Knjižnica Velenje Titov tre 5
(jelenje
Sp Do 35
LIST
1998
352(497.4 Šoštanj)
9000625.6
*
omandir velenjske policijske postaje Robert Videc in šoštanjski župan Bogdan Menih sta se dogovorila, da bo PP Velenje v septembru odprla svojo policijsko pisarno v Šoštanju. Robert Videc je povedal, da so se za to obliko dela odločili, ker se želijo na vseh področjih približati občanom šoštanj-ske občine. V policijski pisarni, ki jo bo vodil vodja policijskega okoliša, bodo lahko občani med uradnimi urami urejali najrazličnejše zadeve, prijavljali kršitve in kazniva dejanja, dobili potrdila o izgubljenih dokumentih in še marsikaj drugega.
učbenike in delovne zvezke
za osnovno šolo sprejemamo do 27. junija 1998.
Papirnica Pero Šoštanj
SVETNIŠKA PISARNA V ŠOŠTANJE
Dr. Vladimir Korun, predstavnik lokalnih interesov v Državnem svetu Republike Slovenije bo v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, odprl svetniško pisarno, kjer bodo vrata odprta vsem, ki bi radi spoznali državnega svetnika, nanj naslovili kakšno vprašanje ali se z njim pogovorili. Dr. Korun bo imel uradne ure prvič v petek, 19. junija 1998, od 16. do 18. ure. Vabljeni!
NAPOVEDNIK
stran 2
Razpisi Občine Šoštanj
Malo gospodarstvo, kmetijstvo, poslovni prostori
stran 3
Pogovori o novi lestvi
Mednarodno sodelovanje gasilcev
stran 7
Slovo od osnovnošolskih klopi
Najprej brezskrbne počitnice, nato pa...
Priznanja RK in krvodajalcem
Pogovor z gospo Darinko Herman
OBČINE
		
J p	EMI POLICIJSKA ISA UNA V ŠOŠTANJ	l
ŠOŠTANJ
POGLED V ATELJEJE 21 UMETNIKOV BIH
d srede, 10. junija, je v šoštanjski Mestni galeriji na ogled razstava likovnih umetnikov društva ULU BiH. Umetnostna zgodovinarka Galerije KC Ivan Napotnik, Milena Koren Božiček, ki je obiskovalcem predstavila likovna dela, je izrazila upanje, da pomeni razstava vsaj kamenček v mostu sodelovanja in prijateljstva, ki se gradi med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Zupan Bogdan Menih je v povabilu k ogledu izrazil občutke spoštovanja do umetnikov, ki so v težkem vojnem obdobju izražali svoj odpor proti nasilju z umetniškim ustvarjanjem, in jim prek predstavnikov BiH poslal tople pozdrave.
Razstava je pogled skozi priprta vrata v ateljeje 21 uglednih umetnikov iz

m m sit
BiH. Ne predstavlja preseka vsega pomembnega v slikarstvu na omenjenem prostoru, ampak samo poskuša povedati, kaj se dogaja v intimnih ateljejskih kotičkih v povojnem obdobju. Na ogled so postavljena dela avtorjev različnih poetik, razmišljanj in raznovrstnih tehnik. Tokratni izbor del slikarjev iz BiH je le delček širokega spektra biserov, ki so danes razsuti po vsem svetu. V glavnem se predstavljajo slikarji, ki so vojno preživeli med agresorjevim obstreljevanjem. Med njimi je tudi nekaj takšnih, ki so bili nekaj časa v eksilu, a so se vrnili domov in nadaljevali umetniško ustvarjanje, ki ga je bila pretrgala vojna.
Razstava v Mestni galeriji je odprta od ponedeljka do petka od 10h dol2h in od 16h do 18h. Vabljeni!
OBČINA ŠOŠTANJ
v
Dragi občani Občine Šoštanj!
Čestitam za dan državnosti ter vam vsem in Sloveniji želim vse najboljše.
Ob prazniku vas vabim na osrednjo občinsko proslavo, ki jo pripravlja Turistično društvo Skorno pri kmečkem turizmu Pirečnik v Skornem na predvečer praznika, v sredo, 24. junija, ob 20. uri.
Program: proslava govor župana kresovanje mah ognjemet družabno srečanje
Vaš župa Bogdan Mem
Regijske kmečke igre
Na otvoritvi so bili prisotni prof. Fehrad Seta, odpravmk poslov na Ambasadi BiH v Ljubljani, slikar Narcis Kantardžič ter Nevenka in Smail Festič, lastnika Galerije LM, ki je razstavo pripeljala v Slovenijo.
ARHEOLOŠKI
Kljub nekoliko oblačnemu in hladnemu vremenu smo se mladi zadružniki Šaleške doline tudi letos udeležili kmečkih iger na Ponikvi pri Žalcu. Prireditelji so se potrudili in tekmovanje zelo dobro izpeljali. Tekmovalci, člani dvanajstih društev podeželske mladine iz spodnje in zgornje Savinjske doline ter Šaleške dobne, so tekmovali v šestih disciplinah in sicer v košnji, grabljenju, molži, postavljanju lirne-
lovk, skakanju v vreči in držanju vrča s pivom. Naši tekmovalci, Goršek Ivi -košnja, držanje vrča s pivom, Jan
Natalija - grabljenje, Veternik Janko -molža, Stropnik Jože in Veternik Janko -postavljanje hmelovk, Stropnik Jože in Plaznik Alenka - skakanje v vreči, so v skupnem seštevku zasedb odlično tretje mesto. Po tekmovalnem delu pa je sledil zabavni del in tekmovanje v vlečenju vrvi med zaselki Ponikve. Tekmovalci in gledalci smo se zabavali še pozno v noč in poskušali vseskozi misliti na nov prometni zakon. Pa kljub trudu je marsikdo nanj kmalu povsem pozabil...
Damjan Rožič
M GRADI!
A
rheološka izkopavanja že od nekdaj burijo domišljijo ljudi. Pa naj si gre za odrasle ah otroke, strokovnjake ab le ljubitelje starih kultur. Car, iztrgab iz zemlje drobce preteklosb in jih kot ogromno sestavljanko zlagati v mozaik, Iti mu ni konca, je posebna strast. Strast, ki nima nič opraviti z “zakladi”, ki se baje skrivajo na vsakem od številnih gradov. Tudi na gradu Šoštanj. Ce seveda sodimo po škodi, ki so nam jo neznani nočni “iskalci zakladov” z vrtanjem lukenj kar redno delati med izkopavanji. Pa je bila sreča na njihovi strani. Zaklada seveda niso našli, odnesti pa so celo kožo. Pred poškodbami. Njihovo nočno delo je namreč povzročilo, da se nam je med delom streha, ki nas je ščitila pred padajočim kamenjem z vrha stolpa, dobesedno zrušila na glavo. Poškodb na srečo ni bilo, spomin na strah in tresoče se noge pa ho ostal. In opomin vsem, ki se igrajo tam, kjer se ne bi smeti.
Na stotine drobnih odlomkov keramičnih črepinj, zarjaveli in brezoblični kosi železa in koščki stekla so edini “zaklad”, ki navdušuje arheologe. Izvihana, uvihana, profitirana in okrašena ustja posod pričarajo toploto grajske kuhinje in vrvež v njej. Valovnice in odtisi prstov na stenah posod dokazujejo, da je imel tudi srednjeveški človek rad lepe stvari. Preproste lončaste pečnice so poskrbele, da zimski dnevi niso biti prehladni, in odlomki oljenk, da večeri niso biti pretemačni... Vsak predmet in vsak kamen, odkrit na gradu Šoštanj, ima svojo zgodbo.
Pa gremo lepo od začetka. Zakaj sploh arheološka izkopavanja na gradu Šoštanj? Stolp gradu Šoštanj že stoletja dolgo kljubuje času, kljub temu, da ga je ohranjenega le pol. Ker pa so čas, naravne razmere in še kaj naredile svoje, je sanacija stolpa neizbežna. Pri tem pa je seveda nujen podatek, kako velile je bil stolp, kakšne oblike, kako so biti zastavljeni temelji in kakšna je bila materialna kultura v času, ko je bil grad obljuden. Zato so se v začetku maja začela zaščitna arheološka izkopavanja. Sondo v velikosti cca 60 m2 smo zastaviti na mestu, kjer smo predvidevati temelj vzhodne stranice stolpa. Tega pa kar ni in ni hotelo biti. Zato pa smo odkriti veliko odlomkov posod, pečnic in oljenk. Dva srednjeveška novca in apliko z grbom, ki je krasila Bog ve kaj. Sekiro. Nekaj puščičnih osti. Odlomek steklene čaše ježevke in bradavico steklene posode, ki sije v vseh
mavričnih barvah. In romanski ključ. Pa najbrž še kaj. Večina gradiva sodi po-preliminarni oceni v čas od 12. do 14. stoletja, ko je grad najbolj intenzivno živel.
Potem pa, ko smo že skoraj obupati, se je pod krampi, krampiči in strgulami pokazal tudi težko pričakovani temelj vzhodne stranice stolpa. Grajen je iz velikih, deloma oblikovanih blokov kamenja, Iti so vezani z zelo peščenim, močnim vezivom, zunanje lice zidu je poravnano. V tlorisu je stolp nekoliko nepravilne oblike in ne prav velik. Toda dovolj, da je s svojimi debelimi zidovi opravljal frakcijo, zaradi katere je bil zgrajen. Varoval je dostop na grajsko vzpetino in bil glavni branik.
Z najdbo temeljev je bila naloga zaščitnega arheološkega izkopavanja opravljena. Pred nami pa je obdelava gradiva in postavitev razstave, ki bo vsem skupaj in vsakemu posebej pripovedovala zgodbo o življenju na gradu Šoštanj.
