ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUB AN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2 9. februar 1967 — LETO III. ŠT. 3 (43) CENA 39 NOVIH PAR ALI 31 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -Se s '2 -Sfi S N s 8 c© s- to A A "S « g Ci s ® ša, — ^ « 2 09 s S S S"® H M "g ** OJ JŽ to 09 ^ S S O to s. 8 S" « „ Obn S a. . . * «-Q0 I t! Novi predpisi Zvezne skupščine ' Zvezni, gospodarski in organizacijsko-politieni zbor Zvezne Jrupiščine, so na svojih zadnjih sejah 26. 1. 1967 sprejeti več po-nembnih predpisov s področja gospodarstva, financ, zavarovanja, | tolivnega sistema in ostalega. Novi predpisi se nanašajo predvsem na naslednje: malopro-ajne cene cigaret sio povečane povprečno za 20 odstotkov. Prometni davek na alkoholne pijače, razen na pri rodno vino in prirodno žganje, je povečan za 9 odstotkov.-Na vse blago široke potrošnje, ki ga občani uvažajo iz inozemstva, je povečana stopnja carine od 125 do 30%. Od tega blaga se pri uvozu plača tudi prometni davek 1 po stopnji 12,5 odstotkov. Doslej tega davka ni bilo. To ne velja a motorna vozila in kmetijske stroje, od katerih se dajatve plaču-jejo po dosedanjih predpisih. Uveden je prometni davek na posamezne vrste olja za kurjavo, , tako da se bo to olje podražilo za 14 odstotkov. Ta davek se ne bo plačeval na kurilno olje za gospodinjstva. S temi povečanji prometnega davka lin carin se bodo zagotovila dodatna sredstva v federaciji, ki so potrebna zaradi premo-I itve težav, ker nam Združene države Amerike ne prodajo več tirnice na dolgoročne kredite. I Občani bodo labiko v bodoče uvozili vse kmetijske strojte za | Melaro svojih zemljišč in za opravljanje storitev drugim, kme-. šjskim proizvajalcem. Individualni kmetijski proizvajalci bodo Wbk» s pogodbo o proizvodnem sodelovanju združevali svoja sred-| Itra s sredstvi delovnih organizacij za nakup kmetijskih strojev k naprav. Taka sredstva postanejo osnovna sredstva delovne orga-Kacije, vendar se morajo predvsem uporabljati za obdelovanje i kmetijskih površin tistih proizvajalcev, ki so združevali svoja sfdstva. j, Kmetijske zadruge se bodo lahko po krajšem postopku organi-anile v podjetja, s tem, da bodo imele pravico opravljati vso svojo Jrjavrtost. Ukinja pa se teritorialni monopol zadrug. \ zavarovalnih zavodih in skupnostih bo še nadalje dvojno (previjanje •— delavsko in družbeno. Pravila in tarife za posa-leztif vrste prostovoljnega zavarovanja sprejemajo sami zavodi. ||0l velja tudi za avtomobilsko zavarovanje. Iz gospodarskih rezerv federacije je bil določen 1 milijon dinarjev kot pomoč poplavljencem v Sloveniji. Ta sredstva se i porabila za nakup pomoči v mleku, obleki in gradbenem ma-alu. \ Za priprave jugoslovanskih športnikov na olimpijskih igrah 11968 se zagotavlja 3 milijone N-dinarjev skupnih sredstev. S spremembami zakona o volitvah'zveznih poslancev ise demo-tizira in poenostavlja volivni postopek. Socialistična zveza pa t zakonom določena kot nosilec predvolivne aktivnosti. iiiimiiiiiiiiiii»iiiiutuiiiiiiiiiiiiiniiiiii*i*(iiiniiiiiiiiiiiiitmiimHiiitiiiiiiiiiiiiiimiii(uu»iiiiiiiii(iM(ii NA 5. STRANI — PRVIČ OBJAVLJENA POVEST 1 ez ka kri KI JO JE NAPISALA SLOVENSKA PISATELJICA MIMI MALENŠEK HHlimHIIHilHIlllliUllllilliillllllUiillllllllilllllllillillllilllllillllllllitillillllllllilillillllllilim Predlog sprememb in dopolnitev občinskega statuta Komisija za statut občine je na svoji zadnji seji sprejela nekaj sprememb in dopolnitev statuta občine Velenje. Ta statut sta zbora občinske skupščine sprejela 8. 4. 1964. Spremembe in dopolnitve statuta se nanašajo predvsem na vskladitev obstoječih določb statuta z novejšimi republiškimi in zveznimi predpisi, ureditev nekaterih vprašanj po odpravi okrajev, odpravo nekaterih posebnih skladov za financiranje določenih družbenih služb in na spremembo organizacije občinskih svetov, komisij in deloma tudi upravnih organov. V predlogu statuta je določeno, da se v občini namesto sedanjega občinskega Sklada za šolstvo, ustanovi v skladu z zakonom izobraževalna skupnost. Izobraževalna skupnost se lahko ustanovi tudi za območje več občin. Izobraževalna skupnost bi se ustanovila za uresničevanje družbene vloge vzgoje in izobraževanja, neposredno povezovanje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov s potrebami gospodarstva in družbenih služb, odločanje o delitvi nekaterih sredstev za izobraževan je in za Obravnavo drugih vprašanj s področja .vzgoje in izobraževanja. Izobraževalna skupnost bi imela stalne vire sredstev, določene z zakonom, občina pa ji lahko v mejah potreb iin možnosti zagotavlja tudi dopolnilna sredstva, če stalni viri sredstev ne zadoščajo za izvrševanje njenih nalog. V predlogu statuta je predvideno, da bo občinska skupščina sprejela poseben predpis o podeljevanju dijaških podpor, štipendij in kreditov za šolanje občanov na srednjih šolah in na visokošolskih zavodih. Obravnavanje šitipendijislke politike v občini bi prevzela občinska komisija za volitve in imenovanja, dočim bi se občinska komisija za štipendije, ki je doslej obravnavala to politiko in podeljevala štipendije iz občinskega proračuna, ukinila. Ukinitev te komisije se predlaga zaradi tega, ker bi v bodoče sklepali štipendijske pogodbe zavodi in drugi Občinski koordinacijski odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu Vietnamsko ljudstvo se že drugo desetletje bori za svobodo in neodvisnost. Tamkajšnje prebivalstvo je čedalje bolj izpostavljeno agresiji in brutalnemu ravnanju. Zato se naša dežela ves čas dosledno zavzema za pravico vietnamskega ljudstva po svobodi in tudi njihov osvobodilni boj vsestransko podpira. Takšne podpore pa je vietnamsko ljudstvo vedno bolj potrebno. Mobilizirati je potrebno vse miroljubne sile, da odločno zahtevajo prenehanje ameriške agresije, umik intervencijskih sil in konec vseh oblik zunanjega vmešavanja. V Sloveniji je bil pred časom ustanovljen koordinacijski odbor za pomoč vietnamskemu ljudstvu. Namen tega odbora je, da bi bolj organizirano in intenzivneje podprli pravični boj vietnamskega naroda. Da pa bi bili v tej podpori udeleženi vsi občani, so prejšnji teden ustanovili tudi 'v velenjski občini poseben občinski odbor za pomoč vietnam- skemu ljudstvu. V občinskem koordinacijskem odboru so: Franc Lesnik — predsednik odbora, Ivo Malenšek — podpredsednik, Lju-ban Naraks — sekretar in člani: Kristian Hrastel, Franc Pristov-šek, Drago Tratnik, Franc Mož-gon, Tomo Hudoletnik, Elfrida Ambrožič, Vlado Korun, Janez Bernot, Stane Žula, Martin Tovornik in Miloš Volk. Občinski koordinacijski odbor poziva vse občane velenjske občine, da vztrajno pomagajo vietnamskemu ljudstvu. Koordinacijski odbor bo organiziral krvodajalske akcije, zbiral denar in zdravila. Zato poziva vse občane in vse delovne organizacije iz ve-lenjsk eobčine, da vsestransko podprejo zbiralne akcije. S politično, moralno in materialno pomočjo bomo odločno obsodili imperialistično agresijo in pomagali nedolžnemu vietnamskemu ljudstvu, ki se pravično bori za svobodo in svoj obstoj. organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, sami v skladu s svojimi kadrovskimi potrebami. Iz občinskega proračuna bi se v prvi vrsti podeljevale dijaške podpore nadarjenim dijakom slabše si-tuiranih staršev in krediti za šolanje, ki bi jih bilo potrebno po končanem šolanju vračati. Bistvene spremembe vnaša predlog statuta v organizacijo občinskih svetov. V bodoče bi imela občinska Skupščina samo sedem svetov, namesto sedanjih petnajst. Ti sveti bi bili: svet za družbeni plan in finance, svet za gospodarstvo, svet za prosveto in kulturo, svet za narodno obrambo in svet za splošne in notranje zadeve. Prenehali pa bi: svet za industrijo in obrt, svet za kmetijstvo in gozdarstvo, svet za delo, isvet za blagovni promet in turizem, svet za stanovanjske zadeve, svet za urbanizem, svet za varstvo družine, svet za socialno varstvo, svet za zdravstvo in svet za društveno dejavnost. Zmanjšanje števila svetov se predlaga zaradi tega, ker je dosedanja praksa pokazala, da je delo večjega števila teh polit ično-izvršilnih organov često nekoordinirano in zato tudi manj učinkovito. Z manjšim številom svetov se bo ta pomanjkljivost odpravila, dana pa bo tudi možnost za njihovo boljšo kadrovsko sestavo. (Nadaljevanje na 2. strani) Delo mladih v Plešivcu V zadnjem času je zaživelo v Plešivcu delo aktiva Zveze mladine. Mladinci so se zavzeli za to, 'da bi razmahnili kulturno-pro-svetrno dejavnost. Ljudje iz teh krajev ne morejo vedno na glc dališke in ostale kulturne prireditve, zato mladinci iz Plešivca menijo, da bi razmahnili to plat dejavnosti. Ob koulcu lanskega leta so skupaj s šolsko mladino pripravili svoj program. Teden dni kasneje pa so zaigrali komedijo »Čevljarček«. Z njo bodo gostovali v obrobnih krajih šaleške doline. Pripravljajo tudi ljudsko igro »Ma-tajev Matija«, ki jo nameravajo prvič uprizoriti za dan žena. Predsednik mladinskega aktiva iz Plešivca Dominik Lipnikar in še nekateri drugi mladinci, pa kujejo še druge načrte. Mladi se zavzemajo, da bi čimprej zgradili avtobusno cesto do Plešivca. Pri tej gradnji bodo pomagali s prostovoljnim delom. Trudijo pa se tudi, da bi bilo v kraju čim več kino predstav, ki jih prirejajo občasno s potujočimi filmi. M. P. Nekateri prebivalci iz starega Velenja pravijo, da ne potrebujejo smetnjakov. Takšne in že večje kupe smeti pa najdemo povsod v starem Velenju. Preberite zapis In opozorilo na 4. strani. Poslovno sodelovanje med združeno industrijo »Iskra« Kranj in TGO »Gorenje« Velenje Dinamika razvoja gospodarstva zahteva pospešen prehod na intenzivno gospodarjenje. Da bi lahko povečali življenjsko raven na osnovi večje produktivnosti dela, kar je dnevno aktualna tema, je treba Iskati Izhod predvsem v delitvi dela, to je v koopera-cijskih in poslovnih odnosih s poslovnimi partnerji, ki se v svojem proizvodnem programu dopolnjujejo. Doseženi poslovni rezultati preteklih, posebej pa v zadnjem letu, ko je bil dosežen bruto produkt v višini preko 10 milijard S-din. slednji se je od leta 1961 povečal za 960 odstotkov, jasno kažejo zmožnosti in potencialne sposobnosti, potrjujejo pa tudi pravilnost razvoja, katerega si je kolektiv začrtal. V letu 1966 je bila dokončana prva faza rekonstrukcije — tovarne štedilnikov, v letošnjem letu pa dokončujemo izgradnjo tovarne pralnih strojev. Da bi obratovanje neovirano začelo je podjetje poleg poslovne sodelave z inozemskim partnerjem industrijo »A. Za-nussi« Pardenone Italija, sklenilo pogodbo v poslovno tehnično sodelavo z združeno industrijo »Iskra« Kranj. Namen sporazuma, oziroma pogodbe je, vzpostaviti in zagotoviti trajno kooperacijo med pogodbenima strankama na področju razvoja, proizvodnjo in prodaje aparatov za gospodinjstvo in s tem zagotoviti tržišču oziroma potrošniku sodobne, kvalitetne in cenene gospodinjske aparate. Izhajajoč iz dolgotrajnih izkušenj v poslovanju smatrata, vsaka pogodbena stranka v svoji dejavnosti, da je tak cilj možno doseči le ob vzajemnem in vsestranskem sodelo- vanju m sicer: — s planiranjem proizvodnje in delitvijo dela, — s sodelovanjem na tehničnem in znanstvenem področju; — s skupnimi napori za dvig kvalitete posameznih sestavnih dolov in proizvodov; — z racionalizacijo in specializacijo proizvodnje in s tem znižanjem stroškov; — s skupno prodajo in servisno dejavnostjo. ' Iz gornjega sledi, da jamstvo o uspešnosti pogodbe izhaja iz dveh dejstev in sicer: stranki sta enako zainteresirani na izdelavi pralnega stroja in njegovi afirmaciji na tržišču,, saj si s svojim potencialom ne konkurirata, temveč le dopolnjujeta. Oba poslovna partnerja sta finančno enako zainteresirana na čim cenejši izdelavi ob standardni kvaliteti zaradi posledične delitve dohodka. Pogodbeni stranki sta namreč udeleženi ,po pogodbenem razmerju ne glede na rezultat. Med glavnimi skupnimi nalogami pogodbe bi omenili še to, da so se pogodbene stranke obvezale čim tesnejše sodelovati na področju proizvodnje sodobnih aparatov za gospo- Pomembna naloga delovnih kolektivov na področju socialnega zavarovanja S spremembami in dopolniti vami zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki jili je Zvezna skupščina sprejela v decembru 1966, so delovne organizacije dobile pomembno pravico, da s svojimi splošnimi akti urejajo višino nadomestila osebnega dohodka, do katerega imajo zavarovanci pravico, kadar so zaradi bolezni ali n(>ge zbolelega družinskega člana odsotni z dela za prvih trideset dni take odsotnosti. Višina tega nadomestila je bila doslej določena z zveznim zakonom, s to .izjeino, da je nadomestilo za prve tri dni že od lanskega polletja dalje določala sama delovna organizacija. Zaradi prenosa obveznosti iiz tega nadomestila na delovne organizacije, se je tudi skupna stopnja prispevka za socialno zavarovanje zmanjšala za 1,1 %, da hi tako delovne organizacije dobile potrebna sredstva za izplačevanje tega nadomestila. V spremenjenem zakonu pa je sedaj d;>ločeno, da nadomestilo za prvih t ideset dni zadržanosti od de- 1 „ .