sektorjev...

Zbrani možje so rekli:  »Šolstvu
se ima dati 324 000 000 starih di¬
narjev«, namesto toliko in toliko,
kot so dejanske potrebe šolstva na
Notranjskem. Toliko je torej po¬
stavljeno od presvetlih mož in te¬
mu ni oporekati. Potrebe šolstva
so, razumljivo, mnogo večje. Vsa¬
ko utemeljevanje teh potreb je

odveč in kdo naj bi si upal
kaj več povedati, o tem, da se
presvetli možje, ki morajo šteti
denar, ne bi preveč razhudili. Šte¬
vilka je sicer velika in povedati
je potrebno, da se iz tega sklada
finansira poleg osnovnega šolstva
tudi strokovno šolstvo, predšolske
vzgojne ustanove, glasbena šola,
mlečne šolske kuhinje, plačuje
prevoze učencev, daje štipendi¬
je... Tako lahko povemo, da se
moramo odreči marsičemu, če se
hočemo skromno preživeti leto
dni. Vse to pa še ni najhujše, če
so nam odrezali takšen in takšen
košček kruha. Sprijaznili smo se
z njim in ga po mrvicah uživali
— po točno določenem razporedu
skozi dolgo leto in skozi več let.
Samo takole je: Ne dobimo celot¬
nega koščka naenkrat. Kdo pa naj
bi šolmaštrom zaupal? Delijo nam
ga oni presvetli... Dobimo ga od
mrvice do mrvice, le da se nekaj
teh mrvic zgubi od peka pa do šol.

Zgodi se tudi tako, da kruh ni
pečen in tedaj odpirajo uboge pti¬
ce zaman svoj kljunček. Pač tako
je. Kmet ni oddal pšenice, v mli¬
nu so se kamni pokvarili, pek pa
je odšel na dopust.  » Počakajte , ne
bodite nestrpni! Saj boste dobili /«
Takšni so glasovi presvetlih.

V sklad za šolstvo pri občini se
ta denar steka od gospodarskih
organizacij v občini in predstavlja
letno okoli 50  % udeležbe. Občin¬
ska skupščina je tudi z razume¬
vanjem imenovala komisijo, ki
naj bi razpravljala o nemotenem
dotoku sredstev za šolstvo do
sprejetja novega zakona o finan¬
siranju šolstva. Tako so sledila
pretekla leta in letos razprave,
sestanki s predstavniki gospodar¬
skih organizacij; osebne interven¬
cije občinskih mož in še in še ...
»No, pa pravite, da nihče ne skrbi
za vas!« Le kdo si upa to trditi.
Nihče? Kako pa je z onimi
20 000 000 starih dinarjev, ki jih

podjetja niso lansko leto porav¬
nala skladu? Kako pa je z letoš¬
njim odvajanjem teh sredstev?
Nič, mnoga podjetja niso v dru¬
gem polletju nakazala niti ficka.
Zakaj bi, saj so rekli, da bo nov
zakon začel veljati že z začetkom
letošnjega šolskega leta. Nas se
šolstvo ne tiče. Cernu trošiti sred¬
stva brez potrebe in haska. Do no¬
vega leta nas loči le še dober me¬
sec. Vzdihljaj pastorčkov se glasi:
»Prehranite nas do novega leta  —
vsaj še mesec dni, do časa, ko bo
nov zakon zagledal beli dan.  » Me¬
nim, da bo prav šolski zakon dal
vsem nam celo novih obveznosti
in tako bo tudi prav, saj 'je šola
družbena ustanova od katere vsi
zahtevajo, da se njihovi otroci
usposobijo za družbeno samo¬
upravljanje in da postanejo ljud¬
je, ki bodo še bolje delali in go¬
spodarili kot mi.

MIRKO ŠULIGOJ

Stran 4

GLAS NOTRANJSKE

Št. 9  — 28 . novembra 19gg

Matevž Hace:

Prvikrat na belčke

Moj starešina Fric, ki smo ga
vsi poznali kot resnega človeka,
mi je rekel:

»•Ali si slišal, da so Italijani
dali puške nekaterim kmetom v
Kozariščah?«

»Ne, tega pa ne vem,« sem mu
odvrnil in ga začudeno pogledal.

Fric si je z roko podrgnil po
čelu in napravil obraz v resne
gube ter rekel: »Res je, včeraj
popoldne so jih dobili. Na vozu
so jih pripeljali. Ženske, ki so
kopale krompir, so videle. Neka¬
tere so se križale in vzdihovale,
druge so pa našim povedale, da
bo v Kozariščah vaška straža.
Osemnajst jih ;e dobilo puške in
to tiste nerodne, dolge, francoske.
Tem kmetom so obljubili, da bo¬
do doma in da bodo šli samo
včasih na Otrobovec na lov za
tistimi partizani, ki se še potikajo
po gozdu.« Fric je malo pomol¬
čal, nato pa napravil ustnice v
zaničljiv posmeh. »Rekli so jim,
da jih bodo odpeljali v interna¬
cijo, če ne bodo vzeli pušk. Pa
so prijeli. No, saj si lahko misliš
kateri.«

»Ne morem si misliti kateri.
To bo vedel Baraga Janez, ki je
naš prvi terenec v Kozariščah.«

»Zvečer bo šla četa, obkolila
vas in pobrala orožje Boš videl,
kako hitro bo belčke minilo. Boš
videl.« Fric je umolknil in oba
sva se ozrla v zrak, kjer je nad
bukovim drevjem letel velik kra¬
gulj in nesel v krempljih piščan¬
ca. Letel je tako nizko, da bi se
kmalu dotaknil bukovih dreves.

»Ce bi imel lovsko puško, pa
bi streljal kragulja. Rečem ti, da
bi ga streljal,« je rekel Fric in
važno mlasknil z jezikom. Ko je
kragulj izginil v gozdu, je Fric
nadaljeval:

»V bataljonu so rekli, da bi se
jim pridružili tudi mi terenci.
Videli bi, kako se razorožuje no¬
ve belčke — kmetiče.« Besedo
kmetiče je rekel Fric rahlo za¬
ničljivo z nekim čudnim prizvo¬
kom, kar ni bilo v njegovi navadi.

»Šli bi, zakaj pa ne? Bomo vi¬
deli, kako se bodo možakarji ob¬
našali. Mislim, da nam bodo re¬
kli: Poglejte vi partizani, dali so
nam jih. Sami so jih pripeljali.
Sedaj pa jih dajemo vam, dragi
naši rešitelji, in odrešitelji. Tako
bodo rekli.«

»Ne vem, če bo šlo tako,« je
rekel Fric. »Kaj pa, če bodo oni
streljali? Med onimi, ki so vzeli
puške v roke so tudi taki, ki so
bili nekoč v avstrijski vojski. Ta¬
ki ljudje, kot sem slišal, zdivjajo,
kadar imajo v rokah puško. Tisti
cepci bodo lahko streljali. No, kaj
bi se pričkali. To te mislim vpra¬
šati, če boš šel z nami). Rečeno je,
da se lahka pridružimo. Škoda,
da bi ostala v taborišču. O tem
bodo še leta in leta govorili starč¬
ki. V Novi vasi je bila bela garda
samo eno noč. Nekateri bodo pa
rekli: »V naši vasi je svetnik in
smo se morali vojskovati z onimi,

ki niso verovali v cerkev, svetni¬
ke in ne v čudeže.«

Prekinil sem Frica. »Ali misliš,
da bodo rekli, da je bil partizan¬
ski katekizem ruski VKP/b.«

Končala sva pogovor. Vlegla
sva se in ogledovala čudovito le¬
po jesensko pokrajino. Bukve so
izpremiinjale listje. Lepo je bilo
pogledati mlade dolge hojke sre¬
di med bukovimi skupinami, ki
so kakor venec obkrožale dolgo
gorovje. Snežnik se je v daljavi
svetlikal. Ce bi ne bilo tistega
zoprnega streljanja, bi bila to ču¬
dovita, bogata in lepa jesen. Bo¬
gata na vsem. Sadja je bilo polno
na vrtovih in žitna polja so bila
še marsikje nepožeta. Ajda je ru¬
menela pq njivah. Nad nami so
pa letela sovražna letala. Iskala
so partizansko taborišče in obstre¬
ljevala krave, ki so se pasle po
senožetih.

Zvečer smo se s Fricem pridru¬
žili četi. Spustili smo se v gosjem
redu po senožetih in gmajnah.
Spotoma smo pregnali tri veveri¬
ce, enega zajca in tropo košut.
»Srečo bomo imeli,« so potihoma

govorili partizani in se dregali
med seboj. Znočilo se je, ko smo
obstali v njivah. Poleg mene je
stopal Fric in Aljoša. Fric je re¬
kel, da je zoprna zadeva stikati
po hišah. Komandir Cindrič je pa
dejal, da bi vsakemu belčku dal
po goli zadnjici) z leskovo palico.
Tistega, ki vodi njihovo drhal, bi
pa obesil.

Prav na tihem so naši obko¬
ljevali vas Kozarišče. Na vasi so
lajali psi. Luna je lezla izza Rač¬
ne gore Prišel je Brančič in re¬
kel, da nam aktivistom ni treba
iti po belih hišah. S Frilcem sva
obstala na sadnem vrtu pod pol¬
no hruško. Ljudje so bili pri ve¬
čerji. Videli smo, kako je v neki
hiši bingljala na rumenem stropu
petrolejka. Okrog mize je sedela
domača družina: oče, mati, mladi
gospodar in štirje otroci. Večer¬
jali so kašo. Dolga francoska pu¬
ška je bila prislonjena pri vratih.
Fric je dal prst na usta. »Lepa
prilika, kar skočil bom, odprl vra¬
ta in pobral puško.«

»Greva oba,« sem mu rekel.

Tisti hip so se odprla vrata in
v sobo je stopil mlad partizan.
Cim je zagledal puško, jo je bli¬
skovito prijel. Kot bi trenil se je
izza mize pognal gospodar in za¬
kričal:

»Ti ušivec, ne boš vzel puške,
jaz sem vaški stražar.« Rvala sta
se sem in tja. »Pojdiva mu po¬
magat.«

Komaj sva naredila dva kora¬
ka, že je stopil v sobo Andretov
Peter. Pritisnil je kmetu štiri
krepke klofute.

