Političen list za slovenski narod.
ff*	pnJauB Tdj«: Ia m1« late predplaSan 16 fl«., m pol let* 8 rlA«. u <ietrt leU
4 rM., M en meiec 1 fld. 40 kr. T atelBlttnMlJl rr«}««iM velJi; Za mIo leto 13 sld., la pol leU C fld., la oetrt leta I (It., sa SB mewc 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan yeiji 1 fld. 20 kr. več na leto.
PoMuneuie številke veljajo 7 kr. ■•laiiia* pr«j«Ba »praTiUtvo (administracija) in sktpedioija, Semeniške uliee št. 3, H., 28.
Xasiiamll» (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-Tnta: 8 kr., Se se tiska enkrat: 13 kr de se tiska dvakrat; 15 kr., iie se tiska trikrat. Pri večtntnem tiskanji se eena primerno zsiaajte
Bokopiil se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Trednlitve je v Semeniskih olieah h. it. 2, L, 17.
lahala Tiak dan, isvsemši nedelje in praznike, ob '/t^. uri popoludne.
j&tev. lOO.
7 Ljubljani v sredo 27. avgusta 1890.
Letnilc XVIII.
Odnošaji v Istri.
(Izviren dopis.)
I.
Odkar so bile laoi volitve v isterski deželni zbor skončane, ozera se ves slovanski svet na naš mali polotok, kjer biva trojno ijadstvo in bije hud boj za razna prava. A ta prava so različna. Slovenci in Hrvatje bojujejo kraljevi boj za svoje svetinje: za vero pravo in srečo drago svojega ljudstva, Taljani pa za obrambo svoje vedno krivične nadvlade. Zato BO tudi sredstva v dosego teh različnih teženj jako različna. A sleparstvo more, slaba sredstva morejo nekaj časa navidezno zmagovati, a naposled, ko nepričakovano nevihta spoduese trhle stebrove ničvrednih stavb, zrušijo se vse stavbe z grozno silo. Dobro drevo pa mora roditi dober sad in neumorni požrtvovalni trud mora prinesti lovor-venec.
Zato ne čudi se, brate, da se še jedno hrvatsko mesto, ne, še jedno hrvatsko selo se ni povsem po-tujčilo; kar je pa marog tujih na hrvatski zemlji, teh se z vso resnobo in srčnostjo otresa v sedanjih dneh.
Zato se tudi ne čudi, brate, če zabilježimo vkljub vsem neugodnostim, vkljub vsem dušmaninom vsako leto vsaj nekaj lepih, a velepomembnih zmag.
Pred vsem moramo z nekaterimi besedami proslaviti novo našo najslavaišo zmago. Padla je trdnjava uepredobiva v sredi, v srci Istre — Pazin — zgrudil se je oholi velikan, leseni trojanski konj in na razvalinah lepo cvetje klije za uovi lepši slovanski sad. Lansko leto v mestu, in letos v obširni okolici so na vseh črtah slavno zmagali — vitezi Brvatje in Slovenci. Tako so korakali v svojih zmagah polagoma, a dosledno in neprenehoma naprej, kakor — si parva licet componere magnis — kakor stari Rimljani. Še uoben narod pa, kakor govori graški vseučiliščni profesor pl. dr. Weis8, ni tako dosledno, tako strategično se bojeval, kakor le-ti. Pa „magnae moliš erat romanam condere gentem" (velika je težava bila ustanoviti rimljansko
državo). Tako tndi hrvatski Istrijanci počasi, a sigurno in samozavestno postopajo, saj imajo določeni program v hrvatstvu, a žalibog tako jasnega povsem in vsem jasnega programa Slovenci nemajo. — Pa čuj najlepšo stran zmage! Kakor so sovražniki Kristovi po odposlanih čuvajih sami morali priča biti triumfalnemu vstajenju našega Spasitelja, jednako so i dušmani naši po svojem prebrisanem načelnika, g. Fabris-u, s svojimi očmi morali gledati svoj prežalostni poraz. Zakaj? Ker so ravno za I. razred vkljub dani besedi sestavili laško komisijo, dočim je za I. in II. razred figurirala hrvatska komisija. Hinc furor — hinc illae lacrjmae inimicorum nostrorum. — Sploh imajo Lahi sedaj zlasti v I. razredu svojo smolo, kakor hočemo še videti.
Ni čudo torej, še so ptice golobice ponesle to nečuveno vest do srebrnopeneče Vltave — kakor jo nazivlje že kraljedvorski rokopis — in do tihe, žalujoče Visle in tje do velike Volge in da so vsi veselja zavriskali slovanski sokoli, osobito še po Istri, Dalmaciji in hrvatski banovini. Od sedaj se nadejamo, da če naš Pazin paziti na obisti Talijanom, po zakonih potipavati njih žile, zakonito jih prijemati za glavo in v samoobrambi, kolikor bo prav po Božjem in človeškem pravu, pretresati jim mozeg in kosti.
II.
Za to najznamenitejšo zmago moramo zaznamovati še nekoje vesele zmage v zadnjem času. V Žminju, kjer so se v prvem razredu kujali oholi Lahončiči, dobili so pa našinci zmago razun v III. in II. razredu še v I. razredu in s tem spet novo postojanko. Tudi pri bližajočih se občinskih volitvah na nekojih krajih upamo, da bodo zopet naši možje praznovali zmagoslavje, kakor so lani. Le škoda, da tudi g. okr. glavar Conti iz Pulja v Vodnjanu letos več ne kandiduje.
Zabilježiti n^oramo tukaj tudi druge vesele vesti. V nekdaj tako taljanskem mestu Buzetu otvorili so Slovenci in Hrvatje slovesno čitalnico. V Voloskem, kjer je sicer naše ljudstvo jako prebujeno, otvorili
80 tudi čitalnico, takisto celo v Opatiji, kjer sicer le drugojezična gospoda in v najnovejšem času celo semitski mogotec Bothschild zapoveduje.
Kaj ? Celo na otocih so se začeli gibati Hrvatje. Na otoku Lušinju, kjer so sicer še večinoma Italijani ali Lahoni, so že zdavno si napravili svojo čitalnico. In glej I največi otok v hrvatskem morji — otok Krk (Veglia) je že ves probujen, ves v hrvatskih rokah. Zdaj zidajo v Vrbniku na njem narodni dom, ki bo dika in ponos celemu otoku krškemu. Torej tudi lepi otoki v tem za nas tako zanimivem morji 80 še naši — niso jih še pojeli krnjeli in šarenjaki. Vrlo! Le na Cresu (Cherso), kjer ste sicer samo dve občini, je še vse pusto — vse mrtvo talijansko, le semtertje čuješ iz ladije mimo plavajoče kak hrvatski vzdih, kak hrvatski glas v znamenje, da še nekoji Hrvatje živč med onimi mrtveci, spavajo še nezdramno spanje nezavesti. Žal, ker stanovniki na Cresu so sami Hrvatje. A za te in sploh za nas pride še vstajenja dan. S pesnikom smemo reči:
Mi vstajamo, budi nas luč, Oj dolgo pač smo spali. Vi speče nas teptali. Pa dasi ste teptali nas, Se niste pokončali nas. Zatrli niste spečih. Ne boste nas bedečih.
Torej tndi za t^ in vse take zaspance velja — če se sami ne morejo vzbuditi: Svaka sila le do vremena.
