Posamezni Izvod 1.30 SIL, mesečna naročnina 5 šilingov.
SLOVEflSS
T-
Letnik XII.
Celovec, petek, 15. februar 1957
Štev. 7 (772)
Odprta so vrata za združitev italijanskih socialistov
V Benetkah je zaključil svoje delo 32. kongres italijanske socialistične stranke, ki ga že zdaj smatrajo' za enega najvažnejših političnih dogodkov v povojni! zgodovini Italije. S svojimi sklepi! je namreč široko odpri vrata za združitev vseh socialističnih gibanj V skupno socialistično stranko in tako ustvaril delavskemu razredu nove možnosti, da poveča svojo vlogo pri upravljanju dežele itn v borbi za dosego enakopravnega položaja! delovnega človeka.
Čeprav so se v vodstvu socialistov tudi še na kongresu pojavila deljena mnenja, so delegati končno soglasno potrdili novi Program na osnovi' poročilla generalnega tajnika Nennija ter sprejeli resolucijo o združitvi s socialnimi demokrati in z neodvisno socialistično zvezo. Glavna točka Programa socialistične stranke je Vsekakor združitev s socialnimi demokrati, hkrati pa ne izključuje tudi možnosti za sodelovanje s komunisti zlasti v razrednih vprašanjih. Na področju zunanje politike pa so se socialisti izrekli za dinamičen koeksistenčen protiblokovski nevtra-lizem, za razorožitev, univerzalnost OZN in za podporo' kolonialnim narodom v njihovi borbi za enakopravnost.
Sklepi socialističnega kongresa so- nedvomno ogromnega pomena za nadaljnji razvoj delavskega gibanja v Italiji, hkrati pa pomenijo tudi občuten udarec za socialdemokratskega Voditelja Saragata, ki se bo moral zdaj s svojimi! ministri ver-
jetno odreči sodelovanju v desničarski vladi. Dejstvo1, da je kongresu prisostvoval tudi tajnik socialnih demokratov, namreč le še bolj potrjuje, da njihovo vodstvo ne deli Saragatovih pomislekov, marveč odobrava, pot, ki so jo- ubrali socialisti, to je pot združitve vseh socialistov v močno fronto proti desničarskim strankam. Zadnjo besedo1 o tem bo1 izrekel njihov kongres, ki ga bodo po Vsej verjetnosti sklicali že v bližnji bodočnosti.
Najbolj pa je sklep o združitvi prizadel desničarske in meščanske stranke vladne koalicije, ki bi z odstopom socialdemo-
kratskih ministrov zgubile večino v parlamentu, medtem ko' bi pri novih volitvah skupni nastop vseh socialistov močno omajal iizglede krščanskih demokratov za nadaljnjo vodilno' vlogo v vladni politiki. Zato poudarjajo', da je bil z izglasovanjem resolucije socialistične združitve uresničen prvi! pogoj za zrušenje desetletnega vladnega monopola krščanskih demokratov in s tem za, začetek bolj demokratičnega režima v državi, kar bi pomenilo' novo- obdobje v povojnem življenju Italije.
Uspehi socialističnega kongresa v Be-
netkah so nedvomno- velikega pomena, čeprav je ostalo mnogo vprašanj nerešenih in nepojasnjenih. Končno- sodbo- O' pravilnosti ubrane poti! pa bodo- — kakor je v zaključni besedi poudaril Nenni — marale ifereči množice delavcev, kmetov in izobražencev, da bomo potem nadaljevali poi poti socializma, dokler ne bomo dot-segli njegove zmage.
Zvezni kancler ing. Raab:
Sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo
se lahko razvija še bolj uspešno
V vladi, V kateri so ideološke razlike, se pojavljajoi seveda tudi razlike v glediščih. Enotnost v notranjih in zunanje-poliltičnih vprašanjih je razmeroma lahko doseči. Znatno teže je doseči kompromis, kadar gre za vprašanje gospodarske politike. Tu je potrebno obojestransko popuščanje. Tako je med drugim izjavil o koalicijski vladi zvezni1 kancler ing. Raab dopisniku beograjske »Borbe« in »Ljudske pravice«, ki mu je stavil razna vprašanja glede notranje in zunanjepolitičnih problemov Avstrije. Hkrati pa je poudaril, da se je ta oblika za Avstrijo doslej do-
Novi predlogi Sovjetske zveze
za zmanjšanje mednarodne napetosti ln za poglobitev mednarodnega sodelovanja
Mihistrski predsednik Sovjetske zveze maršal Bulganin je poslal nemškemu kanclerju Adenauerju poslanico, ki govori v glavnem o razorožitvi in zlasti o prepovedi atomskega orožja ter o ustanovitvi sistema evropske varnosti. Predstavnik sovjetskega jjoslaništva, Smimov, ki je poslanico izročil, pravi, da je namen Poslanice, izboljšati odnose med obema državam?, na splošno. Dodal je, da, sta v tem lahko vsebovana tudi repatriacija Nemcev, ki so še zaprti v Sovjetski! zvezi ’h podpis trgovinskega sporazuma.
Že v razgovoru med Adenauerjem in Smimovom ob priliki predaje poslanice je nemški kancler izrazil mnenje, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do preokreta sovjetske zunanje politike. O teh »spremembah« v sovjetski zunanji politiki v bodoče pa je obšilrno govoril sovjetski minister za zunanje zadeve Sepilov ob zaključku letošnjega zasedanja Vrhovnega sovjeta, ko je v dveumem govoru nakapal predloge svoje vlade za nadaljnje zmanjšanje mednarodne napetosti in sodelovanje med. narPdl.
Sepilov je poudaril, da je osnovni element sovjetske zunanje politike miroljubna. koeksistenca!. Dejal je, da so na Zahodu sile, ki so za mednarodni mir in sožitje, sO pa tudi druge sile, ki so proti taki Politiki1, kar da se je pbkazalo koncem Preteklega leta: na Bližnjem vzhodu agresija proti Egiptu ih v Evropi upor reakcionarnih sil na Madžarskem.
Po mnenju ŠepiloVa bi morali vprašanje Bližnjega vzhoda rešiti po sledečih točkah: najprej je treba odstranitil spore na podlagi miroljubnih pogajanj, upošte-vati je treba suverenost in samostojnost loh dežel, odpovedati se je treba vključitvam teh d!ežel v vojaške bloke, opustiti i6 treba inozemska vojaška oporišča v teh deželah in pošiljanje orožja,, nuditi pa jim in treba gospodarsko pomoč, toda brez postnih p>ogoijev.
Dalje je Sepilov dejal, da si morajo tudi Velesile medsebojno zaupati in da obsto-
jajo realne možnosti za sodelovanje med SZ in ZDA ter drugimi deželami na Zahodu. Za zmanjšanje mednarodne napetosti! pa je po mnenju Sepilova nujna razorožitev. Ob koncu govora je Sepilov še dejal, da je treba sklicati mednarodno gospodarsko konferenco', ki naj bi služila poglobitvi mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
bro' obnesla in da jo. bodo obdržali tudi v prihodnjih letih.
Govoreč O' nalogah v bodoče je kancler Raab poleg gospodarskih vprašanj zlasti poudaril, da je najvažnejša naloga na zunanje političnem področju v tem, da ostane Avstrija dosledna v svoji nevtralnosti. Prepričani smo, je dejal, da je naša naloga, da sodelujemo v vseh mednarodnih organizacijah, kolikor je njihovo delovanje mogoče vskladiti z našo nevtralnostjo. Mi bomo povsod tam, kjer lahko prispevamo k okrepitvi miru in boljšemu mednarodnemu razumevanju.
Odgovarjajoč na vprašanje glede sodelovanja z Jugoslavijo, pa je kancler Raab izjavil: Razvoj naših stikov z Jugoslavijo gre dalje po opisani poti. Razen še ne razčiščenih vprašanj v zvezi z avstrijsko imovino v Jugoslaviji! med našima dvema deželama ni nobenih odprtih vprašanj. Gospodarsko sodelovanje je povsem zadovoljivo in lahko postane še bolj intenzivno. Tudi kulturna izmenjava med obema deželama se je razvijala zadnja leta na način, s katerim smo lahko povsem zadovoljni. Tudi na tem področju vidim nadaljnje možnosti za tesno sodelovanje.
Priprave za volitev zveznega prezidenta napredujejo
V teh dneh je bila rešena uganka, med katerimi osebnostmi bodo izbirali volivci dne 5. maja pri volitvah novega zveznega prezild!entai: obe najmočnejši stranki! sta imenovali svoje kandidate in tako v bistvu zaključili vsa tozadevna ugibanja. Kandidat SPD je vicekancler dr. Adolf SchSrf, DVP pa je ob podpori FPD imenovala' za svojega kandidata zdravnika profesorja dr. Wolfganga Denka.
Kakor pri vsakih volitvah, tako se tudi tokrat že začenjajo pojavljati prva trenja med posameznimi strankami. Gre za glasove volivcev, zato je treba svojega kandidata in svojo stranko prikazati! v čim lepši1 luči. To. se je pričelo med OVP ih SPD že ob vprašanju, ali naj bo novi pre-zident »političen« ali »nepolitičen« človek. Pri SPD ie zmagalo prepričanje, da mora, imeti najvišji reprezentant države tudi gotove izkušnje na področju politiČ-neg: življenja, zato se jo odločila ph sVo jega predsednika in vicekanclerja. DVP pa je našla rešitev na ta način, da, je postavila za kandidata moža, ki sam o sebi! pravi, da je sicer nadstrankarski nikakor pa ne nepolitičen človek.
Pojavile sO se tudi že prve cvetke predvolilne borbe, čeprav obe strani že Od vsega početka poudarjata potrebo po spodobnem ih poštenem Volilnem boju. DVP-jevski tisk je socialističnega kandidata vicekanclerja Scharfa predstavil javnosti kot psa,, ki gloda komunistično kost, socialističnemu tisku pa OVP ne more odpustiti, da je o njenem kandidatu prof dr. Denku povedal, da je VC-lar, torej klerikalni akademik.
Za narodnostne pravice
Pod tem naslovom je izšel te dni v „Ljudski pravici“ članek, ki navezuje .na nedavno skupno pismo koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov predstavnikom štirih velesil in dunajski vladi. Članek najprej omenja hujskaško pisanje, s katerim je del koroškega in tudi izvenkoroškega avstrijskega meščanskega tiska sprejel dejstvo, da so koroški Slovenci skupno z gradiščanskimi Hrvati uporabili pravico, katero jim daje Državna pogodba. Ko nato v strnjeni obliki navaja vsebino člena 7, piše Ljudska pravica" naslednje:
Ko je avstrijska vlada predložila dunajskemu zveznemu parlamentu državno pogodbo v ratifikacijo, je izrecno poudarila, da jel treba pogodbo sprejeti in seveda tudi izpolnjevati v vsej njeni celoti, v vseh podrobnostih, ali pa jo odkloniti. Nikakor pa ni mogoče pogodbo potrditi, nato pa kritizirati posamezne njene člene in se upirati! njihovemu izpolnjevanju. Po takem opozorilu je dunajski parlament pogodbo1 soglasno potrdil. Predstavniki avstrijske vlade so tudi kasneje ob raznih priložnostih izražali! namen izpolnjevati, kakor vsoi pogodbo, tudi njen sedmi člen, ki govori o pravicah slovenske in hrvaške narodnostne skupine. Kot po tem členu najbolj in neposredno prizadeti avstrijski državljani, so koroški Slovenci dne 11. oktobra 1955 izročili avstrijski vladi spomenilco', v kateri so razložili, kako mislijo, da bi bilo treba načelne narodnost-
no-zaščitne določbe državne pogodbe v praksi in podrobno izpolnjevati. Podobno spomenico so izročili vladi tedaj tudil gradiščanski Hrvati. To povsem normalno In razumljivo ter konstruktivno deianje pa je sprožilo nov plaz nedemokratičnih napadov v vplivnem delu avstrijskega tiska na slovensko in hrvaško narodnostno skupino.
Vsak poskus uveljaviti narodnostne pravice iz sedmega člena državne pogodbe je bil s te strani! ožigosan kot proti-državno, iredentistično dejanje in kot šovinistično izzivanje. Značilno je, da so si na Koroškem meščanske stranke ih politične organizacije prizadevale z neprestanim netenjem protislovenskega razpoloženja skovati tudi orožje proti najmočnejši in najodgovornejši stranki v deželi!, proti socialistični stranki. Namen sedmega člena, hočejo popačiti tako, da bi naj bilo z njegovitm izvajanjem odpravljeno predvsem dvojezično šolstvo. Pogodbo hočejo tudi izkoristiti za likvidacijo tistega, kar koroški Slovenci kot narodnostna skupina že imajo. Dvojezično šolstvo se je v dvanajstletni praksi pokazalo za primerno obliko narodnostne zaščite na Koroškem, ker zagotavlja!, da vsi otroci na določenem ozemlju ne glede na izjavo in politično usmerjenost njihovih staršev dobe vsaj minimum pouka in izobrazbe v svoji materinščini. Desničarske in protisocialistične stranke in skupine nočejo z zahtevo po uveljavljenju tako imenovane pravice staršev samo velikemu delu otrok
slovenskega porekla preprečiti osnovno šolanie v njihovi materinščini, temveč hočejo iz avstrijske šole sploh izriniti državo kot glavnega vzgojnega činitelja in šole podvreči cerkvenemu in svojemu političnemu vplivu.
Čeprav je nazadnjaško in nedemokratično bistvo gonje proti dvojezičnim šolam kakor sploh proti uveljavljanju na-rodonostnih pravih popolnoma očitno, je organizirani protislovenski gonji, posebno- delovanju raznih tradicionalnih veliko-nemškilh ponemčevalnih »obrambnih« organizacij, uspelo ustvariti velik pritisk na javno mnenje. Sistematično širjenje trditve o posebni »domovini zvesti« ln nemški kulturi naklonjeni narodnostni skupini »vindišarjev«. katero ie treba ostro ločiti in postaviti nasproti »protidriav-ntm« Slovencem, k* zahtevajo uveljavljenje narodnostnih pravic, je doseglo tak uspeh in tako Intenzivnost, da pomeni pravo teroriziranje slovenske narodnostne skupine kot celote.
V takem položaju bi seveda odločno in nedvoumno priuravljanje, izdajanje in izpolnjevanje zakonov na podlagi določb državne pogodbe o zaščiti slovenske in hrvaške narodnostne skupine pomenilo veliko oviro za razmah narodnostnega sovraštva, pomenilo bi konsolidacijo razmer na Koroškem, Gradiščanskem in v obmejnih občinah Štajerske, gonji proti sosedni Jugoslaviji) bi odvzelo veter z
(Nadaljevanje na 2. strani)

Za narodnostne pravice
Vindišarji — iskana roba
Morda bo kdo menil, da si „Slovenski vestnik“ lahko šteje v čast, da se je med njegove bralce uvrstil tudi bivši avstrijski minister in nekdanji koroški deželni glavar ing. Vincenc Schumy. Vsekakor bi brez našega lista verjetno ostala prikrita zabavna novica, da ta gospod menda ni slovenskega, marveč vindišarskega rodu. Vsaj tako nekako dopoveduje svetu v odprtem pismu, v katerem hudo zamerja deželnemu glavarju We-denigu, da se je drznil imenovati Schumy-jevo mater Slovenko. „Moja mati ni bila Slovenka, marveč je pripadala jezikovni skupini vindišarjev,“ se ogorčeno roti in zaklinja g. Schumy, pri tem pa pozablja, da je še komaj pred nekaj leti sam dokazoval deželnemu glavarju 1Vedenigu, da „vindišarjev sploh ni, marveč so samo Slovenci različnih narečij“.