-__v__:________X__ la zaradi začasne nezmožnosti (bolniškega staleža), določenega zdravljenja ali medicinskih preiskav med delovnim časom ali zaradi nege zboleleca družinskega člana, določi v statutu ali v drugem ustreznem splošnem aktu vsaka organizacija sama za Zavarovance in vajence, ki so pri njej v delovnem razmerju. Višina nadomestila osebnega dohodka ne sme biti manjša kot 50 % od osnove. Osnova pa je osebni dohodek, ki ga je delavec prejel po dokončnem obračunu za preteklo leto. Tak način izplačevanja nadomestila osebnega dohodka za prvih trideset dni zadržanosti od dela bo začel veljati 1. marca 1967. Iz tega je razvidno, da bodo morali biti dopolnjeni statuti oziroma drugi splošni akti delovnih organizacij, ki bodo urejali ta vprašanja. Sprejeti najpozneje do 20. februarja t. 1. To je zaradi tega, ker splošni akti delovnih organizacij lahko začno veljati najmanj osem dni po objavi. Tudi pri sprejemanju teli svojih aktov bodo morale delovne organizacije upoštevati temeljno načelo zakona o delovnih razmerjih, ki poudarja, da se morajo vsi taki splošni akti sprejemati tako, da bo zagotovljena vsakemu članu delovne skupnosti možnost, da se lahko poprej seznani s predlogom, da lahko o predlogu poda svoje mnenje in da predlaga spremembe in dopolnitve k predlogu. Brez zagotovitve tega postopka pri sprejemanju teh važnih 'splošnih aktov bi bil sam postopek nezakonit; nezakonito sprejet pa bi bil tudi sam splošni akt. Dosledno upoštevanje predpisanega postopka pa je važno tudi zaradi tega, ker se s tem splošnim dinjstvo, pri čemer bosta na temelju obstoječih proizvodnih kapacitet določile in uskladile proizvodne programe, kakor tudi po potrebi pristopili k izgradnji novih kapacitet. Oba poslovna partnerja bosta skupno koristila raziskovalne razvojne službe za študij, novih izpolnjenih izdelkov, kakor tudi za uporabo elektronike v gospodinjstvu. Obstoječe trgovske poslovne enote, predstavništva in servisne službe, bodo korišče-ne skupno, -po potrebi pa se bo pristopilo k organizaciji nove, takšne skupne enote, bodisi na domačem ali tujem tržišču. Med posebno važno nalogo lahko štejemo, da bosta poslovna partnerja organizirala in razvila skuipno službo za raziskavo trga ter pri tem koristila že obstoječe službe in trgovsko mrežo. Namen te povezave je predvsem v tem, da spoznamo in upoštevamo želje potrošnika. Nadalje precizira pogodba koordinacijo tn nabavo potrebne investicijske opreme in reprodukcijskega materiala, zamenjavo tehničnih izkustev, sporazum glede skupne uporabe izumov in tehničnih izboljšav, predvsem glede na podjetja, ki so vodilna na tem področju v svetu. Skupno bodo organizirane dejavnosti in službe, ki bodo skrbele za program in njegovo izvedbo. Nudila si bosta medsebojno finančno pomoč v primerih, ko bi pomoč bistveno vplivala na ugodnejšo in hitrejšo realizacijo partnerjev, ki bi eventualno naknadno pristopili ali pa jih pritegnili k poslovnemu sodelovanju. Med partnerjema je trenutno fiksno sklenjena pogodba za izdelavo elektromotrja, črpalke za pralni stroj in proizvodnja kondenzatorja, ki jih bodo izdelovale »ISKRINE« tovarne. Vrednost te pogodbe, ki je sklenjena na dobo 5 let znaša ca. 21 milijard S-din. Sigurno pa je že danes, da se bo z večanjem lastnih kapacitet kakor tudi opreme teh in ostalih sestavnih delov inozemskemu kooperantu ta vrednost lahko potrojila. V gorjjjd številki ni zajeta vrednost tistih gospodinjskih aparatov, ki jih bo »Iskra« izdelovala v okviru enotnega programa izdelave raznih strojev in aparatov za potrebe gospodinjstev. Poleg omenjenih dejstev pa stranki našemu tržišču garantirata, da bodo stroji uspešno lahko konktirenčni inozemskim. V ničemer pa pogodba nima namen kakor koli za-treti domačo konkurenco, ki si jo oba partnerja tudi želita. Proizvodne kapacitete rudnika so še vedno večje kot narekuje trenutna dinamika prodaje. Zato se premog še vedno kopiči na deponijah in dodatno obremenjuje obratna sredstva rudnika. Tudi v januarju letošnjega leta narašča dnevna deponija za 500 do 600 ton lignita, čeprav so prvotni izgledi kazali na bolje. Stalne okvare in remonti v ljubljanski toplarni predstavljajo resno oviro, zaradi katere deponira rudnik precej premoga, ki bi ga sicer dnevno po 500 ton pokurila toplarna. Na deponijah rudnika je že preko 230.000 ton premoga. Januarja pa so velenjski rudarji prekoračili operativni plan za 5,3%, kar predstavlja dodatnih 5.000 ton lignita, ki je bil deponiran. Plan je bil presežen kljub prostim sobotam, zaradi dobrih jamskih iin odkopnih učinkov, tako da so na rudniku postavljeni pred dilemo ali proizvodne kapacitete ponovno zmanjšati in s-tem omejiti dobre učinke ali pa nekaj dni več praznovati, oziroma za nekaj dni ustaviti proizvodnjo. Nazadnje so Sklenili, da je le bolje dosedanje učinke obdržati na isti višini, vendar le v okviru planirane proizvodnje, ne pa na račun povečanja deponije premoga. V nasprotju z dobro proizvodno situacijo pa na področju prodaje še vedno ni kakšnih posebnih sprememb na bolje. Zastopniki rudnika so zaradi Sklepanja dobavnih pogodb obiskali mnoga podjetja — odjemalce, ki pa so v glavnem pristali le na lanskoletne dobavne količine ali pa so celo te količine zniževali. Na področju široke potrošnje in pri grosistih je bilo marsikje potrebno popuščati pri ceni in priznavati rabate, da so bile kupčije lahko sklenjene. Ob taki trenutni situaciji, ko se kolektiv rudnika nahaja pred problemom slabe prodaje in stalnega deponiranja, je bilo potrebno nekaj ukreniti, da se zmanjša deponija. Sprejeli so predlog tehnične službe po katerem bi bilo nujno potrebno uvesti nekajdnevno kolektivno ustavitev proizvodnje s tem, da bi vsi delavci izkoristili nekaj dni svojega plačanega dopusta. —CAN Februarja bodo nakopali 249.020 ton lignita Za zadnji seji upravnega odbora rudnika lignita Velenje so sprejeli operativni plan za februar, ki predvideva 249.020 ton proizvodnje premoga pri 22 delovnih dneh. Vendar glede te proizvodnje obstoja vprašanje, kako čimveč premoga prodati in zmanjšati deponijo. Ko je upravni odbor sprejel operativni plan za februar mesec, si je pridržal pravico, da lahko v slučaju, da bi se moral premog deponirati, določi, da se praznujejo vse sobote v mesecu. Grozeči kupi deponiranega premoga vsekakor nelagodno vplivajo na proizvodnjo in na zavest članov kolektiva, da se sicer z dobrimi učinki nakopan premog lahko znajde med ostalo deponijo. Zaradi vsega tega so člani upravnega odbora naložili tehnični službi rudnika nalogo, da tekom tega meseca ponovno prouči problematiko proizvodnje in prodaje ter po temeljiti analizi predlaga ali ponovno znižati Letovanje v Fiesi najceneje aktom ureja za vsakega delavca življenjsko važna pravica. Delovne organizacije bodo same presojale, kakšna merila bodo uporabljale pri določanju višine nadomestila. Njegovo višino lahko uredijo tako, da se ravnajo po vzrokih bolezni (nesreča pri delu, poklicna bolezen itd.), po delovni dobi, po delovnih pogojih, po težavnosti in trajanju bolezni itd. Pri tem so za odmero prispevka za leto 1967 vezane le v toliko, da v tem letu ne smejo predpisati večjega nadomestila osebnega dohodka od nadomestila, ki je delavcem pripadal doslej ne glede na pogoj predhodnega zavarovanja in trajanje začasne zadržanosti od dela. Delovne organizacije imajo pri tem še eno pomembno pravico in dolžnost. S spremembami in dopolnitvami Temeljnega zakona o delovnih razmerjih je namreč določeno, da traja porodniški dopust nepretrgano najmanj 105 koledarskih dni. Za teh 105 koledarskih dni dobi zavarovanka nadomestilo osebnega dohodka na račun socialnega zavarovanja v višini 100 odstotkov od osnove. Vsaka organizacija ima pravico, da s svojim splošnim aktom določi daljši porodniški dopust od 105 koledarskih dni, seveda pa mora za tak primer določiti, kakšno nadomestilo pripada porodnicam na račun nadomestila osebnega dohodka v breme organizacije. Delovne organizacije naj pri sprejemanju splošnih aktov o višini nadomestila za prvih trideset dni odsotnosti z dela proučijo tudi to pomembno vprašanje. Pri urejan ju teh dveh pomembnih vprašanj bi morale aktivno sodelovati tudi sindikalne organizacije v podjetjih in v drugih delovnih organizacijah. Počitniški dom rudnika lignita Velenje v Fiesi pripravljajo za novo sezono. Lep in eleganten, tik ob morski obali, predstavlja za vsakega obiskovalca višek užitka in udobja, ki si ga lahko zaželi vsak naš občan. Z 58 sobami in 170 ležišči, je pravi hotelski objekt, srednje velikosti!. Cene penzionom, za člane delovne skupnosti rudnika in njihove družine, so ostale nespremenjene, to je 15 N-dinarjev dnevni penzion za odraslega in 7,50 N-dinarjev za otroka v sezoni, ki se bo predvidoma začela z 10. junijem in trajala do 10. septembra. Dom pa bo odprt že od 1. aprila in siccr za ekskurzije in prve goste. Tako je torej letovanje omogočeno tudi v predsezoni in posezoni, ko bodo tudi usluge iin penzioni temu primerno nižji. Celodnevni penzion izven sezone je za odraslega 10 N-dinarjev, za otroka pa 5 N-dinarjev. Seveda so vse te cene predvidene le za člane rudnika lignita Velenje in njihove družine. Pri vseh navedenih cenah ni upoštevan regres, ki ga rudnik daje po 10 N-dinarjev na dan za svoje delavce oziroma njihove družine. Čas izven sezone se smatra od 1. aprila do 10. junija dn od 11. septembra do 20. septembra. Kakor lansko leto bo sindikalna organizacija rudnika tudi letos najela dodatine kapacitete v drugih obmorskih krajih, v Crikvenici, Bio-gradu na morit, Rovinju dn drugod. Nadomestilo za K-15 za delavce in njihove družine bo v letošnjem letu enako kot lani, tako da delavcem vsaj ne bo težko doplačati razlike in si s tem zagotoviti prepotrebno letovanje ob morju. Pri vpisu letovanja so predvidene določene spremembe, ki še niso dovolj proučene in konkretizirane. Za- radi zagotovitve polne udeležbe pri letovanju jte predvideno, da bodo delavci lahko v nekaj obrokih odplačali zneske panzionov za letovanje. Verjetno bo prvi obrok pri vpisu nekoliko več ju, ostali obroki pa manjši. Lani je po prvem navalu pri vpisovanju prišlo skoraj tik pred nastopom letovanja do precejšnjega odpovedovanja s strani delavcev, tako da je bila sindikalna organizacija pred težko nalogo, kako dobiti nove ljudi, da ne bi letoviške kapacitete ostale neizikoriščene. To bo v letošnjem letu vsekakor potrebno regulirati in si zagotoviti določeno kavcijo v primeru odpovedi letovanja. Kljub precejšnjemu številu leto-valcev v lanskem letu pa se še vedno ugotavlja, da je to število v primerjavi s številom zaposlenih vsekakor premajhno, člani delovne skupnosti rudnika še vedno ne koristijo v dovolj ni meri počitniškega doma izven