Ptštnma	t gsieväßL
Naročnina
iisaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Štev. i Din
UREDNiŠTVcT-"lj^RA VA : pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
štev. rac. poštne hran. 12.549
öhaja vsako nedeljo
^SSiltiP
nK Ml IJIMM iN
Tednik zi iosßsdarstvo, prssveto in politiko
Iii. LET©
Cena oglasov
N*a oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri rečkratnem oglaševanju popust
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratajo
t^ursku Sobota» 25, februaria 1934.
ŠTEV. 9
Revolucija ¥ Avstriji.
Vzrok :
V sosedni Avstriji je pietekli ponedeljek izbruhnila revolucija, ki se je razvila v krvavo meščansko vojno. Več tisoč mrtvih je obležalo na bojišču, število ranjenih pa je sploh nežnsno. Kaj je bii vzrok revolucije? V Avstriji je obstojala demokratična ustava s parlamentom. Tri stranke so se po zadnjih volitvah potegovale za oblast, - krščansko socialna, ki ji je bi! načelu dr. Dollfuss, socialdemokratska ter vsenemci in kmetijci. Med nje pa se je vsililo novo gibanje in sicer Heimwehr z knezom Starhen-bergora na čelu. Heimwehr je organizacija po vzoru italjanskih fašistov. Že pred letom is prišlo v Avstriji do nemirov in takrat je pognal Dollfuss parlament domov. Dollfuss je namreč hotel avstrijsko državo preosnovati in ji dati obliko stanovske države, kjer ne bi več odločevale politične strsnke ampak posamezni ljudski stanovi. Hitlerjeve! :
Med tem paso navalili hitlerjevci na Avstrijsko državo ter delali z vsemi močmi na to, da strmoglavijo Dollfussa. Takrat se je Dollfussu pridružila heimwehrovska organizacija. Ta zveza pa je postala za Avstrijo usodepolna, kajti Heimwehr se je izkazal za hudega nasprotnika krščanskih socialcev.
Helmwehr:
Kaj je hotel Heimwehr ? Odpravo demokratične države, uvedbo fašizma, razpust vseh strank, predvsem socialdemokratov. Za njimi pa je stala Italija, za to so bili tako predrzni. Orožje :
Vse politične stranke so imele svoje bojne organizacije, ki so bile do zeb oborožene, Heimwehrovci so imeli svoj Heimatschutz, hitlerjevci svoje napadalne oddelke a socialdemokrati svoj Schutzbund. V takšnih razmerah je bila državljanska vojna pač neizogibna.
Starhenberg In Dollfuss,
Vedno bolj je Starheaberg pritiskal na Dollfussa, da razpusti vse stranke in uvede diktatorski režim. In ko je slednji začel oklevat, so se socialdemokrati, ki so bili najmočnejša stranka v Avstriji, pripravljali na upor^ ki bi moral istočasno izbruhniti po vsem ozemlju Austrije. Line.
Med tem pa je oblast ujela tajno brzojavko, ki jim je odkrila vse na-
mere socialistov. Zato je hotela preiskati delavski dom v Uncu. In takrat so proti povelju glavnega vodstva socialdemokratov, padli na policijo prvi puškini streli. Iskra se je vžgala prezgodaj in na nepravem mestu. Slediti je morala vsa stranka nepripravljena in presenečena, za to je bilo tudi vladni vojski razmeroma lahko prelagati posamezne oddelke upornikov.
BC^I o e a
Nekaj ur za tem, ko so iz delavskega doma v Lincu padli prvi streli na policijo, je žc divjala po mestu prava bitka. Heimwehr se je ob vladnih četah postavil v boj proti Schutzbundu. Od vseh straneh so prihajali, in v ponedeljek zvečer so še zagrmeli topovi in sipaii smrt na delavska taborišča. Dunaj.
Takrat pa se je zganilo glavno mesto. Na Dunaju so razpolagali socialdemokrati z pravimi utrdbami, ki so bile v velikanskih delavskih stanovanjskih hišah, bi jih je občina zgradila po vseh predmestjih Dunaja. Tam so imeli (udi svoja velika skladišča orožja. Delavci so hitro proglasili splošno stavko in so začeli iz svojih utrd prodirati s strojnicami in ročnimi granatami proti središču mesta. Teda bilo je prepozno. Radi upora v Lincu je vlada alarmirala vso svojo oboroženo silo.
Smrt kosi»
Po strašnih izgubah so vladne čete zavzele delavska taborišča v Lincu. Med tem pa so divjali boji na Dunaju vse do petka zvečer. Najhujše je bilo od srede do četrtka zjutraj. Delavci so večkrat z jurišem zavzemali različne postojanke in so bili popolni gospodarji predmestij. Še le ko so vladae čete privlekle lahke in težke topove ter metalce min, ko so z njimi začeli obstreljevati delavske domove in ko je delavcem začelo pohajati municija, so se začeli umikati. Boji so bili ogorčeni, ker se je delavstvo borilo z velikim junaštvom, a tudi kruti in neusmiljeni, saj je artš-lerija obstreljevala stanovanja in morila žene in otroke. V petek se je vrnil mir na Dunaj, delavstvo je predalo orožje, preki sod je izrekel številne smrtne obsodbe. Enega težko ranjenega delasca so morali celo nesti na vešala. Razdejanja so strašna. Voditelji socialnih demokratov so zbežali v inozemstvo.
V drugih krajih.
Tudi drugod so izbruhnili poboji. Bitke so divjale v Gradcu, v Leobno, posebno Bruck na Muri je doživel strašne dneve, kjer je število žrtev zelo veliko. V Dunajskem Novem mesiu so delavci zavzeli v naskoku vsa vladna poslopja a so se morali umakniti topovom. Drugod pa je bilo mirno, ker so delavci videli, da bi bii vsak upor le nepotrebno prelivanje nedolžne krvi.
Grobovi « . .
Število mrtvih in ranjenih še vedro ni ugotovljeno, ker so delavski borci svoje mrtve in svoje ra-
njence vzeli s seboj in poskrili. Računajo, da je smrtnih žrtev mnogo nad 3000. a okrog 6000 je ranjencev.
5n boeioinost!