A vrnimo se zopet na Istro. Na njeni iztočni obali je ni nijedne čitalnice razven v Opatiji, v Kastvu in Voloskem in tudi skoro ne more biti, morda v Plominji (Fianona) bi se še dala vstanoviti, ker je tu nekako polovica Hrvatov. A tu vlada mogočni Italijan milijonar Tonetti, najimovitejši mož v celi Istri. Takisto je v Lovrani, tu so Hrvatje, a skoro le ubogi ribičarji, par Italijanov ima vso moč v rokah. Bližnji Labinj (Albona), maio mestece, je vse laško in to je jedino laško mesto na vsej vzhodni strani, pravi jezični otok. A to bo uam morebiti
LfSTEK.
Marko Mesič.
(Spisal L St.)
(Dalje.)
Poslednja leta turškega gospodstva, a posebno še za vojske I. 1685. bili so ti kraji jako opusteli; bilo je kakih 50 čisto pustih mest, a naroda je bilo tako malo, da ni bilo v nekih predelih videti na milje žive duše. Bilo je potrebno, da se neki mu-hamedanci, ki so ostali v Lici in Krbavi, pokrste, ter da se naseli v puste kraje naroda od drugod. To nalogo je izvršil naš Marko Mesic prav krasno ter mu tudi to proslavi ime kakor junaštvo na bojnem polju. Najpoprej je poskrbel Mesic, da so se dali tamkaj zaostali muhamedanci pokrstiti. On sam se poda tjekaj, ostalo pa javi v pismu škofovemu namestniku v Senju, kanoniku Štefanu Božiču I. 1689. po duhovnu Štefanu, katerega je poslal ob enem po sv. olje v Senj. Prosil je tudi za pomoč enega dobrega duhovnika, a ko takošnega ne bi bilo, da bo moral vzeti patra ... in kdorkoli pride, naj prinese s seboj vina, ker ga v Liki nemajo, kakor tudi ne mesa, nego samo kruha. Tudi prosi Božiča,
da mu pošlje hrvatski krščanski nauk in drugih knjižic, a nekega Kučiča prosi, da mu za eden teden posodi neko knjigo. On pravi, da bode poučeval v verskih resnicah, a pomočnik da mu bo pomagal krstiti.
Sv. olja — pravi — naj pošljejo dosta, ker ]e v Lici mnogo ljudi, kateri se bodo dali krstiti. V kratkem za tem jo bil imenovan za Senj škof, rodom Istrijanec, Sebastijan Glavinič. Na prošnjo Mesičevo pošlje škof dva kanonika senjska, Račiča in Doma-zetoviča, ki sta pomagala skozi dva meseca Mesiču, da so dobro poučili iu krstili Perušičane. Trudom Mesičevim je bilo krščenih 883 odraslih Turkov, brez otrok, ki niso všteti, in posrečene štiri džamije (muhamedanske cerkve): v Perušiču, Budaku, Bilaju in Ribniku v krščanske cerkve. Ostale so nekrščene samo neke starejše žene, ki so se protivile krstu. Tudi drugod so se Muhamedanci pokrstili. V popisu I. 1696. je 1700 odraslih pokrščenih muha-medancev.
Naseljevanje stranega naroda je bilo izročeno stotniku karlovškemu Jurju Križauicu, na glasu junaku in hrvatskemu plemiču. Le-ta je po napotku M. Mesiča delil naseljencem zemlje. Po besedah senjskega škofa Martina Brajkoviča bilo je tamkaj naseljenih pet raznih plemen, namreč: oni pokrščeni
Turci, plemiči Hrvati, Bunjevci, Kranjci in Vlahi razkolnici'(pravoslavni). Od vseh naseljencev so bili najodličnejši plemiči Hrvati, ki so prišli od primorskih krajev.
Tudi Marko Mesič si je izbral za sebe m za svojo rodbino (brata si Ivana, kasneje stotnika v Udbinji, in sinovca, kasneje stotnika v Perušiču) okoli bivše turške kule v Mušaluku. Kako se je Mesič tukaj nastanil, pripoveda se še dandanes v narodu. Všeč je bil Mesiču lep kraj okolu kule in Mušaluka, ter vprašal starega Turčina Bešo, ki se je bil pokrstil iu ostal v stai-em Budaku nad Mu-šalukom (kula se še dandanes zove „B8Šina kula"), katero zemljo bi si izbral, ono okolu kule, ali ono okolu Mušaluka. Bešo mu je svetoval: „Ostani v Mušaluka, kajti ako se nastaniš v Kuli, kjer raste ,pšenica banica", pozobali ti jo bodo vrabci, dokler prideš z Like (vode)". To je Bešo zato rekel, ker Kula nima vode, Mašaluk pa ima dober zdenec, ki se še danes »ove „Mesičev zdenec". Mesič je poslušal Bešo ter si sezidal v Mušaluku hišo od te-sanega kamna na tri nadstropja, pripravno ob enem za obrambo. Mesičeva hiša, tako zvana straža, v katerej še zdaj stanujejo Mesiči, je čvrsto zidano poslopje, ali danes ima samo še eno nadstropje in klet.	(Dalje sledi.)

m&lo škodovalo, mj je tadi tamošaji načelaik, župan letos v Pazinu laško volil, a ni^ar ni 8 tem opravil. — Na zahodni strani ste raaun Trsta, kohkor je sredi Istre znano, samo dve čitalnici v Kopru in Pulju. Vsa druga mnoga mesta na zahodni ohali in tudi večjidel Pulj so obljudena od pravih Lahov, torej moremo in hočemo te pri miru poakiti. Jednako je malo mesteca Kanfanar in malo večji Mo-tovun laško, a zato se nam na nj ni ozirati.
Iz vsega sledi, da po vsej Istri, razven po za-padnih, prej omenjenih mestih bivajo Slovenci in Hrvatje, in da so že skoro povsod probujeni, torej razven v onih bolj zapadnih mestih je v Istri kompaktno slovansko prebivalstvo: Kanfanar, Labinj in deloma Plominj, malo večji Motovun in taka mesteca pa ne štejejo veliko.
A bodo-U kedaj Slovani isterski v deželnem zboru imeli večino? Blizu do polovice naših poslancev bo prišlo — tako upamo — ali do večine po sedanjem volilnem redu: težko, težko! Zakaj? Skoro vsa mesta so talijanska, takisto tudi trgovinska zbornica in skoro vse veleposestvo. — A morda se kedaj pa še kaj čudnega prigodi, vsaj se je že mnogokrat, če Bog d4 in sreča junaška . . .! Ako vlada le količkaj hoče, ali vsaj nam ne bi branila, potem dospemo do 15 poslancev in ko bi blagovolili premilostni gospodje škofje v zbornico hoditi ter za nas glasovati — pa dobimo izmed 33 poslancev za jeden glas večino. O sam Bog to daj!
(Konec sledi.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 27. avgusta.
:9rotraia)e dežele.
