Leto IX. . Štev. 148 (2458)
PHIMDBSKI DHEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
»TODA MI NE DAMO ITALIJI TISTEGA PREDELA OD TRSTA DO TRZICA, NE DAMO JIM NITI SKEDNJA, NITI ZAVELJ, NE DAMO JIM ZALEDJA... MI VEMO, KAKO LJUDSTVO TAM DOLI DIHA... MI NE MOREMO NIKOLI ODSTOPITI OD TISTEGA, KAR LJUDSTVO HOČE, MI NE BI BILI, KAR SMO, CE BI SLI NA NEKE KOMPROMISE IN TRGOVANJA...«
Iz govora maršala Tita v Pazinu '
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, torek 23. junija 1953
Cena 20 Kr
Jugoslavija se hoče raztovarjati
v
(Članek <rMednarodne politike>)
Objavljamo pričujoči nadvse važen članek s pripombo, da je Osuobo. dilna -fronta za Tržaško ozemlje ponovno odločno zavzela stališče proti tisti rešitvi tržaškega vprašanja, ki jo člankar imenuje zasilna rešitev; OF vidi najboljšo rešitev vprašanja Trsta v skupni upravi, ki edina i> danih pogojih jamči obstoj STO in neodvisnost nje. govega prebivalstva, (Op. ur.)
Zgodovina razvoja tržaškega vprašanja v zadnjih nekaj letih je jasno pokazala osnovne ir, načelne razlike med jugoslovanskim ini talijanskim stališčem glede tega vprašanja.
Prvo stališče ima namen doseči sporazum, ki bi omogočil trajno sodelovanje med obema državama, drugo pa ima za smoter vsiljevanje takšne rešitve, ki bi lahko predstavljala podlago za nadaljnje ekspan-ziontstične zahteve.
Jugoslavija je mnenja, da se rešitev doseže lahko le z neposrednim stikom med obema državama, medtem ko druga stranka zaupa bol'j v pot,
Iti gre po ovinkih, to je v »posredovanje* (čiitaj pritisk) tretjih sil.
Jugoslovanski predlogi so kompromisi, zamišljeni kot Podlaga za dejansko rešitev, medtem ko italijanski zahtevajo maksimum in so izračunani Pa pogajanja, pri čemer ne izključujejo niti postavljanja drugih uteži na tehtnico pri razgovorih, na pr. ponujanje gospodarskih ugodnosti za teritorialna odstopanja itd.
Razlike so torej temeljne, kot v smotrih tako tudi glede metode njihovega uresničenja.
Rimske iluzije
No, tudi poleg te,ga,_ da je bilo jugoslovansko stališče doslej neštetokrat načelno in javno formulirano, se na italijanski strani — kot se zdi — gojijo še vedno določene iluzije.
V interesu obeh strani je, da se te iluzije enkrat za vselej odstranijo, ker bodo vse dotlej, dokler se končno ne rablini-jo, vedno na poti italijanski strani, da bi gledala realno na celotno vprašanje.^
Prvič, potrebno 'bi bilo, da se rimska diplomacija že enkrat dokončno prepriča, da njena metoda posredovanja s Pomočjo tretjih sil ne more doseči nikakršnih rezultatov na jugoslovanski stranii celo tedaj, ko bi posredovalne sile delale točno po italijanskih željah;
drugič potrebno je že enkrat razumeti, da se Jugoslavija ne 'pogaja okrog Svobodnega tržaškega ozemlja in da ne zahteva 100 zato, da dobi temveč daje predloge, za katere misli, da ob danih po-Sojih predstavljajo edino podlago končne sporazumne rešitve; poleg tega — naj ponovimo — je samo ob sebi Razumljivo, da se od Jugoslavije ne more pričakovati, da ki pod kakršnimi koli pogoji Pristala na zamenjavo svojega ciničnega ozemlja za gospodarska in druga odstopanja, in da mora biti zaradi tega vprašanja STO rešeno brez mešanja drugih vprašanj in brez Postavljanja pogojev. (Prav zares je zanimivo, kako se v lialijanski diplomaciji vztrajno držijo — najbrž zaradi zakona vztrajnosti — Sforzove žamisli «globalnega reševanja* °dprtih vprašanj, t. j- ideje o Ramenjavi ozemlja za nekakšna popuščanja na drugih področjih).
. Morda bo zadnji govor maršala Tita prispevek k temu čeprav to ni prvič, da se z jugoslovanske strani odločno Jn jasno poudarjajo načela, po katerih je edino mogoče reševat; tržaško vprašanje da te iluzije v Rimu razbli-niio. Tov. Tito je dejal;
Jaz nisem prišel sem, da bl licitiral in v čemer koli Popuščal, kot so nekateri upa-da bom storil. Jaz ne popu-scam, ker nihče izmed nas ni-*Pa pravice popuščati... Jaz ?elo dobro vem, da bi se v tem Primeru tukaj ustvarilo večno žarišče nemirov in spopadov.*
Potemtakem z jugoslovan-ske strani ne more niti danes jutri pričakovati drugačno Reševanje tržaškega vprašanja, hiti drugačni predlogi (vsaj ne
v bistvu) od onih, ki so bili Večkrat dani do danes. Ti pred-k>gi so i realistični i v znatni tieri prihajajo nasproti ltali-ianskim zahtevam. Ce mi ne odstopamo in ne popuščamo da-v® od njih, ne more tega nnh-c.e, kdor je objektiven, označi-u kot nepopustljivost in preprečevanje sporazuma, ker smo če pri postavljanju teh predlogov v največji možni meri Upoštevali italijanske interese. Nasprotno: Jugoslavija zahteva, da se zadovoljijo samo tiste JPinimalne zahteve, ki so potrebne, da bi se dosegla kolikor toliko znosna rešitev, da bi se izognili ustvarjanju nekega novega zemljepisnega, Političnega in etničnega absurda, ki bi še bolj zastrupljal vzajemne odnose kot nerešeno Vprašane Trsta.
Dolžnost Jugoslavije
Jugoslavija je obvezana, da od ločno vztraja na uresničenju teh minimalnih zahtev. Izvršiti mora to obvezo ne samo do ljudstva STO in jugoslovanskih narodov, temveč ji to narekuje (udi njena odgovornost za o-h rani te v miru y tem delu sve-
ta; dopustiti, da bi se z neko ebsurdno rešitvijo ustvarilo novo žarišče nemirov v tem delu Evrope, hi bilo v največjem nesoglasju s to odgovornostjo, ki jo Jugoslavija nosi.
S teh načelnih pozicij Jugoslavija vodi preudarjanje o tržaškem vprašanju do sledečih sklepov, ki so v njenih dosedanjih predlogih že formulirani:
Trajna rešitev je lahko samo lista, ki bo omogočila dejansko sodelovanje na tem področju, tako med obema etničnima elementoma, kakor tudi med obema državama kot celotama, a ki bi razen tega omogočila normalno funkcioniranje Trsta kot pristanišča svojega jugoslovanskega pa tudi širšega srednjeevropskega zaledja. Edini način, s katerim se ti cilji lahko uresničijo, je skupna uprava.
Druga možnost je razmejitev na etnični podlagi. Toda ta rešitev je lahko samo drugorazrednega značaja, uresničljiva v primeru, če se ugotovi, da je ohranitev STO kot celote nemogoča.
Skupna uprava
Maršal Tito je v svojem govoru v Istri povsem jasno postavil, na kakšen način bi sistem skupne uprave moral delovati:
((Takšna rešitev vprašanja skupne uprave ne pomeni, da bi Italija in Jugoslavija imeli pravico, da vsilijo neki sistem ali upravo o Trstu, temveč da bi imeli Tržačani pravico Vladati sami sebi, toda, razume ise, da bi imeli demokratični sistem, ker mi ne bi dovolili. da bi tam vladali fašisti. Oblast bodisi enega ali drugega guvernerja bi bila bolj nadzornega in simboličnega značaja, bolj. v tem smislu, da bi bil to organ, ki bi pazil, da med narodi, ki v Trstu živijo — Italijani in Slovenci — ne bi bilo nikakršne diskriminacije v odnosu enega do drugega. Z eno besedo, ustvarjena bi bila mala, toda zares složna enota, v kateri bi bilo življenje znosno, v kateri_ ne bi bilo narodnostne riržnje, niti kakršne kolj diskriminacije, v kateri bi vladal resnično dtmokratičen sistem. Italija in Jugoslavija bi imeli po svbjih guvernerjih svoje obveze in bi morali jamčiti, da se bo spoštovala volja in pravica narodov, ki na tem ozemlju bivajo.*
Avtonomija in samouprava za STO predstavlja torej bistveni del jugoslovanskega predloga o skupni upravi. To najbolje ruši italijansko tezo, ki so jo sprejeli tudi nekateri krogi v drugih državah, da je sistem skupne uprave nesposo: ben delovati, ker bi baje pri vsaki izmenjavi guvernerja, t. j. po vsakih treh letih, prišlo do popolne spremembe režima na tem ozemlju. Skupna uprava na STO nima nobene zveze s polkolonialnim režimom, kjer je od diktatorskih pooblastil guvernerja odvisno vse notranje življenje ozemlja. Guverner ne bi mogel vršiti nikakršnih »revolucij* in ((prevratov*. Edino, s čimer bi bilo svobodno odločanje prebivalstva omejeno, bi bile določbe stalnega statuta STO, zlasti glede suverenosti in integritete STO, glede enakopravnosti raznih narodnosti in glede demokratične notranje ureditve. Guvernerji bi morati paziti, da se te določbe izvršujejo in nič več.
Za uspešno delovanje takšnega sistema je potrebno samo eno: dobra volja z ene in druge strani, odstranitev nasprotujočih si sil v domačem prebivalstvu, ki jih izziva šovinizem. Ako bi Italija prenehala s svojo politiko, posebno pa po organizacijah v Trstu, ki so finansirane iz Italije, razpihovati v Trstu šovinizem proti Slovencem, smo lahko prepričani, da bi male skupine šovinistov hitro izgubile sleherno podporo prebivalstva.
Pristanišče in železnica
Sistem skupne uprave bi moral vsebovati poleg teh dveh omenjenih elementov (t. j, široke avtonomije in samouprave krajevnega prebivalstva, enakopravnosti obeh narodnosti in odsotnosti vsakršne diskriminacije), tudi skupno in enakopravno izkoriščanje in kontrolo pristanišča, t. j, železniške mreže s strani Italije in Jugoslavije.
Skupno nadzorstvo pristanišča in železnic bi imelo za cilj, da se zajamči enakopravno ravnanje ne samo do Italije in Jugoslavije, temveč tudi do držav tržaškega srednjeevropskega zaledja, t. j. v prvi vrsti Avstrije. Glede na precejšnje zanimanje Avstrije za izkoriščanje tržaškega pristanišča (kar kažejo številke povojnega avstrijskega tranzita sko. zi Trst) bi se lahko predvidela tudi njena udeležba v nadzorstvu luke in železnic. Takšna skupna uprava bi imela za cilj vrnitev Trstu njegove tradicionalne vloge podo-r.avsko-srednjeevropskega pristanišča. Eno bistvenih sredstev za dosego tega cilja bi morala biti vsekakor obnova tržaških paroplovnih linij in tržaške mornarice, ki je padla danes na vsega eno šestino tiste tonaže, ki jo je imela neposredno pred prvo svetovno vojno. Drugo važno sredstvo bi morali biti skupni ukrepi za ponoven razvoj tržaške industrije. v prvi vrsti ladjedel-niške.
Frednosti skupne uprave
Prednosti takšne ureditve STO so očitne.
S tem bi se izognili ločitvi osamljenih italijanskih mestnih otokov od njih neposrednega zaledja v interesu teh mestnih otokov in zaledja.
Posebno veliko korist bi od takšne ureditve STO imelo tržaško zaledje, vključno tudi druge države, na pr. Avstrija.
Končno, kar je morda najbolj važno, bi uspešno funkcioniranje skupne uprave na tem področju pripomoglo k razvoju splošnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, ki bi bili na to sodelovanje usmerjeni zaradi svojih lastnih koristi.
Na ta način bi postal Trst veza med Italijo in Jugoslavi-jo _ne pa kamen spotike. Se več, če bi se nekoč premostile neizogibne težave v skupni u-pravi, bi skupina uprava na STO lahko imele ogromno vlogo kot odločilni korak k dokončni rešitvi italijansko-jugo-slovanskega obmejnega vprašanja sploh.
Toda ti argumenti se — kot
ODLOČEN BRITANSKI PROTEST proti Singman Rilevl samovolji
Britanski min. predsednik Churchill obtožuje južnokorejsko vlado izdajstva Clarkov razgovor s Singmanom Rijem - General izjavlja, da je pooblaščen podpisati premirje, tudi če Singman Ri ne bo zadovoljen s pogojem
Protestna nota FLRJ Romuniji
(Nadaljevanje na 4 strani)
SEUL, 22. — General Clark1 je danes na tiskovni konferenci v Seulu izjavil, da ga je ameriška vlada, kot izvrše-vateljica sklepov OZN pooblastila, da podpiše premirje, glede katerega se v Panmunjomu pogajajo, tudi še Singman Ri ne bo zadovoljen s pogoji premirja.
General Clark je prižel v Seul danes zjutraj in se je raz-govarjal s Singmanom Rijem.
Gornje izjave je Clark podal na tiskovni konferenci, ki jo je sklical po razgovoru z juž-nokorejskim predsednikom. Izrazil je tudi upanje, da bodo južni Korejci lojalni do njega, ker je od njihovega sodelovanja v veliki meri odvisen sporazum o premirju.
Glede razgovora s Singmanom Rijem je izjavil; «Voditelj Južne Koreje je bil vljuden z menoj in njegovo zadržanje se mi je zdelo tako, da daje spod. budo za razgovore*. Pripomnil je, da je skupno s Singmanom Rijem ugotovil, da «se je treba za vsako ceno izogniti
materialnemu konfliktu med zavezniškimi silami in južnokorejsko vojsko*, ter je dodal, da so bila dana posebna navodila na eni in na drugi strani v tem smislu.
Poudaril je za tem, da bo nedvomno prišlo do premirja (»toda vedeti, če bo prekršeno ali ne, je druga stvar*), in je izjavil, da mu je Singman Ri obljubil, da ga bo obvestil, «ko bi Južna Koreja čutila, da je prišla ura, da podvzame kajj izredno resen sklep, kakor bi bil na primer njen umik iz po. veljstva OZN»; «toda — je dodal Clark — ta trenutek ni sedaj še prišel*. Zanikal je, da bi imel namen razmišljati o možnosti proglasitve obsednega stanja, češ da je Južna Koreja suverena država.
Na koncu je Clark dejal, da morajo dokončni sklep o premirju sprejeti sedaj Kitajci in severni Korejci
Včeraj je general Clark v posebni izjavi zvalil vso odgovornost za poseg severnokorejskih ujetnikov, ki se proti-
vijo repatriaciji, na Singmana Rija in južnokorejsko vlado. Zagotovii je, da poveljstvo Združenih narodov ni v nobeni zvezi s tem pobegom.
Po današnji tiskovni konferenci se je general Clark raz-govarjal z južnokorejskim načelnikom glavnega štaba.
Iz Washingtona pa je danes odpotoval na Korejo namestnik državnega tajnika za vprašanja Daljnega vzhoda Walter Robertson v spremstvu drugih dveh funkcionarjev in načelnika glavnega štaba ameriške vojske Collinsa. Robertson je izjavil, da odhaja na Korejo kot osebni predstavnik predsednika Eisenhowerja in državnega tajnika Dullesa na vabilo Singmana Rija. Dodal je, da upa, da bo prepričal Singmana Rija o utemeljenosti a-meriškega stališča glede prenehanja sovražnosti na Koreji. S seboj ima tudi poslanico F o. sterja Dullesa za južnokorej-skega predsednika.
Združeno poveljstvo je danes zjutraj javilo, da so pre-
Sestanek Popovifrgruher 291. m.
Dnevni red: balkanski sporazum, odnosi obeh držav z Italijo, koristi Avstrije v Trstu in zboljšanje položaja koroških Slovencev
BEOGRAD. 22. -— Državno tajništvo za zunanje zadeve FLRJ je po avstrijskem poslaništvu v Beogradu obvestil avstrijsko vlado o sestavu jugoslovanske delegacije, ki bo spremljala državnega tajnika za zunanje zadeve Kočo Popoviča pri njegovem obisku Avstriji. Rrav tako so se sporazumeli tudi o programu bivanja Koče Popoviča na Dunaju in o dnevnem redu razgovorov med jugoslovanskimi in avstrijskimi funkcionarji.
V jugoslovanski delegaciji, ki jo vodi državni tajnik Koča Popovič, so funkcionarji državnega tajništva: načelnik evropskega oddelka opolnomoče-ni minister Salko Fajič, načelnik gospodarskega oddelka svetnik Ivan Barbarič prvi svetnik dr. Vladislav Serb, svetnik Drago Kunc in sekretar Aleksander Demajo.
Delegacija bo 29. junija z letalom odpotovala na Dunaj. Istega dne bodo na Dunaju običajni protokolarni obiski. Uradni razgovori med državnim tajnikom Kočo Popovičem in avstrijskim ministrom dr. Karlom Gruberjem bodo 30. junija in 1. julija. Predvideno je
tudi, da bo v teku teh dveh dni kosilo pri predsedniku republike Theodoru Koernerju in ministru zunanjih zadev dr. Karlu Gruberju ter večerja pri kanclerju ing. Juliusu Raa-bu. Za 1. julij zvečer je predviden sprejem v jugoslovanskem poslaništvu na Dunaju, pred tem pa bo verjetno tiskovna konferenca.
Poleg tega uradnega dela obiska bo državni tajnik Koča Popovič ostal v Avstriji še 2. julija na privatnem obisku.
