t. j ur; 5 ■" a SL 189 •List izhaja vsak dr o mcsece L 22.— L 6£C več. — P v Žirofcosti 1 sjcrtnice, i*in Mali ttMnnetom Runanatomi tuN V Trstu, v torek, 10« avgusta 192«. Posamezna številka 30 stok Letnik Ll ni na: za 1 mesec L 3.», —, v taoce matva meaečaa aniaa za 1 tnai prostora obrtne oglase 75 stoL, a a denarnih zavodov L 2L— najmaaj L 3. EDINOST Crcdaištvo in uprarmUtve: Trst (3), ulica S. Franceaco (TAaaid 30. Te-leioB 11-57. Đopki naj se polilj«to izkljofino uredniitvo. oglasi, reklamacij* m dwar p« upra*MftTu. Rokopisi te ne vra&foT Nefrankirana pisma se ae spre emajo. — Lut, založba in tisk Tiskarne „Edinost* Podurednistvo v Gorici: uHca Glosue Carducci it. 7, L O. - Telet št 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. VSI! Tako odgovarjam na vprašanje, kdo maj sodeluje pri kmetijsko-gospodar-skem vprašanju. Vsi: poklicani in nepoklicani, to je: ne-le strokovnjaki na tem polju, marveč vse izobraženstvo. Saj ni to tako pretirana zahteva, kot na prvi hip zveni in kakor hitro se zavedamo, kaj hočemo in za čem stremimo. Polja je toliko, da je prostora za vse. Vsak pogovor, vsak sestanek, vsako predavanje zasleduj isti smoter: vzgojo in pouk kmetske plasti. Vsi nauki se lahko izlijejo v isto strugo. Govorimo z zgodovinskega, zemljepisnega, zemlje-slovnega, družboslovnega stališča itd., od povsod se da z lahkoto zasledovati že navedeni smo-ter. Kdor še dvomi, da na ta način rešimo tudi druga vprašanja moralnega značaja, katerim smo dolžni posvečati vso svojo pažnjo, naj se le za hip zamisli — in ne bo se križal z nastopnimi izvajanji. V tem vprašanju je bistvo našega obstanka. Tako nam jasno in dovolj razločno govori sedanjost, to bo še bolj podčrtala bodočnost, ki se bo še bolj strnila z resnico, da je treba dobršen del napredka in kulture izročiti temeljnemu stanu. V to smer del ujmo vsi, posebno pa oni, ki žive med kmetskim ljudstvom in imajo sto prilik udejstvovati se na, način, da bo videlo to ljudstvo v njih svoje resnične učitelje. Koliko bogastva je v tem revnem in preziranem selskom fivljeniu, na katerem sloni naša zgrešena duševnost, naša napačna pojmovanja o njem! Kolikor pa je v selih slabega, ni zrastlo tu, ampak se je semkaj naselilo iz takozvanega kulturnega sveia, ki si nadeva lepši naslov. Osobito pa moramo uvaževati kmet-sko medino. Njej posveČajmo svoje delo, njo vključimo v posebne vzgojno poučna tečaje, kjer jo navdušimo in usposobimo za njen stan, da bo kos svojim težkim nalogam, da bo prožne duševnosti in čvrsta v splošno koristnem obratovanju. Boj proti nevednosti in zgrešeni duševnosti, izobrazujmo maso, kjer je napredek in moč! Kolikor smo zaostali. toliko več hvaležnega polja je pred nami. Osnujmo si razmeram primeren načrt, razdelimo si delo in stopimo tja, tjer nismo še delali, vsaj tako ne, kakor bi bilo že davno treba. Kar je mogoče v drugih naprednejših deželah, to je vsaj deloma tudi pri nas. Pravilno začrtano delovanje bo to kmalu potrdilo in razpršilo vsak dvom. Pritlikavec bi bil, kdor bi se tudi tukaj umikal in skrival, senca strahu pred dolžnim delom. Tudi danski kmet je bil pred 60. leti v gospodarskem, družabnem in kulturnem oziru v popolni revščini, a se je do danes dvignil do samostojnosti, samozavesti, podjetnosti in samouprave. Kot vidimo, se dobro upravlja in zgledno gospodari. Sicer pa ni bil kmet vedno zadnji, ki je slabo gospodaril. Kar je ustvaril, je bilo trdno zgrajeno. Slabim razmeram so bili vedno krivi njegovi nesposobni, zapravljivi vodniki. Celih 2000 let je proizvajal velikanske vrednosti, katere so njegovi gospodarji zapravljali lahkomiselno. Danska pa nam, priča, kaj zmore sama sebi prepuščena pridna kmetska roka. Pretežni del narodnega premoženja je v njegovih rokah. Kdo pa ga je dovedel do umnega kmetovanja in razumevanja v zadružništvu. katero objema vse panoge kmetijstva. ako ne šola! Čudežni napredek na danski kmetiji se ima pripisati v prvi vrsti ljudski vzgoji, ljudskim kmetijskim in visokim šolam in posku-ševališčam. Danska zadruga je ka.kor država v državi, ki vodi v pridelovanje, predolavanje in razpečavanje kmetijski li pridelkov z uporabo vse prirodoslovna vede in tehnike. Zadruge so ustvarilo omiko kmetskoga življa, kateri dobiva strokovno omiko že v ljudski šoli in v izvrstno urejenih kmetijskih šolah za. odrastlo mladino. Najboljše moči potujejo in učijo kmete strokovnih ved v tečajih in predavanjih. Značilno je tudi, da se tamkaj naj-bistrejše glave posvečajo kmetijskim študijam. Kdor se na Danskem ne razume v kmetijstvu, ni dovolj izobražen. THfgttjev $0tor v Mam Italija bo PALERMO, 9. Včeraj so ase vršile tukaj velike manifestacije za gospodarsko bitko. Glavni fašistovski tajnik on. ^Augusto Turati je imel na zbrane fa--šistovke množice velik govor. Rekel, je pied drugim: Včeraj smo bili Se malo- Vremenske katastrofe v JuaoslavlJI ffoti Mllii v SleveeJfi in na HrvaŠkem. Beograd, Zagreb im Celje v vodi. - Že-lenjšk« progo poškodovane; železniška nesreča. - Soog na Gorenjskem LJUBLJANA, 9. (Izv.) Včerajšnja nedelja je potekla v znamenju hudih vre- številni, a danes predstavljamo že duh v ^^u V ^ ^ menskih katastrof. Povsem nepneako- naroda, voljo plemena. Ni to zadosti. R??^.™0!™?? i vaško nova ramensk. nesreča, ki je ivano je včeraj zadela Slovenijo in Hr- bomo šele tedaj, ko bemo dali Italiji vse možnosti sile. Ako bomo s svojim delom in vztrajnim prizadevanjem vlili Italiji to silo, bo zadostovalo, da bo on. Mussolini zapovedoval in volja. bo postal^ dejanja in upanje bo postalo resničnost. Vsakdo izmed fašistov mora v svoji duši trdno ^skleniti, da bo pripravljal orožje, ki nam bo prineslo gospodarsko svobodo, kajti politična svoboda nam nikakor ne more več zadostovati. Gospodarsko svobodo bomo dosegli le s s a možata j o van jem in vzdržnim proizvajalnim delom. Po šestletni borbi smo privzgojili narodu zavest celokupnosti in voljo do proizvajanja. Tudi to ne zadostuje. Še vedno čutimo, da nas tiščijo k tlom verige gospodarske suž-nosti. Hoče svet ali ne, mi bomo zdrobili ludi to poslednjo verigo s svojim discipliniranim proizvajalnim delom- se HStreHil ker je Iketel izvršiti tel«ane preiskavo. TURIN, 9. Preteklo noč je odšel ka-rabinerski narednik Antojaio Polizzi z dvema agentoma na potruljo. Spremljal "ga je tudi tajnik turinskega fašja Na tale Bianchi. Na nekem križišču v severnem t urinskem predmestju so srečali trojico individuvov na kolesih. Fašistovski tajnik Bianchi jim je velel, naj skočijo s koles, ker da jih mora patrulja preiskati. Ko so se kolesarji približali, soi oddali proti patrulji več revolverskih strelov. Fašistovski tajnik Bianchi se je zgrudil smrtno ranjen na tla, eden izmed agentov pa je bil težko ranjen. _____ tttik« pdstezUt HfifsMe u fcntHf ifertj RACCON1GI, 9. Včeraj ob 15.30 je bir krščen sinček princezinje Mefalde. Kumovala sta princ Humbert in prin-cezinja Ivana. Krstnim ceremonijam so prisostvovali Nj. Vel. kralj, kraljica, prkicesnja Marija in oče princ Hessen-ski. Novorojenčku so dali ime Mavricij, Friderik, Kari in Humbert. MScteska hsiOi MItiUi latam RIM, 9. Dne 7. t. m. sta podpisala v Madridu italijanski poslanik markiz Paeiucci de Calboli in španski zunanji minister Yanguas Messia pogodba o prijateljstvu in reševanju sporov med Italijo in Španijo^ SH MtMtot !Rt aveli RIM, 9. V okraju Acilia je izbruhnil požar v neki zalogi žita. Iz Rima so prihiteli močni oddelki ognjegascev, katerim so je posrečilo po večurnem delu udušiti požar. Poslopje, kjer se je nahajalo žito, je ostalo deloma nepoškodovano. Nad 600 kvintalov žita pa je požar uničil. i povzročila veliko škode. Radi neprestanega deževja preko noči in včeraj ves dan so naatale velike poplav«, fci sv> povzročile, da j plazovi zdrknili p*>nekod na železniške tire in so bile dJknala vse železniške zveze prekinjene. Po vsej Kranjski je včeraj neprestano deževalo in med postajama Zalog - Lažne se je radi hudih nalivov utrgal močan plaz zemlje, ki je zasula tir. Ob 5. popoldne je po tiru pridrvel s polno paro iz Zidanega mosta brzovlak Dunaj - Trst, ki se je zaril v zemljo in jo vlekel kakih 80 metrov s seboj; pri mostu, ki drži črez potok Vesnica, se je lokomotiva prevrnila v 8 m- trov globok jarek. Tender je zavo-zil v obzidje mosta, dočim se je službeni voz prevrnil na desni tir, tako da je bila proga docela zaprta in promet dolgo časa ukinjen. K sreči pa ni bilo človeških žrtev; le nekaj potnikov je zadobilo lahke poškodbe. Veliki nalivi na Štajerskem so ogrožali promet med Ormožem in Ljutome- Bosni. Povedal ni nič posebnega, le o. monstracije, da izkaže svoje simpatije vladi sporazuma je rekel, da bo trajala predsedniku Pangalosu. še tri leta ter da se bo proračun zmanj- šal od 13 milijard na 10 milijard. PtSreb m. ministri Gjurlčlčo An*le3ki poslanik pri dr. Ninčićn BEOGRAD, 9. (Izv.) Danes dopoldne je zavladalo v političnem življenju zatišje. Člani vlade, poslanci, diplomatje in vse ugledne osebe so se udeležile pogreba pokojnega ministra pravde M. GjuriČića, ki se je vršil ob 9. dopoldne. Pogreba se je udeležila tudi ogromv.a množica občinstva, ki je tvorila ob c J tah širok špalir in je tako izkazala .zadnjo čast priljubljenemu pokojniku. Takoj po pogrebu je zunanji minister dr. NinČić sprejel v svojem kabinetu angleškega poslanika Cunarda. Ta posvetovanja se spravljajo v zvezo z noto ki jo je jugoslov. poslanik Rakič ponesel v Sofijo. Besedilo note do sedaj še ni bilo objavljeno. Domnevajo, da čaka jugoslo-venska vlada na to, da bo noto objavila prej bolgarska vlada. Ni še znano, ali je Rakić že izročil noto v Sofiji. Danes do 20. ure dr. Ninčić še ni prejel nobenega tozadevnega obvestila. tl!k!8ši£S«R slgfnss!