glavne sezone. Zlasti bi morali usmerjati na letovanje izven sezone mlajše rudarje, ki še nimajo šoloobveznih otrok. Letovanje v počitniškem domu pfemalo izkoriščajo tudi samci in upokojenci. V preteklem letu je 'letovalo le okrog 40 samcev, upokojencev in njihovih družinskih članov pa le 15, čeprav so imeli brezplačno letovanje. Tako na primer rudnik plača samo za neizkoriščene kapacitete v Crikvenici in na Pohorju 24,20 N-dinarjev. Vsekakor pa lahko na koncu ugotovimo, da je za člane kolektiva rudnika zelo ugodno in najcenejše letovanje v domu v Fiesi in da bi morali to ugodnost rekreacije izkoristiti v čim večjem številu. —ČAN stalež delavcev, kar je vsekakor zelo delikatna in odgovorna naloga, ali če se bodo nadaljnji rezultati ugodneje razvijali, predlaga uvedbo krajšega kolektivnega plačanega dopusta vseh delavcev le toliko, da se velike zaloge premoga zmanjšajo. Predvideti bo potrebno vsaj 4 delovne dni, ko podjetje ne bi delalo. Med drugim je upravni odbor sprejel tudi sklep, po katerem bi se naj vsem delavcem, upravičenim do dqputatne nakaznice za premog lete čimprej razdelile, da bi deputat za leto 1967 izkoristili že v pomladanskih mesecih ter bi se na ta način zmanjšal pritisk na deponiji. Vsekakor bi bilo prav in pametno ter koristno za vse člane delovne skupnosti rudnika lignita Velenje, če bi se po tem sklepu čim dosledneje ravnali in takoj po prejemu nakaznic dvignili premog. Avtopark rudnika bo seveda pri tem vsakemu priskočil na pomoč zaradi prevoza premoga na dom. PREDLOG ZA SPREMEMBE OBČINSKEGA STATUTA (Nadaljevanje s 1. strani)_ Po predlogu sprememb in dopolnitev statuta bi odpadle tudi tri komisije dbčinSke Skupščine in to, komisija za narodno obrambo, komisija za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka v delovnih organizacijah in komisija za zadeve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov, ker bi naloge teh komisij prevzeli drugi kolegijski organi občinske skupščine. Glede organizacije občinskih upravnih organov pa je predvideno nadaljnje zmanjšanje števila teh organov, tako, da bi katastrski urad postal notranja organizacijska enota oddelka za finance, krajevni uradi pa izpostavljene delovne enote ustreznih občinskih oddelkov. V predlogu statuta je tudi predvideno, da se lahko v občini ustanavljajo razni režijski ali gradbeni centri za izvršitev določenih nalog in da se lahko ti odbori v imenu občine zavezujejo le v takšnem obsegu, kot je to določeno z aktom o njihovi ustanovitvL Rok za ponovni razpis vodilnih delovnih mest v občinski upravi pa po predlogu sprememb in dopolnitev občinskega statuta začne teči 1. 1. 1967. Predlog sprememb in dopolnitev občinskega statuta bo komisija predložila v javno razpravo in odbornikom občinske skupščine v odločanje na eni izmed njendh prihodnjih sej, ODLIKOVANJA OB 25-LETNICI VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV ■ • V«,' ■ \, '. % uristi^ifti vodiŽ po Velenju tff ' -1' 29. novembra lanskega leta je predsednik republike Josip Broz — Tito odlikoval več občanov, ki so se odlikovali s požrtvovalnim delom na svojih delovnih mestih in v družbeno političnih organizacijah in društvih. Iz naše občine je dobilo odlikovanja 115 zaslužnih občanov. Odlikovanja so dobili: 0 Iz Tovarne usnja Šoštanj RED DELA Z ZLATIM VENCEM - ARZEN SEK Anton, roj. 11. 6,. 1899, tehnični vodja; RED DELA 3 SREBRNIM VENCEM - MADRGNIC Leon. roj. 19. 2.1917, direktor; MEDALJA Z ASILUGE ZA NAROD - LESKO VŠEK Rudolf, roj. 11. 3. 1913. usnjar: MEDALJA DELA - HUDOBREZNIK Anton, roj. 3. 6. 1914, usnjar. m Iz Rudnika lignita Velenje RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO - EBERIENC Anton. roj. 19. 3. 1921, ključavničar: RED DELA S SREBRNIM VENCEM - AVBERŠEK Janez, roj. 22.6. 1922, P uslužbenec; - GRAŠIC Janež, roj. 17 7. 1926, glavni inženir rudnika: - GREBEN šE K Ciril roj. 5. 7. 1921, poslovodja jame; - HUDOMALJ Emil, roj. 31. 8.1931, elekt.ro tehnik; - JAN Mihael, roj. 29. 9. 1918, kva. lifloiran delavec; - KUMER Jože, roj. 28. 2. 1926, uslužbenec?; i — KRANJC Maks, roj. 28. 11. 1926 vod ja elektro službe v jami; - MEDVED Vinko; roj. 9. 7. 1920, mizarski mojster; - MENIH Franc roj. 7. 9. 1916, rudar; - RAZGORšEK Anton, roj. 8. 12. 1922. rudar; RAM I I N ErniO, roj. 30. 1. 1929, vodja jatnomerske službe; RAHTEN Ivo, roj. 31. 8. 1920, vodja zunanje^fj. ftbratij;,,, MEDALJA ZASLUGE ZA NAROD JERIČ Jože, roj. 2. 9. 1926, elek-tričar; - OGRAJEN,ŠEK Bernard, roj. 12. 12. 1920. rudar; MEDALJA DELA - CVERLE Roman, roj. 17. 1. 1928, rudar; - C REP Ivun, roj. 23. 12. 1933, ru- - DE BELJAK Jože, roj. 26. 2. 1933, | cftoktro tehnik; - GOR.ŠIČ Vlado, roj. 12. 12. 1929, , elcktričar; - HKRLAH Rudolf, roj. 26. 3. 1933, radar; - JAVORNIK Anton, roj. 18. 11. 1936, rudar; - KRAŠEK Viktor, roj. 16. 2. 1933, Eiidar: - KOREN IC Alojz. roj. 21. 6. 1923, jamski nadzornik; K.OVŠE Ignac, roj. 4. 2. 1929, rudar; - LIPIGN1K Alojz, roj. 14. 6. 1928, j rudar; - MIJOČ Ivan, roj. 2. 7. 1933, rudar; - MEH Leopold, roj. 13. 7. 1929, rudar; - RIBIC Ivan, roj, 1. 4. 1923, stru-f gar: - SIMOlNIŠEK Ivan, roj. 28. 8. 1933, rudar: ; -ŠTERK Anton, roj. 27. 11. 1950, rudar: -VALENCAK Milan, roj. 18. 3. 1934. vodja izobraževanja; - VREČAR Karel, roj. 22. 10. 1926, rudar: - MAKiStMOVIC Mile, roj. 27. 10. 1935. strojnik; % Iz Lesno industrijskega kombinata Šoštanj / RED DELA S SREBRNIM VENCEM - BRLOZNIK MarSin, moj. 9. 10. 1909. upokojenec; -PRIMOŽIČ Martin, roj. 6. 12. 1919. direktor: MEDALJA DELA - GOLOB Ivan I., roj. 3. 12. 1929, mizar: -GOLOB Ivan II., roj. 2. 6. 1929, mizar; -PRAZNIK Florjan, roj. 10. 4. 1929. strugar lesne volne; - ERANJEK Franc, roj. 18. 11. 1919, lesni manipulamt 0 Iz »Galanterije« Šoštanj RED DELA S SREBRNIM VENCEM , - D1 IOPST Rudi, roj. 24. 8. 1930, • r. d. direktor. 0 Pri Skupščini občine Velenje MEDALJO DELA — NAGODE Elica, roj. 8. 3. 1926, referent v oddelku za narodno obrambo. 0 Iz Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje RED ZASLUGE ZA (NAROD S SREBRNO ZVEZDO — BONAC Pranja, roj. 13. 2. 1919, referent prodaje; RED DELA S SREBRNIM VENCEM — DOBROVN1K Franc, roj. 19. 4. 1926. mojster vzdrževanja; — JERIHA Avgust, roj. 10. 9. 1930, — MIKLAVCIC Ivan, roj. 22. 5. 1950 strojni tehnik: — NAPOTNIK Alojz. roj. 23. 3. 1928. sekrortar podjetja; MEDALJA DELA — GLOJEK Florjan, roj. 23. 10. 1954. šofer; — KUGO NIC Štefka, roj. 11. 12. 1957. zidar v montaži; — KRALJ Jože. roj. 17. 6. 1912, šef nabavne službe; — \ A I.AN D Ivan. roj. 18. 2. 1929, šef investicij vzdrževalnih obratov: — ZLOVŠE Anton, roj. 18. 5. 1938, mojster v montaži. O Iz Obrtnega podjetja »Oljka« Šmartno ob Paki RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO — SEDOVŠEK Anton, iroj. 19. 10. 1925. vrialee v'kamnolomu; RED DELA S SREBRNIM VENCEM — RI MF..N I1I Jože, roj. 22. 2. 1922, žaga r; — STERiLOViNIK Viktor, roj. 27. 4. 1915. delovodja: MED Al IA DELA — A »LAN Jerice. 12. 12. 1924, blasrajničarka; — EERZAN Jože, roj. 12. 4. 1921, miner; — KORENJAK Stanko, roj. 18 10. 1951. zidar, delovodja: — LEDNI K Lado, roj.' 13. 2. 1933, rudar: — PLASKAN Zvonko, roj. 15. 4. 1952. mizar: — SLATIN šE K Alojz, roj. 17. 8. 1925, mizar. f) Iz Chrommetala Velenje RED DELA S SREBRNIM VENCEM — KORUN Franc, roj. 5. 11. 1933, direktor: MEDALJA DELA — GERL Franc, roj. 6. 9. 1937, vodja skupine: — MIKEK Franc, roj. 2. 8. 1934, pomočnik obratov od je; — NOVAK Ivan. roj. 15. 4. 1930, tehmičai vodja; — ŠPEII Janko, roj. 27. 4. 1930, obratovodja. Iz trgovskega podjetja »BAZEN« Velenje RED DELA S SREBRNIM VENCEM — CAMPA Ainton, roj. 2. 4. 1927, poslovodja; — KROFE Ivo, roj. 12. 11. 1930, poslovodja; — KROFE Miha. roj. 23. 8. 1926, direktor: MEDALJA ZASLUGE ZA NAROD — LASNIK Meta, roj. 12. 5. 1923, poslovodja: • v MEDALJA DELA — TAUŠlC Fani. roj. 27. 9. 1927, trgovska pomočnica. 0 Iz osnovne šole Gustava Šiliha Velenje RED DELA S SREBRNIM VENCEM , — KUGONIC Rozalija. roj. 22. 10. 1925. predmetna učiteljica; — POD LESNIK Amica. .Voj. 27. 9. 1929, učiteljica; MEDALJA DELA — PLAZE Milica, roj. 23. 8. 1927, učlilteljica: — MOHORKO Božidar, roj. 4. 11. 1952. predmetni učitej. © Iz osnovne šole Mihe Pintar — Toledo, Velenje ' RED DELA S SREBRNIM VENCEM — BLATNIK Maniea, roj. 10. 2. 1927, učiteljica; — LOJEN Francka, roj. 19. 1. 1924, učiitel j i ca: S-kROTOVNlK Marija, roj. 24. 12. 1923, učiteljica; MEDALJA ZASLUGE ZA NAROD — ZAKOŠEK Lado, roj. 9. 6. 1928, ravnatelj. £ Iz Rudarskega šolskega centra Velenje RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO — PECNIK Angela, roj. 11. 3. 1907, učiteljica; RED DELA S SREBRNIM VENCEM — DERMOL Hi.nko, roj. 26. 7. 1950, učitelj; MED Al. J A DELA — KOPRIVNIK Martin, roj. 3. 9. 1950. rudar: — HOHKRAUT Jože, roj. 24. 2. 1933, vodja izmene. O Iz I. osnovne šole Šoštanj RED DELA S SREBRNIM VENCEM — SULIC. O J Ana, roj. 19. 7. 1927, učiteljica. — VUTKOVIC Angela, roj. 4. 6. 1911. predmetna učiteljica; MEDALJA ZASLUGE ZA NAROD — GOŠNIK Valči, roj. 2. t. 1924, učiteljica; • Iz zdravstvenega doma Velenje RED DELA S SREBRNIM VEN- •CEM — ČREPIiNšEK Anton, roj". 13. 1. 1928. zdravnik; — GRAD1ŠAR Vida, roj. 3. 11. 1933, fizioterapevtka; — FIJAVZ Alojz. roj. 20. 6. 1926, zdravnik — direktor; — ŠTEPIC Anton, roj. 13. 6. 1913, dentist; — ZEVART Jože, roj. 1. 1. 1925, pomočnik upravnika: MEDA L1A ZASLUGE ZA NAROD — HUDOBREZNIK Jože, roj. 3. 3. 1914. .šofer; — PLAZE Jožica, roj. 21. 2. 1922, uslužbenka; MEDALJA DELA — ATELŠEK Cilka, roj. 16. 6. 1931, medicinska sestra; — ŽVERK Bruno. roj. 26. 9. 1927, šofer - mehanik. Iz Občinske zveze društva prijateljev mladine Velenje RED DELA S SREBRNIM VENCEM — AMBROZIČ Elfrida, roj. 1. 9. 1925. tehnični sekretar. 0 Iz Zavoda za prosvetno pedagoško sužbo Celje RED DELA S SREBRNIM VENCEM KOBOLT Rudi, roj. 6. 4. 1912, nedapoSki svetovalec. O Iz Postaie miliee Velenje RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO — LEVPUSCEK Ciril, roj. 7. It. 1922, miličnik: RED DELA S SREBRNIM VENCEM 4- CUCEK Anton. roj. 18. 10. 1918, miličnik; — TOGER Ciril, roj. 27. 6. 1905, komjandfr PM; _ K T? A TNC Anton. roj. 30 6. 1925, MFDAT TA DELA — BREZNIK Ivam, roj. 17. 12. 1928, miHftnik; miličnik: ' — KAMNIK Karel, roj. 22. 10. 1936. miličnik. ^ T7 Posta ie milice Šoštanj RED DELA S SREBRNIM VENCEM — RR ATUZ Avgust, roj. 24. 9. 1924, — GNEZD A Roso. roj. 8. 9. 1926, Tcomandfr PM; MFDAT.TA DELA — BRAČTC Franc. roj. 30. 9. 1927, mili črn V: — PRAZNIK Lovro. roj. 18. 8. 1929, miličnik. ^ Iz Osnovne šole Šmartno ob P/ Iz Občinskega odbora RK Vele« ie RFD DELA S SREBRNIM VENCEM — HUDOLETNIK Tomo, roj. 11. 11. 