Glede razgovorov med jugoslovanskim državnim tajnikom in avstrijskim zunanjim ministrom predvidevajo da bosta v prvi točki dnevnega reda proučila nove poteze sovjetske zunanje politike v svetu,’zlasti v Avstriji. Vidno mesto bo v teh razgovorih posvečeno tudi balkanskemu sporazumu med Jugoslavijo, Grčjo in Turčijo in tesnemu sodelovanju med tremi balkanskimi deželami. Zelo pomembni bodo razgovori o sosednih odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo ter Jugoslavijo in Italijo. Poleg ostalega bo vsekakor važno proučevanje tržaškega vprašanja in gospodarskih interesov Avstri-
je v Trstu. Ob lanskem uradnem obisku Jugoslaviji je avstrijski minister za zunanje zadeve dr. Karl Gruber v zvezi s tržaškim vprašanjem izjavil, da ima Avstrija posebne gospodarske interese v Trstu ter da upa da bosta italijanska in ju-
A. Stevenson prispel v Beograd
BEOGRAD, 22. — Adlai Ste. venson, kandidat demokratične stranko. ..a zadnjih volitvah v ZDA. je prispel danes z le. talom v Beograd. Ob prihodu so ga pozdravili Milovan Dji-las, dr. Jože Vilfan in Sveta Popovič. Z istim letalom je prišla delegacija Sociali, stične zveze FLRJ, ki je pod vodstvom Veljka Vlahoviča obiskala Izrael. Stevenson bo ostal v Jugoslaviji do 27. t. m. Sprejel ga bo tudi maršal Tito Verjetno se bo sestal tudi s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Edvardom Kardeljem, S. Vukmanovičem in Kočom Popovičem.
ROVE SMRTNE OBSODBE na sovjetskem področju Nemčije
Veliko število mrtvih in ranjenih pri spopadih z oboroženimi silami Uradno priznavanje neredov - Pred sestankom 4 visokih komisarjev ?
BERLIN, 22. — V Berlinu je vzhodnonemška policija danes streljala proti skupini dečkov na ozemlju britanskega sektorja in ubila 15-letnega dečka.
Kljub strogim ukrepom, ki so jih podvzeli v sovjetskem sektorju Berlina in v Vmodni Nemčiji, je od sobote na nedeljo zbežalo v zahodni Berlin 782 oseb, ki so se udeležile zadnjih demonstracij in se bojijo aretacij. Med njimi so tudi nekateri politični jetniki, so jih demonstranti izpustili.
prvikrat od začetka neredov v Vzhodni Nemčiji je agencija «ADN» priznala, da je prišlo do incidentov v velikih tovarnah «Leuna» pri Merseburgu v bližini Leipziga, kjer se izdeluje sintetični bencin. Kakor že javljeno, so delavci zanetili požar v teh tovarnah in tudi v bližnjih tovarnah «Bu-na», kjer se izdeluje sintetični gumi.
Včeraj je zahodnonemški list ((Telegraf* javil, da se je na Saškem uprlo 100.000 nemških delavcev v rudnikih urana. List piše, da so delavci v teh rudnikih razorožili 2.000 članov vzhodnonemške policije in pro-glasili splošno stavko. V to pokrajino so takoj poslali ojače-nja sovjetskih čet, ki'so se spopadle z delavci. V borbah je padlo 25 delavcev, 30 pa je bilo ranjenih. List dodaja, da so sovjetske oblasti v znak repre-salij zaradi upora ustrelile 12 delavcev.
«Telegraf» prav tako piše, da ie po delavskih demonstracijah v Vzhodnem Berlinu prišlo do nemirov v posameznih mestih Vzhodne Nemčije. V Leipzigu so ubili 3 delavce in jih 120 ranili. Delavskih demonstracij v tem mestu se je udeležilo okrog 60.000 delavcev. V mestu Ratenau pa je prebivalstvo linčalo šefa politične policije.
Iz poročil, ki prihajajo iz vseh krajev sovjetskega področja Nemčije, je tam polo-žai še vedno nejasen. Zdi se, da" je vsaj sto oseb zgubilo življenje: nekatere so obsodila na smrt sovjetska vojaška sodišča, drugi pa so bili ubiti pri spopadih med uporniki in oboroženimi silami. Po zadnjih vesteh je bilo baje med neredi
na sovjetskem področju nad 100Q ranjenih.
Medtem ko je sovjetski general Dibrova zavrnil protest treh zahodnih vojaških poveljnikov, je predsednik zahodno-nemške republike Heuss ob priliki počastitve spomina padlih žrtev zahteval, naj se v vzhodnem Berlinu in na sovjetskem področju preneha s prelivanjem krvi. Predsednik je tudi dejal, da je upor nemških delavcev plebiscitarna obsodba proti tistim, ki imajo sedaj oblast na sovjetskem področju. «Vlada sovjetskega področja ni bila prisiljena odstopiti, je pripomnil Heuss, toda prisiljena je bila prepustiti oblast sovjetskim tankom*.
V Hannovru je podpredsednik Spodnje Saške Von Kessel ob povratku iz Berlina izjavil, da se je v Vzhodni Nemčiji začel velik val terorja, ter je dodal, da je verjetno, da bo prišlo do novih demonstracij, ko bc ukinjeno obsedno stanje. Von Kessel je tudi izjavil, da so demonstranti izpustili iz zaporov in koncentracijskih" taborišč v številnih mestih politične jetnike. Ob demarkacijski črti so razmestili veliko število sovjetskih vojakov da preprečijo beg tistih, ki jih policija išče.
V Berlinu se je danes začel znova promet na petih glavnih prograh nadcestne železnice. Sovjetske oblasti so tudi dov<> lile, da se je 684 Berlinčanov vrnilo v vzhodni sektor, 12 pa v zahodni.
Centralni komite enotne socialistične stranke pa je danes objavil dolgo izjavo, v kateri seveda vali odgovornost za nerede na ((ameriške in nemške vojne hujskače*. Poročilo dodaja, da v Vzhodni Nemčiji «vlada red*, in da so aretirali ((številne zahodne agente*. Nato pravi poročilo: «Ce množice ne razumejo partije, je ta kriva. Treba je torej določiti razliko med poštenimi delavci in izzivači, ki so skušali spremeniti nezadovoljstvo prvih v akcijo proti vladi*.
Nato napoveduje izjava nekatere ukrepe za izboljšanje pogojev delavcev; med temi se nekateri nanašajo na mezde in plače. Napoveduje se tudi
pospešitev zidanja stanovanj, nakazilo 30 do 40 milijonov mark za izboljšanje delovnih pogojev, zmanjšanje omejitev pri uporabi električne energije in povečanje omejitev za težko industrijo. Prav tako bodo pospešili delitev oblačil potom sindikatov. Glasilo stranke «Neue Deutschland* tudi navaja nove glavne naloge vzhodnonemške vlade na gospodarskem in političnem področju. List pravi, da je treba predvsem izboljšati politično delo med delavci v tovarnah, «da se tesneje združijo okrog stranke in da se izločijo fašistični elementi*. «Toda to ne bi imelo uspeha, dodaja list. če se ne bi dnevno vodila borba za izboljšanje materialnega položaja delavcev*. Dalje pravi list, da je treba izvajati vladne ukrepe glede izboljšanja položaja kmetov. Glede industrije in trgovine pa pravi; «Delavci so predvsem zainteresirani na razvoju privatne iniciative, bodisi v mali in srednji industriji, kakor tudi v trgovini. Ta razvoj bo pripomogel k zvišanju proizvodnje blaga široke potrošnje m k izboljšanju kakovosti proizvodov. To pa bo zahtevalo revizijo petletnega načrta*.
Iz Bonna javljajo medtem, da so se tam že sestali trije zahodni visoki komisarji, da proučijo položaj v Berlinu. Zdi si, da so tudi proučili možnost. da bi sovjetski komisar Semjonov izkoristil priliko sestanka visoke komisije, ki bo v soboto v Berlinu, da se sestane s tremi zahodnimi komisarji, S čimer bi v neki meri zopet oživela štiristranska nadzorstvena komisija. V istih krogih javljajo, da je Semjonov sporočil trem zahodnim oblastem, da je prevzel svoje mesto.
Kancler Adenauer pa je poslal Eisenhowerju, Churchillu in odstopivšemu francoskemu ministrskemu predsedniku Ma-yerju brzojavko, s katero zahteva. naj se tri zahodne vlade trudijo za združitev Nemčije, in se pri tem sklicuje na resolucijo, ki je bila izglasova. na v zveznem parlamentu.
goslovanska vlada pri reševanju tržaškega vprašanja vodile računa tudi o tem.
Roleg vprašanja avstrijske mirovne pogodbe in drugih mednarodnih vprašanj bodo pri teh razgovorih vsekakor proučili tudi vprašanje zaščite jugoslovanskih manjšin v Avstriji. To vprašanje je toliko važnejše, ker jugoslovanska narodna manjšina v Avstriji še nima določenega statuta Lot narodna manjšina. Ta položaj skušajo izkoristiti nekateri elementi v Avstriji, kar se vidi tudi pri uredbi o dvojezičnih šolah v Avstriji, s katero skušajo ti elementi okrniti minimalne pravice, ki jih uživa jugoslovanska narodna manjšina. Čeprav je rešitev tega vprašanja predvidena v mirovni pogodbi, bi bilo kljub temu v interesu ene in druge države ter nadaljnega razvijanja dobrih sesedskih in prijateljskih odnosov, da bi se to in slična vprašanja čimpreje rešila z medsebojnimi sporazumi. Dr. Gruber je ob svojem lanskem obisku v Beogradu v zvezi z vprašanjem narodnih manjšin izjavil, da bi bil izreden in pomembni napredek v mednarodnem življenju ko manjšin ne bi več imeli za sredstvo, ki razdvaja narode, temveč kot element boljših zvez. Dr. Gruber je tedaj dodal, da namerava avstrijska vlada zagotoviti manjšini njeno lastno kulturno življenje, da jo tako pridobi za sodelovanje pri graditvi boljših odnosov.
Poleg tega bodo v teku razgovorov na Dunaju proučili tudi vrsto gospodarskih problemov med obema državama. Vsekakor bo govora tudi o razširitvi trgovinske izmenjave med dvema državama. Med važna vprašanja sodi tudi vzpostavitev prometa na Donavi med Avstrijo in Jugoslavijo, vprašanje električnih central na Dravi in s tem v zvezi oskrbovanje Avstrije z električno energijo iz Jugoslavije, in to zlasti v zimskih mesecih, ko Avstriji zaradi nizkega vodnega stanja primanjkuje električne energije. Proučili bodo tudi vprašanja boljšega izkoriščanja kapacitete južnih železnic za avstrijski tranzit čez Jugoslavijo v Trst, kakor tudi druga gospodarska vprašanja, ki zanimajo obe deželi in vprašanja kulturnega sodelovanja.
teklo noč druge skupine ujetnikov skušale zbežati iz taborišča v Masanu, a to so jim preprečile ameriške čete. Ujetniki na otoku Ceju pa so v so. boto priredili demonstracije in zahtevali osvoboditev. Zahtevali so tudi, naj se Indija in kominformistične države od. stranijo iz komisije za nadzor, stvo nad ujetniki. Poveljstvo OZ" izjavlja, da je sedaj v južnokorejskih taboriščih še 14.500 ujetnikov, ki se protivi-jo repatriaciji.
Medtem obtožuje agencija «Nova Kitajska* ponovno poveljstvo OZN sodelovanja s Singmanom Rij"em pri izpustitvi vojnih ujetnikov ter zavrača včerajšnje Clarkove izjave.
V britanski spodnji zbornici pa je danes Churchill sporočil, da so izročili južnokorejski vladi britansko protestno noto zaradi izpustitve vojnih u-jetnikov. Kot član OZN angleška vlada odločno obsoja to kršitev v škodo oblasti povelj, stva OZN tudi zaradi obvezno, sti, ki jih je južnokorejska vlada sprejela leta 1950 nasproti temu poveljstvu.
Churchill je tudi izjavil, da se angleška vlada boji resnih posledic Singman Rijevega de. janja, ter je sporočil, da so severnokorejski ujetniki, ki niso še zbežali (okoli 8 ali 9 tisoč) sedaj pod nadzorstvom a-meriških čet. Zanikal je, da bi poveljstvo OZN sodelovalo pri izpustitvi ujetnikov, ter da je britanska vlada v tesnem stiku z vlado ZDA in držav Commonwealtha.
Ko je odgovarjal na nekatera vprašanja, je Churchill ponovil, da je korejsko vprašanje zelo resno in da vsebuje polno nevarnosti. Ni izključeno, da bo potrebno poslati o-jačenja na Korejo, «zato da se izvede politika miru in dobre vere*
Churchill je tudi izjavil, da so ZDA, Velika Britanija in Francija v rednih stikih glede vojaških vprašanj, ki se tičejo azijske celine. Tudi Avstralija in Nova Zelandija sodelujeta pri teh stikih. Vojaški predstavniki petih držav se redno sestajajo, da si izmenjajo informacije in tudi da pripravijo načrte v zvezi z morebitnimi grožnjami, ki bi na tem delu sveta nastale.
Voditelj opozicije Attlee je izrekel svoje začudenje zaradi pomanjkanja discipline, ki jo je pokazala južnokorejska vojska, ki je sestavni del sil OZN. Churchill je pripomnil: ((Nisem gotov, ali gre za pomanjkanje discipline. Lahko bi tudi šlo za tajno izvršeno dejanje, ki spada, kakor sem že rekel, v okvir izdajstva*.
BUKAREŠTA, 22. — Jugoslovansko veleposlaništvo v Bukarešti je izročilo danes romunskemu zunanjemu ministrstvu protestno noto zaradi izzivalnega nastopanja romunskih oblasti proti osebju jugo. slovanskega veleposlaništva in proti članom jugoslovanske delegacije, ki se udeležuje za. sedanja Donavske konference. V noti se poudarja, da so romunski organi tri ure brez potrebe zadrževali na meji jugoslovansko delegacijo, ki je po. tovala na zasedanje v Bukarešto, in jo zasledovali. Romunski organi so večkrat fotografirali šefa jugoslovanske delegacije Petroviča. Nekega yeče_ ra so pokvarili avto šefa jugo. slovanskega veleposlaništva, ki je stal pred lokalom, v katerem so bili člani jugoslovanske delegacije.
Jugoslovanski uradni zastopniki so dvakrat opozorili romunsko zunanje ministrstvo na te nedovoljene postopke. Toda kljub temu je agent romunske policije 20. t. m. ponovno fotografiral šefa jugoslovanske delegacije in ga celo fizično napadel, ko je Petrovič skušal to preprečiti. Nato je agent ob podpori romunske policije pobegnil. Da bi ublažilo te incidente, je romunsko zunanje ministrstvo 20. t. m. opozorilo jugoslovansko veleposlaništvo, češ da so člane jugoslovanske delegacije fotografirali v Bukarešti brez dovoljenja. Jugoslovansko zunanje ministrstvo energično protesti, ra proti tem provokatorskim postopkom agentov romuske policije in zahteva cd romunske vlade, da prepreči tako ravnanje. Jugoslovanska nota končno poudarja, da gredo vsi ti postopki romunskih organov za tem, da onemogočijo normalno delo jugoslovanskih di. plomatov in ogrožajo njihovo varnost.
BermudsKa Konferenca
določena za 8. julija
WASHINGTON. 22. — Kot so objavili v Beli hiši, je novi datum za bermudsko konferen. co med predstavniki Velike Britanije, Francije in Združenih držav določen na 8 julija.
Tiskovni tajnik Bele ,hiše. Murray Snyder, je izjavil, da bo predsednik odpotoval na Bermude v spremstvu zunanjega ministra s predsednikovim letalom «Columbine» en dan pred pričetkom sestanka. Sny-der je opozoril, da bodo konferenco ponovno odložili, če ne bo v kratkem mogoče sestaviti nove francoske vlade.
Predsedstvo britanske vlade pa je sporočilo, da bo mini. strski predsednik odpotoval s svojimi svetovalci in tajništvom 30. junija z admiralsko ladjo «Home Fleeta*, 45.000-tonsko bojno ladjo «Van-
guard*, ter bo prispel na Ber« mude pravočasno, da bo 7. ju, lija pozdravil	ameriškega
predsednika in francoskega zastopnika.
Francoska vlada je sporoči, la, da bo poslala na konferen-' co svojega zastopnika. Ce n« bo še sestavljena vlada, bo na konferenco šel dosedanji mi. nistrski predsednik Ren« Mayer.
Antoine Pinay
rešuje francosko krizo
PARIZ, 22.	—	Predsednik
republike Auriol je včeraj po. veril Pinayu nalogo za sesta. vo nove vlade. Pinay je oblju« bil, da bo dal dokončni od. govor.
Pinay je Auriolu izjavil da je položaj zelo nevaren in da ostane še malo časa, da sa najde pripomoček. Njegov sprejem tolmačijo kot nov poizkus sestave vlade desnega centra.
Danes se je Auriol razgo, varjal z guvernerjem Franco-ske banke in z ravnateljem za finančna vprašanja. Papoldn« se je razgovarjal s predstavni, ki neodvisnih, kmetov, socia. listov, bivših golistov. goli. stičnih odpadnikov, radikalov, demokratične in socialna stranke odpora in s predstavniki MRP. Zdi se. da se zlasti demokristjani upirajo sodelovanju s pinayem .Ta je izja. vil, da se ne bo predstavil skupščini, če ne bo gotov večine MRP Predsedniku Aurio. lu bo dal dokončni odgovor jutri zjutraj.
Sestanek ministrov evropske skupnosti
PARIZ, 22 — Italijanski mu nistrski predsednik De Gaspe-ri je danes predsedoval konferenci šestih zunanjih ministrov Schumanovega načrta in evropske obrambne skupnosti;
Sklenili so, da se bodo sestali ponovno 7. avgusta v Baden-Badnu, da nadaljujejo proučevanje ustanovitve politične skupnosti.
Izmenjali so si tudi misli o mednarodni politiki v zvezi a bermudsko konferenco.
V Strassburgu je predsed-nik visoke oblasti Schumanovega načrta Jean Monnet izjavil, da se bodo v kratkem začela pogajanja za pridružitev Anglije k tej skupnosti.