Socialdemokratična stranka je raz-puščena, Heimwehr zahteva, da se mu izpolnijo vse dane obljube. Za vse stranke v Avstriji je bila s tem podpisana smrtna obsodba in Avstrija stoji na pragu fašistične diktature, ki bo uresničila vse Hitlerjeve želje, saj bo delavstvo sililo iz maščevanja v narodno socialistične tabore. Vojna je končana, res je zmaga na strani vlade, a trajen rair v takem ozračju pač ni zagotovljen.
POLITIKA
Važno gospodarsko zborovanje trgovskih in industrijskih zbornic, se je vršilo te dni v Beogradu. Konferenca je razpravljala o obrtnem zakonu, v vprašanju o zavarovanju trgovcev, o davčnih zadevah, o reformi in reviziji raznih uredb, predvsem uredbe o zaičiti kmetov, o zaščiti denžrnih zavodov in njihovih upnikov i. t. d.
Češkoslovaška visdit je radi odstopa dveh narodno demokratskih ministrov odstopila. Novo vlado je sestavil Malypetr.
Belgijski kralj Albert seje na nekih pečinah v bližini Nasrurja smrtno ponesrečil. Kralj, ki je bil navdušen planinec se je odpeljal s svojim slugom na sprehod. Ko je prispel v bližino nekih gričev, se je sani vspe! v hrib od koder se ni več vrni! Po dolgem iskanju so ga našli pod neko skalo mrtvega. Vsa Belgija žaluje za kraljem. Njegov naslednik je Leopold III.
Občinske volitve v Bolgariji
so potekle v popolnem miru in redu, ter ni nikjer prišlo do večjega incidenta. Večino so dobile stranke narodnega bloka, največ glasov pa zemljedelci.
Iz narodne skupščine, Ob prisotnosti vseh članov vlade je Narodna skupščina počastila spomin pokojnega belgijskega kralja. Po zopetni otvoritvi seji so sporočili skupščini zahteve pravosodnega ministra po izročitvi več narodnih poslancev sodišču, rf di zlorabljanja službenih funkcij. Dnevni red prihodnje redne seje obsega med drugim tudi protokol k trgovinskemu sporazumu med Jugoslavijo in Nemčijo ter volitev odbora za proučitev načrta novega državljanskega zakona.
Bolgarski ministrski predsednik Mušanov je imel pred dnevi prvi uradni rszgovor z našim novim poslanikom v Scf ji.
50 ljudi je zgorelo
Na stranski progi Campiglia Piombino v Toscani se je pripetila strašna železniška nesreča. Potniški vlak je trčil v motorni vlak, ki ni vozil po predpisanem času. Lokomotiva potniškega viaka je skočila s ti. ra, motorni vlak pa se je popolnoma razbil in vnel. V motornem vlaku je zgorelo 50 potnikov. Rešil se je en ! sam potnik, ki pa je dobil prav tako hude poškodbe. Trupla ponesrečenih potnikov so tako poškodovana, da jih ni mogoče spoznati.
Še druge nesreče:
Na korejski obali se je potopil japonski parnik. Vse moštvo in vsi potniki so z ladjo vred potopili. — V Španiji sta trčiia skupaj dva vlaka. Nad 100 potnikov je smrtno ranjenih 9 pa je mrtvih.
„Škodiivci kmeta"
Pod tem naslovom prinašajo zadnje „Novine" članek z podpisom Nemeš Vincenc, Tešanovci. Tako govori : da so povsod nabiti letaki o sadnih in rastlinskih škodljivcih, nikjer pa niso navodil?! kako naj zatiramo škodljivca kmeta siromaka, ki jih opa-zimo na sejmih v „ovčenom gvanti a odznotra so pss zgrablivi vucje." Gospodu piscu bi samo priporočali, če že pretaka take krokodilove solze, če že na dolgo in široko piše, kar bi se lahko povedalo v dveh stavkih, naj v svojo korist in v korist vseh drugih vendar navede imena dotičnih škodljivcev, volkov i. t. d. Prav hvaležni bi mu bili, ker smo tudi mi pripravljeni, da mu pomagamo pri „zatiranju." Torej z imeni na dan, ker le bojazljivci streljajo izza ogla.
rmSfl KFjfljmfl
TTIurska Sobota :
—	Nekaj statistike iz tukajšnjega sreskega sodišča v preteklem letu. Civilnopravdne zadeve: opomin skih tožb 873 (lani 764), malotnih zadev 351 (44), meničnih zadev 12 (lani je bilo za to pristojno okrožno sodišče), drugih pravd 1018 (lani 1132) izvršilnih zadev 2236 (1455), od teh 110 (124) dražb, dalje prisilnih uprav 8 (13), izvršb na premičnine 1588 (1465), opravljeni rubežni 896 (572), opravljenih prisilnih prodaj 71 (70), zapuščin 803 (711), varstvenih zadev 311 (322), skrbstvenih zadev 61 (91), preklicanj zaradi duševne bolezni 4 (6), zaradi pijančevanja 2 (0) in zaradi zapravljivosti 3 (0), odpovedi stanovanj 11 (2) in zemljiškoknjižnih zadev 3607 (3546). Kazenske zadeve: mlajši mladoletniki 14 (21), prestopkov, za katere je pristojno sresko sodišče 840 (981) in preiskav 193 (217) Zapornikov je bilo v sodnem priporu 68 (skupno število 577 dni), sodnh obsojencev 190 (skupno število 1853 dni), carinskih obsojencev 73 (skupno število 1080 dni) in obsojencev upravnih oblastev 183 (skupno število 379 dni). Skupno število jetnikov je znašalo 514 z 3889 oskrbnimi dnevi. Zapori niso bili v lanskem letu niti enkrat prazni. Število uradnih dni je znašalo 13 nasproti 30 v lanskem le tu, ker so se zaradi štednje ukinili uradni dnevi v Križevcih in Gornji Lendavi. S tem pa je posebno prizadeto prebivalstvo goričanskega Prek-murja, ki ima slabe prometne zveze. Potrebno bi bilo, da se spet uvedejo uradni dnevi v omenjenih dveh krajih.