Poloiaj katolikov v Avstriji. V slovenskem listu od včerajšnjega dne čitamo v političnem razgleda pod gorenjim naslovom naslednje vrstice: »Tiroler Stimmen" dokazujejo, da se katolikom že dolgo ni tako dobro godilo, kakor pod sedanjo vlado. Finance se boljšajo, imenujejo se najboljši in najodločnejši škotje, samostanske šole se obnavljajo itd. Če tako katoliški list priznava, da vlada sama tako skrbi za katoliške naprave in se vse tako za katoliško cerkev na boljše obrača, potem so pač pritožbe od neke strani, kako se zatira katoliško mišljenje, malo pretirane." — Tako zavija oči gospod, ki je te vrstice pobral v Lienbacher-j^vem glasilu »Politische Fragmente", str. 7, št. 34. Ker se opomnja tiče vsaj posredno tudi nas, opozorimo gospoda, da bi bil moral iz političnih vzrokov to zamolčati, ne z ozirom na nas, temveč na državnozborske večino. Ce pa je hotel malo ponor-čevati se z nami, povemo mu naravnost, da to ni pošteno, ker je izpustil odgovor na glas iz Tirolske. »Politiscbe Fragmente" namreč dostavijo: »Ko bi »Tiroler Stimmen" vsaj prebrati hotele govore umrlih poslancev Greuterja in Giovanellija, našle bi, kako žalostno sta ta dva rodoljuba opisala položaj na Tirolskem. Vresnici, državne finance so vrejene! To je sreča za Avstrijo; to tudi mi potrdimo. Ubogi kmetje in obrtniki, na katerih troške se je to zgodilo, pa pravijo drugače! Samostanske šole se obnavljajo 1 In kako? Jezuitske gimnazije prej niso imele državno izprašanih profesorjev, poučevali so tndi po drugem učnem načrtu in ne po državnem, in to je bil vzrok, da niso dobili pravice javnosti. Oboje je sedaj popravljeno, jezuitski gimnaziji v Feldkircb-u in Kalksburg-u imate državno izprašane profesorje, ki uče po predpisanem qačrtu, in zato so v prvo imenovanem kraju že dobili pravico javnosti in v drugem dob4 jo v kratkem. Ali pa je to kaka pridobitev?"
Tnanje driare.
Rusija. Ruski listi se strinjajo v tem, da je obisk nemškega cesarja na Rusko utrdil sedanji položaj v Evropi, da nam je zagotovljen mejnarodni mir. Le »Mosk. Včdomosti" trdijo, da ni mogoče, da bi se bilo pri tem rešilo še ne dognano vprašanje. Kakor ne more pnstiti Nemčija, da bi se pri bolgarskem vprašanji kratile avstrijske pravice, istotako ne more storiti Rusija, da bi bila Francija osamljena.
Nemiija. O posledicah shoda nemškega in ruskega vladarja za evropski položaj ne ved6 nemški listi nič kaj gotovega poročati, pač pa dvomijo, da bo Rusija le jednega kozaka pozvala od rusko-gališke meje. Fivropski položaj se je le toliko iz-premenil, da je cpanje v mejnarodni mir bolj zagotovljeno. »Vossiscbe Ztg." pripisuje prihodnjim ruskim vojaškim vajam ob gališki meji veliko večjo važnost, kakor onim v Narvi. To svoje mnenje utemeljuje s tem, da se ne bodo vršile omenjene vaje tako javno, kakor v Narvi in s tem, da bodo na ravninah, kjer utegne bučati prihodnji bojni vihar.
Francija. Francoski listi so pisali zadnji čas mnogo o angleško-francoski pogodbi. Pri tej priložnosti so omenjali tudi druge pogodbe, katero je sklenila Anglija z Nemčijo in Portugalom ter na-
znanjali interese, katere je imela Anglija pri imenovanih pogodbah. Tako se je oglasil neki francoski politiški list ter rekel mej drugim: Salisburj je pri razdelitvi Afrike postopal z Nemčijo velikodušno, s Francijo spravljivo pa spretno; toda angleško-por-tugalska pogodba ni prizanesla Portugalu.
Belgija. Iz Bruslja se poroča: Kakor se je že pričakovalo, pomnožilo se je danes še bolj število štrajkujočih delavcev v Hennegavi. Danes je praznujočih delavcev čez 12.000 in vse tako kaže, da bo jutri še več delavcev štrajkovalo. Socijalistiški voditelji si prizadevajo na vso moč, da bi provzročili mej delavci splošen štrajk.
Španija. Kakor poroča španski uradni list, imenovan je grof Benomar za poslanika v Rimu, grof Banaelor za poslanika v Beroiinu in Ruata za zastopnika v Carjigradu. — Kolera v tej deželi še razsaja. V provincijah Alikante, Badajoz, Toledo in Valencija je zbolelo za kolero 131 in nmrio 66 ljudij.
Portugal. Poročalo se je o skleneni angleško-portugalski pogodbi z ozirom na njune naselbinske interese. Omenilo se je tudi pri tej priliki, da je portugalsko ljudstvo zadovoljno s to pogodbo. Toda, kakor zagotavljajo najnovejša poročila, ni temu tako. Neki portugalski časnikar je tem povodom omenil nekemu dopisniku angleških časnikov, da je ta pogodba prava pravcata pogodba med volkom in jag-njetom. Znani ultimat Salisburjja je bilo prvo, pogodba je pa drugo ponižanje Portugala. To sporazumenje je razbilo portugalsko posestvo v Afriki na dva kosa in s tem končalo portugalsko-afriško državo. Ostanek si bodete kmalu Anglija in Nemčija med seboj razdelili. — Bržkone bo res tako; zakaj sa-mogoltna Anglija ne dela sprav sebi v škodo, vzlasti nasproti taki onemogli državici, kakor je Portugal.
Turiija. Znano je, da je zahtevala Turčija od Anglije, da se umakne iz Egipta. Na to noto je odgovoril angleški državnik Salisburj tako-le: Opravičena je turška zahteva, da se Anglija umakne iz Egipta, kar se bo tudi zgodilo. Ker pa Anglija konštatuje, da je Egipt za časa angleške uprave v vsakem oziru močno napredoval, mora ob jednem tudi povdarjati, da je razvoj Egipta še premalo utrjen, da bi bilo vže mogoče pričeto delo prepustiti drugim rokam. Ko bode torej Egipt dovolj razvit in uravnan, ugodilo se bo turški želji. Ta odgovor je napravil na turško vlado jako neugoden — vtis.
Srednja Amerika. Poročalo se je vže o bitki med republikama Hondurasom in San Salva-dorjem. Nekaj podrobnostij o tej bitki je prišlo iz San Salvadorja. Tamošnja poročila namreč pišejo: Čete honduraške republike, 4000 mož, hotele so prodreti v sansalvadorske pokrajine. General Mo-lina se jim je postavil nasproti z 2000 možmi. Po peturni, vroči bitki so bili nasprotniki premagani.
lz\4mi dopisi.
iz Planine, 26. avgusta. Sinoči po 6. nri je vzrojil pri nas grozeu vihar, da tacega najstarejši ljudje ne pamtijo. Potegnil je nenadoma piš od jngovshoda in bliskoma zavivši se razsajal od severne strani tako srdito, da ga ni poslopja, katero bi več ali manj ne bilo občutilo škode. Vrtinec (»ohlip" mu pravijo tukaj) je podiral kozolce, razkrival strehe, ruval drevesa, obračal vozove in besno divjal kakih 10 minut. Strahoma so danes v jutro ljudje gledali silno razdejanje. Po vrteh je drevje polomljeno in sadje leži pod njim otreseuo in razbito; — iz vrta pri gradu Haasbergu so znesli okoli 50 mernikov jabolk, katere je piš z drevja pometal. Strehe so vse močno vdrte, opeka doli zmetana in škupa po slamnatih strehah razrušena; slamo je neslo raz streh skoraj četrt ure daleč na stravnike. Posebno hudo je olupljena streha na cerkvici sv. Duha nad Planino. Kositarjevo streho zvonikovo je v kosih raztrosil vihar po vsem pulji. Vozove, ki so naloženi stali pod kozolci, je vihra obrnila. Opeko s strehe graščinske je 50 metrov daleč v gozd zaneslo ter veliko drevja okoli grada s korenino izdrlo ali raz-česnilo. Po gozdčh vse križem leži.