1921. bolničar; Iz nekaterih podjetij v občini ni nobenega odlikovanca. Teh ni zaradi tega. ker občinska komisija za odlikovan ia kljub večkratnim pozivom n!i dobila od njihovih organov upravljanja nobenfh ustreznih predlogov. Uredništvo šaleškega rudarja ob visokem priznanju iskreno čestita vsem odlikovaneern v prepričanju, da bodo tudi v bodoče prav lako požrtvovalno in uspešno opravljali svoje delovne dolžnosti v korist na-še socialistične skupnosti. Izredno privlačna je RESTAVRACIJA »JEZERO« v vveekend hišicami, avtocampom, urejeno plažo, parkirnimi prostori in čudovitim pejsažern. Turistu — izletniku nudi ugodno počitje. Jezero je naravnost čudovito za čolnarje, ribolov, kopanje in drugo. Restavracija »Jezero« posluje skozi vse leto, vveekend naselje pa od 15. aprila do 30. septembra v letu. AVTOCAMP »JEZERO« meri 3.000 m-'; parkiranje, pitna voda, sanitarije, umivalnice, prha s toplo vodo, restavracija, trgovina, recepcija^ čolnarna, kopališče, športni prostori in naprave, ribolov in weekend hišice. I hiške. Koledar turističnih JA,NUAR 15. nedelja SMUČARSKA SKAKALNA PRIREDITEV na 60-metrski skakalnici v Mislili ji v VELIKA TRADICIONALNA TOMBOLA V VELENJU JUNIJ 18. nedelja JULIJ 1. in 2. sobota in nedelja II. MEDNARODNO TEKMOVANJE KOTALKARJEV na kotalkališču v Velenju ' IZSELJENSKI PIKNIK v avto-campu ob velenjskem jezeru JULIJ 4. torek JULIJ 15. in 16. sobota in nedelja IV. TRADICIONALNI MEDNARODNI PLESNI TURNIR »EVROPA PLEŠE« 1 na kotalkališču v Velenju NASTOP DRESIRANIII PSOV IN KONJEV na livadi nad velenjskim jezerom AVGUST 6. nedelja SEPTEMBER 17. nedelja »RALLY« STARIH AVTOMOBILOV MARIBOR-VELENJE OCENJEVALNE CESTNE DIRKE Z AVTOMOBILI ZA ŽENSKE OD VELENJA DO RAVEN NA KOROŠKEM OKTOBER ' i/ nedelja v r * tj*. KDAJ BODO ŠOŠTANJČANI PRENEHALI ODLAGATI SMETI? Prebivalci Šoštanja, posebno pa stanovalci, ki so v bližini smetišča v Šoštanju ob Primorski cesiti, se stalno pritožujejo, zakaj ne prepovejo odlagati smeti in odpadkov na tem mestu. Povedati je treba, da so uporabo tega smetišča prepovedali že 1964. leta. O tem so bili obveščeni prebivalci in delovne organizacije na območju mesta Šoštanja. Kljub temu pa še vedno odlagajo smeti in odpadke gospodarske organizacije in posamezni občani na prepovedani prostor. Prostor je bil že večkrat zravnan ter postavljena opozorilna tabla, vendar tudi to ni pomagalo. Za določitev nove lokacije v Šoštanju, pa se sanitarna inšpekcija ter drugi organi ne strinjajo, da bi bili na območju občine Velenje dve lokaciji za smeti in odpadke Sicer se je iskalo v Šoštanju drugo lokacijo, pa se ni našlo primer- nega mesta. Lokacija bi morala biti daleč iz Šoštanja, kar pa je končno vseeno glede razdalje, če ostane za celo občino eno smetišče in sicer v šalefcu — rudniške ugreznine. Potrebno je vedeti tudi to, da morajo smetišče vzdrževati (zažiganje, zasipavanje, razkuževanje itd.), za kar so potrebna precejšnja sredstva. Sanitarni in drugi organi strogo kontrolirajo organizacijo, ki je za smetišče odgovorna, konkretno za našo občino komunalno obrtni center Velenje, ki ima na skrbi smetišče. Prav tako za prebivalce Šoštanja ni pohvalno, ker še vedno precejšnje število gospodinjstev meče odpadke in smeti v potok Pako in na razna druga nedovoljena mesta in s tem kvarno vplivajo na zunanji izgled mesta. Znano je, da je odvoz smeti in odpadkov rešen z Občinskim odlokom (Uradni vestmik okraja Celje, št. 3-28/62 in št. 42474/63) in sicer tako, da smeti in odpadke iz gospodinjstev odvaža KOC Velenje, odvoz smeti in odpadkov delovnih in drugih organizacij pa se uredi na podlagi pooblastila ali z medsebojno pogodbo med delovno organizacijo in komunalno-obrtnim centrom Velenje. Verjetno ta problem ne bo prej rešen, dokler ne bodo delovne organizacije in prebivalci v Šoštanju sami uvideli in prenehali z odlaganjem smeti in odpadkov na nedovoljena mesta, kršilce pa kaznovali. Letos je prav leto turizma in naj bo naša skupna skrb in prizadevanje, da bodo vsi kraji v naši občini imeli tak zunanji izgled, ki bo privlačen za vsakega obiskovalca, kajti veliko lahko storimo, ne da bi bila za to potrebna kakršnakoli sredstva. V tej hiši na Celjski 39 nimajo smetnjakov imajo pa pred hišo velik kup smeti! ®RUCA PLAT MEDALJE \ _ - * ■ o S ....... ' = ii i j i ■ 111111111111 n 1111 iiiiimiiiniiiimiiii iimiiiiiiiimiiiimi iiiiiinimiiiimiiiii iiiiimimiiiiiimiii Kmalu bomo spet sprejeli prve obiskovalce v našem mestu. Letos, v turističnem letu, si borno posebno prizadevali, da bomo še potencirali vse tiste posebnosti Velenja, zaradi katerih je popularno, saj si obetamo veliko tu-ristržnih prireditev, med drugim tudi izseljenski piknik v prvih dneh julija. Kaj privablja turiste v naš kraj? Že sama lega mesta, v dolini, ki ji pravijo tudi »dolina gradov«, je vabljiva« Poleg tega pa ro Velenje ob Celjski cesti. Pokazali vam bomo drugo plat medalje. Odlagalnih posod za smeti, ki so pogoj za vzdrževanje čistoče tu skoraj ne srečaš. Le redki so si jili nabavili. To so razne gospodarske organizacije, kot npr. Kolodvorska restavracija, prodajalna KZ Šoštanj, prodajalna Že-lezinine, Agroproinet in nekateri privatniki. Del stanovalcev Starega Velenja odlaga odpadke v smetišča ali gnojne jame, ki v veliki večini sploh niiiso predpiisa- Potok ob Ljubljanski cesti, ki preide v cevi južno od Chrommetala, je poln raznih gospodinjskih odpadkov je Velenje znano po svojem jezeru, po novih svetlih stainiovanjih naših rudarjev, ipo urejenih parkih, otroških igriščih, čistoči mesta ., . ČISTOČI? Ob teim pojmu bi se bilo vredno zamisliti. Pojdite z namii malo idalje od lepih blokov in urejenih zelenic — v Sta- no urejene (kamnite ali betonira-ne s pokrovom). Kaj pa preostali prebivalci? Našteli smo štirideset družin, ki nimajo smetnjakov in ne smetiščnih jam. Vprašali boste, kam odlagajo odpadke. Tudli mi smo jih vprašali. Veliko jih je naivno odgovorilo: »Smeti? Saj jih nič nimamo! Od česa bi jih pa naj imeli?« Slišali smo več podobnih »šal« na isto temo. V dokaz, da smetišča res obstajajo, smo vam pri,občili foto-grajnke posnetke nedovoljenih odlagalnih prostorov. Odpadki se nabirajo v potoku, (ki teče ob Ljubljanski cesti in preide v cevi južno od Chrommetala, potem na travniku za Celjsko 39, ob nabrežju Pake itd. Teli nedovoljenih smetišč je več, čeprav so z odlokom o obveznem odlaganju in odvažanju odpadkov v mestu Šoštanj ,in Velenje prepovedana. (Uradni vestniik okraja Celje, št. 1-4/62 in 42-474/63). Po tem odloku je le komunali Velenje dovoljeno odvažati smeti na kraj, ki ga je določil svet za komunalne zadeve, v sporazumu s isanitarno inšpekcijo. Z željo, da bi odpravili nečistočo v tem delu mesta in da KOC Velenje ne bi imel večnih sitnosti s čiščenjem zamašenih kanalov, smo se p os I u žili prej navedenega odloka, po katerem je vsaik prebivalec mesta, ki nima urejene smetiščne jame, dolžan odlagati smeti v za to predpisane posode in z opozorili zahtevali, da si jih nabavijo do 1. marca 1967. To je skrajni rok za ureditev nemogočega higienskega stanja v starem Velenju. Vse prizadete ponovno opozarjamo, da se predpisanega datuma držijo, ker jih bomo v obratnem primeru slna-trali za kršilce odloka o odlaganju odpadkov in sodnik za prekrške bo ukrepal po 12. kazenskem členu. Z upoštevanjem opozoril boste" samo pripomogli ik urejenosti in čistosti našega mesta, kar pa je bil tudi naš namen. Komunalno obrtni center Velenje Na travniku za hišo na Celjski cesti 39 je velik kup smeti. Teh nebi bilo če bi imeli povsod smetnjake Za obrtno delavnico »Steklar«, ki je v zadružnem domu, je vedno razmetana embalaža. Ali je ne bi mogli vskladiščiti in urediti okolico lokala? Prebivalci starega Velenja! Upoštevajte zahteve in nabavite najkasneje do 1. marca letos takšne smetnjake - Dragi otroci! To stran časopisa smo namenili vam naši mladi bralcL In, ker je stran vaša, res povsem vaša, pričakujemo, da nam boste tudi pridno pisali. Torba strica urednika bo odprta za vsako pismo, sliko, fotografijo ali pa tudi sporočilo, da vas naj obiščemo in napišemo kaj delate in kako živite. Tako smo bili prejšnji teden pri mladih lutkarjih v Velenju. Fotografirali smo jih in tudi napisali kaj delajo. Pismeno vabilo pa smo že dobili od pionirjev iz velenjskega pionirskega kluba. Pisali so, da naj jih obiščemo, ker so pridni. Dragi pionirji iz pionirskega kluba v Velenju, pričakujte nas ta teden. Pripravite kakšno posebno zanimivost, da bomo o njej pisali. Cisto potiho pa vam povemo, da bomo prinesli s seboj tudi fotoaparat. Od vseh vas, dragi mladi bralci, pa pričakujemo obilo pisem. Tiste, ki bodo zanimiva za ostale, bomo objavili v časopisu. Na ta način boste vaše sovrstnike seznanjali kaj delate, kaj je novega v vaši šoli, kraju in drugod. Če pa boste opisali kakšen poseben doživljaj, ga bomo objavili. Kot rečeno: pišite nam in postali bomo dobri prijatelji. \foMi % Lep uspeh velenjskih lutkarjev Danko Oblak Higienik Ježek Prvček Ježek piše nalogo, pod nohti pa — packarija. Vse črno in umazano, ko da bi ril po blatu. Pravzaprav je to tudi počel, ko je z Janezkom na dvorišču iz blata delal stolpe, predore in mostove. »Joj!« vzklikne očka. »Kakšna pa-carija!« Ježek piše in se ne pusti motiti. »Nič ne de, očka, jaz sem razredni higienik.« »Pa prav zato bi moral imeti čiste nohte!« »Ne,« se brani Ježek, »jaz drugim pregledujem nohte, ne oni meni. Oni se morajo bati. In res, ves razred se ga boji. »Čuj, Gojko, kakšne nohte pa imaš? Ko da si oral z njimi!« \Iali Gojko se kar zgrbi in trepeta. »Pa ti, Črni?« pregleduje Ježek nohte. »Ime ti je Črni, pa tudi nohti so taki, fuj!« Potem pregleda nohte deklicam. »Ženske, ženske«, gode Ježek. »Lahko bi bilo bolje, bolje...« Potem se obrne proti razredu. »Jutri, pionirji, se vam morajo nohti kar bleščati! Kot sonce« Vsi trepetajo frred Ježkom, ko da ne vidijo pacarije pod njegovimi nohti. Toda vidijo! Samo nič ne re-'čejo. Nekega dne pa pride v šolo skupina zdravnikov. Pregledujejo, če je vse čisto v redu, in hodijo po razredih. Ježek se v neznanski zadregi preseda v svoji klopi in škili v packa-rijo pod nohti. S svinčnikom skuša odstraniti umazanijo; nekaj se mu je posreči, toda svinčrdk mu nohte še bolj umaže. Strašno! Le kaj bodo rekli tovariši zdravniki! Toda oni pravkar stopajo v razred. »Kdo je tu higienik?« vprašajo. Ježek vstaja in jih žalostno gleda. Kar zajokal bi, tako mu je hudo. »Zdravo, tovariš higienik,« rečejo zdravniki in mu ponudijo roko. In ko si segajo v roko vidijo, kako je z Ježkom. Toda narede se, ko da niso ničesar videli. Skupaj z njim pregledujejo razred. Učenci so iztegnili roke, zdravniki pregledujejo. Ježek pa z njimi, tih in pohleven kot miš. Molči in prav nič mu ni do tega, da bi se šopiril. Tedaj pa reče nekdo iz zadnje klopi: »Poglejte tudi Ježkove nohte!« Še nekaj glasov zakliče: »Tudi Ježkove, tudi Ježkove!« Ježek bi se najraje pogreznil v zemljo. »Ne«, rečejo zdravniki, »tovariš Ježek je higienik. Vemo, da ima čiste nohte. On je vzor.« Ne moremo vam povedati, kako se je Ježek počutil v svoji koži. Toda odslej si je doma pridno umival roke in čistil nohte. »Kako to, dečko«, sprašuje očka, »saj si vendar higienik!« f »Prav zato«, odgovori Ježek. »Moram biti vzor.« Drugi dan so se Ježkovi nohti bleščali kot sonce. Veselje jih je bilo pogledati. Ves razred ga je posnemal, Ježka pa so v znak priznanja izbrali za blagajnika Rdečega kriza. Zdaj zbira denar, ga prešteva, potem pa si umije roke z milom. »Snaga je pol zdravja,« pravi. In vsi se z njim strinjajo. Lansko leto so začeli mladi velenjski lutkarji z delom. Na začetku jih ni bilo dosti. Le nekaj več kot deset. Zbrali so se okoli prizadevne tovarišice MARTE TRAMPUžEVE, da bi izdelovali lutke in z njimi igrali. Zdaj, po enem letu, jih je že več kot 50. Vsi so pridni in ubogljivi. Tova- tako šivajo, lepijo in sestavljajo lut-rišica Trampuževa se ni mogla od- ke tudi fantje. Iztok Valenčak je ločiti koga bi pohvalila. Kot deklice, pred časom izdelal kar trd perike. Vsak ponedeljek in četrtek se zberejo v pionirskem klubu in pridno vadijo. Ob petkih pa mladi lutkarji nastopajo. Kdo bi si mislil, da bodo v teh malih rokicah zaživele njihove male in negibne lutke? Videti je kot, da iso žive. To zmorejo naši velenjski lutkarji le zato, ker pridno vadijo. Ob nastopih pa doživijo višek zadovoljstva. Iz vseh krajev občine pridejo mladi gledalci na predstave. Takrat se velenjski lutkarji še bolj potrudijo, da se ne bi osramotili pred gledalci. Mladi lutkarji iz Velenja pa ne igrajo samo z lutkami. Nekatere igrice, ki iso jih prej igrali z lutkami, igrajo potem tudi sami. Tako so pred nedavnim sami zaigrali igrico Kraljična brez biserov. Nastopali pa so: Kralj — Metka Ravnjak in Stojan Oštir, Kraljica — Marjan Domanjko in Božena Bencik, Princeska — Breda Štemberger in Irena Zalar, Kraljica desete dežele — Brina Kovač in Irena šrot, Norček — Jože Hudales in Tonček Pozvek, Deklica — Sonja Šafer in Marjetka Drev, Matevž — Dragica Kresnik in Iztok Valenčak, Dvorna dama — Cvetka Steinbaher in Rozika Udo-vič, Stari dvorjan — Breda Repnik in Drago Jan, Mladi dvorjan — Irena Švener in Nanika Pozvek, Stražarji — Vlado Vrbič, Anica Švener, Zdenka