i Celje - skladišče D-Per POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 70/1987 1119870445 12 COBISS s Dobro delo je osnova vseh pravic. LETO LVII DECEMBER ŠT. 12-1987 GLASILO SOZD HMEZAD, KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC ★ KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE * KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA ★ KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje * SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče * VRTNARSTVO Celje ★ KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec ★ INŽENIRING * KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA ★ CELJSKA MESNA INDUSTRIJA ★ CELJSKE MLEKARNE Celje ★ HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec * STROJNA Žalec * MINERVA Zabukovica ★ GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec * AGRINA Žalec * JATA ZALOG Ljubljana * TAJFUN Planina ★ INTERNA BANKA HMEZAD * HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec. DS Služba pravne pomoči in SKUPNE SLUŽBE SOZD HMEZAD ISKRENE ČESTITKE ZA 29. XI. - DAN REPUBLIKE REZULTATI GOSPODARJENJA V DEVETIH MESECIH PLANSKIH PREDVIDEVANJ NE URESNIČUJEMO Vedno obsežnejše normativno urejanje gospodarstva, s ciljem zajeziti inflacijo, je doseglo nasproten učinek, pri tem pa vzbujalo občutke neperspektivnosti razvoja in ogroženosti ljudi kot proizvajalce, potrošnike in up-ravljalce. Zaviralno na poslovanje so vplivali predvsem visoka inflacija in visoke obrestne mere za kredite, omejitve cen proizvodov, neprimerni devizni zakon, intervencijski zakon o osebnih dohodkih, spremembe v obračunskem sistemu, skratka, cela vrsta sistemskih blokad, ki ni dopuščala razvoja iniciativnosti in samoupravnih odnosov. Naložbe v osnovna sredstva so dosegle v tem času le 40 % plana. Zaostajanje za planom je posledica pomanjkanja lastnih sredstev in dragi krediti, ki ob administrativnem določanju prodajnih cen vzbujajo negotovost odplačevanja. KZ Slov. Bistrica DO 1990. LETA MELIORIRANIH 2.500 HEKTAROV Občina Slovenska Bistrica obsega okoii.37.000 ha zemljišč. Od vseh navedenih površin je ca. 16.230 ha obdelovalnih zemljišč. S prostorskim delom družbenega plana občine je trajno namenjenih za kmetijsko proizvodnjo 8.1000 ha zemljišč. Večji del teh zemljišč (nad 2.000 ha) je potrebno za intenzivno kmetijsko proizvodnjo usposobiti s pomočjo agrarnih operacij. Ocenjuje se, da bodo v glavnem vsa ta zemljišča do leta 2000 usposobljena za inzenziv-no kmetijsko proizvodnjo. Agrarne' operacije pomenijo pomemben poseg v kmetijsko zemljiško strukturo, ki ima vpliv tudi na lastninsko razmerje. Agrarne operacije so medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, združevanje zemljišč, arondacije, komasacije,, melioracije in drugi posegi v urejevanje in rabo kmetijskih zemljišč. Z izjemo medsebojne menjave in z združevanjem kmetijskih zemljišč so agrarne operacije upravno ekonomski ukrepi, katerih namen je urejanje prostora zaradi uvajanja modeme tehnologije in s tem zagotavljanje večje produktivnosti v kmetijski: proizvodnji. Pri usposabljanju zemljišč se teži za tem, da ne prihaja v času usposabljanja do izpada v pridelovanju, zato se izvajajo v dveh koledarskih letih. Nosilci investicije agrarnih operacij v občini so: Hmezad Kmetijska zadruga Slov. Bistrica, Tima Kmetijski kombinat Slov. Bistrica in EMONA Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Dravsko polje Kidričevo. Kmetijska zemljiška skupnost je nosilec usklajevanja načrtov izvajanja agrarnih operacij v občini in sodeluje pri izvajanju agrarnih operacij. Za srednjeročno obdobje 1965-70 je značilno, da se je v občini prenehala izvajati oblika agrarnih operacij - arondacije. Po tem obdobju se je pristopilo k intenzivnejšemu urejanju zemljišč s pomočjo melioracij. Predvideni rezultati so bili doseženi v dolini Polskave - okolica Pragerskega. V srednjeročnih obdobjih 1970-1980 je bil poudarek na melioracijah v dolini Bistrice in Ložnice, usposabljanje se je nadaljevalo tudi: v dolini Polskave. V tem obdobju se je usposobilo za intenzivno kmetijsko proizvodnjo z melioracijami pri kompleksu zasebnih zemljišč na območju Cigonce v izmeri 60 ha. (Nadaljevanje na 3. strani) Kmetijstvo v začaranem krogu? Predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan 6. novembra v Žalcu Na posvetu ZPM Slovenije govoril o aktualnih vprašanjih, v Mlekarni v Arji vasi pa se pogovarjal s predstavniki sozda Hmezad. Popoldne si je tov. Milan Kučan v spremstvu vodstva sozda Hmezad in Mlekarne ogledal mlekarno, številni predstavniki sozda so ga seznanili z vse preštevilnimi težavami, ki pestijo sozd, kmetijstvo, najbolj pa še živinorejo in mlekarstvo. Vse kaže, da je kmetijstvo v nekakšnem začaranem krogu, je menil Kučan. Za trg, katerega zagovarjamo Slovenci, je prej treba ustvariti ustrezne razmere in odnos do tistih, ki politiko krojijo. IZ VSEBINE 3. stran: Kako do novih spoznanj za prakso 4. stran: Urejanje pašnikov 5. stran: V znanju je moč in v delu prihodnost Zadružništvo skozi čas 6. stran: Štipendije za šolsko leto 1987/88 8. stran: Ko so zaplapolale zastave (Nadaljevanje na 2. strani) REZULTATI GOSPODARJENJA V DEVETIH MESECIH (Nadaljevanje s 1. strani) V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta je vrednost naložb triin-polkrat večja. Tudi izvoz zaostaja. Petdesetodstotno zaostajanje je posledica manjšega količinskega izvoza hmelja, perutninskega mesa, plastičnih cevi, meda ter vrste drugih proizvodov, ki niso bili izvoženi, a so jih v DO planirali. Le gozdni sadeži, zdravilna zelišča in kmetijski stroji dosegajo predviden izvoz. Delovne organizacije so dosegle naslednje vrednosti ostanka čistega dohodka: v 1000 din DO Ostanek čistega dohodka Indeks Plan R 86 Kmetijstvo Žalec 168.856 38 132 Kmet. kombinat Šmarje 32.540 147 I KZ Ilirska Bistrica W 227.626 [■3H | KZ Drava Radlje 18.090 27 228 Sadjarstvo Mirosan 32.056 19 40 Vrtnarstvo 19.395 34 90 KZ Savinjska dolina 198.486 71 72 KZ Slovenska Bistrica 36.717 32 83 Celjska mesna industrija 126.259 75 r\l85 JATA 251.242 35 75 Celjske mlekarne 8.995 - - Hmezad Export-import 298.984 73 147 Strojna 124.184 44 219 Minerva 104.546 57 67 Tajfun 21.308 36 445 Gostinstvo-turizem -9.029 - 13 Agrina 338.440 96 187 Hmezad Inženiring 9.006 98 214 DS Skupne službe IkIi 1 m • IBS DS Služba pravne pomoči 805 69 Interna banka 17.673 91 165 Skupaj SOZD 1,570.927 47 114 Planiran obseg proizvodnje ni v celoti realiziran. Dosežena je dinamika proizvodnje živali za zakol (govedo, prašiči, piščanci), dosežena je tudi predvidena letina hmelja. Zaostaja za planom predelava mleka, ostala rastlinska proizvodnja, zlasti pa pridelava sadja, bodisi zaradi vre- menskih razmer ali pa zaradi cenovnih neskladij. Predelava mesa - perutninskega presega postavljen plan in uspešno izrablja povpraševanje na trgu. Predelava mleka tudi dosega planiran obseg, večji zastoj pa je pri predelavi ostalega mesa zaradi neskladja cen (prodaja le najboljših vrst mesa) in omejenega povpraševanja (po najdražjih vrstah mesa je manjše povpraševanje). Industrija kmetijske mehanizacije je pod planom. Zaloge so v porastu zaradi manjšega povpraševanja. Proizvodnja plastičnih cevi je pod planom. Gostinska dejavnost tudi zaostasja za planirano dinamiko. Zraven padanja kupne moči so prisotne tudi kadrovske težave, ki se odpravljajo prepočasi. Promet s trgovskim blagom komaj dosega planiran obseg, vzroke je iskati v nerazvitosti maloprodajne mreže, konkurenci in padanju kupne moči prebivalcev. Finančna realizacija v d™ Plan 1987 Realizacija I.