Ravno včeraj so prišli sosedni Logačani v procesiji na Planinsko Goro dežja prosit; zato je neki muhast Planinec opomnil, da so Logačani prehudo moliU, odtod naliv z viharjem.
Letina na polji je srednje vrste, slaba pa na travnikih. Send se je navozilo komaj tretjino, ker so ga uničile neštevilne kobilice, katerih je kar šumelo in mrgolelo; otavo pa je suša močno v rasti ovirala.
Dasiravno se Planinci ne moremo pritožiti, da bi nam vode primanjkovalo in jo imamo sploh preveč kakor premalo, vendar se nam je zadnje dni trda godila, ker so se nam skoraj vsi vodnjaki posušili. Morali smo vodo iz Uuice v sodih v hiše devažati. Ni ravno daleč do nje, pa vendar se nam je čudno zdelo, ker smo sicer z vodo preobilno obdarovani.
K sklepu dostavljam, da je sinočni vihar — kakor je slišati — tudi v Postojini in v Logatcu
srdito tdelaval. Sejmarji, ki so se vračali a postojio-skega somnja, imeli so hudo pot nazaj, zlaati oni, ki so živino gnali. Onkraj Postojine je treičilo v železniško čuvajnico in ubilo čuvarja Turka. Najbrže boste tudi z druzih krajev prejeli podobna poročila o sinočnem večeru.
Iz GorlJ, 22. avgusU. (Petindvajaetlet-nica, novo pokopališče.)*) Pretetene dni vršila se je tukaj kaj lepa in ganljiva slavnost. Gospodje I. 1865. v Ljubljani posvečeni praznovali so tu 251etnico svojega mašništva. So pa sledeči gg.: Janez Ažman, župnik v Gorjah; Lovro Brgant, župnik v Logatcu; Matej Jereb, župnik v Šentjanžu na Dolenjskem; Matija Kadunc, administrator v Preloki; Karol Klun, kanonik, državni in deželni poslanec; dr. Miha Mogulič, župnik v Stillfriedu pri Dunaju; Damjan Pavlič, župnik v Kostanjevici; Fr. Štrukelj, duhovnik na Šmarni Gori. Tem so se pridružili trije tovariši, ki so v Ljubljani latinske šole izdelali, pa bili v Trstu posvečeni, namreč: Monsig. Janez Legat, katehet na državni gimnaziji in vodja deškemu semenišču v Trstu; Anton Notar, duhovni ekspozit v Plavlji blizu Trsta in Janez Vari, kapelan pri novem sv. Antonu v Trstu.
Umrii so pa in 251etnice ni dočakalo teh-le sedem sošolcev: Matej Lotrič, umrl dva meseca po novi sv. maši doma v Železnikih 15. oktobra 1864. Jožef Ažman, zavoljo bolehnosti nikier nastavljen, umri 27. aprila 1866 v domačem kraji v Radovljici. Šimen Jalen, ekspozit v Sent Petru na Notranjskem, umri 25. junija 1876 na očetovem domu v Kranji. Lavoslav Gorenjec, umrl kot župnik v Adlešičih 19. februvarija 1886. Frančišek Cirar. umri v bolnišnici usmiljenih bratov na Dunaju 27. marca 1886. Janez Kramar, umri kot župnik na Breznici 27ega oktobra 1886 in Blaž Soklič, umri 15. julija 1889 kot župnik v Skof|i Loki.
Dva sošolca sta v Ameriki, namreč Janez Žužek in Ignacij Tomazin. čeravno povabljena, vendar zarad daljave in drugih zaprek nista mogla priti. Jeden sošolec Frančišek Šolar iz Stare Loke je prišel popolnoma ob um in drugi, Jožef Pečar iz Kranjske Gore že 17 let od mrtvouda zadet bolan leži.
Tako se je tedaj od 19, leta 1865. v Ljubljani posvečenih le 8, iu če se tem še trije Tržačani pri-štejejo, le 11 moglo vdeležiti redke slavnosti. Slavnost sama pa se je vršila v tem redu. V ponedeljek dne 18. avgusta so gg. jubilantje došli z vlakom v Lesce, kjer jih je gorjanski župnik sprejel in na pripravljenih vozeh odpeljal proti Gorjam. Precej na meji gorjanske fare pri prvi hiši v Sp. Gorjah stal je slavolok z napisom: »Dobro doŠli!" in sredi te vasi se je na drugem slavoloku lesketal v zlatih črkah primeren napis: »Srčno pozdravljamo Vas, Vam udani Gorjani!"
Posebno pa je bila lepo okrašena farna vas Zg. Gorje. Prostor mej cerkvijo in farovžem je bil tako rekoč napolnen z mlaji, ki so večjidel vsi nosili zastave. Pomenljivi napisi in transparenti kazali so priliko iu namen svečanosti. Pri znamenji sv. Jurija na vasi bilo je na prednji strani slavoloka zapisano: Bog čuvaj Vas! —Nad vratmi župnijske hiše stal je transparent z latinskim kronografikom: eX totis VIsCerIbVs gaVDeaMVs CoLLegae IVbILantes.
Nad cerkvenimi vratmi pa slovenski: Vsa hVaLa VeČneMV bogV o VeseLI petInDVaJsetLetnICI.
Novo posvečeno pokopališče bilo je predeljeno od starega z mnogimi mlaji, ki so bili mej sabo zvezani z dolgim vencem. Nad vratmi novega pokopališča si bral pomenljive besede: »Gorjancev — poslednji doml"; na strani proti pokopališču pa: »Njiva božja — žetve čaka!" — Pri drugih vratih mej pokopališčem in farovškim vrtom latinski krono-grafikon:
paX a DoMIuo hoCOe LoCo habItantIbVs, Intro & eXeVntIbV8.
Proti pokopališču pa: »Milost živim — pokoj mrtvim!
Ko so jubilantje v faro dospeli, pozdravljevalo jih je ubrano zvonjenje obeh cerkva (farne in podružnice) in mogočno streljanje. Po kratkem od-dihljeju v lepo odičenem farovžu poddii so se gg. duhovniki v praznično oblečeno cerkev, kjer so opravili pete večernice za ranjce duhovne sobrate. Precej potem je blagoslovil s škofovim dovoljenjem g. kanonik Klun novo pokopališče; duhovni tovariši
'*') O tej slavnosti smo prejeli dva dopisa, od katerih pa moremo le enega objaviti. Naj nam dotični gosp. dopisnik ne zameri.	Op. vred.
p» 80 mn stregli in pri tem obreda navadne litanije in molitve, pevci pa ^Jamica tiha" zapeli. In s tem je bila končana cerkvena slovesnost tega dneva.