PARIZ, 22. — Večja množica je danes protestirala pred sovjetskim poslaništvom v Parizu zaradi ukrepov, ki so jih sovjetske oblasti podvzele ob priliki zadnjih neredov v Vzhodni Nemčiji in CSR.
Rim spletkari in izsiljuje
Italiji niso mar Tržačani, temveč ugrabitev še enega dela jugoslovanskega ozemlja
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — V zvezi z dejstvom, da je Italija odklo-
zumom potrebno dovoljenje vseh članic atlantskega pakta, t. j. tudi Italije in da so ZDA
nila tudi zadnji predlog mar- i revidirale pvojo politiko voja.
-	-	1	ske pomoči Jugoslaviji. Poleg
tega skušajo v Rimu s širje-
šala Tita o skupni upravi na STO za rešitev tržaškega vpra- .-šanja, se v Beogradu poudar- n)em vesti, da so kljub volil-
-...........—	-••	mm	rezultatom	vse	politične
stranke enotne z vlado o trža. škem vprašanju, popraviti svojo zavoženo politiko.
»(Jugoslavije se ne tiče. kdo je dobil in kdo je izgubil na volitvah. Jugoslavija Se ni nikdar vmešavala v zadeve I-talije, niti ni skušala izkoristiti volilnih rezultatov v svoj interes. Toda Jugoslavija ne bo nikdar pristala, da Italija plačuje svoje račune na račun jugoslovanske manjšine v Trstu. Pomanjkanje dobre volje v Rimu za rešitev tržaškega vpra-
ja, da je v zadnjih dneh Italija bila prisiljena ugotoviti, da je predlog maršala Tita naletel na podporo nekaterih krogov na Zahodu. ((Zaradi tega je Rim začel zopet z intrigami in z izsiljevanjem* — ugotavlja nocojšnja «Borba» in nadaljuje;
«V. Washingtonu in Londonu je Italija ponovno izrazila zahtevo za uresničenje tristranske izjave. Rim razširja vesti, Češ da so v Washingtonu mne_ nja, da je za sodelovanje z Jugoslavijo in balkanskim spora-
STATUTE MILES
ih* * Tongchon Singosan^ ■-* c" -.*y
NORTH KOREA
Koicsavv«
A * *-v
Changion^^Kosong
$
PRESEN! BATTLELINE MAV BE TRUCE LINE
~\ '
Smmalc *. '-"V S Singye
--.	KutnsongJj.tN —
Pvonggangj'-F ^
Kansong'.
v\
Hwangpo .•
Kumhwa
Ca Hvachon Reservoir
Chorwon
^3fe.Yan99u
Yangyang
Hwachon
Yonchon
Kaesong
panmunjom'
. cPupyong
Chuncnon
-fr Kapyong
fjV 1 -*
Unongbu
Munsan-
Kimpo
Airficld
SEOUL
^•/inie •'-'"--'V *-%.
_ SOUTH
Hoogehon )	^
(J^§53^J^j^Yangpyong	\
— u Hoengsong / \V f
Na zemljevidu je začrtana približna črta sedanje fronte na Koreji, ki po poročilih iz Wa-shingtona odgovarja črti, ki bo veljala za demarkacijsko črto ob podpisu premirja.
;	•-	;xqn	M’
*Chipvonq
šanja pa ne kažejo samo intrige. temveč tudi odklanjanj« jugoslovanskega predloga, da se da prebivalstvu Trsta samouprava. To najzgovornejša dokazuje, da jim ni mar prebivalstvo Trsta, temveč da gre le za to. da ugrabijo jugoslovansko ozemlje*. B. B.
Dva spomenika upora
proti italijanskim fašistom
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 22. — Na bliž, njem zasedanju Ljudske skup, ščine Slovenije, ki bo 29. t m., bodo razpravljali o predlogih novih zakonov:	o zakonu za
gozdarstvo, ki je nadvse važen* ker pokrivajo gozdovi 43 od, stotkov površine Slovenije; o zakonu za odpravo viničarskih in podobnih odnosov ter o za, konu o ustanovitvi »Sklada Borisa Kidriča*.
Danes so odkrili v Ljubija* ni dva spomenika. Prvi spo, menik je pred palačo Izvršnega sveta LRS na Prešernovi cesti, na mestu, kjer je 12. maja 1943 in 21. junija 1943 več tisoč žena demonstriralo proti fašističnemu nasilju in manifestiralo za idejo osvobo, dilnega boja. Spomenik je od, krila Lidija Sentjurc, ki je po, udarila, da so italijanski fašistični 'okupatorji s takratnim visokim komisarjem tako imenovane ((Ljubljanske pokrajine* na čelu odgovorili že, nam s surovo oboroženo silo.
Pol ure kasneje pa so odkri, li drugi spomenik pred po. slopjem ljubljanske škofije v Cirilmetodijski ulici, kjer s« je 21. junija 1943 zbralo več tisoč žena in zahtevalo od škofa Rožmana, naj posreduje pri okupatorju za izpustitev številnih zaprtih in internira, nih Slovencev. Kakor je znano, je škof odgovoril s tem, da se je poslužil italijanskih vojakov, ki so ljubljanske že. ne razgnali. Spomenik je od. krila članica glavnega odbora AFZ za Slovenijo tov. Ada Krivic, ki je v svojem govo, ru poudarila, da škof Rožman ni hotel sprejeti žena, ki ao zahtevale vrnitev 23.000 s strani italijanskega okupatorja zaprtih in interniranih Slo-vencev, temveč je rajši uporabil nasilje,	c.	S,
Osvobodilna fronta
Ljudska prosveta
PRIMORSKI DNEVNIK
23. junija
SPOMINSKI PNEVI
Danes, torek 23. junija
Eberhard, Višeslav*’ Sonce vzide ob 1. 16 in zatone ob 19.58 Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 17.46 in zatone ob 1.30. Jutri, sreda 24. junija Janez, Janislav
Na današnji dan so leta 1944 enote Gorenjskega odreda poruši-je del karavanškega predora med Jesenicami in Koroško.
IZ ZADNJEGA MESEČNEGA POROČILA TRGOVSKE ZBORNICE
Porast življenjskih stroškov in nov dvig brezposelnosti
Teoretični (predvsem prehrambeni) stroški petčlanske družine so se v aprilu povečali za 3.02%, število brezposelnih pa je od marca do aprila porastlo za 9.07%
Včeraj	sv
krampi na Istrski cesti
Smrt komponista lllersberga
V nedeljo je umrl znani tržaški glasbenik in komponist Antonio Illersberg, komponist opere «Triptik» (Trittico), ki zajema snov iz starega Trsta. Pokopali so ga včeraj na občinske stroške ob navzočnosti predstavnikov občine in glasbenih ustanov.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE
VELIKA UPRIZORITEV NA PROSTEM
NA STADIONU «PRV1 MAJ. - UL. GUARD1ELLA št. 7
v petek 26. junija - v soboto 27. juniju - v nedeljo 28. junija - v ponedeljek 29. junija - v sredo 1. julija - v četrtek 2. julija - v petek 3. julija
ZAČETEK OB 21. URI	KONEC OB 23 45 URI
Kljub temu, da je stanje v trgovini ostalo neizpremenje-no in da vlada še vedno kriza nakupov, ugotavlja mesečno poročilo- trgovske zbornice, da so se v aprilu dvignile cene številnih predmetov in da je porastel indeks življenjskih stroškov.
V aprilu so ugotovili, da so se od 57 artiklov, katere kon trolira občinska komisija za cene, dvignile cene 23. artiklom, padle 12., 21. pa ostale neizpremenjene.
Največje dvige cen je v aprilu zaznamovalo sledeče blago: meso: jagnetine za 5,77 odst v primerjavi s ceno v marcu, govedina prve vrste s kostmi za 3,91 odst.,' sveža jajca 3,57 odst., ostale vrste mesa, mortadela in sir za 3Q,2 odst.
Močno so se dvignile tudi cene sadja, in sicer povprečno za 6,31 odst., cena zelenjave pa se je znižala za 17,32 odst., prav tako rib za 8,81 odst.
Tudi nekateri drugi artikli so zaznamovali močne dvige cen; smukec je porastel kar za 35,13 odst., zobna pasta «Chlo-rodont» za 13,8 odst., podplati z odgovarjajočim popravilom za 13,33 odst.
Dvigi cen se odražajo v gibanju življenjskih stroškov. Teoretični življenjski stroški | petčlanske družine (oče, mati | in trije otroci) so v aprilu registrirali zvišanje za 1.206 lil ali za 3,02 odst. tako, da so v tem mesecu znašali 41.154 lir, medtem ko so v marcu znašali 39.948 lir.
S tem se je pretrgalo obdobje, ki je trajalo skoraj leto dni, ko so življenjski stroški ostali v glavnem neizpreme-njeni. Sedanji dvig življenjskih stroškov je toliko bolj občuten, ker se istočasno še vedno niža obseg prodaj. To pa pomeni, da bodo potrošniki prisiljeni porabiti sedaj še manj, ker že tako nimajo denarja.
Indeks življenjskih stroškov je zabeležil večji dvig v primerjavi z marcem, pa tudi z aprilom preteklega leta. Ta dvig sicer ni tako visok, pa vendarle je občuten in znaša 1,33 odst.
Dvig indeksa življenjskih stroškov je nastal izključno zaradi porasta cen prehrambenih (za 4,02 odst.) in raznih predmetov (0,2 odst.), medtem ko so se stroški za oblačila znižali za 1,1 odst. in so stroški (vsaj teoretični po računih raznih uradov) za stanovanje kurjavo in razsvetljavo ostali neizpremenjeni.
Tudi ostali podatki o social nem stanju tržaškega prebivalstva v aprilu niso preveč zadovoljivi. Tako so v aprilu zabeležili znatno manjše število zaposlenih kot v marcu, obenem pa se je tudi dvignilo število brezposelnih. V marcu je bilo na uradu za delo zapisanih 87.743 zaposlenih oseb v aprilu pa le 86.743 oseb. Padec števila zaposlenih za 863 oseb (0.99 odst.) gre na račun odpustov v industriji, trgovini in pomorstvu, medtem ko je število bančnih uslužbencev in uslužbencev javnih ustanov neizpremenjeno.
Število brezposelnih pa se je dvignilo za 1.640 oseb ali za 9,07 odst., kar je v zadnjih letih relativno eden izmed največjih dvigov brezposelnosti-V aprilu so tako zabeležili ■ 19.718 brezposelnih medtem, 1
MIKLOVA ZALA
LJUDSKA IGRA V DEVETIH SLIKAH
Spisal: FRAN 2IZEK	Dirigent: OSKAR KJUDER
Scena in kostumi: VLADIMIR RIJAVEC	Plesi: JURE STAVAH
Scenska glasba: RADO SIMONITI	Gradnja: JOŽE CESAR
Režiser: J02E BABIC
Osebe: Serajnik, kmet — Stane Raztresen; Mirko, njegov sin — Julij Guštin; Mi-klov Marko — Ljudevit Cmobori; Miklovka, njega ž ena — Ema Starčeva; Zala njuna hči Štefka Drolčeva; Davorin, hlapec pri Miklovih — Jožko Lukeš; Vinko kmečki fant — Silvij Kobal; Tevže, kmečki fant — Stane Starešinič; Strelec, kmet — Srečko Košir; Tresoglav, beneški trgovec — Modest Sancin; Almira, njegova hči — Zlata Rodoškova; Iskender, turški povelj nik — Rado Nakrst; Odposlanec kmečkega punt a — Danilo Turk.
Kmetje, turški vojščaki
Dogaja se v letih 1478—1485 v Rožu na Koroškem, 8. slika pa v Skopju Poleg pomnoženega ansambla sodeluje folklorna skupina tržaške mladine in člani pevskega zbora «Ivan Cankar« ter mladinski orkester Glasbene akademije
Odmor po 3. in 6. sliki
Včeraj zjutraj so se končno s precejšnjo zakasnitvijo začela dela za obnovo cestišča Istrske ulice. Z deli so začeli na odseku od Ul. P. Veronese do Ul. Industria, zaradi česar so včeraj preusmerili tudi filobusni liniji 1 in 10 po Ulici Scuole Nuove — Trgu sv. Jakoba — Ul. Industria. Na gornji fotografiji vidimo kako delavci odstranjujejo neuporabne tramvajske tračnice. Otvoritvi del je prisostvoval tudi župan, ki si je v preteklih dneh ogledal še druga gradbišča v predmestjih in na velesejmskem prostoru.
SESTANEK AKTIVA OF ZA DEVINSKO-NABREZINSKO OBČINO
Prodaja vstopnic za vse predstave v Ul. Roma 15-11. tel. 31-119 od srede 24. junija dalje od 11. do 13, ure in od 17. do 19. ure- Od 19. ure do pričetka predstave pri blagajni na stadionu, tel. 96-548. Po predstavi tramvajske zveze: 2, 3, 6, 9.
Prebivalstvo nabrežinskega okraja enotno pozdravlja govor maršala Tita
Linija Agneletta v nasprotju z razpoloženjem pristašev Slovenske demokratske zveze - Do kraja je treba razkrinkati kominformi stična potvarjanja - Upravičene kritike na račun občinske uprave
skih pesmi za ohranitev« J. Sernas, Brunella Bovo, Nilla Pizzi, Giacomo Rondinella.
Ariston. 16.30: «JezdecI s Severozahoda«, J. Wayne. Barvni film.
Armonia. 15.30: «Bratje Italije«, E. Manni, P. Muller.
Aurora. 16.30: »Sin bledega obraza«, Bob Hope, Jane Russell. Barvni film.
Garibaldi. 16.00: ((Zastrupljevalka« P. Renoir, M. Chantal, Eric von Stroheim.
Im pero. 16.15: ((Ljudje mrmrajo«, Gary Grant, Jeanne Crain.
Ideale. 16.00:	«Mandy», Mandy
Mueller.
Italia. 16.30: «Mala kneginja«, J. Huntez, A. Louise, S. Temple
Viale. 16.00: «Prekleti vodnjak«, V. Lindfors, K. Smith.
Massimo. 16.00: «Ježa rdečih vragov«, Sterling Hayden, Barbara Rush. Barvni film.
Moderno. 16.00: »Sardinsko maščevanje«, Walter Chiari, Ric-eardo Billi, Mario Riva.
Savona. 15.30: »Rdeča glava«, Ju-jje AUyson, Dick Povvell.
Secoln. 47.00: «Nevidna pregraja«, Gregory Peck.
Vittorio Veneto. 15.45: »Vsi smo zločinci«, Claude Daydu, Rajmond Pellegrin, Yvonne Šanson, Amedeo Nazzari. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Azzurro. 16.00: «Stiri dekleta v napad«, Tony Martin, Janet Leigh, Gloria De Haven.
Belvedere. 16.00: «Rdeča Donava«, P. Landford, J. Leigh.
Marconi. 16.00:	»Upor«,	Gary
Grant, Jose Ferrer.
Novo cine. 16.00: ((Oddaljeni bobni«, Gary Cooper. Barvni film.
Odeon. 14.30, 17.00, 19.30, 22.00: «Luči odra«, Charles Chaplin.
Radio. 16.00: «V napad«, Van Johnson, George Miki.
KINO NA PROSTEM
Arena dei fiori. 20.45: «Si ničvrednež, a ljubim te«, Paul Douglas, Jean Pete*.
Grad Sv. Just. 21.00: »Prišel je kavalir«, Tino Scotti.
Ginnastica. 21.00: «Med ognji«, F. Mc Murray, P. Goddard. Barvni film.
Ponziana. 20.30: «Sile zla«, John Garfield.
Rojan. 20.45: ((Samostanski zvon«, Claudette Colbert.
Paradiso. 20.30: ((Karavana junakov«, Errol Flynn.
in ilustrira Uroš Krek. 14.40 TJ kaj valčkov in polk. 15.15 Zab2 na glasba. 15.30 Kulturni pregP 16.10 Franz Schubert: Oktet/ 1<;' Sodelujejo:	Gimnazijski	zbon
Bleda iz Tolmina. Kranja, K arnika, Hrastnika, Trbovelj, in Gornje Radgone. 18.00 Igra *-bavni orkester Andre Kostelanej • 18.40 Skladbe tržaških sklad2' ljev izvaja pianist Goimir Den šar. 19.10 Zabavna glasba. 20. Odlomki iz Verdijeve OP*,, «Aida». 21.00 Pri gojencih v S vodu za glasbeno vzgojo. 21.301 z bavna in lahka glasba. 22.15-2-J-v Nočni koncert sodobne simfon|Cn glasbe.
GLASBENA MATICA V TRSTU
»TRŽAŠKI ZVON«
Zaradi važnosti današnje vaje ob 20.30 vabimo vse pevce h gotovi udeležbi.
V nedeljo dopoldne je bil v Nabrežini sestanek aktiva OF za devinsko-nabrežinsko občino, kateremu so prisostvovali tudi delegati iz Sv. Križa ter zastopnika izvršnega odbora OF tov. dr. Dekleva in Bole. Na dnevnem redu so bila v glavnem aktualna politična vprašanja ter nekaj občinskih problemov.
Se pred pričetkom obravnave vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, pa je predsednik občinskega odbora OF v imenu predstavnikov posameznih vasi izrazil njihvo prizadetost, ker vodstvo QF ni ukrenilo potrebnega, da bi se lahki) tudi delegacija vaščanov iz nabrežinske občine zahvalila maršalu Titu in po njemu vsem jugoslovanskim narodom za odločno stališče in podpore. ki ga nudijo za uresničenje naših teženj.
Tov. dr. Dekleva je nato podal jedrnat pregled sedanjega političnega položaja, predvsem v zvezi s tržaškim vprašanjem. Takoj v začetku je poudaril, da so težnje in zahteve tržaških Slovencev in demokratičnih množic sploh našle svoj izvor v predlogu jugoslovanske vlade, ki je nastal kot posledica spletkarjenja blokov in sil, ki rovarijo proti ustanovitvi Tržaškega ozemlja. Zato je prebivalstvo ponovno z navdušenjem sprejelo predlog maršala Tita o ustanovitvi STO z vsemi učinkovitimi jamstvi, kajti le v tem predlogu vidijo resnično možnost njegove ohranitve.