»Na«, je kričal, »eno za to, ker
si puško vzel, drugo za to, ker si
hotel postati belček, tretjo za to,
ker nisi hotel izročiti puške, če¬
trto pa za to, da ne vzameš pu¬
ške.«

Gospodar se je prijel za glavo

in se brez besede vsedel za mizo.
Njegova žena je vzkliknila: »Saj
bo moral biti za vaškega stra¬
žarja, če ne, pa v internacijo.«
Stari se je pa kar naprej križal
in dvigal roke pred črnim razpe¬
lom, ki je viselo v kotu. Stari se
je dvignil in dal hlebec kruha
Andretovemu Petru. Peter se je
branil, rekoč, da od belčkov noče
kruha. Potem ga je vzel tisti mla¬
di partizan. Krenili smo skupaj
k drugi hiši. Slišati je bilo kriča¬
nje. Tudi tam so se rvali za pu¬
ške. Kričali) so: »Predat se pojdite.
Partizanske zmage ne bo nikoli.
Mi nočemo biti komunisti!«

»Molčite, če ne vam jih bom
naložil,« je kričal nek partizan.

»Mij smo mirni. Pustite naše pri
miru,« mu je odgovarjala neka
ženska in vila roke.

»Samo puške bomo vzeli. Njega
nočemo,« je vpil Baragov Jakob,
domačin in terenec, imenovan
Ješa.

Slišati je bilo strele od Jerne¬
jeve gostilne. Nekdo je zavriskal
sredi vasii. Drugi pa je zapel: Na
vas, na vas,... Kje ste! Na ko¬
rajžo! Tukaj smo!.

Nekdo je tekel po vrtu in izgi¬
nil v bližnji koruzni njivi. Vaški
zvonik se je lesketal v lunini me¬
sečini. Iz zvonika je padlo nekaj
strelov.

Nekaj najbolj vnetih belčkov
se je skrilo in uteklo med vrtovi
v Pudob. V zrak je švignila ra¬
keta. Kmalu so začeli Italijani
iz Starega trga streljati s topovi.
Granate so padale nad snežni¬
škim gradom v smrekov gozd.
Kmalu so prenehali s streljanjem.
Vračali smo se iz vai. S Fricem
sva obstala pri hišici znanega Ko¬
roščevega Ivana, ki je pustil svo¬
je mlado življenje na sinjih pla¬
njavah Andaluzije v Španiji. Nje»
guva mati je stala na pragu in
gledala proti nam. »Našega Iva¬
na menda ni med vami,« je rekla.

»Ni ga, žal, med nami,« je rekel
Fric.

Luna se je dvigala više in više.
Snežniški) gozdovi so se svetili v
mesečini. Bila je čudovito lepa
jesenska noč. Dišalo je po ajdi
in sadju. Za vasjo smo se zbrali.
Vas Kozarišče se je zagrnila v
globok mir in molk. Partizani so
si pripovedovali dogodivščine iz
akcije pa hišah. Nekje je imel
belček puško v postelji, drugje
na peči, pa v omari, zopet drugje
so jo imeli pod razpelom v kotu.
Dobili smo enajst pušk, trije ali
štirje so ušli s puškami. Nekateri
so se skrili.

Proti gozdu smo hodili mimo
ajdovih njiv. Fric je rekel, da bi
se kar vlegel v ajdovo! njivo in
zaspal. Tudi kadar bom padel ali
umrl, bi želel, da je nekaj ajdo¬
vega zraven.

S Fricem sva šla zadnja. Na
vrhu sva šla na hribček Kucelj
in opazovala mirne, "lepe vasi V
naši dolini. S Fricem sva si za¬
želela mnogo sreče in zmage. Lu¬
na se je nagnila za Snežnik, ko
sva šla za četo.

Tone Dečman-Dečko

Narod si bo pisal sodbo sam

25 let je minilo od kar so se
krvavi kremplji poželjivih okupar
torjev zasadili v telo naše domo¬
vine. 28. oktobra 1940 so dosegli
Grčijo, januarja 1941 Romunijo,

I. marca 1941 jim je klonila Bol¬
garija, 17. aprila 1941 pa je pred
njimi klavrno kapitulirala jugo¬
slovanska vojska. Ali res ni bilo
sile, ki bi se uprla fašističnemu
zmaju? Da, bila je! Beograjčani
so že ob pristopu Jugoslavije k
trojnemu paktu 27. marca pove¬
dali Hitlerju in vsej osvajalni
drhali, da so sile, ki se bodo he¬
rojsko postavile v bran. Klic po
svobodi je postajal iz dneva v
dan močnejši. Vodstvo razkosanih
jugoslovanskih narodov je pove¬
zala KPJ s proglasom: »Prišla je
ura borbe na življenje in smrt!«
Glas KPJ se je širil od ust do
ust — od naroda do naroda, pre¬
ko toliko bodečih sovražnikovih
žic. 7. julija so počile partizan¬
ske puške v Srbiji, 13. julija v
Črni gori, 22. julija pri nas v Slo¬
veniji, 27. julija na Hrvatskem
ter v Bosni in Hercegovini in

II. oktobra 1941. leta v Makedo¬
niji. Cankarjev glas ni bil več
glas vpijočega v puščavi: »Kaj
zato, če prihaja pomlad v viharju
in povodnji! Iz te črne naplavine
bo vzklila bujna rast! Ne boj se,
narod se ne da oslepariti, ne dš
si zapreti oči! Naj ga vodijo po
stran potiih, po močvirju, po te¬
mi — sam bo našel pot do sonca!
Plevel so sejali, vzrasla pa bo
pšenica ...« Narod se je dvignil,
pisal si bo sodbo sam. Vzporedno
s partizanskimi odredi je rasla
ljudska oblast. Začetke resnične
ljudske oblasti so odražali narod¬
noosvobodilni odbori (NOO). Ta¬
ko je KP poleg oborožene borbe
gradila tudi ljudsko oblast. NOO
so vršili dvojno vlogo, razvijali
in krepili so politično zavest med
razkosanimi jugoslovanskimi na¬
rodi in bili hkrati nosilci oblasti.
Preko njih se je ustvarjalo brat¬
stvo in edinstvo našito narodov.
Iz vaških NOO so zrasli okrajni
NOO, 26. in 27. novembra 1942
je prišlo do prvega zasedanja
AVNOJ-a (antifašistično veče na¬
rodne osvoboditve Jugoslavije) v
Bihaču, ki je dobil značaj vrhov¬
nega organa državne oblasti.
Hkrati so bili postavljeni prvi
politični temelji za združitev vseh
patriotičnih sil naših narodov.
Osvobodilna fronta slovenkega
naroda je z ramo ob rami poma¬
gala graditi jugoslovansko brat¬
stvo od klica KPJ po oborože¬
nem uporu aprila (1941, preko
proglasitve »kulturnega molka«
tja do kočevskega zbora, ki je
zasedal od 1. do 3. oktobra 1943
in ki pomeni zametek današnje

slovenske skupščine, saj je bil na
tem zasedanju izvoljen Slovenski
narodnoosvobodilni odbor. Izvo¬
ljeni delegati so ponesli iz bor¬
bene Slovenije na drugo zaseda¬
nje AVNOJ-a važne sklepe tega
zbora: prepoved emigracijski vla¬
di predstavljanje Jugoslavije in
sklep o priključitvi Slovenskega
Primorja k Jugoslaviji. Tako je
prišlo do naj svetlejšega dne v
zgodovini narodov Jugoslavije, ko
so se zbrali v Jajcu naši najboljši
Sinovi domovine na II. zasedanju
AVNOJ-a. V dneh 29. iin 30. no¬
vembra 1943 z odločitvijo poslan¬
cev vseh jugoslovanskih narodov
je postal AVNOJ najvišji zakono¬
dajni in izvršni organ nove Jugo¬
slavije. Pobegli in izdajalski vla¬
di so bile odvzete vse pravice za¬
konite vlade in kralju Petru je
bila prepovedana vrnitev v do¬
movino. Nova Jugoslavija je od¬
slej gradila demokratično skup¬
nost enakopravnih narodov. Pred¬
sedstvo AVNOJ-a je izdalo še
odlok o priključitvi Slovenskega
Primorja, Istre in jadranskih oto¬
kov k matični domovini ter še
vrsto zgodovinskih sklepov. Tudi
predlog slovenskega delegata Jo¬
sipa Vidmarja, da se tovarišu
Titu podeli naslov maršala Ju¬
goslavije so sprejeli) delegati z
naj več j im navdušenjem. S pono¬
som smo prebirali partizanske
časopise z objavami sklepov tega
veličastnega dogodka. Temu je
sledilo zasedanje našega Sloven¬
skega narodnoosvobodilnega od¬
bora v Črnomlju februarja 1944.
leta, ki se je prav na tem zaseda¬
nju preimenoval v Slovenski na¬
rodnoosvobodilni svet (SNOS), ka¬
teri je po osvoboditvi predal posle
novo izvoljeni slovenski skupšči¬
ni v Ajdovščini. Naša nova oblast
je zrasla iz ljudstva in za ljud¬
stvo. Kalila se je v krvavi borbi
jugoslovanskih narodov; prešla je
skozi nešteto krvavih pohodov,
skozi krvavi dež in vihar jeklenega
ognja fašističnega terorja. Preho¬
dila je pot od Devdelije, Sutjeske,
Jahorine, K oz are, Gramozne ja¬
me, celjskega piskra ito Šarhove-
ga Pohorja, zato ni čudno, če so
se njeni sinovi v poslednjih iz¬
povedih izjavljali: »Kdor umre za
domovino, je živel dovolj!« Osvo¬
bojenemu jugoslovanskemu naro¬
du so se uresničile besede Ivana
Cankarja: »Dano je življenje na¬
šemu narodu — proletarcu, nihče
več mu ga ne more vzeti! Saj si
je s svojim delom, s svojim umom
in srcem zaslužil sončno življe¬
nje, ta narod kmetov in delavcev,
ta narod sužnjev, ki ne mara več
biti narod sužnjev«!