Markovič, Vlasta Medved, Eta Gaberšek in Irena Novak, Dvorni zlatar — Blaženka Koprive in Renata Zupančič, Kuharčki — Tine Hudales, Miran Koželj, Sonja in Rajko Pražnikar. Na naši fotografiji vidimo nekatere med njimi. Mirni Malenšek ?cJ*A K*! Popoldne oktrobrskega dne se je že začelo nagibati; bilo je medlo in pusto; svetloba, zelenkasta kot nedozorela jabolka je pronicala skozi meglo, kot bi jo sejal skozi gosto sito. Ravnina je ležala spokojna, skoro mrtva — dve ostri, ravni črti sta jo sekali: proti zahodu cesta, proti vzhodu pa visoki sivi betonski stebri električnega daljnovoda. Cesta je bila zelo samotna, ker se je ne daleč izognila vasi, ki so ležale ob strani, kot bi jih veter razsejal med polkrož-ne zavoje njiv in orumenele sadovnjake. V zraku ije bilo čutiti bližino in sivino bližnjih novembrskih dni, v drevesnih krošnjah in praznih stogih je pel severnik. Kobila je krevsala precej počasi, podkve so kresale po trdem betonu in zanemar jeni zapravljivec je predirlji-vo ropotal. Kmet, petinšestdesetih in koma j, dvajsetletno dekle sta slonela vsak na svojem koncu sedeža, tako da je bilo med njima za dve pedi praznega prostora. Kmet je držal vajeti, ne da bi jih čutil med grčavimi prsti, dekle se je s hrbtom pritiskalo na razcefran zelen koc, vržen čez naslon, ker jo je zeblo — obema pa se je zdelo, da se voz sploh ne premika. Samo konjske noge v počasnem, enakomernem ritmu, cesta pa je bila zmeraj enaka: širok siv pas z ozkimi počeznimi progami asfalta, ki so se približevale in oddaljevale. Lahko bi jih gledal, dokler bi ti ne začelo migotati pred očmi in če bi zaprl oči in čez čas spet pogledal, bi bilo vse kakor prej: kobila bi prestavljala trudne, otekle noge z razpo-kanimi kopiti, na levi iii desni bi se vrstila repišča, opar-jiena od slane, veter bi sunkoma majal suha stebla pozabljenih sončnic, gore in gozdovi pa bi bili zmeraj enako daleč ali blizu in samo asfaltne proge bi se vrstile v nedogled. To je trajalo dolgo — že celo uro — dekletu pa se je zdelo kot večnost. Skrivaj se je ozrla na kmeta, ki je bil čisto tak kot vsi kmetje, ki se še vozijo s starimi zapravljivei in sovražijo cesto, ker voz na njej preveč ropota in se konju noge zelo utrudijo: bil je nizek in čokat, s širokim ravninskim obrazom in poudarjenimi ličnicami, oblečen v črn kosmat suknjič, ki ga je delal še nižjega in širjega, talko da se je zdel poln surove sile, nepreračunlj ive kot hudournik, z očmi, ki so gledale preko sveta, kot bi ga ne videle, ker to ni več nekdanji svet in s trpko stisnjeno zarezo širokih moških ustnic nad kljubovalno brado. Rada bi ga vprašala, kako daleč je še do njegovega doma, toda možev trdi, vase zaprti obraz jo je plašil, da je zmeraj spet potlačila plaho vprašanje, iki ga je imela čisto na koncu jezika. Končno mi je vseeno, kako daleč se ipeljeva, je pomislila, čisto vseeno. Imela bom hrano in stanovanje, v tovarno pa se bom vozila z vlakom. Trt vmesne postaje in pol ure pešpoti do postaje. Samo pol ure — tako je rekel, ko je naložil kovček na foz. T-udi Lenka je rekla »samo pol ure«. Tisto popoldne je rekla, ko sva sedeli pri veliki ogrevalni cevi v blagovnem skladišču. Tam je zmeraj prijetno toplo, betonska tla v skladišču pa so tako mrzla, da te kmalu začne zebsti skozi tanke gumijaste podplate. Pa tudi roke se utrudijo, če osem ur prekladaš zavoje novega blaga, ki ga dekleta privažajo v blagovno skladišče naravnost iz apretune, še tako novega, da ti ostri vonj po barvi plane naravnost v grlo. Najbolj zoprno pa je, kadar moraš metati zavoje na najvišjo polico in stoji na vrhu lestve Maks, ki pobesni, če mu kos ne prileti naravnost v roke! Pri ogrevalni cevi pa je toplo iin. varen si. Tam lahko posediš četrt ure in malicaš, včasih tudi dalj — dokler pač me pridejo novi vozički in dokler ne zaslišiš Maksovega glasu z drugega konca skladišča, ki kriči: »Kam ste se spet vtaknile? Alo, vozički so prišli, brž!« — Pri ogrevalni cevi sva se z Lenko večkrat pogovarjali. Rekla je, da je neumno plačevati hrano in stanovanje v mestu, ko si oboje lahko mimogrede prislužiš s popoldanskim delom. Ona je že od spomladi pri nekem kmetu in pravi, da je zadovoljna, pa je še zame uredila zadevo. Rekla je, da je hiša dobra in se mi ne bo slabo godilo. Samo ko bi biil kmet bolj zgovoren... Ni se bilo lahko odločiti in ob pol treh, ko se je vrnila iz tovarne, je bila skoro presenečena, ko jo je kmet čakal z vozom. Stal je pred vrati stare mestne hiše s pročeljem, ki je spominjalo na nagubani in gosposko omledni obraz Miheline gospodinje, in ko je Mihela prišla do vrat, jo je brez ovinkov vprašal: »Ali si ti tista, ki jo bom peljal domov?« Pritrdila je in pri tem ji je bilo nerodno. Predstavljala si ga je mlajšega in prijaznejšega, on pa je govoril zelo malo in ogledoval jo je kot vprežno žival, ki jo namerava kupiti. V njegovih mirnih, sivih očeh je videla, kako jo ocenjuje — da, morala se je sprijazniti s tem, da jo bo odpeljal domov kot delavno žival, nič drugače. Vprašal jo 'je, če zna delati ■na polju in pritrdila je: seveda zna, saj je prišla s kmetov. Pot^m ji je dejal, da zdaj na zimo na polju ne bo dela, spomladi pa bo treba pošteno prijeti in naj prinese svoj kovček. Še sama ni vedela, kdaj se je znašel na zapraVljivcu njen ztileni kovček in ona zraven. Če mi ne bo ugajalo, si bom prebrala, si je mislila, ko sta se vozila čez pusto po1!je po samoti. Ni se še mogla prav vživeti v to, da se je V njenem življenju spet nekaj preokrenilo. Zdelo se ji je vznemirljivo, malo manj kot tistikrat, ko je pobegnila od tete in se napotila v mesto, da bi dobila delo v tovarni. Celo spominjalo jo je nekoliko na tisto pot: takrat se je tudi zadnji kos poti peljala z vozom. Toda takrat je sedela zraven dobrodušnega možaka z Okroglim, skoro pijanskim, veselim obrazom. Pobaral jo je na avtobusnem postajališču v Loki, ko je sedela na klopi in obupano ogledovala svoj kovčeg, zraven pa upala, da bo morda prišel mimo tovorni avto, ki se bo ustavil in jo potegnil do Kranja. Svoj zadnji denar je dala za avtobus, pred njo pa je bilo še dobrih deset kilometrov poti. Dofo-rovoljni možak se je pripeljal mimo z vozom, podobnem parizarju, na lahki deri je imel naložene obrabljene zaboje, polne steklenic od piva in šabese in ko ga je prosila, če bi jo vzel na voz, je bil takoj pripravljen. Spotoma ji je ponujal žganja v rjavi pollitrski steklenici in ves čas se je šalil z njo. Imel je par rejenih konj, ki sta vso pot tekla, tako da je cesta kar izginjala za vozom in bilo je toplo poletno jutro. Miheli se je zdelo, da se z bežečo cesto odmika tudi vse tisto, čemur je hotela ubežati, posebno zadnji mučni meseci. Dalj ko sta se vozila, bolj lahkotne so postajale njene misli. Nič več se niso vrtele kakor star konj v vitlu satno okrog doma, ki ni biil dom in okrog prve ljubezni, ki se je tako nesrečno končala, tudi niso bile več trudne in obupane, kakor malo prej, ko, ije sedela na klopi in čakala, da bi se je kdo usmilil -— postale so gladke, prožne in presenetljivo svetle. Povedala je vozniku, da si namerava poiskati delo v tovarni in veseli možak je takoj soglašal. »V tovarni prav zdaj sprejemajo, sem slišal,« je rekel. To jo je tako razveselilo, da je rekla: »Rada bi delala v tovarni, ker mislim, da bom tudi pri delu lahko zmeraj čedno oblečena« — in pri tem ga je pogledala od strani, ker se je bala, da jo bo imel za domišljavo. Toda on je brž prikimal: »O, kar vidim, kakšna gospodična se bo naredila iz vas,« je rekel. Dobro ji je delo, da se je mogla brez pridržkov pogovarjati o rečeh, ki jih je premišljevala v času svojega največjega ponižanja in zato je rekla še: »Veste, in včasih bi, šla rada v kino,« — možak pa ije navdušeno odvrnil: »To pa! V mestu boste šli lahko vsak dan v kino, če se vam bo le ljubilo.« »Ne,« je rekla, »to bi bilo nekoliko preveč, saj bi zapravila ves svoj zaslužek.« Potem se je zasmejala in tudi on se je smejal. Še sama ni vedela, kdaj sta prišla v mesto. Pred mostom pri tovarnah jo je vprašal, ali bo šla takoj vprašat za delo ali pa naj zapelje njen kovčeg v mesto — sicer pa: ali ima sploh že stanovanje? Skoro bi mu povedala po resnici, da je prišla na slepo srečo, a upa dobiti vsaj prenočišče pri neki znanki, ki že tri leta dela v tovarni — toda možu z veselimi očmi, ki je bil" tako prijazen z njo, ni marala pripovedovati teh reči. in se mu je samo lepo zahvalila za vožnjo. Ko je voz odropotal čez most, je spravila kovčeg v najbližjo bra-njariijo in šla iskat delo. Od takrat je preteklo več kot dve leti in tale vožnja ni bila tako prijazna kot prva. To, kar je bilo pred njo, se ji ni zdelo vabljivo. Toda bilo je dobro in pametno. Zavedala se je, da bo imela hrano in stanovanje in da ji ne bo več treba stanovati v prehodni sobi skupaj s tremi drugimi dekleti. Nič več ji ne bo treba ob sobotah gospodinji umivati kuhinjskega poda in prati perila. Ne bo se več prerekala z njo in sostanovalkami zaradi porabljenega električnega toka. Tisti mali črni kuhalnik na eno samo žico, je pomislila, res mislim, da se bom tudi brez njega najedla vsak dan do sita. In če bom var-čevala, ši bom lahko v dveh mesecih kupila nov zimski plašč. Tudi čevlje bi potrebovala ... Z dolgim, zaskrbljenim pogledom je začela opazovati in presojati svoje čevilje z gumijastimi podplati. Usnje je bilo že močno razpokano in podplati izho-jeni, toda za v tovarno so se ji zdeli še zmeraj dovolj dobri. Končno je imela v kovčku še par drugih, boljših. Čevlji bodo prišli na vrsto pozneje, spomladi. Če bo znala varčevati, si bo sčasoma lahko kupila marsikaj. Vse tisto, kar bo potrebovala, če si bo hotela kdaj urediti življenje. Pravzaprav bi bila morala misliti na to že prej. Potem bi bila lahko zdaj že poročena in bi ji ne bilo treba iti na kmete. Viktor je imel resen namen. Toda seznanila sta se šele v pozni jeseni jn zmeraj sta se sestajala samo v kinu ali pa ob nedeljah popoldne na plesu v Domu. (Dalje prihodnjič) =J Pravočasna košnja in spravilo krme Ko smo se enkrat že odločili, da smo v redu pognojiili travnike z minerali (samo s fosforjem in kalijem), se je treba še odločiti za pravočasno košnjo in sodobnejše spravilo. Naši' kmetovalci največ grešijo s tem, da se prepozno odločijo za košnjo. Skoraj vsakdo upošteva le količino krme, ki jo bo dobil, čestokrat pa pozabi na hranilne snovi, ki bi jo naj ta krma imela. Od teh hranilnih snovi sta pa najvažnejša škrob-na vrednost (ŠV) in prebavljive beljakovine (PB). Škrobna vrednost in prebavljive beljakovine sta le merili za kvaliteto krme, to rje ravno tako, kot je meter merilo za blago. Za enotno merilo so se odločili zato, da lahko med sabo primerjamo različna krmila. Škrobna vrednost je torej tista številka, ki pove koliko škrobne moke bi morali pokrmiti, da bi dobili isti prirastek kot 100 kg neke druge krme. Navedem naj še primer, ki nam bo to nazorneje pokazal; če je škrobna vrednost prav dobrega sena na primer 38, pomeni to, da 100 kg, takega sena zaleže pri prirastku ali pri mleku ravno toliko kot 38 kg škrobne moke. Posebno važne snovi, ki so še v krmi, so tudi prebavljive beljakovine Čeprav so v škrobni vrednosti vračunane, jih moramo kljub temu še posebej upoštevati. Te snovi imajo pri proizvodnji mleka in mesa največje naloge, zato jih v krmi ne sme manjkati. Beljakovine se ne morejo nadomestiti z maščobami ali škrobom. Vrednost neke krme je v precejšnji meri odvisna od tega, koliko beljakovin je v nijej in kako je sorazmerje do škrobne vrednosti. Sedaj, ko smo se malo pobliže seznanili s pojmoma škrobne vrednosti in prebavljive beljakovine, bomo laže razumeli zakaj je treba zgodaj kositi (ko so trave še mlade) in na boljši način spraviti krmo kot je to v navadi. Če kosimo na travniku samo dvakrat (to je v večini primerov) dobimo iz travnikov najmanj teh hranilnih snovi. Taki travniki nam običajno dajo le ca. 2000 škrobnih