«Ljitemere Vodstvo bivših Zvo ▼ojakav raspuMeno MILAN, 9. Po nalogu tukajšnjega prefekta je policija razpustila vodstvo lombardijske Zveze bivših vojakov, ki ima svoje sedeže na trgu S. Ambrogio. Ocsfi • mirtu v m\ LJUTOMER, 9. (Izv.) Odkritje Miklošičevega spomenika v »Ljutomeru je bilo zamišljeno kot velik naroden praz-jiik, a neugodno vreme je prekrižiti o vse račune. Radi velikih nalivov je iz-rom. Voda je podrla nasip pri postaji postalo mnogo zunanjih gostov in po-Ivankovci in dež je močno poškodoval: vabljencev in svečanost se je izvršila v železniško progo. Nadalje se je plaz. skrčenem obsegu. Promet na železniš-utrgal tudi na progi Ljutomer - Mari-j ki pr0gi med Ormožem in Ljutomerom bor pri Hrastniku, pa so jo kma»u[je bil prekinjen, tako da je tudi izosta-popravili. I lo mnogo gostov, ki so imeli prispeti Na gorenjski progi so nalivi napravili! po tisti progi, precej škode, a je bila vsaka nevarnost; Kljub te-mu pa se je na kolodvoru kmalu odstranjena. Na Gorenjskem ie | stvorila dolga povorka, ki ie kreni) ia sneg pokril vse hribe, ki so nad 1000 m!trg pred cerkev, kjer je postavljen slk>-visoki. ' mertik. Slavnost ie otvoril mariborski Tudi v mariborski okolici so nalivi bili hudi. Manjkajo pa še podrobnejša poročila. V Celju je voda poplavila ulice in prebivalstvo je popadla precejšnja panika Reke so danes popoldne pričele padati in voda odteka. Škoda Še ni ocenjena, vendar pa ie ogromna. Prometne ovire še obstojajo -in vlaki vozijo z e-likimi zamudami. je gimnazijski profesor dr. Tominšek. V lepem govoru jo nato ori ' Miklošičevo delo in življenje Ijr , uski univerzitetni profesor Nachtigal, nakar je bil spomenik odkrit in izročen v varstvo ljutomerski občini. Govoril je tudi rektor ljubljanske univerze dr. Hinterlechner in več drugih. Meščanska garda je oddala častno , v . , . salvo, nakar je bila slavnost zakliu- Tudi iz Zagrebu poročajo, da se je čena ' J J včeraj sprožila tam nevihta, kakršne' Danske zadruge pošiljajo kmete v ra^ne kraje k razstavam in tudi v šole. Kmet tekmuje s kmetom, zadruga z zadrugo, kdo bo izrodil lepšo in boljšo živino in pripravil boljše mleko. Tako se narod duševno bodri. D tnska je domovina ljudskih visokih šol, zamišljenih po protestantskem škofu Grundwigu. Tz teh šol izidejo prožni, omikani, energični in podjetni kmetovalci. — Kar ne moremo pričakovati od irugod, poskušajmo sami iz sebe! Po-riavi jaui pa, da moramo na delo vsi. Janko Fnrlan (G. v.). PARIZ, 9. Francoski listi so prinesli naprotujoče si vesti o položaju v Rusiji. Nekatere imed teh vesti pravijo, da je v Leningradu in Kronstadtu izbruhnila vstaja in da je sovjetska vlada mobilizirala rdečo vojsko. Sovjetsko poslaništvo v Parizu je vse te vesti dementiralo v posebni noti, ki jo je poslalo agenciji «Havas». Poslaništvo izjavlja, da je v stalnih stikih z moskovsko vlado in da so vesti o nemirih docela izmišljene in aburdne. MOSKVA, 9. Agencija «Tass» izjavlja., da so vesti, ki jih je objavil inozemski tisk o nemirih v ZSSR, o vojaških vstajah v Ukrajini, v Leningradu in v ivronstadtu, in vesti o atentatih proti sovjetskim poglavarjem brez vsako podlage in ne predstavljajo drugrega kot debelo laž. ne pomnijo še. Ves popoldan so se zbirali na nebu hudi oblaki, ob 17. pa se se usula strahovita ploha, z nevihto, grmenjem in strelami. Neurje je trajalo do polneči. Voda je poplavila ulice, vdrla je v kleti in v vse prostore, ki leže f pritličju. Kmalu po šesti uri je bilo vse mesto v vodi. Tramvajski promet je bil ukinjen in gasilci so imeli obilo posla, škoda, ki jo je neurje povzročilo, je ogromna. Iz Beograda pa poročajo, da je danes ob 16. divjala nad mestom silna nevihta. Dež je lil kakor iz škafa celo uro. Ulice je voda izpremenila v pravcate reke in potoke, in poplavila je vse trge. Nekaj tramvajev je skočilo s tira. Ob 21. uri se je nevihta ponovila in trajala ze do 22. ure. Materijalna škoda je precej velika. Radi včerajšnjih vremenskih nepri-lik je v Sloveniji odpadla cela vrsta napovedanih prireditev. — Miklošičeva slavnost v Ljutomeru so jo vršila ob hudem nalivu, odpadla pa je veselica. Planinski dan v Kranjski gori, ki je imela biti velika turistična in propagandna prireditev, se n vršil. Kelellsln pUHKni ztanvsoja Veselica, za katero je vladalo veliko zanimanje, pa je morala radi vremenskih neprilik izostati. Medzavezniški dolgovi Cleateoceonj evo pismo predsedniku Coelidgen. PARIZ, 9. Mnogo pozornosti je vzbudilo v političnih krogih odprto pismo ki ga je Clemenceau naslovil na Coo-lidgea, predsednika 'Združenih držav. Danes se sestane francoska narodna skupščina. PARIZ, 9. Jutri zjutraj ob 9.30 bo predsednik senata De Selves otvoril v Versaillesu sejo narodne skupščine. Dnevni red je jako kratek: vključitev novega člena v ustavne zakone. Vendar pa se bo seja radi obsežne proceduro precej zavlekla. Upajo pa, da bo dnevni red izčrpan v enem samem dnevu in da se bosta zbornici v sredo lahko posamič sestali v Parizu, da vzameta na znanje besedilo odloka o zaključit vi rednega zasedanja za 1. 1926. BoM* In tovmtti definitivno izključeni Iz stranke BEOGRAD, 9. (Izv.) Včerajšnja nedelja je bila posvečena agitaciji za občinske volitve, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo. V Beogradu sta vzbudili največ zanimanja dve zborovanji: radi-kalsko, ki se je vršilo v hotelu Pariš, in na katerem je nastopil tudi ministrski predsednik Uzunovič, ter zborovanje demokratske stranke. Uzunović je v svojem govoru precej ostro napadal Davidoviča, ki je takoj za tem odgovarjal na očitke na svojem shodu. Davido-vić je konkretiziral politične linije vladnih strank in ožjega opozicijonal-nega bloka. Odločno je odklonil sodelovanje z vlado. Rekel je, da temelji demokratska stranka na načelih narodnega in državnega edinstva, ter je izrazil upanje, da se bo teh načel oprijel tudi dr. Korošec in da bo opustil sv »j avtonomizem Govora obeh prvakov Se danes tvorita materijal za živahne razprave, f Včeraj popoldne se je sestal tudi ožji glavni odbor radikalske stranke. Predsedoval je Aca Stanojević. Po daljšem govoru ministra Maksimoviča je večina potrdila izključitev Bobića in tovarišev iz stranke. Kakor doznavaj o, je bila diskusija pred glasovanjem zelo živahna. Stjepan Radić jje imel tri shode t V svojem pismu ugotavlja Clemenceau, da je radi vprašanja vojnih dolgov prišlo med zavezniškimi državami do nesoglasij, ki ogrožajo bodočnost civiliziranega sveta. Vprašuje nato, ali je treba smatrati vprašanje dolgov kot zgolj trgovsko vprašanje, in nadaljuje: «Vsi zahtevate od nas, da poravnamo dolg, ki smo ga napravili v vojni, čeprav vam je prav tako znano kakor nam, da je našaj blagajna prazna. Potrebna je radi tega hipoteka na našo zemljo. Na to pa, gospod predsednik, ne bomo nikoli pristali. Francija ni na prodaj, tudi svojim prijateljem ne. In če bi morali izginiti pod udarci svojih sovražnikov in svojih «prijateljev», bi pa vendarle ostala v spominu kot dežela možatosti in pogum a.» Clemenceau je še zmerom prepričan, da je narod Združenih držav določen, da nosi bakljo idealnosti in človečan-stva. In ta narod naj se sedaj sam izreče. _ himn afeitit ia sei. Mm Atentator aretiran ATENE, 9. Atenska agencija sporoča: Včeraj je bil v mestu Spetze izvršen atentat proti predsedniku republike gen. Pangalosu, ki se je tamkai nahajal na letovišču. Atentat se ni posrečil. Okrog 14. ure, ko je Pajigalos sedel pri kosilu v hotelu «Poseidoneion», je skušal atentator, Andonopulos po imenu, sprožiti revolver proti njemu. Poskus je bil preprečen v zadnjem hipu, ko je mož že nameril revolver. Ando-nopulosa so takoj aretirali; izjavil je, da je nameraval ustreliti predsednika Pangalosa. Vest o atentatu je vzbudila, kakor zatrjuje atenska agencija, po vsej državi splošno zgražanje. Policija je dognala, da je atentator po poklicu trgovec, ki je imel že opravka s sodni jo, ker je umoril nekega orožniškega častnika; posrečilo pa se mu je pobegniti iz zaporov. Smatrajo, da atentat ni bil organiziran, marveč da predstavlja osamljen Čin. V Atenah in po vseh drugih mestih Grške ie orebivalstvo priredilo de- Grški tiskovni zakon v praksi. ATENE, 9. Na podlagi novega tiskovnega zakona je bilo uvedeno sodno postopanje proti Nicoludisu, ravnatelju lista: «Politia», ker je objavil neki članek bivšega posl. Angelopulosa, ki je v svojem članku pisal neresnične stvari o finančnem položaju Grške. Nicolidis je bil včeraj spet izpuščen na svobodo, Angelopulosa pa bo sodilo vojaško sodišče. Kulturni bol v MeksiKl Združene države bodo skrbele za svoje ljudi v Meksiki PARIZ, 9. Kakor piše «New York He-rald», je neka politična osebnost iz okoliša predsednika Goolidgea izjavila, da se Združene države ne bodo vmešavale v verski konflikt Meksiko, a da so pripravljene podvzeti najbolj energične korake za zaščito lastnih državljanov, ki prebivajo v Meksiki, če bi se izkazalo, da ne uživajo zadostnega varstva, LONDON, 9. Mehiški poslanik v Londonu, Valenzuela, je .dal novinarjem nekatere izjave o sedanjih dogodkih v Meksiki. Rekel je, da je sedanja kriz i zgolj politične naravi. Ni res, da so bili izdani kaki novi zakoni. Naredbe, ki jih je izdala vlada, niso nič kaj drugega kot udejstvitev določb ustave iz leta 1857. Sedaji kabinet noče dopustiti, da bi se duhovščina vmešavala v politiko in da bi si prilaščevala oblast, ki pritiče vladi. Angleški podniornik se je potopil LONDON, 9. Podmornik H 29, ki so je nahajal radi popravil v Devomportu, se je potopil. Pet oseb je prišlo ob življenje. _____ Wu-Pei-Fu poražen. PARIZ, 9. Iz Kantona poročajo, da jo vojaški glavni stan sporočil narodni vladi v Kantonu, da je nacionalna vojska porazila čete generala Wu-Pei-Fuja. _ Časnikarja so nstreHli radi nekega članka RIM, 9. Reuterjeva agencija javlja iz Pekinga, da je bil predvčerajšnjim aretiran urednik kitajskega lista Hui Jih Pah» ker je objavil neki obre-kovalen članek proti guvernerju Scian-tunga. Urednika so ustrelili včeraj zjutraj na sodnijskem dvorišču. Uvod in knjiga S tiste seje, na kateri je predložil Poineare francoskemu parlamentu svoje načrte za rešitev finančne krize, pripovedujejo zanimivo zgodbo. Med njegovim govorom se je oglasil neki poslanec z besedami: «Toda ti načrti niso nič drugega nego uvod: knjiga manj-ka». Poineare takoj: ocOdgovarjam s tem, da je postal tudi d'Alembert (sloviti enciklopedist in pripravljalec Velike revolucije) nesmrten s preprostim uvodom». Medklicar: «Ampak vi ste že nesmrtni». Poincarč: «Da, sem član Akademije. Toda pri Akademiji nas je Štirideset, ki nosimo naslov nesmrtni-kov — preveč, da bi ne sledili običajem umrljivih Zemljanov. In ti zemljani či-tajo vsi po nekem redu. Najprvo uvod, potem knjigo...» Zgodba je lahko izmišljena, je pa dobra in značilna za Poincareja. Za njegov način reševanja francoske krize. Nekaj s previdnim tipanjem v občutljiva mesta povprečne francoske poslanske odpornosti, nekaj s smehom, nekaj s podkupovanjem, nekaj s samozavestno odločnostjo. Ni še dolgo temu, ko je bil položaj na Francoskem tako zapleten in obupen, da so mu prerokovali razplet samo po kakšnem nemogoči m čudežu. Ta čudež se je izvršil in če drugje ne, se kaže v tem, kako je pomagal najbolj prizadetemu činitelju francoskega gospodarstva, franku, iz nevarnega letanja proti dnu zopet na noge. Ko se je sestavila kratkotrajna Herriotova vlada, je padel proti angleškemu šterlingu v par urah do katastrofalne nižine 240, potem je ta vlada šla, minilo je nekaj dni in že se pojavlja v špekulantskih krogih Čisto svojevrstna panika: panika zaradi naglega porasta francoskega kurza Ko to pišem, se je frank ustavil (vedno v razmerju proti šterlingu) na 170, bil je že celo na 160 — v nekaj dneh skok preko 80 točk! Seveda je bilo treba za ta čudež posebnega čudodelca, moža, kakor je Poineare, namazanega z vsemi diplomatskimi mazili, previdnega, odločnega, z dobrim poznanjem svoje stroke in komplicirane psihologije še bolj komplicirane sestave pariškega parlamentarnega telesa. Za pravega demokrata je sicer neprijetno, ugotavljati, da se je kje kakršnakoli zadeva, ki se tiče te ali one skupnosti, rešila po eni sami močni osebnosti, s pasivnim odobravanjem šibkeje razvite skupnosti; vendar n •EDINOST* V Trstu, dne 10. avgusta 1929. Jo to pojavi, ki temeljijo v vsakdanji pra&si sedanjega nepopolnega človeštva in ki bo treba z njimi še dolgo računati. Tako dolgo, dokler ne sreča pamet vseh ljudi in bodo knjige prenesli vsaj približno tako mirno kakor uvode. Poincarć pa si ne dela o tem nobenih iluzij. Njega je izučila usoda prejšnjih vlad, ki so hotele zavirati brzenje francoskega gospodarstva proti polomu. Vedel je, da je ozračje v burbonski palači sedaj sestavljeno iz preveč raznovrstnih elementov, da bi moglo biti primemo za dihanje kakršnikoli očitni diktaturi, pa naj bi se hotela opreti na načela levice ali desnice ali sredine ali proti vsem stranem skupaj. Caillaux je hotel računati brez parlamenta in je f>adel; Herriot ni uvaževal dovolj des-jiice in je istotako padel- Če bi prišla po njem ministrstva, ki bi hotela udej-stviti kakšne na