-IX. Indeks 1986 1987 Elementi vred- struk- vred- struk- vred- struk- plan 1986 nost tura nost tura nost tura Celotni prihodek 163.872 100,0 69.651 100,0 148.500 100,0 91 213 Porabljena sredstva 136.002 83,0 59.587 85,6 124.822 84,1 92 209 Dohodek Del doh. - drugim 27.871 17,0 10.064 14,4 23.677 15,9 85 235 (žap.) Obveznosti iz do- 6 ■r ^ ’ ■ 98 0,1 379 0,2 386 hodka 9.562 5,8 3,442 4,9 8.661 5,8 91 252 Cisti dohodek 18.302 11,2 6.524 9,4 14.636 9,9 80 224‘ Osebni dohod. Ost. čist. dohodka 14.969 9,2 5.147 7,4 13.066 8,8 85 254 komp. 3.333 2,0 1.337 2,0 1.571 1,1 58 1114 Ost. čist. doh razd. 3.423 2,0 1.577 2,3 1.808 1,2 63 115 Izguba 90 Ipil 200 0,3 237 0,2 263 119 Akumulacija Povprečno upor. 2.280 1,4 1.322 1,9 1.467 1,0 64 ITT poslovna sred. Ekonomičnost 40.155 76.151 190 (CP: PS) Rentabilnost 1.205 1.167 1.190 98 102 (AK: 0 UPS) % 3,5 1,9 125 OD v dohodku 53,7 51,1 53,7 Finančni rezultati poslovanja so pod močnim vplivom novosti v obračunskem sistemu. V primerjavi z letom 1986 je celotni prihodek v manjšem porastu kot je inflacija. Celotni prihodek znaša 148 milijard din, porast znaša 113 %. Čeravno je dosežen večji obseg kot v letu 1986, so na manjšo rast celotnega prihodka vplivale cene, ki so v kmetijstvu rastle počasneje. Porabljena sredstva so naraščala malo počasneje kot celotni prihodek in so znašala 124,8 milijarde din - porast znaša 109 %. Ob tem je tudi ekonomičnost v porastu. Takšno gibanje celotnega prihodka'in porabljenih sredstev je omogočilo, da se je dohodek približal realni vrednosti lanskega ustvarjenega dohodka. Dohodek znaša 23,7 milijarde din in je za 135 % večji od lanskega. Obveznosti iz dohodka so rastle hitreje kot dohodek, porast je znašal 152 %. S tem so tudi zavrle rast čistega dohodka. Na področju osebnih dohodkov je v tem letu bilo nemogoče stanje. Interventni zakon, družbeni dogovor, zakoni in popravki zakonov, pa usklajevanje in soglasja vse to je porajalo neskončno administracijo in majhne učinke. Indeks porasta dela čistega dohodka za OD je znašal v tem času 23 indeksnih točk več kot čisti dohodek in 12 indeksnih točk več kot dohodek. Del čistega dohodka za osebne dohodke je znašal 13.066 milijarde din, kar je 154 % več kot lani. Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 250.622,- din oz. 156 % več kot v tem obdobju lani. Tak porast osebnih dohodkov je bil višji kot je bila uradno izračunana inflacija. Kompenziran ostanek čistega dohodka je znašal 1.571 milijonov din in je večji od lanskega le za 14 odstotkov. Akumulacija je le neznatno večja kot lani. Vendar pri tem igra močno vlogo nov obračunski sistem. Formirana sredstva za reprodukcijo se črpajo iz akumulacije, sem gre še saldo likvidnih sredstev iz naslova revalorizacije. Sredstva za akumulacijo in amortizacijo so v tem času za 79 % večja kot lani. Ko bomo prišteli še saldo revalorizacije, se bodo približala lanski realni vrednosti. Izguba je za 11 % večja kot lansko leto. Z izgubo so poslovali v KZ Ilirska Bistrica in Gostinstvo-turizem. Ostale DO, ki so do sedaj poslovale s težavami, so uspele težave v poslovanju dokaj sanirati, čeravno so razmere takšne, da se uspešnost dokaj hitro lahko prevrže v neuspešnost. V KZ Ilirska Bistrica so ustvarili 227,6 milijonov izgube. Obseg kmetijske proizvodnje dosega plan in je večji kot lani, a Vendar premajhen ža pokrivanje poslovnih stroškov zadruge. Sanacija KZ Ilirska Bistrica ni uspešna, saj glavna žarišča: število zaposlenih, nagrajevanje, nadzor nad indirektnimi stroški, pokrivanje razlike v ceni predelave konzumnega mleka in prodaja, niso odpravljena. Gostinstvo je vtem času imelo izgube 9 milijonov din. Ta izguba sicer relativno ni velika, a vendar je odraz prepočasnega urejanja razmer V tej dejavnosti. Ob dejstvu, da se trg zapira, da cela vrsta dejavnosti v Hmezadu zmanjšujejo proizvodnjo in da se planirana razmerja med vhodnimi in iz-jhodnimi cenamrne uresničujejo v celoti, bo do konca leta težko uresničiti planirane rezultate. Zato bo potrebno še ta mesec, ki nas loči od novega leta, vložiti vse napore v prodajo in realizacijo prilivov, temeljito omejiti porabo in uskladiti osebne dohodke z družbenim dogovorom. Realizacija proizvodnje in prodaje Indeks Vrsta Realizacija Plan 86 Pšenica . t / 2.837 79 144 Hmelj Atv 3.458 102 127 Močna krmila t 1 22.678 84 106 Govedo za zakol t ' 4.651 74 109 Bekoni t 957 75 205 Brojlerji A#, 12.401 74 107 Konzumna jajca 1000 kom 35.578 65 108 Mleko 10001 28.610 74 102 Prodaja hmelja t 1.974 54 96 Prodaja mesa in mesnih izdelkov t 4.640' 63 97 Prodaja perutninskega mesa t 1 7.217 80 ■nusi Prodaja konzum. mleka 1000« 13.738 62 108 ‘smetane 1 1.487 98 121 I jogurti 1Ü00 koz. 14.902 89 99 siri, skuta t 1.658 - 66 95 Med HH 331 36 86 Kmetijska mehanizacija Strojne ne dosega plana in ne lanskega obsega 1 Tajfun ne dosega plana, je nekaj nad lanskim obsegom Plastične cevi 7 t . 2.344 56 80 Gostinske storitve ne dosegajo plana in so obsegom malo nad lanskim E. O., M. D. ■HfM&jefc Svet direktorjev DO SOZD Hmezad je 10.' novembra obravnaval devetmesečno poslovanje, delitev OD in razpravljal o predlaganih dokaj drastičnih ukrepih ZIS in nalogah Hmezada. KAKO DO NOVIH SPOZNANJ ZA PRAKSO Vsako leto, ko tehnološke službe razmišljamo o zimski sezoni izobraževanja, naletimo na kup problemov in vprašanj. Kako bi pravzaprav omogočili čim bolj plastično predstavitev novosti v tehnologiji in spoznanj iz znanosti najširšem krogu uporabnikov? Kateri čas in način sta najbolj primerna? Kako uskladiti različno predznanje poslušalcev, da bo vsak odnesel vsaj nekaj novega in uporabnega? Zato smo se letos odločili, da zberemo tudi vaše predloge in zimski čas izkoristimo po vaših željah. V hmeljarski proizvodnji smo že začeli malo drugače in sicer s hmeljarsko šolo. Le-ta ima v zimskem času 13 dni trajajoč teoretični del, ki ga v času sezone dopolnimo še s prakso na licu mesta. Vendar pa ta način zahteva ogromno priprav in energije predavateljev, pa tudi krog poslušalcev mora biti usklajen in zožen na skupino 20 do 25 ljudi, kar je relativno malo. Z ozirom na pridobljena spoznanja iz hmeljarske šole, bi kazalo ta način izobraževanja razširiti še na ostale veje poljedelske proizvodnje, ki