Danijela Brišnik
O B
KATEGORIZACIJA OBČINSKIH CEST
S sprejetjem Zakona o javnih cestah je bilo občinam naloženo, da morajo najkasneje do 15. julija letos opredeliti kategorije javnih cest z namenom, da se vsem uporabnikom javnih cest zagotovijo čimbolj enaki pogoji za kakovosten in varen prevoz na celotnem cestnem omrežju. Opredelitev kategorij javnih cest je zasnova na tako imenovanih prometno povezovalnih funkcijah cest v določenem prostoru. Za povezovanje s sosednjimi državami, med regijami v državi in med občinskimi središči služijo državne ceste. Občinske ceste imajo za razliko od imenovanih funkcijo zbiranja lokalnega prometa in njegovega vodenja proti cestam višje kategorije - to so lokalne ceste ali pa funkcijo dostopnosti do posameznih zaključenih prostorskih enot (npr. stanovanjskih sosesk, obrtnih con ipd.) ali celo do posameznih objektov, zemljišč ipd. - to pa so javne poti kot najnižja kategorija javnih cest.
Merila za določevanje povezovalne funkcije javne ceste so podrobneje razdelana v Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest. Merila povezovalnih funkcij in prometno tehničnih lastnosti, ki jih mora izpolnjevati posamezna kategorija javnih cest se nanašajo na prostor, ki ga cesta povezuje, na družbenogospodarski in upravnoteritorialni pomen naselij, ki jih cesta povezuje, na prometni pomen ceste po vrsti in strukturi prometa ter na potek ceste v prostoru glede na naselja.
V Občini Šoštanj smo h kategorizaciji pristopili tako, da smo k sodelovanju povabili vse predsednike krajevnih služb. Za pripravo in vodenje vseh aktivnosti v zvezi s kategorizacijo je župan s sklepom imenoval posebno komisijo. Komisija je na predlog predstavnikov krajevnih služb najprej evidentirala vse javne poti in opravila oglede na terenu, nato pa v skladu z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest vse te ceste uvrstila v ustrezne kategorije. Tako smo z upoštevanjem zgoraj omenjenih meril ceste razvrstili na lokalne ceste, krajevne lokalne ceste in na javne poti. Med lokalne ceste smo uvrstili tiste
ceste, ki so namenjene za povezavo med sosednjimi občinami in tudi znotraj občine. Posebno pozornost smo posvetili cestam, ki služijo za povezavo med sosednjimi občinami. Z vsemi predstavniki sosednjih občin (MO Velenje, Občina Šmartno ob Paki, Občina Mozirje, Občina Črna, MO Slovenj Gradec) smo sodelovali in se o cestah, ki povezujejo ohčine tudi uskladili. Prav tako je bil dosežen dogovor tudi za gozdne ceste.
V mestu Šoštanju in v naseljih z uvedenim uličnim sistemom (Gaberke, Topolšica, Florjan, Lokovica) smo lokalne ceste razvrstili v dve podkate-goriji, med zbirne lokalne ceste in krajevne ceste. Javne ceste, ki ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalne ceste ali pa so namenjene samo določenim udeležencem v prometu za dostope do stanovanjskih con ali celo do posameznih objektov (v primeru da ta cesta ni krajša od 200 m ali pa je objekt v območju stavbnih zemljišč, z možnostjo dodatne naselitve), smo uvrstili med javne poti.
Tako pripravljena kategorizacija je bila v skladu z določili Zakona o javnih cestah posredovana v predhoden pregled na Direkcijo RS za ceste, ki nam je predlog, sicer neuradno, tudi potrdila (uradno potrdilo še pričakujemo); Dokončno pa mora kategorizacijo z ustreznim odlokom potrditi tudi Svet Občine Šoštanj. Osnutek odloka bo posredovan občinskemu svetu na eni izmed prihodnjih sej.
Pri izvajanju vseh navedenih aktivnosti smo ugotovili, da se dejansko stanje cest na terenu ne ujema s katastrskim, poteki teh cest so še vedno po privatnem zemljišču kljub temu, da je bila cesta zgrajena (ali prenovljena) s sredstvi KS. V prihodnosti si bomo prizadevali, da bi to stanje uredili čimprej, čeprav je to povezano z velikimi finančnimi sredstvi. Načelo, da prej zgradiš kilometer ceste, kot pa izpelješ postopek vrisa v kataster in vpisa v zemljiško knjigo, še vedno velja.
Magda Cilenšek NOE za gospodarstvo, okolje in prostor
Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS št. 18/74 in 34/88) in na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem ter o določanju najemnin za poslovne prostore (Uradni list Občine Šoštanj št. 4/97) objavljamo
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
Predmet oddaje je poslovni prostor na avtobusni postaji v Šoštanju, kvadrature 8,80 m2 z možnostjo souporabe sanitarij, tako da znaša skupna površina poslovnega prostora 10,15 nr.
Izhodiščna mesečna najemnina za poslovni prostor znaša 8.755,00 SIT. Osnova za izračun izhodiščne najemnine za poslovni prostor je metodologija o merilih in načinu ugotavljanja vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš oz. 20. člen Pravilnika o pogojih za oddajo poslovnih prostorov v najem ter o določanju najemnin za poslovne prostore.
Poslovni prostor je primeren za trafiko, poslovne storitve oziroma za mirno dejavnost in se oddaja za nedoločen čas.
Interesenti naj dostavijo pisne ponudbe priporočeno po pošti na naslov Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, s pripisom “Ne odpiraj - ponudba - javni razpis za oddajo poslovnega prostora v najem”, do vključno 30. junija 1998.
Ponudba naj vsebuje dejavnost ponudnika, višino ponujene najemnine, ki ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, dokazilo o plačani varščini, ki znaša 3 mesečne izhodiščne najemnine ter dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje ponujene dejavnosti. Varščino v znesku 26.265,00 SIJ je potrebno nakazati na žiro račun Občine Šoštanj št. 52800-630-10168. Varščina bo obračunana v najemnini ali vrnjena vlagatelju ponudbe v roku 3 dni od izbire najugodnejšega ponudnika.
Odpiranje ponudb bo opravila komisija, ki bo hkrati izločila prepozne in nepopolne ponudbe. O izbiri najemnika bo na predlog komisije odločal župan. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni.
OBČINA ŠOŠTANJ
E L
KREKOVA BANKA d.d. Maribor v sodelovanju z OBČINO ŠOŠTANJ
objavlja
RAZPIS
ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI ŠOŠTANJ
1. Za posojilo lahko zaprosijo samostojni podjetniki in male gospodarske družbe, ki imajo sedež obratovalnice in kraj investicije na območju Občine Šoštanj.
2. Skupili okvirni znesek posojil znaša 30.0
I SIT.
3. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene;
-	nakup, graditev, adaptacijo poslovnih prostorov
-	nakup nove opreme
-	ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških procesov
-	uvajanje novih tehnologij
4. Posojilni pogoji so naslednji:
-	doba odplačila do 5 let z možnostjo enoletnega moratorija
-	obrestna mera TOM + 3,5 %
-	stroški odobritev posojila po tarifi banke
Posojilojemalci morajo biti za najem kredita kreditno sposobni, posojila se
zavarujejo v skladu s pogoji banke.
Vse informacije o najetju posojila in potrebni dokumentaciji so na voljo v Krekovi banki. Poslovalnici Šoštanj. Kajuhov dom, pri gospe Venišnik, telefon (063) 883-058. in na Občini Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, pri gospe Škrubej, telefon
(063)40-310.
Vloge oddajte do 10. 7. 1998 v Krekovi banki, Poslovalnici Šoštanj.
V roku 30 dni po končanem razpisu bo sprejet sklep o dodelitvi posojil, ki bo posredovan vsem prosilcem.
OBČINA ŠOŠTANJ in KREKOVA BANKA d.d.
20. in 21. iunii od 9 h do IS h- Državno prvenstvo v aerorallvju ■
letališče Lape
20. junij olt IS. uri - 15 let KUD Ravne - igrišče pii gostišču Kotnik
24. junij ob 20. uri - kulturni program in kresovan je ob praznovanju dneva državnosti - kmečki turizem Pirečnik, Skorno
27. junij ob 17. uri - 90 let PGD Lokovica - parada od Draja do Doma krajanov, veselica
2S. iunii oh 14. uri - Tradicionalni kmečki praznik mladih zadružnikov -
Galierke
Planinsko dnišlvo organizira:
27. junij - Študentski izlet na Rogatec, 1S57 m - Info.: 881-146 (Bojan) 2S. junij - Ermanovec, 1005 m - Bevkov vrh, 1051 m - Prijave: trgovina Lina
od 12. do 49. julija - Ta Ih ir mladih planincev v Medvodju (pod Košuto) -Info.: 881-817 (Matej)
od2I. do 26. julija - Študentski gorniški tabor na Slovaškem - Info.: 881-146 (Bojan)
27. in 26. julij - Velika planina, 1666 m - Ojstrica, 2350 m - Prijave: trgovina Lina
Planinsko društvo Šoštanj obvešča, da lahko članske znamkice in izkaznice dobite pri Štefki Likeb (Koroška 7), Andreju Tamšetu (Aškerčeva 26), Vinku Pej ovniku (Cankaijeva 24), Zinki Moškon (Florjan 279) in Bojanu Rotovniku (Papirnica Pero).
CINE
S o s
OBČINA ŠOŠTANJ
objavlja
JAVNI RAZPIS S PODROČJA KMETIJSTVA
1. Sofinanciranje urejanja kmetijskih zemljišč v Občini Šoštanj. Razpoložljiva sredstva so predvidena do višine 2.400.000,00 SIT
2. Predmet razpisa so:
agromelioracije, ki zajemajo čiščenje zaraslih površin, izravnavo zemljišč, namakanje naravnih površin, osuševanje manjših zamočvirjenih površin.
3. Merila in pogoji:
Na razpisu lahko kandidirajo pravne osebe registrirane za kmetijsko dejavnost ali fizične osebe, ki jim je kmetijska dejavnost edina dejavnost.
4. Vloga mora vsebovati:
-	podatke o vlagatelju, firmo in njen seHež, dokazilo o registraciji za kmetijsko dejavnost oziroma dokazilo vlagatelja, da mu je kmetijstvo glavna dejavnost,
-	investicijsko vrednost naložbe z navedbo virov financiranja in rokom realizacije naložbe,
-	dokazilo o pravici razpolaganja z zemljiščem,
-	dovoljenje za poseg v prostor, če gre za naložbo, za katero je po zakonu potrebno tako dovoljenje,
-	mnenje kmetijske svetovalne službe,
-	kartografski prikaz oziroma lokacijo naložbe,
-	seznam parcele po katastrski občini,
-	investicijski program s popisom del in predračunom.