Zvečer pa, komaj da se je mrak vlegel na lemljo, priredili so vrli Gorjanci krasno razsvetljavo. — Ko je domači žopnik napil presvetlema cesarja, ki je ta dan obhajal svoj 60. rojstveni dan, zasliSi se glas: Razsvetljava se pričenja! In res, ko gg. jubilantje pridejo na vrt, pokaže so jim Čaroben prizor. Šolsko poslopje, Gorjanski dom in Ferčejera hiša, migljali so v lučicah. Raznobarven bengaličen ogenj razsvetljeval je okolico, rakete dvigale so v zrak, na bližnjih hribih pa so goreli mnogi kresovi. Vmes glasili so se zvonovi in pogosten strel odmeval je T tihi noči.
Eo pa strel in zvonjenje potihneta, oglasi se pred farovžem pevski kvartet pod vodstvom tukajšnjega nadučitelja g. J. !^irovnika, ki se je veliko tradil ne le za to slavnost, ampak tadi pri napravi novega farovškega vrta.
Pevce obkrožili so gorjanski mladenči z lampi-jončki. Vsaki pesmi sledilo je glasno ploskanje ne le gg. jubilantov, ampak tudi pričujočih gorjanskib faranov, katere je razsvetljava in petje v obilnem številu privabilo.
Sploh je ta večerna veselica naredila pri vseh najboljši vtis, in posebno iznenadila gg. jubilante, l(i na deželi kaj takega niso pričakovali. Je pa tudi ves prostor med cerkvijo in farovžem za to slovesnost kakor nalašč pripravljen. Kdor je že prej katerikrat bil v Gorjah in zdaj nove naprave zagleda, Gorij skoro več ne poznd.
Pridelalo se je namreč novega pokopališča za kakih 150 grobov, za kar se je porabilo nekoliko farovškega, nekoliko pa občinskega sveta. Tudi je bil farovški vrt popolnoma predelan. Staro pokve-čeno drevje je bilo posekano, z belim peskom posuta pota izpeljana, ob potih pa žlahtni pritlikovci in vsakovrstne vrtnice in druge cvetlice nasajene. Oboje, pokopališče in vrt, je z hčnim zidom obdano; mrtvašnica pa, ki je razgled zapirala, po dolgem obrnena in primerno vzdignena. Vse to je tako ukusno in primerno izpeljano, da se vsakemu, domačemu ali tujemu, na prvi pogled prikupi.
Zamolčati pa ne smem, da poglavitna zasluga pri teh napravah gre tukajšnjemu županu g. Jak. Žumru, po domače ^Leskovicu", ki je res za vse lepo in koristno vnet in se ni strašil ni truda, ni oporekanja, kakoršno se navadno sliši, kolikorkrat se pri občini kaj novega dela.
Po tem potrebnem ovinku naj poročam, kako se je slavnost naslednji dan ("0. avgusta) vršila. Od 5. ure naprej so brali gg. jubilantje črne svete maše za rajnce duhovne tovariše. Ob 6. uri so se začele „vehke bilje", in potem je imel msgr. Legat peto črno sv. mašo z asistenco, in slednjič so vsi duhovni tovariši zapeli „libero" pred tumbo s prižganimi svečami.
Poglavitna slavnost pa je bila imenovanega dne dopoldne. Točno ob 10. uri gredo duhovniki T lepih cerkvenih opravah iz farovža, obdani od belo oblečenih deklic, med zvonjenjem in streljanjem v farno cerkev.
Tam stopi na leco prečast. g. kauoniif Klun, ki je v Gorjah imel prvo svojo službo, in v poljudnem govoru razlaga pomen te slavnosti, ter prepri-čalno popisuje nasprotno in medsebojno ljubezen, ki naj veže duhovnike in njim izročene verne kristijane.
Zaslužena je bila gotovo tndi pohvala, katero je dajal govornik gorjanskim faranom, ki so svojo vdanost in spoštovanje do duhovščine, kakor že prej pri mnogih prilikah, tako še posebno zdaj, sijajno pokazali.
Pe slovesni sv. maši, katero je tudi prečast. g. kanonik Klun pel, opravili so vsi skupaj še zahvalno pesem za vse t petindvajsetih letih mašništva prejete dobrote.
Petje na koru je bilo tudi prav dobro in cerkvenim predpisom primerno.
V jednakem redu, kakor so šli v cerkev, vrnili 60 se duhovniki po končani božji službi zopet v farovž.
Pri kosilu pridružilo se je duhovnim sošolcem še pet svetnih, ki so ž njimi vred leta 1861 osmo šolo v Ljubljani dovršili. Vrstile so se razne napitnice, med katerimi je bila posebno znamenita ona na papeža, ki so jubilantom pjslali svoj apostolski blagoslov, in na škofa, ki so sporočili svoj višjepa-stirski pozdrav.
Štirje svetni tovariši, ki so bili po svojih službah zadržani, poslali so telegrame; tudi je došlo več pismenih čestitanj.
Le prehitro je zbranim čas minnl, in ob polu 7. uri odpeljali so se večjidel vsi tovariši zopet v Lesce, da bi se nekateri na tem svetu nič več ne videU. Le štirje duhovni gospodje so še skupaj ostali in ti so se šli v sredo jutro na blejsko jezero še Materi Božji zahvalit in tudi zanaprej še sebe in svoje součence v njeno mogočno varstvo priporočit. Potem pa so se razšli tudi ti križem sveta.
Iz Zagreba, 22. avgusta. (Svečano vmeščenje dr. Stjepana Boroše, novega župnika pri sv. Marku. — Kraljevo.) Slovesna inštalacija novega župnika pri sv. Marku, prečast. g. dr. Stjepana Boroše, vršila se je v dan 20. avgusta na dostojno odličen način. Vsled izrečne želje g. slavljenca omejilo se je proslavljenje na dve točki: na serenado v predvečer slavnosti in istočasnega imendn^ prečast. g. župnika, in na cerkveno vmeščenje. Serenado so pevala tri pevska društva: »Sloga", »Merkur" in »Sloboda«, katera so se na napominani večer zbrala okoli polu 9. ure na strelišču, odicoder so odrinila točno ob 9. uri s svojimi društvenimi zastavami in lepimi lampijoni na lice mesta, pred župnijski dvorec na trgu sv. Marka. Najprej se je zvrstilo delavsko pevsko društvo »Sloboda" in zapelo »Moj zavičaj", in gosp. Majtanič pozdravil je g. župnika, stoječega pri oknu prvega nadstropja, z udanim pozdravom. Gospod župnik je odzdravil v jako lepem, blagoglasnem govoru, zahvaljujoč tudi mestno zastopništvo, koje mu je izkazalo izredno čast, da ga je povzdignilo na tako odlično mesto: na prvo župnijo Hrvatske. V to zadostilo zatrjuje nadalje, da hoče biti veren pastir svojej čredi, skrben oče imovitim, kakor siromakom, velikim i malim. »Njemu ce biti največa odlika, ako mu danas sutra njegovi župljani na njegov grob položi vienac od svojib suzah."
Mnogobrojno občinstvo, koje se je bilo zbralo okoli župnijskega dvorca, pozdravljalo je te besede z gromovitimi, dolgotrajnimi »živio"-klici.
Zatem je zapelo trgovsko pevsko društvo »Merkur" milo slovensko pesem: »Bodi zdrava, domovina!", kateri je občinstvo s skrajno pozornostjo prisluškalo in jo burno odobravalo.
Naposled zapelo je tipografsko pevsko društvo »Sloga" prekrasno rusKo narodno popevko: »Krasni sarafan".