zaradi svoje specifike verjetno zahtevajo praktične prikaze med vegetacijo in teorijo v zimskem delu. Problem pri tovrstnem izobraževanju je tudi izbira ustreznih predavateljev, vsega slikovnega materiala, ki si ga mora vsak predavatelj običajno v celoti priskrbeti sam. Dostikrat sta ponesrečeno izbrana tudi datum in ura, saj je težko dva meseca vnaprej predvideti slabo vreme, če pa je lepo, običajno poslušalcev ni. Prav tako je problem tudi v tem, da tisti, ki že tako veliko vedo, običajno redno prihajajo na predavanja, tisti, katerim pa so najbolj potrebna, pa ostajajo doma. Obstaja še ena pot. To je individualno delo z vsakim kmetom posebej, ki pa je fizično in časovno za sedanji obseg, pospeševalne službe, prezahtevno. Ta način je možen bolj pri tistih kmetih, ki se sami zanimajo in pridejo iskat pomoč. Tako je organizirana pospeševalna služba tudi drugod po svetu. Pri strokovnjaku za področje, ki ga želiš izvedeti, dobiš natančnejše informacije, pa tudi obisk na domu. Nedvomno je iz teh nekaj kratkih razmišljanj malce bolj jasno, da narediti uspešen program izobraževanja ni niti lahko, niti enostavno delo, zato prosimo, da kmetje na TZO poveste svoje želje in predloge. Če bo mogoče, jih bomo upoštevali že v tem letu. Martina Krajnc, dipl. kmet. ing. Nova proizvodna hala DO Minerve na Ložnici je pred otvoritvijo. Namakalni sistem Breg Začela se je izgradnja namakalnega sistema Breg. To področje obsega severno stran med Gotovljami, Šempetrom v Savinjski dolini in Polzelo. Obsega 353 ha. Od tega pripada HMEZAD KZ »Savinjska dolina« Žalec 191,60 ha in HMEZAD Kmetijstvo Žalec 161,60 ha. Voda bo zagotovljena iz Struge. Sredi novembra je z delom že pričela Hmezad Strojna Žalec in bo predvidoma sistem cevi končan do konca marca, namakanje bi bilo v hmeljiščih omogočeno že prihodnje leto. Devetdeset odstotkov nepovratnih sredstev ža izgradnjo bo prispevala Zveza vodnih skupnosti Slovenije, za ostalo pa bosta poskrbeli obe delovni organizaciji. Namakalo se bo s poljskimi namakalniki, ki so se že v letu 1987 pokazali kot zelo uspešni na v tem letu zgrajenih namakalnih sistemih Šmatevž in Latkova vas. Kmetje se združujejo v namakalne skupnosti in tako je omogočeno boljše izkoriščanje vode in namakalnikov. Strokovno pomaga kmetom pospeševalna služba, ki dobiva vse tehnične podatke - napoved namakanja -rt od IHP Žalec. Nedvomno so nam uspehi in izkušnje iz teh dveh sistemov dobra spodbuda za delo vnaprej, da bi vplive narave na pridelek čim bolj zmanjšali. Martina Krajnc dipl. kmet. ing. Na četrti seji zadružnega sveta Kmetijske zadruge Savinjska dolina so 10. 11. pretresali 9 mesečno poslovanje, dokaj perečo tekočo problematiko in predvideli melioracije v prihodnjem letu. DO 1990. LETA MELIORIRANIH 2.500 HEKTAROV (Nadaljevanje s 1. strani) S srednjeročnim načrtom usposabljanja zemljišč v občini za obdobje 1980-1985 je bilo opredeljeno, da se bo usposobilo za intenzivno kmetijsko proizvodnjo s pomočjo operacij 900 ha zemljišč, dejansko pa se jih je usposobilo 1.050 ha. Do leta 1985 je bilo tako v občini usposobljenih za intenzivno kmetijsko proizvodnjo 2.000 ha zemljišč. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana usposabljanja zemljišč v občini Slov. Bistrica za obdobje 1986 -1990 je dogovorjeno, da se bo s pomočjo agrarnih operacij v navedenem obdobju usposobilo za intenzivno kmetijsko proizvodnjo 3.635 ha zemljišč od tega: - s hidromelioracijami 2.525 ha - z agromelioracijami na hribovskem in ravninskem območju 1.200 ha - z agromelioracijami trajnih nasadov 60 ha - z malimi melioracijami 100 ha V tem obdobju bi se komasacije izvajale na površini 2.860 ha zemljišč. Agrarne operacije v glavnem potekajo v skladu s sprejetimi srednjeročnimi načrti. Zamenja se predvsem pri izvedbi komasacij in to iz. več razlogov: - zamuja izvajanje hidromelioracij J - zaradi slabe izvedbe hidromelioracij se pojavlja nezadovoljstvo pri delitvi zemljišč - ker je zastopan večinoma zasebni sektor, se zemlja težko deli v zadovoljstvo vseh udeleženčev komasacijskega postopka Kmetijska zadruga je kot investitor izvedla melioracije Cigonca, ki je bila zaključena 1980 leta na površini 60 ha; komasacija zaključena 1987 leta. Stari log - melioracija zaključena 1985. leta na površini 133 ha; komasacija še ni zaključena. Pobrež - melioracija zaključena 1986. leta na površini 142 ha. Zg. Polskava -melioracija v izvajanju na 168 ha. Pričeli smo z izvedbo melioracij v Oplotnici (300 ha) in Sp. Ložnici (180 ha). Do leta 1990 je v plan Kmetijske zadruge izvedba melioracij na Sp. Polskavi 250 ha in Zg. Ložnica 100 ha. Na hribovskem področju je urejeno 542 ha pašnikov. Obnovljenih je 80 ha sadovnjakov, 47 ha vinogradov in 5 ha jagodičevja. POSPEŠEVALNA SLUŽBA KZ in STROKOVNA IN SLUŽBA KZS UREJANJE PAŠNIKOV Prizadevanja za večjo proizvodnjo hrane so nas privedla do tega, da tudi v hribovitih predelih, kjer so sicer težji pogoji dela, načrtujemo večjo proizvodnjo. Precej površin, na katerih so bili nekdaj pašniki, se je že zaraslo z gozdom, njive pa so se spremenile v travnike. Ker obdelovanje zemlje v teh predelih zahteva več ročnega dela, cesto naletimo tudi na pomanjkanje delovne sile. Te površine najlaže izkoristimo z organizirano pašo. Po vsej Sloveniji že nekaj let teče akcija za ureditev hribovskih pašnikov. Na podlagi ureditveno investicijskih programov je možno pridobiti sredstva za sofinanciranje stalne električne ograje ter za mineralna gnojila Iz analiz zemlje, ki smo jih naredili za to področje, je namreč razvidno, da so tla zelo slabo založena z osnovnimi hranili, predvsem s fosforjem. Z meliora-tivnim gnojenjem skušamo to izravnati in vzpodbuditi rast kvalitetnejših trav in detelj. Na področju naše KZ Savinjska dolina smo naredili 465 ha pašnikov. Večji del jih je na področju Dobrovelj in Crete. V zadnjih dveh letih se je proizvodnja mleka na tem področju precej povečala, čeprav spomladi vremenske razmere niso omogočale pravočasnega spravila sena. Z ureditvijo ograje smo delno odpravili tudi škodo, ki jo je na površinah povzročila divjad. V prihodnjih letih načrtujemo ureditev pašnikov tudi na ostalih obrobnih predelih. Upamo, da bodo sredstva še na razpolago, saj le na tak način lahko pospešujemo proizvodnjo na predelih, kjer so pogoji za delo dosti težji. Marjeta Klančnik, dipl. inž. agr. Kozolca Josipa in Vinka Senica ni več. Kmetijstvu Žalec so odbili lep del betonke. Tu bo tekla južna žalska obvoznica. VEČ USPEHA PRI REJI PRAŠIČEV Želodčnočrevesni zajedalci so kljub izboljšani tehnologiji pitanja še zelo razširjeni Devetdeset odstotkov plemenskih svinj in do 60 % pujskov je okuženih s temi zajedalci. Že pri manjši okuženosti z zajedalci se poslabša konverzija krme, zmanjša se prirast in število rojenih pujskov. Z rednim dajanjem pripravkov proti zaje-dalcem vsem kategorijam prišičev (odstavljencem, tekačem, pitancem