Pozabljivost spada med nadloge starosti. In g. Schumy je star. Razen pravkar omenjenega je pozabil še marsikaj drugega. Sedaj, ko je že dolgo minister a. D., bi morda le utegnil tu pa tam kakšno urico, da bi nekoliko listal po orumenelih straneh starega „Mira", tam bi nemara večkrat lahko naletel na verno podobo svojih mlajših let. Lahko bi si osvežil spomin na tista leta, ko se je še sukal v družbi zavednih celovških Slovencev, ali pa na čas, ko je bil potovalni kmetijski učitelj za slovenski del Koroške. Pokojni prelat msvr. Podgorc je včasih rad pripovedoval in razkladal naslednje: „Poznam dva zelo nadarjena in inteligentna človeka, oba sta Slovenca in pri Zilji doma. To sta Grafenauer in Schumy.Tudi Grafenauerja so Nemci večkrat skušali podkupiti, a je ostal značajen, zvest in udan svojemu ljudstvu. Schumy je šel drugo pot...”
Skraja se je zdelo zagonetno, zakaj je g. Schumy na stara leta začutil potrebo, razkladati svetu svoj zamotani rodovnik. Končno ne živimo več v času Ostmarke, ko so oblastniki zahtevali za dokaz čiste rase „Ahnenpass“ in „Ariernachweis“. Danes je človek brez skrbi lahko tudi črnega ali rdečega plemena in je kar v redu državljan, če se le dovolj ponosno sklicuje na nemško vzgojo v šoli. Oboževalci bivšega „Herren-volka" pa ga še posebno častijo in štejejo za svojega, če se deklarira za vindišarja.
Vindišarji so danes zelo iskana roba. Hitlerjevi potomci pa tudi nemško-klerikalni politikanti na Koroškem jih iščejo pri belem dnevu z leščerbo v roki. Doslej so našli samo enega', ki se je iz slovenske vasice po nekajkratnih ovinkih in stranpoteh znašel v koroškem vodstvu OVP. V Celovcu se širijo govorice, da mu bodo po ustanovitvi slovenske gimnazije poverili na učiteljišču fabrika-cijo vindišarjev. Schumyjevo odprto pismo je sicer vzbudilo nekaj tihega upanja, da bo ob „edinem igralcu“ vindišarstva le zašumel še drugi, pa čeprav na oddaljenem Dunaju. Stvar pa je šla po vodi: osiveli sin vindišar-ske matere ni imel dosti civilne korajže, da bi o sebi bolj jasno povedal, ali je tič ali mi> in se rajši sklicuje na vzgojo pri svoji babici.
Vseeno pa je „Siidmarka“ na občnem zboru pri Prunbirtu živahno pozdravila ustanovitev ..Bunda vindišarjev“. Klerikalni tisk ni mogel brzdati jezika za zobmi in je lepo po vrsti izblebetal, da gre gotovim krogom na živce, ko Dunaj priznava slovenske organizacije kot upravičene predstavnike koroških Slovencev pri razgovorih o členu 7 Državne pogodbe. Ti krogi bi radi pristavili tudi svoj vindišarski lonček, vendar pozabljajo, da Državna pogodba ne pozna niti vindišarjev niti „koroške manjšine", marveč samo Slovence na Koroškem in Štajerskem ter Hrvate na Gradiščanskem. Zanimivo bo zvedeti, kdo se je poleg dosedanjega edinca še ojunačil, da bo javno nosil izvesek vindišarskega „Bunda'‘. Nekateri menijo, da se bo ta ali drugi celo trgal za to čast, če bo kaj primerno pod palcem namazana.
Sploh se je „Sudmarka“ specializirala na obujanje mrtvecev k življenju. Ko se je najprej sama oživila na starih tradicijah, ki jih Državna pogodba zabranjuje, je sedaj skupno z „Abwehrkdmpferbundom‘‘ in „Lands-mannschaft“ obudila še „Heimatdienst“. Če bi bil na dosmrtno ječo obsojeni Maier Kai-bitsch pri nekoliko boljšem zdravju, bi morda vriskal od veselja, da se na Koroškem njegovi časi spet vračajo. Zastopnik varnostne oblasti je sicer zbrano družbo s svojo navzočnostjo nekoliko nerviral, njegovi predpostavljeni pa verjetno niso našli dlake v smrdljivem jajcu.
Ta ponedeljek je bil v Ljubljani sestanek predstavnikov elktrogospodarskih organizacij Jugoslavije, Avstrije, Italije in Zahodne Nemčije. Na podlagi priporočila, ki ga je predložil koordinacijski odbor evropske komisije OZN, so na tem se-
(Nadaljevanje s 1. strani)
jader, pospešilo bi ustvarjanje razmer, v katerih bii posebne narodnostne skupine res lahko bile vez med obema sosednima državama. S temi spoznanji v mislih in pa seveda zaradi tega, ker gre za niihov življenjski obstoj, so koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati ponovno pozivali svojo vlado, da naj pospešeno pripravi manjšinske zakonodaje. Vlada ie v ta namen res ustanovila poseben odbor ministrov, ki pa je v vsem tem času opravil le predhodno anketo in posvetovanje glede koroškega šolstva. Vlada je tudi naročila pravosodnemu ministru, da naj pripravi zakonske predloge za uveljavljenje določb o slovenščini oziroma hrvaščini kot drugem uradnem jeziku ter o dvojezičnih napisih. Razen tega je tu še napoved prosvetnega ministra, da bo v šolskem letu 1957/58 začela poskusno (1) delovati že poldrugo leto napovedana slovenska gimnazija v Celovcu, vendar je ta napoved vezana s pripombo, katere pomen in obseg ni popolnoma jasen, da bo slovenščina hkrati prenehala biti obvezen predmet na drugih srednjih šolah. To je doslej vse. O slovenskem pouku v štalerskih občinah, kjer žive Slovenci, sploh ni bilo govora.
Spričo opisanih dejstev, da še ni niti osnutka zakonodaje, ki naj bi uredila položaj slovenske in hrvaške narodnostne skupine in ker tudi niti ni nobenega avtentičnega vladnega tolmačenja načelnih določb državne pogodbe, so koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati še v zadnjem trenutku opozorili štiri velesile na tako stanje. To ni bil noben nezakonit in nelojalen korak nasproti njihovi državi, temveč zgolj zakonito dejanje v obrambo njihovih bistvenih življenjskih koristi za
Stanku ustanovili študijsko društvo »Jugo-eleksport«. Novo društvo bo proučevalo izgradnjo hidrOcentral v Jugoslaviji s pravnega, ekonomskega, tehničnega in finančnega vidika. Energijo, ki bi jo proizvajale te hidrocentrale, bi v glavnem izvažali v Avstrijo in Zahodno Nemčijo.
dosego dejanskega stania, v katerem lojalno in enakopravno državitanstvo ne bo povezano samo z žrtvami in odnoved»o, temveč tudi z varnostio in pravicami. Če
je del avstrijskega tiska spreiel ta korak na način, kakor smo omenili v začetku, potem ie to samo dokaz več, da čaka odgovorne ljudi v Avstriji nujna naloga, da zakonska vorašania glede narodnostnih pravic in zaščite pravično in za mednarodne odnošaie koristno urede.
Jugoslovanska iavnost se zanima za usodo
slovenske in hrvatske manjš’ne v Avstriji
Pod naslovom »Pravice maniših« je tudi beograiska »Borba« snet poročala o skupnem koraku koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, češ da ta korak »ponovno obrača pozornost na dejstvo, da pravice slovenske in hrvatske manišihe v Avstriii še niso urejene«. List izraža pričakovanje, da bodo odgovorni avstrijski čilnitelii izčrpno proučili upravičene zahteve fkoroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatovi in da bodo zavzeli do njih pozitivno stališče.
Jugoslovanska javnost — niše Borba — aktivno snremlia razvol prilik, v katerih živita slovenska in hrvatska narodnostna manjšina v Avstriji.
Vprašanie ureditve pravile slovenske in hrvatske manjšine vpliva tudi na razvoj jugoslovansko-avstrrskih odnošajev. Nesporno je — zaključuje »Borba« — da bi pravilna ureditev tega vprašanja močno vplivala na nadaljnji razvoj dobrososedskega ih prijateljskega sodelovanja med Avstrijo in Jugoslavijo. ,
Damask. — Sirijski časnik »Saut ul Arab« poroča, da je sirska vlada privolila v to, da začne ameriška petrolejska družba »Dillon« raziskovalna dela na sirskem ozemliu. Sirska vlada ie nedavno tudi ameriški petrolejski družbi’ »M;uhal« in nemški družbi »Concordia« dovolila, da lahko začneta raziskovalna dela v Siriji.
--n
Bonn. — Predsednik socialdemokratske stamke Erich OPenhauer ie odpotoval na obisk v ZDA in Kanado. Obisk bo traial 14 dni. Z njim ie odpotoval tudi član predsedstva stranke in načelnik propagande Fritz Heine. OUenhauer bo imel prvič neposredne politične razgovore z ameriškimi državniki. Razen tega bo govoril članom največiih ustanov za zunanjepolitična vprašanja, kakor tudi na univerzah.
Washington. — Predstavnik zunanjega ministrstva je pretekli teden izjavil, da bodo ilmele ZDA sleherno dobavo orožia Egiptu za kršitev resolucije OZN, ki zahteva od vseh dežel, naj ne dobav-liaio' orožja deželam Bližnjega vzhoda. Rekel je, da ne more potrditi, ali so poročila o dobavi sovjetskega orožja Egintu resnična, da pa se ZDA za to zanimajo.
Kairo. — Včeraj se je začela pred kairskim sodiščem obravnava proti skupini britanskih vohunov. Državni) tožilec je zahteval za 20 obtožencev smrtno kazen. Med obtoženci so tudi 4 britanski državljani. Vohune je vodil neki biVšil direktor britanske poročevalne agencije v Kairu James Sweanbrun, ki so ga aretirali lani 27. avgusta. Vsi obtoženi so zbirali dokumente in informacije o egiptskih oboroženih silah, vojaških napravah in opremil
Moskva, — Tu je bil pretekli teden podpisan protokol o nadaljnjem sodelovanju med jugoslovanskimi in sovjetskimi organizacijami in znanstvenimi ustanovami na področju raziskovanja in uporabljanja jedrske energije v miroljubne namene.
London. — Sem je prispel predsednik maltskei vlade Don Montof. Z angleško vlado se pogaja o vključitvi Malte v britansko kralievino, pri čemer naj bi Malta ohranila svojo' avtonomno ureditev. To vprašanje je že leto dni na dnevnem redu britansko-maltskih pogajanj.
Ottawa. — Poveljnik zahodnonem-ških letalskih sil general Josef Kamhu-ber je prispel v Kanado, kjer se bo mudil nekaj časa. Spremlja ga sedem višjih oficirjev zahodnonemških letalskih sil. Pregledali bodo reaktivna letala, ki jih bo Kanada dobavila novi nemški vojski.
Tel Aviv. — Tu so bile kotteem prejšnjega tedna velike demonstracije proti OZN. Demonstrantie so zahtevali, naj generalni sekretar Hamarskjold odstopi. Hkrati so stranke vladne koalicije sprejele resolucijo, naj Izrael ne izroči Gaze egiptovskim oblastem, obenem pa naj zahteva demilitarizacijo Sinajskega polotoka. Podobne demonstracije so bile tudi v Jeruzalemu, Haifi in drugih izraelskih mestih.
Pariz. — Francoski premier Guy Mol-let je pozval predstavnike vlad Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luxemburga, naj pridejo 19. februarja v Pariz na konferenco premierov Male Evrope. Premieri se bodo pogovarjali o zahodnoevropski! gospodarski skupnosti.
Peking. — Lani so delno demobilizirali več kot 740.000 vojakov. Izmed teh so jih okrog 140.000 zaposlili v tovarnah iin rudnikih, kakih 10.000 pa so jih poslali v večje središče jeklarske industrije na delo. Drugi so se vrnili na kmete, da bi pomagali pri razvoju kmetijstva, Lanil je država odobrila kakih 90 milijonov juanov za demobilizirane borce, ki so odšli na delo v gospodarstvo. Na ta način hočejo pospešiti razvoj kitajskega gospodarstva.
Rim obeta pravično ureditev slovenskega šolstva
Napad na Egipt se maščuje
obstojajo najboljši odnosi med Italijo jn sosedno Jugoslavijo, ki naj tvorijo podlago, da se v duhu prijateljstva postopoma rešijo vsi obstoieči problemi, ki se nanašalo na narodnostne manjšine. Glede vladnega osnutka za slovenske šole se je minister Rossi popolnoma strinjal s stališčem delegacije slovenskih šolnikov, da mora veljati za vso slovensko manjšino v Italiji pravica do enake šolske ureditve brez slehernih razlik. Da bi bila zakonska ureditev slovenskih šol v Italiji čim pravičnejša, ie minister Rossi predlagal, da bi sindikata slovenskih šolnikov pooblastila svoiega zastopnika, ki bi bil v neposrednem stiku s prosvetnim, ministrstvom V Rimu ih predlagal popravke k obsto'ečemu osnutku zakona. Končno je italijanski prosvetni minister zagotovil delegaciji, da bo zastavil ves svoj vpliv za pravično ureditev slovenskega šolstva v Italiji.
testa proti anglo-francosko-izraelskii agresiji proti Egiptu. Koncem preteklega leta Sirija ni hotela dovoliti popravila naftovodov vse dotlej, dokler se izraelske čete ne bodo popolnoma umaknile z egiptske-ga ozemlja.
Pet let mednarodnega komiteja za izseljevanje
Mednarodni komite za evropsko izseljevanje (ICEM) je pretekli teden praznoval pet let svojega obstoja. Iz poročila o delovanju komiteja je razvidno, da je ta mednarodna organizacija od leta 1952 pa do danes spravila iz Evrope v druge države Amerike, Avstralije in drugam
545.000	emigrantov in beguncev. Na prvem mestu po številu izselitev je Italija, iz katere se je v petih letih izselilo' 176.000 oseb, nato sledi Zapadna Nemčija s 172.000 osebami, Avstrija z 52.000, Grčija s 43.000, Nizozemska z 39.000. Največ izseljencev je sprejela Avstralija, in sicer 162.000, sledijo ZDA s 125.000, Kanada s 83.000, Argentina s 64.000, Brazilija s 54.000 in Venezuela z 21.000 osebami.
Sodelovanje na elektrogospodarskem področju
Italijanski! vladni osnutek zakona za bodočo ureditev slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem je, kakor znano, povzročil med Slovenci pod Italijo veliko vznemirjenje, ker predvideva ta osnutek za goriške Slovence drugačno šolsko ureditev kakor za Slovence na Tržaškem, beneških Slovencev pa sploh ne upošteva. Goriški in tržaški Slovenci so se na pobudo slovenskih šolnikov odločno in skupno zavzeli za pravično ureditev svoiega šolstva iln so pri tem našli podporo tudi v vrstah italijanskih naprednih socialističnih sil.
Prejšnji teden se je delegacija sindikatov slovenske šole za Goriško in Tržaško napotila v Rim in obiskala italijanskega ministra za javno šolstvo Rossija. Kakor poroča »Primorski dnevnik«, je minister Rossi v daljšem razgovoru pokazal popolno razumevanje za šolske probleme slovenske manjšine v Italiji. Poudaril je, da
London. — Zaradi pomanjkanja petroleja, kil je nastalo zaradi napada na Egipt, so v številnih tovarnah, zlasti avtomobilski industriji, začeli uvajati skrajšani delovni čas alil odpuščati delavce. Pred kratkim so registrirali 130.000 delavcev, ki delajo samo po tri dni v tednu. Doslej so odpustili nad 11.000 delavcev. Izmed
10.000	delavcev Fordovih tovarn, ki delajo zdaj po trii dni v tednu, pa jih bodo v kratkem odpustili 3000.