Nato so se društva združila in skupno zapela Zajčevo: »Glasna jasna". Ko je po dovršenem tem petju zaorilo navdušeno, gromenju slično klicanje: »Živio dr. Boroša!" — oglasil se je prečast. gosp. župnik znova: »Hvala liepa! Živio bieli grad Zagreb, srdce domovine! Živilo njega zastopstvo! Živila Hrvatska!"
Zastave so se poklonile in pevci so otišli v svoje društvene prostore, ljudstvo na svoja domovja.
Drugega dne vršil se je slavnosten vhod v cerkev in vmeščenje Že dolgo pred določenim časom zbralo se je na Markovem trgu mnogo, mnogo občinstva vseh stanov. Cerkev je bila zaprta. Nekaj pred 11. uro šla je mestna deputacija po novega g. župnika v župnijski dvorec, mej tem, ko ga je na prostoru pred cerkvijo pričakoval mestni župan dr. Amruš z mestnim poglavarstvom in zastopništvom. Župnik je došel v spremstvu svečenikov in meščanstva pred cerkveni vbod, kjer ga je pozdravil mestni župan; zatem pa je mestni svetnik De-želič prečital zapisnik njegove izvolitve, a dr. Ant. Bauer, vseučiliščni profesor, nadškofijsko potrdilo. Nato mu je župan vročil cerkvene ključe farne cerkve sv. Marka. Odprla se je cerkev in začela se je slovesna sv. maša. Kot zastopnik prevzvišenega nadškofa in stolnega kapiteljna uvajal je novega g. župnika prečast. g. kanonik Mikič, dočim je propoved govoril velečast. gosp. župnik Ivan Kuček iz Vrabča. Mej sv. mašo pelo je na k6ru pevsko društvo »Kolo". Ob 2. uri popoldne bil je v župnijskem dvorcu slovesen obed, kateremu so prisustvo-vali: mestni župan dr. Milan Amruš s svetnikoma gg. Deželičem in Malinom in malone vsemi mestnimi zastopniki in mnogi odlični gospodje duhovniškega in svetnega stanu.
Veliki letni somen) »Kraljevo", počenši popoldni 19. avgusta, kot v preddan godu sv. Štefana, velikega kralja ogrskega, in trajajoč več dnij, privabil je tudi letos mnogo tujcev v Zagreb. Vendar se ta broj niti meriti ne more z nebrojno množico, koja je po izreku starih ljudij privrela te dni v kraljevo mesto Zagreb, na veliki »kraljevi somenj".
To premeno je tolmačiti z norimi prometnimi sredstvi, kajti dandanes dobi se tu vsak dan vsega, kar se je nekdaj moglo dobiti le jedenkrat, dvakrat T letu.
20. dan avgusta je velik praznik. Ob 9. uri čitala se je v stolni cerkvi slovesna sv. maša, popoldne pa je vrvela nebrojna množica — kakih 20.000 ljudij — na sejmišče, novi velikanski prostor, na kojem se bode odslej sejmovalo, ker se bode stari prostor pred vseučiliščem porabil za zgradbo novega gledališča. Minuli so mu zlati dnevi; po njem se ne bode več razprostirala vabljiva vonjava na ražnjih pečenih janjcev. Zanimiv je ta somenj za vsakega tujca, ki se želi seznaniti z ljudstvom in njega običaji; kojega veseli videti, kako prosti seljak in meščan praznujeta že od pamtiveka ta veleznameniti dan. Seveda, žrtvovati mu je ludi nekaj svoje lagodnosti, kdor goji te želje, kajti nikakor ni prijetno v tej neznosni vročini šetati mimo gorečih kupcev po prašnih tl6h, — a kaj to stori? Saj nimamo več nego 33 stopinj toplote — v senci.	Janja.
Izpod planin, 20. avgusta. (O mohorskem koledarju.) Nedavno je izpregovoril nekdo pod črto vašega cenjenega lista premišljeno besedo o koledarju družbe sv. Mohorja. Stvar je vredna premisleka; čudno, da ni še nihče drugi izrazil o tem svojega mnenja. Zato naj rečem jaz skromno besedo o tej zadevi. Bes bi bilo v nekem oziru umestno, da bi se opustil imenik v koledarju. Tu dokazujejo tisočaki, ki se v to svrho uporabljujejo, kakor smo zadnjič čitaU. A uvaževati moramo vedno željo ogromnega števila družbinih udov. Imenik, kakeršen je v zadnjem koledarju, ni brez hasni ljudstvu. Pri vsaki fari je pripisana pošta. Kje naj išče priprost kmet poštnih postaj oddaljenih krajev, kakor baš v koledarju? Mej udi išče često ta in oni imen trgovcev, rokodelcev iu drugih obrtnikov, s katerimi bi mogel skleniti kupčijsko zvezo. In priprost oratar, kateremu je obrtnost poleg poljedelstva le stransko opravilo, nima nobenega drugega pripomočka v tem oziru, nego le koledarjev imenik. Res, da ta imenik v to svrho ni sestavljen in da je zelo nepopoln za taka poizvedovanja, a skromnemu kmetu ali rokodelcu zadostuje. Duhovniki raznih škofij imajo navadno šematizme le iz domače škofije. A vsak poslujoč duhovnik je že skusil, da bi rabil časih jednake knjige drugih škofij. Ta nedostatek se popravi ravno s koledarjevim imenikom, ker je do malega vse slovensko duhovstvo, vsaj službujoče, vpisano v to družbo. Torej je ta imenik nekak skupen »Catalogus Cleri" vseh slovenskih škofij. In to nekaj velja! Istega pomena je, da-si ne tako popolno, tudi za druge stanove, n. pr. za učitelje, uradnike itd. Pisatelj teh vrstic se je že često s tem imenikom okoristil. Dočim druge družbine knjige poučujejo in likajo narod, naj mu imenik v gmotnem oziru nekoliko pomaga. In še nekaj! Slovensko ljudstvo je toliko konservativno, da težko opusti, česar se je privadilo; in ta imenik ima stalno mesto v knjigi od početka sem. In ako so ljudje tako radovedni, da hočejo zvedeti, kdo je razven njih še vpisan v družbo, kdo neki bi jim to zameril? Skušnja me uči, da se marsikdo celo nekaj zemljepisja nanČi, ako časih pazno prebira ta del koledarja. Vsaj imamo tu imenik vseh slovenskih župnij! Znano mi je z mnogih stranij, da nekateri udje prejemši knjige, najprej iščejo po znancih v oddal enih krajih, ali še žive, in po soudih domače fare. Takim rado-vednikom (pa vendar jih ne smemo prehudo soditi, ker imajo zato svoje opravičene vzroke), bi se gotovo tožilo po imeniku, in marsikdo bi odletel. Družba pa mora skrbeti, da si ne odtuji udov in prijateljev; jaz pa smelo trdim: Ako se imenik opusti, padlo bode število udov! A tudi tisočake moramo uvaževati, ki se potrosijo vsako leto za ta »prazna imena". Skromno svetujem: Ostane naj vse v koledarju, kakor je bilo doslej: pratika, imenik, oglasnik, sejmi itd., le vsi pripovedni in poučni spisi naj se preselijo v »Večernice", ki naj bodo najlepša družbina knjiga, kras vsaki knjižnici. Koledar pa, ki bi imel le suho vsebino, veljavno za jedoo leto, naj bi se tiskal na jako slab papir. Imenik se tiska lahko še z drobnejšimi črkami kakor doslej, pratika pa naj ostane stara. Na ta način bi imela družba vsako leto pravo za pravo le pet knjig, šesta knjiga pa, naš koledar, bi bila le nekako „izvestje*, in tako mogočna družba, kakor je Mohorjeva, zasluži, da ima svoje izvestje, kakor Matica, Ciril-Metodova družba itd. Minim, da bi ; imela družba s tem nekoliko dobička, in tjuiintvo hi
bilo gotoTo cadoTuIjno. Ako pa se bo glasovalo, kar jo sadnji dopisnik pod irto svetoval, uverjen sem, da tudi glasovanje ne bo povsem povedalo ljudskega mnenja. Večina priprostih udov bo odgovorila du-bovuiku-poverjeniku: ,Naj bo pa tako, kakor se vam najbolj prav sdi!" Torej bi bilo tu le glasovanje poverjenikov merodajno, ker si bo malokak priprost ud upal drugače glasovati, kakor želi njegov dušni pastir. Potem pa, ko dobi koledar v roke in ne najde več v njem imenika in svojega „lepega imena, katero se tiskano tako lepo bere", tožilo se mu bode, in marsikdo se ue bode več vpisal. Dixi! Naj blagovoli še kak gospod poverjenik izraziti o tem svoje mnenje, ker stvar je res vredna pomisleka !