5. Prednost pri izbiri in dodelitvi sredstev bodo imele naložbe, ki v skladu z razvojno strategijo kmetijstva upoštevajo:
-	ohranjanje poseljenosti podeželja,
-	optimalne gospodarske učinke,
-	čimmanjšo ekološko obremenitev okolja,
-	urejanje območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko proizvodnjo,
-	kompleksnost obnove zemljišč,
-	do sedaj vložena sredstva v tovrstne naložbe.
1. Rok za uporabo odobrenih sredstev je 31. december 1998.
17. Rok za prijavo na razpis:
Vlogo na razpis pošljite na naslov Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, do 20. 7.1998.
8. Prosilci bodo pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka opredeljenega za oddajo vlog.
OBČINA ŠOŠTANJ
^ 0
SMRTI	Nataša NOVAK,
Od 19. .5. do 15. 6. 199S	Cankarjeva 23, Šoštanj in
sto umrla	Elvir JAKLIN,
	Cankarjeva 23, Šoštanj
Zofija GALOVIČ, Aškerčeva 3 a, Šoštanj	Veronika PUC,
Frančišek GROBELNIK,	Skorno 61 in
Topolšica 26	Sebastijan PINTARIČ,
	Skorno 61
POROKE	Suzana VRENČUR,
	Kajuhova 3, Šoštanj in
Od 19. 5. do 15. 6. 1998 so	Miran PART,
se poročili	Kajuhova 3, Šoštanj
Anka ZAGORIČNIK,	ZLATA POROKA
Florjan 119 in Jože STROPNIK,	50 let skupnega življenja sta
Skorno 59 a	praznovala Jožefa in Jožef
v	RAMŠAK, Zavodnje 34.
Irena POTOČNIK,	
Skorno 14 in	
Drago KUGONIČ,	KRSTI
Skorno 23	
	V mesecu maju so bili krščeni
Tea VODUŠEK,	
Prešernov trg 11, Šoštanj in	ANAMARIJA, SANJA,
Janez PLAZL,	URŠKA, TJAŠA, MAJA,
Gaberke 224	LARA, DOROTEJA, ROK,
	TILEN, JANEZ, ZAN,
Irena KOREN,	SIMON, JAN, ALJAŽ, NIK,
Gaberke 282 in	LUKA, MATEJ in MAJ.
Robert GOLIČNIK,	
Topolšica 60 f	
		ČETRTEK,18.MIJ 1998		STRAN		1
	__ 1	L ]	NJ	1		
m mina rii im o sodelovanje gasilcev Tekmovanje	mladih
HITRO NAKAZOVANJE
”1 ktivnosti šoštanjskih gasilcev segajo tudi prek meja. Dokaz temu je obisk
I_____________I visoke delegacije gasilcev
iz daljnega Löhneja, ki leži v Nemčiji, tik ob holandski meji. Po prejšnjem dogovoru z gasilci Šoštanja so se predstavniki k nam pripeljali 29. maja in tu ostali vse do 2. junija.
Namen obiska ni bil le prijateljsko srečanje, marveč predvsem pogovori o možnosti nabave in uvoza avtolestve iz Nemčije. Ze prve dni je delegacijo sprejel župan naše občine. Po daljšem delovnem pogovoru v Vili Široko je, kot se spodobi, sledila izmenjava simboličnih daril obeh dežel, kar je dokaz o utrjevanju dobrih medsebojnih odnosov tudi na nivoju obeh občin. Soštanjski župan, poveljnik regijske zveze mesta Löhne ter predstavniki PDG Šoštanj so v pogovoru pretehtali
ponudbe in zmožnosti za nabavo lestve. Po prvih vtisih so obeti dokaj ugodni, vsaj kar se ponudi) tiče. Komisija za nabavo lestve je zadolžena, da v čimkrajšem roku uredi vse formalnosti, potrebne za uvoz do dvajset let stare opreme. Trenutno najugodnejša ponudba je 20 let stara hidravlična avtolestev znamke Magirus Deutz, dolžine 33 metrov, z zglobno košaro za reševanje z višin.
Ali bo obisk gasilcev iz prijateljskega Löhneja prinesel dobre rezultate, se bo pokazalo verjetno že do konca tega leta. Gasilci Šoštanja upajo na najboljše, kajti nujnost menjave 60 let stare mehanske avtolestve je že resen problem uspešnosti reševanja v gasilski taktiki. Nekaj dni so gostje porabili še za ogled naše, po njihovih besedah prečudovite dežele, ter se vrnili domov polni lepih vtisov.
PeRa
gasilcev v Lajsah
nedeljo, 7. junija, seje v Lajšah celo dopoldne odvijalo mladinsko tekmovanje Gasilske zveze Velenje. Tekmovalo je 22 pionirskih desetin in 21 desetin mladink in mladincev, ki so prišli iz občin Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki.
Bilo je veselo, predvsem pa tekmovalno in vroče, saj so morali biti kljub vročini, ki je ta dan neusmiljeno pripekala, vsi v dolgih hlačah. Za žejo so poskrbela dekleta pri šanku pod vodstvom Milene Hriberšek, predsednice za koordinacijo PDG Topolšica. Da pa je dobila vsaka desetina po opravljenem tekmovanju kaj za pod zob, sta se pridno trudila Peter Podvratnik in Bernard Koželjnik.
Mladi gasilci in gasilke so spretno premagovali ovire na poligonu, v vedrih prenašali vodo in predajali štafeto. Mentorji sojih vseskozi skrbno opozarjali na morebitne napake. V ponosnih zmagovalnih desetinah seveda ni manjkalo veselja, vendar so bili zadovoljni vsi tekmovalci, saj je vendarle najvažneje sodelovati.
M. L.
Množična udeležba na tekmovanju potrjuje, da se za prihodnost prostovoljnega gasilstva ni treba bati
LE TO M JA # ŠTEL N G A
Razigranost, petje in harmonika so 26. maja 1998 ob pol desetih dopoldne naznanili nabor ali po domače štelngo v občini Šoštanj. 17-letniki, bilo jih je 56, so na okrašenih vozovih in z dobro voljo stopili pred naborno komisijo. Sprejel jih je župan dr. Bogdan Menih in jim v svojem nagovoru dal napotke in vzpodbudo v tem pomembnem koraku svojega življenja. Razigranost mladeničev je dokazala, da so fantje imenitnega zdravja, kar je ugotovila in potrdila tudi stroga naborna komisija. Srečno fantje!
Tekst in foto: kd

Zakaj smo ustanovili Gibanje 23. december? (4)
annuivo hi si Itilo pogledati, kako stojijo pri nas stvari v kulturi. Kultura je navsezadnje eden od obrazov vsake družbe, tako kot je eden tudi politika. Pri tem je treba upoštevati dvoje dejstev: prvo velja za zahodno kulturo v celoti, drugo samo za Slovenijo.
1. Zahodna kultura, v katere krog spadamo tudi Slovenci, je že v prejšnjem stoletju prišla do svojega zaključka. Od takrat naprej se ne razvija več. V kidturnem pogledu živimo na račun preteklih stoletij. Vsa kvalitetna glasba, velike literarne stvaritve, največji arhitektonski dosežki, znamenita slikarska obdobja, vse to je dediščina preteklosti. Odveč je pripomniti, da nam postaja ta dediščina preteklosti vsak dan bolj tuja. Prišel ho dan, ko je ne bomo razumeli več. Ta proces, ki se ga ne da niti spremeniti niti zaustaviti, je v svojem znamenitem delu Propad zahoda na začetku našega stoletja utemeljil antropolog in filozof Oswald Spengler. Tako kot je nekoč svojo pot zaključila egipčanska, antična in druge kulture, se mora končati tudi evropska. In mi sedaj živimo v času hitrega umiranja zahodne kulture. Evropa se je izpela, izrazila in povedala je vse, kar se je povedati dalo.
2. Znotraj evropskega prostora, ki kulturno samo še vegetira, živimo tudi Slovenci, kjer pa so razmere še slabše od evropskega povprečja.
Če kultura ni več ustvarjalna, se je treba pač držati tistega, kar imaš. Jemlješ iz zakladnice preteklih stoletij. Zato imamo recimo klasične gimnazije. Ne zato, ker hi bdi latinščina in grščina tako koristni za vsakdanje življenje, ampak ravno nasprotno, ker nista iz vsakdanjega življenja in ker predstavljata vez z antiko, ki je deloma tudi podlaga, iz katere je nastala zahodna kultura. Poznavanje tako antične kot zahodne kulture ustvarja kontinuiteto razmišljanja, oplemeniti nas z modrostjo preteklih stoletij. Omend pa sem že, da je kulturna revolucija uničda duha zahodne kulture v našem narodu. Za to so poskrbele tudi šolske reforme, ki so pripeljale do usmerjenega izobraževanja, ki naj hi izobraževalo samo za poklic, ni pa prenašalo kulturnega izročda. Zahodna kultura ni bda po okusu marksistov. Temeljda je na krščanstvu. Vzemimo za primer glasbo: največji glasbeni dosežki zahodne kulture so zrasli iz religioznih (Bach) ah iz domovinskih, ljubezenskih in podobnih občutij. Arhitektura prejšnjih stoletij je v prvi vrsti arhitektura cerkva in potem še palač, gradov in mestnih hiš. Kaj bi ostalo od slikarstva, če bi odmislili vsa dela z religiozno vsebino in če bi odmislili vse portrete velikašev? Tuch vojne so bde včasih posledica religioznih nasprotij,
vzemimo samo obdobje reformacije. Gledano z vidika revolucionarjev je bila vsa zahodna kultura postavljena na napačne temelje, bda je izdelek izkoriščevalskih razredov, cerkve, zaostalosti in neuspešnih razrednih spopadov.
Zaradi kulturne revolucije, ki je nameravala ustvariti novega človeka z novo kulturo, ji pa to ni uspelo, je v slovenski družbi nastala kulturna praznina, to pa so začele mašiti cenene uvožene kulturne prvine. Danes nam naše radijske postaje od jutra do večera polnijo ušesa z ameriško psevdokidturo, z rokovskim nabijanjem, z oponašanjem komercialnih govorcev zahodnih radijskih postaj, z reklamami, bedastimi pogovori in seveda z angleščino. Kulturo nam krojijo ljudje z lokalnih radijskih postaj in časopisov. (Prevladujoči kulturni mediji so časopisi, radio in TV in ne morda knjige, gledališča in koncertne ah operne dvorane.)