—	Rakičanci na našem odru. Dne 8. t. m. so se nam Rakičanski Sokoli predstavili z dvema burkama. Pokazali so nam, kako se da s trdno voljo in ljubeznijo do stvari kljub napornemu dnevnemu delu uresničiti načrte. Stavili so si nalogo, da nam zaigrajo na našem odru. Posrečilo se jim je, zabavati občinstvo in reči moramo, da je bil njih nastop svoboden in neprisiljen. Žal, da ni bila predstava tako obiskana kakor so fantje pričakovali in tudi zaslužili. Segli so sicer po starih in premletih igt ah, toda mi vemo, da izbira ni ravno najlažja. Vsekakor pa jih bomo vedno radi sprejeli, saj smo prepričani, da je bil njihov nastop dobra reklama za bodoče uprizoritve. Omenimo naj še, da je bila izgovorjava jasna in govor skoraj brez vseh primesi narečja.
—	Nesreče. Šumski delavec Šeb-jan Evgen uslužben pri „Našički" v Kobilju se je pri delu vsekal s sekiro v nogo, — Osemletna Horvat Šarika iz Domajinec je v gozdu padla tako nesrečno, da si je zlomila levo roko-— Rautar Julij 72 letni berač iz Hrastja je pred dnevi prišel pod vlak. Z tež kimi ranami na nogah in glavi so ga pripeljali v bolnišnico. — Idič Ernest sin dninarja iz Zenkovci je dobil roko v slamoreznico. Stroj mu je zmečkal prst. — Imenovani se zdravijo v tukajšnji bolnišnici.
Gornja Lendava :
—	Divji lovci. Izredno visoka ce na veveričinega krzna (15 Din) je povzročilo, da se klatijo po gozdovih divji lovci, ki si skušajo brez kakšnih lovskih pravic zaslužiti nekaj denarja. Lovski čuvaji so že zalotili nekaj teh oseb ter jih prijavili orožništvu.
—	Huda žena. Posestnik Ž. iz Ko-vačevec je bil tako pretepen od svoje žene in sina, da je moral radi dobljenih ran iskati zdravniško pomoč. Po izjavi sosedov je miren, delaven in skrben gospodar, le žena ga radi starosti prezira in do skrajnosti zanemarja pri dnevni postrežbi. Vso zadevo je že preiskalo orožništvo in predalo sodišču.
—	Občinski urad. V zadnji štev. Novin piše znani dopisnik, da je bilo v eni izmed zadnjih štev. M. Krajine navedeno, da se je obč. urad preselil v hišo g. Hartnerja. To je laž. Ker dopisnik Novin tudi z očalmi slabo vidi, vsled tega si naj da ponovno prečitati navedeni članek od kake druge osebe. M. Krajina štev. 4. prinaša, da se preseli obč. urad v hišo g. Hahna. O kakem prenosu v hišo g. Hartnerja ni nikjer govora.
—	Sokolska četa se tempotem zahvaljuje Sok. društvu v Rogaševci za vso naklonjenost in prijaznost, ki jo je izkazalo društvo ob priliki gostovanja igre »Rodoljub iz Amerike". Posebno se zahvaljujemo društvenemu gospodarju Rudi Škrabanu, ki nam je šel zelo na roko pri postavljanju in odstranjevanju odra. Končno hvala gre g. Raffelnu, ki je radevolje posodil klavir ter tako pripomogel povzdigniti efekt igre.
—	Kadilska strast. Nedavno je neki neznanec opeharil skoraj vse tuk. trgovce za manjše zneske. V vsaki trgovini je naročil nekaj cigaret in razno blago. Cigarete je vzel takoj v roko, blago pa pustil ne miru. Iz vseh trgovin se je z cigaretami izmaknil z izgovorom, da pogleda, če je še kolo pred trgovino. Po natančnem opisu so orožniki zalotili tega lumpa v osebi nekega Š. iz Otovec. Dejanje je priznal s pripombo, da ni to storil iz hudobnega namena, ampak le iz kadilske strasti.
—	Odgovor. Znana gornjelendav-ska osebnost zopet modruje in se spotika v Novinah na članek, ki je izšel še nedavno v Vašem listu. Še-le po treh tednih je stuhtal odgovor, ki je brez glave in repa. V njem dosti piše ali malo pove. Ves članek o „tnodrijaših" je tako preobrnil in zamotal, da je na zadnje prišel do „müh". Ker pravi dopisnik Novin, da je to zadnji odgovor, mu tudi mi po njegovi „ričet" metodi zadnjič odgovorimo to-le : „Müh" je v Gornji Lendavi dosti. Lovenje istih prepustimo dopisniku Novin. Da mu bo šlo delo lažje izpod rok mu priporočamo, da si nabavi ta-le uničevalna sredstva za „mühe" : Muholovec flit ali Aero, mrčesni prašek, formalni s sladkorjem, pivo ter flit tekočino. Pri nameščenju navedenih sredstev naj dobro pazi, da se kje sam ne prilepi, Kaj ne g. B., čisto po Vaše smo zavili ? ?
Fokovci:
—	Organizacija JNS. Na pobudo nekaterih oseb se je znova vzdramila tukajšnja kraj. organizacija JNS, ki je bila ustanovljena lansko leto in je štela takrat okrog 20 članov, izmed katerih so nekateri vsled neaktivnosti domače organizacije prestopili v sosednjo organizacije v Selu. Na občnem zboru, ki se je vršil pred dnevi, je poročilo o delovanju in stanju org. odpadlo, ker je bila ista že v razpadu pač pa so se izvršile nove volitve, ker se je s primernim posredovanjem in vsled razumevanja Občanov za skupnost doseglo to, da se je število članov skoraj potrojilo in šteje org. danes 55, članov. Izvoljeni so bili : Zakoč Jožef za predsednika, Jakiša Ernest za podpredsednika, Hari Deneš š. u. za tajnika in Lepoša Ludvik za blagajnika. Kot delegata za sresko skupščino šta določena Zakoč Jožef in Jakiša Aleksander.
—	Tatvina. Zadnje čase so ne znani temni elementi izvršili več vlomov po dolnjem Prekmurju, kjer so izropali več trgovin. Sled za storilci je vodila k tukajšnjim ciganom, ki jih je orožništvo pozvalo na zagovor, ker se je sumilo, da mora biti organizirana večja ciganska tolpa iz vseh vetrov Prekmurja, katera se poslužuje nočnih pohodov za plenom. Zvite ciganke so baje razpečavale ukradeno blago po hišah. Vsled pomanjkanja dokazov in radi spretnih izgovorov so bili cigani izpuščeni.