in plemenskim živalim), se zmanjša število izločenih zajedalskih jajčec. S tem se zmanjša tudi stopnja okuženosti živali. Nikakor ne smemo pri zdravljenju izpustiti kakšne kategorije prašičev, ker bodo ti okužili tudi ostale, čeprav zdravljene. Prav zaradi navedenega ne moramo redno posluževati ustreznih antiparazitikov, ki v pravilnih količinah nimajo vpliva na rodnost plemenskih živali. Vedenik Dušan Odkup mleka Oktobrski odkup mleka Mlekarne Arja vas v primerjavi z mesečnim planom v trinajstih občinah je bil 85 odstoten. Najnižji 63 % v občini Laško in najvišji 92 % v občini Žalec. PREVZEM HMELJA HMEZAD KZ »SAVINJSKA DOLINA« ŽALEC V zadnjih dveh mesecih je bilo iz TZO v hmeljarno oddanega do 7. novembra 952 t hmelja. Od tega je 44,5 % Savinjskega goldinga, 51,07% Aurore, 3 % Atlasa, 0,3 % Apolona in po 0,5 % Bliska in Buketa. Razveseljivo je, da je kar 89,7 % prve vrste, 9,27 % druge, 0,97 % tretje in 0,06 % četrte vrste. Zanimiv je tudi pregled prevzetega hmelja glede na odstotek primesi. Kar 7,8 % hmelja je imelo 0 do 1 %, 74 % je imelo 1 do 3 % primesi, 17,6 % je bilo s 3 do 5 % primesi, več kot 5 % primesi pa je imelo 0,6 % hmelja. M. K. Zaskrbljujoče Direktor Inštituta za gozdarstvo Slovenije inž. Marko Kmecl je povedal, da vsako uro zgine z zemeljske površine 10 hektarjev gozdov, da je v Sloveniji 56 % gozdov resno ogroženih in da to predstavlja eksistenčni in politični problem Mlekarna Diplome za kvaliteto Mlekarna Arja vas je oktobra sodelovala na 10. mednarodnem sejmu mlekarstva in embalaže v Leskovcu in prejela za Celeia edamec in. Celeia gauda v prvem kvalitetnem razredu zlati diplomi. Za Celeia beli sir - kriška pa so v II. razredu prejeli srebrno. Diplome so dokaz, da naši siri s kvaliteto spadajo v sam jugoslovanski vrh. Na kratko V občini Žalec je za kmetijsko proizvodnjo še 15.671 ha zemljišč, od tega 14.338 ha obdelovalnih: 5.645 ha njiv, 1.045 ha sadovnjakov, 7.269 ha travnikov, 2.293 ha pašnikov in 419 ha vinogradov in ostalega. X Komunala Žalec ima v upravljanju devet javnih vodovodov, 25 zajetij izvirov z 0,1 do 301/sek., 14 črpališč, 22 rezervoarjev z 2.880 m3, 11 raztežilnih objektov. Dolžina vodovodov je okrog 350 km. Vodni viri niso hidrogeološko raziskani. X Kakovost vode v vodovodih po rezultatih preizkav vzorcev: Več kot 20 % vzorcev ne ustreza predpisom o normah za prečiščene pitne vode. Več kot 43 % vzorcev izkazuje v bakteriološkem pogledu prisotnost prevelikega števila bakterij kontaminentov. 88 % preizkusov je pokazalo nezanesljivo in pomanjkljivo kloriranje. X Planiran izvoz v SOZD Hmezad dosegajo le gozdni sadeži, zdravilna zelišča in kmetijska mehanizacija. X od Na obisku pri Marijanu Škafarju V ZNANJU JE MOČ IN V DELU PRIHODNOST Zadružništvo skozi čas Ob letošnjem jubileju kmetijskega zadružništva v Savinjski dolini je prav, da osvetlimo razne oblike zadružništva in združevanja v naši dolini v prejšnjem stoletju. Zakaj obisk pri Marijanu Škafarju? Razlogov je več in pustimo ob strani to, da je prijeten sogovornik. Končal je srednjo kmetijsko šolo v Celju, potem seveda odslužil svoj dolg domovini in po vrnitvi domov opravil pripravniški izpit, prvi izmed Hmezadovih štipendistov svoje generacije. Zdaj ima poklic in tudi dovolj dela. Ostal je doma, ne samo zato, da kmetija ne bi propadla, ampak da bi se še naprej razvijala. Ravzoj pa zahteva znanje in trdo delo - pravzaprav zahteva celega človeka. Ko sem se sredi mrkega novembrskega dopoldneva peljala skozi Gotovlje, sem razmišljala, ali je tudi že na Škafarjevi kmetiji čutiti upočasnjen zimski utrip prijaznega medveda, ki se pripravlja na dolg počitek. Zato me ni presenetilo, ko sem na lepo urejenem dvorišču za- gledala najprej poln voz drv in Škafarjevega očeta, ki jih je pod nadzorom budnega očesa male vnukinje spravljal pod streho. Malo me je presenetilo samo to, da name ni zalajal pes in sem bila brez razloga preveč previdna. Najprej pomoliti nos okoli vogala je še vedno bolje kot preveč ustrašiti se, je namreč moje načelo. Z Marijanom sva se pogovarjala v topli kuhinji o marsičem. Najprej sem ga seveda vprašala, zakaj se je odločil za kmetijsko šolo in potem za delo doma: »Pravzaprav mi ni preostalo nič drugega, ko sem se odločil, da ostanem na domači kmetiji. Da ne bi naredil srednje šole, je danes preveč tvegano, časi se prehitro spreminjajo in poklic mi omogoča, da se kdaj pozneje zaposlim. Res pa je tudi, da šola pomeni veliko več.' Ker živim na kmetiji, sem večino kmečkih opravil obvladal že prej, vendar samo to ni dovolj.« Prav glede na njegove izkušnje v kmetovanju me je zanimalo, ali se je v šoli naučil kaj res koristnega, oziroma če se je to novo ujemalo s tistim, kar ga je že naučilo delo: »V šoli sem se v glavnem naučil veliko koristnega, slišal pa sem tudi kaj takšnega, kar v praksi ni mogoče. Očitno je, da nekateri profesorji nimajo dovolj praktičnega znanja. Sicer pa smo imeli samo dva do tri predmete res strokovne, vsi ostali šobili splošni.« Naj dodam, da Marijan sodi v zadnje leto »neusmerjene« generacije. Tri leta in pol je bil štipendist KZ »Savinjska dolina« Žalec in pogodba ga obvezuje, da vsaj toliko časa dela doma na kmetiji. Tudi pripravniški izpit je naredil doma, čeprav se je sprva hotel za to dobo zaposliti, da bi dobil še več izkušenj. Hotela sem zvedeti kaj več o Škafarjevi kmetiji, vendar je bil Marijan dokaj skop z opisom: »Naša kmetija je usmerjena v živino-rejo - mlečno proizvodnjo - in hmeljarstvo. Smo Hmezadovi kooperanti in tako imamo zagotovljeno prodajo hmelja in mleka, zagotovljene pogodbene cene, čeprav le-te niso preveč visoke. Z matičnim nasadom goldinga, to je brez-virusni nasad, primeren za pridobivanje sadik, se kar lepo zasluži. Veliko več težav je z mlečno proizvodnjo. Vendar je tvegano, če bi se preusmerili samo v gojenje hmelja. Časi se spreminjajo, cene še bolj. Ni problem prodati živino, veliko teže je zopet vzrediti do- bre molzne krave in veliko več časa zahteva.« Najbrž so prav nepremišljene in prenagljene odločitve v preteklosti krive za današnjo krizo kmetijstva. »Kar se tiče dohodka, če hočeš vlagati v kmetijo in jo razvijati, ti ga ostane le malo. Če bi danes moral začeti tam, kjer so začeli moji starši, bi to verjetno ne bilo mogoče. Vsa dela V glavnem opravljamo strojno, zemlja je rodovitna, je pa precej zamočvirjena. Treba jo bo izsušiti, a samo z našim vlaganjem bo to zelo težko.