Dnevne novice.
(Vihar.) Včeraj smo ob kratkem poročali o strašnem viharju, ki je v ponedeljek zvečer razsajal po Ljubljani in okolici ter naredil velikansko škodo na poslopjih in drevju. Ker so bili kozolci, katere je vihar prevračal, večinoma polni žita, je škoda tem večja. Tudi strela je udarila na mnogih krajih. Dotični delavec Grošelj, kateremu je padajoče drevje v Lattermannovem drevoredu zlomilo obe nogi, je nekda iz Žužemberka. Vojaki, ki so šli ob 6. uri na ponočne vaje, morali so iskati zavetja pri kmetih. O viharju na Notranjskem nam obširneje poroča g. dopisnik iz Planine v današnji številki. — Z D o-brove se nam poroča: Silen viharjev ponedeljek večer prihrul doli od Horjula po Brezju, Grabnu, Dobrovi, Švici, Stranski Vasi, Utiku, Šmartinem in Bazorah. Odkril je veliko število hiš, posebno pa je divjal po Kožarjih in Vrhovcih in podrl mnogo kozolcev; celo nekatera gospodarska poslopja je vrgel ob tla. Polomil pa je tudi brez števila sadnega in gozdnega drevja. Jabolk je otresel skoraj polovico. Vsa nevihta je pri nas trajala okolu pet minut in vendar provzročila na stotine škode. — Iz B o-hinja se nam poroča: Po hudi vročini in tukaj že znatni suši smo prosili v ponedeljek zjutraj pohlevnega in potrebnega dežja, ali — prišla je ploha. Razsajal je popoldne in po noči grozen vihar z deževjem, pogostim gromenjem, bliskanjem in treska-njem ter vmes s točo. Nekateri stogi so podrti, nekateri le deloma pornšeni, mnogo drevja leži s korenino zruvanega po tleh, strehe so poškodovane, zlasti turšica polomljena, veliko sadja otresenega itd. Sreča le, da toča ni bila suha in ne preobilna. Polje je sicer lepo kazalo, a sedaj je škoda dokaj velika po Bistrici in po Srednji Vasi. Bog nas varuj vsaj v prihodnje! — Iz Selc nam poroča prijatelj : V ponedeljek okolu '/iS- ure zvečer smo imeli strahovit vihar, ki je provzročil neizmerno škodo. Kako grozen je bil vihar, kaže to, da je zdrava, čvrsta, debela drevesa kar s korenino podiral Prevrnil je mnogo kozolcev in strehe močno poškodoval. Jednega sedemnajstletnega mladenča je ubil padajoči kozolec, druzega pa smrtno poškodoval. Tako grozovitega viharja se nihče ne spominja. Sreča je še bila, da je nevihta trajala le kakih pet
minut. — Iz litijske okolice se nam poroča: Grozen vihar je v ponedeljek zvečer napravil pri nas veliko škodo na polju, drevju in poslopjih. Raztrgal je mnogo streh, podrl več kozolcev in drevja, otresel zeleno sadje, povalil proso, polomil koruzo. Pred viharjem nas je trla suša in tudi zdaj je palo premalo dežja.
(Pojasnilo.) Iz Črnomlja se nam piše v pojasnilo zadnjih dopisov: Podjetnik šole v Dragatušu je vpričo dveh gospodov odločno potrdil, da je bil kaznovan z globo 50 gld., ker ni o pravem času dogotovil šole in se zakasnil za osem dnij. Dosledno bi bil moral todi podjetnik v Črnomlju plačati globo; da se to ni zgodilo, zahvaliti mora gospoda, ki mčni, da je poosebljen okrajni šolski svet in rojen za deželni odbor.
(Premeščen) je gosp. Niko Lenček, c. kr. notar v Velikih Laščah, kot tak v Škofjo Loko.
(Celjsko okrožno sodišče.) Ker je predsednik okrožnemu sodišču celjskemu, Heinricher, že več časa nevarno bolan, prosil je pri nadsodišču, naj mu določijo namestnika. Odločen je nekda nadsodišča svetovalec pl. S c h r e y.
(Škodo,) katero je provzročil predvčerajšnji vihar v Ljubljani iu bližnji okolici, cenijo veščaki na 30.000 gld. Kakor že omenjeno, poškodovan je najbolj Lattermanov drevored. Drugi dan že pospravljajo polomljeno drevje.
(Umrl) je v ponedeljek dopoldne ob 10. uri znani baron Levin Rauch, bivši ban hrvatski. Na Hrvatskem je njegovo ime v slabem spominu. O priliki rečemo več o njegovem banovanju.
(„Knjiga krojaštva".) Tukajšnji krojaški mojster g. Matija Kune je nedavno izdal knjigo „Die Zuschneidekunst". Sedaj pa je isto knjigo izdal tudi v sloven.skem jeziku za samopouk in podlago pri šolskem pouku. Pisatelj opisuje in razlaga na podlagi tabel in izvirnih vzorcev način priliroje-valne umetnosti po sorazmerni teoriji. Ako pomislimo, da se doslej nihče ni trudil za terminologijo za razne obrti in da posebe za krojaško obrt sploh ni znana nobena slovansk.-i knjiga, prepričamo se, da je imel pisatelj muogo truda s to strokovno knjigo. Vendar je premagal vse težave in izdal slovensko knjigo z jako srečno terminologijo. Na koncu je pridejan nemško-slovenski slovarček za krojaško obrt, 10 velicih tabel s 50 izvrstnimi vzorci. Strokovnjaki so to knjigo sploh laskavo ocenili. Dobiva se prav lepo vezana po 4 gl. 20 kr. pri pisatelju g. Matiji Kuncu v Ljubljani.
(Suša.) „Glas Hercegovca", ki izhaja v Mostaru, piše v sobotni številki: Minolo je že 40 dni, da tnkaj ni bilo dežja, vsled česar je velika suša povsod; tudi na planinah, kjer je minolo leto ob tem času bilo mnogo starega snega, je zdaj zemlja raz-paljena. Na železniškem kolodvoru je bilo dne 20ega t. ra. 60 stopinj C vročine.