Nič posebnega ni, če se je v Sloveniji tako zakoreninda alternativna kultura, (ki je po moje v resnici alternativa kulturi), in nič čudnega ni, če nismo sposobni napraviti niti enega dobrega filma. Kulturna revolucija je v bistvu napadala tudi pojem naroda (v socializmu smo venomer poslušah kritike na račun “nacionalizma”) in tako pripravljala pot modernejšemu uničevanju slovenske kulture, ki se mu reče multikulturnost.
Ko sem svojo hčer peljal prvič v šolo v Vinski gori, so prvošolčkom prirediti nekak kulturni program. Deklice iz višjih razredov so priredile pravi “show”. 0 slovenski kulturi ni bdo ne duha ne sluha.
Tako kulturno pohtiko vochjo ideologi LDS, največje slovenske pohtične stranke, ki ministrstva za šolstvo prav zaradi tega ne bi dala iz rok za nobeno ceno.
Narodno glasbo slovenski parveniji imenujejo “goveja” glasba, pri tem pa poslušajo ameriško country glasbo, ki je sicer meni čisto všeč, ampak goveja je po svojem izvoru mnogo bolj kot slovenska. Vse, kar je slovensko, je pri Slovencih padlo v nemdost, najbolj pa žal slovenski jezik. Zato pišejo slovenski povzpetneži naslove svojih firm samo še v angleščini.
Po kulturni plati se Slovenci torej lahko primerjamo z nekdanjimi ljudožerci iz Nove Gvineje, ki si v modernem svetu s svojo kulturo res ne morejo nič pomagati in zato prevzemajo jezik in kulturo svojih nekdanjih kolonizatorjev. V duhovnem smislu smo tinti mi (že spet) “kolonizirani”.
Borut Korun
O **•
,VCV"BIW
DENARJA PO SVETU
Vse varčevalce in poslovne partnerje obveščamo, da je tudi BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke vključena v mednarodno mrežo za hitro nakazovanje denarja po svetu -
WESTERN UNION.
Osnovno vodilo pri vključevanju v ta sistem je bila predvsem želja po dopolnjevanju storitev, ki jih nudimo in opravljamo v naši banki. Običajnemu nakazilu denarja v tujino smo tako dodali novo, kvalitetnejšo storitev, ki ima nekaj bistvenih prednosti, in sicer:
•	hitro pošiljanje denarja v in iz več kot 130 dežel v vseh delih sveta
•	naslovnik lahko prejme denar v nekaj minutah od vplačila
•	v vseh deželah poteka to poslovanje praviloma v domači valuti.
Enostavnost in zaneslivost tega poslovanja je namenjena vsem tistim, ki so v tujini na službenem potovanju ali na počitnicah in naletijo na nenačrtovane težave. Pomembno je, da storitev poteka le med fizičnimi osebami, fizično osebo, ki denar pošilja in fizično osebo, ki denar potrebuje oziroma je prejemnik denarja.
Storitev nudimo v naših ekspoziturah Rudarska, Mozirje, Šoštanj in Šaleška, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije.
/© J banka velenje
^-----' Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Bralna značka tudi najmlajšim
2. junija je Medobčinska zveza prijateljev mladine pripravila slovesen zaključek že tretje bralne značke za najmlajše. Najprej so si otroci ogledali lutkovno igrico Moj dežnik je lahko balon. Podelitve v Šoštanju so se udeležiti tudi vsi otroci z vzgojiteljico Bernardo Bolha iz oddelka vrtca v Gaberkah. Seznam pravljic je določila MZPM in je enoten za vse otroke, ki sodelujejo v tej bralni akciji. Prek leta
so otrokom starši doma prebirali knjige, potem pa so jih otroci po svoje pripovedovati mentorici. Za nagrado so dobiti vsak svoj obesek, ki jih bo lahko kasneje spominjal na otroška leta.
Naloga vzgojiteljice je tudi, da otroke celo leto vzpodbuja, včasih pa jih je treba tudi malo pograjati oziroma opozoriti na morebitne napake, saj velja, da iz malega zraste veliko.
M. L.
V gaberskem vrtcu skrbijo tudi, da se otroci dobro najejo ter da se obenem učijo lepega vedenja pri mizi.
Mladost pri devetdesetih
fl ospod Janez Stropnik, ki stanuje na Matija Gubca 3 v Šoštanju, je 7. 3. 1998 lw praznoval svoj visoki jubilej - 90 let.
U Za njegov praznik ga je obiskal in mu čestital tudi župan dr. Bogdan Menih. Nasmeh na obrazu g. Ivana je pričal o veselju nepričakovanega obiska. Ob prijaznem kramljanju so spomini privreti na dan. Biti so lepi in hudi časi. Zena Jožefa je dejala, da je Janez dober mož in da se v več kot 30-ih letih skupnega življenja nista nikoli skegala. Ko pa je moža vprašala, če se bosta sploh kdaj skregala, jo je samo lepo pogledal in se nasmehnil. Glede zdravja pa je dejal: “Moja žena je več kot doktor”. Zaradi vseh njegovih vrtin in vrlin njegove žene je slavljenec lahko dočakal tako lepo starost. Ob slovesu mu je župan s stiskom roke zaželel vse lepo še naprej.
Tekst in foto: kd
mmm
za
Občanom občine Šoštanj
in poslovnim partnerjem
čestitamo
oh dnevu državnosti.
SKD
VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŠOŠTANJ ISKRENO ČESTITAMO
OB DNEVU DRŽAVNOSTI!
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR ŠOŠTANJ
Slovenska
ljudska
stranka
Iskrene čestitke ob dnevu državnosti.
Vabimo vas na praznovanje s kresovanjem pri • Vodovniku na predvečer, 24. 6. ob 20. uri.
vv
Vsem občanom in gostom čestitamo ob
25. juniju - dnevu državnosti.
zavod za urbanizem a.o.o.
3320 Velenje, Trg mladosti 2 063 856 321
■
i Občanom občine Šoštanj | I želimo lep dan državnosti, %
KMETIJSKA ZADRUGA z o o.
ŠOŠTANJ, Trg svobode 12
Ob dnevu državnosti čestitamo vsem občanom in se priporočamo za obisk v naših poslovalnicah.
Ob dnevu državnosti iskrene čestitke!
projektivni biro velenje
Prešernova 8 - telefon 853 367
Izdelujemo projektno dokumentacijo individualnih stanovanjskih in počitniških objektov, obrtnih delavnic, industrijskih objektov, javnih objektov (šole, hoteli), športnih objektov (bazeni, igrišča, telovadnice).
Za vse navedene objekte nudimo tudi kompletni inženiring od pridobitve lokacijske dokumentacije do izgradnje.
tosti
(rf^ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Ob dnevu državnosti tome vsem obtonom obline Šoštanj.
Umko k bmtor!
ZLSD OŠ


IA	OBRTNA ZBORNICA VELENJE
cestita vsem občanom o b
praznovanju dneva državnosti .
N/ V
Gostinstvo Turizem Trgovina
d.o.o.
Velenje
Podjetje Gost d.o.o. čestita vsem državljanom, gostom in poslovnim partnerjem ob dnevu državnosti.
OB DNEVU DRŽAVNOSTI	Se začudi Stvarnik: “Kaj, k je pa bil si do sedaj? Vse dežele sem že razdelil, kako, da to si zamudil?	Pa zamisli se Gospod: ni mi nujno biti tod. Bom Slovencu gore dal, on jih bo ceniti znal.
Ko je Stvarnik svet ustvarjal, ni še vzorca pravega imel, nekaj časa je premišljal, se odločil -najprej naredi model.	Ker zdaj nimam nič za te, šel začasno boš v goste. Rusom dal sem svet prostran, tam zaenkrat bo tvoj stan!”	Je Slovencu všeč na morju, všeč Ljubljana in pa Bled, ko pa v gore se zagleda, vsak obstane ves prevzet.
Všeč mu je njegovo delo, zdaj stvarjenja loti se. Da Zemljo prav naredi, vzelo mu kar šest je dni.	Sel Slovenc je poklapan k Rusom tja na vzhodno stran. Stvarnik tožno zre za njim: “Saj si tudi h moj sin!”	“Moja domovina ta, najlepši res je kos sveta!” Tudi ko po svetu gre, srečen vedno vrača se.
Sedmi dan je za počitek, to ve Stvarnik zdaj. Da predaleč ne bi hodil, na Zemlji naredi rezervni raj.	Nekaj vekov premišljuje, kane mu rešitev ta: košček zemlje mu odstopim, ki je men’ namenjena.	Pa Slovenec se zamisli, samostojnost si umisli, ker je vztrajen zlo, uresniči tudi to.
Najprej je Triglav postavil, hribe druge še razsul, mednje je doline spravil, z vodami jih je oblil.	Ker Sloven’c je mila duša, skupaj bova lahko oba: njemu polje bom odstopil, zase vzel pa del gora.	Z žalostjo zdaj gleda Stvarnik na Slovenca tega: “Kaj le vate je prišlo, da prepiraš se tako?
Kar mu je lepot ostalo po stvarjenju vseh dežel, jih raztrosil od morja je do prekmurskega polja.	Pošlje pošto Bog v Karpate: “Cuj, Slovenec, dragi moj, hitro se na pot odpravi, tukaj čaka dom te tvoj!”	Vsak pregovor ta pozna: kjer prepirata se dva, tretji se v pest smeji, se dobička veseli.
Ker pa je dežela mala, polna pest mu je ostala, se ozre še pod zemljo, tjakaj da lepoto to.	Res tako seje zgodilo, kakor rekel je Gospod. A Sloven’c lang svoj’ga doma hitro si zgradil je plot.	Tisoč let si hlapčeval, nato samostojnost si izbral, ali rad bi spet sedaj hlapčevstvo imel nazaj?