« In kaj, Marijan, najraje delaš na svoji kmetiji? »Najraje se ukvarjam z mehanizacijo. Traktor vozim že od malega in na naši kmetiji večino del opravimo strojno, še zlasti pri hmelju. Zato se raje ukvarjam s hmeljarstvom kot pa z živinorejo. S hmeljem je največ dela čez leto, pozimi je zatišje. Res je tudi, da je dohodek več- |g« O delu na kmetiji se skupaj odločijo Marijan in njegovi starši, načrti nastajajo sproti in razmeram primemo. Čeprav niso vedno: enotnega mnenja, mi je Marijan zatrdil, da ne prihaja do generacijskih sporov. Kaj več mi o svojih načrtih ni zaupal. Ob koncu najinega pogovora sem Marijana Škafarja vprašala še, kakšno je njegovo mnenje o Hmeljarju: »Hmeljarja dobivamo redno in v glavnem preberem tisto, kar me najbolj zanima. Strokovne plati časopisa s svojim dosedanjim znanjem še ne morem ocenjevati, lahko pa bi bilo več fotografij, prispevkov o ljudeh, novostih, več šal in prispevkov mladih. Po mojem mnenju bi lahko bil tudi malo bolj debel.« Ksenija Rozman Savinjska dolina je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja zelo razgibana. Med drugim se je na vsakem koraku zahtevala pravica do slovenskega jezika,- ustanavljala so se razna društva, prirejali razni shodi. Višek pomeni leto 1868. Šestega septembra se je zbralo v Žalcu 15.000 ljudi na TABORU, kjer so zahtevali pravice za slovenski narod. Dr. Josip Vošnjak, soorganizator tabora, se spominja tega obdobja v knjigi »Spomini« z besedami: »Dinamična in aktivna slovenska politika na Štajerskem ni bila v najboljših odnosih s previdno, oprezno, medlo slovensko politiko na Kranjskem. Deželne razlike so že same po sebi igrale precejšnjo vlogo, šlo pa je tudi za precejšnje razlike v miselnosti. Za Kranjsko je bila značilna neka "posebna socialna konservativnost, svojevrstna zaostalost v kulturni in narodnostni politiki. Na Štajersko, ki je bila v celoti gospodarsko razvitejša dežela, je modema kapitalistična miselnost prodrla mnogo bolj kot na Kranjsko, pa se .je to poznalo tudi v slovenskem delu dežele. Kot boljši organizatorji so Štajerci tudi bolje tehtali goldinarje in njihovo smotrno naložbo... «. To misel o boljših gospodarjih poudarja tudi časopis Slovenec, ki je 11. maja 1865 pisal o delu Slovenske matice, ki je imela sedež v Ljubljani. Navaja, da so Štajerci očitali odboru Slovenske matice slabo gospodarjenje. Med temi Štajerci je bil tudi Ivan Žuža, savinjski rojak. Ivan Žuža je imel otvoritveni, pozdravni govor, na žalskem taboru. 1870. leta je bil izvoljen v deželni zbor. Dr. Vošnjak navaja, da je bil teoretično dobro izurjeni lastnik rudnika v Zabukovici, ki pa ni imel sreče: kjer je iskal premog, ga ni bilo. Bil je tudi med ustanovitelji čitalnice 1862. leta v Celju. Primer Žuže kaže na to, da gospodarstveniki niso bili brez posluha za nacionalno vprašanje. In obratno? Ob taborih omenimo,: da slovenska politika druge polovice 19. stoletja na Slovenskem ni bila tako brez posluha za ekonomska vprašanja, kot to kaže prvi vtis. Prispevki, objavljeni v Novicah, kažejo, da so bila ta vprašanja še kako aktualna. Med pisci tedanje dobe srečamo Ferda Kočevarja, rojenega 1834 v Žalcu, podpisoval se je kot »Žav-čanin«. Opravljal je uradniško službo pri državnem računovodstvu v Zagrebu. Posvetil se je novinarstvu in pridno pisal v Novice, v Slovenskega gospodarja (izhajal v Mariboru) in v »Slovenski glasnik« (izhajal v Celovcu). Mimogrede: med drugim je napisal povest »Mlinarjev Janez«. Leta 1872 je izdala .Mohorjeva družba njegovo knjigo: »Kupčija in obrtnija«. V knjigi je na pr. opisal naprednejši način predenja na preslice (vretence). Taborska gibanja so nedvomno mnogo prispevala k porastu slovenske samozavesti, čeprav večjih praktičnih uspehov ni bilo. To je povzročilo preoren-tacijo na novo področje delovanja slovenskih politikov: na gospodarstvo. Ježovnik Franc NA KRATKO V nedeljo, 8. IX., so prebivalci Šaleške doline na množičnem zborovanju pred kulturnim domom v Titovem Velenju, (pravijo, da jih je bilo toliko kot ob Titovem prihodu v Velenje) odločno rekli NE jedrskemu smetišču in vsem oblikam energije, ki uničuje okolje in človeka. X Deseti študijski Gorjupovi dnevi slovenskih novinarjev so bili od 19. do 21. novembra v Novi Gorici in minili brez vabljenega Branka Mi-kuliča, predsednika ZIS. X Zveza društev inženirjev in tehnikov celjskega območja je 19. novembra v Narodnem domu v Celju proslavila 40-letnico obstoja. Odslej tudi v Ilirski Bistrici nakup od vijaka do traktorja v novem kmetijsko-tehničnem prodajnem centru v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva 24 4% blagovnica O ‘Hmezad' ILIR. BISTRICA (067) 81-192, POSLUJEMO OD 7. DO 19. URE VSAK DELAVNIK, OB SOBOTAH OD 7. DO 13. URE Marjan Škafar ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1987/88 Naše članice so v rednem razpisu, objavljenem v DELU in HMELJARJU, Razpisale 138 štipendij (izvzete štipendije TOZD Kov. in servisi pri KKŠ, ki se nanašajo na kovinarstvo), pri čemer je bilo 18 štipendij namenjenih tistim iz KZSD, ki bodo ostali doma na kmetiji. Odbor je v samem razpisnem roku odobril članicam še dodatne potrebe za naslednje poklice: - ekonomski tehnik El 1 štipendija ST 1 štipendija KZSD 2 štipendiji - dipl. veterinar KZSD 1 štipendija - elektrotehnik-elektronik El 1 štipendija - tekstilni mehanik II. EÍ 1 štipendija - kuhar GT 1 štipendija - mlekarski tehnik ML 1 štipendija - prodajalec KZSD 1 štipendija V samem postopku podelitve pa so članice predlagale nekatere nadomestne podelitve: - VT 1 vrt. tehnik - MI 1 ek. tehnik - AG 1 prodajalec - GT 1 tehnik strežbe - ST 1 obd. kovin namesto vrtnar namesto oec. namesto KZSD namesto natakar namesto stroj, ključavničar Ob upoštevanju tega lahko ugotovimo, da smo skupaj objavili potrebe po 148 štipendistih, podelili pa smo 96 štipendij. Struktura podeljenih štipendij je naslednja: VII. stonja strok, izobrazbe VI. stopnja strok, izobrazbe V. stopnja strok, izobrazbe IV. stopnja strok, izobrazbe II. stopnja strok, izobrazbe 11 štipendij 8 štipendij 37 štipendij 37 štipendij 3 štipendije SKUPAJ: 96 štipendij Štipendije so ostale nepodeljene, ker ni bilo kandidatov ali ustreznih kandidatov (poklici VII. stopnje, natakar, živilski tehnik, kmetijecg KŽ, KKŠ, kmetovalec - KZSD) ali pa so spremenile kadrovske potrebe pri članicah (stroj, ključ. - ST, dipL živ. teh,— ML, CMI). Skupno število štipendistov v šolskem letu 1987/88 je 241. Programer izobraževanja Marjana Kričej SEZNAM PODELJENIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1987/88 VII. STOPNJA/I - diplomirani inženir kmetijstva - rasti, proizvodnja 1. Stanislav Vipotnik 2. letnik : KZ 2. Tomaž Stropnik 2. letnik KŽ 3. Bruno Rednak 1.letnik KŽ 4. Darja Bovha 1. letnik KKŠ Hdiplomirani inženir kmetijstva - živinoreja 1. Peter Pšaker 2. letnik KZSD - diplomirani veterinar 1. Polonca Kolšek 1. letnik KZSD - diplomirani ekonomist - denarništvo in finance 1. Mihela Klemenčič 2, letnik : KKŠ - diplomirani ekonomist — ekonomska 'informatika 1. Manica Kuder 1. letnik RC 2. Nataša Vihernik 1. letnik RC - diplomirani inženir računalništva 1. Mitja Popit 1. letnik RC - diplomirani farmacevt 1. Andreja Nadu 2. letnik ML VI. STOPNJA/I — inženir kmetijstva — rasti, proizvodnja 1. Vladimir Gobec 1.letnik KKŠ 2. Marko Amon 1. letnik KKŠ 3. Marija Štunf 1. letnik KKŠ g inženir kmetijstva - živinoreja 1. Sonja