Mirko Šuligoj

Pomenek s Tonetom Dečmanom- Dečkom, španskim borcem

Srečanje po

Španske borce bi v naši občini
lahko prešteli na prste.

Eden med njimi je tudi Tone
Dečman-Dečko iz Martinjaka. Z
njim sem se pomenkoval o tem,
kaj zdaj počne, ko je že upoko¬
jen. Osvežila pa sva tudi spomin
na težke dni državljanske vojne v
Španiji.

Mnogih drobnih dogodkov, se
niti ne spomni več. Pa vendar, ko
obuja spomine, kaj rad seže v za¬
jetno aktovko po ta ali oni doku¬
ment, zapis ali fotografijo iz ča¬
sov španske državljanske vojne,
v kateri je tudi sam sodeloval.

Pokazal mi je pismo tovariša
Aleša Beblerja, zdaj sodnika
Ustavnega sodišča Jugoslavije in
jel pripovedovati:

»Najbolj se spominjam dogod¬
ka, ko sem pomagal ranjenemu
tovarišu Alešu Beblerju. Takole
se spominjam: V mestu Qinta, v
Španiji, smo prišli v hišo, kjer
smo se hoteli utaboriti. Hišo smo
zavarovali z mitraljezi. Tovariš
Aleš Bebler pa je med tem, ko
smo mi postavljali mitraljeze, od¬
šel še po ostale borce. Toda ni ga
bilo nazaj. Zaskrbelo nas je, da
se mu ni kaj zgodilo. Zavoljo tega
smo odšli z Ladom Pušnikom, do¬
ma iz okolice Ptuja in še nekim
Spancem pogledat za tovarišem
Alešem Beblerjem. Kmalu smo ga
našli ranjenega v nogo. Z Ladom

tolikih letih

Pušnikom sva takoj odšla po no¬
sila in potem tovariša Aleša Be¬
blerja odnesla v zaklonišče, kjer
smo mu nudili zdravniško po¬
moč ...«

Še in še je pripovedoval Tone
Dečman-Dečko o dogodkih iz le¬
gendarne španske državljanske
vojne.

»Spominjam se tudi narodnega
heroja Staneta Rozmana ...«

»Kaj pa zdaj kaj počnete?-«
sem ga povprašal.

» Poglejte, zbiram dokumen¬
te ,« in spet je Tone Dečman-Deč¬
ko segel po papirjih v aktovki, ki
jo vedno nosi s seboj,  »da bi mi
priznali invalidnost... veste ne¬
kajkrat sem bil ranjen.«

Spet sva obujala spomine na
leta pred vojno, ko je moj sobe¬
sednik, zaposlen kot želežničar,
sodeloval v sindikalnem gibanju.

»Pa tudi v mnogih stavkah že¬
lezničarjev sem sodeloval...,« je
še pripomnil.

Tone Dečman-Dečko se je na¬
zadnje srečal s svojimi prijatelji,
španskimi borci pred dobrim me¬
secem v Zagrebu.

»Lepo je bilo to srečanje po to¬
likih letih ... Pogovarjal sem se
z Veljkom Vlahovičem in drugi¬
mi. Upam, da bom takšno sreča¬
nje španskih borcev spet kmalu
doživel.«

gt. 9 — 28. novembra 1986

GLAS NOTRANJSKE

Stran 5

Naši bralci o »Glasu Notranjske«

(Nadaljevanje s 1. strani)

Vida Šega,  delavka II. strojne
v kombinatu Brest: »Sedanji Glas
i e  dosti bolj zanimiv kot so bili

še neznane. In če vaša beseda kaj
zaleže: imenitno bi bilo, če bi lah¬
ko dosegli, da naši ljubi urbani¬
sti ne bi prelepe naše dežele pro¬
dali komercialnemu turizmu. Naj
ostane, vsaj v najlepših kotičkih,
takšna, kot jo je dala narava. Kaj
je lepšega kot počitek pod lesko¬
vim grmom, še posebej s kozarč¬
kom v roki?!«

Vida Šega

Tone Rupnik

Lojze Perko,  akademski slikar:
»Vsebinsko je časopis preveč eno¬
stranski. Če bi poleg političnih in

Franc Primšar

znajdel v časopisu: Skratka: člo¬
vek mora paziti, kako se obnaša
in to je dobro, torej tudi vzgojno!
Če boste nadaljevali tako, da bo
v časopisu še več takih in podob¬
nih drobnih novic, ki vse nas naj¬
bolj zanimajo, bomo naš Glas še
raje brali!«

prejšnji, ki so umirali in spet
oživljali. Všeč mi je to, da naš
list zdaj redno izhaja. Pogrešam
pa, da je v njem še vedno pre¬
malo drobnih, vsakdanjih novic;
športnih vesti pa je nasploh pre¬
malo!«

Franc Primšar,  kmet iz Dolenje
vasi: »Ne vem, ob kaj bi se spo¬
taknil! Aktualni ste, vsaka vam
čast! Zadnjič se je nekdo iz naše
vasi na mrtvo napil, pa se je že

Lojze Perko

gospodarskih člankov objavljal
tudi več takega gradiva, ob kate¬
rem se tudi duh odpočije, če me
razumete, kaj hočem povedati, če
bi razen tega bilo v njem še več
vsakdanjih lokalnih novic, potlej
pa bi bil naš Glas odličen, zdaj
je ,samo’ dober. Sploh bi moral
Glas posvečati več skrbi vzgoj¬
nim vprašanjem in pa več litera¬
ture bi moral objavljati. Mislite,
da bi se bralci jezili, če bi kdaj
pa kdaj objavili na primer kakš¬
no Cankarjevo črtico?«

Vida Filipčič,  uslužbenka v SGP
Gradišče Cerknica: »Preberem

vse, če le imam čas, tako rekoč

Tone Rupnik,  upokojenec, od 20.
leta starosti dalje živel v Loški
dolini: »Čudovito je, da sploh ima¬
mo naš časopis. Če ga v Ljubljani
ne dobim, pridem ponj na Rakek.
Naš časopis je živ dokaz, da tudi
naša Notranjska, po srcu in duši
se namreč čutim Notranjca, na¬
preduje. Rad pa bi videl, da bi
bil naš list bolj pester, da bi ob¬
javljal več literature in drobnih
zanimivosti, pa ljudi opozarjal na
zgodovinske znamenitosti in po¬
sebnosti, ki so širšemu krogu ob¬
čanov in sploh naših državljanov

Vida Filipčič

od prve do zadnje vrste prav vse,
kar je objavljeno v našem listu.
Zamerim pa uredništvu to, da ob¬
javlja predolge članke. Če bi bi¬
la razna poročila, na primer o raz¬
nih sejah, krajša, bi lahko bila tu¬
di bolj zgoščena in zato tudi bolj
učinkovita! Drobne novice tudi
pomenijo zelo zanimivo branje,
vendar se mi zdi, da se v občini
še kaj drugega dogodi razen tiste¬
ga, o čemer pišete!«

Marica Otoničar,  trgovska de¬
lavka v »Delikatesi« podjetja
»Škocjan« v Cerknici: »Časopis

Marica Otoničar

mi je všeč, ker veliko piše o lju¬
deh, ki jih poznam. Doma sem z
Ulake na Velikih Blokah in tudi
od tam dosti pišete. Če bi še kaj
več, tudi ne bi bila jezna!«, je pri¬
stavila in po svoji lepi navadi
zardela.

Klub notranjskih
ustanovni

Študentje iz območja občine
Cerknica, ki študirajo na ljubljan¬
ski univerzi in na ostalih višjih,
visokih šolah in akademijah ter
diplomanti teh šol so se dne I. no¬
vembra 1966 zbrali v prostorih
filozofske fakultete kjer so imeli
ustanovni sestanek kluba študen¬
tov visokih in višjih šol občine
Cerknica. Sestanku so poleg osta¬
lih prisostvovali nekateri ugledni
javni in kulturni delavci iz ob¬
močja občine Cerknica, ki še ved¬
no čutijo, da so »Notranjci«: član
slovenskega narodnega gledališča
Boris Kralj, pesnica Marička Žni¬
daršič in drugi.

Na sestanku so študenti in di¬
plomanti ugotavljali predvsem
potrebo, da združijo vse intelek¬
tualne sile z območja občine Cerk¬
nica, da bi pomagale prebuditi
kulturno mrtvilo, ki ga že dalj
časa zaznamujemo in občutimo v
občini Cerknica. Nekateri člani so
že z dosedanjim delom priprav¬
ljenost do dela tudi že dokazali.
Organizirali so študentsko zabavo
»brucovanje« v Starem trgu, sode¬
lovali so tudi na športnem pod¬
ročju. Na sestanku so sprejeli pra¬
vila kluba, v katerem so določila,
kjer so vidni cilji in namen klu¬
ba, članstvo in drugo. V teh pra¬
vilih je določeno, da so v klubu
lahko tudi častni člani, ki si pri¬
dobijo vstop na podlagi zaslug, ki
jim imajo na gospodarskem, poli¬
tičnem in kulturnem področju v
občini Cerknica. Čeprav spada
klub po svojem statusnem znača¬
ju v okvir organizacije Zveze štu¬
dentov Jugoslavije, bo s svojim
delom orientiran predvsem na
območje občine. Naloge kluba bo-