Predstavnik iraške petrolejske družbe je izjavil, da so bili razgovori med predstavniki družbe in sirsko vlado o popravilu naftovodov na sirskem ozemlju prekinjeni. Kakor znano, so Sirci poškodovali na več mestih naftovodne naprave iz pro-

Naša pesem za kulturni praznik slovenskega naroda
Koncerti kotmirških in bilčovskih pevcev v Borovljah, Št. Janžu in Svečah
Obletnico smrti velikega sina malega naJoda, pesnika-prvaka dr. Franceta Pre-*ema, je slovensko ljudstvo proglasilo *udi letos kot svoj kulturni praznik. Osme-?a februarja iin v dneh okoli tega datuma 80 bile povsod, kjer živi ljudstvo sloven-s^®ga porekla, številne in vsakovrstne ^ultume prireditve. Povsod poglabljajo fdeje pesnika in njegov program, ki ga J® podal predvsem v svoji! »Zdravljici«: vero v človečanstvo, civilizacijo in kul-biro, ideje dobrih odnosov med vsemi ^udmi in narodi za zarjo lepšega jutrišnjega dne.
Širina vseslovenskega kulturnega prazna je zajela tudi nas koroške Slovence,
živimo v deželi, kjer prebivata drug P°leg drugega dva naroda soseda, kjer še Posebno želimo in si prizadevamo, da bi Se uresničila milsel, ki jo je izrazil Prešeren: Žive naj vsi narodi in — da prost fco vsak, ne vrag, le sosed bo meiak! Ali ni v teh besedah veličastna zamisel?
Slovenska prosvetna zveza je za kulturni praznik priredila dne 10. februarja kon-corte narodnih pesmi v Borovljah, v St. Janžu v Rožu in v Svečah. Prireditve 80 bile odraz naše kulturne in jezikovne Povezanosti z vsem slovenskim ljudstvom. Pod vodstvom centralnega pevovodje SPZ tovariša Pavleta Kemjaka sta nastopala moška in mešana pevska zbora iz Kotmare vesi in Bilčovsa.
V Borovljah v dvorani pri Justu
Prvi koncert je bil popoldne v indu-striljskih Borovljah. Borovčiči, delavci, piniji in meščani, katerim se je pridružilo Številno prebivalstvo iz okoliških vasi, so *asedli' prostorno Justovo dvorano in željno pričakovali pričetka sporeda.
Ko so se pevci formirali) na odru, jih je občinstvo toplo pozdravilo in nato navdušeno prisluhnilo zares dobro zapetim pesmim. Menjaje sta moška, in mešana zbora °dvijala program, kit so ga prav ti zbori Pred nedavnim z velikim uspehom izvajali pred množično in zahtevno publiko Pa svojem gostovanju v Ljubljani in v Kranju. O koncertih na tem gostovanju je bilo mnogo pohvalne in priznalne kritike, da zborov in njihove kvalitetnosti Pl treba več predstavljati. Skratka, peli 80 tudi! v Borovljah več ko dobro, zares kvalitetno, polnokrvno, z jasno predstavo tp dovršeno interpretacijo. Spet smo se lahko prepričali, da so požrtvovalni in pridani pevovodja ter vsak posamezni član zbora storili vse, da so v razumevanju Mojega doprinosa k slovenski kulturi v skupnih naporih dosegli tako lepo pevsko višino in disciplino.
Občinstvo je dragocene bisere narodne PPietnosti, v kateri izžarevajo krepka in ■— _____________________________________
nežna čustva našega bitja in žitja s tako silo, da se ji ne more ustavljati noben ljubitelj glasbe, spremljalo in sprejemalo z velikim navdušenjem in aplavzom. Spet so poleg drugih zelo prijetno presenetili odlični solisti Miro Kemjak, Joži Pack, Franci Stosier iin solistka Marija Uschnig v »Pojdam v Rute«.
Za SPZ je občinstvo pozdravil predsed-
muditi, kakor so zagotavljali, izredne priložnosti, prisostvovati prijetnemu in lepemu kulturnemu dogodku v svoji vasi. Tako so tudi storili, hvaležni in srečni so užifvali edinstveni dar, ki so ga z zvočno barvitostjo in širokim obsegom sipali v dvorano priznani zbori. Navdušenju ni bilo ne konca ne kraja.
Po koncertu so se pevci še nekoliko ča-
Pevci na odru Justove dvorane v Borovljah
nik dr. Franci Zwitter, med drugimi tudi šefa jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu g. Mladena Devideja ih konzula Boštjana Barboriča. V svojem nagovoru je obrazložil pomen Prešernovega dne in bistvo slovenskega kulturnega praznika, v katerega se vključujemo tudi koroški Slovenci.
Zadonela je »Zdravljica«, pesem, s katero je Prešeren mojstrsko postavil temelj za obstoj ih bodočnost slovenskega naroda.
Nič drugače ni bilo
v Št. Janžu v Rožu
Vaščani in okoličani so napolnili prostor pri Tišlerju, ker so vedeli), da jih čaka lep in plemenit kulturni užitek. Slo je že na večer in čeprav imajo1 tačas mnogi doma opravka pri živini), niso* hoteli za-
sa zadržali med prijaznimi vaščani, se nekoliko pokrepčali, nato pa so se odpeljali, da absolvirajo še zadnji koncert
v Svečah pri Adamu
Ob osmih zvečer je lilo kakor iz škafa, poleg tega pa je bil v vasi še ples požarne hrambe: Pri teh okoliščinah bi bilo pričakovati, da. bo prišlo na naš koncert malo ljudi. Toda zaskrbljenost je bila odveč. Ljubitelji naše pesmi so napolnili prostor pri Adamu in tudi tukaj so nad vse zadovoljni in srečni uživali zvoke in vsebino vedno lepe naše tako domače pesmi, ki se je nikdar ne naveličamo'. Uspeh nedeljskega. gostovanja je bil tudi v Svečah popoten in vsi so vrlim zborom hvaležni za njihov obisk.
Po koncertu so se pevci nekaj časa zadržali med domačim prebivalstvom. Raz-
Letošnji Prešernovi nagrajenci
V počastitev spomina največjega slovenskega pesnika prejmejo' vsako* leto pObebno zaslužni slovenski kulturni! in znanstveni delavci Prešernove nagrade. S temi nagradami se torej izreče najboljšim znanstvenikom in umetnikom javno> priznanje za njihove prispevke V zakladnico slovenske kulture in znanosti, hkrati pa pomenijo tudi vzpodbudo! k novim dejanjem in plemenitemu merjenju ustvarjalnih sil.
Prešernove nagrade za leto 1957, ki jih je upravni odbor Prešernovega sklada podelil v okviru posebne slavnostil, so pre-
jeli naslednji kulturni in znanstveni delavci: Cene Vipotnik za pesniško zbilrko »Drevo, na samem«, Gabrijel Stupica za slikarska dela, dr. Bratko Kreft za posebne uspehe V režiji, Igor Ozim za koncertno delo, France Bezlaj za knjigo »Slovenska vodna ilmena« in »Slovenski oktet« za koncertno delovanje v preteklem letu.
Prešernove nagrade so kakor vsako leto podelili tudi posameznim študentom ljubljanske univerze in slušateljem raznih akademij, ki so se v minulem letu odlikovali! s posebnimi študijskimi uspehi.
vila se je prav prijetna družabnost iai sproščeno razpoloženje. Prijetno je presenetilo, ko so študentje-akademiki zapeli' skupno s starimi pevci! »Kočne«, kar je vzbudilo veliko in vzpodbudno veselie.
Moška in mešana pevska zbora iz Kot-mare vesi in Bilčovsa imata lahko zavesit, da sta minulo- nedeljo- spet storila, lepo ih pomembno kulturno delo na Koroškem, ki bo gotovo v vzpodbudo tudi pevskim zborom V drugih krajih, da bodo svojo pevsko dejavnost poživili in z vnemo gojili slovensko pesem na Koroškem.
Vse v znamenju knjig
V novembru preteklega leta so po vsej Avstriji priredili knjižne razstave in razvili šitroko propagando za dobro knjigo. Izložbe knjigam, najrazličnejše novoizda-je in razstave so opozarjale na pomen dOr bre knjige. Osrednjo prireditev pa je predstavljala knjižna razstava na Dunaju, prirejena v okviru devetega knjižnega tedna. Razstava, ki je bila prirejena v znanem dunajskem Kiinstlerhausu, je obsegala 3600 razstavljenih knjig, med njimi 1500 novih izdaj zadnjega leta. Zastopanih je bilo 70 založb, kar predstavlja doslej še nedosežen rekord. Na prejšnji knjižni razstavi je bilo razstavljenih le 1800 knjig. Razen tega pa je bila ta zad>-nja knjižna razstava vsebinsko drugače urejena. Knjige niso bile razporejene po tematiki, temveč po založbah, od katerih' je vsaka svoje izdaje sama uredila po svojem okusu. Posebej so bile prikazane najlepše izdaje zadnjega leta, ki jih je izbrala posebna medzaložniška žirija.
Knjižna dejavnost je uril nas v letu 1956 v primerjavi s prejšnjim letom napredovala za okoli 500 knjig in obsegala 4200 različnih izdaj. Močno postavko r avstrijski založniški dejavnosti pa je predstavljal tudi izvoz knjig. Teh so izvozili za okoli 112 milijonov šilingov, in sicer največ v Nemčijo in Švico.
Italijanska gledališča v težkem položaju
Italija, ki je bila svoječasno znana po svoji visoko razviti kulturi in umetnosti, preživlja trenutno občutno krizo tudi na področju kulture in umetnosti. Poročajo, da namerava vlada skoraj za polovico znižati subvenciie, ki iih je doslej dajala raznim gledališčem. Uresničitev tega načrta pa bi pomenila hud udarec predvsem za največja gledališka podjetja in koncertna združenja, ker bil morali prenehati z umetniškim udejstvovanjem, kakor so se izrazili direktorji teh ustanov.
V tej zvezi je gotovo zanimiva vest, da nameravata orkester in zbor svetovno znane milanske Scale stopiti' v stavko, če bi vlada dejansko znižala dotacijo temu gledališču. Stavka opernih pevcev in godbenikov pa bi bila vsekakor značilna ilustracija Italilje — domovine največjih pevcev in glasbenikov sveta.
r. MIRT Z W I T T E R
Južna Tirolska—manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italljansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Korenine za vse to so globoko nekje v Vzgoji vsega nemškega ljudstva in vsi j^n prilivajo, ki nočejo prenehati s to mirnostjo nacionalne nadutosti itn surovo-8i*. ki jo gojijo z ožino »železne discipline« ptolitičnega gledanja ih že povsem ^edzavestno v vsem javnem ih. zasebnem ^vljenju. Tudi s tem, da gledajo na vpra-8ahja sožitja dveh narodov sosedov v du-pesmi ki so jo oni večer peli planinci ^°t taki so! mi bili označeni pozneje) 8rndi Južne Tirolske:
*Am Schlern ein Schutzhaus steht, von deutscher Hand erbaut;
kam die welsche Brut und hat es uns geraubt!
Holarj, holaro...«
Pravni položaj in problemi Južnih Tirolcev
Položaj Južnih Tirolcev pod Italijo po svetovni vojni je več ali manj splo-110 poznan. Bil je zelo podoben brezprav-^ostj naših slovenskih bratov na Gori-Kerp in Primorskem: Fašizem je odpravil Eniško šolstvo, prepovedal ljudsko pro-^eta, uporabo nemških krajevnih imen
in napisov, razbil samostojnost nemških občih, prepovedal celo nagrobne napise v nemščini ter potujčil po svoje tudi nemška družinska imena, razpustil vse kulturne organizacije in nemške zadruge, Vrsto voditeljev in izobražencev pa pregnal iz služb in v internacijo na italijanski jug alipa v zapore. Močno oporo so imeli Nemcil edinole v svoji gospodarski premoči in v nemški duhovščini od kaplana do škofa v Brixenu, ki je delala več ali manj nemoteno vso dobo*, za vzgojo* mladine celo v posebnih »šolah v katakombah«.
S porastom nacistične sile v Nemčiji in utrjevanjem njenega vpliva v Evropi so tudi med Južnimi Tirolci iz dneva v dan bolj pridobivali na vplivu nacisti, ki so spretno skušali izrabljati politično navezanost fašizma na nemški nacizem, na drugi strani pa v ilegali prišepetovali ljudem, da ni več daleč dan osvoboditve izpod zasovražene Italijanske države. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je nenehno pljuskal val velikonemškega navdušenja preko vrhov gorovja, saj je dnevno pričel in prenehal nemški radio svoje bodrilne programe s himno »... von der Etsch bife an den Beltl«
Pravno položaj nemške manjšine v tej
dobi ni bil zajamčen. Odvisen je bi'1 od dnevnega razvoja političnih odnosov med Nemčijo in Italijo na boljše ali v slabše in je bilo Južnim Tirolcem težko, kateri smeri bi želeli uspeha, ker je v vsakem slučaju lahko pomenila usoden udarec.
Odločitev te negotovosti je padla 23. junija 1939 s podpisom dogovora o preselitvi nemških Tirolcev, ki1 sta ga sklenila Hitler in Mussolini. Vsled vojnih dogodkov in omejenih možnosti naseljevanja sicer nii prišlo do popolnega uresničenja preselitve, končno pa jo je kapitulacija Italije 8. septembra 1943 popolnoma ustavila. Do kapitulacije Nemčije same je nato sledila vmesna doba prevzema oblasti po nemških nacistih, kar je med drugimi eden izvorov zaslepljenosti v obsodbi nacizma med Južnimi Tirolci. Nemščina je postala spet uradni jezik, šolstvo je postalo nemško, čeprav se pravno pripadnost k Italiji ni spremenila in je nemška uprava delovala le kot civilna oblast v okupirani deželi. 29. aprila 1945 je s kapitulacijo nemške vojske v Italiji bil konec tudi nemške civilne uprave. V prvih dneh majnika 1945 so Južno Tirolsko zasedli Angleži in Amerikanci, ki so do konca leta 1945 vladali s pomočjo posebne vojaške uprave, šef te uprave je bil izmenoma ameriški ali angleški oficir. Ta vojaška uprava je v bistvu potrdila položaj nemške uprave na področju šolstva, politično upravo pa večjidel izročila spet
Italijanom. To tudi pod pritiskom italijanskih partizanov, ki so se bili upirali leta 1944 in 1945 nemški zasedbi in imeli v rokah dobršen del tridentske pokrajikte. To je tudi vzrok, da so dospeli prvi ame-rikanski vojaški oddelki po dolini Puster-tal v Božen. Delno pa je gotovo ta pojav partizanov tudi vzrok za široko podporo Nemcem. Ti so že 8. majnika 1945 v Bo-zenu ustanovili sedanjo svojo edino »Sud-tiroler Volkspartei«, ki je v prvi številki svojega dnevnika »Dolomiten« že zahtevala kot program stranke upoštevanje pravice samoodločbe za Južno Tirolsko. KHub italijanski zaplembi, je zavezniška vojaška uprava dopustila razpečavanje številke s to zahtevo po odcepitvi od Italije. Takoj so se k temu vprašanju oglasili Tirolci v Avstriji in sklenili predajo spomenice za priključitev Južne Tirolske k Avstriji za 11. septembra 1945 v London sklicani konferenci zunanjih ministrov štirih velesil, ki je bila izročena Ali-iranemu svetu na Dunaju. Tei zahtevi se je priključila tedanja provizorična avstrijska vlada dr. Rennerja., ki je zahtevala ljjudsko glasovanje za Jujfno Tirolsko. 22. aprila 1946 je na masovni demonstraciji v Innsbrucku prevzel avstrijski zvezni kancler ing. Figi spomenico s podpisi 158.628 Južnih Tirolcev ter je v njihovem ilmenu in v imenu Avstrije zahteval priključitev Južne Tirolske k Avstriji.