Po obširni obrazložitvi bistva sporazuma, ki ga je predlagal tov. Tito glede rešitve
tržaškega vprašanja, je tov. dr. Dekleva še poudaril, da nudi tak sporazum tudi uresničitev teženj tržaškega prebivalstva po samoupravi, in sicer v naprednem, socialističnem duhu. Dejal je še, da so tako stališče, t. j. za skupno upravo STO, zastopali delegati OR tudi pri tov. Titu v Pazinu, kakor tudi v razgovorih z opazovalci Socialistične internacionale.
Po poročilu tov. dr. Dekleve se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli številni tovariši, med njimi Furlan, Magajna, Colja. Bole, Tinta, Caharija in Sčinkovec. Iz diskusije je bilo med drugim tudi razvidno, da je negativno stališče dr. Agneletta do sporazumne rešitve tržaškega vprašanja v popolnem nasprotju z razpoloženjem samih pristašev SDZ na terenu, ki ne morejo razumeti, da Agneletto sicer priznava Jugoslovijo za matično državo, a istočasno odklanja njen vpliv, ki bi ga ta lahko imela pri bodoči usodi STO. Zato je posebno v zadnjih dneh nezadovoljstvo toliko večje, kajti očito je, da gre Agnelettu predvsem za strankarske in potem šele druge koristi.
V nadaljevanju je poročal tov. Srečko Colja o poteku raz-: govora z delegati Socialistične internacionale, ki so med drugim obiskali tudi nabrežinsko občino. Pri tem je navedel besede belgijskega delegata, ki je dejal, da je v Belgiji trajala borba ene narodne skupnosti desetletja, preden je prišlo do stvarne uveljavitve enakopravnosti. Zastopniki devin-sko-nabrežinske občine so delegatom namreč pojasnili razna vprašanja nacionalnega, socialnega in gospodarskega značaja, pri čemer so poudarili diskriminacijo, ki se vrši nad | slovenskim prebivalstvom.
Tov. Bole je nato podčrtal dejstvo, da je stališče OF glede ureditve STO jasno in nedvoumno ter da ga množice sprejemajo, kakor ga bodo prej ali slej zagovarjale vse miroljubne sile v svetu. Po drugi strani pa je prikazal kominformistično zgradbo laži in klevet, ki se pa začenja rušiti bodisi glede tržaškega vprašanja bodisi glede odnosa Moskve do drugih držav, kot je bilo v zadnjem času videti na Češkem in v Vzhodni Nemčiji. Naloga članov OF je. da razkrinkujejo s pojasnjevanjem kominformistične potvorbe ter dobro misleče kominformiste navajajo na pravo pot. Seveda pa ni dovolj, če se borimo za pravično rešitev tržaškega vprašanja, treba je istočasno tudi delati na tem, da se okrepi enotnost v borbi za nacionalne in gospodarske, zlasti pa socialne pravice in zahteve. Prav v tem je delovanje OF še pomanjkljivo.
Tov. Furlan je nakazal nekatere važne probleme, ki se nanašajo na kmetijstvo in ki jih bo treba na posebni seji obravnavati. Pri tem je zelo važno konkretno vprašanje napeljave vodovoda, ki je še vedno pomanjkljiva, kaj še, da bi nudil kmetom vodo za namakanje vrtov itd.
Navzoči so bili mnenja, da bi morala ZVU nuditi konzorciju zadevne kredite oz. podporo, da bi bila voda dostopna zainteresiranim.
Navzoči kmetje so dejali, da so se ponovno javili znani «merkantje», da bi kupovali zemljo v raznarodovalne namene. Lastniki zemlje pa so jim kratkomalo odgovorili, da so vsi složni v tem, da ne odstopijo niti pedi zemlje tujcu.
Nato so izrekli precej kritik na račun občinske uprave zaradi pomanjkljivega delovanja oz. zaradi absolutnega pomanj. kanja stvarnih razprav, ki morajo zajeti vso perečo problematiko nacionalnega, gospodarskega in socialnega značaja devinsko-nabrežinske občine.
2al tega ni in kot primer so navedli dejstvo, da bo prihodnja seja občinskega sveta vsebovala tri točke dnevnega reda, ki bi bile lahko zapopade-ne v eni sami točki. Te točke so; 1. odstopitev zemljišča za ljudsko hišo v Stivanu; 2. prav tako za hiše v Sesljanu in 3. spet odstopitev zemljišča istemu zavodu za dve hiši v Nabrežini. Ce bi bilo to vse v eni točki, bi lahko v ostalih dveh prišla na vrsto taka vprašanja kakršna smo omenili zgoraj.
Tovariši iz devinskega predela pa so ostro kritizirali občinsko upravo, ker do danes kljub številnim intervencijam, celo same lastnice pri županu, da se odstrani Mussolinijev napis v Sesljanu, pri katerem se zelo radi ustavljajo potniki iz Italije in ga celo fotografirajo, še ni odstranjem.
Navzoči so se končno zaradi vseh omenjenih problemov in tistih, ki obstajajo v posameznih vaseh, sklenili, da bodo v tednu sklicali sestanke v vaseh Devin, Sesljan, Sv. Križ, Sem-polaj in Nabrežina, nato pa še v ostalih.
gojencev Glasbene šole
bo DANES 23. junija 1953 ob 20.30 uri
v AVDITORIJU
Nastopili bodo gojenci oddelkov za klavir, violino, flavto, klarinet, mladinski orkester ter šolski pevski zbor.
ADEX IZLETI
Vabila so na razpolago v šoli Glaisbene Matice ter pri SHPZ v Ulici Roma 15-11,
DVODNEVNI IZLET 4. in 5. julija 1953 V
PUL0 in ROVINJ
ENAINPOLDNEVNI 4. in 5. julija 1953 v
Koneeil Komornega zbora
25. junija 1953 ob 21. uri
v AVDITORIJU
Spored obsega dela slovenskih in drugih skladateljev
ŠTANJEL
BRANIK
D0RNBERG
V družbi svojih malih vrstnikov je včeraj 7-letni Bole-slav Caharija iz. Nabrežine 68 našel pri svojem domu neko staro strelivo. S kamnom je udaril po njem, počilo je in neprevidnemu Boleslavu razcefralo kos sredica desne roke in ga ranilo po nogah in' po glavi. Sprejeli so ga v glavno bolnišnico, kamor ga je spremila njegova mati.
VSTOP PROST
V nedeljo je bil občni zbor Glasbene Matice v Trstu, po poročilih je bil izvoljen nov odbor, v katerem so: predsednik Milko Skrap, podpredsednik Ubald Vrabec, tajnik Stanko Andolšek, blagajnik Julij Pavletič in 7 odbornikov: ing. Jože Sturm, dr. Jože Trošt, Rado Ravber, Rudi Jagodic, Riko Pertot, Vlado Švara in dr. Boris Geržina.
ENODNEVNI 5. julija »
DUTOVLJE
Vpisovanje do 25. junija
PLANINSKO
LETOVANJE
Tudi letos priredi Planinsko društvo v Trstu svoje letovanje na BLEDU v tedenskih izmenah v času od 12. julija do 6. septembra.
DVODNEVNI IZLETI 11. in 12. julija 1953 ▼
NOVO GORICO KANAL
MOST OB SOČI (Sv. Lucija) TOLMIN KOBARID BOVEC
jul«*
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«
Jutri običajna zamenjava znamk v prostorih kluba od 19. do 21. ure.
Seznam zavarovalnih prispevkov odvetnikov in prokuratorjev
Na podlagi veljavnih določb so danes na tržaškem županstvu izobesili za 8 dni seznam osebnih prispevkov, ki jih dolgujejo odvetniki in prokuratorji te občine podporni in zavarovalni blagajni svoje stroke. Vsakdo, ki ga stvar zanima, si lahko v tem času ogleda seznam v Ul. Rettorl 2-III. soba 272 (odsek za davke in pristojbine). Vsi, ki so vpisani v seznamu, dolgujejo označeno vsoto prispevkov, ki jih morajo plačati v roku, ki je določen po zakonu.
Blagajna ima svoj sedež v Ul. Flaminia 160. Priziv ne ukine izterjevanja prispevkov, marveč da če mu ugodijo, le pravico do vrnitve neupravičeno izterjane vsote.
ZASTIRAM J K OČI PRED ŽALOST NO RESNIC O
Ogledujejo si veleposestva
namesto revščino malih kmetov
Pojasnila in vpisovanje na sedežu PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13 - tel. 6491, vsak delavnik od 18. do 19. ure.
[JZ JUGOSLOVANSKE CONE STO J
Občinske konference SZDL
Občinski praznik v Šmarjah. V šmarski občini so obnovili na stotine hiš, ki jih je okupator požgal. Zahvalne brzojavke maršalu Titu za njegove besede v Pazinu
TOREK, 23. junija 1953 JVUOtiliOVAMiKE C O N K T K N T A
254,6 m ali 178 kc
7.00 Poročila. 13.30 Poročila. 14.30: Kulturni razgledi. 14.40 Igra «Tamburica» iz Pittsburga. 17.30 Godbe na pihala. 18.15 Basist Jo-sef Greindl poje balade Karla Loweja — pri klavirju Herta Klust. 18.35 Glasba Južne Amerike. 19.00 Večerne vesti. 20.00 Giuseppe Verdi: «Falsta<ff» — I. in II. dejanje. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila.
THNT 11.
306.1 m ali 980 kc-sek
11.30 Lahki orkestri. 11.10 Za vsakega nekaj. 13.00 Glasba po željah. 14.15 Ritmične popevke. 17.30 Plesna glasba. 18.15 Martuc-ci: Koncert za klavir in orkester. 18.50 Ciganske arije. 19.00 Tehnika In gospodarstvo. 19.15 Pestra glasba. 20.00 Pestra operetna glasba. 20.30 Aktualnosti. 20.45 Dvorakovi Slovanski plesi. 21.00 Radijski oder — Suderman: Kresovi sv. Ivana; nato večerne melodije. 23.00 Večerni ples. 23.32 Polnočna glasba.
T H S T I.
11.45 Operna glasba. 12.15 Orkester Artura Strappinija. 14.25 Ritmi in pesmi. 17.30 Program lahke glasbe. 19.35 Italijanske pesmi. 20.15 Lahka glasba. 22.45 Orkester G. Cergolija. 23.30 Plesna glasba.
MI, OVKNIJA
327.1 m. 202.1 m. 212.4 m
12.00 Naši priljubljeni zbori in solisti. 12.30 Poročila. 14.00 AH znate poslušati? — pripoveduje
PREKOP GROBOV
Občina javlja, da bodo v prl-hodnjosti prekopali grobove na grobišču IV. mestnega pokopališča v Skednju, in sicer one, kjer počivajo ostanki umrlih med 26. majem in 30. novembrom 1942.
Kdor želi poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov v novo grobnico, mora to javiti do 31. juilija t. 1. na občinski urad za pokopališča v Ul. del Teatro 5-11, soba štev. 43.
Spomeniki in ostali nagrobni predmeti se lahko dvignejo pri pokopališčnem čuvaju, in sicer po predložitvi potrdila že omenjenega urada, ki ga izdaja posameznikom po ugotovitvi lastninske pravice. Po 1. avgustu ne bo več mogoče poskrbeti za prenos ostankov niti ne dvigniti spomenikov, ki postanejo last občine.
Redka favorizirana veleposestva ne morejo biti merilo za stanje kmetijstva, ki stalno propada
Vpisovanje do 2.
11. in 12. julija
IZLET v
pa si takih izboljšanj ne more privoščiti, kajti kmetje so bili predvsem v zadnjih dveh letih močno prizadeti zaradi raznih vremenskih neprilik.kar je seveda vplivajo na gospodarsko moč vsakega posameznika.
Zato se ne more ustvarjati mnenja o realnem položaju našega kmetijstva s tem, če si predstavniki oblasti ogledajo vzorna posestva, ki predstavljajo dejansko le malenkostni odstotek v splošnem kmečkem gospodarstvu. Pravo sliko o našem kmetijstvu, o njegovem napredovanju ali nazadovanju, bi obiskovalci dobili šele takrat, ko bi si ogledali položaj naših malih kmetovalcev ter poslušali njihove želje in pritožbe.
Sele potem bi si lahko ustvarili svoje mnenje, ki pa bi bilo brez dvoma drugačno od tega, ki so si ga ustvarili ob sedanjem obisku. Prepričali bi se, da kmetijstvo upada, da živinorejci opuščajo rejo živine, da vinogradniki zapuščajo obdelovanje trsnic itd. Vse to zaradi tega, ker pristojne oblasti vse premalo upoštevajo potrebe in razmere, v katerih živi velika večina malih pa tudi srednjih kmetovalcev. In prav zaradi tega bi bilo prav, da bi si predstavniki oblasti ob kakšni priliki ogledali tudi njihov položaj, seveda če jim gre zato, da se reši propadanje kmečkega gospodarstva.
Za tržaškim županom, ki so ga spremljali tudi podžupan ing, Visintin, predsednik pokrajinske deputacije dr. Cleva, predsednik žaveljskega industrijskega pristanišča od v. For-ti, predsednik ustanove tržaškega velesejma inž. Sospi-sjo in drugi, so si v nedeljo ogledali nekatera posestva in kmetijske naprave v tržaški okolici tudi ravnatelj za civilne zadeve pri ZVU dr. Vitelli skupno s še nekaterimi drugimi uradniki ZVU ter predstavniki nekaterih lokalnih gospodarskih ustanov.
Skupino je vodil načelnik Kmetijskega nadzorništva dr. Perco, ki je obiskovalcem pokazal vrtnarijo cvetličarja Regenta na Proseku, hleve živinorejca Cirila Kralja v Trebčah, umetno cplojevalnico v Bcljuncu, Puntarjevo posestvo, posestvo ing. Sergasa v Milj-skih hribih in na Orehu ter posestvo ustanove «Tre Vene-zie«, ki vzdržuje tudi traktorsko postajo.
Oba obiska sta bila organizirana zato, da bi se obiskovalci lahko prepričali o stalnem napredovanju kmetijstva v okviru splošnega lokalnega gospodarstva. Nič nimamo proti temu obisku, saj je prav, da si predstavniki oblasti ogledajo položaj na mestu samem, vendar moramo kljub temu izreči svoje mnenje. Vsi kraji, ki so jih predstavniki oblasti obiskali, so v večji ali manjši meri podprti od Kmetijskega nadzorništva, kajti posestniki tipa Sergas imajo dovolj gotovine, da si lahko privoščijo ta ali_ ona izboljšanja ter na ta način uspešno izkoriščajo 30 in več odst. podpore, ki jo daje Kmetijsko nadzorništvo. Velika večina naših kmetovalcev
da bi bilo dobro razširiti na tukajšnjo cono jugoslovanski zakon o pravni ureditvi verskih skupin. Z občinske konfe. renče Socialistične zveze delovnih ljudi v Marezigah pa so poslali zahvalno brzojavko maršalu Titu za njegove odločne besede, ki jih je izrekel v obrambo interesov tukajšnjega prebivalstva in narodov Jugoslavije, ko je govoril v Pazinu.
Obisk eno!
jug. vojne mornarice
V soboto in v nedeljo se je zadrževalo v koprskem pristanišču nekaj enot jugoslovanske vojne mornarice. Poveljniki teh enot so obiskali komandanta vojaške uprave JLA polkovnika Stamatoviča, ki jim je tudi vrnil obisk. Enote so obiskale še Izolo in Piran
V nedeljo je bil v Šmarjah občinski praznik v spomin na obletnico fašističnega požiga vasi. Zjutraj je bila v zadružnem domu občinska konferen. ca SZDL, opoldne pa je bil partizanski marš, ki ga je pri. redilo društvo rezervnih oficirjev koprskega okraja. Popoldne so na športnem igrišču nastopila telovadna društva «Partizan» iz Šmarij, Kopra in drugih obalnih mest.
* * *
V nedeljo dopoldne so bile občinske konference SZDL ra. zen v Šmarjah tudi v Dekanih in Marezigah. Na konferencah so delegati osnovnih organizacij izvolili nova občinska vodstva, nadzorne odbore in delegate za okrajno konferenco SZDL, Tu so tudi poročali stari odbori, v razpravah pa so predstavniki osnovnih orga. nizacij dali predloge za bodoče delo.
V Šmarjah so zlasti poudarjali potrebo, da bodo morale množične organizacije skrbeti za vzgojo in kulturni dvig prebivalstva, zlasti za mladino, ki se v času fašistične okupacije ni smela učiti svojega materinega jezika. Odbornik Ulčnik je tudi govoril o napredku šmarske občine v kateri so že popravili stotine hiš, ki jih je požgal okupator, napeljali vanje elektriko, zdaj pripravljajo napeljavo vode, treba pa bo še dosti prizadevanja za napredek vasi, ki še trpijo posledice fašističnega zatiranja.
Na občinski konferenci v Dekanih so delegati zlasti poudarjali potrebo po idejni borbi proti vplivu reakcionarnega klera. Govorili so tudi o tem,
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. in 22. junija 1953 se je rodilo v Trstu 16 otrok, umrlo je 14 oseb, poroke so bile 4.
POROČILI SO SE:	časnikar
Claudio Tonel in blagajničarka Elda Grguric, uradnik Livio Co-lautti in gospodinja Ilda Cautero, železničar Agostino Zordanazzo in gospodinja Carolina Kariž, prodajalec Umberto Parladori in gospodinja Anna Sandak.