(Oba bosanska batalijona) št, 1 in 4 sta v nedeljo zvečer odrinila z Dunaja v Lambach na Gorenjem Avstrijskem, kjer se vdeležujela vojaških vaj. Po vajah se vrneta med 4. in 6. septembrom ' preko Ljubljane in Trsta zopet v Sarajevo in Mostar.
Telegrami.
Makarska, 26. avgusta. K slavnosti odkritja spomenika pesnika Kaoica je priplul parnik „Malta" iz Metkoviča s 140 in parnik »Dubrovnik" iz Dubrovnika s 120 slavitelji in mestno godbo. Istotako so priplule ladije s slavitelji iz Spletu. Mnogo jadrnikov na-kičenih s krasnimi zastavami je ptnjadralo z. otokov; godbe igrajo po slavnostno okrašenem mestu. Iz vse okolice prihajajo kmetje v obilem številu v narodni noši. Vdeležba slavnosti je velezanimiva. Opoldne je bil sprevod k spomeniku, ki so ga slavnostno odkrili. Namestnik škofov Pavlovic je podelil blagoslov.
Češka Lipa, 27. avgusta. Državni poslanec prijor Posselt je umrl.
Budimpešta, 26. avgusta. Ogenj v Tokaji se še vedno širi vsled viharja. Vsaka pomoč je zastonj. Beda je nepopisna.
Krakov, 26. avgusta. Včeraj je divjala nevihta s silnim nalivom. Škode je mnogo tu in na kmetih. Sadno drevje je pokončano. Pri Velički je treščilo v več kmečkih hiš.
Rim, 27. avgusta. Vsled ministerskega odloka je zaprla in preiskala policija vže včeraj hiše mnogih Oberdankovih in Basan-tijevih društev v različnih pokrajinah.
Umrli ho:
25. avguBta. Srečko Polanšek, šolar, 12 let, je vtonil v Ljubljanici v Prulah in bode sodnijsko pregledan.
V bolnišnici:
25. avgusta. Aleš Oselj, bajtar, 74 let, marasmus senilis.
V vojaški bolnišnici:
24. avgnsta. Franc Susteriič, infanterist, 23 let, jetika.
TremenHko Mporočllo.
s &	Cas	t ! stanje		V.ler	Vreme	
opazovanja		zrakouftT« ▼ mm	toplomera po Celzija			■83! 1 ■s
26	7. a. zjut. 2. u. pop 9. u. zveč.	~T262 730-5 734-2	118 188 14-0	m. zap. sl. jzap. brezv.	oblaSno. jasno n	000
■ . ...	■ .jt ^	ureav.	„
Srednja temperatura 14-})°, za 2-9° pod normalom
]>iina|Nka borza.
(Telegrillčno poročila.) 27. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88	gld.	—	kr.
Srebrna , 5', , 100 , „ 16% „ 89	,	-55	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 106	,	95	„
Papirna renta, davka prosta......101	,	10	„
Akcije avPtr -ogerske banke...... 952	,	—	„
Kreditne akcije .......... 308	„	—	„
London.............112	„	70	„
Srebro .............
Francoski napoleond.........8	„	98'',,
Cesarski cekini...........5	,	37	„
Semšk«- markt" ... 55	„	22'',"
djučarskera ali seiarsba obrta
Jo	o
učil bi se rad 14 let star, zdrav in krepak I deček. — P.uni ilj« pužljeio naj se Valentinu Zoru v Kamnik št. 19.	(3-1)
se tako
pT" Hiša štev. 18
T ^eiit-Tldu uad lijubljano
stoječa na prav lepem prostoru ob državni oesti, za vsak obrt pripravna, z velikim vrtom in travnikom. K tej hiši spadajo šc: ena njiva, dve senožeti in več grozdnih parcel. — Cena in podrobnosti poizvedo se pri lastniku M. Novaka v Kamniku.	(3_2)
Vlak z ziii:žaiio ceno v
Trbiž
Višarje
m na sv.
odide iz LJUBLJANE (južni kolodvor) v Noboto du^ O. Hcptembra 1890.
cene znižane so tako, kot prej še nikoli. Cena za vožnjo tje in nazaj in za odpravo v lil. razredu iz:
vioooooc


Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. p
Klavirji na obroke za na deželo I
MalouNki krilaMtl klavir, planine (52-27) I
1 4.T 1.20 1.20 1.20 1.-
Sv. Joito Podnarta Oto6
Radovljice Leso
10 uri 18 m. dop. gl. 1.— 10 . . . . —.85 10 . 39 . . . —.85
10	„ 53 > . > —.85
11	> 3 » » > — '5
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wllh. Mayer na Dunaji za !!80 gld., 4(X) gld., 4.50 gld., 500 gld., 550 gld., gld., 050 gld., pianine za 350 gld. do 600 gld.
___ Klavirji druzih tvrdk za 280 do .3.50 gld.
Izpoaojllo klavirjev za na deželo pod naj-ogrodnejilml pogoji.
Prodajalnica In posojilnica klavirjev A.ThierfeIder, Dunaj, Vil., BurggasseTI.

Ud»jat«lj • Matija Ktlar.
Ljubljane juž. kol. 9 uri 15 m. dop. gl. 1 45 LJubljane drž. kol. 9 >20» > > 145 Vlžmarjev	9 > 30
fCedvod	9 . 42
kofjcloke 9 > 56 Kranja	10 > 13 > > >1.- Dohod v Trbiž ob 12. url 35 min. po:>.
Za vdeležnlke na sv. VlSarJe je pri dohodu v Trbiž takoj odkorakauje na goro, kjer bode iloveanl aprejem, potem lltanlje. Zvečer in istotako v nedeljo zjutraj cerkvena opravila, ob 9. uri dopoldne aloveina velika sv. maia ■ pridigo, ob 1. uri popoldne p6te lltanlje, na to slovesni sprevod s petjem in nagovorom ob odhodu.
Fovratek iz Trbiža v nedeljo 7. septembra je ob 5. uri 30 minut, dohod v Ljubljano isti dan ob 9. uri 12 minut zvečer.
Vožnje karte preskrb« naj si spošt. vdeleženci pravočasno, dobijo se skrajni ea.s v Ljublj,mi do petka 5. septembra 7. ure zvečer, zunaj Ljubljane pa do četrtka 4. septembra zvečer po zgoraj označenih renah v pisarni za potovale g. Josipa Pavlina v IJublJani, Marijin trg Itev. 1, kjer se tudi na vsa vpraSanja odgovarja in daji potrebna pojasnila.
Da se morejo potrebne priprave pravočasno in točno vrSiti, naj si udeleženci voinje karte prej ko prej preskrbi. — Na dan odhoda dohajajočim se vsprejem nikakor ne more zagotoviti.
Prihodnji in zndnjl enaki letoSnJI vlak priredil rc bode dn# 4. oktobra t. 1.
Ker je vožnja cena nenavadno nizka, kakor prej Se nikdar ni bila, vabi v prav mnogobrojno udeležbo in se iste nadeja
(3-1)	Odbov za jtofovanjc.
Vn^nii li«tlri doblviOo u I^nbljano tndi v trafikah: pri g. Fani v ipItaUkih nUoah, ilOiM Podr»ltyJl na av^Moba tr^n in pri Strnadn na dolenjakl mitnlol.
Od^ovoini vrednik: i|UOii ŽItafk	Tisk „KatoliBke Tiskarne" v Ljubljani.