(Nadaljevanje sledi)
Msgp. Valentinu Podgorcu v spomin
ob 90. obletnici rojstva 14. februarja 1867
Veliko in splošno bi bilo veselie med našim slovenskim ljudstvom, ko bi bil v teh dneh še med nami mož, ki ie spadal med tiste, katerim je delo za ljudstvo notranja potreba in vir ter čili živlienia: msgr. Valentin Podpore je živel do zadnjega diha zvest temu svoiemu poslanstvu! Včeraj bi bili praznovali 90. obletnico niepovepa roistva. Kljub izredni življenjski sili, ki smo io do zadniepa občudovali, ni dočakal dneva, ki smo pa nameravali v znamenju sooštovanfa in hvaležnosti posebno svečano proslaviti. Naj bodo vrstice v spomin obletnice njegovega roistva prvi skromni doprinos za spomenik, ki pa bomo zaslužnemu sinu in vodi.teliu našega ljudstva postavili slovenski zadružniki na Koroškem.
Delovanje msgr. Valentina Podgorca kot duhovnik in v slovenskih kulturnih ustanovah je poznano in je na drugih, da mu zanj ohranijo mesto v zgodovini) našega ljudstva.
Za nas slovenske zadružnike pomeni osebnost Valentina Podgorca lik duhovnika, ki ni živel v oblakih, marveč z obema nogama stal na naši trdi kmečki zemlji. Nikdar ni obliubljal ali pričakoval pomoč za stiske svojega ljudstva od zgoraj, marveč je vzbujal lastne sile in samozavest našega človeka, da bi premagal gospodarski in socilalni položaj malih ljudi naših vasi.
V tem znamenju je mladi Valentin Pod-gorc postal požrtvovalen odbornik Hranilnega in posojilnega društva v Celovcu. Brez obotavljanja je kot prvi na Koroškem. zaoral brazdo' blagovnega zadružništva z ustanovitvijo Gospodarske zadruge v Sinči vasi, ki ji je postavil za tedanjo dobo moderno in ponosno lastno skladišče.
Ko so politični dogodki leta 1920 nasilno pretrgali vezi s slovenskimi zadružnimi centralami, je bil spet zadružnilk Valentin Podpore med prvimi, ki so klicali k ustanovitvi samostojne zadružne centrale koroških Slovencev.
Msgr. Valentih. Podpore je do zadnjega diha navdušeno in iniciativno delal v obnovljeni in razširjeni zadružni oroaniza-cilji našega ljudstva. Niti razne kritike in prepovedi ga niso mogle odvrniti od njegovega globokega življenjskega spoznanja, da je najboljša služba bližnjemu praktična pomoč v gospodarski in socialni stiski. Iz tega gledanja mu je pomenilo zadružništvo vedno temelj vsega dela v korist našega ljudstva.
Slovenski zadružniki mu vemo hvaležnost. za njegove žrtve in za njegov vzor. Zato smo sklenili, da mu bomo postavili spomenik, ki bo ohranil traien in hvaležen spomin njegovemu zadružnemu delu med koroškimi Slovenci.
Znižane jugoslovanske vize
Generalni konzulat FLR Jugoslavije v Celovcu je razposlal tisku obvestilo o znižanju pristojbin za jugoslovanske vize:
Taksa za turistično vizo (veljavna do 30 dni bivanja, v Jugoslaviji) je znižana od. S 52.—• na S 26.—;
izletniška viza se podaljša od dveh na tri dni, taksa pa je znižana od S 13.— na, S 7.—.
Mladoletnim do 14 let se vifcza izstavi brezplačno, tudi v primeru, da imajo svoj potni list. Za družinske potne liste se ne glede na število vpisanih družinskih članov zaračuna samo enkratna taksa za vizo.
Osnovna taksa za skupno vizo (za skupine od 5 do 50 oseb) je S 52.—; dodatna taksa za vsako osebo pa je znižana od S 13.— na S 7.—.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, 16. februarja do četrtka, 21. februarja 1957 film:
»Grenki riž«
(Bitterer Reis)
v soboto, 16. februarja, ob 20.00 uri! v Šmihelu pri Šercerju,
v nedeljo, 17. februarja, ob 14. uri v Le-dincah pri Rauschu, ob' 20.00 uri na Bmci pri Mušetu, v torek, 19. februarja, ob 20.00 uri v St. Janžu pri Tišlerju,
v četrtek, 21. februarja, ob 20.00 uri v Bil-čevsu pri Miklavžu.
Film za mladostne ni dostopen.

Zaključna prireditev šiviljskega tečaja na Gori pri Zgornji Vesci	i
V našem listu smo že v prejšnji številki poročali o šiviljskem tečaju pri Ko-šarju na Gori pri Zgornji Vesci. Povedali' smo, da so se tečajnice marljivo prizadevale in učile koristnega znanca iz šiviljske stroke. Izkušena voditeljica tečaja Ančka Sušu je vložila za uspeh tečaja vso svojo spretnost in sposobnost ter si je v teh kratkih petih tednih osvojila tudi naklonjenost in liubezen svojih gojenk. Opozorili smo tudi na razstavo šiviljskih izdelkov, ki je bila minulo nedelio.
Kakor smo pričakovali, je razstava vse udeležence, ki so si jo ogledali, zares nad vse zadovoljila. Zelo leno vreme je privabilo prav mnogo obiskovalcev in vsi so se pohvalno izražali o kakovosti najrazličnejših šiviljskih izdelkov. Tečajnice so razstavile nad 140 komadov izdelkov iz šiviljske stroke, okusno in praktično krojenih oblek, mnogo otroških obleke, srajc, predpasnikov, prevlek za blazinice in drugega več. Obiskovalci so se lahko prepričali, da so tečajnice v razmeroma kratkem času dosegle zares prav lepe uspehe. Omeniti hočemo še, da je prireditev počastil s svojim obiskom tudi šef jugoslovanskega generalnega konzulata v Celovcu gospod Mladen Devide, prispel pa je
tudi predsednik SPZ dr. Franci Zwitter, ki je tečaj tudi že med potekom obiskal. Tečajnice in gostje so se tega obiska zelo razveselili ter je bil v prijetno počaščenje.
Tečajnice same so pripravile tudi prijetno zaključno prireditev. Kovačeva Micka je imela lep otvoritveni in pozdravni nagovor in je potem tudi zakl jučila prireditev. Tudi deklamacije so bile posrečene in so vsem prav ugajale, zelo prisrčno pa smo se nasmejali pri dobro podanih prizorih o poročnem izpraševanju in operaciji. Za Slovensko prosvetno zvezo je spregovoril Janko Ogris in izrazil svoje priznanje o uspehu, ki so ga pokazale voditeljica ih tečajnice ter poudaril pomen takega praktičnega šolanja za mladino.
Zadovoljni z lepim uspehom, so se po zaključku gostje in tečajnice, predvsem seve mladina, zavrteli v veselem plesu in se precej časa v sproščeni družabnosti srčno poveselili. Prav je tako, po koristnem in vztrajnem delu je potrebno tudi nekoliko razigranega razvedrila.
Tečaj traja še ta teden, trajne pa bodo pridobitve strokovnega znanja, kakršno bodo tečajnice lahko izkoristile v vsakdanjem življenju.
Bilčovs
Komaj so ugasnile sveče na svežem grobu Pvažilčeve mame, pa se je že spet razširila nova tužna vest. Za vedno' je zaspala Mariia Jerlič, p. d. Kržejka v Bran-či vesi Šele pred pol letom smo spremili njenega moža Gregorja na njegovi zadnji poti. Pred nedavnim pa mu je sledila tudi žena.
Pokojna Kržejeva mati je bila doma iz pliberške okolice. Zelo mlada je že morala v svet. Razen v drugih krajih je služila tudi v Gorici, od koder se je leta 1912 poročila s tedaniim našim zelo zavednim organistom. Njen mladi mož je moral v prvo svetovno vojno in se ni več vrnil. Po nekaj letih se je vdova primožila h Kržeju, kjer je s svojim drugim možem z marljivim delom skrbela za blaginjo
družine in domačije. Delo in skrbi so izpolnjevali njeno življenje. Pokojna je bila vzor skrbeče, ljubeče in narodno-zaved-ne matere. Številna udeležba žalnih gostov pri njenem pogrebu je pričala, kako
imeli kot vaščana, ki je bil vedno dobre volje, rad se je razgovarjal in pošalil z vsakomur. Leta 1914 je moral na vojsko. Izmed vseh vpoklicanih itz naših krajev je bil prvi ranjenec, ki se je vrnil iz Galicije. Na posledicah svoje rane je trpel vse življenje. Dne 5. t. m. pa smo ga pospremili! na kraj trajnega miru in počitka. ?r
Zgrornia vesca
Dne 3. t. m. sta se poročila Hobijanova Ivanka iz Loč pri Št. liju in Črnijev Joško iz naše vasi. Poročno slavje je bilo v gostilni pri Miklavžu v Bilčovsu. Na svatov-ščini ni manikalo razigranega veselja in prijetnega razpoloženja, vsi smo se prav dobro imeli ter odlično počutili. Mlademu zavednemu paru srčno čestitamo in želimo mnogo srečnih let!
Pežnica	,
Pred nedavnim se je poročil Jože Miki, p. d. Gašperčev v Pečnici, kateremu naknadno iskreno čestitamo'.
Svojo življenjsko družico si je izbral pri Mojstrani na Gorenjskem. Bilo pa je tako: Mladi Jože je obiskoval kmetijsko šolo v Št. Jurju pri Celju, nato pa srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Pri neki vožnji je spoznal Slavico Smolej iz Belce pri Mojstrani. Iz tega poznanja je nastala simpatija, iz katere je kmalu vzklila ljubezen. Medsebojna naklonjenost ni bila le trenutnega značaja, temveč se je globoko usidrala v srcih obeh mladih ljudi. Jožeta je potem, ko se je vrnil iz šole, vedno spet in spet vleklo onstran meje, kier je živela njegova izvoljenka. Priča temu je tudi njegov potni list, ki je natrpan z vi-
Rt Via^\2GUdJ^JV

je bila rajna pri vseh priljubljena in spoštovana. Domači pevci so ji v slovo zapeli ganljive žalostinke.
Prve dni tega meseca pa je naznanjal zvon naši okolici, da nas je za vedno zapustil vojni invalid Franc Klinar. Poleg male rente se je preživi j al kot drvar vse življenje. Pokojnega Franca smo vsi radi
zami. Končno sta se domenila in srčna želja se jilma je izpolnila, ko sta meseca januarja t. 1. sklenila zvezo za življenje. Poročno slavje so obhajali na nevestinem domu v Belci pri Mojstrani.
Mlademu paru želimo prav srečno zakonsko in družinsko življenje na mnoga, mnoga leta!
Iz romanskega vlaka
Še ni tako dolgo tega, ko smo' v našem listu objavili nekaj utrinkov z vožnje z večernim vlakom v Rož. Zapisal jih je potnik, ki se le od časa do časa pelje z vlakom, zato se mu morda zdil vsaka malenkost bolj važna., kot pa tistemu, ki je obsojen na vsakodnevno vožnjo. Zgodi pa se, da tudi tak povsem utrjen in z raznimi dogodivščinami že vnaprej računajoč vozač doživi stvari, ki presegajo meje njegovega razumevanja. In prav o takem primeru bi tukaj zabeležili nekaj vrstic, katere nam je poslal dopisnik, ki se dnevno vozi iz Roža na delo v Celovec. Tako pripoveduje:
Z zanimanjem sem bral v vašem listu sestavek o razmerah, ki vladajo v ro-žanskem vlaku odnosno na progi skozi Rož. Ker se vozim s tem vlakom že več kot deset let, sem doživel že marsikaj zanimivega in bi rad povedal tukaj nekaj besed o vprašanju, zaradi) katerega je bilo v vlaku že mnogo razburjenja in prerekanja.
V milslih imam vprašanje kajenja v Vagonih odnosno kupeiih, V katerih je kajenje prepovedano. Take omejitve železniška uprava gotovo ni uvedla iz gole simpatije do potnikov ene ali druge vrste, marveč je to napravila iz preprostega razloga, ker se z vlakom vozijo pač tudi ljudje, ki jim kajenje ali tobačni dim zdravstveno škodijo. Zato so taki vagoni ali oddelki že na zunaj označeni kot »nekadilci« in bi človek pričakoval, da se bodo potniki teh predpisov tudi držali. Da temu ni tako, pove tudi naslednji primer:
Pred nedavnim sva s prijateljem, ki se kakor jaz dnevno vozi na delo v Celovec, sedela v edinem že na zunaj z velikim napisom označenem »nekadilskem« vagonu. Kakor po navadil sva bila zaposlena s čitanjem (brez knjige ali časopisa bi vožnja trajala celo večnosti), ko je na neki postaji vstopil mlad uradnik — tudi
dnevni vozač, ki gotovo prav dobro pozna predpise o vagonih za nekadilce — in se vsedel na sosednjo klop. Kmalu je izvlekel škatlico' cigaret, bežno pogledal na napis nad vratmi, ki pravi, da je vagon rezerviran za nekadilce, nato pa se je mirne duše poslužil vžigalnika in bel dim je veselo zaplaval po oddelku.
S prijateljem sva se spogledala in se pravkar pripravljala, da opozoriva kadečega sopotnika na to, da se vozimo v vagonu za nekadilce, ko je v voz stopil sprevodnik ih zahteval vozne listke. Moj prijatelj ga je vprašal, kako je pravzaprav s kajenjem v vagonih, ki so označeni za nekadilske in čei tozadevni predpisi sploh še veljajo. Sprevodnik je to potrdil, nakar ga je prijatelj opozoril na soseda, ki je še vedno z užitkom vlekel na svoji cigareti. Le nerad je sprevodnik stopil do kadilca in mu z nasmeškom dejal:
»Plačajte šiling onemu gospodu (z značilno kretnjo je pokazal na mojega prijatelja), pa bo mir.«
»Ne gre tukaj za šiling in tudi ne za mir!« se je moj sopotnik upravičeno postavil protiil takemu omalovaževanju predpisov in službenih dolžnosti.. »Tukaj gre za nič in več in nič manj kot obstoječe predpise železniške uprave, ki jih je vsekakor treba upoštevati.«
Sprevodhik: »Veste, jaz nimam več pravice, da bi od kadilca kasiral kazen, kakor je bito' to svoječasno. Pač pa imate vil (spet se je obrnil do mojega prijatelja) možnost, da ga naznanite policiji ali ga tožite pri sodišču.«
Midva: ???
Kadeči sopotnik je še enkrat krepko potegnil dim svoje cigarete, nato pa jo je pogasil in vtaknil v žep.
*
Le bežen utrinek, ki pa je značilen za brezobzirnost nekaterih sopotnikov. Zal to ni ediniil slučaj, tudi ne redek primer, marveč dogodek, ki se v našem vlaku
(verjetno tudi v drugih vlakih ne bo drugače!) clogaia vse preveč pogosto. Ta brezobzirnost gre celo tako daleč, da se kadilci, ooozorieni na de’stvO', da kadijo v Vagonu za nekadilce, užalieni razhudijo, kakor da bi iih kdo po krivici prikraiše-val V njihovih pravicah. Pri tem pa nočejo razume til, da so nasprotno sami tisti, ki zavestno kršijo predpise in s svojim brezobzirnim početiem škodijo sopotnikom, kateril so iz kakršnih koli vzrokov prisilieni, da si poiščeio prostor v oddelku, kjer upravičeno pričakujejo, da ne bo kajenja in tobačnega dima. V našem vlaku, kil ima navadno šest vagonov, je poleg nekaj majhnih kupejev le en sam »nekadilski« voz, zato je brezobzirnost potnikov, ki kljub temu kadiio tudi v edinem takem vagonu, toliko večja im zasluži Vso obsodbo.