Ob programu

kluba notranjskih študentov

Ni potrebno biti bister opazo¬
valec ali analitik, da bi ugotovil,
da inteligenca v preteklem obdob¬
ju ni opravila svojega poslanstva
in ni dala tega, kar bi lahko, ali
kar bi od nje, kot zgodovinskega
nosilca naprednih idej lahko
upravičeno pričakovali. To je
eden izmed vzrokov relativnega
kulturnega mrtvila na področju
občine. Prav takšno stanje pa je
narekovalo, da se mlado inteligen¬
co, tako študente, kakor tudi di¬
plomante visokih in višjih šol s
področja občine Cerknica združi
v enotno organizacijo, katere na¬
loge naj bi bile zlasti prizadevati
si vključevati svoje člane v druž-
beno-politično, kulturno-prosvet-
no in socialno dogajanje v občini
ter jih na ta način pripravljati za
bodoče naloge v domačem kraju.
Skupaj s pridruženimi člani (di¬
plomanti visokih in višjih šol) pa
si še prizadevati s svojimi akci¬
jami na kulturnem, prosvetnem
in športnem področju, širiti last¬
na obzorja in po možnosti vsaj
delno zadovoljevati na prej na¬
štetih področjih tudi osnovne po¬
trebe našega občana, ki je zaradi
lokalnega kulturnega mrtvila več
ali manj prepuščen družbenemu
ali posebnemu gostinskemu sek¬
torju. Svoje kulturne potrebe, ko¬
likor seveda ni to  »motorizirani
občan«, žal lahko ta zadovoljuje
le še z obiskom kinopredstav, o
katerih vzgojnem in estetskem
vplivu pa bi bilo tudi že enkrat
primerno spregovoriti nekaj be¬
sed.

s Novoustanovljeni klub notranj¬
skih študentov se zaveda, da orje
brazde v zelo zapuščeno dno, za¬
veda se vseh težav, zaveda pa se
tudi svojega kulturnega poslan¬
stva ter prav zato nudi roko vsem,
ki žele in so pripravljeni delati v
okviru pravil in programa kluba,
kajti le tako bomo dosegli, da bo
v naši občini polnejše in pestreje
zaživelo kulturno, športno in dru¬
go življenje.

Iz nalog kluba smiselno sledi
tudi program dela, ki pa smo si
ga zastavili zelo širokopotezno,
kajti računali smo na idealizem

študentov je imel
občni zbor

do koristile tudi študentom, ki ži¬
vijo v Ljubljani. V tem klubu se
bodo z raznimi predavanji in dru¬
gimi oblikami lahko seznanjali z
gospodarskimi in drugimi dosežki
delovnih organizacij in komune
kot celote. Tudi v kadrovskem po¬
gledu bo klub lahko pomagal
marsikateremu posamezniku in
delovni organizaciji.

Na koncu je zbor izvolil tudi
vodstvo kluba. Klub bo vodil 7-
članski upravni odbor, ki je se¬
stavljen iz 5 študentov in dveh
diplomantov, ki sta zaposlena v
delovnih organizacijah na območ¬
ju naše komune. Ustanovni zbor
je brez dvoma .uspel, škoda, da ni

članstva in njegovo mladostno po-
letnost. V to nas je zlasti prepri¬
čala tudi izvedba brucovanja, ko
je peščica članov novoustanovlje¬
nega kluba s svojim delom ustva¬
rila kar precejšnja denarna sred¬
stva, ki sedaj služijo kot osnovna
glavnica za delo kluba. Prav s po¬
močjo teh sredstev ob finančni po¬
moči krajevnih organizacij SZDL
v Cerknici in Starem trgu bomo
na predvečer praznika dneva’ re¬
publike 29. novembra izvedli svojo
prvo akcijo in sicer bomo organi¬
zirali v Cerknici in Starem trgu
proslavo. Program proslave bo 'ob¬
segal branje treh novel Matevža
Haceta ter umetniško pripovedo¬
vanje in recitiranje iz del klasič¬
nih in sodobnih slovenskih pesni¬
kov in pisateljev. Izvajalci bodo
znani slovenski gledališki umet¬
niki Janez Jerman, Boris Kralj in
Stane Sever, vsi trije člani SNG iz
Ljubljane. Glasbeno spremljavo
pri klavirju bo oskrbel znani slo¬
venski pianist in komponist Mar¬
jan Vodopivec, program pa bo po¬
vezoval član RTV Ljubljana Mar¬
jan Kralj. Takšna res reprezen¬
tativno izvajalska skupina bo za¬
dovoljila še tako prefinjene okuse
in nam je istočasno tudi porok za
lep umetniški užitek, ki ga bomo
deležni. Naslednjega dne pa bo
klub priredil v dvorani TVD Par¬
tizan v Novi vasi športna sreča¬
nja, kjer bodo sodelovale ekipe iz
Cerknice, Starega trga, JLA iz Ve¬
likih blok in ekipa kluba notranj¬
skih študentov. S temi akcijami
ob priliki praznika ustanovitve
nove Jugoslavije pa se delo kluba
ne bo zaključilo, saj letni program
dela predvideva podobne oblike
kulturnih manifestacij še ob pri¬
liki slovenskega kulturnega praz¬
nika 8. februarja, prav tako pa
tudi za dan žena, ko se bomo sre¬
čali z našo notranjsko pesnico Ma¬
ričko Žnidaršič. Organizirati na¬
meravamo tudi nekaj zabavno¬
glasbenih oddaj, likovnih razstav
ter več predavanj poljudno-znan-
stvene vsebine. To s čemer  smo
vas seznanili pa ni naš celoten
program, pač pa le del tistega pro¬
grama, ki ga imamo v načrtu.

Klub notranjskih študentov je
prepričan, da je vse to ostvarljivo,
pri čemer pa računa na vsestran¬
sko moralno in materialno pomoč
občanov ter vseh družbeno-poli-
tičnih činiteljev s področja občine
Cerknica, ker sicer bi bilo vse pri¬
zadevanje članov kluba zgrešeno
in jalovo.

ŠNK

bilo na njem več študentov, ki
študirajo na višji kadrovski, višji
komercialni ter drugih višjih in
visokih šolah, čeprav se je pri¬
pravljalni odbor potrudil in po¬
vabil vse s pismenimi vabili. Na
sestanku je bil sprejet tudi sklep,
s katerim vabi članstvo in vse
študente z območja občine Cerk¬
nica k sodelovanju, ki imajo vo¬
ljo do skupnega dela.

J. L.

Z brucovanja notranjskih študentov v Starem trgu

Stran 6

GLAS NOTRANJSKE

Št. 9 — 28. novembra 1988

Posvetovanje o odkupu lesa

Pred nedavnim je Občinska
skupščina Cerknica sklicala po¬
svetovanje o problematiki lesa. ki
leži v gozdovih še od lanskegla
neurja. Posvetovanja so se poleg
gozdarjev, ki so bili pobudniki za
posvet, udeležili še predstavniki
lesne industrije, ki dobiva les iz
našega območja, javni tožilec,
predsednik sodišča ter predstav¬
niki občinske skupščine Cerknica
in Postojna.

Predsednik občinske skupščine
tov. Franc Kavčič, ki je posvet
tudi vodil, je uvodoma naglasil,
da je neurje 4. 7. 1965. podrlo v
občini Cerknica preko 200.000 m 3
lesne gmote. Pretežni) del toga le¬
sa je že spravljen na žagarske
obrate. Še vedno pa je v zaseb¬
nih gozdovih preko 20.000 m 3  lesa
iglavcev, ki čaka na spravilo. Ta
les hitro propada. Namen posve¬
tovanja je najti način, kako ta les
spraviti čim hitreje na žagarske
obrate ali skladišča, da tako znr-
žamo že itak ogromno škodo.

Živahna diskusija je natančno
ugotovila dejansko stanje. Buko¬
vina iz podrtije je popolnoma ne¬
uporabna za predelavo na območ¬
nih žagarskih obratih. Gozdno go¬
spodarstvo je dobilo izvozno do¬
voljenje in našlo kupca tudi za to
bukovino. Kljub razmeroma ugod¬
ni ceni pa jo kmetje do sedaj
skoraj niso pripravili. Izvozno do¬
voljenje velja do konca leta. Po
preteku tega roka te bukovine ne
bo več mogoče prodati nikomur.

Tudi pri jelovini ni stanje mno¬
go boljše. So razlike v kvaliteti
tako, da so posamezni hlodi bolj
načeti od drugih, vendar se na
vseh pozna posledica dolgega le¬
žanja v gozdu. Iz teh hlodov zre¬
zane deske so slabše kakovosti in
desk I. vrste sploh ne dobijo. Ve¬
čina hlodov je že trhlih po več
centimetrov globoko. Zaradi vlaž¬
nega in toplega vremena, ki je
bilo vse do sedaj, trohnoba h ! tno
napreduje.

Predstavniki lesne industrije so
povedali, da v naprej ne bodo
mogli več .odkupovati hlode po
kvalitetah kot so bile označene
na njih pri) prevzemu v gozdu,
ker to račun ne prenese. Hlodi so
danes slabši, manj vredn ;  in jih
je kot take treba prevzemati.

Iz celuloznih tovarn, ki odku¬
pujejo celulozni les prihajajo re¬
klamacije na kakovost lesa. To
sili gozdarje, da oddajajo ta les
po dejanskih kvalitetah in ga mo¬
rajo tako tudi odkupovati od za¬
sebnih lastnikov. Zaradi trohno¬
be gre že precej lesa v slabo kva¬
liteto.

V POČASTITEV DNEVA
REPUBLIKE

V počastitev Dneva republike
-29. novembra« so imeli v pod¬
jetju »Kovinoplastika« Lož inter¬
no slovesnost Predsednik občin¬
ske skupščine tovariš Franc Kav¬
čič je izročil odlikovanja petim
članom kolektiva, ki jih je odli¬
koval predsednik republike Tito.
Odlikovani) so bili: Perušek Franc,
Martinčič Vinko, Intihar Franc,
Jozelj Anton in Plos Miro, za dol¬
goletne zasluge pri razvoju pod¬
jetja. Istočasno pa je 36 članov ko¬
lektiva prejelo enomesečni osebni
dohodek kot nagrado za nepreki¬
njeno desetletno delo v pcdjetju.

S. B.

Zanimivo je bilo slišati izjavo
direktorja KLI Logatec, ko je po¬
vedal, da je njihovo podjetje na¬
bavilo 1.500 m 3  lesa iglavcev iz
uvoza in da se jim to splača, če¬
prav ležijo njihovi obrati prak¬
tično v gozdu, kjer trohnijo zelo
velike količine lesa.