enot prebavljivih beljakovin, medtem ko nam travniki, ki jiih izmenoma večkrat kosimo, dajejo tudi 7000 škrobnih enot ter 1400 enot prebavljivih beljakovin. Pri samem začetku košnje in pri spravilu krme imamo še minogo skritih rezerv. Na lažji način in manj truda lahko dobimo iz travnikov več koristnih snovi. Torej ' za prvo košnjo se bomo odločili takrat, ko je v rastlinah največ škrob-' nih vrednosti in prebavl jivih beljakovin. To je torej čas, ko začne trava poganjati prve bili in ko ji do ko-šenja manjka še kakih štirinajst dni, do cvetenja pa kake tri tedne. To je v naših podnebnih pogojih nekako med 20. majem in 1. junijem. Seveda pa se v nekaterih letih vegetacija malo zakasni ali pa je zgodnejša. Če bomo v tem času kosili in seveda še prej dosti gnojili, bomo lahko limeli tri košnje, ki nam bodo dale v redu pridelke. Nikakor pa s prvo košnjo ne smemo odlagati, kajiti taka trava, ki že cveta ali še starejša, izgubi že ogromno hranljivih snovi. Ko smo se enkrat že odločili za tako zgodnjo košnjo, se moramo pa še odločili za takšen način sušenja, ki nam ohrani največ hranilnih sno- Dopisujte in oglašujte v NAŠ LIST! tribuna vaših mnenj Še enkrat: „Mozaik velenjskih stezic44 vi. Seveda moramo pa pri tem upoštevati delo, ki ga s takim načinom spravila krme imamo. Dokazano je, da nam da najslabšo krmo tisti način sušenja, ki je pri nas najbolj udomačen, to je sušenje na tleh (tako dolgo, da je krma čisto suha. Seveda upoštevati moramo tudi to, da pri nobenem načinu konzerviranja krme ne gre brez izgub. Še najmanj izgub je pri intenzivni paši,, to je na čredinskiih pašnikih. Pri sušenju sena s toploto (v posebnih Sušilnicah) je izguba 5 do 10 % hranilnih snovi, pri siliranju v silose je izgube 12 do 15 %, pri prevetravanju nastajajo izgube, ki se gibljejo med 15 do 20 %, pri sušenju na švedskih sušilih (na žici) so izgube 20 do 25 %, pri sušenju na lesenih sušilih (kozlih) so izgube 30 do 35 %, pri sušenju na tleh pa gredo te izgube že od 50 do 70 %, če je pa v času sušenja še slabo vreme pa se izgubi tudi do 90 % hranilnih snovi. Ko se je treba odločiti za sušenje bi si morali pač izbrati tisti način, ki nam da na jboljšo krmo in Iki ne zahteva največ dela. Pri tem imam v mislih prevetravanje ali dosuše-vanje sena. Sicer pa o 'tem kaj več pozneje. Ostali boljši načini sušenja se uporabljajo in so mnogo boljši od klasičnega sušenja na tleh. Sušenje na sušilih (najboljša so švedska sušila, sušila narejena iz žice) je zelo uporabno in nam da boljšo krmo ter ne zahteva toliko delovne sile v odmerjenem času kot sušenje na tleh. Če sušimo na sušilih lahko kosimo v vsakem času, ker nismo odvisni od vremena. Seveda dosežemo boljšo kvaliteto, če je vreme sončno in vetrovno. Najbolje je, da ko bomo pokosili, jo pustimo nekaj časa ležati, da malo uvene. Tako uvelo laže zlagamo v sušila in nam ni potrebno toliko sušil, ker fako na pol suhe krme spravimo več na sušila. Če je vreme bolj nenaklonjeno sušenju lahko zlagamo v stogovje čisto svežo krmo, moramo pa upoštevati, da jo zložimo bolj na tanko. Sušil moramo napraviti toliko, da z lahkoto spravimo gor pridelek naj-obilnejše košnje (košnje sena). Za poznejše pridelke pa bo kapaciteta sušil v vsakem primeru zadostovala, kajti pozneje ni vegetacija več tako buina in pridelki so vedno manjši. Ko je krma na sušilih dovol j suha (temu se hitro privadimo) jo moramo takoj spraviti pod streho, kajti-če je tako suha krma še naprej izpostavljena dežju, se še vedno vrši izpiranje. Za spravilo take krme izberemo pač takšen čas, ,da knma od-vekrne, da se nam ne drobijo naj-nežnejši — najkoristmejši lističi. Sušenje s prev^etravanjem je za naše prilike najboljše, saj nam da kvalitetno krmo, stroški same naprave pa niso pretirano dragi. Saj se nam taka investicija pri velikih količinah posušene krme kmalu amortizira. Na tleh sušeno seno se začne drobiti pri vlagi 30—*40%. Torej to je tista meja sušitve na tleh, kjer še ne pride do večjih izgub in kier naj bii krmo spravili na dosu-ševalno napravo. Ventilacijska naprava za dosuše-vanje sena nam omogoča, da krmo mnogo bolje spravimo s travnika, kjer je izpostavljena slabemu vremenu, izpiranju, drobljenju in neugodnemu vplivu sončnih žarkov, ki vplivajo na količino karotina in s tem posredno na količino A vitamina. Naprava za prevetravanje je sestavljena iz ventilatorja, centralnega kanala in iz rešetk." Lahko je sestavljena samo iz ventilatorja in centralnega kanala, ki ima dva dela. Ravno sistem kanalov je ta, da smo se odločili za dve napravi. Ves problem obeh naprav je ta, da spe-ljemo skozi napol uvelo krmo suh zrak, ki ko prodira skozi krmo sabo odnaša vodo. Srce obeh naprav je ventilator, ki mora biti tak, da nam da vsako uro 360 m3 zraka na vsak kvadratni meter površine. Vsak m3 zraka vzame sabo samo 2 grama vode. če računamo, da ima zelena krma 85 % vode, v dosušenem senu pa je največ 20 % vode, je treba odstraniti veliko količino vode, na primer 100 kg zelene trave nam da 18,7 kg suhe krme, izhlapeli pa mora pri tem 81,3 kg vode. O sami tehnični izvedbi te naprave pa bomo pisali v naslednjem sestavku. V zadnji številki »šaleškega rudarja« je marsikdo od Velenjčanov prebral članek z naslovom »Mozaik velenjskih stezic«, in se tudi čutil krivega. Vsekakor je obsojanja vredna hoja po urejenih in lepih zelenicah, da bi si za nekaj minuit ali sekund skrajšali vsakodnevno pot in hojo po mestu. Ljudje smo še pač vedno takšni, da rabimo »policaja«, sicer se ne znamo ali pa se nočemo ravnati po splošnih pravilih etike in javnega reda. Naj se vsak izmed nas občanov zaveda, da je dostojna in pravilna hoja po javnih površinah del srčne kulture in bontona, ki ga pričakujemo od slehernega kulturnega in civiliziranega človeka. Če bi se vsi ljudje zavedali in se ravnali tako kot je potrebno, res ne bi bilo potrebnih nobenih opozorilnih kolov, ograj in navadlne ali bodeče žice. Uprava komunalno-obrtnega centra v Velenju mora vsekakor zaščititi zelenice in nasade, sicer jiih vsako vzdrževanje stane mnogo denarja. Recimo, da se večina ljudi ravna po načelih lepega vedenja in bontc na, manjšina pa vsega tega ne upe števa. Toda, ali se morda marsikate* ri občan, ki se dostojno vede in upošteva vsa taka in podobna opozorila le ne čuti prizadetega, če naleti na napis kot na primer: »Hoja po travi, spodtibi se kravi!« Menim, da s takim opozorilom ne storimo ničesar lepega in vzpodbudnega, ampak človeka lahko le užalimo. Kajti po travi hodijo tudi ljudje radi, seveda ne po mestnih zelenicah ali nasadih. Lične opozorilne tablice z vljudnimi |------j j Vaša pisma ^ in prijetnimi napisi bodo po mojem mnenju naletele na boljši in kultur-nejiši odziv občana. Pri vsem tem pa me moti eno. Ko se namreč tik ob urejenih ali neurejenih zelenicah, kot je na primer vzdolž Kristlovega bloka, kjer je trgovina »Sodobna i oprema«, nameščajo bariere iz bodeče žice. Ali je to kulturno in estetiko? Ali je to sploh dovoljeno, da se v neposredni bližini' oziroma v sa- V sredo, 15. februarja zvečer, bo v kulturnem domu nova predstava Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Celjski gledališčniki se bodo predstavili z »La Malquerido«, Jacin-ta Benaventa. Lani smo praznovali stoletnico rojstva Jacinta Benaventeja, enega največjih dramskih pisateljev špan- Celjski gledališčniki bodo gostovali v velenjskem kulturnem domu v sredo, 15. februarja ob 20. uri. Uprizorili bodo Špansko | kmetsko tragedijo »La Mal-querida« (»Grešno ljubljena« ). Na sliki: Marija Goršič (Rai-munda) in Jože Pristov Esteban). mem okolju, kjer prebivajo ljudje in kjer tekajo tudi zelo majhni otroci, postavljajo nevarne bariere h bodeče žice. Ali je res vse to toliko potrebno, samo da lahko poleti kosimo travo, zelena površina pa sploh ni urejena, kot je primer poleg bloka »Sodobne opreme«? Zanima me, kaj pravijo drugi občani o item. Vsekakor, da nevarna bodeča žica ne spada v tako okolje, poleg tega pa je to zelo neestetsko. Valter Končan, šaleška 20, Velenje Celjsko gledališče v Velenju La Malquerida v Španska k m e t s k a tragedija skega rodu, ki je za svoje delo prejel 1922. leta Nobelovo nagrado. La MALQUERIDA (Grešno ljubljena) je kmečka drama, napisana pa je bila leta 1913. To je drama strasti in španske ljudske miselnosti. Fabula je preprosta: Raimunda se je kmalu po smrti svojega moža vnovič poročila s simpatičnim Esteba-nom, za katerega je mislila, da bo skrben gospodar in drugi oče njeni hčerki Acacii. Prvo se je uresničilo, drugo pa je Šlo po zlu. Hči je zasovražila moža, ki je stopil na mesto njenega očeta ter ji »ugrabil« materino ljubezen. To sovraštvo pa se z leti sprevrže v nasprotje, v podzavestno, kasneje pa že zavestno pregrešno nagnjenje do očima Esteba-na, ki prav tako skriva v sebi pošastno razklanost, ki ga žene v obup in celo zločin. Čeprav ima rad svojo ženo in čeprav želi storiti vse, da bi pred svetom in sebi dokazal da hoče biti in ostati samo to, kar je utrjeno v ljudeh že tisočletja, pa ga že sama kretnja pastorke Acacie spravi v novo brezumje, da je pripravljen za to svojo strast ponovno ubijati. Bolj ko je med očimom in pastorko na- Ne uničimo vsega Spoštovano uredništvo! V Velenju bodo kmalu vse zelenice uničene, čeprav stkrbi komunalno obrtni center, da ljudje ne bi hodili po njih. Zelenica med Vojkovo in 55-stanovanjskim blokom pa še ni zaščitena. Samo dve stranki sva takšni, ki želiva očuvati to zelenico, zato prosiva komunalno obrtni center, da bi zelenico zaščitili s količki, ker sva sami brez moči. Večkrat sem že opozorila ljudi, da ' ne smejo preko zelenice, pa sem dobila vedno nesramne odgovore. Naredili smo že cvetlično gredo, misleč, da ljudje ne bodo več hodili preko zelenice. Nič ni pomagalo. Po hodili so še cvetlice. Škoda vsakega truda. Po mojem mnenju bi bilo dobro vse kršilce kaznovati in njihova imena objaviti v našem lokalnem časopisu. Ljubiteljica rož čet odnos, bolj ko ga ona svraži, bolj ga ljubi. Dejanje je preprosta, veličastna drama ljudskih strasti, ki ne potrebuje posebne razlage. Ljudje so taki, kakršni so, posebne okolnosti pa pripomorejo k temu, da se njihova skrita nagnjenja razvijejo v smeri, ki poruši ustaljene navade in spro- ži katastrofo. Osrednje like v La Malqueridi, ki jo bodo odigrali Celjani pri nas v Velenju, so ustvarili: Marija Gorši-čeva kot Raimunda, Jože Pristov — njen drugi mož in Jana Smidova, Acacia — Raimundina hči iz prvega zakona. Druge osebe prikazujejo še: Nada Božičeva — stara dekla Julia-na; vaške žene in dekleta pa — Mirni Kjudrova, Mija Mencejeva in Marjana Krošlova. Sosed Eusebia je Pavle Jeršin, zaročenec Faustin pa Štefan Volf. Nobertina igra Bruno Vodopivec, hlapca na Sotu pa Janez Bermež (Bernabe) in Sandi Krošl (Rubio). Kot ženske sodelujejo v predstavi še Angela Korošec, Olga Puncer in Vera Sraker. Delo je režiral Dino Radojevič, član zagrebškega dramskega gledališča in docent za dramsko igro na Akademiji za igralsko umetnost v Zagrebu. V lepo odrsko govorico pa je predstavo prevedel prof. Mirko Vivod. Vabimo ljubitelje oderske umetnosti, da si ogledajo predstavo »La Malquerida«, v sredo 15. februarja ob 20. url v velenjskem kulturnem domu. Več rib -manj ulova Da bi ocenili delo preteklega leta, so se pred dnevi zbrali Šoštanj ski ribiči na redni letni občni zbor. Poleg članov in mladincev ribiške družine »PAKA« so bili na zboru tudi predsednik Zveze ribiških družin Celje Jože Sagadin, gospodar Jože Lipovnik in član ing. Čmak. Člani ribiške družine »PAKA« so lani vložili v gojitveni potok Toplice 30.000 kosov zaroda z mešičkom potočne postrvi in 3.000 kosov zaroda z mešičkom postrvi šarenke. V gojitveni potok Sopoto so vložili 10.000 kosov zaroda potočne postrvi'. V sal-monidne revirje Pake, Velunje, Be-čevnice, Toplice in Flprjanščice so vložili 6.200 mladic potočne postrvi in 537 mladic postrvi šarenke. V mešani revir Pake so vložili