Tukaj v miru bom počival, kadar bom na Zemlji bival, v tej lepoti bom premišljeval, motiti se ne bom dal.	Ko skoz’ svoj je plot pogledal , se po raju mal’ razgledal, se povzpel na vrh gore, pa ni mogel več brez nje!	Pa povem ti še tako: le v slogi moč ti bo, združi narod zdaj se moj, ni mi všeč med brati boj!
Sklical je Gospod narode, jim dežele razdelil. Dren med njimi je nastal, le Sloven’c je zad’ ostal.	Stopil je preti Stvarnika, roke so mu trepetale, pogled upiral je v tla, z ust mu pride prošnja ta:	Ge se boš spametoval, bratu roko boš podal, še bo TVOJAlepa domovina, tvoja še prihodnja zgodovina.
Ko je vse že razdel jeno, se Slovenec oglasi, skloni se pred Stvarnikom: “Tudi jaz bi rad svoj dom!”	“Lep si dom mi ti podaril, le da raven je preveč, srce moje v gore sili, zdaj se, Bog, me ti usmili!”	
Podjetje
za urejanje prostora d.d.
3320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 063/898-170, Fax: 063/853-645
dzititamo o (j anzvu
U Komunalno podjetje Velenje p.o.
Vsem našim uporabnikom želimo mirno in veselo praznovanje ob 25. juniju - DNEVU DRŽAVNOSTI
o
ČETRTEK, 18. JU1VIJ1998
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
KMETIJSKI DEL PRORAČUNA OBČINE ŠOŠTANJ
P
rogram ohranjanja in razvoja kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1998 v Občini Šoštanj
Vsako leto Občina Šoštanj nameni del sredstev iz občinskega proračuna za ohranjanje in razvoj kmetijstva. Večino sredstev lahko uveljavljajo kmetje preko KZ Šaleška dolina. Program je razdeljen na sredstva za pospeševanje proizvodnje hrane, spodbujanje razvoja na področju selekcije živali, za izobraževanje kmetov ter za strukturne spremembe v kmetijstvu. Skupaj je za namene kmetijstva v Občini Šoštanj na razpolago 11.500.000 SIT.
V program pospeševanja proizvodnje hrane je vključeno spodbujanje priveza telet z namenom pomagati rejcem MPG do kvalitetnih telet za pitanje. Za nižinsko območje je namenjeno 5000 SIT/kom, za hribovito območje 7000 SIT/kom, za gorsko višinsko območje in strme kmetije 10.000 SIT/kom. Regres dobijo rejci ob prodaji MPG za zakol. Program vključuje tudi sofinanciranje nakupa plemenskih telic za obnovo črede in pokrivanje stroškov za pregled teh živali na bolezni IRR in IBV. Višina podpore je 15.000 SIT/kom. Poleg omenjenega je regresiran nakup semena koruze, strniščnih dosevkov v višini 20 % od prodajne cene.
Predavanje za kmečke žene: VZGOJA SADIK //V NAMAKANJE VRTNIN na kmetiji Ivana in Jožice Drev v Ravnah, 9. februarja 1998
V	programu spodbujanja napredka selekcijskega razvoja so namenjena sredstva za regresiranje osemenjevanja krav z mesnimi pasmami z namenom, da bo rejcem govejih pitancev na razpolago čimveč kakovostnih telet za nadaljnje pitanje. Delno se pokriva tudi osemenjevanje krav s semenom uvoženih ter domačih bikov, če je potrebno seme doplačati. Višina regresa za oba namena je 3000 SIT/kom. V sklop tega programa je vključeno tudi zatiranje metljavosti, ki povzroča veliko gospodarsko škodo v govedoreji in sicer financiranje nakupa zdravil za zatiranje parazitov pri govedu.
V	program financiranja izobraževanja kmetov je vključeno organiziranje predavanj, tečajev, demonstracijskih predstavitev in strokovnih ogledov. Poleg tega zajema tudi financiranje testiranja traktorskih škropilnic, sofinanciranje analize zemlje (1.500 SIT/kom) in krme (6.000 SIT/kom).
Za spodbujanje razvoja kmetijstva oz. strukturne spremembe so namenjena sredstva za razvoj reje telet na višjo težo pod blagovno znamko Zlato zrno, za regresiranje obrestne mere za investicije v adaptacijo ali novogradnjo hlevov, za urejanje kmetijskih zemljišč (dosejavanje travnikov, čiščenje zarasti, naprava pašnikov, itd.). Spodbuja se tudi reja drobnice na za to primernih površinah (ureditev hlevov, pašnikov, promocija ovčjega in kozjega mesa in izdelkov iz ovčjega in kozjega mleka). Nekaj sredstev je namenjenih tudi spodbujanju razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Ker ta sredstva za kmete uveljavlja Kmetijska zadruga Šaleška dolina, boste pri njih dobili podrobnejše informacije o načinu uveljavljanja teh sredstev.
Lidija Diklič, inž. kmet.
ČRNI BEZEG
*
do ga ne [tožna! Sok, čaji so pogosto na mizi skoraj v vsakem gospodinjstvu. Posebej poleti, ko je ves v cvetu, njegovi dišeči cvetovi pričarajo neko čarobno opojnost. Crni bezeg spada v rod Sambucus-bezeg. Latinsko ime je Sambucus uigra. Je evropska vrsta in raste kot grm ali pa kot drevo. V višino zraste do 8 m. Posamezni primerki dosežejo tudi do 30 cm v debelino. Listi so sestavljeni iz 5 - 7 lističev. Skorja je v mladosti svetlo siva in bradavičasta, s starostjo pa razpoka in postane hrapava in nagrbančena. Cvetovi so rumenkasto beli in dišeči. Bezeg začne cveteti že aprila in cvete vse do junija. Plodovi so črni. Raste na svežih, z dušikom bogatih tleh, zato je v gozdovih pomemben indikator kakovosti tal.
Se danes najdemo za številnimi kmečkimi hišami drevo črnega bezga. Ljudje ga uporabljajo in varujejo. To je zanimivo, ker ima v mitologijah bezeg precej negativen prizvok. V preteklosti je veljalo, da je precej nezdravo in nespametno spati pod bezgom. Izjema naj bi bil kresni večer, ko se ob polnoči prikaže kralj palčkov tistemu, ki stoji pod bezgom. V bajkah je bil hezgov les večkrat uporabljen za izdelavo vislic. Po eni izmed legend naj bi se nanj obesil Juda Iškarijot, pa tudi Kristusov križ naj bi bil izdelan iz bezgovega lesa. Zanimivo je, da je starim narodom bezeg pomenil koristno rastlino. V času pred pokristjanjevanjem je bil črni bezeg sveto drevo. Egipčani so izde-
Crni bezeg - Sambucus nigra
proti slabi prebavi in revmatizmu.
V	ljudskem zdravilstvu velja, da čaj iz cvetov čisti kri in kožo ter odpravlja neprijeten telesni vonj. Iz plodov pripravljajo blago odvajalno sredstvo v obliki kaše ali soka, pomaga pa tudi proti kašlju in gripi. Nevarno je jesti sveže jagode, ki lahko povzročijo bruhanje.
V	višjih legah, v gorskih gozdovih raste tudi rdeči ali divji bezeg (Sambucus racemosa). Ima rumenkastozelene cvetove in rdeče plodove. Značilen je v jelovo bukovih gozdovih, na posekah in pogoriščih. V
zdravilstvu nima posebnega pomena.
V ljudskem zdravilstvu je poznan tudi smrdljivi bezeg (Sambucus ebulus). Uporabljajo se korenika, cvetovi in plodovi. Koreniko posušimo na temperaturi, ki ne sme presegati 50"C in iz nje pripravimo čaj. Pomaga pri vodenici, pospešuje delovanje ledvic. Dnevno lahko popijemo samo skodelico čaja, v katero damo eno žličko posušene korenike. Iz listov in na zraku posušenih jagod pripravljajo čaj [troti zasluzenju dihalnih poti in proti draženju na kašelj. Včasih [ta so tak čaj uporabljali tudi kot kopel za noge z odprtimi ranami in za noge razbolele od hoje.
Ob vseh teh zdravilnih učinkih bezgov se negativni prizvok iz preteklosti kar izgubi. Ljudje smo zelo čudna bitja. Bolj ko onesnažujemo zrak, pitno vodo, tla, iztrebljamo živali, rastline, bolj se zavedamo, kakšna zdravilna moč
lovali iz njega zdravilne losione, v antičnih deželah pa so ga priporočali se skriva v naravi, predvsem v zdravilnih rastlinah. Zato nam je lahko
zoper ugrize steklih psov, za zdravljenje vodenice, protina, zlate žile, še posebej pa kot odvajalo. Za te tegobe je v uporabi še danes. Iz posušenih cvetov se pripravlja čaj, ki pospešuje potenje (dve čajni žlički za skodelico vode), vendar hkrati znižuje temperaturo in preprečuje prehlad. Primeren je predvsem za otroke. Iz listov in lubja se pripravlja čaj tudi
naslednji rek iz daljne preteklosti samo v razmislek:
“Gospod je naredil, da raste zdravilo iz tal, in pametni ga ne prezira. ”
Iz “Mešalima”, Jezus Sirach, 190 pr.n.š.
Damjan Rožič, dipl. inž. gozd.
o t i č e k
KAKO ŽIVETI OLJE IS 10LJ ZDRAVO?
Garancije za dolgo in zdravo življenje ne podedujemo, temveč si moramo dolgost in kvaliteto našega življenja, ki je sicer vedno prekratko, izboriti sami. Zahvaljujoč medicini in športu vemo danes o bolj zdravem načinu življenja mnogo več kot pred desetletji, ko so ljudje - kar pa je bilo seveda hudo napačno - zavidali tistim, ki so imeli prekomerno telesno težo, rdeč in okrogel obraz, pa še cigareto v ustih. Danes smatramo takšnega človeka za težkega bolnika, saj ta opis predstavlja skupek vseh rizičnih faktorjev, ki vodijo v nekvalitetno življenje in prezgodnjo smrt. Danes vemo, kaj so to rizični faktorji ali faktorji tveganja. To so: preobilna telesna teža, povišane maščobe v krvi, kajenje, sladkorna bolezen, pretirano uživanje alkohola, kofeina in premalo gibanja. Dokazano je, da bi lahko človek živel vsaj deset let dlje, če bi živel bolj zdravo oz. se izogibal rizičnim faktorjem.