Mislim, da je upravičeno vprašanje, kaj pravi železniška uprava k takemu zavestnemu kršenju predpisov. Pričakovati bi bilo, da bi njeni organi nekoliko bolj upoštevali tudi želje nekadilcev in tudi v tem oziru pazili na red v vlaku. Nekadilci namreč prav tako v redu in točno plačujejo voznino, kakor pa potniki! — kadilci.
Vendar moje ugotovitve niso mišljene kot napad na železniško' upravo, prav tako tudi ne na kadilce, marveč izražajo le mnenje, da se je treba posebno izven domačega kroga vesti pač po predpisih, ki jih postavljata omika in civilizacija. V družbi, najmanj na mestu pa je brezobzirnost ...	~rh
Petek, 15. februar: Jordan Sobota, 16. februar: Julijana Nedelja, 17. februar: Frančišek K. Ponedeljek, 18. februar: Simeon Torek, 19. febrtuar Konrad Sreda, 20. februar: Sadot Četrtek, 21. februar: Feliks

Trgovec in KMET
Živel je bogat trgovec, ki je bil tako skot>, da še ko-mai lahko' veriamemo-. Ko Se ie nekoč snrehaial, ie srečal starega berača. Bogataš ie šel mimo-, kakor da be-ra£a ne vidi. Kmalu za niim ie nrišel re-yen kmet. Berač se mu ie zasmib‘1 itn mu J® Podaril novčič. Trgovca je bilo sram. btonil je h kmetu in ga prosil, naj mu P°sodi novčič, da obdaruie starčka, češ ^ sam nima drobiža pril roki.
Zakaj morje buči
Morie si že od pamtiveka želil, da bi si Pokorilo zemlio-.
Liudie pa tega ne dopuščajo. Gradi io Pristanišča, nasipe, prekope in si po-ko-ravaio morje, ne da bi vprašali, ali hoče ne.
Zato se morie vedno- iezi in buči, toda floveku se vendarle vedno pokorava.
(Korejska ljudska pripovedka)
Trije popotniki
Povedal vam bom zgodbico, kako so bast.ali vrag, volkodlak in čarovnica. Pregrete io lahko vsi, ni pa treba, da ji vsi Priame te.
Neko noč so se pred vasjo- srečali trije Popotniki. Bila je tema ko- v koziem ro-J*1, Prvil popotnik se je ustrašil drugega, brugi se je prestrašil tretjega, tretji pa Prvega, Razbežali so- se na vse- strani in Vsak po svoji stami prišli v vas. Tu ie Prvi popotnik pripovedoval, da je srečal p"aga, drugi je trdil, da je videl volkodlaka, tretji pa se je ob kozarcu vina ustil, da je z lastnimi rokami prijel čarovnico.
Miš in trobenta
Daleč v polju je ležala stara rumena jrobenta. Prišla je poljska miš in se vse-*a vanjo. Vse leto je živela v njej mir-P° in zadovoljno-.
Jesenski veter pa je zapihal naravnost v trobento-. V trobenti je zadonelo, ko- da Piska nanjo najboljši trobentač.
Miš se je prestrašila in zbežala.
Trobenta se je oglašala vso jesen in zi-1110 in je utihnila šele na pomlad.
Miš je sklenila, da se spet vseli. Toda °dslej sleherno jesen, brž ko začuti naj-rahlejši vetrc, poveže- svojo culico in si P°išče mirno prezimovališče.
Drugi dan je prišel kmet k trgovcu po novčič in rekel:
»Prišel sem po- novec!«
»Dragi sosed, pridi pozneje, nimam drobiža!« rra ie zavrnil trgovec.
Naslednii dan ie kmet zopet potrkal pri trgovcu in oa orosil, nai mu vrne novec.
»Nimam drobiža, če moreš, mi zamenjaj stotak, drugače na pridi čez dva tedna.«
Po dveh tednih se ie revni kmet spet odnravil k trrmvcu po novec. Ko- ga je ta zaoiedal, ie rekel ženi:
»Zena, legel bom v posteljo, ti me pa pokrii z riuho in žaluj, kot da sem mrtev. Ko bo prišel oni kmet, mu reci, da sem pravkar umrl.«
Revni kmet je vstopil in žena; ga je vprašala: »Kaj bo dobrega?«
»Prišel sem po svo-j dolg,« ji je odgovorili.
Tedaj mu ie žena povedala, da je trgovec davi umrl.
Kmet je zaprosil ženo, naj mu dovoli, da umije mrliča in ga pripravi za pogreb. Vzel je kotel vrele vode in umil trgovca. Nato je rekel ženi, naj kupi krsto- lin ga odpelje v mrtvašnico-. Položili so- ga v krsto- in odpeljali v mrtvašnico.
Zvečer so v mrtvašnico vdrli roparji, da bi izropali bogatega mrliča. Kmet se je skril za vrata. Roparji so vse pobrali,
preostal je le še zlat svečnik. Med njimi se je vnel prepir. Tedaj se je oglasil kmet:
»Kdor bo mrtvemu trgovcu prebil lobanjo-, naj ima svečnik!«
Takrat je bogataš skočil kvišku in rekel kmetu:
»Pojdiva, bratec, in si razdeliva moje premoženje!«
Razdelila sta ga na pol in oba sta imela dovolj. Kmet ga je vprašal:
»Kaj pa je z mojim novcem?«
»Nimam drobiža, saj sam vidiš,« mu je odgovoril.
In tako kmet nikoli ni dobil svojega novca.
(Ruska narodna)
O GOSAKU
Nekoč je živel divji gosak, ki je bil dolga leta vsako jesen voditelj divjih gosi na poletu proti jugu. Krasno belo- perje je imel in oranžne noge, niegov kljun pa je bil kot zlata trobenta, ko ga je jeseni dvignil in zaklical:
»Ga, ga, ga!«
Na ta znak so se dvignile ostale gosi s travnikov itn. z barij. Gosak je letel na čelu jate, ostale gosi pa so se zvrstile za njim v dveh poševnih vrstah. In prepričan je bil, da je nadvse važna oseba.
Po gozdovih, poljih in vodah je jeseni vse čakalo na starega gosaka:.
»Ga, ga, ga!«
Ob tem klicu so vedeli!, da se morajo pripraviti za zimo-. Gosak se je zavedel, da čakajo nanj in vedno bolj ga je to navdajalo s ponosom. Živel je na močvirju, obdanem z drevjem, zato mu jesenski hlad ni mogel do- živega. Neka taščica je pred leti preživela vso zimo v tistem drevju in je še zdaj prepevala o tem,.
»Čemu silim na jug?« je premišljeval gosak. »Če ostanem tu, se vreme ne bo ohladilo-. Ga, ga; letos ne poletim nikamor, pa bomo videli. Zelo verjetno je, da bom zadržal poletje pri nas.«
Nihče ni včdel za, gosakovo: odločitev in potrpežljivo so čakali, kdaj se bo oglasil.
Regrat na polju sel je ozrl in pokimal z glavico, ko je čakal na gosakov klic. Vsako leto je moral poslati po svetu jato krilatih semen. Pristajala so na sosednjih njivah in naslednje leto- so zrasli iz njih novi regrati. Samo predolgo ni smel čakati. Prisluhnil je še enkrat, toda gosakovega ga, ga nil bilo slišati.
Ffffff, je poslal krilata semena v zrak, ne da bi čakal na gosakov klic.
Kmet si je tesno zapel plašč in pogledal v sive oblake, če je gosaka že videti. Vsako jesen je poslušal njegov klic, ko je pospravljal pridelek. Pa je tudi on vedel, da ne gre predolgo čakati. Odpeljal
je žito v mlin in napolnil shrambe z jabolki, rumenimi bučami in zlato koruzo. Kravam in konjem je toplo postlal in nasekal drv za peč. Kmalu je bil brez gosakove pomoči prioravlien za zimo-.
Potok je klical in klical gosaka. Vsako jesen je čakal, da ga ie gosak preletel na poti proti jugu, preden ie zgradil svoj, zimski krov, ker je šele tedaj vedel, da nobenemu divjemu ptiču ne bo treba postreči z vodo. Toda predolgo- ni smel čakati. Misliti ie bilo treba na ribe in vodnega pajka in bobra, ki so rabili streho za zimo-. Zato je potok končno pozabil na gosaka in si napravil ravno ledeno streho, da ne bo zeblo niegovih otrok do pomladil
»Ga, ga,« so zakričale ostale gosi. »Čas je, da gremo! Odpelji nas!«
»Ga, ga, ga,« se je oglasil gosak iz skritega močvirja, kjer ni vedel, kai se godi drugod. »Letos ne bom odletel na iug. Na severu ostanem, da zadržim, poletje.«
»Ga, ga! Kako težko bo tu živeti!« so zaklicale divje gosi. Gagale so vse vprek, češ, da ne more nastati nič dobrega, če mešaš letne čase, in da bo končal v loncu. Potem so si izbrale za vodio pametnega mladega gosaka, ki je bil prejšnje leto na repu jate. Prav tako oranžne noge je imel iin zlat kljun kot stari gosak in kar imenitno je znal gagati. In z njim na čelu so gosi odletele na jug.
Potem je prišla zima. Nosila je krono iz snežink.. Plašč je imela pretkan z ivjem in ogromna ledeno svečo je držala, kot žezlo-. Vsi! so bili pripravljeni nanio. Regrat je sklonil golo glavo, ko- je šla mimo. Vrata v shrambo so zaprli in živali soi bile na varnem v toplem hlevu.
A gosak je občutil nien prihod. Leden veter mu je bril skozi perje. Grlo se mu je stisnilo od mraza, da ni mogel več klicati. Oranžne noge so mu zamrznile, ko je močvirje poledenelo.
»To je gotovo zima,« si je mislil. »Kaže, da le nisem mogel zadržati poletja. Poginil bom od mraza. Kaj naj storim?«
Sončni žarki so zaslišali gosakove slabotne klice in zasmilil se jim je. Imeli so še toliko moči, da so odtajali ledeno skorjo. Gosak je izvlekel eno nogo in nato še drugo. Potem so žarki za trenutek ustavili zimi pot, da je gosak mogel vzleteti1, razgibati krila in se odpraviti proti jugu.
Hladni zrak ga je hromil. Počasi je moral leteti, a je kljub temu spotoma oznanjal:
»Ga, ga, tu sem. Pripravite se, zima: prihaja!«
Pogledal je navzdol na gozdove, na polja in na vode. Čudno! Vsi so že vedeli. Nihče ni bil čakal na klic starega divjega gosaka.

*• FINŽ6AR
,oD
**VA KNJIGA
*1’**m»*»m«
^obodnim
SONCEM
POVEST DAVNIH DEDOV
Svinčeni dež je hipoma ponehal, raz-9lo se je rjovenje in kriki, trušč in ro-j- Krok je kakor divji merjasec navalil brega na pračarje in lokostrelce. Klin 'zantincev, ki je prodiral proti Iztoku, J© ustavil; spoznali so-, da so obkolje-z ' Krokova divja drhal se je spopadla
abko oboroženimi, nastal je svitek, ^ abčiči človeških trupel so se kotalili po au, klali, grizli in bodli drug drugega,
hnu v potoku so se premetavali in da-_ l' * * * * voda je rdela od krvi. Bizantinci so
robili, trobente so velevale beg. Vsa sojena se je težko oborožena četa obr-a ’— nad njo streha ščitov — in zbeža-
v dolino-. A tam so se že prikazale mo-Die postave Svarunove čete-. Kopja, so le Sca*a P° zraku ih vrtala luknje v že-Oj211? str©ho ščitov. Začel, se je boj moža jih*1* rnožu' Sekire so treskale po- ščitih in ijl., Male, meči so se pomakali v kri in švigali po telesih Slovenov. 1 dolga dolina je bila zamotana veriga
besnečih vojakov, ki so se z grozno silo bili in klali. V sredo- te gneče je pribesnel še Radogost. Kiji! so se dvigali in strašno telebali po bronastih šlemih. Bil je hrup in krik, vzdihi in rjovenje, žvenket mečev, trušč lomečih se kopij.
Iztok je planili s strelci naprej po bregu. Konjiča se je pravkar utrgala izmed gneče in hotela bežati. Posuli so konje s strelicami, da so se gradili pod jezdeci. Mladci pa sp planili z nožmi za njimi, glava za glavo je padla pod urnim mečem izbornih konjikov, ali čez mrliče so tiščali drugi, podrli Bizantince na tla in jih zadušili s težo- svojih trupel.
Noč je legla na zemljo. Po travi so tekle kaluže krvi, vzdihi so ječali do- neba, Sloveni pa so peli divje davorije, da je donelo pod jasno svobodno- nebo.
SESTO POGLAVJE
Zmagovalci so zapalili ognje in se zbrali v velikih tolpah okrog njih. Z ogorki so iztikali potem po dolini in iskali svojcev, katerih so pogrešali
Morana je strašno- gospodarila. Potok se je na več krajih zajezil, toliko mrličev je ležalo v njem. Še mrtvi so se davili, stiskali nože v rokah, tiščali! v zobeh kose človeškega mesa, ki so jih odtrgali, ko so se bili zagrizli v sovražnika. Kroka so dobili! v jarku, krog njega deset, poklanih pračarjev. Eden je ležal na njem, v
njegovem srcu je tičal Krokov nož. Velika žalost je obšla Svaruna, ko so prinesli na smrt ranjenega Radogosta. Preko prsi mu je zevala dolga rana, dvakrat je še dihnil pri ognju in ugasnil. Bil je naj-slovitejši starešina Antov.
Sloveni so zmagali, pa plačili zmago s potoki krvi!. Zakaj Hilbudijevi vojaki so se besno borili, bili so dobro oboroženi in zavarovani. Zlomila jih je samo mogočna sila Slovenov, sicer bi! si bili presekali pot skozi čete in ušli!.
»Vsi Bizantinci so padli!« Tako so sodili četniki in starešine. Svarun ni verjel. Trikrat je imel presekan oklep iz konjskega roga, zmučen je bil, pa ni miroval. Obhodil je vse mrliče, štel Bizantince ih zmajeval.
»Več jih je bilo, Hilbudij ima močnejšo vojsko! V taboru jih je pustil, če ne, so ubežali,.«
Zato ljudem nil dal pokoja.
V gradišču so že zvedeli za zmago in hitro poslali številno: konj, da bi povezali ranjence nanje in jih prenesli domov.
Svarun je odbral dVajset dobro oboroženih vojščakov, jihn ukazal na konje in jih še v noči pognal čez ravan proti mostu. Velel jim je, naj se poskrijejo in varno čuvajo most. če zalote potoma beguna, naj ga umore, če bi hotel kdo proti mostu, naj ga takisto napadejo- in hitro pokončajo, če zve posadka v tabora o
porazu Hilbudija, razdere- most in vojska Slovenov bi ne mogla čez Donavo.
Nato so pobrali ranjence in jih odvedli na konjih v gradišče. Med njimi je bilo kakih petdeset še živih in onemoglih bizantinskih vojakov. Te so odgnalii v služnost.
Ko so bojevniki počivali, je slonel S varan sam ob ognju in razmišljal. Jasno mu je bilo, da je treba osvojiti tabor. Toda tabor Hilbudijev! To je trdnjava, katero bi kupil samo z življeniem. polovice vojske. Premišljeval je, čelo se mu je gu-bančilo, s prsti je brodil po beli bradi, ki je bila vsa oškropljena s krvjo. Tu in tam so se zakrohotali mladeniči ob ognju, tam so zapeli pesem, Svarun pa se je ključil bolj in bolj v dve gube. Ni se mu rodila pametna zvijača, kako bi zasegel tabor, da bi ne žrtvoval preveč ljudi.
»Svetovit, vdahni mi modro ukano! Samo eno še pošlji v mojo sivo glavo, saj potem ležem počivat. Samo eno še...« Glava mu je zlezla čisto nitzko, da je čelo naslonil na ročnik meča, ki je bil zaboden pred njim v tla. Trudne oči so se za-klopile, po spanju je hrepenelo telo, ali duša je bila nemima, polna skrbi. Bolj in bolj se je poizgubljal šum in krik okrog njega, ognji so ugašali, nebo se je na vzhodu zažarilo v tanki, rdeči progi.