še 2.050 krapovskih mladic. Tako so po gospodarskem načrtu presegli plan s salmonidi za 45 odstotkov, pri Vlaganju krapov pa kar za 100 odstotkov. Ribiška družina iz Šoštanja upravlja 72,6 km vodnega toka s 36,7 ha lovne površine. Ta pa se je nekoliko zmanjšala 'zakadi regulaci je Pake od Šoštanja do Šaleka in zaradi odvzema vode za vodovode v Velenju in Šoštanju. Uspeh ulova rib ni bil enalk intenzivnemu poribljavanju, ker so se mnogi jezovi porušili in s tem uničili naravna zaklonišča in drstišča. Lani je 72 članov in 12 mladincev ribiške družine »Paka« v 1.938 lovnih dnevih ulovilo 1.812 rib v skupni teži 881 kg. šoštanjski ribiči bodo letos pregledali vse vodotoke ter ugotovili, kje bodo morali popraviti vodne naprave, da hudourne vode ne bi povzročale tolikšne škode na ribah in obrežnih zemljiščih. Na občnem zboru so tudi opozorili, da bi morali takoj zgraditi čistilne naprave za celotno področje Velenja in Šoštanja, kjer bi centralno čistili industrijske in fekalne odplalke, ki se sedaj ne-prečiščene izlivajo v Pako. M. V. SORODNIKOM IN ZNANCEM V TUJINI NAROČITE »ŠALEŠKI RUDAR« HVALE2NI VAM BODO ZA POZORNOST! šport šport šport špcrt VEČ KOT 130 OTROK JE SMUČALO Slabe snežne razmere v Velenju v Času zimskih počitnic so onemogočile, da bi lahko organizirali smučarske tečaje v Velenju. Zato so na sestanku Občinske zveze društva prijateljev mladine ž učitelji in vaditelji smučanja sklenili, da bodo vdzili otroke z avtobusom v Črno na Koroškem in v Mislinje. Odziv na to akcijo je bil precejšen, saj se je prijavilo preko 80 smučarjev za tečaj v Črni in skoraj 60 začetnikov za Mislinje. Za šestdnevni tečaj v Črni je bilo treba plačati 30 N-dinarjev, za tečaj v Mislinji pa 10 N-dinarjev. S tem denarjem je bila plačana vožnja z avtobusom do smučišč in nazaj, vožnje z vlečnico in čaj po vadbi. V Črni so bili tečajniki razvrščeni v sedem vrst, po znanju smučanja, ki so jih vodili vaditelji in učitelji smučanja Marjan Pistotnik, Oto Ku-gonič, Franc Cesar, Ignac Šalej, Bojan Glavač, Marjan Pusovnik in Rudi Ževart. Po mnenju vaditeljev je taka oblika vadbe ob žičnici zelo >■ >, ". • . ., <; ; < i »Strogi« sodniki so merili čas mladim tečajnikom uspešna, saj otroci veliko več presmučajo in v razmeroma kratkem času lahko veliko več pridobijo na znanju, predvsem tisti smučarji, kjer gre za utrjevanje že pridobljene sposobnosti fcrmarjenja. Očiten je bil napredek pri tistih tečajnikih, ki so bili to pot že drugič ali tretjič na tečaju. Skupino začetnikov pa so v Misli-nju (v Dovžah pri Mislinji) vodili: Vlado Pocajt, Majda Glavač in Ivan Mravljak. Začetniki so pokazali veliko veselja in volje, da bi se naučili smučati, vendar zaradi premalo ur vadbe in premalo vaditeljev ni bilo moč predelati začetniškega programa. Zadnji dan tečaja so se tečajniki pomerili med seboj v veleslalomu. Razvrščeni v štiri skupine so najboljši dosegli naslednji vrstni red: STAREJŠI PIONIRJI: STAREJŠE PIONIRKE: 1. Nevenka Kugonič 1:12,0 2. Zora Valenčak 1:21,0 3. Milena Meh 1:24,6 MLAJŠI PIONIRJI (krajša proga) 1. Podpečan 27,0 2. Boris Vajthauser 30,0 3. Blagotinšek 30,4 4. Jože Polenik 30,6 5. Matjaž Jamnikar 30,9 6. Matjaž Vrtovec 31,4 MLAJŠE PIONIRKE: 1. Anda Ambrožič 30,2 2. Eta Gaberšek 30,5 3. Jasna Šterban 31,0 Začetniki pa so tekmovali v smuku in veleslalomu. Vrstni red najboljših: VELESLALOM: 1. Kralj 25,7 2. Igor Pečovnik 26,0 3. Gorogranc 26,3 4. Irena Gorogranc 26,7 5. Darko Kaisesberger 26,8 6. Danilo Cas 28,8 SMUK: 1. Zvonko Vah 28,6 2. Rajko Špital 28,7 3. Darko Kajsesberger 28,8 4.-5. Toni Pozvek 29,0 4.-5. Igor Pečovnik 29,0 6. Milan Sevšek 30,0 Na koncu bi dodali še nekaj misli in napotkov za v bodoče. Za smučarske tečaje bo potrebno otroke bolj pripraviti, tako telesno kakor tudi glede opreme, robničave smuči, ki se čvrsto pritrdijo na čevlje, palice z obroči naj bodo v bodoče osnovna zahteva za tiste, ki so že drugič na tečaju. Nekateri otroci so prišli na tečaj brez rokavic, brez kape, v slabih čevljih in podobno. Ne gre za to, da morajo biti vsi »perfektno« opremljeni, gre za to da se bo otrok prijetno počutil na snegu s svojimi sovrstniki, da ga ne bo zeblo in da bo lahko posnemal vaditelja, ki mu pokaže to ali ono prvino smučanja. Precejšnje zanimanje za smučanje, tako med otroki kakor tudi med starejšimi ljudmi, kaže da bo treba za prihodnjo sezono pripraviti več strokovnega kadra za vadbo na smučarskih tečajih. Ce želimo, da bodo tečaji efektnejši oziroma, da se bodo otroci v eni sezoni več naučili, bo potrebno prirejati tečaje, ki bodo trajali vsaj 10 dni. Nekateri otroci stopijo na smuči šele na tečaju. Zato je potrebno dva, tri dni, da se navadijo na smuči, na sneg, na teren in pridobijo potrebno kon-dicijo za povsem nove gibalne izkušnje. šele po tej »aklimatizaclji« je otrok sposoben miselno in telesno dojemati od vaditelja razložen in pokazan smučarski lik. Tako pri 6-dnevnem tečaju za posredovanje novega znanja ostane le še tri dni vadbe, kar pa je odločno premalo, da bi lahko otroci vidno napredova-li. Nazadnje ni odveč misel, da bo potrebno v Velenju pristopiti k organizaciji smučarskega kluba za alpske discipline, kamor se bi lahko vključevali smučarji, ki želijo svoje znanje dopolnjevati s tekmovanjem. V klub pa bi se lahko vključili tudi vsi ostali smučarji, ki si želijo organizirano rekreacijsko smučarsko udejstvovanje. Skoki v Mislinji Na 65-metrski skakalnici v Mislinji je bilo klubsko tekmovanje v skokih domačega društva In smučarskega kluba Partizan-Rudar Velenje. Najboljši je bil Velenjčan Polde Krevselj, ki je skočil 50,5 m in 49 metrov. Od domačinov pa je bil najuspešnejši Jurij šmon z najdaljšim skokom 32,5 metra. Rezultati: 1. Polde Krevselj, Velenje 187,5 (50,0 49); 2. Maks švener, Velenje 162,2 (42,5 47); ' 3. Jože Sredenšek, Velenje 160,8 (45,5 43,5) 4. Drago Zupane, Velenje 157,0 (43,5 44,5); 5. Slavko Berglez, Velenje 122,4 (37 36,5); 6. Jurij šmon, Mislinja 97,9 (31 32,5); 1. Jože Klemene, Mislinja 89,9 (29 30,5); ' 8. Tone Jeseničnik, Mislinja 80,3 (28, 28,5); Obiskali smo.. , Velenjski delavski klub je prijeten kotiček za vse one, ki želijo po-ikramljati s prijatelji ali pa posedeti nekaj časa v razgibanem okolju. Upravnik delavskega kluba Evgen Dervarič pa želi še več. »Vsak obiskovalec mora najti v prostorih tudi del kulturnega razvedrila,« nam je povedal, ko smo ga obiskali in prekinili sredi dela. Pogovarjali smo se ravno takrat, ko je pripravljal razstavo amaterskega slikarja Svetina iz Zavodnje. Zato smo tudi tu začeli. — Najprej smo vprašali tovariša Dervariča, koliko razstav je že bilo v delavskem klubu. »Vsega sikupaj smo v klubu priredili 82 likovnih razstav, znanih in manj znanih umetnikov ter amaterjev. Lani jih je bilo 12, razstavljali pa so med drugim naslednji akademski slikarji: Janez Vidic iz Maribora, Stane Jarem iz Kočevja, Avgust Lavrenčič iz Celja in Janusz Bersz iz Poljske. Menim, da ima naš klub primeren razstavni prostor in so vse razstave dobro obiskane. Likovne razstave bomo še naprej prirejali. Velenjčani so v tem času pokupili že dosti umetniških slik in z njimi opremili svoja stanovanja. S tem prav gotovo širimo kulturo med prebivalci in opravljamo kulturno poslanstvo. Razstavljena dela pa si ogleda pod strokovnim vodstvom tudi šolska mladina.« — In s čim skrbite za razvedrilo gostov? »Nekdaj smo imeli torkove veče- NOVI ORGANI ZA UGOTAVLJANJE POKOJNINSKE DOBE Pokojninsko dobo (zavarovalno in posebno) so ugotavljale posebne komisije za ugotavljanje pokojninske dobe pri občinskih skupščinah. Pri teh komisijah so se lahko vlagali zahtevki za ugotovitev posebne dobe do 31. 12. 1966, za ugotovitev zavarovalne dobe pa do 31. 12. 1970. Zvezna skupščina pa je na zadnji seji zveznega in socialno-zdravsitve-nega Zbora, ko je >nekol'ilko zaostrila pogoje za uveljavljanje pravice do pokojnine, spremenila tudi organe, ki so pristojni ugotavljati; posebno in zavarovalno dobo za pokojnino, ki so jo zavarovanci dopolnili pred uveljavitvijo novega pokojninskega zakona. V bodoče rte dobe ne bodo več ugotavljale posebne občinske, oziroma republiške komisije, pač pa bodo to opravljali zavodi za so-oialno zavarovanje. Ti zavodi se bodo tudi v bodoče morali v vseh primerih, kadar bodo odločali o zahtevku za ugotovitev časa udeležbe v narodnoosvobodilnem boju ali aktivnega sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju, preskrbeti najprej obrazloženo mnenje združenja borcev narodnoosvobodilne vojne občine, v kateri je zahtevnilk aktivno deloval iv narodnoosvobodilnem gibanju. Omenjani zakon je začel veljati 15. 1. 1967. S tem dnem je prenehala z delom občinska komisija za ugotavljanje posebne in navadne dobe. Izvršilni odbori skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja moraijo do 15. 4. 1967 določiti službe v zavodih za socialno zavarovanje, ki bodo v bodoče ugotavljale pokojninsko dobo. Dokler te službe ne bodo določene, občinske komisije svojih zadev ne bodo mogle predati in se bo njihovo obravnavanje za toliko časa zavleklo. Pripominjamo še, da je rok za uveljavljanje posebne dobe s pričami že potekel 31. 12. 1966, z 31. 12. 1967 pa bo potekel tudi rok za ugotavljanje zavarovalne dobe na podlagi izjav prič. VABIMOSO&ELAVCE Razpisna komisija DS trgovskega podjetja na veliko m malo »BAZEN« Velenje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. ŠEFA PREDSTAVNIŠTVA IN PRODAJALNE PREMOGA - v Celju, Gledališka 9; 2. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA za železnino v engro oddelku; 3. KALKULANTA. POGOJI:. 1. Višja ali srednja strokovna izobrazba s 3 odnosno 5-letno prakso na ustreznem delovnem mestu ali visoko kvalificiran trgovski delavec s 5-letno prakso na ustreznem delovnem mestu. 2. Višja komercialna ali srednja ekonomska šola s 3 odnosno 5-letno prakso ali visoko kvalificiran trgovski delavec z 8-letno prakso v železnim. 3. Ekonomska srednja šola ali VKD trgovske stroke s 3 odnosno 8-letno ustrezno' prakso. Pod 2. zagotovljeno družinsko stanovanje. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. PRODAMO Kreditna banka Celje, podružnici Velenje prodaja rabljeno, a še uporabno peč centralne kurjave tipa Neo-vulkan I. Ogled peči je vsak dan od 7. do 14. ure v ekspozituri banke v Šoštanju. re. Zdaj, ko ima večina delovnih kolektivov prosto soboto, smo ob sobotah začeli prirejati družabno-za- iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini = = [ Opozorilo j | Velenjoanom I 1 PREBIVALCE VELENJA | | OPOZARJAMO, DA SMETIŠ- | 1 CA V ŠMARTNEM NI VEC, | | KER SMO ZACELI UPORAB- I | LJATI NOVEGA. | KAZNOVAN BO VSAK, KI I 1 SE BO ŠE POSLUŽEVAL I | STAREGA SMETIŠČA. | Kom. obrtni center Velenje f uillllIIIIIIIMIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllillllil M AL I dG LAS I PREKLICI 9 Majda SlapniOt preklicujem neresnične besede, ki se govorijo o to-varlšici Mariji Legner in njenem potovanju v Avstrijo in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. 9 Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 158. Filip Nemec, Prebold 9. Evgen Dervarič: »Želimo razvijati pravo klubsko življenje«. bavne večere. Angažirali smo razne zabavne ansamble in pevce. Prihodnji mesec pa bodo v klubu gostovali Siaki in ansambel Borisa KoVači-ča.« KINO KINO »SVOBODA« VELENJE 11. in 12. februarja »KROG LJUBEZNI« francoski barvni Cs film 14. in 15. februarja »BALTIŠKA SLAVA« sovjetski vojni film 16. in 17. februarja »NAJSTAREJSI FERSO« farncoski barvni Cs film 18. in 19. februarja »OSEDLAJ VETER« ameriški barvni Cs film 21. februarja »PESEM SVETA« francoski barvni Cs film 22. februarja »VOLČIČA« bolgarski Cs film 23. in 24. februarja »TIHO, TIHO CHARLOTE« ameriški film FILMSKO GLEDALIŠČE VELENJE 13. februarja »FATAMORGANA« ameriški film 20. februarja »PESEM SVETA« i francoski barvni Cs film Francoski barvni film »Krog ljubezni« bodo vrteli 11. in 12. 