Kamplet 1. letnik KKŠ - ekonomist - denarništvo in finance 1. Mihaela Teržan 1. letnik GT 2. Aleksandra Golčman 1. letnik ' : AG - ekonomist - komercialna dejavnost 1. Tanja Štrajher 1. letnik KZSD - ekonomist - ekonomska informatika 1. Mojca Košec V. STOPNJA 1. letnik KZSD B kmetijski tehnik 1. Andreja Sodin 2.letnik KKŠ 2. Marta Došler 3. letnik KKŠ 3. Mohor Holešek 4. letnik KKŠ 4. Damijan Herček 1. letnik KKŠ 5. Tatjana Drofenik 1. letnik KKŠ 6. Aleš Teržan 2. letnik KZSD 7. Romana Vasle 2. letnik KZSD - kmetijski tehnikHza kmetije® KZSD 1. Polona Cilenšek 1. letnik TZO Braslovče 2. Bogdan Hrašar 1. letnik TZO Polzela 3. Peter Cestnik 2. letnik TZO Tabor 4. Matej Ocvirk 1. letnik TZO Prebold 5. Andreja Karnovšek 1. letnik TZO Šempeter 6. Alenka Pirš 1. letnik TZO Šempeter 7. Boštjan Roter 1. letnik TZO Vransko 8. Bojan Lončar ■ 1. letnik TZO Trnava 9. Tomaž Kosec .2.letnik TZO Polzela - vrtnarski tehnik 1. Manca Toplak 1.letnik VT - mlekarski tehnik 1. Mirjana Dobelšek 1.letnik ML 2. Vinka Kerr 'ffi letnik ML 3. Erika Naler 1. letnik ML 4. Ivan Grobin 1. letnik ML 5. Lidija Krašovec 1.letnik ML S8 tehnik strežbe I. Davor Janžovnik 2. letnik GT Bi stroj ni tehnik 1. Robert Ocvirk 1. letnik ST - elektrotehnik - elektronik 1. Ladislav Štarki 3. letnik El : H ekonomski tehnik 1. Tanja Jager 3. letnik ST 2. Mojca Ograjenšek 3. letnik ST 3. Božena Svet 2. letnik ST 4. Bojana Podbregar 3. letnik GT 5. Katja Repnik .1. letnik GT 6. Blanka CeroVšek 3.letnik VT 7. Primož Turnšek 2. letnik AG 8. Manja Cizej Sfl letnik;7 , El 9. Jasna Bednjanič 1. letnik?7 KZSD 10. Saša Zidanšek 2. letnik KZSD 11. Klara Anžel 3. ldtnik Ml 12. Sonja Mastnak IV. STOPNJA 3. letnik MI - kmetijec 1. Tanja Krajšek 3. letnik KŽ - kmetijec - za kmetijo - KZSD 1. Jože Amšek 1. letnik TZO Gotovlje 2. Marjan Holobar 3. letnik TZO; Gotoyljë 3. Mateja Cizej 1.letnik TZO Braslovče - vrtnar 1. Robi Verbič 1. letnik VT - mesar 1. Nandi Cvetko ;4, letnik CMI' 2. Simon Strojanšek 1.letnik CMI 3. Davorin Šelekar 1. letnik CMI 4. Zdenko Valek 1. letnik CMI 5. Stanislav Kamplet 1. letnik 7': CMI - kuhar 1. Mojca Gregorc 1. letnik GT 2. Darko Hlupič 1. letnik GT,: 3. Irena Podlesnik 1. letnik GT 4. Marko Strnad 2. letnik GT 5. Tatjana Cokan 1. letnik KŽ 6. Saša Nemivšek 1. letnik GT (Nadaljevanje na 7. strani) ifn REMIJU KOŠECU V SLOVO Še zadnji petek, dan pred njegovo nesrečo, smo ob koncu delovnega časa skupaj posedeli, se v tovariškem vzdušju v nevezani besedi pogovarjali o bodočih načrtih in bodočem delu. Bil je veselo razpoložen in nihče od nas ni slutil, da ga že dan zatem čaka smrt v valovih narasle Savinje. Še v soboto, na dan njegove daleč prerane smrti; je bil že ob 6. uri zjutraj zopet v službi, kjer je moral opraviti nekatere neodložljive naloge. Po delu je odšel na svoje priljubljeno čolnarjenje v Zgornjo Savinjsko dolino. V nedeljo zjutraj smo izvedeli kruto resnico, da ga ni več med nami. Sprva nismo mogli in tudi nismo hoteli verjeti, da je to res. Toda bolj, ko smo zbirali informacije, bolj se je izoblikovalo dejstvo, da nas je za vedno zapustil. Kljub temu smo v ponedeljek zjutraj še kar nekako pričakovali, mogoče se bo le pojavil na delovnem mestu, a ga ni bilo. Odšel je star komaj dobrih 31 let, sredi ustvarjalnega dela in poln načrtov za bodočnost, z vsega 8 let delovne dobe. Remigij Kosec je končal visokošolski študij na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Prvo njegovo delovno mesto je bilo v SGP Hrastnik, nato v Razvojnem centru Celje. Prvega decembra 1984 pa se je zaposlil v Hmezadovem takratnem Investi- cijskem oddelku skupnih služb. Bil je eden od ustanoviteljev nove delovne organizacije Hmezad Inženiringa spomladi 1985. Na žalost je že drugi od ustanoviteljev, v kratki 2 in pol letni dobi naše mlade DO, ki je preminil. Kot zgrajen družbeno politični delavec je aktivno sodeloval v krajevnih organizacijah v domačem kraju in v samoupravnih organih Hmezada. Njegovo priljubljenost je izpričala velika množica ljudi, ki ga je pospremila na njegovi zadnji poti. Med sodelavci Hmezad Inženiringa je bil Remi spoštovan kot zgleden delavec in iskren prijatelj. Njegova beseda je bila odločna in strokovno utemeljena, obenem pa je bil pošten in pravičen. Z Remijevim odhodom je ostala v naši DO velika strokovna in prijateljska praznina, za katero še ne vemo, kako in kdaj jo bomo zapolnili. Slava njegovemu spominu. Sodelavci Hmezad Inženiring SEZNAM PODELJENIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1987/88 (Nadaljevanje s 6. strani) “natakar 1. Mojca Medenjak 1. letnik GT 2. Andreja Colak s 1. letnik KKŠ ¡¡¡prodajalec 1. Marjana Gorenak iV, 1. letnik CMI 2. Brigita Gobec g| 1.letnik KKŠ 3. Petra Kompolšek ~~1. .letnik AG 4. Sašo Ribič ... 1. letnik . AG ‘¡j avtomehanik 1. Matija Kozlevčar (Jj.'letnik KKS 2. Janez Pobežin 1. letnik KKŠ 3. Sebastjan Mahne 1.letnik ST 4. Jože Vidas 1.letnik ST 5, Hinko Čretnik 1. letnik ST 6. Marko Bergant ■ 1. letnik ST 7. Milan Završnik G 1. letnik AG " oblikovalec kovin - strugar 1., Andrej Goršek 1. letnik ST • 2. Drago Zupan 1. letnik ST sppreoblikovalec kovin - stroj. ključavničar 1. Marko Vuherer Izletnik 2. Slavko Cokan 1. letnik -ivST-.J. 3. Aleksander Zver ... . 2. letnik SX 4. Robert Zarin 2. letnik -:-.;ST.v« 5. Zlatko Vukosavljevič 3.letnik ST Bitekstilni mehanik II I. Mojca Špiljar II. STOPNJA 1. letnik El - obdelovalec kovin 1. Matevž Završnik 2. letnik ST JJkmetovalec - za kmetije -KZSD 1. Janez Stiplovšek 1. letnik TŽO Tabor 2. Boštjan Vodlak 1.letnik . TZO Braslovče V spomin Desetega oktobra je deževen dan postal še bolj turoben. Poslovili smo se od pionirja dela na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec Janka Petrička dipl. ing. kemije V zeleni Savinjski dolini je bil rojen in ji ostal zvest do smrti. Že v mladosti je z očetom, šolskim nadučiteljem, prosvetljeval savinjske kmete in jih uvajal v napredno hmeljarjenje. Ob ustanovitvi Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu 1952. leta je kot že iskušen kemik prevzel vodstvo oddelka za agrokemijo in predelavalno tehnologijo. Vodil ga je vse do upokojitve 1974. leta in tudi po njej sodeloval v raziskovalnem delu do leta 1985. Tako je več kot 33 let delal kot strokovnjak v raziskovanju in pospeševanju hmeljarstva. Ukvarjal se je predvsem z analitiko in sušenjem hmelja. Priznan raziskovalec doma in v tujini, je svoje dolgoletno delo posvečal raziskovanju »grenke rože« -hmelja. Mlajši sodelavci ga nismo občudovali samo kot strokovnjaka s svojega področja, občudovali smo nešteto njegovih vrlin in sposobnosti. Odlično znanje tujih jezikov mu je omogočilo spoznati tujo znanost s področja hmelja in kemije, katero je znal spretno prilagajati slovenskim razmeram. Svoja znanstvena odkritja je objavljal v številnih domačih in tujih revijah. Imel je mnogo inovativnih idej, ki pa jih žal ne bo mogel več uresničiti. Kot dediščino nam zapušča svoja bogata znanstvena in številna strokovna dela. V mozaiku znanstveno - razikovalnega dela bo vgrajen tudi kamenček z imenom: Janko Petri-ček, dipl. ing. kemije. Hvala prijatelju, sodelavcu in vzorniku. IHP Žalec Ernest Ermenc JOŽU HOČEVAR V SPOMIN Življenja ne ustvarjamo, ampak ga živimo. Poraja se samo iz sebe in kot neznanka stopa pred tistega, ki je pripravljen sodelovati. V življenje je stopil tistega ne tako davnega 6. 