podoben način omejene sanacijske programe, bi jih doletela enaka usoda, kajti za cele knjige, kakor že rečeno, na Francoskem še ni Či-tateliev. Zato je Poincarć podal samo uvod in je prodrl, čeprav tudi njemu ni manjkalo nasprotujoče kritike. Prvo, kar je naredil, je bilo to, da je rekru-tiral v svojo vlado elemente iz vseh treh višjih parlamentarnih skupin; s tem je že paralizira! osnovanje enotne in močne opozicije. Drugič je sprejel v svoj načrt samo tiste najbolj nujne točke, za katere je bilo razpoloženje, hočeš nočeš, že tu. Obdavčenje obeh socialnih v tem času, ko je tukaj toliko tujcev. In v smo omenili — v ulici Fafc slojev je bilo najvažnejša točka in je moralo uspeti, ker se ni mogel noben sloj izgovarjati na drugega, da je drugi manj zadet — vsaj po sedanji vladni sestavi, kjer ni izrazitih zastopnikov in torej zagovornikov bolj obteženega, pro-letarskega sloja, se takšne opozicije niso mogle dobro ustvariti. To je Poincarejev uvod, ki je omogočil, da bo država ta mesec iti. naslednje vendarle izvršila svoje plačilne obveznosti in ustalila valuto, kar se je zdelo še pred nekaj dnevi nemogoč čudež. Kar se pa tiče knjige same, tistih najbolj nevarnih točk, na pr. glede rešitve medzavezniških dolgov, vladne polne moči itd., se ji je Poincarć za sedaj izognil s preložitvijo na poznejši čas. Ni bil tako nepreviden kakor njegovi predniki, da bi si zavoljo takšnih stvari že sedaj zlomil zobe. Ali si jih pozneje tudi ne bo? O tem je težko prerokovati, trdno je pa to, da zna. Poin-carć prav dobro delati veter za mlin svojih načrtov tudi v tako nevarnem ozračju, kakršno je v Burborski palačL Pokazal je, da pozna v skrajnih slučajih, če drugo ne pomoga, tudi tisti izrek Filipa Macedonca: da prepleza najhujši trdnjavski zid — z zlatom obložen osel. Francoski parlament ne predstavlja hujšega zidu, nego je najhujši trdnjavski; dokaz, kako je sprejel navzlic sedanjemu gospodarskemu stanju v deželi po višek poslanskih plač od 27.000 frankov na 42.000. K. K. ta kraj nas je premestila naša uprava. Tu- j sta stanovala v hiši št. 41 kaj nas je več železničarjev is Julijske Kra- |in Marija Maučič, rojena £ VNE VESTI položaji nastanejo tedaj, ko ti zakriva pregled Črez ulico stoječi tramvaj na Zopet razpusti naših črjštei) Iz Ajdovščine nam pišejo: Tukajšnje prosvetne organizacije, in sicer odsek Zveze prosvetnih društev ter Ženski krožek sta dobili v ponde- ^ skrčile cei0 na če bi bila pred- ljek zjutraj odloka, vročena jim po kr. pisana za avtomobile še manjša brzi-karabmerjih, na podlagi katerih se j Ta brzina bi ne smela po obljudenih razpuščata. , ulicah prekašati za več kratov največjo Vzroki razpusta, aiavedem v obeh brzino tramavaja. odlokih, so čisto splošnega značaja in j Najnevarnejši položaji pa lahko na-ne navajajo kot oni tržaškega prefekta stanejo seveda na križiščih ulic. Toda nobenih posebnih razlogov za to. | tu so povsod postavljeni mestni straž-Pravita samo, da sta ajdovski odsek niki kot r^te^ ki dobro poslujejo. Zveze prosvetnih društev in pa Ženski Pri zmanjšani brzini pa bi bilo izklju-krožek «razvijala v zadnjem času tako čeno vsako trčenje avtomobilov med delavnost, ki je prekašala namene oz^.^^ ali z drugimi vozili tudi na onih načene v društvenih pravilih, m da sta krifciSčih, ki niso vod nadzorstvom, pospeševala propagando naspr^tn^ dr- ^ neko skrajno nevšečno in za žavnim ustanovam z nevarnostjo zajpc*£a tudi zelo vratno okoliščino javni red.» j moramo opozoriti. To so one tihe in Istočasno z vročitvijo razpustitvenih skoro neopazne garaže po stranskih odlokov so se vršile pri članih društev j uiicah. v veliko nevarnost lahko pride številne preiskave, toda vse z razum- l^gec, ki gre ni«č hudega sluteč, po ulici Ijivo negativnim uspehom. | proti hiši. kjer je garaža. Ko pride V razpuščenih društvih so bile včla-«mimo vrat> Cesto ravno tedaj tiho in njene skoro prav vse ajdovske družine neopazno pricinca avtomobil, in pešca, z enim ali več člani. bi prej mislil na drugi konec sveta nego na to nevarnost, lahko povozi in poškoduje. Tu bi bilo treba kaj ukre-Kakor so Čitatelji Že opazili, smo niti, zakaj tisti napisi nad vrati ne za-uvedli pred dobrim mesecem redno dostujejo, ker pešec na ulici ne more tržno poročilo. Do sedaj smo se morali j gledati v višek. Potrebne bi bile na eni omejevati predvsem na blago, ki je na in drugi strani vrat garaže nekake za-prodaj na glavnem tržaškem hl ago v-j pornice, ki bi se spuščale v hipu, ko nem trgu na trgu Cavour. Da ustreže- ima priti avtomobil na ulico. Takega mo po možnosti potrebi vse dežele s tržnimi informacijami, bomo naše poročilo razširili polagoma na vse one vrste blaga, ki jih naše ljudstvo prodaja ali kupuje v Trstu, kateri postaja bolj in bolj važno gospodarsko središče tudi za našo oddaljeno deželo. Da bodo mogla ta naša poročila tem bolje odgovarjati potrebam našega ljudstva, prosimo vse naše zadruge in trgovce go deželi, da nam pošljejo — iz vseh krajev — seznam tistih vrst blaga, katerega cene na tržaškem trgu najbolj zanimajo dotični kraj in okolico. Za gospodarsko sodelovanje med po-sajneznimi kraji dežele imajo veliko važnost tudi trgi po deželi. V interesu jine. Pri vsaki stroki se dobi kateri. Večina družinski očetje. Nadomestrnkov naših je pa toliko v kraljestu, da bi lahko nadomestili vse iz Julijske' Krajine s samimi samci. Nobenemu ne kaže; da bi sem pripeljal svojo družino. V dveh krajih plačevati pa je tudi težavno ker še< v enemu se težko. •Vsak se boji, kaj bo tukaj z otroci. Tukaj ni skoro nobene velike fobrti, da bi se lahko dali otroci v rokodelstvo. Edino železnica ima tukaj velike delavnice za svoje potrebe. Dosti je takih, ki imajo že sedaj otroke v kakem rokodelstvu. Od tega, kar tam zaslužijo, ne morejo Živeti. Sem jih spraviti — ni potem v pobenem kraju nič. Na vsak način nas je uprava železnic gospodarski uničila z družinami vred. Za enega samca je vse drugače. Gre lahko, kamor hočejo. Ljudje v teh krajih so pa moram reči prav dobri. Kjer se z njimi občuje, so vljudni in z nami sipatizirajo. Tudi v službi se imamo radi. Ni mi še rekel žal besede na nobeno stran še nihče. Ker vino proti drugim stvarem ni tako drago ga tudi skupaj radi srknemo. Govorijo* pa neko posebno «romanjolsko» narečje f kadar med seboj govore, se prav težko zastopi. Ker je bila letos v teh krajih še boljša letina za pšenico kot lani, jo dosti izvažajo z naše postaje. Več vagonov vsak dan. Posebno gre v Luko. Tam so veliki mlini in skladišča. Po morju je majhen promet. Radi plitvega morja ne morejo velike ladje blizu. Edino neki kanal podoben kanalu v Trstu, je zmeraj poln jadrnic. Tam razkladajo in obratno vse vrste stavbnega materijala, tikve, im šine na ulico. Bila je mala Loredana. iip Kmalu nato so videli mlado žensko skočiti lla z okna v petem nadstropju. Nesrečnica se ao je pri padcu priletela na polodprta polkna u. pri oknu v četrtem nadstropju, obstala za v - „ k: Jiip na nogah, nato treščila na cesto, kjer Viljem, kx mu je sedaj 3 leta, in J^uo^.ia, je obležala nezavestna poleg svojega otroki je zagledala luč sveta komaj pred 10 ka. meseci Mož, po poklicu gostilničar in last- j Prihiteli so ljudje, še vsi prevzeti grozo mk nekega «buiietta» v prosti luki V. E.'pred tragičnim prizorom Nekdo je telefo-III., je ljubil svojo ženo in je bil udan dru- niral na rešilno postajo, odkoder je prihitel žinici. Edino, kar je skrbelo in mu je v zad- sta se pred petimi leti in od živela sicer ne razkošno, a Iz njunega zakona se je rod njem času kalilo srečo, je bilo slabo zdravstveno stanje njegove zakonske družice. na lice mesta zdravnik, katerega je Čakala žalostna naloga. Moral je ugotoviti, da jo mala Loredana že mrtva; pri vratolomnem Mlada zena — bilo ji je komaj 28 let — je padcu si je zdrobila lobanjo in zadobila bolehala na hudi nevrasteniji. Zdi se, da je druge težke poškodbe, ki so povzročile hip-bila Mavčičeva že od mladih nog dostopna no smrt. Mati nesrečnega otroka se je pa živčnim boleznim. Se kot deklica, ko je borila s smrtjo; pri strašnem skoku si je imela 18 let, je bila tako hudo bolna, da so zlomila kosti v kolku ter zadobila smrtno-jo morali starši oddati v neki zdravilni za- nevarna —*>—»»-- vod za umobolne "pri Ljubljani. Tau ostala mesec dni. V tem času je navid-popolnoma okrevala, tako da je mogls vršiti študije na učiteljišču. Kmalu p se je seznanila in poročila z Maučičen-da Čez par let so se začeli zopet poja" znaki stare bolezni, sprva bolj poredivuuia.: iNa pozortšče žalostnega dogodka se je po-in v lahki obliki, a pozneje so ti znaki po- ! zneje podala sodna komisija, ki je ugoto-stajali čim dalje bolj očitnejši. V zadnjem J vila okolščine, ob katerih se je zgodila tra-času se je mlade žene pogostoma lotevala gedija. Po izvidu, ki je bil dovršen okoli globoka duševna potrtost, ki ji je često ; 11 ure, je bilo trupelce male Loredane pre-sledilo hudo živčno razburjenje. Toda ker peljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. se je njeno zdravstveno stanje vselej zopet zboljšalo, ni Maučič smatral teh pojavov za tako nevarne; menil je, da se bo s časom zdravstveno stanje mlade žene končno odločno obrnilo na bolje. A to se žalibog ni zgodilo; pač pa se je zgodilo nekaj, česar ni nihče slutil ne domneval. Včeraj zjutraj okoli 7. ure se je Maučič, trdo usodo, ki jih je zadela s premestitvijo, na drugi pa se obenem jasno vidi, kako hud udarec — skoro gmotno uničenje po- postajali^, in le Čudež je, da so avte prem£ mobilske povoznje kljub temu v Tr3tu Sevanje, smo v «Edinosti» ponovno opo-venda.r razmeroma redke. Gotovo pa bi zarjali posebno na to, ali so prizadeti želez- Pretresljiv dogodek je vzbudil v mestu zelo globok utis. Žalosten konec starke. - Žrtev porednosti lastnega vnuke. V nedeljo popoldne se je dogodila v Bar-kovljah tragična nesreča, pri kateri je izgubila življenje stara ženska. Pred par dnevi se je nastanila v Barkov-ljah-Bovedo št. 360 družina letoviščarjev Z lužo v Trst se opravijo. Pozdrav! i .so ostali njegova žena in mala Lore- j Dunaja, h kateri sta med drugimi spadala Prip ar. Iz tega pisma odseva na eni I m služkinja Albina Kupec. Malega 60 letna Emilija Cuk in njen 9-letni vnuk strani čvrsta odločnost značaja, s katero ' Viljema ni bilo doma, ker ga je Maučič ivan, zelo živahen in poreden dečko, ki je prenašajo premeščeni železničarji svojo > svojcas oddal svojim starisem Storil je to|baš radi teh lastnosti dal mnogo opravka t ^ ________bas iz obzira do slabega zdravstvenega! svoji nauoHnn noviia •ribe zelenjavo in podobno. Tudi čez celo navadno vsak dan, podal na delo. ničarji samci ali pa očetje, ki morajo vršiti tudi vzvišeno nalogo skrbnikov družin. Vsaj ta obzir pa bi se — pri malo dobre volje — po našem mnenju lahko imelo. Iz nnrifi M. dr. Mmr v Trsta Zadeva pokojnin oziroma, odpravnin bivših uslužbencev kobilarn v Pre-stranku in Lipici, ki se je vlekla v neskončnost, je po večkratnem posredo- stanja žene. Nekaj časa po moževem odhodu — okoli 8.30 — je Maučičeva vzela svojega otroka v naročje, stopila k oknu ter odprla polkna. Kupčeva, ki je bila že prej zapazila, da je gospodinja nenavadno razburjena, je prihitela v sobo, kakor da bi slutila, da se ima zgoditi nekaj nenavadne- stari materi, ki je navadno pazila nanj. V nedeljo pop. si je nemirni kratko-hlačnik izmislil nenavadno šaio, s katero je očividno hotel ponagajati stari