—	Udarec po glavi. Nedavno je iznenadil tukajšnjo okolico slučaj, ki se je dogodil pri Malačičevih v Pro-senjakovcih. Domačega sina, ki je spal navadno v hlevu, so nekega jutra našli nezavestnega na svojem navadnem ležišču z razbito lobanjo v mlaki krvi. Poklicani zdravnik je poslal ranjenca v bolnico v M. Soboto, kjer so ugotovili, da je razen udarca na glavi še zaboden na srčni strani z gnojnimi vilami, kar je dalo povod, da so ovrgli prvotno mnenje, češ, da ga je brcnil konj, in je padel sum na nekega njegovega sorodnika, ki bi iz dobičkaželjnosti okrog dedščine izvršil ta čin. Osumljenca so vtaknili v preiskovalni zapor, njegova žrtev pa je že izven nevarnosti za življenje.
Pletarski tečaj v Moravcih,
ki ga je priredila ban. kmet. šola v Rakičanu z odobrenjem kralj, ban, uprave dravske banovine v Ljubljani, je bil podaljšan s podporo kralj. ban. uprave v Ljubljani, sres. kmetijskega odbora v Murski Soboti in obč. kmet. odbora v Tešanovcih za 14 dni. Zaključek tečaja je bil 18. februarja 1.1. v tečajniških prostorih v Moravcih s sledečim sporedom : 1.) Razstava in razprodaja pletarskih izdelkov od 9 ih do 14-ih. 2.) Ob 14-ih občni zbor selekcijskega društva v občinski hiši. 3.) Po občnem zboru zaključek tečaja v gostilni Titan.
—	Tepež. Pri Vatovih v Spodnji Bistrici so minulo nedeljo imeli svad-bo. Ob tej priliki so se vinjeni fantje skregali in stepli. Tolkli so se z latami. Eden ima razbite ustnice in zobe, a drugi je vboden z nožem v hrbet. Oba sta iskala zdravniško po-
moč v mursko soboški bolnici. Kedaj bodo ljudje pametni ?
Rogaševci. V nedeljo 11. t. m. nam je gornjelendavska sokolska četa z uprizoritvijo igre »Rodoljub iz Amerike" priredila zelo zabaven popoldan. Tako lepe igre res nismo pričakovali. Igralci so svoje vloge iz-borno podali. Zelo so nam ugajali nastopi kmečkih fantov in mož. Kdo bi si mislil, da kaj takega zmorejo? Vsa četa z izletniki vred je zapustila v nas globok utis skupne harmonije in discipline. To je lepo 1 Ne pa „Raus in kaus" kakor je pri nas. Len-davčani pridite zopet z kako lepo igro, ker vsikdar ste nam dobrodošli.
Gornja Slaveča. Dne 11. febr. t. 1. se vršila v tuk. farni cerkvi zlata poroka. 55 let skupnega družinskega življenja sta praznovala g. Škodnik Jurij, 83 let star in njegova soproga Krenos Treza, 73 let stara, iz Gor. Slaveč. Ob tej priliki je bila naša cerkev do zadnjega kotiča zasedena. To pa se je zgodilo že tudi radi tega, ker je v isti uri imela poroko gornjega para vnukinja, gdč. Škodnik Gizela z g. Hajdinjak Ljudevitom, krojačom iz Dol. Slaveči. — Naš cerkveni gl. skrbnik g. Škodnik Janez, krojač iz Gor. Slaveči, ki je odlikovan od Nj. Vel. kralja z redom Svete Save V. razreda, je tudi sin slavljencev. — Jubilantnemu paru kličemo : „Na mnoga leta !" miademu paru pa želimo srečo in zadovoljstvo v novem stanu 1
—	Serdica. Preteklo nedeljo so nas v letošnjem šolskem letu naši pridni šolarji že drugič razveselili s šclsko prireditvijo. Imeli smo priliko opazovati pridnost učencev vseh razredov, od najmanjših do največjih. Prireditev je obsegala šegavi nagovori, kateremu je sledila skladno izvedena telovadba deklic. Naši najmiajši so se nam predstavili z igrico „Mačka, miš in miška." Ne moremo si niti predstavljati koliko ljubezni, volje in potrpežljivosti je bilo treba, preden so naše najmlajše toliko izuri, da tako spretno in samozavestno nastopajo pred tolikimi gledalci 1 Zadnja točka je bila trodejanka „Bedak Paviek," ki nam je nudila prav obilo smeha. Do zadnjega kotička nabito polna šolska soba, ki je bila še mnogo premajhna, tako da so mnogi morali oditi, bodi vrlemu učifeljstvu naše šole najlepši dokaz, da znamo ceniti njegovo delo in da smo jim za trud prav hvaležni.
—	Beltinci. Sokolsko društvo Beltinci je pokazalo v zadnjih mesecih lanskega leta in v tekočem letu, da imajo njegovi voditelji dovolj smisla za pravo sokolsko delo. Saj so v kratkem času treh mesecev trikrat javno nastopili, vsi moški in deloma tudi ženski oddelki. Posebno moški oddelki so bili v izvajanju za mali oderprilagodenih prostih in skupinskih vaj — na višku. Tako je bil tudi spored Akademije, dne 11. febr. 1934. prav srečno izbran. Pet telovadnih točk so dobro izvajali člani, m. naraščaj in m. deca, ki so želi od nabito polne dvorane domačinov zasluženo priznanje. Z zadnjo točko, upri-
zoritvijo burke s petjem v dveh de janjih „Pogodba" je bila „Akademija" zaključena. Igra je bila dobro podana posebno, če upoštevamo, da so bile vse vloge (izven ene) v rokah domačih kmečkih fantov in deklet. Godba v odmorih je bila slaba. K sličnim prireditvam spada prav dobra godba, ali pa — nič. — Y.