UMRLI: 14-letni Gino Mazzarol, 59-letni Angelo Furlan, 78-letna Caterlna Peraro vd. Maharzizh, 81-letna Maria Varini vd. Fabret-to. 40-letnl Luciano Giacomini, 48-letna Anna Barich por. Bensi, 56-letni Nino Zachich, 60-letna Enrichetta Petronio por. Primo-schitz, 78-letna Maria Kert vd. Ukmar, 63-letna Francesca Novak por. Antonini, 64-letna Filomena Miloš vd. Macor, 96-letna Antonia Ghersinich vd. Pieri, 51-letn! Fe-derico Volpi, 70-letni Antonio Illersberg,
Vpisovanje do 2. j pri »Adria-Express» F. Severo 5-b tel. 2
padel s I. nadstropja
Skrivaj je 6-letni Duilio De Dagri s svojimi vrstniki gledal kinopredstavo z nekega še nedograjenega poslopja v Ul. Ghirlandaio, pa je padel s prvega nadstropja v pritličje in se precej pobil po hrbtu in se opraskal po rokah, ker je, verjetno navdušen nad prizori filma «Rudniki kralja Salomona« pozabil kje čepi.
Letoviščarji!
Z> časa vašega bivanja v pravljični koči sredi gozda, ali ob nepregledni modrini našega Jadrana, naj vam bo »PRIMORSKI DNEVNIK« edina vez z zunanjim svetom.
Naročite se na list za kakršno koli dobo, za kateri koli kraj, tudi za inozemstvo.
V nedeljo popoldne je prosvetno društvo ((France Bevk« iz Nove vasi svečano sprejelo svojega častnega predsednika, slovenskega pisatelja, Franceta Bevka. Vaščani so mu za to priložnost postavili slavolok. France Bevk je v svojem pozdravnem govoru čestital mlademu prosvetnemu društvu za uspelo kulturno-prosvetno delo na vasi. Njemu na čast je dramska družina priredila del ljudske veseloigre. Nato pa je Rrance Bevk podaril mladim gledališkim a. mater jem zbirko knjig.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem i« cem, da je dne 21. t. m. preminul v 52. letu s* naš ljubljeni oče, soprog, svak in brat
Rossetti. 16.30: «Kavallr puščave«, Randolph Scott, Joan Leslie. Barvni film.
Ezcelsior. 16.30: »Nedeljski Junaki«, Raf Vallpne, Cosetta Greco,
Nazionale. 16.30: «Moj rbfcž si ti«, Edvige Feuillere. Pierre Bras-seur, Marcelle Chantal.
Filodrammatlco. 16.30: «V nedeljo se ne strelja«, Fernandel.
Arcobaleno. 15.30: «Rdeča avtomobilska kolona«, Jeff Chandler, Alex Nicol.
Astra Rojan. 16.30: «Mata Harl«, Greta Garbo, Ramon Novarro.
Grattacieio. 16.30:	«Dekleta	na
oknu«, Jeanne Crain, Mirna Loy, J. Hunter. Barvni film.
Atabarda. 16.30: «Deset ljubezen-
Pogreb predragega pokojnika bo danes 23. 9.30 izpred hiše žalosti v Rojanu, Ul. Moreri kopališče pri Sv. Ani.
Tnst-Rojan, 22. junija 1953.
Žalujoči: žena, otroci, ® bratje, sestra, svak 'n
sorodstvo
Občinska seja v Miljah
Jutri bo izredna seja milj-skega občinskega sveta. Glavni točki dnevnega reda bosta odobritvi obračunov občine in občinskega podjetja ACNA,
15—dnevna naročnina samo 1*0.— lir.
UPRAVA USTA Tel. 7338
PRIMORSKI DNEVNIK
— 3 —
23. junija 1953
Kaj nam ima povedati
MIKLOVA ZALA
Med neštetimi pravljicami pripovedkami in zgodbami, ki jih je skozi stoletja ohranilo slovensko ljudsko izročilo, nam je danes čudovita usoda slovenskega dekleta k Koroške morda najbolj blizu. Ne le zato, ker nam pripoveduje o dobi, ko se je moral slovenski kmet boriti ng, dveh straneh proti svojim sovražnikom, tudi ne samo zato, ker nam govori o slovenskem življu na Koroškem, ampak morda naj. bolj zategadelj, ker nam vsaj do neke mere pojasnjuje, kako je mogel slovenski tlačan vzdržati ta strahotni pritisk in vztrajati na krpi žemlje, ki so mu jo venomer izpodbijali.
. Dobro vemo, da znajo tudi drugi narodi ljubiti svojo zemljo, dobro vemo, da se znajo tudi drugi narodi za to svojo zemljo boriti in za njo umirati, vendar bi ne Vedel za narod, ki bi tgk boj bojeval s tako šibkim upanjem na uspeh, kakor mi. In če se vprašamo, kako je mogoče, da se je ta narod kljub vsemu trinajst stoletij obdržal, nam odgovarja Mi-klovp, Zala: s svojo trdno Vero v pravično stvar in s Svojo žilavo zvestobo zemlji, svojim in sebi.
Zgodba o Miklovi Zali ie zgodba o zvestobi. Zgodba o tisti zvestobi, ki brez velikih dejanj raste v junaštvo, ne v patetično junaštvo ve likih kretenj in besed, am pak v junaštvo, ki vztraja pri tem, kar sta razum in srce spoznala, da je prav _ Zdi se, da je to razlog, ki je ljudski igri o Miklovi Zali pridobil povsod, koder se sliši slovenska govorica, neštete prijatelje. V Mariboru, kjer smo jo v sezoni 1946-47 krstili, je bila predstava vsak drugi dan in še na zadnje predstave so hodili ljudje po štiri ure in več daleč. da so lahko sledili čudoviti usodi Miklove Zale in vseh tistih, ki so bili v njeno življenje zapleteni. Z o dra je zadihalo mednje domače, zavedli so se, da je zgodba, ki so jo gledali pravzaprav njihova zgodba, občutih so, da je usoda Miklove Zale pravzaprav njihova usoda.
Zgodovina pa tudi ustno Izročilo nam vesta veliko povedati o strašnih turških vpadih na naše ozemlje in o puntih kmetov zoper go-
spodo, ki je tlačila slovenskega kmeta in se preko njegovih hrbtov pogajala s sovražnikom. Dvor in velja-ki so obljubljali v strahu pred turškimi navali bogfl-te odkupnine in celo davke — plačeval pa jih je slovenski tlačan s krvjo. O vsem tem nam danes pripoveduje zgodovina. Pripoveduje nam o mogočnih sultanih in morda še mogočnejših cesarjih, ki so pred temi sultani trepetali, pripoveduje nam o bogatih in silnih graščakih — a kaj je ostalo sedaj od vsega tega? Komaj bežen spomin, tu pa tam razvalina kakega , gradu, ki so gp bili postavili tlačani, nekaj zaprašenih listin po arhivih — in na zemlji pa so ostali Serajniki in Mikli in Davorini pa tudi Zale so ostale in njihova misel je ostala ista kakor pred tri sto ali pred tisoč leti: zvestoba zemlji, svojim in sebi ter neomajna vera v pravično stvar.
Ta misel ne more umreti
in
je bil doma Mirko* Zalin ženin
VOJNOHUJSKAŠKA HISTERIJA PREDSEDNIKA JUŽNE KOREJE
Kaj hoče Singman Ri
Kakor dom Miklove Zale, tako še trdno stoji v Svatnah pri St. Jakobu
Serajnikovega Mirka
V petek zvečer bo na Stadionu prva predstava ljudske igre „MIKLOVA ZALA"- V naslovni vlogi bo nastopila Štefka Drolčeva, Serajnikov Mirko, Zalin ženin, pa bo Julij Guštin
Ce bi hoteli v današnjih raz. merah primerjati učinek razdeljevanja sveta na vplivna področja, učinek, ki je bil dosežen pred tridestimi leti v okviru Antante, z učinkom sedanje delitve na vplivna področja, bi bil rezultat porazen. Tedanji državniki, ki so skušali deliti svet na vplivna področja, so naleteli na mnogo močnejši odpor. Delitev Rusije je preprečila ruska revolucija, delitev Turčije pa Kemal Ataturk.
Takoj po končani zadnji vojni je bilo povsem drugače. Potsdamski sklepi so privedli do tragičnih zaključkov in posledic. Zastopniki tako imeno. vanih velesil so si razdelili svet na vplivna področja in niso naleteli na nikak odpor, kajti delali so pod vtisom in z gesli o pravičnem miru, pod vtisom gesel, ki so bila za narode takrat sprejemljiva. Narodi se v tistem trenutku niso zavedali, da je vsako razdeljevanje držav na interesne sfere samo zavlačevanje dokončne rešitve in hkrati samo zavlačevanje, ki bo prej ali slej končno le privedlo do spora med posameznimi interesi. Res je sicer, da je včasih bolje, če se kako težko vprašanje, ki se' v tre-
nutku ne more rešiti, pusti za poznejšo, mirnejšo dobo, ko so duhovi že pomirjeni, vendar pa se je v našem primeru pokazalo, da se duhovi niso pomirili, ampak so se celo zaostrili. To nam še najbolje povedo razmere v svetu danes in pa sam primer Koreje.
V Panmunjomu — kot vse kaže — bo končno le prišlo do premirja. Ves svet je s tem u-spehom zadovoljen in vsakdo si želi, da bi prišlo zares tudi do miru. Toda vsak, kdor si bo ogledal ta problem bolj od blizu, se s tem uspehom ne bo povsem zadovoljil. Koreja bo namreč ostala še vnaprej razdeljena in njena bodočnost bo ostala nejasna ter bo še vnaprej predstavljala problem, ki ga bo treba prej ali slej le rešiti. Nesmiselnost vse te tragične dolge vojne, ki je zahtevala okoli šest milijonov človeških žrtev, in ki ni privedla prav do nobenega zaključka, nam =e bolj osvetljuje tragično nesmiselnost razdelitve Nemčije, ki predstavlja še mnogo večji problem in hkrati še večjo za sedaj še prikrito nevarnost. In kar se tiče tega nesrečnega absurda je tu šel proces še mnogo dlje, proces delitve je šel tako daleč, da
NE GRE ZA NEZNANSTVENA PREROKOVANJA,
NAPOVEDI O BODOČEM SVETU
Doba atomske energije - Avtobusni promet preko Atlantika - Avtomobil bo neke vrste leteča ladja na kolesih - Re-lucija v stanovanjski arhitekturi/ tehniki in opremi-Doba sintetičnih snovi -Televizija in trodimenzionalni glas
vo
Verjetno je prav ugibanje, kakšen bo svet čez sto ali več let tisto, ki najbolj mika ljudi in to navadnega človeka, ki živi iz dneva v dan, kakor tudi dober del znanstvenikov. Ta motiv so uporabili tudi razni književniki, ki so z večjim ali manjšim literarnim uspehom skušali sodobnemu človeku pričarati bodoče življenje. Omenili bomo samo enega naših literatov in sicer Janeza Mencingerja in njegovo tozadevno delo «Abadon». Vendar pa se na poizkuse raznih literatov ne bomo ozirali, ampak se bomo raje omejili na «napovedi» strokovnjakov, to je ljudi, ki imajo poleg fanta-
zije tudi toliko strokovnega znanja, da na osnovi že sedaj obstoječih tehnčnih pridobitev, pripomočkov in, končno, znanstvenih zaključkov, lahko vsaj v več ali manj sprejemljivi dokumentirani analizi nakažejo to, kar se bo zgodilo ali vsaj, kar se bo po vsej verjetnosti zgodilo v bližnji bodočnosti.
Ze vnaprej pa moramo pribiti, da se ne bo noben znanstvenik ali kateri koli strokovnjak, in to čim resnejši je, tem manj, spuščal predaleč, kajti vprav velika brzina, s katero se v zadnjih desetletjih razvija tehnika in znanost, predstavlja ono oviro, ki brani, da
OBIŠČITE	SL
Clenovita Martuljkova skupina v Triglavskih Alpah
bi se resneje ukvarjali s podobnimi ((prerokovanji«. Vendar pa je ((prerokovanje« na krajšo dobo lahko zelo točno in zato bomo tu skušali prikazati nekaj mnenj švedskih znanstvenikov in strokovnjakov o življenju v bližnji bodočnosti.
Prav gotovo je vprav uporaba atomske energije naj večja neznanka bodočnosti. Zato bomo začeli kar z njo. Poznani znanstvenik in profesor Stockholmske tehnične visoke šole Albin Lagerkvist je v svojih predvidevanjih precej gotov. On trdi; «Ze danes lahko imenujemo našo dobo, dobo atomske energije. Atomska energija bo zamenjala vodno silo, ki se sedaj uporablja pri poganjanju električnih central in nove tovarne bodo imele veliko prednost pred sedanjimi. Gradili jih bodo lahko kjerkoli, ne glede na to ali je voda blizu ali je ni. Vodo bodo v tovarnah uporabljali samo za hlajenje. Ne bo dolgo, ko bo tu-d. prometna sredstva poganjala atomska energija. Poizkusi s podmornicami na atomski pogon v ZDA in Angliji nam dovolj zgovorno govorijo o tem«.
Avto na atomski pogon
Ali bi lahko že govorili o avtomobilih, ki bi jih poganjala atomska energija profesor Lagerkvist odgovarja na to trdilno, na drugi strani pa zelo dvomi o uporabi atomske energije pri poganjanju avio-nov. To pa zato, ker bi bil oklep atomskega pogonskega motorja mnogo pretežak za avione. Kar se pa tiče poletov na luno ali kak planet je teoretično že danes možno, vendar pa bo za vedno ostalo nemogoče jemati s seboj potnike. To je mnenje profesorja Lagerkvista. Zato sta tudi oni dve ameriški agenciji ki že nekaj let z uspehom razprodajata vozne listke za prvo medplanetarno vožnjo — če bo seveda držalo prerokovanje dr. Lagerkvista — za vedno obsojeni na polom. Toda pustimo
te skrbi omenjenima agencijama, in poglejmo kaj pravi o razvoju avionskega prometa poznani konstruktor avionov Knutsson.
Knutsson trdi: «Nič ni fantastično. če govorimo o avtobusnem prometu preko Atlantskega oceana. Razumljivo, da pri tem ne mislimo na gradnjo nekega mostu čez Atlantik. Avtobusi bodo namreč veliki šestmotorni avioni, ki bodo zelo nagli in bodo tako opravljali hiter promet. Seveda je prvi pogoj za to, razen brzi-ne, tudi voznina in poenostavljenje deviznih in dokumentnih predpisov. Vsak stroj, ki danes leti iz Švedske v Južno Ameriko, mora imeti okoli 150 raznih dokumentov in papirjev. Da ne govorimo še o dokumentih, ki so potrebni potnikom. Taka omejevanja ovirajo promet in medsebojne zveze med ljudmi. V kolikor bi bilo za taka potovanja mnogo zanimanja, bi se medkonti-nentalni vozni listki za med-kontinentalni avionski promet morali prodajati kar v navadnih avtomatih«.
Strokovnjak, ki dela v podjetjih General-Motors -Compa-ny, G. Sjogren trdi: ((Bodoči avtomobil bo nekaka vrsta leteče ladje na kolesih. To ladjo bodo poganjali zelo močni motorji, ki bodo postavljeni na zadnjem delu ladje in bodo omogočali naglo dviganje in naglo spuščanje letala-ladje. Idealno obliko avtomobila že imamo in jo uporabljamo že pri sodobnih avtomobilih. Ona linija, ki je v mnogočem podobna ribi in katero pogosto razni «risarji» skušajo predstaviti kot linijo bodočnosti, ne bo prišla nikoli v poštev, na drugi strani pa se bo moralo vedno upoštevati človek.
Konec metle
Tvarine, iz katerih se bodo v bodočnosti gradili avtomobili, bodo v mnogih primerih, in to kjerkoli bo mogoče, razne sedanje ali v bodoče odkrite plastične snovi«.
Kakšna pa bodo bodoča sta-
Denarne	reforme	v
Se je kulturni svet pod vti-som krvoprelitja. ki je do njega prišlo, ko so se skusali de-lavci zoperstaviti vladnemu Ukrepu o denarni reformi. V svesti si težkega stanja, ki ga tnorajo prenašati že leta, in ob perspektivi, da se bo z omenjeno denarno reformo to sta-uje še poslabšalo, so v svojem ogorčenju v znak protesta segli po zadnjem, skrajnem sredstvu, ki so smatrali, da si ga kljub naj ostrejšemu policijskemu terorju še smejo dovoliti. pa so pri tem nekateriiz-gubiii svoje življenje — začeli so stavkati, organizirali so demonstracije.
((Ljudska« vlada je intervenirala s silo. Po časopisnih poročilih je vojaštvo sicer odpovedalo pokorščino, ne pa tako Policija, ki je brez oklevanja začela streljati v stavkajoče. Padle so žrtev in kot bi to ne bilo dovolj, naknadno so jih ustrelili še deset — za vzgled...
Za tem pretresljivim dogodkom in njega krvavim epilogom zaslutimo vso veliko tragiko današnje češkoslovaške stvarnosti, ko mora ves narod, navzlic svojim zgodovinsko Potrjenim svobodoljubnim tradicijam, navzlic visoki tehnični in kulturni razvojni stopnji.. prenašati najhujše vrste nasiljja, trpeti najbolj črno
pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin.
Dogoldki v zvezi z denarno reformo na Češkem so še enkrat pokazali nerazpoloženje ljudstva do današnjega režima, zraven tega pa tudi v kako obupnem položaju se nahaja tamkajšnje gospodarstvo, in to ne samo na Češkem, marveč po vseh deželah kom-informovskega bloka. Toda, če je nizka gospodarska raven v Romuniji in Bolgariji omogočila, da se gospodarska kriza ob priliki tukaj izvedenih denarnih reform ni izrazila v tako ostri obliki, si je kaj takega nemogoče zamisliti na češkem, kjer je industrija zelo razvita, gospodarska struktura pa zelo zapletena. Tu se je torej gospodarska kriza nujno morala spremeniti v kaos, in da bi se iz njega rešili, So se odločili za denarno reformo
Povojna težnja SZ, da bi dežele pod njeno kontrolo gospodarsko in politično izolirala od ostalega sveta, je p0 je. tu 1948 prerasla v kurz ustvaritve «nekega novega svetovnega tržišča«, ki bi se nahaja lo pod sovjetsko kontrolo in ki bi zadoščalo samo sebi V ta namen se je leta 1949’ u, stanovil tako imenovani Svet za vzajemno gospodarsko do-moč (KOMEN) med SZ in satelitskimi deželami, katerega
sedež je bil v Moskvi. Cilj, ki si ga je bil Svet zastavil, naj bi se dosegel s pomočjo prila-gojevanja gospodarskih načrtov satelitskih dežel sovjetskemu gospodarskemu načrtu.