mau»ri. Pri iztikanju na hodniku je odkril v podu četverokotno, oknu podobno odprtino, skozi katero se je nekoč, dokler ni bila hiša popravljena, prišlo v pritličje. Odprtina je ra. Toda komaj je vstopila,^je zapazila, da bila pokrita z lesenim pokrovom. Mali na- gajivec je na tihem dvignil ta pokrov, nato Maučičeva nima več male Loredane v naročju. Služkinja je na mah uganila, kaj se je zgodilo, zato je začela vsa zbegana vpiti na pomoč. Toda predno so prihiteli ljudje, se je Maučičeva vzpela na podboj ter skočila v globočino. Vse to se je zgodilo v par trenotkih . Ljudje, ki so se tedaj mudili na cesti, so bili priča pretresljivemu prizoru. Najprej Naša trtnm poročila opomina bi pešec ne mogel prezreti m izključeno bi bilo, da bi prišel ne pod vanin od naše strani, kakor tndi no i so videli, kako je nekaj belega, kar je bilo vljudnosti s strani ravnatelja državie i P°dobno majhnemu omotu, priletelo iz vi-kobilamo v Lipici, gospoda konjeniškega podpolkovnika Oiovanni Gav. Got-ta, v načelu rečena. TAJNIŠTVO. je začel nagajati stari materi, da bi jo zvabil na hodnik. To je dečko, ki se gotovo ni zavedal, da bo njegova poredna šala imela tako žalostne posledice, tudi dosegel. Starka se je spustila za njim na hodnik, a ker radi polteme ni dobro razločila, kod stopa, je padla v nastavljeno past. Pri padcu se je revica tako hudo udarila v glavo, da si je prebila lobanjo. Obležala je na mestu mrtva. Vesti z Goriške Vojaška služba bivših gojencev vojaških zavodov. Okrožnica vojnega ministrstva določa: «Gojenci vojaških zavodov, ki po 1. oktobra 1927. nehajo pripadati tem zavodom, bodisi po koncu svojih študij ali sredi njih, morajo, naj bo njih družinski položaj kakršenkoli, odslužiti v armadi nadaljnih 12 mesecev, in to tudi tedaj, če so odslužili dobo treh let, za katero so se dogovorili na koncu 17' leta svoje starosti.« TRUUI BLAGOVNI Cene dne 9. 8. 1926 na debelo: Zelo*java: Solata 90—110; radič 70—340; •nare 90—100; rudeča pesa 30—40; bela c:a 30—40; špinača 60—80; malancane Končno bi najbrže ne bila odveč tudi še strožja disciplinacija Šoferjev. Najstrožje — po vseh ulicah, po dnevu in po noči — bi se moralo prepovedati lovljenje, kdo bo drug drugega pretekel, ki se večkrat opaža. Jasno je, da postane tako lovljenje lahko vzrok ne le neznatnim incidentom, temveč tudi pravim avtomobilskim katastrofam. Včasih si dovoljujejo takšne šale tudi tisti, ki avtomobil najme jo. Šol er jem bi moralo biti strogo prepovedano se vdajati takim muham, ki postanejo lahko usodne. dotičnih občin je čim točnejše poroča- ~~ ~ " m nje o kupčiji in cenah na teh trgih.! PlSmO liaSlh ZeleZfllČaijeV Občinske uprave pa se tega dejstva le j Qd skupine železničarjev, prestavljenih premalo zavedajo. Po našem mnenju bi \z naših krajev v notranjost Italije, smo bilo zelo na mestu, ko bi se občinske prejeli sledeče vrstice: uprave pobrigale za čim širšo javnost i smo izmed tistih nesrečnih železničarjev, trgov v njih področju s tem, da bi naj- ki nas je naša uprava po svetu razkropila, ložile tržnim komisarjem ali riadzonii- i Tukaj v Rimini je drugače prav lepo. Lepi kom, da imaio pošiljati listom uradna1 kraji — vse na sami ravnini. Mesto, morje poročila o poteku vsakega tržnega in okolica vse je nekako na isti višini. Se dneva. S tem bi se povečalo zanima-ile v daljavi več kilometrov se počne j. . - , j svet~dvigati. Hribčki m potem gore do 700 nje za trge same m ljudje bi bili redno m Tar/na ^^ hFge nah|ja drobna obveščeni o cenah, kar tudi ima svoj republika San Marino. Do tam vozijo iz Ri-veliki gospodarski pomen. mini korijere. Ozkoprožna železnica vozi Do sedaj je vpeljala tako poročanje iz Rimini samo do teh hribov. Mesto samo le sežanska občina, medtem ko druge se deli nekako na dva kraja; v staro in no-molčijo. vo- Staro je še sedaj od ene strani obdano Prizadeti naj potrkajo na občinska od ?ida* ki ie Pomagal v starih časih varo-vrata ter skušajo doseči, da bo to v 7atl.me?to Prfd. napadi sovražnikov Že-hftHnx„ finicr^o ilezmca m postaja se nahajata približno v lMjuuce __j sredini mesta. Na drugi strani postaje proti -- _ m jmorju se razprostira drugi del mesta. Tukaj jC5 UlICcS I j izgleda, kakor da bi bilo vse v tem letu se- Pr>d tem naslovom smo nrohčili nre zidano- VeČina teh hiš je bilo po vojni na-Pod tem naslovom smo proDciU pre- pravljeniK Na tiso5e !epih dvorcev, iepe teklo soboto glas iz občinstva, s kate-;cest0f ravni drevoredi, vrti vsi v cvetju, rim je naš dopisnik opozarjal na pro- Restavranti, hoteli in vsake vrste zabava-metne težkoče, ki nastajajo na glavnih lišč. Tramvaj vozi ob morju več kilome-tržaških ulicah posebno za pešce, in to trov v ravni črti. Zvečer vse v električnih radi vedno bolj se množečega števila žarnicah, mnogo koncertov. Lepa morska obal s plitvim morjem privabi vsako leto, avtomobil in tudi ne v nepotrebni strah.: iao—200; buče 80—100; paprika zelena 200 avtomobilov, ki so v prometu.^ , . ..... . „ . . Naj dodamo k omenjenim vrsticam ^ fi^fSf^S ££ par pripomb tudi z naše strani. Težko- go!i ob morju domačih in tujih koparjev. če, ki jih je omenjal naš dopisnik, so večina teh lepih hiš je 9—10 mesecev v letu oČividne. Pešec, ki se mora podajati prazna. Ta dva meseca pa si dajejo plačati črez ulico (mislimo samo na glavne, tolike obresti, da hiša potem lahko 10 me-kakor so na pr. Carducci, ul. Cesare secev počiva prazna. Battisti in še par drugih), mora res po-! Tržaška stanovanjska beda in v Rimini trositi za to sicer mehanično delo več sta si podobni. Ta del novega mesta je bil duše vne pozornosti nego za kakršno- sko^aj ves sezidan po vojni. Kaj koristi, ko koli navadno naporno delo. Težkoča in'fe ^^^OTih2«!"0 nevarnost pa ne nastajata toliko radi Ako bi dal ielezničar celo svojo plačo, bi stevilnosti avtomobilov, kolikor radi ne zadostovala niti samo za stanovanje, njih prevelike brzine. Posebno nevarni. Draginja je tu večja kot v Trstu. Posebno do 300; poper (zelen) 200—240; paradižniki 30—50; krompir letošnji 45—60; korenje 90—100; grah (radnji) 160—200; fižol v stročju (velik zelen) 90—120; fižol v stročju lisast za luščenje 160—200; zelje belo 80 do 140; vrzote 80—100; čebula 50—80; česen 150—220. Sadje: «Amoli» 60—180, ronglč 180—220; cimbarji 80—110; češplje 100—150; jabolka Goriške mestne vesti Sestanek po toči prizadetih posestnikov v kmetijskem uradu v Gorici. Sestanek po toči prizadetih posestnikov, sklican po goriškem kmetijskem uradu, se je začel v pondeljek dne 9. t. m. ob točno napovedani uri v enem izmed prostorov kmetijske šole na Tržaški cesti. Prostorna soba je bila prenapolnjena z župani, tajniki, ter posestniki od veleposestnika pa do malega kmeta. Prišle so tudi uboge ženice - gospodinje, 1 "im je toča potolkla pridelke v vinot n na polju. Izmed kakih 150 navzočnu, o&eb je bila večina iz Brd, kjer je letos toča tolkla zaporedoma, teden za tednom, vas za vasjo, vinograd za vinogradom. Obupne razmere krajev oškodovanih po toči kot smo jih, že ponovno orisali v «Edi-nosti», so se zrcalile v vseh poročilih. Najbolj srečni so bili oni redki kraji, kjer je toča potolkla le eno tretjino pridelka, pri večini pa je pobila tri četrtine ter popolnoma vse. Pri mnogih pa se škoda ne bo poznala samo letos, ampak jo bodo občutili še prihodnjega leta, kako silno je oklestila da Ijo prefekt zaukazal davčnim uradom uporabo še veljavnih odredb za odpis davkov ter najbolj potrebnim priskočil na pnmer en način na pomoč. Poročali bomo, ali se io upanje tisočev izpolni ali ne. GABROVICA PRI KOMNU. V nedeljo okrog 6. ure je med velikim nalivom treščilo v hlev Jožeta Kavčič št. 66. Hlev se je užgal. Na «plat zvona» so bili vaščani takoj na mestu nesreče in so s svojo spretnostjo omejili ogenj na hlev. Rešili so tudi živino. Pogorelec je zavarovan, pa le za malenkostno svoto, Škoda je pa za sedanje razmere precejšnja. ZALOŠČE. Pomagajte, brjar je v nevarnosti. V nedeljo se je imel vršiti ples. Brjar se je bil postavil ob Vipavi, oder za godce je bil primerno okrašen in mladina je komaj čakala, da pride toli pričakovana nedelja. Prišla je, a z njo neurje. Lilo je nepretrgo-goma in Vipava je kar vidno naraščala. Že je pri brjarju izstopila, vzdignila je hlo- __^_____„ _ , de, brjar se je zazibal in slišal se je obupen vse poganjke. Težka skrb je ležala na obra- kij^ ^Pomagajte, brjar je v nevarnostil» In zib vseh kot trda mora in že čisto vdani v pohitela je mladina in delala je in se po- ___, „_____usodo so pripovedovali o obupu, ki vlada jn pritrjevala je brjar z žicami in z 80—200; hruške 100—400; fige —.—; bre- po briških vaseh. Ne le moški^ ampak tudi verigami, da ga ni voda odnesla. Vsi so bili mokri od dežja in od potu, brjar je bil skve 160—500; grozdje 240—400; limone 22 I ženske se pripravljajo, kar prisiljene po do 45 L za zaboj; pomaranče —.—. bližajoči se črni bedi, da se iasele pa bodi Cene maslu, mleka In jajcem: Jajca na \ že kamorkoli, samo da si zaslužijo vsakda-debelo: (Albanija) 56-58; (Furlanija) 67-69 nji kruh L za 100 kom. — Domače surovo maslo na debelo 16—17 L za kg. Mleko po L 1.30—1.40. Navidezno ni zadnje vreme vplivalo na zel en jadni trg, sodeč po cenah. Toda trg je bil nad vse klavern. Malo blaga in malo kupcev. To sorazmerje je vzdržalo cene. Za maslo in jajca je trenotno trg skoro mrtev, vendar pa je to stanje le prehodno. — _____ DruitveM vttH — »Glasbena Matica*. Jutri ob 19. uri in pol odborova seja. SPORT pa končno rešen in zapeli so veselo «brjar ni šel po vodil» LOKVE (LAŽNA) V soboto se je vrnil po dvanajstih letih iz ruskega ujetništva Podgornik Anton ministrstvu, da je odredilo tehničnim organom ugotovitev škode v svrho odpisa davkov po postavah veljanih v novih pokrajinah. Tehnični organi so ugotovili škodo rešitve prošnje, to je odpis davka, se pa še danes ni izvršil. Sprejeta je bila nato po krajšem raz- Zopct je Sla ena nedelja tako mimo nas. Krivo je temu v veliki meri vreme. Razen par trenažnih tekem relativne športne vrednosti nismo imeli nič _ ___^ ___ važnega, ker se od S. U. naznanjena tekmovanja povijanju sledeča resolucija: radi slabega vremena niso vršila. Pač pa imamo v* ----i---* nedeljo nestrpno pričakovane finale v nogometu in bazeni. Mnogo b» naših športnikov ta dan tudi v Grijanu, kjer se bo tekmovalo prvič pod režijo S. U. v morju. Kakor doznavamo, je naznanjenih precej" znanih in dobrih plavačev, ki bodo delali čast temu dnevu. Obsojeni smo v napeto pričakovanje.« Iz triaSkega življenja PretreslJIm tragedija Možnosti Klada mati vrgla svojega otroka skozi okao t« ifcofll« aa njim. - Otrok In mati mrtva. Včeraj zjutraj se je odigrala v ulici Fa-bio Severo strašna tragedija, ki je zahtevala dve človeški žrtvi in je pahnila v neizmerno žalost in nesrečo dve družini. Mlada mati jo r.a grozel način napravila konec 8VO/ ID11 itvljenjU ;n iivlienju latlnetra otroka. P.mcsljivi tragediji je dala povod blaznost; saj bi sicer bilo skoro nemogoče misliti, da bi bil takega dejanja zmožen človek, ki razpolaga z bistrostjo zdravega razuma. ' t Tragični dogodek se je odigral — kakor Dr. Tonizao ter za njim dr. Vallig sta razložila potrebo akcije pri prefekturni oblasti, da ta vpliva na davčne urade v no- i „ . vih pokrajinah da bi ti uporabljali bivšo pok. Andreja po domače Renkč. Bil je v se neodpravOeno postavo o zmanj&anju 4 omski guberniji. Vožnjo si je saru plačal ^mliifikeffa davka v slučaju vremenskih do Varšave ter od Trbiža do doma. Od Var- išave Qu Trbiža mu plačal italijanski Občinski tajnik iz Biljane, g. Sfiligoj, je konzulat. Prišel je skupaj z enim ujetni-ip nato navedel slučaj bilianske občine v kom \z stare kraljevine. Ujet je bil leta {Lsk^m? Jreteklem letu, ko je ta zapro- ! 