—	Pertoča. Nadaljna strokovna predavanja v okvirju tuk. kmet. nad. šole so se vršila pretekli teden sledeča : 29. I je predaval g. Dr. Šerbec, živinozdravnik o govedoreji ; 30. I g. J. Samec, žinozdravnik o vzreji telet in vzrokih jalovosti; 3. II g. ing. Eiselt o travništvu in pomenu zadružništva; 6. II. g. J. Samec o silosih in ensili-ranju zelenih krmil ter 12. II g. sreski načelnik Gašpar Lipovšek o kmet. zakonodaji in zelo zanimivo o zgodovini naše pokrajine in o naših zgod. spomenikih. Vsem gg. predavateljem se zahvaljujemo, pa saj so imeli zadoščenje tudi v tem, da je bil obisk vedno rekorden, preko 200 ljudi.
—	Kuzma. V nedeljo 11. t. m. je tukajšnja šolska mladina uprizorila igro „Vraže," katera je prav lepo uspela. Vsa zahvala gre učiteljici g. Lovrečič za njeno požrtvovalnost. — Neki K. Alojz iz Kuzme je začel prav t>o roparsko. Ko se stemni se že skriva ob cestnih grmovjh in hoče napadati druge poštene fante. Le spravi orožje in pusti druge ljudi pri miru, ker ti to ne bo prineslo nič dobrega.
—	Rogaševci. Za starosto našega Sokolskega dsuHva je imenovan od Sokolske župe Maribor br. Laznička Anton, šol. uprav, v Kramarovcih. Od novoimenovanega br. starosto pričakujemo, da bo vodil naše društvo po poti, ki bode i Sokolstvu i nam in njemu samemu v ponos. Na delo, da se besede izpremene v dejanja!
OBVESTIL.
—	M. Sobota. Dramatični tečaj: Prihodnji sestanek, v ponedeljek, dne 26. t. m. točno ob 8 uri zvečer v mali dvorani Sok. doma. Ostalo na deski.
—	Tešanovci. V soboto 24. t. m. ob 6 uri zvečer bo v tuk. obč. hiši občni zbor občinske organizacije JNS Tešanovci. Vabljeni so vsi zastopniki kraj. organizacij, da se občnega zbora sigurno udeleže.
— Pertoča. Podružnica CMD v Pertoči priredi svoj letni občni zbor dne 18 februarja 1934 ob pol 11 uri v stari šoli (po maši). Vsakega člana dolžnost je, da se občnega zbora udeleži. Vstopijo lahko tudi novi člani.
—	G. Lendava. V nedeljo 25. febr. bo ob 15 uri v šoli ustanovni občni zbor društva Jadran, straže. Polno-številna udeležba naj bo dokaz, da cenimo in čuvamo naše morje.
M. Sobota. Občni zbor lukajš njega S. K. Panonija se vrši, dne 5. marca 1934 ob 8 uri zvečer v mali dvoran! Sok. doma z običajnim dnevnim reedom.
—	M. Sobota. Srezka letna skupščina (občni zbor) srezkega odbora društva Rdečega križa v Murski Soboti se bo vršil, dne 27. februarja 1934 ob 8. uri v mali dvorani Sokolskega doma v Murski Soboti.
TT?ecl tednom :
V	Zagrebu je policija aretirala trgovca Jankoviča in njegovega ital-janskega pajdaša Fogliardija, ki sta imela privatno zastavljalnico. Možakarja sta dajala manjša posojila proti zastavnini z ogromnimi obrestmi. Brezvestna izkoriščevalca revežev bosta dobila zasluženo plačilo.
Sodišče v Jagodini je obsodilo na leto dni strogega zapora mazača Milosava Vuksanoviča, ki je bil na glasu kot čudodelni pomočnik v primerih božjasti in stekline. Mazač je svojim bolnikom puščal kri. Stroga kazen gaje zadela zaradi tega, ker je eden njegovih pacientov umrl zaradi zastrupljenja kvi.
V	največjem osiješkem parnem mlinu je izbruhnil ogenj. Ogenj je nastal v skladišču kjer je bilo spravljenih okrog 150 vagonov že prodane moke. Zaradi velikanskih zalog moke, ki so izgorele ali pa so pokvarjene od vode, bo znašala škoda preko 3 miljone dinarjev. Ogenj, ki se je širil z največjo brzino, je nastal najbrž zaradi kratkega stika.
V	Bijelem polju je šef tamošnje gozdne uprave Blaž Bojič med prepirom v pisarni ustrelil svojega uradnika Miločiča. Šef in uradnik sta imela že dolgo časa med seboj ogorčene politične spore in naposled je prišlo do krvavega obračunavanja.
V Celju sta se med delom spo-rokla dva mesarska pomočnika. V hipni jezi je eden izmed njih navalil na svojega tovariša ter ga z nožem zadel do smrti. Ubijalec se je sam javil orožnikom.
Na cesti iz Beograda proti Ob-renovacu se je prevrnil v več metrov globoki prepad tovorni avtomobil, v katerem so se vozili delavci in trgovec Rakič. Trgovec je bil na mestu mrtev, vsi ostali pa so dobili težke poškodbe.
Nedavno se v Dobu zaklali vola, ki je tehtal 1040 kg.
Organizacija.
Vsem krajevnim in občinskim organizacijam 1
Ponekod niso razumele krajevne in občinske organizacije naše okrožnice glede občnih zborov. Namesto, da bi krajevne organizacije volile delegate v občinske organizacije, so te kratkomalo likvidirale. Pravtako so se krajevne organizacije na sedežu občine proglasile za občinske, ne da bi imele prej občne zbore in volile delegate v občinske organizacije. Popravite povsod te napake in predložite seznam članstva in delegatov! Do 28. februarja moramo imeti v rokah seznam članstva občinskih organizaij in dele-gatev sresko s k up ščino! Glejte, da ne bo nereda!
Naia kmetijska prosveta.
Do zdaj izvršena predavanja v organizso jah dajejo sijajne rezultate. V Tišini je prisostvovalo predavanju 146 oseb, v Predanovcih 120, v Pertočah 240, v Martjancih 148, v Mačkovcih se ni moglo ugotoviti števila radi velike gneče. Naši predavatelji bodo posečali vse organizacije in nudili pristašem najboljše nauke racijonelne-ga gospodarstva.