Enega najusodnejših ukrepov za gospodarsko neodvisnost satelitskih dežel je vsekakor pomenila nasilna določitev uradnega tečaja med valuto satelitskih držav in sovjetskim rubljem kot enotnim plačilnim sredstvom v vseh deželah sovjetskega bloka. To se je začelo z denarno reformo v, SZ, ki je kasneje služila za osnovo in obrazec pri izvajanju podobnih reform na Poljskem, v Romuniji, Bolgariji in pred kratkim, v Češkoslovaški. S pomočjo teh reform naj bi se povezal denar satelitskih dežel s sovjetskim rubljem — ((najmočnejšo in najstabilnejšo valuto na svetu«, kot to vselej zatrjuje moskovska propaganda. Novo razmerje med satelitskim denarjem in rubljem je sledeče: za 1 rubelj - 1 poljski zlot, 2,80 rumunskega leja, 1,70 bolgarskega leja in 1,80 češke krone
satelitskih deželah je znak izredno resne gospodarske krize ki so vanjo zabredle te dežele’ potem ko so podredile svoje’ nacionalne interese moskovskim pridobitnikom, posebno Od leta 194*8 dalje Zahteva sovjetskih birokratov, namreč, da naj bi satelitske dežele posvetile vse svoje sile potrebam oborožitve in proizvodnji čim večjih količin industrijskih in poljedelskih produktov za izvoz v SZ je privedla do izredno resnih'pojavov inflacije, pri čemer se je začel krhati tudi ves sistem zagotovljene preskrbe, ki so ga bili spravili v pogon prav zaradi tega, da bi se z njegovo pomočjo preprečili takšni pojavi. Val inflacije se je bil n. pr. na Češkoslovaškem spremenil v hudo gospodarsko krizo, kar se je predvsem odrazilo v pomanjkanju najbolj nujnih predmetov široke potrošnje in živil po eni strani, in v ogromnem povečanju denarnega obtoka po drugi strani. Edini izhod iz tega nemogočega nesorazmerja med blagovnim in denarnim fondom so videle vlade satelitskih de-
Razmerje satelitskega denar- žel v radikalnem, brezobzir-ja do sovjetskega rublja je do- nem skrčenju kupnih sredstev ločeno tako, kot to najbolje tj. denarja v obtoku ustreza izkoriščevalskim tež- Izvedba denarnih reform se n jam Moskve.	je potemtakem nujno morala
Izvedba denarnih reform v spremeniti v navadno krajo,
saj je v bistvu predstavljala odvzem denarja državljanom, ki so si ga bili prihranili v letih napornega dela, niso ga pa imeli — vsled pomanjkanja blaga — kako potrošiti. To ropanje y obliki denarne reforme se je n. pr. na Češkem izvajalo tako nasilno, da so celo proglasili za ((neveljavna vsa državna posojila in zavarovalnine po 1945 letu«.
Sam položaj delovnih množic je še toliko težji, ker se je vrednost denarja zmanjšala v naravnost astronomskem obsegu, ukinitev zagotovljene preskrbe pa se je izvedla tako da so istočasno cene življenjskim potrebščinam silovito poskočile. V Bolgariji se je n. Pr-..količina denarja v obtoku znižala od 300 na 6 milijard, cene industrijskim in pretiran-benim predmetom pa so se medtem znižale samo za 10 do 30 odstotkov. Na Češkem so se plače in mezde znižale za petkrat, cene življenjskim potrebščinam in industrijskim proizvodom pa samo za 31 do 37 odstotkov.
Na tak način pa denarna reforma v satelitskih deželah ne more pomeniti ((povečanja kupne moči državljanov«, kot se to trdi, pač pa pomeni nasprotno:	nadaljnje znižanje
življenjske ravni delovnih množic v teh deželah.
novanja? Najbolj poznan švedski arhitekt inženir Nils I. Rosen misli, da bodo bodoča stanovanja takale: Zunanji zidovi hiš bodo trdni. Notranje stene pa premične, tako da se bo razpored stanovanja menjal po volji stanovalcev. Stalne zidove bo imelo edino stranišče, kopalnica in kuhinja. Posebno zanimanje bodo novosti pri ogrevanju prostorov. Peči in radiatorji bodo odpadli. Cevi parne kurjave bodo nameščene v stropu ali pa v podu.
Najboljša rešitev za čiščenje stanovanja je centralno čiščenje. Na priključni vod, ki bo v vsakem prostoru stanovanja, bo vključena cev z aparatom za vsesavanje prahu in s tem bo v kratkem stanovanje popolnoma čisto. Tudi pri gradnji stanovanj oziroma hiš, kakor tudi pri izdelovanju pohištva, bo prišel zelo v poštev raznovrsten sintetični material. Poizkusi z gradnjo stanovanj iz stekla so dali zelo po-voljne rezultate. Plastične snovi pa se bodo uporabile predvsem pri oblaganju sten.
Postavlja se vprašanje, ali je primernejša enodružinska hiša, ali pa mnogodružinski blok. Prav gotovo, da bi bila najbolj idealna enodružinska hiša. Se bolje bi bilo, da bi vsaj tisti del dela, ki bi ga posameznik lahko opravljal doma, opravljal v posebnem la-iboratoriju v svojem stanovanju in bi pri tem ne izgubljal časa in energij s svojim potovanjem v podjetje in vračanjem domov.
Popolna mehanizacija
Novotarije v modi bodo temeljile predvsem na novih sintetičnih snoveh, od katerih poznamo že naylon, orlon, perlon, terilen itd. Največje spremembe pa bomo verjetno imeli v samem domačem življenju. Tako bomo v bodočem stanovanju imeli poseben električni mlin za odpadke, ki bo vse smeti zmlel v prah in ta prah bomo nato kar z vodo po kanalizaciji odplavljali v mestno kanalizacijo (kloako). Vse hišno in kuhinjsko delo bo mehanizirano in do podrobnosti racionalizirano. Ta mehanizacija bo razbremenila gospodinjo in to predvsem zato, ker se bo vse delo lahko porazdelilo tudi na ostale člane družine. Polfabrikati in zmrznjena hrana bo prva taka rešitev. Vsa hišna dela bo opravljal skupen stroj z raznimi postranskimi priključenimi aparati, ki bodo opravljali posamezna dela kot n. pr. pranje, izpiranje perila likanje in podobno. Bodoča kuhinja bo mnogo bolj kot sedaj hkrati tudi dnevna soba. Odlično zračenje bo odstranjevalo tudi najmanjši smrad, ki se sprošča pri kuhanju in nekaj premičnih sten bo lahko ločilo štedilnik, posodo ter ostale stroje in aparate, od ostalega širokega dela kuhinje, ki bo hkrati obed-nica in dnevna soba. Predpostavka, da se bodo v bodoče ljudje hranili z raznimi praški in tabletami je prav gotovo utopija.
sedaj. Bodoči televizijski aparat bo imel veliko platno (slikovno ploščo) ki bo prinašala slike v naravni velikosti m v povsem naravnih barvah.
Ta predvidevanja so zares lepa in lahko rečemo stvarna in zato tudi sprejemljiva. Pripomniti pa moramo, da so realna le za del redkih izbrancev medtem ko so za množico, za velike milijone ljudi za sedaj le želja, skoraj bi rekli neuresničljive sanje. Tu ne mislimo toliko na predvidevanja o električnih centralah, ki jih bo poganjala atomska energija, niti na tovarne in medkon-tmentalne avione - avtobuse, ampak na zadnje, na bodoče stanovanje in na delo bodoče gospodinje, ki naj bi bilo po predvidevanjih švedskih strokovnjakov tako poenostavljeno. Tbsti milijoni Evropejcev na Vzhodu in tudi na Zahodu, ki se zaradi strahotnih ruševin, ki jih je povzročila zadnja vojna, še danes stiskajo v kletnih stanovanjih, v ruševinah, barakah in celo v pečinah in še zdaleč nimajo niti najmanjšega upanja, da bi dobili kako najskromnejše stanovanje, gle dajo na ta predvidevanja s povsem druge zorne točke. In tudi gospodinja, ki mora s sedanjimi izrazito primitivnimi sredstvi in v mnogih primerih pripravljati kosilo za številno družino s hrano nabavljeno «na kredo«, jemlje vse to slej ko prej z nekako zagrenjenostjo, če ne celo s sovraštvom, ki ga poraja zavist ali pa težnja po najikromnejšem, za mnoge zastarelem ali celo primitivnem udobju.
ga nikakor ne bo mogoče rešiti kar čez noč.
Res je, da so okolnosti, ki so prišle do izraza v korejskem sporazumu, lahko trajnejše vrednosti in da zato odtehtajo tisto pomanjkljivost, ki ni bila dosežena in sicer združitev vse Koreje, kar se pa bo, po predvidevanju, doseglo pozneje.
Poleg tega je tudi res, da so v korejskem vprašanju zmagali Združeni narodi in ne Kitajska oziroma Sovjetska zveza ali pa ZDA, ki so dejanski predstavnik Organizacije zdru. Ženih narodov. Zmagala je torej večina držav, ki je v OZN najbolj dosledna in ki je sprejela za svojo resolucijo, ki jo poznamo pod imenom »indijska resolucija«. In to ni malo. To je zelo močan argument za to, da imajo Združeni narodi, kljub tolikim kritikam in mar. sikateremu neuspehu, vendarle dovolj moči.
Znano je, da se južnokorej-ski diktatorček Singman Ri z vsemi silami upira doseženemu sporazumu. Američani so uradno poizkušali vsa mogoča sredstva, da bi tega histeričnega starca pomirili ter ga privedli k pameti. Čelo sam Ei-senhower mu je poslal osebno poslanico, v kateri ga prepričuje, da se bodo ZDA zavzele za to, da bo vsa Koreja združena, seveda po mirni, politični poti. Daljni vzhod se verjetno ne bo lotil kake nove pustolovščine, da bi namreč z drugo vojno hotel doseči to, kar mu je v tem primeru spodletelo. Vendar pa Vzhod lahko prepreči združitev Koreje tudi na miren način, kajti mogel bi zavlačevati v nedogled rešitev tega vprašanja. Panmunjomski razgovori so se vlekli malone dve leti. Tu se je pokazala spretnost in tudi vztrajnost vzhodnega partnerja. S tem zavlačevanjem je Vzhod verjetno hotel preizkusiti tudi potrpežljivost in — zakaj ne — tudi moč druge strani?
Za Singmana Rija smo že rekli, da ga zadnje čase popada histerični bes in da nikakor noče pristati na dosežene u-spehe, noče pristati na to, da bi. se vojna prekinila in da se po doseženem sporazumu nadaljujejo pogovori tudi za dokončno rešitev celotnega vprašanja. Danes Singman Ri gro zi z novo vojno, proglaša obsedno stanje, demonstrira celo proti Eisenhoiverju, preti na desno, preti na levo. Na njegov ukaz so celo izpustili okrog 30.000 severnokorejskih ujetnikov.
Kaj vse to pomeni? 2e prej smo rekli, da je predsednik ZDA Eisenhovver obljubil Ri.iu vso podporo za dokončno rešitev korejskega vprašanja. Kot vemo, je Ri to obljubo odklonil. Vsakdo pa je prepričan da bi bil ta mali diktator vse bolj pohleven, če bi mu ZDA stopile malo na prste. Ce bi namreč ZDA pustile Rija na cedilu in ga brez vsake pomoči prepustile njegovi usodi, bi se ta rogovilež gotovo kmalu pomiril. Ko pa vemo, da ga najvišji predstavnik ZDA prepričuje in da se mož še noče sprijazniti, moramo nujno zaključiti, da uživa kako drugo jamstvo, ki ni vezano na samega predsednika. V kolikor pa poznamo razmere v ZDA in v kolikor vemo, da je v ZDA določen krog ljudi, k' so imeli korejsko vojno za svoje naj boljše tržišče in da imamo v ameriškem senatu med republikanci skupino mož, z McCar. thyjem na čelu, ki so proti vsakemu kompromisnemu političnemu ravnanju s Sovjetsko zvezo in njenemu bloku, nam ne bo težko uganiti tiste sile, na katero se verjetno Singman Ri v svoji histeriji opira in zanaša.
To je sicer ugibanje, ki pa ni nujno najbolj gotovo, kajti
mnogi politiki, znajo trenutne
ki dobro po-razmere v a-
meriškem senatu, trdijo, da je Rijeva trenutna gonja zares trenutna in da celo sam Eisen. hower nima nič proti njej. Ti politični krogi namreč trdijo, da je pred leti podobno ravnal tudi Truman. Ko je tedanja Trumanova žrtev Mac Arthur moral zapustiti svoje mesto na Daljnem vzhodu, mu je skupina ekstremistov priredila ob povratku veličasten sprejem, kakršnega ni bil deležen niti naj večji državnik. Toda Truman je tej skupini skrajnežev dovolil ta demonstrativni užitek in se zanj skoraj ni zmenil. Ko pa so se ljudje nekoliko pomirili, in ko je ves ta «karneval» prenehal, se je moral Mac Arthur zadovoljiti s tem, da se je lotil pisanja svojih spominov. Medtem pa je Truman mirno vodil naprej svojo predsedniško barko.
Zakaj bi ne bilo nekaj podobnega tudi s tem novim Mac Arthurjem manjšega formata, s Singmanom Rijem — zagotavljajo že prej omenjeni politični krogi. Naj Singman Ri le kriči in preti, saj se bo počasi unesel, hkrati pa bo tudi tisti del ameriškega senata, ki je sedaj proti kompromisni rešitvi korejskega vprašanja, dobil tisto malo zadoščenja, ki si ga tako želi. In s tem bi se tudi to vprašanje ali, bolje, nezaželen nesporazum, rešil.
Tako prvo, kot tudi drugo gledišče sta le navadni ugibanji. Za drugo gledišče pa velja še neka posebnost, ki mu lahko vzame vsako vrednost. Ko se je namreč Mac Arthur moral vrniti v ZDA, se je vračal po dobljeni vojaški akciji, ki je hkrati bila tudi mogočna politična zmaga. Danes pa je stanje povsem drugačno. Prej smo rekli, da sporazum glede Koreje ni ameriška zmaga, ampak, zmaga Organizacije združenih narodov in zato stoji danes Eisenhower v novem položaju, brez tega velikega aduta. Poleg tega je sedaj še vprašanje, ali se ne bodo razgovori za dokončno ureditev korejskega vprašanja morda vlekli še bolj kot so se vlekli razgovori, za sklenitev premirja? Dalje. Vprašanje rešitve korejskega vprašanja je ozko povezano z vprašanjem Kitajske. Eisenhower je sicer senatorjem obljubil, da ne bo priznal Maocetungove Kitajske in da se bo uprl njenemu sprejemu v OZN. Toda ta obljuba je bila vezana na čas, kajti Eisen-hower je rekel, da je ne prizna «za sedaj«. Na drugi strani pa se je Eisenhower že vezal z Rijem in ga povabil, naj bi se Južna Koreja povezala v regionalni pacifiški obrambni pakt. To dejstvo pa že a priori preprečuje dokončno rešitev korejskega vprašanja. Vsakdo bo uvidel, da je trenutno najbolj pereče vprašanje združitev vse Koreje. Ce pa je potrebno, da se tudi Koreja vključi v pacifiški obrambni sporazum, naj se vključi pozneje, ko bo že združena. Ce pa je bila ta ponudba — kar pa je zelo malo verjetno — napravljena le kot nekaka moralna uteha propadlemu Riju, bi bilo bolje, da se nanj sploh ne bi ozirali. Rekli bomo še več. Ker je kot politična figura Singman Ri danes le navadna ovira za nadaljevanje uspešnih razgovorov na Daljnem vzhodu, in ker predstavlja zares povsem nezaželeno politič. no strukturo, ki je celo v Aziji že pogorela, bi bilo najbolje, da bi ga povsem odstranili s političnega dela, kajti s tem bi izbili iz rok tudi močan element učinkovite propagande, ki jo ta politična figura daje severnim krogom v njihovi vsakodnevni propagandi proti vsemu ostalemu svetu in posredno celo proti Organizaciji združenih narodov sami.
Sic vos, non vobis
Profesor radiofonije Kjell Stensson trdi, da bo postala televizija popolnoma vsakodnevna in nujna potreba za vsakega človeka. Prav gotovo bodo našli tudi način, da bo glas, ki bo prihajal iz zvočnika, postal trodimenzionalen in da bo imel popolnoma resnično barvo, to se pravi, da ne bo ploščat in hladen, kot je
MAMUTOVO OKOSTJE
so našli y Sloveniji
Pri kopanju ilovice v opekarni Bobovk pri Kranju so te dni iznenada naleteli na nenavadno velike kosti, po katerih se strokovnjaki kranjskega Mestnega muzeja kaj hitro spoznali, da gre za okostje velikega mamuta. Pretežni del okostja, ki so ga doslej utegnili izkopati, se je nahajal kakih 6 metrov globoko pod zemljo ter na širini dobrih 15 metrov. Poleg večjega števila reber, lopatice in hrbteničnih vretenc *so našli doslej tudi dva 22 cm dolga kočnjaka in 135 cm dolg del okla.
Znani slovenski prazgodovinah, akademik in univ. prof. Srečko Brodar, ki si je že ogledal prve izkopane ostanke o-•kostja, predpostavlja, da gre za eno najstarejših vrst slonovih prednikov. Po njegovem mišljenju je ta mamut mnogo starejši od njegovega soimenjaka, ki so ga pred dobrimi 15 leti izkopali v Nevljah pri Kamniku ter ga sedaj hranijo v ljubljanskem Narodnem muzeju. Mamut, čigar okostje sedaj izkopavajo v Bobovku, je imel na kočnjakih le 18 grebenov, t. j, točno toliko kolikor jih je sicer imel tako zvani Elephas trogontherii, ki je kot prednik mamuta živel v Srednji Evropi še v starejši ledeni dobi. Njegova višina je znašala po vsej verjetnosti okrog 5 metrov (dočim je srednjeevropski mamut dosegel «le» višino 3,5 m).