1-114., vrnil se je 1926. Pisal je že večkrat lisa odpis dvakov radi toče, ki je tudi lam domov, a je *e eno pismo prišlo v roke dotolkla v njihovi občini. Na biljanskem žu- mačih ljudi, to pa pred dvema letoma. — panstvu so res dobili odgovor, v katerem ,Vprašan, kako se godi v Rusiji, je rekel, finančno ministrstvo poroča notranjemu da nekaterim, ki so učlanjeni pri tretji ....... * internacijonali, dobro, drugim pa slabo. Potrdil je, da so Še bivši avstro-ogrski vojaki na Ruskem. Na Ruskem se je Podgornik oženil; ker se mu je pa preslabo godilo, se je vrnil. Materni jezik je skoroda pozabil in se le težko razume njegova slovenščina. SUŽID PRI KOBARIDU. Igra v Sužidu, se ne vrši 15. t. m. pač pa 22. t. m. IZPOD ĆAVNA. Poštne razmere. Čudno! Človeku bi se zdelo, da se bo poštna uprava vendarle ozirala na upravičene pritožbe, ki so bile nanjo naslovljene že večkrat prav iz našega kota — med Ajdovščino in Šempasom. Toda kljub temu, da so se že mnogi dotaknili tega vprašanja in da sem tudi sam o tem pisal v «Edinosti» — je ostalo vse pri starem. Dasi živimo v obljudeni Vipavski dolini in dasi je pri nas promet zelo razvit, izgleda vendar, kot da nas ostali svet zapostavlja in da so za nas tudi pozneje dostavljena poročila še vedno aktualne «novice». — Da povem takoj to, kar mi je na srcu, vprašam poštno upravo: Zakaj ne dobivamo n. pr. tržaških dnevnikov že istega dne in zakaj Sele drugi dan? Pri tedniku se ,še potrpi ker pač ni tako aktualen, ali tež-'ko je to pri dnevniku, katerega poročila kmalu zastarijo. Da ne bo nesporazumljenja in nepotrebnega razburjanja — kakor se je to ob vsa- «Župani in kmetje goriškega okraja zbrani na poziv kmetijskega urada dne 9. avgusta 1926 v Gorici ugotavljajo, da je ponovno razbivanje povzročilo težko škodo v zelo obširnem pasu dežele. Radi toče so se pridelki znatno zmanjšali. V nekaterih krajih je pft popolnoma vse razbito; predočuje jo dejstvo, da je po toči povzročena škoda mnogo večja, kot se navadno dogaja v slučaju vremenskih nepn-lik; pripominjajo pa še tudi, da se obeta potek letine tako silno slab, da se bo gospodarska beda, povzročena radi silno zmanjšane produkcije, še povečala; prosijo radi tega prisotni župani in kmetje g. prefekta v Vidmu, da ugotovi stanje zemlji« potom deželnih finančnih tehničnih organov ter da odredi uporabo davčnih olajSav predvidenih po zakonodaji veljavni v naših krajih. Za občine, ki so pa najbolj prizadete, naj se podvzamejo najnujnejši potrebni koraki. Tako resolucijo nese danes posebna deputacija prefektu v Vidmu. Tisoče ljudi prizadetih po toči pričakuje V Trstu, dne 10. avgusta 1928. .EDINOST* m. ki priliki že dogodilo — naj poudarim vedal takoj, da po informacijah,ki 9em jih pre- prilil jel, ne nosijo v tem nobene krivde lokalni poštni uradi, ker ti pošto razdele takoj po prejemu, pač pa pride tu v poštev predvsem poštna uprava in morua tudi železniška direkcija. Dejstvo je namreč, da je viri.ivski inttanii v Ink lri >a {■» fin- ati, ah Oglasim se še ob društva sosednih vasi. — Fantje in de-;silni impulz rimske kulture bi iskal v'SchrSđerja celo nagovarjali, naj prita ki asanju. Ur. D. kleta, ne ustrašimo se vsega tega, zač- tem, da so Slovani ravno v dobi I. do j vično. Berlinska policija ;e nato uo^iala V PRI BAČL -------------------- .... - ---------------- t nesrečah. V suajoio aue t. t. m. smo tuka> pokopali Jože/a Lukmana, o katerem je «Edinost» vipavski jutranji vlak, ki prihaja iz Go- poročala, da se je ponesrečil pretekli rite, pred leti vedno puščal poŠto na posta- den. Ker je bil pokojnik povsod globoko lin kPr ^rrkvni HČin-m t-i/H hu^ii^CnH^ ^" """ Je jah? ki odgovarjajo sedežem lokalnih po- ! spoštovan in priljubljen, ga je spremljala V pondeljek smo imeli v vasi svatbo, že- ! £ m^črS tki Sn e S i me" štnih uradov, da se pa to danes ne dogaja ; na njegovi zadnji poti številna množica. nin vaščan sedaj ameriški Slovenec, ne- ^n TVt? ^-indda"i UHaIH^?^! j ^ več. Prej so naši poštni uradi dobivali n.! Pokojnik je bil vzoren gospodar in'umen vesta domače dekleriFran Požar in M^riia ijGValL V V? >LL sto]ct*u> s<> blle TUZ"j J , g Vdelan na eehoslo- pr. dnevnike že ob 9. uri zjutraj, tako da kmetovalec. Naj počiva v miru! 2alujo-1 Mezgec. Mlademu ženinu, ki tudi v dalj- ™ere v ceh teJ dobi brezdvomno iste. j v Magdeburgu. Na bo jih imeli naslovljenci že istega dne v čim naše iskreno sožalje. j nem svetu ni pozabil na svojo domačo vas, I SI(>vani 80 sicer prihajali na mah v I 16 n ma^deliurs^ pohcij- rokah. Sedaj pa dobe poštni uradi poŠto Ravno na dan pogreba se je ponesrečil vsa čast, »rečnemu paru iskrena voščila »tik z najvišjimi takratnimi kulturami,! „J* tirih — in ž njo časopise — potom Ribijeve ko- ! na isti način kakor pokojni Lukman Franc nas vseh sovaščanov! 17 1 ^-s« — —--1 —1—- - rijere, ki vozi med Gorico in Postojno, in Balog, naš podžupan. Ker pa ni padel na sicer — čujte in strmite — šele popoldne tla, ampak ga je samo kolo zagrabilo za 17 in ift tnifA Ha Hh nra^ij ne i roko, zato jo je odnesel le z lahkimi poš i še škodbami. ča-ice», Znanost m nmetaos! | z rimsko in grško, videli so pred seboj ! ne samo trgovce z množico železnih in bronastih nakitov iiij orodja, kakor jc DR. LUBOR NIEDERLE: Narava in kultura starih Slovanov su, ko je bil konzul odsoten. To je izzvalo tudi diplomatske posledice. Čehoslovašly konzul je takoj o aferi obvestil svojo vla- bilo prej, ampak naravnost celoto zelo ^o, ki ie nemudoma protestirala pri nem-lepih pridobitev v utrjenih gradovih, i vladi radi kršitve eksteritorijalnosti. bogatih mestih in vilah, — toda; kra ji! NemJka vlada je uvedla preiskavo in su-sn hili TnmifiČATii hr<>7 Tiviicnio Vo^iflis?en(tirala ren Holta. Berlinski kriminal- (Nadaljevanje; gl. tudi «Edinost od 29. živeli v takem valovenju in premika-VII., 1., 3., 5. in 8. VIII.) i nju s kraja v kraj, da ni bilo časa in (S pisateljevim dovoljenjem prevedel da bi sPreJeli in se vži" dr. Jo a hi m Kažem) I ^Samo^ stika sta prinesla tudi v Prvi tuji vplivi, katere moremo pri tej dobi več sadu in to zato, ker sta se riTr-iniVl il»tnl'¥llti r1/\1rl/»t MA nn X-ITi irn-VI »n/4 iln '1___._____ _ i_____• _ . podirali ali sezigali; pri tem so sami vršil Schroder s pomagači, ki jih je že izdal. Veleindustrijalec Haas je po doseda Čeprav se je na istem mestu zgodilo že kakih 30 nesreč, vendar se županstvo ne zgane. Pa tudi vaščani sami bi se lahko ^ t malo boli pobrigali za to zadevo, ker ako se tpak kmalu ne napravi most črez vodo, se bo tudi jeza uprav tukajšnjih uradov, ki do- Počasi poškodovala cela vas, zakaj skoraj bivajo neprestane pritožbe s strani naroč- m dneva, da bi koga ne ujelo za prste ono nikov, dasi tega niso zakrivili oni sami, | nesrečno kolo pri tej čudni «zračni želez-in končno nezadovoljstvo številnih leto- i nici.» — viščarjev, posebno tržaških, ki bi si radi ! Pretekli petek popoldne so na neki seno-naročili «Piccolo» ali druge italijanske žeti nad našo vasi° ljudje spravljali seno. liste-dnevnike, pa jih radi neurejenih po-i Kar naenkrat pa se je nebo potemnelo in * * -H«'«, ^^cuiv pi ^čluu m w laiu, j^t-i- sta se znava ^„.„i,, { 5xnn _ štnih razmer raje kupujejo v Ajdovščini, z*čel Je padati dež. Ker ni bilo v bližini Slovanih iztakniti, dokler so še živeli vgnezdila učinkovito v samo notranjost' sti poročajo da se ie noložai nlnh om« it? £ ™^kat<7 k?je TS6j °.ddal3*enai . Sada^^se obvarovali de^aC N?°pa^ePpre^ t™1™?.*!**1 ^arpalski zibelki, so Slovanov, ki so ostali med Vislo, Do- razjLnil Tizpovedji SPch?X?eT TnricTllte^r^ Z^i^nJlt "klade^ mTnut ko v zraku^očno^t ^ ,Na na™ ^njeprom. Bil je to pred vsem druge liste vedno sVeže Da manjša vse to Krmi m strela trešči v kup sena, komaj st.™ f Ge™am šele začenjalo, Germa- vpliv germanskih Gotov, prišlih v število naročnikov nT'dnevSSJ je razu- P^r metrov proč od ljudi, katere je zračni šele prihajajo od severa na Odro in II. do III. stoletju od Visle k Dnjepru mljivo. ' i pritisk kar privzdignil od tal; deloma jih vislo; na jugu ni do sedaj sledu o kul-»in Črnem morju. Od Gotov so Slovani Cas je, da se po tolikih tožbah poštne 'je tudi strela omamila, vendar hujše ne- , turnih traških vplivih razen jezikov- prevzeli ne samo vrsto kulturnih in ab-razmere 'pri nas zboljšajo, da bomo vsaj | ®reč.e ™ biIP: san?° k?P sena, v katerega' nega vjemanja, in od Črnega morja so straktnih besed, ampak v resnici de-dnevnike pravočasno (še istega dne) do- streJa treščila, je kljub padajočemu dež- prinašale sicer grške naselbine po toku loma tudi vrsto samih stvari. Za taka bivali Potem bodo prenehale tudi naše j JUK^aI Dnjestra in Dnjepra navzgor množine prevzetja gospodarske nara ve se srna-tozhse, kajti smo mirni in ne ljubimo tožba. , " viuue torej, se v naši man vasi - ^ t-* . . , vsak dan zgodi kaka nesreča, ki ima več- ^ * . „ . .........., . , . , . .. . , ■ . Ker je zboljšanje v navedenem smislu krat tutli težke posledice 1 nom, toda sledov v jeziku ali kulturi so (hlev), chrtH, (velbbl^dt (sevdda tudi levi.), di «Edinosti» (in seveda enako italijan- ---I__—-----—--1------—*-------- ——A-----i-----j- j • Vesti \t Istra njih ugotovitvah popolnoma nedolžen in je je prišel v roke pravice le po dosedanjih ugotovitvah popolnoma nedolžen in jc prišel v roke pravice le po dobro zamišljenem političnem komplotu. Kakor se do- izpovedjo Schroderjeve ljubice, tako da je že čisto razvidno, kako se bo končala ta neverjetna afera, ki je po vsem svetu raznesla slavo o metodah nemške reakcijonarne justice. MALI OGLASI TCS- ?f}?*Jl«v?T toMi: Skotj, nute, brzv*, che^" BBKLITZ-SCH GO L pr«sr V ' j "kffi'. 0 tudi «Edinosti» (in seveda enako italijan skim listom) v korist, prosimo isto, da se potom svojega tajništva informira pri poštni upravi o vzrokih zakasnitve in da zahteva redno funkcijoniranje poštnega aparata v našem okraju. — Eden v imenu mnogih. LetovišČarji. HRUŠICA zapustili zelo malo razen važnega pre- vn.it, vrttograd, vinogradi,, nadalje termini i POROČNE sobe, masivne, s psiho in umivalni hoda iz grškega kardbion v si. korablj nanašajoči se na zidanje stanovanj: chvz-B,! 1900, J^ove 2C00, toPo|ova 2100. Tiirk. S. ali grška kalybe v si. ohalupa in koUba. tyni,, grad-B, stena, kladezb, koii. na stvari12aro zor na naslov! umivalnikom Laz-1152 ,. . Toda v tej dobi so v širokem pasu rabljene v gospodinjstvu: bljudo (skleda), O raznih kulturnih prireditvah crnomorskih step sedeli Iranci, Skiti in koti.1-*, di>ska, misa, sA\ na imenovanja ne-poroča naše časopisje: — Svet se Sarmati. Njih bivališča so segala celo katerih živil; vino, oceh,, chlčtn,. Ravnotako probuja iz duševnega mrtvila ter či», šlemt, choragy- krajih od leta do leta veča. Žal, da se so- Sinove svojega naroda v cvetoče solnč- ni grobovi, nadalje v okolici Rpmna do korouhev (? zastava), pHki>, brady, in potem razmerno s tem porastom ne veča tudi po- -ne dni, ter združuje bitja v cvetje za- Voroneža, in to stoletno sosedstvo s precejšnjo vrsto raznih besed in spoznav z jetnost naših ljudi. Tudi v vedenju napram .vedne solidarnosti. — Povsod življenje Slovani pri srednjem Dnjepru ni ostalo: drugih strani družabnega življenja: pšnezb, tujcem se včasih vse preveč greši, tako da ra^no.imenovanih društev, povsod pri- in ni moglo ostati brez valiva Arheo-1 kupiti, četa, mostadzi, (wed). ocčlb, lžk-B, Ma KttTS reditve moralno vzpodbujajoče ideje in loški je leveda to razmerje do sedaj myto (carina), sok., Lt,. čedo, chlad, bolj nemora?ni Ko^servatlvno stadišče?