Kakor bi se utrgal žarek te luči z neba in šinil v glavo Svarunu. Od veselja je vzkliknil in hitro vstal.
• — Ste*. 7 (772)
ma oddih IN RAZVEDRILO
2 A R K O PETAN:	SpOITlilli 113 N03p0lj
Nočni brzovlak, namenjen v Neapelj, fe bil staraj prazen. Vstopit sem v prvi tur»A v katerem le bil en sam potnik. Skrbno sem nadzoroval postreščka, kil fe razvrščal moie kovčke in: zavitke po po-Hct za prtTiacro. V mislih sem za vsak primer še enkrat preštet vse kose. Nobenecra nisem pooTešal. Postrešček mi je zaželel priletno potovanje in odšel.
Zleknit sem se v udoben sedež ob oknu In avtomatično zatisnit oči'. Bržkone bi v hipu zaspal, če me ne bi sopotnik nagovorit.
Turski šaljivec NASREDIN
Nasredinu oboli žena
2ena Nasredina je bila bolna in ga je prosita, nai oTe po zdravnika. Takoi vstane in Odide. Ko ie bil že na dvorišču, mu zakliče žena skozi okno:
»Ni treba zdravnika, bolečine so minute!«
A Nasredin ie ne posluša, gre k zdravniku in reče:
»Moia žena ie zbolela in me prosila, naj ji pokličem zdravnika. Prišel sem torej in ti pOvem, da ti ni treba hoditi k njej.«
Nasredin lovi tatu
Nekega dne sedi Nasredin križem rok, pa se priplazi lopov, mu ukrade velik kos sira tn zbeži. Nasredin beži za lopovom, dokler ga ne izgubi izpred oči, pa se vrne ves upeham ih sede zraven studenca. Ljudje, ki so to videli, ga vprašajo, čemu sedi pri studencu in česa čaka, ko je tat vendar zbežal v nasprotno smer. A oh jim odgovori:
»Hiter ie, pa mil je ušel in nisem ga mogel dohiteti. A k sreči je moi sir nekoliko slan fn kadar ga bo pojedel, bo moral umreti od žeie, ali pa bo moral priti sem k studencu, da se vode napije — pa ga biom zgrabit!«
Nasredin v kopališču
Nasredin je šel v kopališče. Kopališki mojster mu je dal staro brisačo in zamazan predpasnik. Tudi sicer mu ni baš najbolje postregel. Nasredin ne zine niti besedice, a ko odide iz kopališča, vrže mojstru 10 asper, faspra je turški novec), česar nltso dati niti bogataši. Kopališki mojster se zelo začudi. Čez teden dni pride Nasredin v kopališče in mojster ga sprejme z izredno pazljivostih. Nasredin tudi sedaj ne zine niti besedice, a ko odide, mu da eno samo aspro. Zopet se začudi mojster in vpraša:
»Kaj pomeni to, gospodar?«
Nasredin mu odvrne:
»To je plačilo za prejšnjo kopel, a onih deset asper, ki sem jih dal zadnjič, so bile plačilo za današnjo.«
»Gotova ste tujec, kajneda?« je rekel.
Sele sedaj sem si ga natančneje ogledal. Bil je srednje postave, črnolas, olivnega obraza in pravilnih potez. Pri govorjenju si je pomagal z živahnimi kretnjami, ki So izdajale njegovo poreklo ilz južne Italije. Bil sem v zadregi, kakšen poklic bi mu prilsodil. Prav lahko bi bil trgovski potnik, ilgralec ali politični agitator. Sicer pa so pri Italijanih vsi ti poklici često združeni v eni sami osebi.
»Da. Po čem ste me spOznalil?«
»Opazoval sem vas, kako nezaupljivi ste bili do postreščka. Slehernemu tujcu potovalni agenti napolnijo ušesa z zgodbami o naši nepoštenosti.«
»Torej so govorice o nevarnosti, kil preže na turiste v Italiji, iz trte zvite?« sem vprašal.
»To ravno ne, vsekakor pa so močno pretirane. Povsod na svetu živijo pošteni in nepošteni ljudje. Morda je slednjih pri nas več nego drugod. Upoštevati pa morate, da je težko ohraniti poštenost pri prazni skledi.«
Razvnel se je. S prav takim zanosom je bržčas ponujal izdelke svoje tovarne, igral užaljenega ljubimca ali imel politični govor.
»Sicer pa tudi mi nismo zavarovani pred našimi zmikavti,« je čez čas nekoliko pomirjen nadaljeval. »Povedal vam bom, kako sem pred kratkim nasedel nekemu sleparju, čeprav sem bil dotistihmal preverjen, da se mi kaj takega ne more zgoditi.«
Zaupno se je sklonil naprej ih začel pripovedovati:
»Sprehajal sem se po eni najbolj živahnih neapeljskih ulic, ko me je ustavil možakar s poštenimi očmi. Očitno je bil
Slavni psihiater doktor Bonterol sedi v ordinaciji svojega sanatorija, kjer je tisto dopoldne že pregledal dvanajst bolnir kov. Prijavijo mu trinajstega, ki pa ni zadnji, ker je v čakalnici še nekaj oseb.
Trinajsti pacient je videti zelo razburjen. Njegove motne očil gledajo divje. Nedvomno je eden izmed resnih kandidatov za norca.
Z očetovskim glasom ga doktor prosi, naj sede v udoben naslanjač blizu njegove pisalne mize. Zatem ga vpraša:
»Kaj pa je z vami, gospod?«
»Ah, doktor! Sploh ne morem več spati,« Odgovarja bolnik, »loteva se me vrtoglavica, pišem slabo, ker imam povsem odrevenele prste, v želodcu čutim hude bolečine ... Bojim se, da ... da... gre za kakšno zelo ... zelo hudo bolezen.«
Doktor Bonterol ga pregleduje, opazuje njegove zenice, trka mu po kolenih z majhnim kladivom ter mu naposled potisne
gluhonem, kajti iz njegovih ust sO prihajali nerazumljivi glasovi. Vzel je iz žepa lilst papirja in napisal nanj naslednjo prošnjo: .Zaradi hudega prehlada sem izgubil glas. Prosim vas, da v mojem imenu telefonirate ženil Nimam pri sebi denarja in zdaj sem v hudi zadregi, ker ne morem plačati računa v bližnji trgovini.' Po naravi sem ustrežljiv; privolil sem brez pomisleka. Šla sva do prve javne telefonske govorilnice, še prej pal ml je možakar napisal, kaj vse moram povedati njegovi ženi. Prosil me je, naj govorim kot bi on sam govoril in naj v slušalko močno vpijem, ker ie njegova žena malce naglušna. Ko je klical številko*, sem se diskretno obrnil stran. Na oni strani žice se je oglasil ženski glas, ki se mi zdel nekam znan, toda nisem imel časa o tem premišljevati, ker mi je on že molel pod nos listek z besedilom. Bral sem: .Draga Silvana, pozabil sem denarnico1 v pisarni. Prosim te, daj fantu, ki bo prišel k tebii, deset tisoč lir. Pripravil sem ti prijetno! presenečenje/ In že je možakar brez glasu zaprl telefon. Hotel sem reči, da je tudi moji ženi ime Silvana, pa se mu je očitno mudilo. Napisal je na listek: .Hvala lepa/ in izginil za prvim vogalom.«
»Ne razumem, kako vas je osleparil?« sem mu segel v besedo.
»Počakajte, to šele pride. Ko sem prišel domov, me je žena napadla že pri vratih. ,Kje imaš prijetno presenečenje?' je vprašala. .Fantu sem dala, kot si mi naročil po telefonu, deset tisoč lir...'«
Ritem koles me je počasi uspaval. .Zbudil sem se šele v Neaplju. Bil sem sam v kupeju. Zgovorni sopotnik in moj največji kovček sta izginila.
med prste nalivno pero in ga prosi, naj karkoli! napiše na list papirja. Izpod bolnikovega peresa se zlije nerazumljiva zmeda črk.
Bolnik zelo* vdano posluša, spravi recept in vpraša: »Koliko*... koliko . .. koliko pa sem vam dolžan, doktor?«
»Tri sto frankov.«
»Pa ... dnevno bi... bivanje v vaši kli. .. klil. .. kliniki?«
»Dve sto frankov. V ceni je upoštevano vse.«
»Ah!« ... je vzdihnil pacient. »Ali imate mnogo bolnikov, kakršen sem jaz?«
»Ni slabo, dragi gospod. Zdaj jih je kakšnih dvajset. Ne morem pa vas sprejeti pred koncem tedna. Vseh štirideset postelj je — zasedenih.«
Zdaj je bolnik z bistrim očesom, mimo roko in zadovoljnim izrazom na obrazu spregovoril, ne da bi jecljal:
»Imam čast vam sporočiti, da sem davč-
ni inšpektor in da sem prišel pregledat, ali je vaša prijava dohodkov točna... Ce bi vam hotel verjeti — bolnik je potegnil iz žepa neki papir — vaši letni prejemki ne presegajo 18.665 frankov in 20 centov. Toda po lastni izjavi dobiter na leto nekaj milijonov. Tako sem po zakonu prisil jen...«
Doktor se je dvignil s stola. Zdaj je imel motne oči iln roke so mu stresali močni sunki. Na lažnega bolnika je vrgel dva sovražna pogleda in pritisnil na gumb električnega zvonca. Vrata so se odprla,.
»Francois, pokliči dva strežnika!« Trenutek pozneje sta se pojavila dva močna fanta:.
»Pazite na vrata!« je ukazal zdravnik. Oba mladeniča sta se postavila pred oboja vrata V ordinaciji. Doktor je nadaljeval:
»Francois, pojdite iln poiščite šefa oddelka!«
Lažni bolnik je postal znova razburjen in zmeden. Prijel je klobuk in rinil proti vratom, v tistem trenutku pa sta stopili v sobo dve navil osebi: šef oddelka in bolničar.
»Gospodje,« je dejal doktor, »tu imam zelo nevarnega bolnika. Obsedla ga je megalomanija. Samemu sebi verjame, da je davčni inšpektor.«
»Toda jaz sem to v resnici,« je kriknil klient. »To sem, tu so moji dokumenti: Alfred Gagueause, davčni inšpektor, ulica Coutrescarpe 117. Preberite! Jaz sem inšpektor! O tem sei boste tudi prepričali!«
»Razumete, gospodje? Ne verjemite mu! Takoj pod prho! Zatem prisilni! jopič! Odvedli ga boste v oddelek pobesnelih norcev! Ker pa toži o hudih bolečinah V želodcu, obvestite kirurga ... lahko bi’ bi! rak...«
»Toda ... toda ... gospodje!« je jecljal inšpektor. »To pa je že res preveč. In kako preveč! Mnogo preveč! Ne dotikajte se me! Prisegam vam, da nisem nor!« Tako je protestiral, tulil in drgetal ves rdeč zaradi jeze in strahu. Po nekaj trenutkih’ si ga je doktor Bonterol bliže ogledal:
»Torej menite, da niste nori?« mu je dejal. »Naposled pa sem se morda tudi zmotil ... Začnimo znova! Dva pregleda' veljata več kakor eden. Pridite sem! Tu Imate papir. Pišite!«
»Kaj moram napisati?«
»Narekoval vam bom, pišite: Spodaj podpisani davčni inšpektor, stanujoč v ulici Coutrescarpe 117, izjavljam, da je prijava dohodkov doktorja Bonterola, psihiatra in profesorja pariške fakultete, popolnoma točna. — Tako, in zdaj podpišite!«
»V resnici, gospodi e, rokopis tega človeka je normalen. Moral sem se zmotiti Ni tako nevaren, kakor se mi je zdelo. Lahko gre,« je dejal pomočnikom.
Sef oddelka in bolničar sta razumela. Z občudujočimi očmi sta gledala primarija. »Vsekakor,« je dejal šef oddelka, »fa človek v resnici ni videti nevaren.. . Vsaj ne za letos ...«
JEAN RAMEAU:	ŠTEVILKA 13
Takoj so zapeli rogovi, vsa vojska se je dvignila in gnetla v gosto črto. Starešine so obkolile Svaruna.
»Bratje, starešine Slovenov, veljaki med Anti, vrli vojščaki«, je izpregovoril Svarim. »Bogovi so bili z nami, Perun je po pravici udaril oholega Hilbudija, tatu naše svobode, udaril njegovo vojsko, da trohne sedaj njihova trupla, v hrano jastrebov in lisic. Ali padlo je komaj polovico njegove vojske. Udariti moramo na gnezdo za Donavo, razsuti moramo tabor, sicer pridejo drugi Hilbudiji in nas vnovič pokoljejo in oropajo. Toda Bizantinec sedi kakor zmaj v gnezdu. Poznate njegove okope, raztopljeno smolo, silna kopja in meče, ume kakor blisk. Več ko pol vojske si razbije glavo ob zakopih, pa jih še ne vzamemo.«
»Razdelimo most in se vrnimo k čredam!« svetuje star Ant.
»Ne, brat! Most je naš. Ne smemo si odlomiti veje, na kateri stojimo. Po mostu pojdejo naši voji, da si povrnemo, kar so nam ugrabili. Zato moramo razsuti tabor!«
»Udarimo nanj! Izstradajmo vojsko Bizantincev! Sežgimo jih v gnezdu!«
Navdušenje se je oglasilo v zboru. Zadaj so dvigali vojščaki kopja in meče, s sekirami so mahali nad glavami.
»Da, v tabor udaTimo, a naše glave bodo cele, Morana bo sedela in od daleč gledala zmago!«
Vsi so široko odprli oči, s hrepenečimi usti so strmelil v Svaruna. Vsa gneča se je še bolj stisnila in poslušala.
»Bratje, Svetovita zahvalite! Podaril je moji sivi glavi ukano!«
Vesel krik je šinil skozi množice.
»Hitro slecite vse bizantinske vojščake, nadenite sebi šleme in pmje, ščite obesite na roke, pa naprej nad tabor!«
Vsi so ostrmeli. Nihče si ni upal izpre-govoriti. V tako nerodni opravi! Svarun je blazen! Usmili se ga. Svetovit!
Nihče se ni ganil z mesta. Ali! Svarun zapove odločno še enkrat: »Šleme na glavo, oblecite oklepe!«
Vsi borci so se razpršili in planili nad mrtva trupla Bizantincev. Snemali so jim šleme, odpenjali oklepe in odpasovali lepe, okovane jermene.
Iztok je poiskal Hilbudija. Ležal je vznak na travi, v roki je držal Iztokovo strelico, ki si jo je bil potegnil iz senca — in umrl. Vrl junak je bil in Iztoku se je porodila iskrena želja, da bi tudi on in njegovi tovariši jezdili tako* oboroženi, da bi ne bilo treba čakati v zasedi sovražnika, marveč bi ga zgrabili na široki poljani. O, drugačno bi bilo Iztokovo veselje, ko bi se sam, oborožen, takisto sešel s Hilbudijem na zelenem travniku. Pa bi se zaletela konja drug v drugega, dvoje kopij bi zapokalo in se polomilo, potem bi potegnila meče, pa udarec na uda-
rec, da bi se iskre kresale. Obema bi curljal pot po čelu, oba bi krvavela, a nazadnje bi mu Iztok preklal šlem in Hil-budij bi se zvrnil na zemljo. Da, to bi bila zmaga!
Skoraj žalosten mu je snel oklep in si ga nadel krog prsi. Kaka moč v Hilbudiju! Jačje prsi od Iztokovih! In ko je odpel oklep, je pogledal Hilbudiju pod prteno srajco. Kake brazgotine, vse križem razsekana koža! Bil je velik junak!