Ker je med samim okostjem najdeno tudi nekaj kremenjakov se lahko predpostavlja tudi odkritje človeka iz ledene dobe. Ni pa to kaj sigurno, kajti kosi kremenjaka so neobdelani.
Izkopavanje fosilnih kosti se še nadaljujejo, nakar bodo vse okostje natanko pregledali in proučili znanstveniki Geološko-paleontološkog instituta na ljubljanski univerzi. Sele po natančnih proučitvah bo možno določneje oceniti to najdbo, ki je v vsakem pogledu redek primer za evropsko prazgodovino.
Romunski
jezikoslovci
Spomladi 1949 je teoretično glasilo centralnega komiteja romunske kominformistične stranke, «Lupta de Clasa«, ob. sodilo »znanstveni kozmopoli. tizem« vodilnih romunskih je. zikoslovcev, ki so izdajali svoj bilten v francoščini in niso prav nič upoštevali sovjetskega jezikoslovja. Napadeni je. zikoslovci — 'profesorji Ros. setti, Granz in lordan — so nemudoma objavili v listu »Cum Vorbin« («Kako govori, mo«) svojo «avtokritiko»,«Pro. ti nam naperjena kritika je pravilna.., Napravljali smo vtis da podpiramo imperialistični tabor, v katerem so sedanji voditelji Francije... Se hujše, nrav nič nismo upo. števali sovjetskega jezikoslovja...« Avtokritika se je konča, la s svečano obljubo, da bodo študirali marksizem- leninizem in velika dela N. I. Marra.
Ni še preteklo leto dni, ko je na jezikoslovje udarila kot strela iz jasnega neba Stali, nova kritika, Skozi šest mese. cev so akademski papagaji v
Romuniji osupli in prestrašeni molčali. Končno so v okto bru 1950 v «Cum Vorbinu« priznali, da so se zmotili. N. I. Marr je bil, naravno, beden mračnjak. Stalinov članek je za vedno razsvetlil njihovo pot in njihovo delo na novi romunski slovnici in novem slovarju.
V letu 1952 je akademija Romunske ljudske republike v plenarni seji odkril^, da je romunsko jezikoslovje ((paralizirano po protiznanstveni in reakcionarni orientaciji posa. meznikov kot so prof. Rosset. ti, prof. Henrik Granz, in prof. Ion lordan, ki po priznanju svojih zmot niso ničesar več objavili«. Navedene tri profesorje so razrešili njihovih uni. verzitetnih stolic in izključili iz akademije. V jezikoslovnem institutu sta zavzela nji. hova mesta njihova tožnika Cherestesiu in Macrea.
Rred nedavnim sta pa bila odstranjena tudi Cherestesiu in Macrea »zaradi pomanjka. nja borbenosti in idealističnih pojmov«. Med drugim jima o-čitajo tudi, da nista protesti, rala proti velikim zmotam Iona Iordana, ki je v svoji sa-moobtožbi med drugim tudi zapisal: «Svetlo delo Stalina je prižgalo slepečo luč, ki nam je ravno s svojim izrednim sijajem preprečila, da bi takoj spočetka videli jasno pot, po kateri moramo hoditi«. «Scan. teia«, glasilo romunske kom. informistične stranke, je ozna. čila to «apologijo» za žalitev Stalina, Zdaj stranka obžaluje ((dekadenco in sterilnost romunskega jezikoslovja«. Po čigavi krivdij
® Bik	E	Vremenska	napoved	za danes:
spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi razjasnitvami. Temperatura se bo še nekoliko dvignila. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 24.8 stopinje; najnižja 19.1 stopinje.
TRST, torek 23. junija 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na .sledeče oddaje Jug. cone Trsta.: 14.40 Igra «Tamiburica» iz Pittsburga. — Trst II.: 20-45 Dvorakovi Slovanski plesi. — Trst I.: 11. 45 Operana glasba. — Slovenija: 18.40 Skladbe tržaških skladateljev izvaja pianist Gojmir Demšar.
Jugoslavija se hoče razgovarjati
(Nadaljevanje s 1. strani)
se zdi — niti malo ne cenijo na drugi strani Jadrana. Italija vztrajno polaga pravico na vse STO in opravičuje to z «etničnimi» argumenti. Pri tem je «etnična linija« samo geslo za mednarodno javnost, dočim se za domačo rabo, pojavlja v obliki načela «niti en Italijan ne sme ostati izven meja Italije ne glede na žrtve, ki bi jih morali dati Slovenci in Hrvati«. To pomeni, da obstaja etnično načelo samo za Italijane, in zaradi italijanske, ga etničnega otoka v Trstu bi morali dati Italiji ves pas Trst — Tržič, v katerem živi — po štetju iz 1910. leta 5925 Slovencev in samo 387 Italijanov (e-ventualno naseljevanje Italijanov pod fašistično okupacijo in pozneje se ne more upoštevati. Dalje: da bi pripadla Ita-lji etnična otoka Milje in Koper, bi morali priključiti Italiji nov obalni pas z okrog 21.000 Slovenci in okrog 1500 Italijani, ki prebivajo med tema dvema mestecema in Trstom. In tako dalje.
Realna etnična črta
Medtem pa, če se želi resno govoriti o etničnem načelu, potem je potrebno predvsem povedati da je možno to načelo pravilno izvajati edino na ta način, da se začrta meja med strnjenimi etničnimi o-zemlji ne glede na morebitne drugorodne otoke sredi njih (a vsi italijanski etnični otoki na STO ležijo globoko v notranjosti našega etničnega področja). Dejansko že izenačenje važnosti etničnih otokov s strnjenim ozemljem pomeni odstopanje od etničnega načela.
Toda tudi na ta način bi pripadli Italiji kvečjemu tri do štirje otoki, toda ti otoki bi ostali ločeni od italijanskega državnega ozemlja kakor tudi ločeni drug od drugega. Resnično, kakšna logika bi bila, da bi Slovenci in Hrvati, ki naseljujejo vsaj štiri petine same obale STO, morali vsi pasti pod Italijo zaradi enega štiri do petkrat manjšega dela italijanske obale? Ce se že misli da bi morala Koper in Izola pripasti Italiji samo zaradi tega, ker živi v teh mestecih večina Italijanov, potem je potrebno priznati tudi Slovencem enako pravico na obali od Tržiča do Trsta, v tržaških predmestjih v Miljskem zalivu, na Miljskem polotoku itd.
Ako v tem kakšna karta ne ugaja, potem naj se prizna, da je ((neprekinjena etnična linija« na STO nesmisel, in naj se pristane, da se o etničnem načelu resno in stvarno raz-govarja.
Ce se na STO želi začrtati kakršna koli meja na podlagi etničnega načela, ki ne bi bila podobna mozaiku, tedaj je to načelo mogoče izvajati samo z vidika etničnega ravnotežja.
Ustvarjanje morebitnih narodnih manjšin na eni in drugi strani ne sme iti na izključno škodo samo ene strani; te manjšine morajo biti vsaj približno enake. Ne gre seveda za iznajdbo nekakšnih matematičnih rezultatov, temveč gre za
žive ljudi in za določene na-	''L.'	,
ravne in gospodarske pogoje. Igrebu' Zmagal ^ Dmamo. kl Široko jugoslovansko zaledje
KONČANO JE TEKMOVANJE ZA NOGOMETNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
Crvena zvezda - novi prvak
Drugo mesto je zasedel splitski Hajduk; iz prve lige izpadeta Velež in Zagreb
Moštvo beograjske Crvene zvezde, ki je postalo nogometni prvak Jugoslavije. Od leve na desno: Mitič, Mrkušič, Stankovič, Zlatkovlč, Cokič, Zivanovič, Spajič, Sijakovič, Tomaše-
vič, Djajič.
Vardar - Velež	5:2 (2:0)
C. Zvezda - »Spartak 4:1 (3:0) Hajduk - »Partizan 4:2 (2:0) Dinamo - Lokomotiva 4:3 Vojvodina - »Zagreb	1:0
BSK - »Sarajevo 1:0 (odigrana v soboto)
LESTVICA ZVEZNE LIGE C. zvezda 22 13 5 4 47:27 31 22 11 7 4 49:35 29 22 11 3 8 58:36 25 22 10 4 8 37:36 24 22 9 5 8 34:37 23 22 9 4 9 39:33 22 22 8 6 8 32:30 22 22 6 9 7 33:40 21 22 7 5 10 37:46 19 22 8 3 11 33:44 19 22 6 3 13 30:51 15 22 5 4 13 23:37 14
MONOTONOST DIRKE PO ŠVICI|LAHKA ATLETIKA V POLNEM RAZMAHUi DIRKA TRST — OPČINE
Conchia v času 515 /
povprečno 102,629 hm ni n
M v šesti etapi Koblet
PRED	NOVIMI
V nedeljo je zmagal Metzger, bi je skupno z Reiserjen prišel na cilj štiri minute pred ostalimi
Hajduk
Partizan
Vojvodina
BSK
Sarajevo
Dinamo
Lokomot.
Vardar
Spartak
Velež
Zagreb
Francozinje niso mogle biti zaradi prvega mesta več nevarne Italijankam, tudi če bi zmagale. Zaradi dobrega razmerja golov pa ni hil nevaren niti Košarkarski klub, ki se je v nedeljo popoldne srečal z Nizozemkami in jih prema, gal s 40:21: Zmago so Jugoslo. vanke dosegle z lahkoto, čeprav so bile zelo utrujene V zadnji tekmi je Bernocchi od. pravil Chateau Thierry z 58:49.
Končno stanje: 1. Bernocchi 6 točk, 2. Košarkarski klub 4, 3. Chateau Thierry 2, 4. An. co 0.
Beograjska Crvena zvezda je hotela zaključiti sezono na način, ki naj dostojno dokaže njeno upravičenost do naslova državnega prvaka. Nastopila je kot gost v Subotici in pred 15 000 gledalci pokazala zelo lepo igro. Ze v prvem polčasu je vodila s 3:0 in v drugem dosegla celo 4:0, ko je končno Spartakovemu desnemu krilu uspelo doseči vsaj častni gol. Tako je Crvena zvezda postala prvak za letošnjo sezono.
V Beogradu je bila tekma, ki naj bi odločila o drugem mestu. Hajduk je sicer imel dve točki več kot Partizan, toda zmaga domačih bi pomenila osvojitev drugega mesta. Tekmi je prisostvovalo 25000 gledalcev, ki pa jih je igra razočarala. Dobro je igral pravzaprav le Vukas. Ostali pa so igrali mlačno in neborbeno. V tem vzdušnju je zmagal Hajduk in si priboril drugo mesto.
Lepa pa je bila tekma med Dinamom in Lokomotivo v Za-
Triestinn - Venezia 1:0
Tekma je odločila za tretje mesto za Beneški pokal, ki si ga je osvojil Treviso z zmago nad Padovo
Včeraj sta bili finalni tekmi za beneški pokal, za katerega so se borila nogometna mo. štva Triestine, Padove, Vene. zie in Trevisa. V finalni tekmi za prvo mesto sta se spoprijela v Padovi tamkajšnje moštvo s Trevisom in so gostje zmagali s precej visokim
rezultatom 3:1. Padova je v drugem polčasu vodila do 28’. Tedaj pa je srednji napadalec Trevisa Padovan v 10 minutah zabil kar vse tri gole.
V Benetkah pa sta igrali za tretje mesto Venezia in Trie. stina .Tudi tukaj so izgubili domačini, čeprav so bili v po. lju boljši. Vendar je Triestini uspelo v 2’ drugega polčasa po Dorigu zabiti edini gol. Triestina je nastopila s temi možmi:	Cantoni; Pellegrini,
Maldini; Giannini Claut, Do-rigo; Valenti, Invernizzi (Cur-ti), La Rosa, Merlach (Inver. nizzi), De Vito (Merlach).
V nedeljo je etapa vodila iz Lozane v Luzern. Vmes je bil tudi gorski cilj na Grimse-lu, v višini 2176 m. Cez Grim. sel je vozil prvi manj poznani Švicar Russenberger, za njim pa Giudici, Schaer, Bu. ratti, Huber, Koblet, Clerici, Metzger itd. Pozneje so se pa stvari tako zaobrnile, da je prav Metzger prispel prvi na cilj, Z njim je bil še Reiser Dirkača sta se nekako spora, zumela in uspelo jima je, da sta se od ostale skupine toliko oddaljila, da sta privo lla sama v cilj štiri minute pred drugimi.
Pri skupini je potem prvi vozil skozi cilj Padovan, za njim pa Pasotti, Zampini, Cc. rami, Koblet ,Van der Voor-den, Schneider, Schaer itd.
Splošna ocena po tej etapi v sprednjih vrstah ni dožive. la spremembe.
VRSTNI RED NA CILJU SESTE ETAPE DIRKE PO ŠVICI LUZERN — BESANCON (189 km)
1. Hugo Koblet (Švica) 5. 23’07”; 2. Fritz Schaer (Švica); 3. Rolf Graf (Švica); 4. For-nara (It.); 5. Clerici (It.) 6. Chevalley (Švica), vsi s časom Kobleta; 7. Defilippis (It.); 5
nut prednosti. K'o je pot vodila proti vrhu Malega Sv. Gotharda, so začeli Koblet, Schaer, Fornara in Clerici u-bežnike zasledovati. Edini, ki je uspel še tudi držati se Kobleta je bil najmlajši udeleženec dirke Graf, učenec Kubler-ja. Chevalleya so dohiteli in tudi prehiteli, vendar pa ga je množica na cilju navdušeno pozdravila. V splošni oceni se je pogumni dirkač pomaknil s 17. na 9. mesto.
SPLOSNA OCENA PO SESTI ETAPI:
I. H. KOBLET 36.1409”; 2. Schaer zaostanek 5’50”; 3. Ba-rozzi 10*18”; 4. Fornara U’17”; 5. Clerici 11’26”; 6. Zampini 11’56”; 7. Defilippis 12’; 8. Giudici 13’33”.
Ascari zmagal
v Francorchampsu
Gonzales in Fangio, ki sta bila v vodstvu, sta morala odstopiti zaradi okvar
Jovančič bo verjetno kmalu postavil tudi nov jugoslovanski državni rekord na 200 m, kjer je že izenačil stori rekord
Avtomobilska dirka v Francorchampsu za veliko nagrado Belgije se je končala z zmazo
24’10”;“s. BaroozMIt); 9.‘GiJ-dici (It); 10. Zampini (It ); II.
Švedska - Danska 3:1 (1:0)
V nogometni tekmi med Dansko in Švedsko, ki je bila v nedeljo v Kopenhagnu, so zmagali Švedi s 3:1	(1:0).
Švedska pa je slavila še dve zmagi nad Dansko: v Vaeste. raasu je švedska B reprezentanca premagala dansko B reprezentanco s 3:0, švedski mla. dinci pa so v Soelvesborgu odpravili danske mladince celo s 4:0.
Huber (Švica), vsi s časom De-filippisa.
BESANCON, 22. — Zdi se, da se v splošni oceni dirke po Švici na prvih mestih ne bo moglo mnogokaj predrugačiti. Današnja etapa se je zopet končala tako, da je bil Koblet prvi (in še ni prvi, je drugi, ali pa pride na cilj — razen v nedeljo — skupno z vodečo skupino). Zmagal je v sprintu pred svojim glavnim tekmecem Schaerom. eVndar pa danes nista bila ta dva animatorja dirke, temveč malo poznani Francois Chevalley iz retoromanske Švice, Ta je kakih 20 km po startu ušel in si nabral skupaj z Goldshmidtom in Flueckingerjem že 11 mi-
ki je vodil, je moral zaradi okvare odstopiti. V naslednjem krogu je moral tudi drugi Argentinec Fangio, ki je kot Gonzales vozil na Maseratiju, odstopiti in Asčari je prišel avtomatično v vodstvo. Najhitrejši krog je dosegel Gonzales s povprečno hitrostjo 185,518. Ostali rezultati:
1. ASCARI (Ferrari), je prevozil 36 krogov ((500 km) v 2 urah 48’30” s povprečno hržimo 180,996 km na uro;
2. Villoresi (Ferrari) 2.51*18”;
3. Marimon (Maserati), za en krog; 4. De Graffenried (Mašera tii), za en krog; 5. Trinti-gnant (Gordini); 6. Hawthorm (Ferrari); 7. Schell (Gordini), za tri kroge; 8. Rosier (Ferrari).
V soboto in nedeljo je bila v Ljubljani tekma med moškimi ekipami Mladosti iz Zagreba ter Odreda in Železničarja iz Ljubljane; nadalje sta tekmovali ženski ekipi Mladosti in Odreda.
Nekateri rezultati tekmovanja so odlični, zlasti je treba omeniti nov slovenski rekord v metu diska. Janko Mueller je dosegel daljino 47,55 m; pa tudi njegov brat Bogdan je vrgel disk čez 46 m. 180 cm so preskočili kar štirje tekmovalci, med njimi tudi mladinec Branko Miler (Mladost, Zagreb), ki je v skoku s palico dosegel tudi nov mladinski državni rekord (351 cm).
Bogičevava je izenačila državni rekord na 200 m.
V Celju so tekmovale moška in ženska ekipa zagrebškega Dinama in domačega Kladi-varja. Poleg drugih še dokaj dobrih rezultatov — Golc je z metom krogle 14,35 dosegel nov slovenski rekord, Zagorc pa v troskoku s 14,47 — je o-pazno, da sta v metu kladiva zopet dva nova tekmovalca dosegla daljine čez 50 m.