^ci ^ ti rlehote zgane in zakliče, Zakaz problem, ker nimamo gotovosti, do'ka- vedro, chhm, buk., duma, usere^ (staroga zavzema večina naših ljudi napram tuj- !? nas J^?1® pravične^?,> ke mere smemo smatratf del grobov na slov- M,"m —u cem, bi moralo v njih lastnem interesu AaKaJ Je ravno Hrušica ono mrtvo severu tega pasa s stvarmi skitskega steklo itd. nnnnnk«^' -----.j„i:s'. __ -i___ mpsjto V Ifafomm vca eni in JloVo xti»1-vm - j.___i • ___v,______ ____ V , Tr«« 4- „ prenehati, kajti prav to stališče je v glav- niesto, v katerem vse spi in čaka vzbu- in tudi grškega značaja za slovanskega, nem izvor tiste nepodjetnosti, ki sem jo jenja. Ni mi misel zadeti enega ali dru- toda iz jezika, vidimo da so Iranci že zgoraj omenil. Govorim seveda le na sploš- gega, le duh društvenega življenja me v tej stari dobi vplivali na do ted ii no in izjem, ki so ubrale druga — pravil- je prisilil, da sem prijel za pero ter se oglasil s tem člankom, in želja mi je edino ta, da bi tudi pri nas razcvetel ČEVLJARSKI POLDELAVEC, mlad, se išče. Via Industria 8, čevljar. 1243 BABICA, izkušena, sprejema noseče. Via Ciiiozza št. 50, pritličje. 1244 MEBLIRANA SOBA za dva prijatelja se odda takoj pri gospe sami.. Naslov pri upravništvu 1245 ŽENITNA PONUDBA. Samostojen gospodTTočen, 36 let star, v lepem primorskem mestu, želi seznanitve z izobraženo gospo ali gospodično, po mogočnosti učiteljico, v svrho ženitve. Resne ponudbe na «Edinosi» pod šifro »Ponovitev sreče«. 1242 na pota, ne jemljem v poštev. Dejstvo je, da se pri nas gleda na vsakega letoviščarja s prevelikim nezaupanjem: da se naša__- ,, . . . . ,. , «mladina» vede preprosto nedostojno do oni zlahtnoduhteči maj v cvetje kultur- cnotno slovansko kulturo. Vidimo vplive v verstvu (bogi), v gospodarstvu (socha, c h t m e 1 , (h-m-e-l-j),. k o n o-P i, (konoplja), čaša, toporb (se- BABICA. avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 1241 Vse to, naj bo že prevzeta stvar ali pa samo njen naziv, gotovo priča o intenzivnem Stiku Slovanov Z gotsko ELIZIH CHJNA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in kulturo. Na vsak način ne moremo ve- najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in dno reči, Se se je prevzetje zgodilo LV„C vTki™"^..Sito^V^lPJ^. " strogo ze v gotski dobi ali sele pozneje na črti od Alp do Danskega, kjer so se 1221 V MALI BUKOVICI pri II. Bistrici se prodajo -L.- Lil ____________1 sprejema no- _ — ----. -----------------"ai^c ^vvjcfia luiiuud. nin znanosti, m auodecimalni sistem. w se vuui trajno našemi znotraii---------------— remo n1™zaTn?S so Teui ^ ^>Sebn? vedekleta, in poka- in asirsko knjigo so Slovani prevze-' osrednjega dela Slovanov, takrat v Po- [ BABICA, avtorizirana, diplomirina, ......... in vsem ucajaio iePx, zite, da sad vaših dedov še ni izumrl li mogoče že s posredovanjem Skitov donavju. Od njih so Slovani vzeli ne ^ Adele Emerschitz-Sbaizero, Fameto 10 (po- Kdo naj pripomore k izboljšanju teh raz- IV Srci?! Pomislite »a«1^ koliko ali poznejših Sarmatov. Ravnotako so »amo razne napredke v razvoju in ve- daIišana G»»^tica), vil«, tel. 20-64. um mer? Po mojem mnenju prideta predvsem ! P,sir mo£1 jeL v kako lepi pust-iH sledove svojega kulturnega vpli- denju vojn, katere so vodili ž njimi dva faktorja v poštev: šola in društvo, na i f lasoyi se ot> večernih urah razgrinjajo va takratni sosedje na zapadu, Kelti, Proti rimski državi, ampak tudi neka^ kar opozarjam uvidevne mladeniče in mo- ^rez hribe tja do drugih va«i, in lahko toda nisem v stanu tega ugotoviti ker tere novosti v živinoreji, že v vseh tistih krajih, kjer so letoviščarji.; se reče, da v dolini od Trsta do Reke so dokazi, katere je nekoč doprinesel Iz drugih stvari je sicer težko razvi-Šola naj v tem smislu vzgaja naše naj- vasi, ki bi vsebovala toliko lepih in A. Šachmatov, deloma zgrešeni in de- diti, ali so nastale pri Slovanih že pod manjše, a društvo vse ostalo prebivalstvo močnih glasov. Seveda moramo ome-, loma morejo hiti razloženi kakor skup- vplivom Avarov, ali šele pod kakšnim svoieera kraja, pocenši nn soli odrasli mla- .niti. da ie tam trvhm. n*-* L-1; An i h _______i____v \ __^____ _ ^ ,. poznejšim, katerega so prinašali od svojega kraja, pocenši pri soli odrasli mla-;mti, da je tam treba praktičnih in teo-jno indoevropsko imetie dim. In ne samo vzgoja v vedenju, tudi retičnih vai. Vsa čast vaškim fantom ! t> • / večanje podjetnosti spada v delokrog naših j ki non^m i« ^ Po P^vem grško-iranskem in galskem lumotaiarsKi uuigan, tiazarji, društev. Ni potrebno v ta namen ustanav- f^® ie *. ^^ ^esmi: »tiku je prišel dovolj intenzivni val Pečenegi in Polovci, toda zdi se mi, da ljati «društev za tujski promet» — kakor Itv!" t«7 • k • ^ • o rimskega vpliva črez Donavo po raz- spadajo nove stvari ali pojmi oriental- obstojajo n. pr. v Sloveniji — ampak zado- ! P0. 1.SX11' ^rasu m solnčni Goriški de-jpa^u markomanske države in ko so izvora, ki so dognani zgodaj in stuje ustanovitev odsekov pri naših pro-! arustva v procvit naroda z dra^ končale maricomanske vojne 1 180 in Povsod, tudi pri zapadnih Slovanih, -etnih organizacijah, ki naj prevzamejo i matičnnni ali pevskimi prireditvami,; na vzhodu že prej po pridobitvi Dacije P^j pod starti avarski vpliv, in da sa- nalogo. l! odseki naj bi bili obenem ne- : medtem ko pri nas pa s tolikimi moč-! po Trajanu 1 106 Rimski trgovci so mo oni, ki ki niffiiensKi KrozKi. ki nai ni skrneh za mi rt KJe Je X11(> w>«ko pevo- Dnjestru in Dnjepru k vzhodnim Slo-i lepota letoviščarjev ne more pritegniti. ; vodij kakor ravno v Hrušici. Bile so vanom. Ta kulturiii val nam dokumen-! so ostali lastni, vzhodnim še vpli^ (Dalje). GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol jc splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilanovich. Trst Via Giu-liani 42.__1220 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Poloaio $t. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, nvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje. pisaln«^a i. t. d., papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. H6Q Razne zanimivosti KRONE plačuje vedno par cent več kot drtigi ALOJZIJ PWH, rnm GmtlskH 2 s<2 prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazit« na naslev! | mm i izvedbo tega programa. Iz tako j ^ jv dw ±11 v ui uociu frpu„ nnaoi.nft »i " v , , evvv/fui j^muviiiu m stvćiMiiu -:SoveSa delodajalca. Takoj si je policija iz-'| veliki meri škoduje. Samo v našem okraju brez naraščaja vodi pot v pogubo. Ža- spodarstvo aparat železneea orodia konstruirala popolnoma neosnovano hipo- ® bo mi znani trije taki slučaji, katerih po- lostno je slišati, da se je pred nekaj tudi peč in na dve arheološki vnžni }ezo> da je Haas sPravii Hellinga s poti, sledica je bila, da so se prizadeti preselili leti ustanovilo «Šolsko društvo« in je I stvari'^^ ka^mika^ nhd^n^1 ker j? ta vIožil proti njemu OYadb° drugam, ah pa so se celo vrnili v mesto, izumrlo. G Marčelia ie odšel * J iti*- KeramVfa T1* rot)1lj1 obdelana, zaVoljo malverzacij pri plačevanju dav- Poscbno se to dogaja v krajih, kjer ni kon- hom za kmhom in il^ ^ trcbu-; vzdolbljena z vtisnjeno valovito črto in kov. Na temelju te sumnje je bil Haas, kurence. Po mojem mnenju se morajo ob- k^knr ^ sdek t. zv. zaušnic (uhanov) v obliki eden izmed voditeljev magdeburških re- činske uprave za to stvar zanimati in, kjer H „ ' ,.7. D ez PaslirJa- Kes je, da je črke S, tako pomenljivih za poznejše publikancev; aretiran, čeprav je izjavil, da je potrebno, poseči vmes, ker gre tudi pri V^J1"8 zaprek za vsako društvo, oblačenje Slovanov. Toda to ie vse V nedolžen in da ni v nikaki zvezi z umo- ! tem za naš ugled. Ce se bo to v nekaterih ostaja samo vprašanje, kako pa drugje celoti se naši dosedanii resnični rp^nl 1 rom- Preiskavo so prvotno vodili magde-krajih se nadalje prakticiralo, bomo pa obstojajo. Priporočal bi članom, fantom ; tati od daleč ne daio nrimeriatt/m^ burški kriminalni uradniki, ki so po ve-prisiljem - v interesu skupnosti da m dekletom na eni, na drugi strani pa vplivov^ kateri te ^ ^^enkreuzlerji. Zdelo se je, da Pre- javno ožigosamo tako postopanje. tudi g. M Planinsku malo Lt? 'd- 3 ^ J 1 ŠUn, iskujejo zadevo preveč s strankarskega Dalo bi se ob tej priliki še marsikaj po- valn^ti Za^led pozrtvo- stoletja Rim. stališča in da si prizadevajo dokazŽti Zobozdravnik Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriftfli 16,1. (prži /ia i &mm) od 9-12 in od 5-7 8-t0 pozrtvo- i stoletja Rim. si vzemimo druga Vzrok te šibke slovanske reakcije na krivdo Haasa. Ugotovilo "se '"je, da "so Krone po 2.40 Zlato plačuje po višjih cenah nego vssk drugi Brili«!!, mii it-Mto m trnu Albert Povfi — urarna Trsti VI« NaniAi 841 PODLISTEK JU LES VERNE: (92 > Skrivnostni otok — Prav govorite, Pencrofi, je odvrnil Gedeon Spilett, in če bi se lastnik tudi vrnil, mu ne bo žal, da je našel družbo. — Tega ne bo več naz,aj, je odgovoril mornar in z migal z rameni. — Ali mislite, da ga ni več na otoku? je vi)i ašai poročevalec. — Ce bi bd zapustil otok, je odgovoril Pcncroff, bi bil svoja orožja in orodja gotovo vzel s seboj. Saj poznate, kako ceno imajo taki predmeti za Prodolomnike. To je morda edino, kar se je rešilo iz brodoloma. Ne! ne! Ta ni zapustil otoka. Tudi Če bi se mu bilo posrečilo napraviti čoln, ne bi bil pustil teh predmetov tu! Nel On je Še na otoku! — In živ? je vprašal Harbert. — Živ ali mrtev. Toda če je mrtev, mislim, da se ni sam pokopal in njegovi ostanki se morajo najti. Sklenili so torej, da prenoče v zapuščenem stanovanju, posebno, ker je bilo dovolj drv za kurjavo. Zaprli so vrata, se vsedh na klop ter jse le malo razgovarjali, ker so bili zamišljeni. Bili so v takšnem duševnem stanju, ko so bili na vse pripravljeni, a njih ušesa so bila tako napeta, da jim ni ušel niti najmanjši zunanji &um. Ce bi se bila vrata hkrati odprla in bi stopil človek ne bi se posebno začudili, SaSi ,Je u ° videti stanovanje zapuščeno i-Toziii bi bih roko onemu brodolomniku, svojemu neznanemu prijatelju, ki so ga tu prijatelji pričakoval^ Toda ni bilo slišati nobenega šuma, vrata se niso odprla in ure so potekale ne da bi se kaj zgodilo. Kako dolga je bila noč za mornarja in njegove tovariše! Le Harbert je spai mor da dve uri, ker v njegovi dobi je spanec nepremagljiv. Vsem trem se je mudilo nadaljevati raziskovanje prejšnjega dne ter pregledati najbolj skrite kote otoka Pencroffovi zaključki so bili uverjeni da je stanovalec te zapuščene hiše, v kateri so se nahajala vsa orodja, orožje in priprave, poginil. Zato so hoteli poiskati vsaj mrliča in ga krščansko pokopati. Napočil je dan, Pencrofi in njegova spremljevalca so začeli takoj natančneje preiskovati stanovanje. Koča je stala na lepo izbranem pobočju I majhnega griča, na katerem je rastla pe-j torica ali šestorica krasnih gumijevih dreves. Pročelje hiše je bilo prosto, in z razgledom na morje. Mala, z lesenim plotom ograjena trata je vodila doli do