10. 1947 v težkih povojnih časih kot prvorojenec delavskih staršev in sodeloval s tako močjo, kot bi se zavedal, kako malo časa mu nudi. Že zelo zgodaj.se je srečal z bridkostjo življenja, ko mu je kruta usoda vzela najprej očeta in nato še brata. Ostal je sam z materjo in ji bil edina opora}-, smisel življenja. Pri svojem delu se je srečal s svetlečim materialom, ki ga je zasvojil z vso močjo svojega sijaja in se mu ni mogel več odpovedati. Delo z njim ga je vodilo po celem svetu od hladnega Severa, do toplih krajev Južne Amerike in povsod je za njim ostalo izredno opravljeno delo in prijateljstvo stkano z ljudmi. Rad je delal, rad je potoval in šele klic družine, ki si jo je medtem ustvaril, ga je obdržal doma. Bil je izreden sodelavec, tak kakršnega si človek samo želi, poln znanja in izkušenj, ki jih je bil pripravljen nesebično prenašati na soljudi in v tem se je zrcalila njegova veličina. Nikoli ni nikomur odrekel pomoči in v svojem ponosu tudi nikoli ni prosil za pomoč. Vedno se je s sebi lastno voljo spopadal z vsako prepreko, ki jo je srečal na svoji kratki poti skozi življenje, in vedno zmagal. Nikoli ne bomo pozabili tistega hladnega decembrskega dne, ko se je kot nož zarezalo v vse, ki smo ga poznali, spoznanje, da je pričel boj s poslednjo oviro v svojem življenju. Njegov življenjski optimizem in močna volja sta nas navdajala z upanjem, da bo tudi tokrat končal kot zmagovalec. Toda kruta usoda je hotela drugače. Za vedno nas je zapustil 23. oktobra, sopotnike svojega življenja, mater, ki je izgubila še zadnjo oporo v življenju, ženo sredi zastavljene življenjske poti, oktroke na pragih življenja, sodelavce sredi ustvarjalnosti, prijatelje, sosede... Vsi ga bomo pogrešali, vsem nam bo ostala na srcu grenka kaplja, ki jo je kanila usoda, kot opomin in spomin na našega sodelavca. Hmezad exp.-imp. DE Inženiring Ljubljana KO SO ZAPLAPOLALE ZASTAVE Bilo je, če se ne motim, leta 1951. Jesenski čas. November, po jutrih tu in tam slana, čez dan pa sonce. Letina je bila dobra in kmetje so bili zadovoljni. In se je zgodilo... Strožarji, močna in urejena kmetija, so večerjali: šestdesetletni oče Matija, petin-petdesetletna mati Marjeta, dvaindvajsetletna hčerka Marjana in enaindvajsetletni sin Iztok. Jedli so molče, le žvenk žlic je bilo slišati in očetovo mučno srebanje. - Kaj če bi zmolili veseli del rožnega venca? je rekla mati, ko so odložili žlice. —Dajmo, dajmo! se je navdušila Marjana. - Pa pokleknimo, je zamrmral oče. -Klečal pa že ne borni je odsekano povedal Iztok. - Saj boš vendar kaplan, župnik, dekan, škof! je mati na široko razprla oči. - O, še kako boš klečali je skozi priprte ustnice iztisnila Marjana. mSsFant. božja volja tako veleva, je pripomnil oče in si obrisal brke. - Moja in ne božja! je vzkipel Iztok, fant, ko da ga je najboljši kipar ustvaril. In dušni pastir tudi ne bom. Imam veliko maturo, vojake sem odslužil, zdaj se bom pa oženil. Tako. Oče, mati, dala mi bosta čez in bom najboljši gospodar. Kaj me tako začudeno gledate? Resno mislim. - Jaz tudil je oče planil kvišku. Poba, nama luč, tebi ključ. Ha, če že nočeš vle-menat, katero pa nameravaš vzeti? - Zemljakovo Ireno! se je zahihitala Marjana. - Sveta Marija, mati božja, se je mati prekrižala. Tisto lajdro? - Mati! je vzkipel Iztok. - Fant, kakor tu stojim, ti ne boš najin naslednik. Vidiš, tamle sedi, ona bo najina naslednica, je s težko desnico zamahnil proti Marjani. Ona pa ima pravega ženina, to pa. Ti pa se lepo pod nosom obriši, in je potegnil z levico preko košatih brk. Oče! je tudi Iztok dvignil desnico. Prsti so se skrčili v pest. - Ti kar udari, je oče stisnil zobe. Tudi moja roka še nekaj zaleže. - Iztok! sta hkrati zavpili mati in Marjana. Ne spozabi se. - Irena ni lajdra, ni cipa, ni, ni, ni! je s težko pestjo udarjal po mizi, da so krožniki poskakovali in dve žlici sta padli na tla. Lahko noč. Ampak to vam še povem: kar tako, brez ficka me ne boste odpravili, je požugal s prstom in zaloputnil vrata. mjiMIzmolimo žalostni del rožnega venca, je dahnila mati; vsi trije so pokleknili in mati je prva začela žebrati. Iztok pa je šel v svojo sobo, vzel frajtonarico in divje zaigral holchaker marš. Nato ga je vzela noč. Zemljakovi so imeli grunlec za dve kravi, dva prašiča, skoraj novo hišo in srednje velik marol. Stara dva sta bila nekaj starejša od Iztokovih, sicer pa še kar pri močeh. Irena jih je imela devetnajst, končala je srednjo ekonomsko. Čedno, brhko dekle, snubcev nič koliko, toda od- ločila se je za Iztoka. Irena in Iztok, kakor v Finžgar j evi povesti Pod svobodnim soncem. In Iztok hoče biti svoboden. Kako čist je spomin na majski večer, ko sta ležala na obronku gozdiča. Se je slišal rahel vzdih: - Iztok, vzel si mi krancelj, adijo nedolžnost. Iztok! ga je prižela k sebi. Bila je že pozna ura, ko je trkal na okno. - Irena, Irena, odpri! Nato sta dolgo govorila. Iztok ji je vse povedal. Nekam skesano je zamrmral. -Mogoče sem se prenaglil. Starši so le starši. Toda Marjana je prava žlehnoba. - Iztok, zakaj me vaši ne marajo, zakaj me sovražijo? Zato, ker imamo le gruntec in ne grunta? Zato, ker nismo preveč pobožni in ne hodimo v cerkev? Kaj ima Marjana proti meni? Iztok, povej vendar! ga je stresla za koščeno in mišičasto ramo. Iztok ne more takoj odgovoriti. Misli in misli, domisliti si ne more. Potem objame Ireno in ji dahne v uho. -Mogoče si zanjo prečedna, oblačiš se po modi in šolana si. S svojim ženinom, ki sta ji ga oče in mati na pleča naložila, najbrž ni najbolj srečna. On je pravi žrebec, ona pa preveč mirna. Vse skupaj je najbrž prisila in ne ljubezen. - Z nama ni tako, kajne da ne? je Irena vroče poljubila svojega ljubčka, saj se vleče ljubezen tako rekoč iz osnovne šole. - Ne, ni, je potiho odgovoril Iztok. Zaradi.tega posiljenja se mi sestra smili, ne sovražim je. Tudi očeta in mater ne. Ljubi, ali ne razmišljava preveč? je rekla Irena. Vrži cape dol in zlezi k meni. Saj sva vendar v najlepših letih! - Pa še res je, se je nasmehnil Iztok, ugasnil luč in se prižel k Ireninemu voljnemu telesu. Irena je bila edinka. Oče in mati sta imela Iztoka rada. Ni pil, ni kadil, lepo raščen kmečki fant, nrav polna veselega razpoloženja. Nekaj pa ju je motilo: bil je nagle jeze in nemalokrat je katerega izmed pobov v vasi nabunkal. i . —r To ima po očetu, je pripomnila mati, ko se je spomnila, da jeStrožar tudi za njo lazil, enkrat si jo