Soglasna je bila ugotovitev, da
bo les, ki to ostal preko zime v
gozdu, popolnoma propadel.

Vsi prisotni so se na koncu do¬
govorili, da bodo les odkupovali
dokler bo uporaben, toda po enot¬
nih kriterijih — po dejanski ka¬
kovosti lesa. Edvard Rebula

Žilce - 37 turističnih postelj

Privlačna hribovska vasica Žil¬
ce ima že 37 tujskih postelj. Po¬
sredujemo povzetek iz reklamnega
letaka, ki so ga turistični delavci
naše Zveze in Turističnega dru¬
štva iz Žile naredili za agencijo:

Žilce (prej Sv. Vid) 846 m nad¬
morske višine. Prijetna notranj¬
ska vasica Žilce na Vidovski pla¬
noti nudi svojim gostom slikovite
poglede na notranjske hribe, goz¬
dove ter soseske Zale in Iške.

Postelje, ki jih je nabavilo TGP
ŠKOCJAN Rakek za Žilce

Ima novo urejenih 37 turistič¬
nih postelj: v gostišču Bavdek 10
in v stavbi KZ Cerknica 27 po¬
stelj.

Cene:

— penzion v zimski sezoni

23.00 N din

— penzion v poletni sezoni

22.00 N din

Pohvala gre Trgovsko-gostin-
skemu podjetju ŠKOCJAN Rakek,

ki je opremilo 27 ležišč, ter pri¬
zadevnemu predsedniku TD Žilce
Francetu Sterletu in članu UO
društva Bojanu Bavdeku.

Priprave za
Dedka mraza

Društvo prijateljev mladine Lo- .
ška dolina je že pričelo s pripra¬
vami za praznovanje Dedka mra¬
za. Letos nameravajo organizirati
proslave na osemletki Stari trg
in šoli Iga vas, ter otroškem vrtcu
Stari trg. Predšolske otroke bodo
obdarili s slaščicami, medtem ko
nameravajo posameznim šolam
podariti kolektivna darila. Ker
društvo prijateljev mladine nima
na razpolago dovolj finančnih
sredstev, so zaprosili za finančno
pomoč vse gospodarske organiza¬
cije na področju Loške doline.

S. B.

POPRAVEK

V zadnji številki vas je naš do¬
pisnik pomotoma obvestil med
drobnimi novicami, da je peš-pot
od središča Cerknice do Osemlet¬
ke financirala Krajevna skupnost
Cerknica. Dejansko nosi vse stro¬
ške pri izgradnji te poti Občinska
skupščina Cerknica.

Vsakdanji prizor iz tovarne pohištva BREST. Žal pa se nam simpa¬
tična delavka ni predstavila in smo šele kasneje izvedeli, da ji je ime
Ida

Drobne zanimivosti iz Loške doline

ALBERT JAKOPIC-KAJTIMIR
V KOVINOPLASTIKI

Pred nedavnim je obiskal pod¬
jetje »Kovinoplastika« Lož pred¬
sednik predsedstva CK ZKS Al¬
bert Jakopič-Kajtimir. V sprem¬
stvu predstavnikov podjetja si je
ogledal vse proizvodne obrate in
tehnične službe. Tovariš Jakopič
se je predvsem zanimal za pore-
formske ukrepe in za perspektiv¬
ni načrt podjetja. Popoldan pa je
imel tovariš Jakopič širši razgo¬
vor s predstavniki podjetij 'in
družbeno političnih organizacij s
področja Loške doline, kjer je
govoril predvsem o situaciji po
brionskem plenumu in zadnjih
plenumih CK ZKS.

NOV BIFE V BABNEM POLJU

Do nedavnega je v Babnem po¬
lju in sicer v Zadružnem domu
obstojala gostilna, ki je spadala
pod Gostinsko podjetje Cerknica.
Ker pa je podjetje »Kovinopla¬
stika« Lož prevzelo v upravlja¬
nje Zadružni dom in v njem ure¬
dilo delovne prostore, je bil go-

Posnetek za spomin med odmorom
binata

v cerkniški tovarni pohištva kom-
Brest

stinski obrat ukinjen. Na predlog
zbora volivcev pa je pred kratkim
Trg. podjetje NANOS iz Postojne
preuredilo bivšo Žagarjevo hilšo
in v njej uredilo bife. Tako va¬
ščani zopet lahko dobijo v bifeju
razna mrzla jedila, pijače in dru¬
ge potrebščine. Poleg bifeja pa je
trg. pod j. NANOS uredilo in opre¬
milo tudi manjšo sobo, kjer je
prostora za 20 ljudi.

REDNA VADBA

Telesno vzgojno društvo PAR¬
TIZAN Loška dolina je spet pri¬
čelo z redno vadbo vseh oddel¬
kov. Doslej smo opazili največjo
udeležbo pri pionirskih oddelkih;
saj obiskuje telovadbo nad 60 pih
onirjev in pionirk. Poleg tega ob¬
stoja v društvu tudi panoga od¬
bojke, košarke in namiznega te¬
nisa, veliko zanimanje pa je tudi
za judo šport. Da bi člani vadi¬
teljskega zbora imeli kar največ
volje do dela z mladino v telo¬
vadnici, je društvo organiziralo za
vodnike ogled festivala evropske
■košarke v Ljubljani.

urejena Šolska

DELAVNICA

Podjetje »Kovinoplastika« Lož
je skupno z osemletko Stari trg
dokončno uredilo šolsko delavni¬
co. Bivše prostore mehanične de¬
lavnice so prepleskali, namestili
okna, vrata, pod ter na novo ure¬
dili električno napeljavo. Naba¬
vili so drobni inventar, delovne
mize, kakor tudi električni vrtalni
in brusilni stroj. Za začetek pod¬
jetje nudi tudi inštruktorsko po¬
moč pri tehničnem pouku. V šol¬
ski delavnici je prostora za 25 de¬
lovnih mest.

Šolsko delavnico vodi poseben
•odbor sestavljen iz predstavnikov
šole in gospodarskih organizacij.
Namen ustanovitve šolske delav¬

nice je bil ta, da bi dijaki že v
delavnici pokazali zanimanje za
bodoči poklic.

Poleg podjetja »Kovinoplastike«
Lož so  nudili pomoč pri ustano¬
vitvi šolske delavnice tudi LIK
BREST Cerknica, obrat Marof
Stari trg in podjetje GABER Sta¬
ri trg

USTANOVILI SO ODDELEK
VAJENCEV

Podjetje »Kovinoplastika« Lož
ba tudi leljos vložilo precejšnja
sredstva za strokovno izpopolnje¬
vanje članov kolektiva. Take so
letos ustanovili ojddelek vajencev,
katerega obiskuje 11 vajencev,
dopisno Tehnično srednjo šolo —
strojne stroke I., II. in III. letnik
obiskuje 21 članov kolektiva, do¬
pisno Ekonomsko srednjo šolo pa
obiskuje 8 članov. Vsem dopisni¬
kom nudi po|djetje redne semi¬
narje dvakrat tedensko. Podjetje
ima trenutno 32 štipendistov na
raznih srednjih, višjih in visokih
šolah. Na izrednem študiju pa je
trenutno 5 članov kolektiva in si¬
cer 4 na Višji šoli za organizacijo
dela iin 1 na Višji ekonomsko ko¬
mercialni šoli- Skupno se torej
šola 79 članov kolektiva.

Pojeg tega namerava pedjetje
organizirati v zimskih mesecih
seminar za člane organov uprav¬
ljanja v sklopu Delavske univerze
Boris Kidrič iz Ljubljane in ci¬
klus 6 predavanj za mlade delav¬
ce. Celotni stroški šolanja bodo
podjetje stali v letu 1966/67 nad
16 milijonov S din.

PRVI STANOVALCI

Vse kaže, da se bo bodočim sta¬
novalcem v novem stanovanj¬
skem bloku v Starem trgu le na¬
smehnila sreča. Novi stanovanjski
blok je že dalj časa zgrajen, ven¬
dar dela pri gradnji vodovoda še

vedno trajajo. Te dni pa so vo¬
dovodna in električna dela v za¬
ključni fazi, zato je pričakovati,
da se bodo prvi stanovalci vselili
te dni.

SLABA ELEKTRIČNA
NAPETOST

Vaščani vasi Markovec, Vrhni¬
ke in Knežje njive so že na več¬
kratnih zborih volivcev izrazili
željo po boljši ureditvi električ¬
nega omrežja. Napetost električ¬
nega omrežja v teh krajih je tako
slaba, zlasti pa ob večerih, da ne
zadostuje za razsvetljavo, da ne
omenjamo, da bi vaščani poslu¬
šali radio ali pa da bi priključili
na omrežje razne gospodinjske
aparate ali pa gospodarske stroje.
Zato je krajevna skupnost Loška
dolina pred kratkim sklicala zbor
volivcev za vse tri vasi skupaj,
kjer so se pogovolrili kako izbolj¬
šati električno omrežje in nane-
ljati še tretjo fazo. Rešitev bi
bila le na ta način, da bi se iz
Starega trga do Markovca posta¬
vil daljnovoid, v Markovcu napra¬
vil transformator ter- napeljalo
proti Knežji njivi tretjo fazo. To
ureditev pa ima podjetje Elektro-
Ljubljana okolica v načrtu šele
leta 1970. Celotna investicija bi
veljala precej denarja, Del sred¬
stev je pripravljena prispevati
»Kovinoplastika« Lož, krajevna
skupnost, Elektro Ljubljana-oko-
iica, zainteresirati pa bi bilo po¬
trebno® Hudi Kmetijsko zadrugo
Cerknica, katera ima v tem kraju
svoj obrat. Sami vaščani bi mo¬
rali prispevati tri in pol milijona
starih dinarjev, kot samoprispe¬
vek. Zato so vaščani sklenili, da
bodo lastniki gozdov prispevali
2 m 3  lesa, ostala gospodinjstva pa
po 25.000 S din v ta namen. Za¬
radi tega je pričakovati, da bo
elektrifikacija v teh krajih ureje¬
na že prihodnje eto.