obrežja, kamor se je izlival potok. Hiša je bila narejena iz desk, ki so nekoč tvorile del ladjinega trupa ali krova. Bržkone se je na tistem mestu ponesrečila ladja, od katere se je rešil vsaj en človek, ki je napravil is razvalin ladje s pomočjo rešenih orodij to bivališče. Ta domneva je postala gotovost, ko je odkril na neki deski napol zabrisane črke: 1: BR. TAN.. A. — Britannia je vzkliknil Pencroff, ki ga je poročevalec poklical k sebi, to je kaj navadno ime za ladje, in ne morem reči, če je bila ta ladja amerikanskega ali angleškega izvora — To ni posebno važno, Pencroff. — To je ree, je odgovoril mornar, in Če je oni človek de živ, ga bomo skušali rešiti in ne bomo vprašali, kakšne narodnosti je. Toda predno nadaljujemo naša raziskovanja, se vrnemo na Bonaventuro. Misel na ladjo je Pencroffa vznemirjala. Ce je bil otok obljuden, in če se je kdo polastil ladje... toda ne, ta domneva ni bila verjetna. Mornar je bil vajen zajutrkovati na ladji. Po položni poti so imeli do tja komaj miljo hoda. Podali so se torej na pot in pazno gledali v gozd in goščavo, po kateri je bežalo na stotine ovac in koz. Dvajset minut pozneje so potniki prišli na vzhodno obrežje ter zagledali Bonaventuro, katere sidro je tičalo globoko v pesku. Pencroff je olajšano vzdihnil. Ladja je bila dobra kakor otrok in predpravica očetov je, da so včasih tudi v strahu zaradi svojih otrok. Šli so na ladjo ter obilno zajutrkovali, da bi mogli tem bolj odlašati s kosilom; po za j utrku so pričeli zopet z raziskovanjem. Iskali so s skrbno natančnostjo. Prav verjetno je bilo, da je edini stanovalec otoka že umrl. Pencroff in njegova spremljevaloa so iskali bolj ostanke mrliča nego živega človeka. Toda zdelo se je, da bo njihov trud zaman. Pol dneva so 2e brez uspeha hodili po gostih šumah otoka, tako da so prišli konCno do zaključka, da Ce je brodolomnik zares umrl, ne bodo našli njegovega truplajcer so ga brikone divje zveri do konca požrle. — Jutri ob svitu dneva odjadramo, je rekel Pencroff tovarišema, ko so se okrog dveh posedli pod skupino borov, da še nekoliko odpočijejo. — Menim, je dejal Harbert, da moremo brez pomisleka vzeti s seboj predmete, ki so bili last brodolomnika. — To je tudi moje mnenje, je rekel Gedeon Spilett, to orožje in orodje bo pomnožilo bogastvo granitne hiše. Ce se ne motim, je tudi tukajšnja zaloga svinca in smodnika precejšnja. — Tako je, je pritrdil Pencroff, toda ne pozabimo vzeti s seboj dva ali tri pare pre-šičev, ki jih na otoku Lincoln nimamo. — In požeti semena, je pristavil Harbert, ki nam bo obrodilo vse zelenjave starega in novega sveta. — Mdfrda bi bilo dobro, je dejal poročevalec, če bi ostali še en dan na otoku Taboru, da poberemo vse, kar bi nam bilo v korist. — Ne, gospod Spilett, je odgovoril Pencroff, prosim, da ne odlašamo z odhodom. Jutri zjutraj zgodaj odpotujemo. Zdi se mi, da se je veter obrnil v zapadno smer, torej bi imeli tudi na povratni vožnji ugoden veter, kakor je bil vzhodnik sa poto* vanje semkaj. 4 IV. osmu UST* V Trstu, dna A avgusta 1129. Skozi Bosno do morja {Konec, gl. tudi «Edinost» od 29. Vil., 3. in 5. VIII.) S tisto «našo» pesmijo v grmu se poslovimo od Mostara in začnemo se poslavljati od Bosne sploh — o polnoči krenemo proti jugu, proti dolnjem kotu Dalmacije. Zloglasno močvirje okoli Metkovića smo, hvala Bogu, prespali, ker bi se sicer vsak hip bali, da nas obišče slavni komar in nam pod kožo vcepi malarijo. Prebudim se na rivijeri, ali ko si malo pomanem oči, vidim, da je le podobno in da se vozimo ob velikanski oazi sredi pustega kamenja. To par kilometrov Široko, a okroglo 50 km dolgo. Popovo polje je neverjetne rodovitnosti — rodi do šestkrat, na leto. Nalo še en sunek in naše oči se z višine več sto metrov izgube v nedosežncm obzorju — na morju. Pod nami neopisno krasen zaliv. Pričnemo se spuščati ob Rijeki, gru-škem zalivu in ob C b zjutraj smo na dnu, v G ružu. Cisto drugo življenje — življenje na ulici. Kar mrgoli vse polno ljudi — pa naj jih bo v resnici še tako malo. To je pač značilnost južnjakov, da živijo prvič na ulici, a drugič da jih je 100, ko jih je 10 (zna jih pa tudi biti 10, ko jih je 100..... ugotovitev, ki pravzaprav ne spada sem). Gruž je zadnja železniška postaja za v Dubrovnik, le tudi dubrovniška luka. Ker je namreč dubrovniški zaliv premajhen za kolikor toliko večjo luko, je pri večjih potrebah postal bližnji Gruž njegova luka. Gruž je od Dubrovnika oddaljen 20 minut s tramvajem. Enega kraja iz drugega nć vidiš — skoro ravna cesta se namreč med potjo dvigne in zdi se ti, kakor da se na njej zibata Gruž in Dubrovnik, vsak na svojem koncu, ali tako, da sta oba spodaj. Gruž nas dalje ne zanima, pa se napotimo takoj v Dubrovnik. Cesta sama ti pravi, da te pelje po znamenitih krajih in se pripravlja na «jadran-ski l>iser» — sicer bi še tvegal kap od vzhi-čenja. Dvorci in parki ob poti ti pričajo o priljubljenosti krajev. Palme in agave, ki rastejo, kakor pri nas borovci ali ne obrestmi. Bodisi torej da nam utrdba ni hotela pokazati svojih obisti, bodisi da je bilo prepozno in da se je nahajala v nočnem snu — mi je nismo dolgo nadlegovali, temveč smo se zadovoljili z izprehodom in z razgledom med potjo. S tem smo sploh zaklučili razgledovanje. Prenehali smo tekati iz kraja v kraj, prenehali na vse strani zijati polni radovednosti —• z eno besedo vrgli smo potniško obleko z rdečim Bed a ker jem s sebe in oblekli domačo aristokratsko: sedli smo v kavarni «Dubravki» za mize ter ob zvokih oblastnega Jazz-Banda srebali sladoled. Sicer pa smo tudi v tem storili samo svojo potniško dolžnost. Kajti tam na Pila h (kjer se nahaja «Dubravka») se zvečer zbere ves Dubrovnik ali vsaj njega imenit-nejši del, ki je seveda vseboval tudi nas, in smo radi tega morali iti. Kjer pa so ljudje — posebno tisti brezdelniki in vsi sorodniki — tam je kavarna, in kjer je kavarna, je dandanes Jazz-Band in sladoled. — S tem sem do pičice utemeljil svoj spored, s tem sem svoj spored tudi — končal. Kakor ste sami videli, sem že zdavnaj prišel do morja in sem povedal le kolikor sem pač ob svidenju ž njim moral povedati. — Drugega jutra so nas sprejeli jadranski valovi in odnesli proti... — stoj: pod gornjim naslovom ne smem dalje, mogoče bo šlo pod drugim. A. -a- Predvsem je potrebna večja množica ene j Šuje radi njegove bogate vsebine sladu lSSJ^R fadnje razstave, ki se je vršila lansko leto, so je udeležilo 178 izvoznikov s 116.800 kvintali ječmena. Bratislavska razstava bo torej nudila izborno priliko za sklepanje kupčij. Kupčije se sklepajo po običajih, veljavnih na bratislavski borzi, in morebitni spori se predložijo njenemu razsodišču. m ?Mri naših zadrug Postavljamo se pred svetom, da smo narod dokaj razvit na zadružnem polju. V resnici tudi smo, a Žalibog se le nedobro zavedamo tega. Mi imamo zadrug mnogo, a ne vršimo dolžnosti do njih. Poglejmo "samo kako izgledajo občni zbori. Občni zbor, kateri bi moral biti, občna izpoved zadružnega delovanja v pretekli dobi in ognjišče novih ciljev pri zadružnom delovanju, je navadno klaverni sestanek par članov, ki velikokrat ne doseža niti 20tine članstva. A oni, ki bi prvi morali biti na mestu tudi ne pridejo. Ne vem vem katero najbolj navadno drevo, te spo- iz katerih vzrokov. Odborniki kakor tudi miiijajo, da se nahajaš v tropskih krajih čianstvo zanemarjajo svojo dolžnost; za- (spomnite se, da smo res skoro v višini Rima). Na Pil ah izstopiš iz tramvaja in greš v Dubrovnik. Greš? Kaj še! V Dubrovnik ne prideš — vanj padeš. Cesta te pripelje v neki starinski vhod, ki ležeč na dnu manjše kotline, požira ljudi. Mislil sem, da vodijo ta vrata v kak star, imeniten muzej blizu Dubrovnika. Ko pa pridem na dno in skozi vrata, pogledam široko ulico, ob stra- ... neh drugo pri drugi visoke hiše — ej, saj teh ne zna uveljaviti sam, ampak morejo našajoč se drug na drugega češ, brez mene tudi opravili. Žalosten pojav, malobrižnost in podcenjevanje lastne ustanove, lastnega borb-nega sredstva v teh težkih Časih. Kje tiči vzrok? Teh je mnogo. Predvesm nezavednost in malobrižnost. Naš človek se ne zaveda, da ima kak Član zadruge' svoje dolžnosti in pravice. Nasprotno misli samo na pravice in še sprotno. Po sadovnjakih in njivah zapaziš najrazličnejše vrste sadja. Deset vrst, a nobena pravilno razvita, niti gojena. Radi tega naš sadjerejec ne more ustreči kupcu ne s količino ne kakovostjo sadja. Tipične je pri nas, da velja na razstavi in drugod oni za najboljšega sadjerejca, ki ima nešteto vrst sadj^, čigar sadovnjak je naravnost zbirka najrazličnejšega sadja. Sadovnjak te vrste je sicer lep za oko, a slab za žep. Zguba je- tu večkrat na Času in denarju ter prostoru. Pod takimi pogoji' ne more uspevati kmet, a še manj zadruga, ki bi se pečala s takimi kupčijami. Vn&včevanje sadja je precej riskantno za poedinca, pa tudi za zadrugo. Pri poedincu ne pride to tako v poštev, z zgubo izgine pač ečtefti izmed mnogih, a drugače je pri zadrugi.' Stara pesem, ki je še v veljavi in tudi ostane je ta, da naš kmet,kjer posluje zadruga, da zadrugi najslabše blago, ali pa tako, ki ga slučajno ne more oddati, medtem ko odda najboljše vrste zasebniku; niso to poedini slučaj, ampak ukoreninjena navada. Jasno, da tako postopanje rodi mnogo prepirov in besed, ki zadrugi samo škoduje. Še druga velika rana vnovčevalnih zadrug za sadje ter poljske pridelke sploh je ta, da naš kmet sploh noče razumeti, DAROVI Cerkljanka ga V. g. daruje L 50.— »Šolskemu društvu.» Skupina delavcev iz St. Petra na Krasu daruje L 26.— za Šolsko društvo. Denar hrani upravništvo. Srčna hvala! Vesela družba zbrana dne 4. t. m. v Hre-novicah pri Fari poklanja «Šolskemu društvu« v Trstu 40.— lir in 20.— dinarjev. Šolsko društvo je prijelo iz II. Bistrice L 12.— pod geslom: «Ladja Pekatet uradnice nosila, ker so te težke bile se je potopila znak, da Pekatete so redilne tovariši darujejo, ker iste so rešilne.