2. v kinu »Svoboda«. HOTEL »PAKA« VELENJE KONCFRTNA NARODNA IN PLESNA r'lASBA 1 VSAK" DAN, RAZEN fONFDPl IKA LETNE KONFERENCE ZKS Sredi januarja so začeli po osnovnih organizacijah ZKS v naši občini z letnimi konferencami. Kot so predvidevali na občinskem komiteju bodo konference končane do konca februarja. Občinska konferenca pa bo po vsej verjetnosti meseca aprila. Letošnje konference osnovnih organizacij Zveze komunistov imajo povsem delovni pomen. Na njih bodo komunisti ocenili politično stanje po brionskem plenumu in ugotovili v kaknši meri so se komunisti zavzemali za realizacijo sprejetih sklepov in stališč. Pregledali bodo delo posameznih komunistov v samoupravnih organih, družbeno političnih organizacijah, organih, društvih in ocenili, če so komunisti doumeli pomembnost nadaljnjega utrjevanja našega gospodarskega sistema, ki temelji na delavskem in družbenem samoupravljanju, na osvoboditvi dela in nagrajevanju po delu. Razprave po IV. plenumu so z vso ostrino postavile ponovno na dnev- ni red vprašanje individualne in kolektivne odgovornosti. Mnogo upravičenih pripomb je bilo izrečenih na komuniste, ki opravljajo odgovorne naloge v delovnih organizacijah in dmžbeno-političnih skupnostih na vseh nivojih. Zato bodo morali komunisti na letnih konferencah pregledati, če so se komunisti dosledno zavedali pomembnosti demokratičnih načel in jih tudi sami v'neposredni praksi izvajali. Vse bolj postaja osnovni nosilec idejno političnega dela vsak komunist sam kot samostojna politična in družbena osebnost s trdno izoblikovano svetovno nazorsko orientacijo in osnovo, ki temelji na filozofskih postavkah marksizma. To omogoča vsakemu komunistu, da sam presoja in zavzema stališča o posameznih družbenih vprašanjih. Pri tem pa klasična funkcija osnovne organizacije izgublja na pomenu. V osnovnih organizacijah naj bi v bodoče predvsem oblikovali stališča o najsplošnejših idejnih in družbenih vprašanjih politike graditve Zveze komunistov in organizacijska vprašanja. Pretežno so se sedaj osnovne organzacije ukvarjale z organizacijskimi vprašanji in manj z idejno političnimi in družbenimi vprašanji. Zato je potrebno postaviti takšno organizacijsko obliko, ko osnovne organizacije ne bodo več obremenjene z organizacijskimi vprašanji, ampak bodo lahko komunisti razpravljali o bistvenih nalogah Zveze komunistov. Vse te in še druge probleme bodo obravnavali komunisti velenjske občine na letnih konferencah osnovnih organizacij. Komunisti pa bodo izvolili še delegate za občinsko konferenco in nova vodstva osnovnih organizacij in tovarniških komitejev. JOŽE SVETIM-TAJ razstavlja v delavskem klubu Amaterski slikar Jože Svetina-Taj, učitelj iz Zavodnje nad Šoštanjem, razstavlja prvič svoja diela v velenjskem delavskem klubu. Razstavljenih ima 37 olj in akvarelov, večinoma pejsažev iz domačega kraja, okolice Zavodnje in drugod; nekaj pa je tudi tihožitij. dela. Vedno so me nadlegovali, naj jim rišem domače naloge. Kasneje, ko sem začel učitelje vati, sem se predal mladini. Že v Vitanju sean na šali vodil likovna krožek. Moje zaninnamje do likovne umetnosti pa se je stopnjevalo, ko sem prišel v razgibano kulturno življenje na področju velenjske občine. Tu sem se začel i m ipllš < - M V m nasa vpras\nj4 ivan eece ■ predsednik odgov a it j a: amd »šaleška dolina« Ko se sprehajamo po ulicah, srečujemo vozila z modro tablico in oznako »L«. Le redkokdaj pomislimo, da so za vOlanom učenci, ipoleg njih pa stalno bedi inštruktor. Precejšnja je številka voznikov, ki so se nav učili šofirati pri inštruktorjih do mačega avtomoto društva. Sedaj je v društvo včlanjenih kar 350 članov, večinoma lastnikov avtomobilov. Nekdaj smo imeli v dolini dve društvi. Jeseni 1965. leta pa sla se obe združili v skupno društvo AMD »šaleška dolina«. Zanimalo nas je zakaj so se drdštvi združili in zaprosili Ivana Feceta, da odgovori na naša vprašanja. Tovariš predsednik, povejte na-/ šim bralcem zakaj ste ukinili društvo v Šoštanju in ustanovili skupno avto-moto društvo? — Čeprav je bilo včasih šoštanj-sko društvo aktivno, je to postalo zadnja leta nedelavno. Zabredli so v finančne težave. Ker niso nič delali, niso imeli dovolj denarja za redno poslovanje. Poleg tega pa je prevladovalo mnenje, da bi lahko imeli v šaleški dolini samo eno društvo, ki bo sposobno razvijati društveno dejavnost. Kot v Šoštanju ,tako smo se tudi v Velenju odločili, da bomo imeli v dolini samo eno društvo, ki bo razvijalo šolstvo, nudilo pomoč IVAN FECE članom in skrbelo za preventivno vzgojo koristnikov cest. Zakaj ste po združitvi opustili društvene prostore v Šoštanju? — Društvo v Šoštanju je imelo takrat, ko smo se združili preko milijon starih dinarjev neporavnanih obveznosti. Prostori mehanične delavnice v Šoštanju so biili slabo o-premljeni. Ustrezni inšpektorski organ je prepovedal opravljati mehanična dela v prejšnjih prostorih. Popraviti bi morali električno napeljavo in urediti še dosti drugih varnostnih naprav, če bi hoteli delati v prejšnji delavnici. Za to pa bi rabili precej denarja. Bili pa smo mnenja, da je bolje, če usposobimo eno samo delavnico, ker je razdalja med obema krajema majhna. Včasih ste prirejali v Velenju republiške cestno hitrostne avto-moto dirke. Zakaj jih ne organizirate več? — Organizirati takšne hitrestne dirke po mestnih ulicah ni malenkost. Poleg precejšnjega dela so potrebna tudi denarna sredstva. Brez pomoči gospodarskih organizacij ne bi mogli zbrati okoli 13 milijonov starih dinarjev, kolikor je potrebno za takšno prireditev. Se srečujete s posebnimi težavami? — Rabili bi svoja stanovanja, da bi dobili strokovni kader. V mehanični delavnici bi namreč rabili sposobnega vodjo delavnice, da bi lahko kvalitetno popravljali motorna vozila. Borci so zborovali Čeprav je izrazita značilnost pri oljnih delih tega mladega amaterskega slikarja umirjenost barv, ki se med seboj prepletajo in ne puščajo vidnejših figuralnih kontur, pa vendar veje iz njih polna svežina in jasnost. Energične poteze čopiča in sproščenost nanašanja barv, ki se stap-Ijajo v celovit kolorit, so momenti, ki odtegujejo slikarja Jožeta Svetino od kakršnihkoli vzorčnih nagibov njegovega upodabljanja. Sleherni obris je njegov in se v njem zrcali njegov svet dojemanja in izražanja. Slikovno izražanje je raslo skupaj z mladim amaterskimi slikarjem, z njegovim hotenjerrk in predvsem z njegovo neumorno voljo po delu. Kaj piravi Jože Svetina o sebi: »Na učiteljišču sem imel dobre profesorje, ki so mi vzbudili zanimanje za risanje in slikanje, sošolci pa so pripomogli k vztrajnosti in volji do bolj posvečati sam sebi in začel Jamsko leto -tudi na veliko risati. • Že dalj časa sem želel, da bi ustvarjal. Dolgo pa sem moral čakati, da sem naredil prelomnico in začel slikati. Stil in vzore sli človek lahko ustvari, težje je začeti delati. Prav tega pa je meni tolilko časa manjkalo. Prepričan sem, da ne hi nikoli slikal, če ne bi prišel v Šaleško dolino. Tu sem se najprej seznanil potom žene pokojnega kiparja Ivana Napotnika s kuturnimi tokovi. Tudi pokojni dr. Karel Dobida- je imel precejšen vpliv, da sem začel delati. Učil me je na mojih delih. K delu pa me je vzpodbudil tudi kipar Aleksander Kovač. Povedal mi je, da bom uspel, če bom vztrajno delal. In res,, delo je maje vodilo tudi za naprej.« Mlademu amaterskemu slikarju žalimio, da bi še naprej vztrajno delal. L. N. Člani krajevne organizacije ZB NOV so imeli 2. januarja redni letni občni zbor. Čeprav so na občni zbor povabili številne zastopnike drugih krajevnih organizacij, teh na zboru šoštanjskih borcev ni bilo. Tako ni bilo nobenega zastopnika od krajevnega odbora Socialistične zveze, krajevnega odbora ZROP in krajevnega odbora ZVVI. Na občnem zboru tudi ni bilo nikogar od Občinskega združenja Zveze borcev. Krajevna organizacija ZB Šoštanj ima 280 članov. Vsi so člani Socialistične zveze, 74 pa jih je včlanjenih v Zvezo komunistov. Predvsem so šoštanjski borci razpravljali o skrbi družbe za borce da člane njihovih družin. Lani je v počitniški koloniji v Rovinju letovalo 25 članov in nj ihovih svojcev. Nekateri od teh pa so dobili za letovanje tudi denarno pomoč. Govorili so tuidi o spomeniškem varstvu. Temu so v preteklem letu posvetili večjo pozornost. Ob vsakem prazniku so bili spomeniki očiščeni in okrašeni. Spominski plošči bratov Mravljakov in Šolnovih fantov Sta bili obnovljeni. Dogovorili so se, da bodo še nadalje vestno skrbeli in vzdrževali vsa obeležja iz narodnoosvobodilne borbe, ki so na območju mesta Šoštanju Na dan borca ietos pa bodo odkrili spominsko ploščo predvojnemu skojevcu in borcu Janku Vrabiču, ki je 5. decembra 1943. leta padel kot (komisar I. šumaidijslke brigade. Člani krajevne organizacije ZB NOV so obljubili, da bodo pomagali pri zbiranju zgodovinskega gradiva o delavskem gibanju pred vojno in gradivo o narodnoosvobodilnem gi- banju v Šoštanju. Ta material bi ra- zgodovinski material za oddelek bili, da bi napisali krajevno kroniko. NOB v velenjskem muzeju. Prav talko bodo pomagali zbirati M. V. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZSELJENSKI PIKNIK V VELENJU Oddelek za notranje zadeve Številka: 2-21/3, 4, 5, 1, 2-1967 2-21/48, 49, 50, 51-1966 Datum: 31. 1. 1967 RAZGLAS Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list FLRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine najdeni spodaj navedeni predmeti: 1. 5 kom. moških koles znamke ROG najdeni na območju PM Šoštanj; 2. 1 kom. moško kolo znamke PUCH; 3. 1 kom. moško kolo neznane znamke, črne barve; 4. 1 kom. moško kolo neznane znamke, zelene barve; 5. gotovina 15.000.— starih dinarjev; 6. nova plašča za kolo — 2 kom. 7. žensko kolo neznane znamke, sive barve; 8. žensko kolo znamke ROG; 9. moško kolo znamke LASTA-PARTIZAN; • 10. moško kolo neznane znamke, modre barve; 11. moško kolo ROG-SPORT. Prosimo lastnike zgoraj navedenih predmetov, da jih dvignejo v roku 6 (šest) mesecev po objavi tega razglasa. Kolesa si lahko ogledate vsako sredo popopoldne. Po tem roku bodo najdeni predmeti last družbenega premoženja. ........................ 4. julija bo v Velenju izseljenski piknik. Ob velenjskem jezeru se bodo iz vseh krajev sveta zbrali naši izseljenci in se razvedrili v domačem okolju. Prireditev, ki sovpada "v mednarodno turistično leto, je za Velenje velikega pomena. Domače turistično društvo, ki bo glavni nosilec celotne prireditve, se že nanjo skrbno pripravlja. To pa ni dovolj. V pripravah na izseljenski piknik bi morali sodelovati vsi Velenjčani. Če se bomo z združenimi močmi lotili priprav, potem bo uspeh večji. Ne sme nam biti vseeno s kakšnimi vtisi bodo iz Velenja odšli naši rojaki. Na zadnji seji upravnega odbora Turističnega društva so že imeno- vali osrednji delovni odbor in devet delovnih komisij, ki bodo pripravile in vodile celotno prireditev. V osrednjem delovnem odboru so: Mitja Lap — predsednik, Tine Oj-steršek — podpredsednik, Danica Hercog — tajnik in člani — Fani Romih, Avgust Jeriha, Lojze Jevše-nak, Branka Mravljak, Stane Huda-les, Jože Grabner, Tone Ambrožič (tajnik izseljenske matice Slovenije), Peter Krapež, Drago Umeik, Lju-ban Naraks, Ivan Atelšelk, Ivan Fi-javž, Ludvik Mali, Ciril Joger, Rudi Mavser, Ivo Gorogranc, Ivo jamni-kar, Alojz Fijavž, Miha Krofi, Gustl Verdelj, Rudi Baje, Franci Korun, Martin Tovornik, Franjo Sevčniikar, Franc Dremel, Karel Božnik, Ivan Fece, Ciril Pilih in Slavko Lah. H^P^lTT JETt JEJ JUI ituf JL%> JBi GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVBEOA LJUDSTVA OBČINE VELENJE Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Hjavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek ln Kudi 2evart — List Izhaja vsak drugI četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekočI račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov In fotografij ne vračamo — Tisk ln kllšejl: OP Celjski tisk Celje.