Iztok si je nadel opravo z globokim spoštovanjem do ubitega sovražnika. Truplo je zavlekel potem v grmovje iln ga pokril čez in čez. Takega junaka ne smejo trgati zveri in ujede.
Ko se fe vojska Slovenov prelevila, so opremili tudi prav toliko konj z bizantin-skimiil sedli in brzdami. Iztok je zasedel konja, vojska pa ga je veselo pozdravljala in se norčevala s Hilbudijem.
Ker je bilo za vse bojne oprave premalo, se je vzporedila ostala četa v sredo. Tako se je glasilo povelje.
Svarun je ukazal, naj takoj odrinejo, ali kreniti morajo na desno, da jih zakrije hriibec pred Donavo. Tam se odpočijejo' in v mraku se napotijo čez most nad tabor.
V gradišče je poslal hitre sle, naj pri-ženo za njimi ovnov in govedi ter prineso mehove medu in pšenice, da bi se dostojno gostilil po zmagi.
Vojska je krenila po* soteski. Smeh,
krohot in divje šale so jo spremljale. Nerodno so se gibali Sloveni v težki bojni opravi. Šlemi so jim viseli po strani. Niti eden ni bil glad&k. Vsi so ilmeli vdrtine, razklane spone, potrgane jermene. Oklepi so kazali udarce, od kopij prevrtane luknje, vsi umazanil od krvi in prsti. Neokretno so se gugali Sloveni pO ravnini Ko bi jih bil tedaj zalotil padli Hilbudlj le z enim samim manipulom*, bi požel neokretno vojsko do zadnjega moža.
Iztoku se je zdelo, da je vklenjen. Bil je izvrsten jezdec, toda težki ščit mu je prizadeval toliko neugodnosti, da bi ga pil prvem navalu vrgel na tla, sam pa telebll iz sedla, katerega ni bil vajen.
Preden je vojska pregazila ravnino, se je mnogih polotila nejevolja. Snemali se šleme, nekateri so jih skrivaj metali 7 jarke, drugi so odpenjali oklepe, ki! se jih do krvi žulili na golih telesih. Same da bi se drznil ugleden starešina zakričati, bi vzbuknila buna, bi se uprli Svarimo-vernu povelju in pometali vso opravo v jarke in kaluže. Mnogi so se ozirali iin zavidali lagodno hojo svobodnih vojakov, ki so se neprestano smejali omahujočih* šlemom in godrnjajočim vojakom v oklepih.
* Vojaški oddelek — tretjina kohorte, dv* stotniji.
(Nadaljevanje sledi)

NAPREDNIH GOSPODARJEV
IHEJUIE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
%Mi ne bi pričeli ppzcZelcvcziz tudi sef o?
RAZNE OBJAVE
Na sojo postanemo pozorni, ko prelistavamo nreedede o krmni vrednosti rastlin in rastlinskih pridelkov. Tam beremo, ie so i in o zrno nrebavliivo' do 87 %, ®a ima 30 °/# beliakovin in 87 Škrobnih en°t. Solino zrno pa vsehuie tudi 20 % teaščob, vsled česar izdeluieio iz niega Nje, enako kakor iz zrna sončnice, buče, l*nu in maka. Pri sttekaniu oba iz soji-®e<la zmia ostane za živino’ sijaino uporen preostanek, tako imenovani soiin ^frob, ki ie nrebavliiv do1 95 °/o in ima ^ %> nrehavliivih beliakovin in 75 škrobnih enot. Ob ustrezni osnovni krmi (senu, blažil novrne krava 1 kg sobnega zdroba 1 S 1 mleka več. Kilooram soiinega zdroba stane ca. 3.— šil., 8 litrov mleka pa pred-slavlia povprečno vrednost 15.— šil.
Soia je razen grenke lupine, ki pa je **vina ne mara, na beljakovinah naibo-9ateiše rastlinsko krmilo. Tudi po steblu * listih naidemo samo v lucerni rastlino, ^i ilma zelena ali suha več prebavljivih ^ljakovin kot soia. Soja je torej prvič faradi svoje uporabnosti tako v industriji Maščob in olia kakor tudi v živinoreji! vi-*°ko vredna rastlina. Zato ni pretirano, '•a so soji v njeni domovini — v Vzhodni ^ziji in Severni Ameriki — dali ime ču-Qažna rastlina. V gostonaseljeni Japonci in Kitaiski je soja kruh in meso de-khoiega človeka.
Pri nas je soja še malo poznana rastlina, Naprav je tudi njena vrednost v našem kBietiistvu nesporna. Vzrok za to je prav dostaven. Soja je veljala vse do zadnjih
rodcv/in/ sorti ovsa
Poleg pri nas udomačenih sort ovsa "Phdress Weiss« in »Austria Weiss« je ^aierska kmetijska zbornica lani) preskusa še dve nadaljnji sorti, in sicer »Ecken-a°rfer Friih-Borriese«, ki jo razmnožujejo 114 Staierskem, in »Petkuser FlSmings-,Jaue«, ki jo razmnožuje Zgornieavstrijska Semenarska zadruga v Lilnzu. Obe sta sor-■* rumenega ovsa.
Pridelki po hektarju površine so v povoju 10 poskusov na 7 mestih znašali:
^hstria Weiss jtedress Weiss etkuser Flamingstreue -^endorfer Friih-Borriese
Od prvih treh sort so dosegli najvišji P^delek v Brucku, kjer je dala po hek-^ju:
28.2	q
29.3	g
29.5	g
30.6	g
pPstria. Weiss, hdress Weiss 6tk.user Flamingstreue
47.2 g
39.9	q
39.1	q
Sorta »Eckendorfer Friih-Borriese« pa je * 40.7 q dala najvišji pridelek v Knittel-I'du. v ravnini okoli Graza je bil pridejo pri vseh sortah nižji. Prednost pa zaužita Petkuser Flamingstreue in Ecken-j°rfer Friih-Borriese V višjih hribovitih '^fah. To sklepamo iz poskusov v Liezenu, ter sta dali 27 in 23.3 q/ha, dočim sta j h sorti Endress Weiss ih. Austria-Weiss ' 17-1 in 15.1 q/ha.
Petkuser Flamingstreue je v pogledu na teljo in gnojenje srednje zahtevna; in /^Poma proti poleganju. Zori zgodaj in srednje dolgo zrno.
Eckendorfer Friih-Borriese je pravzaprav da gorskega kmeta. Ze v srednjih le-
«*h
zori 6 do 10 dni pred ostalimi sorta-v visokih legah pa je razlika še večja.
namesto pese
p,ri febiri med koruzo’ in peso za jjj 0 vzamemo za primerjavo rentabilno-
^Ahtevnost po delu, potem pridemo do da pri istem delu dobimo od koruze i zrnje 3 do 5 krat toliko hranilnih snovi j5°r od krmne pese.
Pese dobimo na uro dela 15 do 29 kg od koruze pa 45 do 140 kg. Poleg je po stroških dela krmljenje s koru-h Ceaejše od krmljenja s sladkorno peso. sla|eS s^cer za krmo lahko pridelujemo ,u5°mo peso' (Strubes KG), ki daje več (j , de in hranilnih snovi, je pa, po stroških n. vedno dražja od koruze.
stroških dela najcenejša prašičja je doma pridelani krmni ječmen.

let za rastliho koruznega in vinogradniškega podnebja, ki nastavi veliko zrnja le ob krajših, vendar še dovolj toplih jesenskih dnevih. Šele v zadnjem času pričenjam nekatere njenih sort prodirati tudi v naše srednjeevropske ih alpske predele. V Avstriji sta se doslej uveljavili 2 sorti, od katerih se seme vzgaia in razmnožuje. To sta sorti »Wolfstaler« in »Platter Gelbe Riesen«.
Solina sorta »Wolfstaler« je srednje-zgodnia sorta, ki! jo razmnožujejo na Marchfeldu na Nižiem Avstrijskem. Ta sorta daie dobre pridelke in ima rumeno zrnje. Njena dobra lastnost je tudi v tem, da se listie dobro drži stebla, kar poveča krmno vrednost njene slame. Sorta »Wolfs-taler« uspeva, le V toplih kraiih s suhim podnebjem. Pri nas bil se io splačalo preskusiti povsod tam, kjer koruza — predvsem ona hibridnih sort — v jeseni še napravi zmie ih daje bogat pridelek.
Drugo sorto, to je »Platter Gelbe-Rie-sen-Sojabohne«, vzgajam in razmnožujejo na Zgornjem Avstriliskem v hladnejšem podnebju Salzkammerguta ob Attersee. O njej zaenkrat nimamo podrobnejših poročil, vendar je sklepati, da bi uspevala tudi v našem podnebju.
Kakor pa slišimo, preskuša tudi agronomska fakulteta v Ljubljani v Jablah blizu Domžal v gorenjskem predelu Slovenije sorte soje, od katerih jih nekaj prav dobro dozori. To so brez dvoma znamenja, da se ta dragocena rastlina približuje našim krajem in da bo počasi zavzela svoje zasluženo mesto tudi med našimi vrstami ih sortami kmetijskih rastlin. Ob obstoječem izboru prikladnih sort pa leži edino na nas, da, to rastlino čim prej preskusimo in uvedemo tudi pri nas. Kolikor mil je znano, so sojo nekateri naši kmetje sadili še pred drugo svetovno voino in so imeli z njo v Rožu in v Podjuni! kar zadovoljiv uspeh. To narekuje nekoliko večjo korajžo pri preskušanju in uvajanju soje.
f>elc v gozdu
V	nižje ležečih krajih je sedaj pravil čas za posek že odkazanega gozdnega drevja. Pozimi posekan les listavcev je boljše kakovosti in sploh trpežnejši. Pri sečnji in spravilu lesa v zimskem času napravimo najmanj škode na mladju in gozdnih tleh. Kier pa zapade visoki sneg — v planinskih krajih na, primer — tam rušimo pozneje, ker dreves ni moč posekati dosti nizko pri tleh. Zaradi pridobivanja lubja sekamo smreko spomladi v času muža-vostil
V	nizkih gozdovih, to je panjev-cih ali štorovcih, ki so nastali od poganjkov iz panjev, sekamo v pozni zilmi ali zgodnji spomladi, da obsekani panji ne bodo preveč dolgo izpostavljeni mrazu in da ne zamro. To so običajne sečnje jelše, vrbe in akacije. Poganjki! iz pozno obse-kanih štorov — do konca marca — so varnejši pred pomladnimi mrazovi, ker poženejo kasneje.
Drva za kurjavo bo razumen gospodar pripravil vsaj pol leta naprej, da se dodobra posuše! Suha drva imajo še enkrat več ogrevne moči. Zato si jih napravljamo pravočasno, ne pa, da sekamo drevje za drva šele tedaj, ko nam jih doma, zmanjkuje, potem pa kurimo s surovimi drvmi. To nam je le v škodo. Danes nikjer ni preveč lesa,, da bi ga razmetavali.
V	zimskem času pripravimo kole in r a n t e za sušila in o; g r a-j e. Le-te pridobivamo z redčenjem mladih iglastih gozdov. Potrebno je, da jih pripravimo čim več, vendar le toliko, kakor to dopuščajo; naši gozdho-gojitveni oziri. Pri poseku rant inoramo biti) oprezni, da z redčenjem mladih iglastih sestojev ne napravimo škode. Ne smemo izsekati p|rav onih drevesc, ki morajo ostati v gozdu.
Za dela pri čiščenju gozdov je najbolj primeren čas od kopnenja snega do odpiranja popkov. Ko ni listja na drevju, imamo najboljši pregled v mladju listavcev. Sedaj najlažje določimo, kaj naj
Kakor vsaka rastlina, tako ima tudi soja svoie zahteve do' zembe in podnebja. V naših kraiih bo usnevala povsod, kier daie iečmeu no naravi dober in zanesliiv pridelek. Sole ne smemo seiati ne pre-zaodai in ne nrenozno. GVde toolote zemlje ob saieniu ima iste zahteve kot krompir. Zemiia mora biti 8° C tonla. Prezgodaj saieno bo ponarila poznovigredna slana, nrenozno saiena na ne bo dozorela. Če io bomo sadili okoli 20. anrila, bodo znodnie sorte — le te smemo nri nas saditi —- dozorele koncem avgusta.
Soio sadimo naibolie za okonavinami in ji bogato pognoumo s Thomasovo moko in kaliievo sobo. Soio je treba pri prvem saieniu brezoogoino ceniti z »Le-gusinom«. Sola sama sebe dobro nrenaša, vsled česar lo lahko sadimo več let na enem in istem mestu. V tem primeru prihranimo ceplienie z L egu sinom. Ker sama sebe dobro prenaša, soia omogoča, da ji damo mesto na, tornem, suhem kraju, za katerega je najbolj hvaležna.
Za soio pripravimo zemljo enako, kakor za fižol in grah. Sadimo jo V vrste po 40 do 50 cm narazen. V vrsti damo na vsakih 30 cm no 2 zrna. Na, 1 ar površine rabimo okoli V* kg semena, na hektar pa 40 do 70 kg. Soio moramo okopavati! in osipati enako kakor krompir ali koruzo. Na 1 ar površine daje okoli 12 kg pridelka. V Sloveniji pa so dosegli tudi že 21 in več kg. Pot hektariu torej lahko računamo 12 do 21 g pridelka zmia, poleg tega pa še bogat pridelek redilne slame.
Če upoštevamo, da imamo v naši živalski krmi običajno premalo’ beljakovin, potem lahko rečemo, da s soio naicenejšim potom izboljšamo razmerje beljakovin do škrobnih enot, ki ga zahtevajo naše molznice. Ob senu in silaži nam pridelek sojinega zmia od 10 arov lahko da 2.400 do 4.200 1 mleka več. Dokup beljakovinske krme za isto povečanie količine mleka pa bi nas v povprečju stal 1.300.— do 2.300.— šilingov.	(bi.)
ob koncu zvrne
ostane in kaj naj se odstranit V zeleni goščavi je to mnogo težje. Čiščenje mladih sestojev naj bo izvršeno še preden drevje ozeleni.
Premalo skrbimo za gozdni red, za zdravstveno’ stanje gozdov. Ne preprečujemo pojav gozdnega mrčesa in raznih bolezni na gozdnem drevju. Ali ni naša dolžnost, da iz gozdno-varstvenih ozirov še pred pomladjo odstranimo vse polomljeno in podprto drevje? Če tega ne storimo, bomo v gozdu gojili škodljiv mrčes in bolezni, namesto da bi jih zatirali.
Sedaj je tudi čas, da obhodimo meje svojega gozda in da, obnovimo mejne znake. Če je meja slabo vidna, opravimo to delo skupno s sosedi. V mladju meje na vsak način izsekamo in napravimo vsaj 2 m široke jase. Potem glede mej ne bo prišlo do sporov.
Mlevnine na Koroškem
Z razglasom deželnega glavarja veljajo po tozadevnih zakonih na Koroškem naslednje mlevnine (Mahllohne) za 100 kg žita:
mletev pšenice	S	33.—
mletev rži ih ječmena v moko
za prehrano	S	31.—
mletev koruze v zdrob za prehrano S 29.— mletev vseh žit v zdrob za krmo S 11.— mletev ovsa v fini zdrob	S	18.—
Za količino pod 100 kg je na gornjo ceno dovoljen pribitek S 1.50.
Brezplačni cepiči za precepljanje
Preko oskrbovalcev sadnega drevja (Obstbaumwarter) organizira kmetijska zbornica množično precepljanje sadnega drevja. Ako se v enem kraju, občini ali območju zadruge odloči več kmetov za precepljanje, prispeva zbornica brezplačno cepiče, cepilno smolo in rafijo. Interesent plača le delo cepljenja, ki ga izvede oskrbovalec sadnega drevja;.
Interesente za precepljanje naj zberejo sadjarska društva ali zadruge. Formularji za prijavo ležijo pri kmetijski zbornici v Celovcu in okrajni kmečki zbornici Beljak.