« Zavednim darovalcem najsrčnejša hvala! Božoisk H SoHSftfm vestem IDRIJA. V zadnji torkovi številki «Edinosti» se je to je sam samcati Dubrovnik! Ali čim bolj bi ogledifjem mesto, tem bolj uvide vam, e posebno diči krasni park na otoku, ena najmičnejših točk Jadranskega morja. Na otoku se je pred kratkim napravilo lepo urejeno otroško letovišče in zdravilišče. Pošiljajo se slabotni otroci iz cele Jugoslavije tje doli in tam se — morajo popraviti. Zraka, solnca in vode, tri najpotrebnejše reči za zdravje — je tam toliko, da bi jih iahko na debelo izvažali. Na otoku se nahaja zgodovinska znamenitost — ostanki nekdanje karantene in sicer prve ali vsaj ene izmed prvih evro-pejskili. Iz Lokruma in sploh iz južne strani uživaš oni pogled na Dubrovnik, ki ti ostane .v neizbrisnem spominu in ki ga slikarji najrajši upodabljajo. Kakor da je zrasel iz morja! In posebno kadar udarja solnce v njegovo Lelo, v morju se namakajoče obzidje, misliš, da je neka ogromna školjka poslala izi ad morskega dna na površino blešči či svoj biser, ki ga pa drži močno priklenjenega: lahko ga občuduješ — vzeti mu ne moreš — kakor bi rad! — niti najmanjšega kotička — zapušča ti le spomine in hrepenenje — Zvečer smo poizkusili iti še na Minčeto, glavno in najlepšo dubrovniško utrdbo, od koder se iz ptičje perspektive lejH> gleda na mesto. Na utrdbo nismo mogli priti, ker je bila zaprta in se mora imeti posebno dovoljenje vojaškega poveljništva, kjer se dobi tudi spremljevalec za na utrdbo. Čudno! Kaj ima še sedaj kako važnost? Mislili smo, da je že zdavnaj preživela svojo vlogo. Tu pa jo varujejo in čuvajo, kakor da ima še vedno nalogo ob gotovi priliki vse to na < isti način vračati, samo še z velikimi 1 luje za dosego cilja. di vršil dolžnosti do nje. Si li svoje potrebščine kupoval le v zadružnem skladišču« si li svoje pridelke oddal zadrugi v razprodajo in te, kakor Bog in človeka vest zaukaže. Brez kake glasne in znane pripombe «Za zadrugo je vse dobro». Poznam ljudi, ki so člani zadrug in, ki si domišljajo, da imajo patent na klevete v različnih zadružnih nečednostih, ki obstojajo samo v njegovi domišljiji, te klevete seje v gostilni, a na občnem zboru oko v oko ga je sram, ker se boji da bo razkrinkan. V zadnjem času sem prisostvoval več občnim zborom. A Žalibog povsod ena in ista slika. A tipična je ona, ki nam pokaže kako malo se zavedajo naši ljudje svoje pravice. Naj Jo navedem. Par Članov zadruge se obotavlja prestopiti prag zbo-rovalnice. Na moje povabilo naj se vendar udeleže, mi odgovore: Ne gremo, ker ne maramo gledati in poslušati našega tajnika kako se bo hvalisal med tem ko nas, ko pridemo v urad, kratkomalo «nahru!i», ako ga vprašamo za svet in pojasnila. Na pripombo, da so sami krivi temu, mi odgovore: cenismo veleposestniki«. Kaj so s tem hoteli, ne vem. Dovolj tipično. Mesto da stopijo pred občni zbor in povedo svoje mnenje, se kujejo kot otroci in se jezijo medseboj nad tem ali onim odbornikom, ki jim ni po-volji Proč z tako malodušnostjo in malo več ponosa. Kdor ne zna braniti svojih pravic ni vreden, da pravice sploh ima. Občni zbori so zato tu, da se človek izpove, da da svoje mnenje, da gradi. Oni, ki tega noče, je nezmiselno, da se sploh prišteva kot član tej ali oni organizaciji. Vsi taki izgovori so prazne marnje, ki ne drže. Zadruga ki hoče delati, mora imeti trdno oporo v svojih članih. Člani, ki n^ vrše dolžnosti do nje sploh niso člani, ampak le nekake brez potrebne cokle enake onim, ki zadružno delo ovirajo. Če hočete biti za dru par ji ter zadrugo imeti močno in vam v ponos, vršite dolžnosti do nje. Ne prihajajte na občni zbor ali celo samo pred vrata in ne stresajte svojega ogorčenja nad tem ali onim, ne da bi prej javno pred članstvom govorili, in čas zato je občni zbor in ne gostilne. Več ponosa več samozavesti in več zmi-sla za skupno zadružno delo. Ako ne bo tako, veste sami, kaj nas čaka; zadnja po-| staja tega kužnega peka bo pač naša gospodarska, kulturna in politična smrt. Naučite se uveljavljati svoje pravice in potem boste zreli. A za pravice je treba imeti tudi dolžnosti. S. E. G. Nekaj misli o vnevčciinju sadja Pri nas od dne do dne bolj napreduje sadjereja. Naš kmet vidi, da mu bo sadje donašalo dobiček, ter mu v bodočnosti pomagalo več ali manj sanirati njegovo gospodarstvo. Z napredkom sadjereje se pojavljajo .tudi vprašanja, kako pridelek spraviti v denar. Čuje jo se različni glasovi: Na eni strani misel zadružnega vnovčevanja, a na drugi prosta trgovina. Ni se še razpravljalo pri nas, kako doseči v tej panogi kmetijstva, trajen in dober dobiček in na kakšen način naj se de- je nujno potrebno sortiranje po barvi, i dopisnik iz idrijske kotiine oziroma iz velikosti in če mogoče tudi po obliki, le j Idrije, potem ko je napravil nekoliko kom-tri točke narede vtis resne in dobre trgo- j plimentov na naslov gasilcev, spodtaknil vine. Kaj razume naš kmet pod «prima ■ tudi ob pomočnike. Kot dober poročevalec blago«. Vse, kar je Bog dal in drevo rodilo. ( o veselicah iz Idrije in okolice ni smel po-To smo posebno opažali pri krompirju. Po zabiti na veselico, ki jo je prirediio dru-njih mnenju smo še vedno v letu 1920.-21-, j gtvo združenh pomočnikov v Idriji dne 25 ko je Nemčija stradala in pokupila vse, ; preteklega meseca na «Zemlji». samo da je imelo ime. I Nič ne bi imel proti temu, ako bi dopis- Pa sicer ne samo zadruga, tudi zasebni • nik poročal resnico glede veselice toda trgovec, kateri mora itak sam sortirati, samo resnico. Tudi mi vsi dobro vemo gleda mnogo na to, kakšno blago kupi, lo .ju veselica ni uspela in da z njo nismo je kako je bilo že doma prebrano. Po kme- ; imeli nikakega dobička, ampak nasprotno tu samem sortirano sadje tudi njemu pri- j Vendar glede razsvetljave bi bil lahko do-hrani mnogo dela in truda, ter ga radi tega pisnik malo bolj pravičen. Da razsvetljava tudi radevolje draže plača. Zalibog vsega baš ni biia najboljša, to tudi mi vemo ker tega nismo letos opazili. Kmet noče in no- *veee v lampjončkih in karbidovke ne sveče razumeti, da je to nujno potrebno. j tijo tako kakor n. pr. električne žarnice Mi bi se morali učiti od Tirolcev, ti bi j Društvo je sicer prosilo rudniško ravna-nas marsikaj naučili v tem pogledu. Aii feljstvo za električno razsvetljavo, toda zmagali so in z lahkoto tekmujejo na trgu.; prošnja je bila odbita; potem smo ^i pa Treba je za nas predvsem množina eno- , pomagali, kakor se je pač dalo, in kakor vrstnega sadja, ki pri nas najboljše uspe-; bi si ne tudi kdo drugi mnogo bolje va in, ki po strok o vn jaški preizkušnji tu-j 0menja £e v dopisu da ge je Qnih pQr Us?inovmSse morajo sadjerejska dru- ! v^J?^-^1 štva in zadruge in le'te naj propagirajo l^^o ^e^e gojitev sadja po modernih načelih in .z; Končki sfeč se^oh^ novimi pripomočki, iste naj Prevzamejo , ^ kar bi men«1 tudi prodajo, a tudi to le takrat, ko je v ; ^ u'govi^' k£r sosckuvUe enem kraju dovoljna množina ene vrste | Potem £\fh Srbilo samo par, S siditi ie treba le dobre vrste. Dela se i !e ,bil° Petnajst lampiončkov, bilo je pa baam je ireoa ie oonre vrsie. - i tudi se nekoliko sveč, ki so se tako uoo- mnogo na to m upajmo, da bo imelo, rfit>ljale vsakomur je jasno, da je sveča, uspen" . * * gori, vedno krajšaj na isti način so go~ AMERIŠKI HOCOVILrćEK ALI TOMAŽIH ; role tudi naše, zato so bile vedno krajše, Ameriški rogovilček (Galinsoga parvi- ; se nasprotno menda ne more dogoditi, flora), ki je znan na Tolminskem, po- i • sveč oziroma lampjončkov je bilo sebno pa na Kobariškem, pod imenom «To- j tudi 6 karbidovk in 2 karbidna aparata. mažin», je zelo nevaren plevel. Ameriški j vsak z dvema lučima. Torej to je menda se imenuje zato, ker se je zanesel v Ev- 1 prerej več nego ena sama, kakor je omenil ropo iz Amerike, rogovilček pa ^adi tega,; dopisnik. Sicer bi pa to lahko dokazali ker je steblo rogovilasto. Rastlina zraste j vsi prisotni. Vse lampjončke in karbidovk« tudi do trićetrt metra visoko in spada bo- | hi si bil pa g. dopisnik lahko ogledal še GROZDJA za vse otroke od 2 do 12 let so gliste, ki so nevarne zaje-davke čreves. Ta bolezen se ozdravi popolnoma s čokoladnimi bonboni ARRIBA PROTI GLISTAM V zelenih zavitkih po L. 1. — Prodaja se v vseh lekarnah. ČCK0USNI B0H30H P307I GLISTAM Kemično-Iekarnišltl zarod Madonim d«*Ila Seltile" - Ca*. Rafl. Godina - Tricste. S. GitK-omo. Glatnl zastopnik In založnik i» Hulilo in kolonije! Adolfo Cechel - Triesle. Via S. Nicol6 11 NA MORJU, 9 HRIBIH IN NA LETOVIŠČU IMEJTE 9EDNO NA RAZPOLAGO ..ARRIBO" 2A ZDRAVJE PASlH OTROK. reg~is(rcv;:r-a zsdru^^ z o.r.ejonln froroltvj a uradiifs v s v »j! ;asLil ti;ŠI ulica Torrebianca 19, 1. nadst. tanično h košaricam. Listi so nasprotno stoječi, jajčasti in močno nazobčani. Ima številne za grahovo zrno velike rumene cvetne glavice, ki so obdane ali obrobljene s petimi komaj znatnimi belimi venčnimi listi. Ameriški rogovilček je enoletna rastlina in tvori obilo nakopičenega drobnega lahkega semena, ki ga raznaša veter, ko dozori, daleč naokoli. Seme ohrani v zemlji svojo kaljivost tudi več let. Ce izrujemo cvetoče rastline in jih pustimo ležati, dozori seme lahko vseeno. Okopavine (krompir itd.) z lahkoto preraste in s svojo bohotno rastjo tudi deloma ali popolnoma zatre. Kjer se je Togovilček ugnezdil, ne vidimo drugega kakor cel gozd tega ple-vela. Ameriški rogovilček raste, nastavlja cvet in seme malodane skozi vso dobo pri polnem dnevu, ker so bile na mestu. Toda kdor temno gleda, ta tudi temo vidi. Ako bi bila resnica tako kakor omenja dopisnik, potem bi nam gotovo oblasti prepovedale veselico. Omenja se tudi v onem dopisu, v kakšne namene se je priredila veselica. To bodo vedeli prireditelji. Ravno tako kakor da bi društvo imelo denar za kako zapravljanje in veseljačenje. Zato naj omenim, da je bil čisti dobiček namenjen za dobrodelno udruženje. O tem se lahko dopisnik tudi informira. In še več bi lahko dokazali onemu gospodu o vprašanju, kako smo porabili denar, katerega smo dobili s prireditvami. Pa tudi bivša bolniška blagajna v Idriji, bi lahko to dokazala, ker je dobi a od pomočniških prireditev preko 2000 lir. Potem so se poleg tega podelile nekaterim članom v potrebi podpore ku, da naj bo v bodoče malo bolj pravičen in naj kritizira samo toliko, kolikor je resnica! Odbornik. issiriraitr 9 „KM" t»«m»m>«nm«M«.m »M«*«*«« j fzvršuj« vsa tiskarska deta v najmodernejem st:lu kakor : j tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z na;modernejiml stroji, ; ; črkami, Lynotype, stereot^pijo ter rotacijskim strojem. ; ; Vsa naročila se izvršuieio točno in po zmernih cenah. : • ■ --^----- « ..„,..................................."* rastlinske rašče, od spomladi pa do pozne j po 50 lir. Zato bi bilo priporočati dopisni-jeseni. Kakor že omenjeno, se razmnožuje zelo hitro s semenom. Zato ga je treba zatirati tako, da pravočasno preprečimo vsako tvorbo semena. Kjer se torej pojavi, ga je vselej ie pred cvetenjem uničiti. Za-tremo ga pa najprej, ako njive prav pogo-stoma nlevemo in okopavamo. Iztrebiti ga je pa vedno s korenino vred. Ako ga samo pokosimo ali požanjemo, nam ni mnogo pomagano, ker lahko zopet požene iz stebla. Ker ostane seme lahko delj časa kalj ivo, ne spravljajmo tega plevela ne na gnoj ne na kompost, pa tudi živini ga ne krmimo. Tudi za nasteljanje živine ga ne smemo uporabljati. Drugače zanesemo lahko s kompostom in gnojem njegovo več let kaljivo seme zopet na njivo. Da ga popolnoma uničimo, je najbolje, da ga ob pletvi ali okopavanju spravimo vkup, ga pomešamo med suho listje ali slamo in sežgemo. Lahko ga tudi pustimo, da se v kupu aajprej posuši, na kar ga šele sežgemo kakor vsak drugi plevel, ki se razširja s semenom. Po vojni se je rogovilček močno razširil in razpasel po Tolminskem. Že lani in letos se je pojavil tudi v neposredni okolici Gorice. Bati se je, da se razširi povsod pri nas. Zato ga je treba začeti sistematično zatirati. Ne zadostuje, da ga zatirajo 1* j posamezniki -na svojih njivah, večina pa se sploh ne briga zanj. Za uspešno zati-ranje tega plevela je neobhodno potrebno, j da ga zatirajo brez izjeme in istočasno vsi kmetovalci na svojih zemljiščih. Ako ie eden izmed njih ne stpri tega, potem je tudi ves trud ostalih brez pravega in brez popolnega uspeha. Le s skupnim vztrajnim delom je mogoče zatreti ta nevarni plevel, ki je v zadnjih'letih zelo Škodoval, in še vedno škoduje vsem pridelkom na Tolminskem. Kdor ameriškega ro£ovilčka še ne pozna, naj si ga čimprejP ogleda pri Kmetijskem društvu v Gorici. To kratko pojasnilo se priobčuje kot odgovor na razna došla tozadevna vprašanja •Gospodarski Vestnik* it. 8. Sprejema navadne hranilne vlog* na fcajifjce, v;©ge na tekoči račun W vloje za čekovni pioatct, ter jih obrestuje pip" p© 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Strejaaa „Stoarj?" oa tekoči ratua in jih CbiiStUjf