In kako živeti bolj zdravo?
Boljšo psihofizično kondicijo ohranjamo oz. pridobivamo s telesno aktivnostjo, kot je hitra hoja oz. telovadba nasploh. Vsi čili starostniki zatrjujejo, da bi moral človek vsak dan opraviti pol ure hitre hoje, vendar ne do utrujenosti. Nikoli se ne bi smeli preveč najesti, tako da nam bi bilo slabo ali bi zaradi tega celo težko dihali. Pri pitju alkohola moramo poznati mero, vendar še danes strokovnjaki, ki se ukvarjajo z alkoholom ne vedo povedati, kaj je to zmerno
pitje (kozarček ali dva vina, malo ali veliko pivo tu in tam?). Zamisliti se moramo nad dejstvom, da so bili vsi sedanji alkoholiki nekoč zmerni pivci. Zato bi se pred alkoholizmom najbolje zavarovali z abstinenco.
Z redno telesno aktivnostjo ohranjamo vitalnost organov, si krepimo srce, mišice, preprečujemo aterosklerozo in s tem upočasnimo proces staranja. Proces staranja upočasni tudi stalna miselna aktivnost, katero dosežemo z nenehnim izobraževanjem. Iz vsega navedenega bi lahko v “desetih zapovedih” napisali recept za zdravo življenje:
I . Redno skrbimo za normalno telesno težo.
2.	Bodimo vedno telesno aktivni.
3.	Ne kadimo.
4.	Izogibajmo se štirih belih snovi: sladkorja, soli, bele moke, svinjske masti.
5.	Jeze in nejevolje ne smemo “pojesti”, temveč jo stresimo navzven.
6.	Izogibati se moramo dolgotrajnih stresnih situacij.
7.	Paziti moramo na normalni nivo holesterola v krvi.
8.	Redno moramo kontrolirati krvni pritisk in druge rizične faktorje.
9.	Poskrbeti moramo za prijetno vzdušje v družinskem življenju in delovnem okolju.
10.	Opravljati moramo redne zdravniške kontrole vsaj dvakrat na leto.
Za zdravje lahko naredimo največ sami. Ce pa se nas že loti bolezen, potem nas bo zdravil zdravnik; ne pa povsem ozdravil, kajti še vedno velja stara izkušnja: Zdravnik zdravi, narava pa ozdravi.
Valter Pirtovšek, dr. med.
SMODIH DROBIŽ
Hit: belo-srebrno
Ker so se čudoviti topli dnevi umaknili osvežujočim hladnejšim, bomo tudi v modi segle po odtenkih sivih oblakov s srebrnim pridihom. Srebrne torbice in čeveljci z visokimi ozkimi petami, zavezani le s tankim paskom okrog gležnjev, niso le za zvečer. Za piko na i naj bodo nohti v barvi kapljic srebra ali živo rdeči.
To poletje bomo odete v belo. Tako veleva naša soseda Italija,
še vedno svetovna modna velesila. Telo je poudarjeno z lahkimi materiali, prosojnimi bluzicami, h katerim sodijo dolga krila do gležnjev, ki nas bodo božala ob vsakem koraku. Lahke pletenine snežno bele barve se čudovito prilegajo tako k belim hlačam kot kratkemu krilu. Poslovna ženska bo v letošno poletje stopila v kostimu bele ali smetanove barve, lahko pa tudi v elegantnih hlačah pastelnih
barv z ustreznim suknjičem, ki naj sega malo čez boke.
In kakšne so nove frizure? Modne zapovedi medijskih lepotic zahtevajo romantično dolge lase, speljane v kodre vseh velikosti, da se bo veter lovil vanje.
Najbolj vroče blago pa bodo vsak čas kopalke. Prav čudovite so letos Liscine, enobarvne in roza, dvodelne -spodnji del s pasom, zgorji del podložen s kostjo. Na plaži v njih zagotovo ne boste ostale neopažene!
M. H.
Po najnovejših modnih zapovedih se lahko oblečete v
butiku
Gospodična
r-v
Prešernov trg 9, Šoštanj
Odprto ves dan!
R E Z
v
(/N&.,
Skoraj polovica letošnjega leta je že minila. Eni že pregledujejo, kaj so letos koristnega postorili. Pri nas pa je poletna vročina spet razgrela glave in spet so se spravili na tisti ubogi kamen dobrodošlice, ki so ga Velenjčani postavili v pozdrav, kadar jim gremo v goste. Malo čudno je res, da ti s kamnom zaželijo pozdrav. No, pa saj to še ni pravi kamen spotike. Pravi kamen za spotikanje je lokacija, ki je menda v občini Velenje, pa spet ni. pa spet je.... Čedalje bolj vroče pa je tudi okrog vprašanja, na kakšen način so Velenjčani pridobili soglasja, da so umetniško delo postavili. Eni pravijo, da so šoštanjski občinarji zadevo pometli lepo pod mizo, drugi spet pravijo, da tako niso bili stranka v postopku... Zadeva pa seveda postaja čedalje bolj zapletena. Sploh pa sedaj, ko so začeli nekateri pisati pisma tudi v Ljubljano. Ja prav imate, da je to že tudi del predvolilne bitke.
Rekli smo že, da bomo po spremembi statuta občine spet dobili krajevne skupnosti kot pravne osebe. Pa je v teh spremembah statuta še marsikaj novega. Pa je minilo že kar precej časa od sprejetja spremenjenega statuta na seji sveta, pa še statut ni bil nikjer uradno objavljen. To tudi pomeni, da uradno ne velja. A kdaj bo objavljen, to pa ne spraševat mene. Svet pooblašča župana, da objavlja sklepe in ga tudi zavezuje, da jih izvršuje. Sklepi morajo seveda biti skladni z zakoni. Kar pa župan trdi, da niso. A kako to vem. To vem preprosto zaradi tega, ker je g. župan pisal pismo predsedniku sveta in mu takšne stvari na dolgo in široko razlaga iz svojega zornega kota. A kako vem, kako mu razlaga? Zupan je pisma razposlal okoli kot priporočeno pošiljko. Ja, takšne stvari se zdaj dogajajo. Pa spet lahko rečem samo nekaj, kje je osnovna napaka. Osnovna napaka je, da naša občina še vedno nima zaposlenega pravnika oz. sekretarja sveta, ki bi bil po poklicu pravnik. Pa ja da,
zato ni čudno, da se takšne stvari dogajajo. Močno me zanima, če je to v smislu tistega znanega rekla, da se dela v tej smeri, da se vsem občanom zagotovi enak standard. Veliko ljudi pravi, kakšen standard imajo Topolščani, pa še zdaj gre veliko denarja v Topolšico. Vsem nevoščljivcem pa lahko vržem eno kost za glodanje. Toplovod, ki ga tako strašno hvalijo, kako je tehnično dovršen, že najmanj drugič flikajo, menda “spuša na švasu”. Nekdo je že dal predlog, da se začne razmišljati o toplicah in kakšnem bazenčku z ogrevano vodo. Tako bi potem tudi pravi bazen v Šoštanju dobil konkurenco in bi ga mogoče drugo leto uspeli odpreti prej kot pa šele sredi glavne kopalne sezone. Sicer pa je zdaj že sezona dopustov in praznovanj. Zdaj se bodo mogoče tudi oni v Ljubljani malo ohladili. Drugače pa tako znajo tiste ta glasne na hitro umiriti. Pokažejo kakšen ček o nakazilu ab pa povejo, kdo je s kom kje bil... Potem dobi tisti straha v kosti in je hitro pripravljen podpreti z dvigom roke kakšno stvar, za katero je še pred nekaj dnevi trdil popolnoma drugače. Pa saj, gospe in gospodje volilci, izbira bo vedno vaša. Pisal sem že, da se spomnite preden kaj obkrožite na tisto, kaj je kdo govoril pred vohtvami in na kakšen način je obljidje izpolnil. Zadnjič sem gledal rezultate ankete, kako bi volih v naši občini, če bi bile danes voktve. Ja, ljudje, hudo me skrbi, če bo res tako. Po drugi strani pa razmišljam tudi to, kdaj bodo naši časopisi in drugi mediji javno priznah, da je od tega kako se anketa zastavi, odvisen tudi rezultat. Še bolje bi bilo, če bi enkrat povedak, da so takšne ankete tudi del predvolilne propagande. Pa saj takšnih in drugačnih namigovanj boste v naslednjih mesecih doživeli še
Pa brez zamere!
PeTur
momKOU DOMAČIJA IVA LOMU
N
a severozahodu naše doline oziroma občine Šoštanj stoji mogočen masiv 893 metrov visokega Loma. Prav v njegovih nedrjih je našla zatočišče mogočna Vodovnikova kmetija, ki obsega 80 hektarjev, od tega je kar 28 ha travnikov in njiv. Ostalo so mogočni smrekovi gozdovi. Na vrh Loma, kjer so doma Vodovnikovi sosedje Kavsi in malo niže Banki, vodi gozdna cesta, ki je s|ieljana skozi sotesko Strmina. To je verjetno ena zadnjih, še makadamskih cest, ki vodijo k tako velikim kmetijam, kot so na Lomu. Vendar se bližajo lepši časi, saj je nekaj denarja za jwsodobitev ceste že namenjenega v letošnjem proračunu.
r
L
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
V letu 1987 smo izdelali ekološki sanacijski program, ki smo ga do letos v veliki meri že uresničili. Od skupno sedmih projektov smo jih zaključili že pet. Po desetih letih ekološke sanacije v letošnjem letu pristopamo še k izgradnji ekološke naprave na 5., največjem bloku TEŠ.
Ob dnevu državnosti čestitamo!
SLOVO OD OSNOVNOŠOLSKIH KLOPI
OŠ Karla Destovnika Kajuha
8. a
Sedijo od leve proti desni: Maja Lesjak, Adrijana Biidelfeld, A. Brigita Grobelnik (razredničarka), Mitja Mežnar, Luka Pirečnik, Matjaž Verdev, Primož Skrabar; 1. vrsta: Jasmina Kešpret, Gabrijela Žlebnik, Branka Friškovec, Simona Drev, Teja Hrilveršek, Vesna Zibret, Valentina Cas, Jože Skomšek; 2. vrsta: Gregor Venišnik, Iztok Naraločnik, Zoran Kijanovič, Aleš Cižič, Mateja Brišnik, Anja Roseč, Nelida Ločičnik, Bojana Podkrižnik, Matej Njegovec, Peter Ostovršnik; manjka: Sašo Bnisnjak.