Občni zbor občinske organizacije v KupSincih. Dne 15. febr. je imela občinska organizacija občni zbor. Zanimanje za stranko, ki je nekoliko pojenjala, se je zopet dvignilo. Udeležba je bila prav lepa. Za predsednika je bil izvoljen ponovno g. Titan Ivan, šolski upravitelj v Kupšincih.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v MURSKI SOBOTI
Renate Müller tonfilmu
ŽENA BREZ
PYJAME
Glazba: Theo Mackeben in Felix Joachimson.
Predstave se vrSIJot
V NEDELJO, dne 25. februarja ob »/»4 uri, in zvečer ob »/29 uri.
SOKOL
Občni zbor Sokolskega društva v Murski Soboti.
Referent za čete (br. Velnar) : V pret. letu so pripadniki čet prvič izvajale vaje z ostalim članstvom. Delo v posameznih edinicah je bilo kakor sledi: Brezovci — prav dobro. Can-kova — v tehničnom oziru se ne udejstvuje, pač pa prireja gledališke igre. Gederovci — v vseh ozirih prav dobra. G. Lendava — dobro, po odhodu načelnika je telovadba zaostala. G. Petrovci — ni telovadcev. Križevci — se ne udejstvuje. Martjanci, Mar-kovci, Moščanci, Pečarovci, Rakičan, Strukovci, Puževci, delujejo dobro. V. Dolenci — vsestransko agilna v tehničnem kakor tudi v kulturnem oziru. Zenkovci — dobro. Puconci — vadi samo deco. Posamezni člani čet so se v pret. letu udeležili raznih izletov, povsod pa primanjkuje primernih prostorov za telovadbo, kar seveda ovira delovanje društva. Skupno število vseh pripadnikov čet je narastlo že na 777.
Dram. odsek (br. Gabrijelčič : V preteklem letu so člani odseka priredili sledeče predstave : Kralj na Be-tajnovi, Voda, Roksi. V režiji dram. odseka je bil tudi Silvestrov večer.
Glazb. odsek (br. Justin): je gostoval v G. Radgoni v Ljutomeru in drugod. Nastopil je 20 krat. Vrednost
Nemški svet na slovenskoj zemli.
Napisala: Kološvari Berta.
On pa, ki je tam trpo od začetka do konca, svoj žitek neštetokrat reskir/io, nemre avanzi rati, ka nema protekcije. Zàto on dale živeti nemre, pred njéne oči več ne viipa, nàj ostàne zbogom. Njéna pisma i mäle spomine nàj njemi na srcé de-nejo, tak de njemi zemla ležejša.
Meo je pa on ednoga vrloga slugo : Vencelja. Té Venceij je taki opazo, ka se njegovomi dobromi gospodari nikaj hfidoga zgodilo, tak se okoli njega obračao, ka se njemi je posrečilo prečteti pisma zaCétek:
Dràga Amalija 1
Gda te té vrstice čteli, mené ne-de več med živimi. . .
Kak je to prečteo, se več nej miidio. Bežao, kak so ga nogé nesle, po Amalijo.
Ona vsa prestrašena pitala, ka za nevole ?
On pa samo silo : Näj ide, hitro naj ide, ka prinji velka nevola.
Nej šla bežala sta; kak tà prideta je Wimbersky ràvnok pismo z končao, ešče edno starišom i te „zbogom svet". Te samo edna bela roka ségne, po pred njim na stoli le-zéóo pišolo, ta driiga pa po to na Amalijo naslovleno pismo.
Pred njim je stäla Amälija, njegov žitek je rešeni bio.
Z skuznimi očmi ga tečàs, tečas nagučavala, ka ga od samomorilnega nakanenj odvrnola. Amälija vzeme vu roke te novine, tam pa že cela stran bila razpisani mest: Iskali so komi-sàre, davCnikàre, finance, žandžre na Vogrsko. Za naš kràj pa tàkSega, šteri
koliökäj kakšo slävsko reč znao. Ti-stoga hipa je Windischgrätz regiment Praga väraSa hišni regiment bio, tak je Wimbersky češki dobro znao. I tak ga njegova čedna Amalija obrno-la, ka prošnjo za komisära vu naš kràj notri dao. Za osem dni zé vö imenüvani bio, z dispenzàtijov sta se zdalà i za Stirnàjst dni sta že vu žu-tom poštnoni omnibusi rajžala vu slovenski kràj.
Glavàrstvo je bilo vu ednom velkom stàrom grofovskom hràmi, na šteroga mesti dnes gospon Hartnera palača stoji, tam na vogli vélke ceslé; žandärje i dàvCni urad so tüdi vu grofovski hratBäj bili logieran?.
Eti pri näs pa že griva anarhija bila, nej je že gviišen bio mérnoga prebivalstva žitek, nej imetje. Štirje roparje so bili, ki so ropali, lüdi klali, ali na njihovo példo so se skorom vu vsàkoj vési tovajske bande
nabérale. Razglašeni je bio štatarium i Wimbersky, kak pooblàstSeni prävo-sodec je te štiri ropare eti vu Soboti, na tak imenüvani Màli Plesaj gde je zdaj trata pred Spitàlom, te ešče živinski plač bio, obesiti. Višäle so tam stalé, gde dnes Spitàla zàden tao za kužne bolezni pri jàrki, i tam so gori covonili ti razbojniki za strahovito példo, na živinskom plàci, gde se nàjveé lüdi obrnolo.
Od toga so se vsi tovaji malo zosagali, mesec dni ne tàtvine bilo zglàSene. Na to je dao Statàrium odpovedati.
Nemški žandàrje so bili z t' nàjbole rédni podoficierov prebràni i so že vsi svoji osem let odsliižill, vsi so lepo pismo delali i edno gvüSno izobrazbo zasvojili.
inventarja znaša 26 000 Din, dolg ; 16 000 Din. Število članov 26, Nekateri člani se udejstvujejo, kot inštruktorji pri mestni godbi. Za agilno delo je cbčni zbor izrekel odseku priznanje in hvalo.
Lutk. odsek (br. Abakusiov) : Poseduje lasten oder, 19 lutk ter 8 scenerij. Vrednost novonabavljenega inventarja znaše 3000 Din. Vprizoril je 8 iger z večkratno ponovitvijo. Gostoval je tudi v Beltincih. Predsedniku odseka na katerem sloni vso delo, je izrekel občni zbor zahvalo.