je hotel na silo vzeti, pa mu je utekla. Še to je vedela, da svoji ženi nikoli ni bil zvest. Zanj je premima. Kakor Marjana za Miha. Počasi je Iztok znosil vse svoje stvari k Ireni. Prostora je bilo dovolj. Ljudje, vaščani, pa so brusili jezike. - Zmešalo se mu je, nič dmgega. S takega grunta na kočarijo! Irena mu jev podjetju, kjer je delala v pisarni, izposlovala kar dobro plačano delovno mesto. Iz kmeta se je prelevil v uradnika. Ko so se dodobra pomenili, je Iztok objel Ireno, jo v zraku zavrtel in vzklikal. - Irena, ženili se bomo! - Zdaj, pred državnim praznikom? se je ljubka Irena nasmehnila. - Tako je, zdaj. Si bova poroko vsaj v redu zapomnila. ZAHVALA povodom smrti našeg supruga i tate MURISA BAHTIJAREVIČA Ovim se putem najtoplije zahvaljujemo svim prijateljima, kolegama i kolegicama TOZD Veleprodaja, kao i ostalima iz kolektiva Delovne organizacije »AGRINA«, koji su nam u najtežim trenucima pomogli, izrazili saučešce i ispratili našeg dragog supruga i tatu na vječni počinak. Hvala svima koji ga se sjecaju. Supruga Marija i kčerka Leila - Civilno in cerkveno? je vprašala mati, ki pa je bila kar precej verna, dočim oče, ki je petintrideset let rudaril, preživel nekaj nesreč, je bil vseskozi svobodnjaški. Ne proti, ne za. Nevtralen pač. - Zaenkrat samo civilno! je pribil Iztok. Iztok je bil tisti čas predsednik OF odbora. Vsaka hiša je dobila pisno obvestilo, da je treba izobesiti zastave in to po odloku številka ta in ta. In ko so se peljali skozi vas s tremi »olimpijami«, so v jesenskem vetru zaplapolale zastave. To je bila civilna poroka. Lep par, čudovita skladnost. Zemljaka sta pripravila imenitno kosilo, vse najboljše je priromalo na mizo. Vabljeni so bili le najožji: kolegi iz podjetja in seveda tudi Iztokovi starši in sestra, vendar se nihče ni prikazal. Ljudje, ki so hodili ali se peljali skozi vas in videli plapolajoče zastave, so spra-ševaU. - V Resljevi vasi še nikoli nismo videli toliko zastav. - Strožarjev Iztok se ženi, naš predsednik OF odbora! Med pojedino je Iztok vzel v roke frajtonarico, vlekel je meh, vriskal in pel, razdiral duhovite šale, bil ga je en sam smeh. Čas pa hitro teče... In čas je najboljši zdravnik. Omožila se je tudi Marjana. Civilno in cerkveno. No, tudi Iztok in Irena sta stopila pred oltar, in to po tem, ko so se Strožarji in Zemljaki zbogali. Zdaj pa so Strožarji pripravili ohcel in pol. Povabili so vso žlahto in dobre znance, sosede. Fantje iz vasi so streljali z možnarji, trije muzikantje-harmonika, kitara, klari-net-polke, valjčki in moderna glasba, saj so igrali sami mladi fantje. Strožar je skočil na mizo in z mogočnim basom zapel: En starček je živel... Letos mineva 36 let. Ne starih Strožarjev in ne Zemljakovih ni več. Nadomestili so jih vnuki in vnučke. Pri obeh družinah. Marjana je babica in Iztok je dedek. Obe babici in oba dedka so že pri tisti dobi, ko bi tudi lahko mirno zapeli: Nekdaj v starih časih je res prav luštno b'lo... IZSEK IZ POSLOVNEGA POROČILA: »Revalorizacija se izvaja zaradi inflacije. O inflaciji govorimo tedaj, kadar mislimo na rast splošne ravni cen. Inflacija ostaja prekletstvo (nemaza), ki spremlja ekonomijo. Nemeza je hči noči, po grški mitologiji boginja pravične usode, ki izravnava in maščuje vse krivice ter ne trpi prevelike sreče, v tem primeru izbrana kot tolmačenje inflacije, kot zla usoda.« NEKA DO REKREACIJA V zimski sezoni 1987/88 je organizirana rekreacija v Osnovni šoli Griže in to vsak torek od 19. do 21. ure, od meseca novembra 1987 dalje. Irena in Iztok sta upokojena, Irena redno, Iztok invalidsko. Sin Mirko je kot inženir gradbeništva zaposlen v Celju, hčerka Ljubica si je doma ustvarila družino. Marjana tudi zatrjuje, da bosta z Mihom dala grunt hčerki Mariji, končala je srednjo kmetijsko v Mariboru in ima veselje do zemlje, sin Rajko pa je izučen trgovec, končal je komercialno in je trenutno trgovski potnik. Tako, vse je lepo »pošlihtano«, o kakšnih nesporazumih med družinami ne moremo govoriti, še manj pisati. Zastave pa za 29. november nič več ne plapolajo. Na prste ene roke jih lahko prešteješ. Lani pa se je le ponovilo. Iztok je namreč že tretje leto tajnik KS. Natipkal je obvestila, da z odlokom tem in tem zastave morajo izobesiti, obenem pa še vabilo za proslavo. Natipkal je, kdo vse bo nastopil. Zastave so po dolgih letih res zaplapolale in tudi dvorano so krajani kar dobro napolnili. Spored je bil zares pester. Po dolgem, dolgem času. Iztok je v skeču »Danes na kmetih« imel glavno vlogo. Skeč je bil ena sama ostra satira. Ognjevito je govoril: »Moje oči plameneče poglejte, tovariši, in mi povejte: še vidite v njih domovino? Po skeču, po vseh ostalih točkah burno ploskanje, saj so bili vsi teksti sestavljeni v smislu sedanjega trenutka. Kot zaključek je Iztok recitiral Pavčkovo pesem »Za 29. november«. Se vedno pravi mladenič, z očetovim mogočnim basom in s stisnjenimi pestmi, je rjovel v dvorano: »Pojte pesem, ljudje! Čez polja, gore, čez sinje morje, mesta, vasi, na vse štiri strani naj se pesem razglaša. Danes svoj praznik slavi Republika naša!« In še zadnja kitica: »Torej pojte, ljudje, naj se vam tega dne izvriska srce, naj skozi mesta, vasi na vse štiri strani pesem razglaša. Cveti še mnoge dni, Republika naša!« V dvorani nekaj časa popolna tišina. Ljudje so začeli odhajati, mladi pa so žvižgali. DRAGO KUMER December Se zmrzlina grudna ne otaja, že prosinca hujši mraz nastaja. Zelen božič - bela velika noč. Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem. Modrosti Dokler obstaja država, ni svobode, ko bo vladala svoboda, ne bo več države. Lenin Hmeljar je začelo izdajati maja 1930. leta Hmeljarsko društvo za Slovenijo kot štirinajstdnevnik. Izhajal je do okupacije aprila 1941. Januarja 1946 je začel svoje poslanstvo kot glasilo Hmeljarske zadruge »Hmezad«. Sedaj ga izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec. Za obveščanje in strokovno delo med hmeljarji in delavci je Hmeljar prejel priznanje Zveze sindikatov Slovenje in Društva novinarjev Slovenije, Savinovo priznanje občine Žalec in priznanje Poslovnega združenja za hmeljarstvo, živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo »Styria« Celje-Maribor. Predsednica uredniškega odbora: Ivanka KragL Člani: Darko Simončič, Pavlina Glušič, Marija Kroflič, Jožica Krajšek, Nives Jerman, Milan Kolar, Branko Povše in predstavnik Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Uredništvo: Glavni in odgovorni urednik in lektor Vili Vybihal, inž. kmetijstva, novinarka Marjana Natek. Strokovno prilogo za hmeljarstvo ureja Vili Vybihal. Hmeljar izhaja enkrat mesečno v 5.500 izvodih. Tisk Aero Celje - TOZD Grafika. Uredništvo je v SOZD Hmezad, Ulica Žalskega tabora 1 v Žalcu, telefon (063) 714-141. Cena izvoda je 450 din. Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS Slovenije je oproščen temeljnega prometnega davka.