OŠ Bibe Roecka
8. b
Sedijo od leve proti desni: Tomaž Kladnik, Ciril Golob, Jernej Mazej, Petra Sevčnikar, Darian Božič, Peter Florjane, Matej Jevšnik; 1. vrsta: Jernej Perglav, Marko Strigi, Marija Korač, Marjana Menih (razredničarka), Zlatka Felicijan, Desiea Ilinčič, Suzana Padovnik, Petra Gavrič; 2. vrsta: Jernej Hozjan, Matjaž Gmajner, Jernej Kunej, Mimes Imamovič, Danijela Pirečnik, Anja Vrabič, Vesna Turk, Darja Koželjnik; manjka: Nataša Korotaj.
Na Vodovnikovi kmetiji, ki se lahko pohvali s 70 glavami goveje živine, gospodarita Maks, čvrst petinpetdesetletnik, in njegova žena Ida (Florjanova iz potopljenih Prelog), ki je svoj mestni poklic trgovskega poslovodje zamenjala za trdo delo gospodinje na gorski kmetiji. V pomoč na kmetiji so jima trije odraščajoči otroci, ki pa se že spopadajo s srednjimi šolami v dolini.
Mimo kmetije vodi planinska pot s Slemena prek Loma v Topolšico, zato se veliko pohodnikov pri Vodovnikovih ustavi na okrepčilu. Prav tako so dobrodošli lovci in okoliški lastniki počitniških hišic.
Za Vodovnikovo kmetijo pa je značilno še nekaj. V času slovenskega osamosvajanja ah točneje na predvečer razglasitve samostojnosti, kar sedaj praznujemo kot dan državnosti, je nudila zavetje ljudem, ki so v strahu, kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh, s kresovanjem že praznovati ta dogodek. V ta spomin je SLS Šaleške dotine ob jteti obletnici posadila lipo, simbol slovenstva, prav na mestu, kjer je takrat gorel kres.
Tu se sedaj vsakoletno srečujejo člani SLS podružnice občin Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki ter simpatizerji in vsi ljudje dobre volje.
Tudi letos bo tako.
Stoletna tipa na dvorišču domačije je sedaj dobila svojo sosedo.
G.B.
n
8. a
Cepijo od leve proti (lesni: Nina Napotnik, Gregor Obšteter, Mitja Tekavc, Andrej Krt, Andrej Peunik, Gašper Napotnik, Damjan Berložnik, Simon Usar, Peter Hosner; stojijo: Simona Stumfel, Jerneja Praprotnik, Petra Hudournik, Janina Vršnak, Bojan Sovilj, Adis Suljkanovič, razredničarka Jožica Razbomik Kukovičič, Marko Katic, Peter Hriberšek, Maja Goraboc, Tjaša Vrtačnik, Suzana Radulovič, Urška Drev; manjkajo: Matej Krumpačnik, Jernej Miklavžina, Janko Urbane.
m&Kjmmjii
Nogometaši usnjarja so po povprečni igri v ligaškem delu (na koncu sezone so pristali na 9. mestu 3. slovenske nogometne lige - vzhod) veliko bolje igrali v tekmovanju za slovenski pokal. V soboto, 13. junija, so v povratni finalni tekmi za pokal MNZ Celje na igrišču pod vilo široko premagali goste iz Šmartnega ob Paki s 3:1. Tekma v Smartem se je končala z neodločenim izidom 1:1. Tako so Usnjarji postali prvaki pokala Medobčinske nogometne zveze Celje. Kdo bo njihov nasprotnik v nadaljnjem pokalnem tekmovanju NZS, bo odločil žreb.
KNJIŽNICA V ŠOŠTANJU
bo v juliju in avgustu odprta v ponedeljek od 13h -18.30 in petek do 9.30 do 14. 30. Vabljeni!
8. b
I. vrsta: Marko Šteharnik, Marko Borovnik, Jože Krenkar, Matej Šižgorič, Janez Apat, Tomaž Dobnik, Rok Skomšek, Igor Kotnik, Jernej Cepelnik, Jože Jevšnik; 2. vrsta: Snežana Korkoska, Heidi Kajtez, Alma Karahmetovič, Josipa Dujmovič, Darja Šumah, Petra Volavo, Anja Lampret, Diana Kirbiš, Judita Gvozdenovič, razredničarka Marica Rožič, Tanja Jelen, Ema Ribič.
Vsem občankam in občanom občine Šoštanj
ČESTITAMO OB PRAIHIKU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
OBČINSKI ODBOR SOCIALDEMOKRATSKI STRANKI ŠOŠTANJ
Nekdanji gozdni park Široko
Kdo ne pozna gozda Široko, pred vojno za prebivalce Šoštanja in okolice izletniška točka, lepo urejen košček narave.
Gosto rastoče smreke so dajale prijeten vonj in čist zrak. Od pomladi do konca jeseni smo radi zahajali tja na sprehod, nabirali borovnice, gobe, jagode. Pa sedaj?! Večkrat grem v ta nekoč lepi gozd. Zdaj imam zanj naziv zanemarjen in zapuščen gozd. Še ptice se tu več ne oglašajo. Povsod so kupi suhih vej, podrtih dreves in grmov; listja in suhe praproti, ki je bila stelja za živino, že leta ne pograbijo okoliški kmetje. Napol posušene smreke so žalostni ostanki bujnih, zdravih dreves.
Ne vem, komu pripada ta zapuščeni gozd. Le bližnji obronki gozda pri Vili široko so delno očiščeni.
Žalost me obdaja na sprehodih v tej zapuščeni naravi. Ohranjamo naj naravo za naše zanamce. Le kdo, se sprašujem. Za ta majhen, nekoč prelepi delček gozda ni več rešitve. Kdo je kriv? Mi vsi?
D. S.
Pripis:
Pred kratkim so posekali nekaj smrek v bližini Vile Široko. Tudi tam so pustili velik kup odsekanih vej? Kdo?
73633
avtorji:
skupina Gojevič & comp., v kateri sopoleg Gregorja GOJEVICA, dipl.ing.arh. št> študenti arhitekture: Barbara JOŠT, Bojan PURG, Tea ŠIFRER iu Katja ŽEPIČ
Kot zadnjega bom torej poskusil predstaviti prvonagrajeni elaborat. Moj namen predstavitev vseh rešitev urbanističnega natečaja ni bil, da bi pojasnjeval in analiziral mnenje ocenjevalne komisije. V rešitvah sem iskal le tiste zanimive posebnosti in značilnosti, ki so se mi zdele vredne še posebne pozornosti. Poglejmo torej, katere posebnosti velja izpostaviti v elaboratu z malce skrivnostno številčno šifro “73633".
Glavna taka značilnost elaboratu se mi zdi skrita že v teoretični razlagi oz. izhodišču predlagane rešitve. Za razliko od ostalih rešitev ima obravnavani elaborat zelo enostavno, shematično prikazan izhodiščni koncept, ki temelji na preprosti in jasno berljivi ideji o interakciji med dvema poloma, ZEMLJO in VODO (kot JIN-JANG). Zavarovano območje krajine (kmetijske površine med Šoštanjem, Metlečami in Pohrastnikom - zemlja) na eni strani in Družmirsko jezero (voda) kot novo nastajajoče dejstvo na drugi strani.
Oba v bistvu nasprotujoča si pola in hkrati uravnotežena odprta prostora, zaokrožuje in povezuje krožna cestna povezava, ob kateri se pojavijo prostorske ZGOŠČENINE. Tako imenovane zgoščenine so v bistvu urbani posegi v prostor, ki se delijo na zgoščenine grajenega značaja, zgoščenine stalnega krajinskega značaja in zgoščenine v čakalni fazi. Zgoščenine grajenega značaja se polnijo znotraj meja posameznih urbanih nastavkov Šoštanja, Metleč in Pohrastnika, medtem ko zgoščenine čakalnega in krajinskega značaja skozi razvoj sicer spreminjajo svoj značaj v smislu urbanizacije, vendar ostajajo znotraj vnaprej definiranih meja. S takim načinom polnjenja zgoščenki skozi razvoj dobiva osnovni koncept oz. izhodišče vedno bolj berljivo obliko.
To dokaj zapleteno razlago si sam razlagam tudi s prispodobo o risanju risbe s pikami. Z vsako pravilno postavljeno piko se počasi oblikuje željena risba-FORMA, pri čemer pikev predstavljajo posamezne hiše, ki izrisujejo robove nepozidanega prostora. Ce se pike ne nariše oz. hiše ne zgradi, se končni cilj-forma pač malo odloži, brez strahu, da bi imeli občutek nedokončanosti. Za uspešno narisano risbo torej potrebujemo le preprosto navodilo (pravilo, odlok,...), ki nam pove, kje lahko narišemo posamezno piko.
Seveda se bo kdo vprašal, kaj ima geometrijska forma (v našem primeru gre za shemo dveh elips) opraviti s tako konkretnim opravilom, kot je načrtovanje pozidave zahodnega dela Šaleške doline? Odgovor je dokaj preprost. Urbanizacija oz. pozidava prostora ali. če hočete, urejanje prostora, je v bistvu prav vnašanje abstraktnih geometrijskih vzorcev v naravno okolje. Matematičnih pojmov, kot so točka, premica, kvadrat, elipsa, ipd..., narava (realni svet) ne pozna. To so FORME, ki živijo le v naših glavah, v svetu IDEJ (kot bi rekel Platon, oče idealizma). Hiše so zato običajno štirioglate, saj sledijo abstraktni ideji o pravokotniku, čeprav v resnici nikoli niso zgrajene popolnoma pravokotno. Tudi hiše, ki so narisane v obravnavanem elaboratu so zgolj shematične prizme, ki jih je možno razumeti, kot maksimalne gabarite predvidenih hiš. Prav take forme so zelo primerne kot pravila za urejanje prostora, saj jih je možno zapisati v občinski odlok, ki ga razumejo tudi svetniki.