Knjižnica je v lanskem letu fz posodila 487 knjig.
(V nadaljevanju bomo objavili še posebej poročilo načelnika in člane novo izvoljene uprave.)
SokoisNS teSsjniki, ki ste se udeležili tečaja v Soboti javite in pošljite denar za fotografijo ä 5 Din. Kdor je vzel knjigo „Igre" naj pošlje nemudoma denar ckr. načelniku !
Zdravo.
Iz delovanja Združbe trpces b IMi Soboti.
Novi predpisi za uvoz jajc, sira in masla v Nemčijo.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je poslalo Združbi trgovcev prepis dopisa Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, z dne 9. t. m. št. 1368. ki se tiče novih predpisov za uvoz jajc, sira in masla v Nemčijo, kakor sledi:
1. Kontingenti za leto 1934.
a)	Maslo 14 dz. (100 kgr,) v mesečnih količinah od 20 q,
b)	Sir 14 dz. (100 kgr.) v mesečnih količihah od 1 q,
c)	Jajca 12.113 dz. (100 kgr.) v mesečnih količinah od 10 q.
2. Monopolska taksa.
Pri uvozu masla, sira in jajc se ima plačati počenši od 1. I. 1934 naprej monopolska taksa, ki znaša:
a)	pri maslu Mk. 2. za 1 dz. (10Ö kgr.)
b)	pri siru Mk. 1. za 1 dz. (100 kgr.)
c)	pri jajcih Mk. 1. za 1 dz. (100 kgr.)
3.	Razlika cene med tujskem in
nemškem tržišču. Pri uvozu masla, sira in jajc v Nemčijo počenši od 1. II. 1934 je plačati taksa na razliki cene tujskega in nemškega tržišča. Ta taksa je odrejena za vse države in sedaj iznaša:
a)	pri maslu Mk. 60 1 dz. (100 kgr.)
b)	pri siru Mk. 10 do 24 za 1 dz. (100 kgr.)
Za trdi sir, ki ni spakovan v paketih od 2 »/2 kg sl» mani Protä vrsti sira, izvzemši kateri so podobni parmazanu in rokforu, za te vrste sira, kakor tudi za ostale se plačuje v mes. februarju t. !. samo monopolska taksa od 1 Mk. za 100 kgr.
4.	Uvozno dovoljenje (Übernahm-
schein.) Za uvoz masla, sira in jajc v Nemčijo počenši od 1. februarja 1934 je predpisano uvozno dovoljenje. Do-tični formularji so tiskani v Reichsgesetzblatt W- u.
To dovoljenje izdajajo sledeče ustanove :
a) za maslo in sir: Reichsstelle für Milcherzeugnisse, Oele und Fette v Berlinu.
b) za jajca : „Reichstelle für Eier v Berlinu
To dovoljenje si pribavijo nemški uvozniki n& osnovi ponudbe naših izvoznikov. Naši izvozniki pa morajo edino poslati ponudbo z navedbo cene in količine zgoraj navedenega blaga, ki ga narnerevajo izvoziti nemškim upnikom, po informaciji ustanove K Reichsstelle für Eier" v Berlinu. Nemški uvozniki si morajo pribaviti pa od Reichsstelle für Milcherzeugnisse, Oele und Fette v Berlinu uvozno dovoljenje in to vsak mesec do 20. za prihodnji mesec.
V znanje vsem članom trgovcem» ki se bavijo z izvozom teh predmetov.
GOSPODARSTVO
Snaženje in škroplenje
sadnega drevja.
Sedsj je najbolj priporočljiv čas za snaženje in škropljenje sadnega drevja. Drevesa, ki imajo po deblu in tudi po kroni mah, lišaj ali staro hrapavo škorjo, je treba odstraniti s strguljo ali žično krtačo, ker se pod to skorjo nahajajo najbolj nevarni škodljivci sadnega drevja, kateri se spomladi, ko solnce zašije prebudijo in ko začne drevo csesti se takoj naselijo na cvetove ter uničijo plodove dreves.
Pri snaženju dreves je posebno paziti, da se ne poškoduje zelene skorje ali pa celo les. če se je snaženje opravilo se takoj priporoča po končanem delu deblo namazati, ali še bolje, celo drevo poškropiti z 10 150/° apnenim beležern ali z drevesnim karbolenom,
Z drevesnimi karbcleji se iahko škropi od nov. do sredine marca :
Arborin se vzame za jablane in hruške 10-15% (Neodendrin 5 7%) z3 češplje, slive in breskve. 8%drev. karbol. (4% Neodendrin). Škropljenje se naj opravi po mogočnosti v mirnem in lepem solčnem vremenu, ne pa v vetru. Z večkratnim škropljenjem uničimo vse škodljivce, ki delajo največ škode na sadnem drevju.
Za sveže rane, ki so nasiaie na debiu iz kateregakoli vzroka, je priporočljivo, da se jih pobeli z žmesjo ilovice, kravjeka in vode. Votline na drevju je potrebno najprej osnažiti trohnelega lesa in nato zabetonirati s cementom.
Zelo važno je oskrbovanje krone pri snaženju sad. drevja. Drevo, katero mislimo osnažiti, je pottebno najprej dobro ogledati, da se ugotovi vse nedosfatke, ki jih moramo odstraniti. Suhe veje, štreli in belo omelo je takoj odstraniti, na to pridejo na vrsto vse one veje, katere se ribljejo ali križajo, so rakove ali pregoste.
Pri pravilno čiščeni kroni se lahko vsaka veja na svojem mestu pravilno razvija, ima dovoij svetlobe in zraka, kar tudi zelo pospešuje uničevanje škodljivcev.
Veje je pa tudi potreba pravilno odžagati, da se bode nastala rana čim prej zarastla, pri vsem pa nesraemo puščati štrelov, ker ti nikoli ne zarastejo, ampak začnejo prhneti in povzročajo luknjavost debla. Debele veje se žagajo dvakrat, rez bodi navpična, v pravem kotu na odžagano vejo. Nastala rana se z ostrim nožem gladko odreže, da lažje in hitreje zaceli rana, na to se še s katranom za maže, da nemore na solncu razpokati in vsled vlage prhneti.