Kmetje pa lahko vsak zase dobijo cepiče proti nizki ceni pri kmetijski zbornici.
Konji so še vedno pre~ veliko breme za kmetije
Ob lanskem decembrskem štetju so našteli v državi 221.715 konj, kar predstavlja nasproti letu 1954 padec za 23.695, nasproti letu 1951 pa za 53.931 glav.
Razen par sto izjem so konji danes vprežna živina kmetijskih obratov. Spričo naraščanja uporabe traktorjev v kmetijstvu število konj vse prepočasi pada. Padcu števila konj med letom 1954 in 1956 stoji nasproti porast traktorjev za 28.000. Ker so se v tem času »mehanizirale* skoraj brezizjemno le družinske kmetije, sklepamo iz te primerjave, da traktor ni povsod zamenjal vsaj 1 konja, kar bil po občih kmečkogospodarskih pravilih moral.
Primerjava očitno kaže, da ni malo število kmetij, ki so si poleg gospodarskega bremena »konj« naložile še novo breme »traktor«, ki oba ne donašata. Ta primerjava upravičuje ponovno gospodarsko zahtevo do kmeta, da mora ob traktorju najmanj enega konja — če že v resnici ne more obeh — zamenjati s kravo ali 5 prašiči, da bo prišel do denarja, ki ga zahtevata pogon in oskrba traktorja,
V petih letih za tretjino manj ovac
Leta 1951 so v državi našteli še 331.847 ovac in 309.842 koz. Pri miinulem decemr brskem štetju je število ovac znašalo le še 226.317, koz pa 202.386.
Ta padec kaže sedanjo brezpomembnost nekoč ene glavnih pridobitnih gospodarskih vej gorskih kmetov ter malih kajž-larjev.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Med je važno hranivo
Gospodinje in matere vse premalo cenijo pomen medu. Ena žlica medu zaleže več, kakor eno jajce ali en deciliter mleka. Hrano računamo po kalorijah. Če vzamemo za osnovo 1000 kalorij, ima, 1 kg mesa 1000 kalorij, 1 kg jajc 1613, 1 kg medu pa 3250 kalorij.
Med vsebuje zelo veliko’ ogljikovih hidratov, prav tako pa tudi fosforno kislino, železo’, mangan, apno in drugo. Vse te sestavine so zelo važne za, rast človeškega organizma, posebno je med potreben za otroke, ki, za, rast rabijo dosti rudninskih in drugih snovi. Zlasti med temnejše barve pa vsebuje tudi vitamine.
Matere, ki niimajo dovolj hrane za dojenčke in morajo dodajati umetno hrano, naj to izpopolnijo z medom. V začetku naj dajo le majhne količine, ker med odva-
ja, če se pa ne pokažejo motnje pri prebavi dojenčka, mu lahko količino medu zvišajo. Če bodo dobilvali otroci poleg druge hrane tudi med, se bodo lepo razvijali in bodo odporni proti raznim boleznim.
Tudi pri prehladu med pomaga, če ga damo v čaj, vendar moramo paziti, da tekočina nima več kakor 50 stopinj Celzija, ker sicer vročina uniči v medu različne sestavine, kil so za organizem potrebne.
Spretna kuharica lahko napravi z medom tudi jabolčni zvitek, kompot, medene pustne krape, medeno torto, navadne’ in nadevane medenjake ter medeni kruhek. Znana so tudi dišeča in šumeča medena vina, prav tako pa napravimo iz njega lahko tudil kis, ki je zdrav in izvrstnega okusa.

HECHENLEITNER & CIE.
CENTRALNE KURJAVE - SANITARNE NAPRAVE
KLAGENFURT— CELOVEC	VILLACH — BELJAK
Jugoslovansko-avstrijska trgovinska izmenjava na stvarni osnovi
Obseg blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Avstrijo je bil lanil za več ko dva milijona dolarjev večji kakor leta 1955. To je — kakor piše Jugopres — predvsem posledica povečanja jugoslovanskega izvoza, dočim je ostal jugoslovanski uvoz itz Avstrije v glavnem na isti višini. Lani je Jugoslavija izvozila v Avstri-
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.80, 17.00 20.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete
—	7.00 Pisan spored za jutranjo uino — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šlagerji — 19 05 Dober večer dragi poslušalci
—	19.30 Odmev časa.
Sobota, 16. februar:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Širni pisani svet
—	9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Mesto in dežela. Časovna slika — 17.10 Odlični izbor — 17.55 Iz parlamenta — 18.10 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi (slov.) — 18.45 Pri pevcih iz Kolbnitza — 20.30 Udar na udar.
Nedelja, 17. februar:
6.10 Igra Alfons Bauer — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Operetni koncert — 11.05 Veselo petje — veselo igranje — 13.45 Zima na planini Tauplitz — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Komorna glasba — 17.05 Ritmični koktajl — 17.45 Sedma umetnost —
19.00	Nedeljska športna poročila — 20.15 Otroci, kako čas mineva.
Ponedeljek, 18. februar:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Za našo vas: Blaž Singer: Nekaj preudarkov za letošnji proizvodni načrt (slov.) — 15.30 Glasba Oskarja Straussa — 16.45 Znanje za vse
—	18.45 Umetne pesmi poje Sonja Draksler (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.16 Srečanje v ponedeljek zvečer — 21.00 Nihajoče in pojoče strune.
Torek, 19. februar:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Naše zdravje
—	14.00 Poročila, objave. Torkovo kulturno pismo. Zdravniški vedež: Gripa (slov.) — 15.45 Veselo popoldne želijo Jaro Schmied in njegovi solisti — 18.45 En mesec deželne politike — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 ..Mesečnica” opera v dveh aktih.
Sreda, 20. februar:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Iz domačih gajev: sodelujejo moški oktet iz Št. Vida v Podjuni, mešani sckstet iz Kotmare vesi in Dravski trio (slov.) — 16.40 Oddaja za žene -— 17.15 Lepa pesem — 18.15 Zima je prišla. Pesmi in glasba iz Koroške — 18.45 Okno v svet (slov.) — 20.16 Od srca do srca.
Četrtek, 21. februar:
5.35	Kmečka godba — 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Na zapečku: Z mikrofonom R. C. pri Kvančniku (slov.) — 14.30 Vsak čas ima svoj motiv — 16.15 Georg Biichner. Za 120-letnico smrti
—	17.15 Popoldanski koncert Straussovih del
—	20.16 Zabavna oddaja (v narečju) —
21.00	Zveneča alpska dežela.
Petek, 22. februar:
5.35	Alpski zvoki — 8.45 Domovina in čas — 14.00 Poročila, objave. Trdi orehi. Oddaja ugank za staro in mlado (slov.) — 16.00 Novi avstrijski šlagerji — 16.45 Znanje za vse — 17.15 Popoldanski koncert — 18.45 Za uho in peto (slov.) — 20.20 „Lisica”, slušna igra.
jo blaga za 17,237.000 dolarjev vrednosti, iz Avstrije pa je uvozila blaga v vredno-stii 19,367.000 dolarjev.
Blagovni promet med obema državama se je lani odvijal v okviru trgovinskega sporazuma, ki je bil sklenjen decembra 1955. Sestav blaga na temelju tega sporazuma pa se je razlikoval od prejšnjih bla-
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05 , 6.00 , 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 16. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 S salzburškega festivala 1956
—	8.40 Vesele in okrogle — 9.30 Lepe pesmi, znani napevi — 10.10 Tisoč pisanih zvokov
—	12.30 Kmečka univerza — 12.40 Pisan šopek melodij — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 18.00 Okno v svet — 18.30 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 17. februar:
6.00	Narodne viže, vesele in mirnejše za prijetno nedeljsko jutro — 7.35 Zabavne melodije — 9.00 Ponovitev javnega četrtkovega večera — 10.15 Nedeljski simfonični koncert — 11.35 Lahka glasba — 12.00 Pogovor s poslušalci — 13.30 Za našo vas —
14.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Pot do penicilina — 18.35 Za dobro voljo — 20.00 Zabavni večer.
Ponedeljek, 18. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.35 Vsak eno — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pisan spored zabavnih melodij — 14.35 Naši poslušalci pozdravljajo in čestitajo — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Družinski pogovori
—	18.10 Slovenski oktet — 18.30 Kako zaznavajo živali barve — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 Simfonični koncert.
Torek, 19. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Koroška v narodni pesmi
—	8.50 Igra harmonikarski zbor „Kajuh" —
10.10	Od melodije do melodije — 11.15 Za dom in žene — 12.00 Kmečka godba — 12.30 Kmečka univerza — 13.30 Pester operni spored —14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 18.00 Športni tednik — 20.10 Makedonske narodne poje komorni zbor.
Sreda, 20. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Slovenske narodne pesmi
—	12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 16.00 Koncert po željah —
17.10	Sestanek ob petih — 18.00 Kulturni pregled — 18.45 Iz svetovne zakladnice samospevov — 20.00 Richard Strauss: „Salo-ma“, glasbena drama.
Četrtek, 21. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Slovenske narodne pesmi — 9.20 Pester spored zabavne glasbe — 11.00 Pesmi za naše male — 12.30 Kmečka univerza — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.10 Zabavna glasba na tekočem traku — 18.00 Iz delavnice naših etnografov — 20.10 Javni večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 22. februar:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.00 Za dom in žene — 12.00 30 minut domačih narodnih pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Ritmi in melodije
—	14.35 Naši poslušalci pozdravljajo in čestitajo — 17.10 Za športnike — 18.00 Ljudje med seboj — 18.15 Poje Planinski oktet — 18.45 V veselem ritmu — 20.15 Skladatelj Ciril Pregelj sedemdesetletnik.
govnih seznamov, ker je Jugoslavija zmanjšala uvoz nekaterih iizdelkov, ki jih že sama proizvaja, pravtako pa je zmanjšala' alt pa opustila izvoz nekaterih proizvodov, ki jih vsled razvoja domače industrije ne more več izvažati) v prejšnjem obsegu, marveč jih potrebuie v svoji lastni industrijski produkciji. Na ta način je bila blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Avstrijo lani postavljena na stvarno osnovo.
Avstrija zavzema v jugoslovanskem zunanjetrgovinskem prometu pomembno mesto. V celotnem jugoslovanskem izvozu je udeležena Avstrija s 5.4 %>, v jugoslovanskem uvozu pa znaša avstrijski delež
4.1	odstotkov.
V SZ popravljajo napake stalinizma
S posebnim odlokom vrhovnega sovjeta SZ so začeli obnavljati v Sovjetski zvezi nekatere republike in sicer imguško, čečensko, balkarsko, karačajsko na Kavkazu in kalmiško v pokrajinah ob Volgi južno od Stalingrada. Vse te samostojne republike so1 bile ukinjene leta: 1944, njih prebivalstvo' pa je bilo po večini deportirano v Sibirijo' in v srednjeazijske pokrajine. Svoječasno' so to prebivalstvo dolžili, da sodeluje z Nemci. Po tem odloku prezidija vrhovnega sovjeta je svoječasno izgnanemu prebivalstvu dovoljeno, da se vrne na svoje domove. S temi ukrepi hoče vrhovni sovjet popravitil krivico, ki je bila prebivalstvu prizadejana v času Stalina.
Zvezni sovjet je sprejel tudi zakonski načrt o razširitvi teritorialno-administra-tivnih pravic zveznih republik, ki bodo odslej lahko same odločale o ustanavljanju oblasti in okrajev na svojem ozemlju, zveza pa bo še naprej odločala o avtonomiji republik ih avtonomnih področij.
V dnevih od 10. do 17. marca 1957 bo spet dunajski pomladanski mednarodni velesejem. Velika gospodarska prireditev v glavnem mestu Avstrije je že tradicionalna ustanova, je razstava in prikaz zmogljivosti in napredka dohvačega in mednarodnega gospodarstva.
Na razstavi bodo zastopane najrazličnejše stroke gospodarstva. Med drugim bo v okviru sejma zelo bogata mednarodna razstava dvokoles in pritiklin za motoma vozila. Zelo pester in bogat bo prikaz tekstilij, oblek in čevljev, zastopana bo pestra kolekcija mobilij in opreme, porcelana in keramike, nadalje kozmetike in gospodinjskih artiklov ter orodja, kakor strojev za gradnjo itn gradbenega materiala, prehrambenih strojev, pisami-
V Planici se že pripravljajo . . .
Planita — svetovno znano prizorišče smučarskih skokov, se spet pripravlja na veliko prireditev, ki bo ponovno pritegnila veliko število najboljših športnikov-smučarjev ilz vsega sveta, prav tako pa tudi tisoče in tisoče navdušenih gledalcev od blizu in daleč. Letošnja prireditev je predvidena za čas od 8.—10. marca in je upati, da bodo' vremenske prilike omogočile zadovoljivo izvedbo.
Na mamutski skakalnici v Planici, kjer je Sepp Bradi — bivši svetovni prvak ih dolgoletni avstrijski mojster — kot prvi na svetu dosegel 100-metrski skok, bodo letos prvič nastopili tudi ruskii tekmovalci. Svojo udeležbo so prijavili tudi še avstrijski, ameriškil, češki, finski, italijanski, norveški, poljski, švedski in švicarski skakalci ter tekmovalci iz Vzhodne ih Za-padne Nemčije; posebno močno pa bodo seveda zastopani domači jugoslovanski smučarji.
Ob taki udeležbi nei bi bilo nilč izrednega, če bi postavili nov rekord (dose-
Dam v najem (ali tudi prodam) lepo arondirano posestvo v bližini Vrbe. Interesenti naj se oglasijo pismeno na naslov; Uprava Slovenski vestnik, Celovec-Klagenfurt, Gaso-metergasse 10.
danjega ima še vedno švicarski skakalec Fritz Tschannen, ki je leta 1948 skočil 120 metrov), zlasti še, ker je konstruktor skakalnice ihg. Bloudek v zadnji jeseni spremenil odskočni pomol skakalnice.
Le vsako tretje leto imamo možnost, da si v bližnji Planici ogledamo prireditev smučarskih skokov, na kateri sodelujejo res samo najboljši. Zato ne zamudimh pri' ložnosti.. . !
ških strojev itd. V načrtu so tudi posebne razstave »Tehnika v gospodinjstvu«-»Kmet in njegov gozd« ter »Avstrijske zvezne železnice v službi gospodarstva«-
Kakor vedno pri pomladanskih dunajskih velesejmih, je tudi letos posebno pe' ster program na sektorju kmetijskih stre’ jev. Na razstavi bo prikazana vrsta novosti ih zboljšanja ilz področja: tehničnega napredka, kar lahko s pridom izkoriščajo v kmetijskih obratih. Kmetijske stroje bodo tudi predvajali in pokazali), kako )e treba z njimi ravnati in jim streči.
Za 25 °/o znižane vozne cene na žele®" nicah ih avtobusih so ugodnost, ki jo b° marsikdo izkoristil in se udeležil dunaj' skega pomladanskega velesejma.

DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJEM
od 10. do 17. marca 1957
Moda
luksus
gospodinjstvo
vsakdanja potročnja
tehnika
stroji
orodje
Posebne razstave:
„ Avstrijske zvezne železnice v službi gospodarstva” »Tehnika v gospodinjstvu” Sejem izumiteljev
Mednarodna razstava dvokoles In pritiklin za motorna vozila
Na železnicah in avtobusih za 25% znižane vozne cene. Velesejmske izkaznice pri deželnih zbornicah za obrtno gospodarstvo, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah in pri prodajalnicah, ki so posebej označene.
Kmetijska in gozdno-gospodarska vzorčna razstava_________
Posebna razstava: „kmetin njegov gozd” razstava živine razstava kmetijskih strojev s predvajanj; prehrana in poživila poskušnja vin
I IRiAlDIiOl |P|RiO!GIR A|M
Velika mednarodna gospodarska prireditev