S. B.

gt 9_ 28. novembra 1966

GLAS NOTRANJSKE

Stran 7

Tako mimogrede v gostilni »Pri Lovcu« na Rakeku

0 vinu, lovskem krstu in še o čem.

Sedimo ob topli peči v gostilni
»Pri Lovcu« na Rakeku.

Kolega Danilo in Milan razmiš¬
ljata, kaj bomo še pisali v tej
številki našega lista.

Medtem prisede šef gostilne
Jože Bombač.

Seveda je pogovor koj stekel z
njim.

»Koliko naredite dnevnega pro¬
meta,« smo ga skoraj enoglasno
povprašali.

»Kakor se vzame. Včasih iztr¬
žimo tudi do 150 000 starih dinar¬
jev dnevno. Ja pa je to še vse pre¬
malo ...«

Jože Bombač

»Česa največ prodate?« povpra¬
ša kolega Milan.

»Vina gre največ v promet...
istrske malvazije prodamo veliko
pa tudi po istrskem črnem je pre¬
cej potrebe...«

»Ga čez ulico tudi prodajate?«

»V naši gostilni ne, pač pa ima¬
mo na Rakeku še eno gostilno pri
Faturju, kjer lahko dobite dobro
vino tudr ,čez ulico’.«

»Vidim, da imate zelo lepo ure¬
jeno kuhinjo. Ali je tudi hrana
tako dobra. In seveda nas zanima,
kakšen je odstotek dohodka od
hrane?«

»Odlično hrano imamo. Kar
vprašajte delavce, ki se hranijo
pri nas. Zlasti je enolončnica do¬
bra. Tudi do 100 jih prodamo na
dan. Pa tudi cena je sprejemljiva,
saj enolončnica velja le 230 starih
dinarjev. S hrano naredimo 40%
dohodka...«

Jožeta Bombača so medtem po¬
klicali. Moral je v klet po vino.
Mimogrede povedano, opravlja
tudi posle kletarja in sploh skrbi,
da je vse v najlepšem redu. Ta
čas, ko mi trije kramljamo in se
»posvetujemo«, kaj bi ga še po¬
vprašali, se naš sobesednik že
vrne. Spet prisede. Danilo pa ga
povpraša, če se v tej gostilni dobi
»za pod zob« tudi kaj divjačine.

»Ne, divjačine se pa ne dobi.
Čudno se sliši kajne, ko pa je tod
naokoli vse polno lovišč. Veste,
vso divjačino damo v ljubljansko
lovsko zadrugo ali ptujski .Perut¬
nini’, ta pa jo potem izvozi. No ja,
včasih že spečemo kakega mlade¬
ga srnjaka, in to tedaj, ko imamo
pri nas lovski krst...«

»Kaj pa je to lovski krst?« mu
sežem v besedo.

»To je naš star lovski običaj,
ki ga redno priredimo v naši go¬
stilni tedaj, ko kak mlad' lovec
(pa ne zmeraj mlad samo po le¬
tih) ustreli parkljasto divjad ...«

»Kaj pa, če ustreli le zajca ali
lisico in nikoli kaj parkljastega?«

»Ha, potem pa ni krščen. Ustre¬
liti moraš najmanj jelena, ali pa
srnjaka, skratka takšno žival, ki
ima parklje, pa čeprav morda šele

na koncu svoje lovske kariere.«

»Ste vi letos kaj .pametnega’
ustrelili,« ga povpraša kolega Da¬
nilo.

»Ustrelil sem lisico in srnjaka.
Pa še tole zapišite, da na lovski
krst zmeraj povabimo tudi svoje
spoštovane soproge. Pa veste za¬
kaj ? ... zavoljo tega, da jih vsa'
malo pomirimo, ko zmeraj jadi¬
kujejo, ker so ob nedeljah same,
ker smo lovci ,na jagi’.«

Pa pustimo za hip lovski krst.

Kolega Milan se je pravkar vr¬
nil iz gostilniškega stranišča. In
to zagrenjen.

»Kaj ne bo ogorčen, ko pa ima¬
mo takšno nemogoče stranišče.«
Morda bolj v opravičilo, je Jože
Bombač nadaljeval: »Veste, koli¬
kokrat sem že posredoval na
upravi, da bi stranišče uredili.
Toda kaj nam pomaga, če strani¬
šče uredimo, ko pa moramo nositi
vodo za stranišče v vedru. Veste,
s to našo vodo, pravzaprav z vodo¬
vodom, je res križ. Imamo najbolj
čisto kuhinjo v občini in seveda
hkrati tudi najbolj umazano stra¬
nišče«

»Kdo pa se najraje shaja v vaši
gostilni?«

»Lovci in pevci, saj drugega
družabnega prostora na Rakeku
res nimamo.«

»2e prej ste omenili, da vam
veliko prometa naredijo pogreb-
ščine. Kako pa je s tem?«

»Res je. Toda zamisliti se mo¬
ramo nad nečim drugim. Nad tem,
da je umrljivost na Rakeku izred¬
no porasla. V zadnjih dveh mese¬
cih je na Rakeku umrlo kar dva¬
najst naših rojakov, predvsem
starejših ljudi...

No nič kaj prijetna tema za raz¬
govor pa vendar...

Prijetneje se je pogovarjati o
vinu in lovskem krstu.

Milan Zivkovič

Ko smo to sliko pokazali nekaterim našim prebivalcem, so zatrjevali,
da prvič slišijo o lovu ščuk na zanko. Tehnika tega lova je dokaj pre¬
prosta, kar se po sliki da ugotoviti. V zaupanju: tak ribolov ni športni
in ni dovoljen. — Sliko smo dobili iz knjige STEINBERG: Cerkniško
jezero iz leta 1758 in predstavlja lov na ščuke z zanko v Dolenji vasi

Velika aktivnost
jamarskega kluba Rakek

Že nekaj let doživlja razvoj tu¬
rizma v Cerkniški občini viden
preobrat. Z ustanovitvijo Jamar¬
skega kluba Rakek je dobila No¬
tranjska s svojimi naravnimi le¬
potami, ki niso še povsem raz¬
iskane, neposrednega propagator-
ja in raziskovalca. To je za raz¬
voj turizma na občini velikega po¬
mena, saj so naši mladi jamarji
s svojim delom že precej pripo¬
mogli k temu. To delo se izraža
v vodstvu v Rakovem Škocjanu
in Križni jami, ter raziskavo Zel-
ških jam. Tu so dosegli največ
uspeha, saj predstavljajo Zelške
jame v bodoče najzanimivejši tu-

Smo res storili vse za rekreacijo in oddih?

Po sprostitvi sredstev, namenje¬
nih za plačevanje olajšav v pot¬
niškem prometu in večjem deležu

Cena za divjad

Mnenja smo, da je prav. če je
sleherni občan dobro informiran
o naših turističnih lepotah, ter
da lahko turistom nudi vsaj naj¬
osnovnejše informacije. Upamo,
da vsi poznamo Rakov Škocjan,
Slivnico, Loško dolino. Bloke in
druge kraje.

Tokrat pa vam posredujemo
cene za odstrel divjadi:

Zajec

2 dolarja — taksa za vstop v
lovišče 5 dolarjev na dan;

Raca

I dolar — taksa za vstop v lo¬
višče 5 dolarjev na dan;

Gos

1 dolar — taksa za vstop v lo¬
višče 5 dolarjev na dan;

Prepelica, grlica, kozica

V2 dolarja — taksa za vstop v
lovišče 5 dolarjev na dan.

Če tujec želi odstreljeno divjad
odnesti s seboj« plača še 50% od
cene odstrelka.

Cene za visoko divjad:

Jelen — odvisno od trofeje —
od 250 do 1.000 dolarjev. Lovna
taksa znaša dnevno 15 dolarjev;

Srnjak — odvisno od trofeje —7
do 80 dolarjev. Lovna taksa za
vstop v lovišče znaša 5 dolarjev
na dan.

Za zgrešen strel na jelena se
plača še 20 dolarjev.

Meso tuji lovci dobijo po dnev¬
ni ceni.

Cena za odstrel medveda je ze¬
lo visoka — znaša celo do 5.000
dolarjev.

300 kg težki kosmatinec je stal lastnika trofeje kar 5000 $! Dosti,
mar ne? No, tudi trofeja je nekaj posebnega, kar zgovorno pove
primerjava okončin na tej sliki

sredstev gospodarskih organizacij
za rekreacijo in oddih, so se v le¬
tošnjem letu intenzivneje in pone¬
kod tudi bolj organizirano lotili
reševanja najbolj odgovorne na¬
loge, kje, kako in koliko časa nu¬
diti delovnemu človeku primerno
sprostitev na letnem oddihu in ne
navsezadnje, kako ta sredstva
realno razdeliti.

O tem, kako so se teh proble¬
mov lotevali drugod po Sloveniji,
je bilo mnogo napisanega. Vendar
pa bi hotel pojudariti, da teh pro¬
blemov v naši občini nismo dovolj
humano in enotno reševali. Ravno
tu bi opozoril na pospešeno de¬
javnost občinskega sindikalnega
sveta, ki je razvidna iz izjave
predsednika v 8. številki Glasa
Notranjske, ki pa na žalost posre¬
duje samo del gole statistike in že
obrabljene fraze. Ni pa nikjer za-
popadeno vsaj hotenje tega naše¬
ga najvišjega sindikalnega foru¬
ma po nekem koordiniranem de¬
lu na področju organizirane re¬
kreacije in oddihov. Ne bom na¬
števal podatkov republiškega sve¬
ta sindikata ravno o vprašanju
smotrno organizirane rekreacije,
ki je osnovni pogoj pospeševanja
storilnosti. Pač pa bi predlagal,
da se v občinskem merilu napravi
analiza, koliko sredstev so posa¬
mezne delovne organizacije in
ustanove namenile za ..., da, rav¬
no tu se postavlja vprašanje, za
kaj? Za letni oddih in rekreacijo?
Morda so ta sredstva izplačala sa¬
mo zaradi sredstev? To je mate¬
rial za obdelavo. Zakaj je prišlo
do takšnih anomalij. Dobro, mor¬
da bo kdo omenil gospodarsko ra-
čunico, kdor je imel več sredstev,
ta jih je več razdelil. Ali je mor¬
da tako tudi bilo?