MRAVA oz. konkreten prostor je seveda preveč kompleksen in zapleten, da bi se dalo do potankosti predvideti vplive nekega novega posega v prostor. Razni modeli in simulacije seveda ostanejo zgolj površni približki realnosti. Ozko specializirani strokovnjaki pa ponavadi v svojih raziskavah izgubijo sposobnost širšega pogleda na bistvo stvari. Zato je toliko bolj pomembno, da se, podobno kot avtorji obravnavanega elaborata, tega dejstva pri urejanju prostora zavedamo in urbanizma ne razumemo le kot stroge znanosti,
Dinamično in sodobno razmišljanje o razvoju obravnavanega prostora, ki se izraža skozi formalistični - POSTMODERNI pristop do reševanja prostorskih problemov, pri čemer tempo transformacije prostora ne vpliva na uspeh približevanja osnovni formalni ideji projekta. S temi besedami bi lahko strnjeno opisal tisto, kar je bilo meni pri prvonagrajeni rešitvi najbolj všeč. 0 pomenu, uporabnosti in nadaljnji obdelavi opisanih urbanističnih predlogov za prostorski razvoj Šoštanja pa več prihodnjič.
Edi VUČINA
OBČIN K
ŠOŠTANJ
nizuiut mimtii kiji ii miimim
rOVOR
^	Preljubi Slovenci,
prenehajmo piti drug drugemu kri, rajši dajmo jo tja, kjer si ona želi.
S temi besedami, parafraziranimi po Trubarju in Koseskem, je slavnostni govor na osrednji proslavi v Ljubljani ob 45. obletnici krvodajalstva na Slovenskem zaključil prof. dr. Primož Rode.
Med institucijami, ki so zadolžene in skrbijo za pomoč ljudem v stiski je zagotovo imjbolj poznan Rdeči križ. Tudi občani Šoštanja prav dobro poznamo njegove številne dejavnosti in večina tudi njegovo sekretarko gospo Darinko Herman. Uspešno delo je razlog za pogovor z njo.
Mi lahko za naše bralce zaupaš nekaj osebnih podatkov?
Rojena sem v Družmirju v mali rumeni hiški ob črni poti. Mladost sem preživela v Šoštanju, na katerega me vežejo moji najlepši spomini. Ko sem bila še osnovnošolka, je bil moj oče bolničar v
ambulanti v Tovarni usnja. Tam sem ga pogosto obiskovala, saj me je močno zanimalo njegovo delo. Zorela je odločitev, da bom postala medicinska sestra. To je utrdila še osebna izkušnja, ko sem kot bolan otrok spoznavala potrebo po prijaznosti, ki jo vsak bolnik pričakuje in potrebuje. Kasneje je začel moj oče poklicno delati pri odbora Rdečega križa v Šoštanju in sama sem bila komaj sedemnajstletna članica tega občinskega odbora.
Poznamo te tudi kot zelo prijazno sestro iz Zdravstvenega doma Šoštanj.
Rada sem delala v Šoštanju, trajalo je približno osem let. Začela sem še v starem zdravstvenem domu pri Kunstu, ampak od tedaj je minilo že 18 let.
Prepričana sem, da ti je delo, ki ga opravljaš sedaj, pisarn na kožo, kot radi rečemo. Kakšen je bil začetek?
Omenila sem že sodelovanje z mojim očetom. Po njegovi upokojitvi sem pre-
vzela njegovo delo in ga po najboljših močeh nadgrajujem. Seveda pa se je tudi Rdeči križ v preteklosti tako kot vse ostale institucije prestavil v Velenje. Danes je to območno združenje Rdečega v križa Velenje, ld pokriva vse tri občine v Šaleški dolini. Predsednik je Bogdan Menih.
Letošnji teden Rdečega križa od 8. do 15. maja je bil posvečen 45-letnici krvodajalstva na Slovenskem. Območno združenje RK Velenje je ob letošnjem dnevu krvodajalcev prejelo Priznanje za humanost in dolgoletno plemenito delo pri zaščiti življenja in zdravja. Priznanje je še eno v vrsti številnih, ki ste jih za svoje človekoljubno delo že prejeli, Kako ga ocenjuješ?
Vesela sem ga, delim ga z vsemi prostovoljci, z vsemi krvodajalci, ki od dajanja krvi nimajo prav nobene druge ugodnosti kot osebno zadovoljstvo, ker so pomagali sočloveku.
Poudariti moram, da v Sloveniji uspemo zbrati dovolj krvi za potrebe našega
zdravstva, to je letno 44.0(10 litrov krvi. Letno daruje kri 5 % prebivalstva. V našem OZ RK pa je to povprečje 11,85 % in državno povprečje močno presegamo. Vsako leto se OZ RK Velenje številnim krvodajalcem zahvali na tradicionalni družabni prireditvi. 6. junija se nas je v Ravnah pri Šoštanju zbralo preko 500.
Kaj boš povedala Šoštanjčanom?
Tudi Šoštanjčani ste zaslužni za to pri-znanje/ker so vse krajevne organizacije v občini Šoštanj izjemno prizadevne.
Sama ne bi zmogla, res imam okoli sebe dobre ljudi in vsem se zahvaljujem.
Hvala za pogovor. Čestitam za uspešno delo in verjamem, da boste ti, sodelavci na RK in prostovoljci tudi v bodoče dosegali nadpovprečne rezultate pri človekoljubnem poslanst vu, ki ga opravljate.
MaM
Nedelje s« Itile namenjene maši in počitku
lepem sobotnem dopoldnevu, 6. junija, sta v Zavodnju praznovala 50 let skupne življenjske poti Jožefa in Jožef Ramšak. Na tej poti sta se znala veseliti drobnih stvari in skromnost je njuno vodilo v življenju tudi danes. Čeprav sta v tem duhu vzgojila tudi sinove Janeza, Zdravka in Rudija, so jima pripravili veliko gostijo, na kateri je bilo
kar 105 svatov.
Njuna poroka je potekala v hudih povojnih časih, ko se zlatih prstanov ni dobilo. Imela sta jih kar iz mesinga. Tokrat jima je pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez, šoštanjski župan Bogdan Menih v potrditev zlate poroke izročil prva zlata poročna prstana, ki jih je dal izdelati sin Rudi, da ju spremljata v zvestobi, ljubezni in spoštovanju. Spomin na ta ganljivi dogodek bo zlatoporočencema in svatom ostal v trajnem spominu.
MaM
IZLET PO RAZ1SK0VALSK0
Mladi raziskovalci in naši mentorji smo bili za trud, ki smo ga vložili v raziskovalno delo, poplačani z nagradno ekskurzijo v Idrijo. 5. junija 1998 smo se z avtobusom odpeljali proti našemu cilju. Pot je bila kar dolga, vendar nas to ni motilo, saj smo se na avtobusu zelo zabavali. Čas so nam krajšale predvsem pesmi, ki smo jih peli vsi, tudi mentorji.
Naš prvi postanek je bil v Bistri, kjer smo si ogledali Tehniški muzej. Osupljiva se nama je zdela zbirka avtomobilov maršala Tita, pa tudi druga stara vozila so bila svojevrstna zanimivost. Po ogledu smo se odpeljali v Gostišče Barbara, kjer smo
potešili lakoto. Kasneje smo si v Idriji ogledali multivizijo in Antonijev rov, ki je drugi naj starejši vhod v rudnik v Evropi. Nazadnje smo obiskali grad Gewerkenegg in si napasli oči na čudovitih zbirkah mineralov, kamnin, fosilov, čipk in na zbirki, ki opisuje petstoletno rudarjenje v Idriji.
Na poti domov smo se spet zelo zabavali in kar žal nam je bilo, da smo se morali posloviti. Med nami so se spletle nove prijateljske vezi, ki so napravile izlet ne le zanimiv, ampak tudi nepozaben.
Anja Lampret in Darja Sumah, 8.b OŠ Bibe Rocka Šoštanj
1. NAGRADA MLADIM RAZISKOVALCEM
Sreča te najde, če nisi zaspan...
Letos smo se v gibanje Mladi raziskovalci za razvoj SaleškeMoline vključili tudi mi, Danijela Pirečnik, Jernej Perglav, Marko Strigi, Jasmina Kešpret, Tina Čas, Anja Roseč, Branka Friškovec in Jernej Mazej, osmošolci OS Karla Destovnika Kajuha Šoštanj. Izdelali smo raziskovalno nalogo i naslovom Govori šoštanjske občine. Pod vodstvom profesorice Vlaste Črešnik smo odkrili, temeljito preučili in predstavili šoštanjsko mestno govorico ter vaške govore sedmih krajev (Zavodnje, Lom, Ravne, Florjan, Bele Vode, Skorno, Gaberke) in govor ob potoku Velunja. Delo je bilo poplačano, saj smo prejeli prvo nagrado. Razveselili pa smo se tudi nagradnega izleta, ki ga je organizirala naša šola. Skupaj z najbolj prizadevnimi pevci, plesalci in instrumentalisti smo konec maja odšli čez mejo na otok Susak.
Že med potjo smo videli in doživeli marsikaj zanimivega, predvsem razburljivo vožnjo z ladjo na otok. Večini pa bo ostalo v spominu kopanje, sončenje, sladoled, stari del kraja, svetilnik, cerkev... Prebivalci otoka so si ogledali naš nastop (koncert) v slovenskem jeziku.
Mlade raziskovalce iz vseh osnovnih šol je že čez nekaj dni čakal še enodnevni izlet, in sicer v Idrijo. Osnovnošolci smo se med seboj spoznah in začeli plesti prijateljske vezi.
Materialne nagrade, priznanja, pohvale, izleti, čestitke in seveda znanje, ki smo ga pridobili pri raziskovanju, so nas motivirali še za en raziskovalni podvig v naslednjem šolskem letu. Upam pa, da se bodo tovrstnega dela lotili tudi drugi učenci.
Jernej Mazej
' 9s-.............
llt'tliG
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME________PRIIMEK________
NASLOV____________________
LETNA NAROČNINA: 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4,3325 Šoštanj
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg svobode 12, p.p. 4, 3325 Šoštanj • tel.: (063) 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3
prometnega davka.
Tiskano na recikliranem papirju