Pri snaženju drevja nesmemo pozabiti na veje katere vise k tlom
in zadržujejo promet. Snaženje drevja ni potrebno vršiti vsako leto ampak le po potrebi. Snaženje starejših zelo zanemarjeni dreves se razdeli na dve do tri leta ; Prvo leto se odstranijo vsi štreii, suhe veje in pregoste veje, drugo leto pridejo na vrsto ostale goste veje in vse one, ki se ribljejo ali križalo, v tretjem letu se šele krona popolnoma uredi. Če bi v prvem ietu takemu drevesu odvzelo preveč vej, bi bila posledica ta, da bi nastala cela kopica vodeni pogar.kov, ki nam povzročajo mnogo nepotrebnega obrezovanja in deblo le slabijo.
Sadj. pora. KELEMEN,
Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo in precepljanje sadnega drevja se vrši dne 2. in 3. marca na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsaki dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Tržne cene.
Zagreb, Na ta tedenski sejem je biio pripeljanih 7 bikov, 285 krav, 69 junic, 178 volov, 45 juncev, 177 telet, 522 svinj in 147 prascev. Cene so bile sledeče : Biki 3 25, krave za mesarske svrhe 3—3 20, krave klobasarice 2 15—2 25, junice za mesarske svrhe 3 35 —3 75, iunice za raz plodne svrhe komad 1000 -1250. voli I. razred 4-4 75, voli II. vrste 3 50, voli bosanski 3, junci 3 50 3 80, teleta živa 5.50 7, teieta zaklana 7.50 do 8.50, svinje pitane 8 50-9, svinje za pleme 6 50-7, svinje zaklane kg, 1150-12, prssci komad 90 -140, konji par 5000 80C0, žrebeta komad 1500—2000, konji za klanje 1.50-2 Din za kg.
Kstfksvac. Na ta sejem ie bilo-prignanih 2000 glav živine. Od tega je bilo prodanih 116 telet, 114 ju nie, 176 volov, 13 bikov, 176 krav za messrske svrhe, 78 žrebet, 20 krav za pleme, 67 kobil, 238 konjev, 256 svinj, 214 prsscev, 159 svinj za pleme, 116 kons, drobiža. — Cene so bile: teleta 150—550, junice 3-4, voli 3—4 50, biki 2 4, krave za mesarske svihe 2 50-4, žrebeta 200— 500, krave za rszplod 3—5, kobile 300-1000, konji 500-5000, svinje za mesarske svshe 7 8, odojci 100— 200, svinje za razplod 7—9, drobiš od 40-120 Din,
Deželni pridelki:
Zagreb. Detelja 45-50, otava 50—55, seno 30 - 35, slama za hrano 35 - 40, slama za steljo 35 Din.
Newesaäska blag. borsa.
Pšenica : Baška okolica, Novi Sad, sreniska 102 104, okolica Sombor 101-103, srednjebaška 103-105, gornjebanatska 106 102, južnobanat-ska 97-99, slavonska 105—107 Din.
Oves: baški, sremski, slavonski 52 54 Din.
Koruza : baška in sremska stara 78 80, nova 56- 57, nova sušena 67-69 Din.
Otrobi : baški 65 67, bsnatski 62-64 Din.
Fižol: bsški uzančni 123 —128 D.
Iz boljše hšže sprejme zdravega fanta
za vajenca
gostilničar BANFI JOŽEF, M. Sobota.
nsffli BOBSaHBH
Proda se :
dobro ohranjen MOTOR znamke „Terrot" 500 ccm in en KLAVIR. Več v trg. Nemecz, M. Sobota.
UREDITEV DOL60V,
sodne in izvensodne poravnave, konkurzne nasvete, kmečko zaščito preskrbo kreditov m ureditev vseh trgovsko-obrtnih poslov izvršuje konces'jonirana ko-mercijonalna pisarna LOJZE ZAJC v Ljubljani. Za Prekmurje se obrnite na mojega pooblaščenca g. FRANJO BOKA», M. Sobota, Cvetna ulica 20.
a POZOR B e BtCIKLISTI l
P0NIKLAN3E STARIH B1CIKLDU.
U ognju emajHrano
Din 70.-
GUSTAV DITTR1CH Murska Sobota.
POZOB, 11B0DHE PBOOflJE !
Lepa trgovska hiša z velikim dvoriščem in vrtom ter k trgovini spadajoča skladišče in več stanovanjskih prostorov na lepem in prometnem mestu v Beltincah je na prodaj.
Ena gospodarska hiša z velikim dvoriščem in vrtom, 1 oral njive na lepem mestu v Ljutomeru je naprodaj.
Cena za obe hiši je zelo ugodna.
Resni refiektanti naj se pismeno javijo za nadalja pojasnila na oglasni oddelek MURSKE KRAJINE pod UGODNA PRODAJA.
Na upravi velepo-sestva v Rakičanu
SE PRODAJO jaličove (smrekove) štange v raznih debelosti.
Pekarna v o da jo !
Treznega, kavcije zmožnega peka sprejmem v svoje poslopje. — Samec ima prednost !
GUM1LAR JANEZ, krojač Gornja Lendava,
Podalšaj
tf V i |8 9

Življenje moremo po-I dalšati, betege preprečiti, betežne ozdraviti, slabe okrepčat!, nestalne očvrstiti in nesrečne osrečiti !
KA JE ZROK VSAKŠE BOLEZNI?
Oslablenje živcov, potrtost, izgiiba dobrih prijate ov ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijov, siab način živlenja in dosta driigih vzrokov.
ZADOVOLSTVO je najbolši vračiteo! So poti, ki te morejo pripelati do dobroga razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napu-niti te z novim vüpanjom ; fa potje pa opisana v razpravi, ki jo more vsaki, ki jo žele, dobite taki iq ČISTO BREZPLAČNO ! V toj maloj priročnoj knigici je raz-tolmačeno kak more v kratkom časi in brez ovire med delom oja-čiti živce in mišice odpraviti slabo razpoloženje, trüdnost, razmišlenost, oslablenje spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto driigih betežasti pojavov, zahtevajte to razpravo, ki vam bo niidila dosta veselih vor.
Poštno zbirališče :
ERNEST FASTERHflCH, BERLIN SO.
Michaelkirchplatz 13. Abt. 903.