Zakaj ni hilo od nikoder nobe¬
ne pobude, da se pravočasno re¬
gulirajo odnosi in sprejmejo pra¬
vilniki o regresiranju oziroma, da
se v naši občini prične s tem de¬
lom sploh. Ne mislim tu tista
splošna merila, po katerih je »Ja¬
nez« za tričlansko družino dobil
600,— N din zato, da bo šel na od¬

dih. Zanima me predvsem to, ka¬
ko se bodo reševali taki proble¬
mi, ko bo »Janez« (ki je med do¬
pustom drvaril — ne za sebe) pri¬
šel ,na delo še bolj »spočit«, kot
je odšel.

V tem je bistvo regresiranja
dopustov, da bodo ta sredstva, ki
smo jih razdelili, pa čeprav line¬
arno, res prispevali k večji pro¬
duktivnosti dela in pa zdravju
delovnega človeka.

Dejstvo, da bo ta del skrbi v
bodoče še bolj odgovorno padel na
same delovne organizacije je tes¬
no povezano z ukinitvijo preven¬
tivnega zdravljena, kj bo breme¬
nilo gospodarsko organizacijo v
tej ali oni obliki. Zato naj bi v
bodoče ne bili v toliki meri indo-
lentni v odgovornosti do člove-
ka-proizvajalca.

Posebno poglavje v skrbi za de¬
lovnega človeka pa je tako imeno¬
vana tedenska rekreacija v obliki
raznih eno ali dvodnevnih izletov.
Tovrstna dejavnost se je v letoš¬
njem letu precej razmahnila; to¬
da v kakšni smeri? Če smo že
uspeli uvesti 42-urni delovni ted¬
nik z namenom, da nudimo de¬
lavcu čimveč tedenskega odmora,
da bo obveznosti do družbe v ti¬
stih 42 urah z lahkoto opravil, ga
potem ob prostih sobotah ne mo¬
rimo z nekaj sto kilometri dolgi¬
mi izleti, ki se potem po želji pe--
ščice ljudi zavlečejo s čisto na¬
vadno krokarijo čez polnoč.

Mislim, da bi moral ravno tem
vprašanjem posvetiti sindikat več
pozornosti in to tedensko rekrea¬
cijo pravilno usmerjati. Naj nas
pri tem ne zavaja želja poedincev,
ki jim je to samo komercialna
korist.

K. S.

Dopisujte v
»Glas Notranjske«

ristični objekt v občini, ki bo pri¬
vabil veliko večje število turistov.
To se bo seveda občutno poznalo
pri obisku v hotelu v Rakovem
Škocjanu. O Zelških jamah in nji¬
hovi ureditvi bomo spregovorili
več v prihodnji številki našega
lista.

Zanimanje za podzemski svet
narašča z dneva v dan. Največ
zanimanja je med mladimi To ne
preseneča, kajti katera sila je več¬
ja od te, ki žene mladega človeka,
da bi se uvrstil me odkritelje zad¬
njih neznanih koščkov Zemlje?
Dokaz za to je naglo naraščanje
članstva, ki šteje preko 40 članov,
kar je za kraj, kakršen je Rakek,
precej. Večina članov je zelo ak¬
tivna. Ta izvira iz veselja jamar¬
jev do jam. Aktivnost in veselje
sta torej tesno neposredno pove¬
zana med seboj.

Najvažnejše delo v letošnjem
letu je bilo v avgustu, ko je bil
v Rakovem Škocjanu mednarodni
speleološki tabor. To delo ni bilo
lahko, kajti tu ne gre samo za
kako korist v smeri turizma, tem¬
več gre tudi za naš ugled. Naši
jamarji so se zelo potrudili in so
opravili svojo nalogo zelo dobro.
Upamo, da so tujci odnesli o Slo¬
veniji dober vtis.

Druga večja akcija je bila obisk
naših jamarjev na Poljskem. Te¬
ga desetdnevnega obiska se je
udeležilo šest jamarjev. Poljski
jamarji so se ob tej priložnosti
dobro izkazali.

Vredno bi bilo omeniti tudi ude¬
ležbe delovne medklubske razis¬
kovalne akcije v Novem mestu,
ki je trajala tri dni. Rakovčani
so se izkazali kot dobri jamarji-
amaterji. Za take sposobnosti in
delovanje jih je treba samo po¬
hvaliti.

Se mnogo bi lahko pisali o raz¬
nih akcijah, vendar nam prostor
tega ne dopušča. Upamo trditi, da
je jamarski klub trenutno najbolj
aktivna organizacija na Rakeku.
Največ zaslug za tako aktivnost
ima seveda predsednik kluba
prof. Vojo Rajčevič.

Pred kratkim je imel jamarski
klub sestanek. Obravnavali so do¬
sedanje delo, pomanjkljivosti, na¬
pravili pa so tudi plan nadaljnje¬
ga dela. K temu bi bilo vredno
omeniti pomoč pri ureditvi Zel¬
ških jam in organiziranje jamar¬
skega krožka na osemletki na Ra¬
keku. Notranji vodja tega krožka
bo Davorin Kogej, iz strokovne
plati pa bo na pomoč priskočil ja¬
marski klub.

Organizacija krožka na osem¬
letki ni samo priporočljiva, tem-
več tudi nujna, kajti mlada veda
jamoslovja ali speleologija si je
pridobila v kulturnem svetu že
toliko veljave, da mora poznati
njene osnove vsak izobražen člo¬
vek, posebno pa tisti, ki želi kras
spoznavati ali na njem graditi.

FRANC STERŽAJ

Stran I

GLAS NOTRANJSKE

Št. 9 — 28. novembra 1966

In memoriam

V četrtek, 20. oktobra, smo
spremili na zadnji poti obrt¬
nika, krojaškega mojstra Jan¬
ka Vivoda iz Rakeka, ki je bil
znan po vsej Notranjski. Ka¬
ko je bil pokojnik priljubljen
in spoštovan, je pokazala veli¬
ka udeležba pri pogrebu.

Rodil se je leta 1894 v Cerk¬
nici, v takratnih skromnih
razmerah. Bil je še otrok, ko
mu je umrla mati, oče pa je
bil zaposlen pri pošti kot ko-
čijaž za prevoz pošte na rela¬
ciji Rakek—Lož.

Že mlad je okusil vso togobo
takratnega življenja. Po kon¬
čani osnovni šoli se je izučil
krojaštva pri takratnem moj¬
stru Škrbcu v Ložu. Kot po¬
močnik se je izpopolnjeval pri
raznih mojstrih, dokler ga ni
zajela prva svetovna vojna.
Med vojno se je boril na raz¬
nih bojiščih, dokler ni padel
v italijansko ujetništvo.

Pred vojno in po vojni je
mnogo delal v raznih društvih
in organizacijah; bil je več let
poveljnik gasilske čete na Ra¬
keku. Njegova zasluga je, da
danes stoji na Rakeku gasilni
dom.

Bil je dolga leta predsednik
obrtnih združenj ter nazadnje
predsednik pododbora obrtni¬
kov občine Cerknica. Predse¬
doval je mnogim izpitnim ko¬
misijam mojstrov in vajencev.
Veliko je delal za uspeh in
razvoj obrtništva. Iz njegove
delavnice je prišlo precej iz¬
učenega kadra. Delal je ne¬
umorno do upokojitve, čerav¬
no ga je napadala bolezen.

Čeprav je bil po naravi tr¬
den in krepak, se na zadnje
ni mogel več upirati smrti.
Zapustiti je moral svoje naj¬
dražje, velik krog sorodnikov
in prijateljev.

Z njim smo izgubili dobrega
stanovskega tovariša in nam
bo kot tak ostal v dobrem spo¬
minu. Jože Sežon

Ali vzgoja in varstvo
v občini stagnirata?

Kakor najdemo za nepoučenost,
nerazvitost, nerentabilnost, pro¬
bleme šolstva in še ne vem za
kaj vedno objektivne razloge ali
začasne rešitve v tej ali oni obli¬
ki, tako sem sodeč po mnenju ob¬
čanov predvideval tudi za dejav¬
nost vzgojnega varstva v Cerkni¬
ci »objektivne težave«.

Napotil sem se v vzgojno-var-
stveno ustanovo. Kakšno doživet¬
je! Zamišljajte si, da za hip za¬
pustite zatohlo pisarno, hrup stro¬
jev ali zdolgočaseno posedanje na
raznoraznih sestankih, ter se pre¬
selite v svet pravljičnosti, mla¬
dostne razigranosti in veselja va¬
ših, da, vaših malčkov, ki si ob
vaši prezaposlenosti utirajo prve
korake organiziranega življenja
ravno v tej ustanovi, ki jo imajo
nekateri za nepotrebno breme ob¬
činskega proračuna oz. družbe.

Pogovoril sem se z upravnico
tov. Marinko Kralj, ki mi je kljub
živžavu v igralnici dala bežno sli¬
ko o delu ustanove. Zapisal sem
najin pogovor.

Kapaciteta vaše ustanove?

60 varovancev pri polni zasedbi
6 vzgojnih moči, kajti ustanova
posluje dnevno od 5.30. ure do 19.
ure. Trenutna zasedba je 14 do¬
jenčkov, 24 predšolskin otrok in
9 šolarjev z dvema vzgojiteljicama
(tu sem všteta tudi jaz) m eno
otroško negovalko.

Kako si ustvarjate sredstva za
vašo dejavnost, kolik je samopri¬
spevek staršev in vaša ekonomska
računica?

Glede na kapaciteto oziroma
trenutno zasedbo nam je iz sklada
za šolstvo namenjeno za osnovno
dejavnost ustanove 40 000 N din.
Predvidevamo, da bodo starši do
konca koledarskega leta prispevali
16 000 N din (za otroke do treh let
82,— N din, za ostale 62,— N dni).
Ekonomska cena na zavarovanca
znaša za obdobje januar—septem¬
ber 1966 166,— N din mesečno, iz
navedenega pa je razvidno, da
starši prispevajo samo 42°/ 0 . raz¬
liko pa krijemo s sredstvi med¬
narodne ČARE pomoči ter nižjimi
osebnimi dohodki, saj znaša me¬
sečno povprečje na zaposlenega
550,— N din, s pripombo, da je
razmerje oziroma razpon med
najnižjimi in najvišjimi osebnimi
dohodki 1 :1,82.

Struktura zaposlenih staršev, ki
imajo otroke v naši ustanovi, in
njihova trenutna zmožnost plače¬
vanja hranarine?

Iz  strukture zaposlenih staršev,
(ker namreč samo zaposleni iščejo
naše usluge), je razvidno, da je
70 % uslužbencev in le 30 %  de¬
lavcev ali drugače povedano, za¬
poslenih z nižjimi osebnimi do¬
hodki. Glede trenutne zmožnosti
plačevanja hranarine lahko ome¬
nim samo to, da še doslej nismo
imeli primera socialno ogroženih,
sicer pa te zadeve rešuje Svet za
socialno varstvo in varstvo dru¬
žine pri Občinski skupščini.


Kaj menite o razširitvi vaše de¬
javnosti?

Trenutno nudimo varstvo do¬
jenčkom ter vzgojno varstvo pred¬
šolskim otrokom. Delna razširitev
naše dejavnosti se zrcali, v tem,
da sistematično nudimo strokov¬
no pomoč šolarjem, predvsem ti¬
stim, ki težje zapopadejo učno
snov, se pravi neke vrste koope¬
racija s šolo. V bodoče bomo, če
bo interes in denar vpeljali ob¬
časno vzgojno delo z razširjenimi
skupinami šolarjev in občasno
varstvo predšolskih otrok, ki ga
pa delno že sedaj izvajamo.

Kaj pa sodelovanje z družbeno¬
političnimi organizacijami?

O tem raje ne bi govorila. Ome¬
nim naj samo to, da nas po pre¬
teku treh let in pol še vedno niso
vključili v sindikalno organizaci¬
jo Cerkniške osemletke, kamor po
stroki tudi spadamo. Sicer pa ima
občinski sindikalni svet o tem
svoje mnenje.

Vaši načrti  — želje?

Glede na poklicno dolžnost sem
zelo zainteresirana za množičnost
predšolske vzgoje, predvsem v
Cerknici, kjer je na žalost precej
otrok vzgojno zanemarjenih in
prepuščenih tavanju po cestah.
Poudariti moram, da mislim s tem
predvsem vzgojo, ne samo var¬
stvo, kakor si ga večina razlaga,
ne glede na to, ali so starši zapo¬
sleni ali ne. Ne navsezadnje pa bi
želela več razumevanja s strani _
staršev, da bi predšolsko vzgojo
pojmovali kot delež družbe pri ob¬
likovanju osebnosti najmlajšega
občana, ki bo s prilagajanjem
družbi, redu in disciplini s tem
pridobil moralno kvalifikacijo
enakopravnega člana naše družbe¬
ne skupnosti. K.Š.

Prvo zimsko veselje v vzgojno-varst veni ustanovi

Šest učencev osmega razreda cerkniške osnovne šole, ki so odgovarjali
na naša vprašanja (na sliki od leve proti desni); Savina in Saša Kov-
šca, Zinka Lukovič, Djordja Vukičevič, Janez Štrukelj in Slavko Rudolf

Učenci osmega razreda cerkniške šole odgovarjajo na vprašanje

Kam po šoli?

V Cerknici imajo lepo in sodobno osnovno šolo, toda za zdaj še brez
telovadnice. Zato za pouk telesne vzgoje ob slabem vremenu preostaja
le prostorna avla v pritličju šole. Cerkniškim šolarjem, namesto če¬
stitke za Dan republike, želimo da bi vsaj ob letu že lahko pohitel
v pravo telovadnico. Na sliki: predmetni učitelj Franci Strle nadzoprfj^4t
vaje za oblikovanje telesa

Morda je še prezgodaj za odgo¬
vor na vprašanje, kam se bodo
napotili učenci zadnjega razreda
osemletke po končanem šolanju.
Vendar tako mislijo samo tisti, ki
bi prav vse radi odlašali do zad¬
njega trenutka, kajti učenci cerk¬
niške osnovne šole — zlasti pa še
tisti iz zadnjega razreda — so že
zdaj v skrbeh, kaj bo z njimi, ko
se bodo zaprla šolska vrata in ko
bodo zaključili obvezno osemletno
šolanje.

Obiskali smo 8. razred te šole
in pouk zgodovine pri profesorici
Veri Kravanja zmotili za nekaj
trenutkov, da bi se pogovorili z
nekaterimi učenci. Vsi so odgo¬
varjali na vprašanje, kaj namera¬
vajo storiti, po končanem šolanju,
povedali pa so nam tole:

Sabina Kovšca: »Rada bi šla
naprej v gimnazijo in potem, če
se mi bo posrečilo, bi rada štu¬
dirala naprej. Kaj — tega ne bi
vedela povedati. Doslej sem bila
vedno odlična ali vsaj prav dobra
(razen enkrat, ko sem bila pol leta
bolna in je bil učni uspeh samo
dober), torej upam, da bo le šlo.
Nekam pod streho se pa bom v
Ljubljani menda že spravila, če
pri sorodnikih ne, pa morda kje
v internatu.«

Zinka Lukovič: »Veseli me po¬
klic zobne asistentke in rada bi
videla, če je res nujno, da ljudje
pri zobozdravniku včasih tako tr¬
pijo. Pod streho me bo vzela se¬
stra v Ljubljani, da se mi ne bo
treba vsak dan voziti v šolo kakor
se zdaj iz Selščeka pri Begunjah
do Cerknice in spet nazaj.«

Janez Štrukelj: »Za radiomeha-
nika bi se šel učit! To me veseli
in upam, da zavoljo tega ne bo
treba iti predaleč zdoma. Tudi jaz
se zdaj vozim v šolo in nazaj in
sem voženj naveličan. Preveč časa
vzame pot iz Štrukljeve vasi pri
Cajnarjih do šole in spet nazaj.«

Saša Kovšca: »Po šoli, če jo
uspešno končam, bi poskusila na

•ednji medicinski šoli v Ljublja-
: -'-fai>Kje in kako bom tamkaj živela
je\ph že sestra povedala.«

Slavko Rudolf: »Oče doma mi¬
zar! za hišne potrebe in že od naj¬
bolj zgodnjih otroških let, kar se
jih spominjam, bi rad postal mi¬
zar. Tudi zdaj to želim. Upam, da
se bom lahko učil v Brestu, sicer
pa pri enem od privatnih mizar¬
jev.«

Djordja Vukičevič: »Zanima me
poklic medicinske sestre, rada pa
sem tudi pri otrocih. Torej imam
na voljo ali srednjo medicinsko
šolo ali pa srednjo vzgojiteljsko
šolo. Stanovanje v Ljubljani bom
najbrž že kje dobila, starši pa bo¬
do, upam, tudi zmogli stroške mo¬
jega šolanja.«

Vseh šest učencev je poudarilo,
da jih močno skrbi, ali sploh bodo
in kako bodo izdelali osmi razred.
Zdi se jim namreč, da je letošnje
gradivo neobičajno težko in da so
njihovi učitelji postali dosti bolj
zahtevni, kot pa so na primer bili
lani. Razumejo, da v šolo hodijo
zaradi tega, da bi pridobili čimveč
znanja za življenje, vendar pa se
jim zdi prehod na ostrejše krite¬
rije in zahteve prehiter in zato
tudi težak. Na svoj način imajo
gotovo prav.

POSETNICE
Mr. JAKA NIT

Kako se imenuje rojstna vas
ameriškega izseljenca?

KRISTA, CENE BRC
Kje sta se zaposlila zakonca
Brc?

MARIJA ŽNAK
Kateri turistični kraj ji je- ostal
najbolj v spominu?

Lado Milavec

OBVESTILO

Spored kinematografov (Cerk¬
nica, Stari trg pri Ložu, Rakek in
Dom JLA Velike Bloke) za mesec
december nismo prejeli.

Vseeno pa velja poudariti, da
tudi omenjeni pomisleki in pri¬
pombe dokaj zgovorno izpričujejo
tudi tisto, kar je pri vsem najvaž¬
nejše, namreč to, da za svoja leta
dokaj zrelo in odgovorno gledajo
na življenje. Če bodo te svoje po¬
glede in mišljenja imeli vselej
pred seboj in v mislih tudi v pri¬
hodnje, potem bodo čez čas spo¬
znali, da so se lahko izognili mno¬
gim težavam samo zato, ker so
šolo vzeli resno.

-mG

Izhaja mesečno — Izdaja Ob¬
činski odbor SZDL Cerknica —
Urejuju uredniški odbor; Slav¬
ko Berglez, Danilo Mlinar, Ja¬
nez Logar, Mihael Mišič, Srečo
Lončar, Janez Obreza, Milan
Strle, Peter Kovšca, Slavko
Tomič, Štefan Bogovčič, ing.
Božidar Rajčevič, Slave Koče¬
var, Stanko Janež, Srečo Kra¬
šovec, Milan Govekar in Milan
Živkovič — Glavni in odgovor¬
ni urednik: Danimir Mazi —
Tehnični urednik: Danilo Do-
majnko (Delavska enotnost) —
Naslov uredništva in uprave:
»Glas Notranjske«, Obč. odbor
SZDL Cerknica — Žiro 1  račun:
NB Rakek, 5051-678-108 — Let¬
na naročnina je 6 N. Din (600
starih dinarjev), posamezni iz¬
vod 50 par (50 S. din) — Za tu¬
jino 1 USA $ - Tiska tiskarna
Učnih delavnic Zavoda za sluš¬
no in govorno prizadete V
Ljubljani