V Beogradu, kjer sta tekmovala Crvena zvezda in Partizan, je dosegel Jovančič na 200 m 21.7, kar je izenačen držav ni rekord; Pecelj pa je tekel
22.1. Hočevar je v teku na 800 m dosegel letošnji najbolj, ši rezultat 1:52.7, Milakov je palico skočil 410 cm.
Nekateri rezultati iz Celja:
Moški: 110 m zapreke: 1. Lor_ ger (K) 15.4; krogla: 1. Golc (K) 14.35;	100	m; 1. Lorge
(K) 11.2, 2 Kuzmič (D) 11-2 3. Kopše (K) 11.3; 1500 m. Cular (D) 4:00.1, 2. Hanc 4:01.2 3. Vipotnik (oba K).	4:05,
400 m,- 1. Zupančič (K) 50.6, 2. Relja 51.2. 3. Tomašič (oba D)
51.2, 4 Kopitar (K) 51,6; kln divo; 1. Kuštrič 51,36. 2. Dokler (oba D) 50.93; 3000 m: 1. God. ler (D) 9:04.2, 2. Mlinarič (K) 9:05.4; daljina: 1. Kuzmič (D) 6.88, 2. Zagorc 6.64, 3 Petauer (oba K) 6.50; 4x100 rn: 1. Dinamo 43,6,	2.	Kladivar	43.8
400 m zapreke: 1. Urbajs 56.0 2. Kopitar (oba K) 57.0; 200 m.
1. Lorger (K) 22.9, 2. Kuzmič
	
se ne sme ponovno odcepiti od naravnega izhoda na morje in ne sme ostati brez svojega naravnega središča, kot se je zgodilo v primeru Gorice. Ce je mogoče zahtevati žrtvovanje etnično čisto slovenske obale, da bi središče Trsta moglo biti povezano z Italijo, potem se mora to nadomestiti z ustvaritvijo neke druge možnosti izhoda na morje. Najnaravnejša in edino realna takšna možnost je v Miljskem zalivu s Skednjem in Miljskim polotokom. To je razen tega etnično slovensko področje, na katerem, razen v Miljah, ne živijo Italijani, tako da je na njem skupaj z Miljami okrog 21.700 Slovencev in okrog 7.700 Italijanov. Edino še na tem področju obstajajo naravni zemljepisni pogoji za dobro zvezo z morjem.
Zasilna rešitev
Edino na ta način torej z istočasnim upoštevanjem etničnih in gospodarskih činiteljev, je mogoče začrtati linijo, ki bi pod danimi pogoji bila najmanj nezadostna.
Pri tem se ne sme pozabiti, da vse to predstavlja samo rešitev v sili. kajti nikakršno o-zemeljsko razmejevanje ne more imeti tiste prednosti — z obeh strani — kot jo ima ohranitev celote Svobodnega tržaškega ozemlja ob obojestranskem jamstvu, t.j, v obliki skupne uprave.
Jugoslovanska stališča so jasna in znana. Sedaj je vrsta na drugi strani. Morda pričakujemo lahko v Rimu po zadnjih volitvah kakšne spremembe. Na žalost, glede vprašanja Trsta ne morejo nove politične kombinacije same po sebi prinesti neko spremembo, ker so vse stranke od «levice» do skrajne desnice enake v svoji ekspanzionistični politiki proti Jugoslaviji. Morda bo njihova najnovejša «priložnost, ki jim je ušla« za časa zadnjih volitev, naučila italijanske odgovorne kroge, da se ne morejo več ničesar nadejati niti od kakršnih koli ((priložnosti«, temveč da je treba začeti misliti na sporazumevanje z Jugoslavijo. Pripravljenost z jugoslovanske strani izražajo besede maršala Tita:
«Mi smo v vsakem trenutku pripravljeni sesti za mizo, da se porazgovorimo in da najdemo neko realno rešitev«.
Iz »Mednarodne politike«
od 16. junija 1953, Beograd)
si je s to tekmo le še nekoliko opomogel, tako da se je pomaknil nekoliko bolj naprej na lestvici in ni več v tisti sramotni bližini zadnjega kot je že bil nekaj časa. V Skop-lju pa se je dokončno rešilo vprašanje drugega kandidata za izpad iz prve lige. Vardar je zmagal in usoda je zadela mostarski Velež. Poleg njega bo dal slovo prvi ligi še Zagreb, ki je v nedeljo izgubil še zadnjo tekmo z Vojvodino.
Crvena zvezda je to pot postala drugič državni prvak. Prvič je bila prvak leta 1951, ko si je osvojila prvo mesto pred zagrebškim Dinamom. Dosegala pa je že lepe uspehe v tekmovanju za pokal maršala Tita. Tako si je to trofejo osvojila 1. 1948 in še nadaljnji dve leti.
ZENSKI KOŠARKARSKI TURNIR V LEGNANU
Košarkarice iz Splita
na drugem mestu
Mednarodnega ženskega ko. šarkarskega turnirja v Legna-nu se je udeležila tudi ekipa Košarkarskega kluba iz Spli. ta, ki je prvak Hrvatske. Poleg domačega kluba Bernoc. chi sta sodelovali še ekipi Chateau Thierry, prvak Francije, ter Anco iz Amsterdama. Prvi večer, v petek, so Fran. cozinje z lahkoto premagale košarkarice iz Amsterdama z rezultatom 48:12 (31:3). V dru. gi tekmi so nastopile Splitčan-ke proti košarkaricam iz Le. gnana in podlegle z 61:36 (33: lOLSplitčanke so se pustile že v začetku preveč pregaziti. Potem so sicer svojo igro u-redile in izboljšale, toda bilo je že prepozno.
V soboto se Je prva tekma, Bernocchi-Anco, končala z vi. sokim rezultatom v korist do. mačih 69:19, Z najtesnejšim rezultatom pa so Splitčanke uspele premagati francoske prvakinje: 34:33. Tako so se prireditelji verjetno nekoliko zmotili v svojih računih: upa. li so, da se bosta v zadnji tek. mi srečali dve nepremagani ekipi, Bernocchi in Francozinje, Toda jugoslovanska eki. pa je te račune prekrižala.
Nedeljski evharistični kongres
v znamenju zapostavljanja Slovencev
Županstvo je pozdravne lepake natiskalo samo v italijanščini in tudi pozdravni govori so bili samo v uradnem italijanskem jeziku
Ze v petek so začeli v Go-1 meri postavlja na laž tiste
rici z velikimi pripravami za napovedani obisk «strokovnja. ka» za izhodne cerkve kardinala Tisseranta, ki naj bi se udeležil zaključne slovesnosti ob proslavi dvestoletnice go. riške nadškofije. Y ta namen so pripravili na Travniku o-der, ki je pa gotovo stal go. riško pokrajino, ki nosi med drugim tudi primat za brezposelnost, lepe denarce Po Korzu so razobesili vse mogo. če zastave, in sploh je bilo ce. lo mesto odeto v državne za-stave; taka okrasitev bi bila vsekakor bolj primerna in u. mestna za prihod vojaških ali političnih državnih predstavnikov, kakor pa za pred. stavnika katoliške cerkve, ki naj bi bila «zatočišče vseh narodov«. O kardinalu Tisseran-tu nas je blagovolil na dolgo in široko obvestiti «Katoliški glas« v svoji zadnji številki.
Tisserant je bil, kot se zdi, že od svoje mladosti zaupnik Vatikana in tudi italijanskega zunanjega ministrstva v problemih, ki so zadevali in za-devajo ’interese rimokatoliške cerkve na vzhodu in tudi v Evropi, čeprav tega «K.G.» direktno ne omenja. Zato je bil deležen tako velikih priprav od strani goriških oblasti, ki jih niti sam De Gasperi ni bil deležen, ko je novembra bla. govolil obiskati naše mesto. Njemu na čast so ustavili v soboto celo promet po mestu v času pričakovanja visokega funkcionarja cerkve in države.
V nedeljo pa je prišlo v Go. rico veliko število članic in manjše število članov raznih cerkvenih druščin, da si od blizu ogledajo visoke goste iz Rima, bližnjega Trsta in dru. gih mest.
Idejni organizator kongresa je bil pokojni Margotti, ki je nedeljskega rimskega gosta obveščal o življenju v tukajš. nji nadškofiji.
Ker bivata na Goriškem dve narodnosti, bi moral goriški župan objaviti pozdrav visokemu gostu v obeh jezikih, kar pa ni storil. T° v veliki
krščanske nauke, ki jih učijo v cerkvi in šoli, da vatikanska cerkev ne pozna razlik in da «smo si vsi enaki«. V sloven. ščini ni bilo niti najmanjšega pozdrava slovenskim vernikom ,ki so se prišli ponižno poklonit rimskemu gostu. Do tega pozdrava v našem jeziku ni prišlo, čeprav nadškof Ambroži govori slovenski. Zato lahko trdimo, da so naši ljudje po preživelem fašističnem zatiranju prišli pod nič boljše demokristjansko zapostavlja, nje, kar dokazuje nedeljski kongres, prepoved slovenske pridige pri kapucinih in drugih cerkvah na Goriškem, prepoved slovenske molitve in slovenskega petja v lanski procesiji.
Zato pa so se voditelji kon. gresa spomnili na katoličane v Jugoslaviji, ki naj bi po njihovem «ne uživali verskih svoboščin«, in molili zanje. Kdor pa je šel v Jugoslavijo, ta 'e lahko ugotovil, da ima-jo katoličani v Jugoslaviji do. volj časa in možnosti, da sa. mi zase molijo.
Tem gospodom gre verjet no bolj do srcr omejitev prejšnje neomejene oblasti cerkve, ki je odločilno pose. gala v politiko in imela v lasti številna veleposestva in tovarne. Z ločitvijo cerkve od države pa je tudi Jugoslavije stopila med tiste naprednejše države v svetu, ki so že zdav. naj preprečile vmešavanje cerkve v državniške posle.
Nedeljska ceremonija pa znova kaže tesno vatikansko po. vezanost z državnimi oblast, mi in ogromen vpliv Vatikana na italijansko javno življenje to se pravi na vzpodbujanja temnih reakcionarnih sil v škodo zdravih naprednih idej.
padcu precej hudo ranil po levi strani obraza. Ozdravel bo v dveh tednih.
Padec s kolesa
V Ul. Garzarolli je v nedeljo zjutraj padel s kolesa 47-letni Jožef Leban iz Gorice, Ul, S, Giovanni 6, Rešilni avto Zelenega križa ga je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da se je pri
Huda nesreča
Na cesti, ki pelje v Gradiško, sta se v nedeljo ponesrečila z motorjem GO 1673 54-letni Bellino Tessari iz Pev-me in 43-letni Ruggero Salva-tore iz Gorice, Riva Piazzuta.
Z motorjem sta se iz Gorice vozila proti Gradiški, Ko sta se pripeljala do Majnice je po. čila zračnica. Zato se je vozilo prevrnilo in Tessari ter Sal-vatore sta postala žrtvi nesreče. Oba sta bila takoj pripeljana v bolnišnico Sv. Justa, da bi jima nudili takojšnjo po. moč. Tessari si je pri nesreči pretresel možgane in sodijo, da bo ozdravel v 30 dneh; Rug-geri pa si je zlomil levo nogo. Ozdravel bo v 15 dneh.
PREISKflVft 0 DOGODKU V GROJNI SE NšOftUUJE
DRUFOVKO ZAPRLI IN TUDI IZPUSTILI
Pretep naj bi povzročilo Sfiligojevo sedenje na nekem odžaganem drevesu, ki je Drufovkova last
Kovinast drobec v oko
V bolnišnico Rdeča hiša so v nedeljo zvečer pripeljali 43-let. nega Renata Virgulina iz Gra. diske. Virgulin je doma nekaj delal. Pri tem mu je priletel v oko kovinast drobec. Ozdravel bo v desetih dneh.
Dve nogi zlomljeni zaradi motociklistične nesreče
Orožnika Alojz Dallo in A-lojz Beni sta hotela iti v nede. ljo popoldne Ha izlet z motor, jem. Toda nesreča jima je prekrižala vse načrte, kajti ko sta z mikromotorjem prišla v bližino Krmina, sta zašla s po. ti in trčila v neki zid. Pri trčenju sta se oba ponesrečila. Dallo si je zlomil levo nogo v kolenu, Beni levo nogo v stegnu ter se ranil na več krajih po telesu. Odpeljali so ju v bolnišnico v Krmin, kjer so dognali, da se gosta morala zdraviti približno 60 dni.
V ponedeljek. 22 junija so odprli javno kopališče z bazenom v Ul. Cadorna. Kopališče je odprto od 9 do 12.30 in od 13 do 17,
O dogodku, ki se je pripetil prejšnji teden v Grojni, je go. riška policija, po raziskovanjih dognala že nekatere stvari.
Kakor smo že pisali, je preteklo soboto zvečer 60-letni Alojz Sfilogoj iz Gorice, Ul. sv. Antona 2, po končanem delu odšel s kolesom iz Ločnika, kjer je zaposlen, proti Gorici. Ko je prišel do mosta v Grojni, se je ustavil in se vsedel na odžagano drevo, da bi se nekoliko odpočil. Medtem pa je prišel k njemu 44-letni Anton Drufovka iz Gorice, Ul. Torrione, in ga nagovoril s precej grobimi besedami ter mu prepovedal sedeti na drevesu, češ da je njegovo.
Ker se je Sfiligoju zdelo vse to odveč, je Drufovki odgovoril ih tako sta se začela prerekati. Od besed sta prešla na dejanja. Končalo se je s tem, da je Sfiligoj odnesel precej ran, zaradi katerih se je moral zateči v bolnišnico. Izgubil je tudi listnico, v kateri je imel 3.200 lir, ki jih je dobil na delu za tedensko delo.
Vse to je bilo javljeno policiji, ki je takoj izsledila Dru-fovko in ga pozvala na izpraševanje. Toda Drufovka je pri izpraševanju zanikal vsako obtožbo proti njemu. Zato ga je policija izročila sodišču z navedbo, da je izmaknil Sfiligoju listnico z vsem denarjem. Moral je v zapor v Ul. Barzel-lini,
V soboto zjutraj pa je sodišče Drufovko izpustilo iz zapo. rov, ker si niso že na jasnem o zadevi. Raziskovanje se nadaljuje.
poseben obisk goriških Slovencev k omenjeni predstavi Avtobus bo odpeljal iz Gorice v nedeljo 28. junija ob 18.30 izpred kavarne Bratuž. Cena za vožnjo in vstopnico (mesta v parterju na stadionu 1. maj) je skupno 650 lir. Vpisovanje je do petka na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli št. .
Avtobus v Trst
k «Miklovi Zali»
Ob uprizoritvi ljudske igre «Miklova Zala« na prostem v izvedbi Slovenskega narodne-j ga gledališča pripravlja ZSPD
Na domu padla in se ranila po glavi
V. soboto zvečer je na svojem domu nesrečno padla 65-letna Katarina Toros, por. Sfiligoj iz Oslavja, in si ranila glavo. Rešilni avto Zelenega križa jo je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji nudili pomoč. V bolnišnici se bo zdravila približno 12 dni.
Nesrečen padec
Rešilni avto Zelenega križa je v soboto popoldne prišel na pomoč 34-letnemu kmetu Mariju Brumatu z Majnice. Med, tem ko je doma nosil gnoj, mu je zdrsnilo ter je zato padel. Pri padcu si je zlomil nekaj reber na desni strani ter odnesel precej ran.
DEŽURNA LEKARNA
Ves dan ln ponoči posluje lekarna Cršstofoletti na Travniku št. 14, tel. 29-72.
KINO
VERDI: 17, «Obtoževalno pismo« L. Junk.
MODERNO: 15, «Dogodivščinii Mandrina« R. Vallone, S. Pampanini.
CENTRALE: 17, »Afrika vpije« L. Oostello.
VITTORIA: 15, «Roman mojega življenja« L. Tajoli.
(D) 23.0; 800 m:	Cular	(D)
1:55.5, 2. Zupančič 1:57, 3. Vipotnik (oba K) 1:57.8. 4. Mu-rat (D) 1:59.6; disk: 1. Golc (K) 44.98; troskoki 1. Zagorc (K) 14.47, 2. Petranovič (D) 13.61; 5000 m: 1. Hanc 15:41.2, 2. Mii. narič (oba K) 15:47.6; kopje: Rojc (K) 56.37, 2. Urbič (D) 54.64; skok ob palici; 1. Glavač 3:76, 2. Vehovar (oba K) 3.63; 4x400 m,- 1. Kladivar 3:23.4; 2. Dinamo 3:24.2.
Zenske — 8.0 m z zaprekami; 1. Rauch (D) 12.8, 2. Železnik 12.9; 200 m,- 1. Rauch (D) 26.6, 2 Slamnik (K) 27.6, 3. Galič (D) 27.6; višina: 1. Matije^ (D) 140, 2. Knez (K) 140; 4x100 m;
1. Dinamo 51.5,	2. Kladivar 52.3; 100 m: 1. Rauch 13.1, 2. Galič (obe D) 13.3; 800 m; 1. Slamnik 2:24.2, 2. Belej (obe K) 2:26-8; daljina; 1. Galič (D) 5:33, 2. Majcen 5.31, 3. Knez (obe K) 5.16, 4 Rauch (D) 5.14.
Nekateri rezultati iz Ljubljane:
MOŠKI — 110 m zapreke: 1. Černe (O) 15.8; disk: Miler Janko (O) 47.55 (nov slov. rekord),
2. Miler Bogdan (O)	46.61;
kladivo:	1. Galin (M) 49.11;
krogla: Miler Bogdan (O) 13.95, 2. Penko (Z) 13.59; kopje: 1. Dr. Miloš (M) 59.35, 2. Penko (Z) 50.62; daljina; 1. Miler B. (M) 6.65, 2. Pokorn (O) 6.54; višina: 1. Miler Br. (M) 180, 2. Tomaševič (JLA) 180, 3. Kršlak (M)	180, 4. P. Petrušič (O)
180; skok ob palici: 1. Rocca (M) 370, 2. Miler Br. (M) 351 (nov drž. mladinski rekord); 400 m zapreke; 1. Miler D- (M) 56.3; troskok: V. Volarevič (M) 13.57.
ZENSKE — 80 m zapreke: Babovič M. (Ml.) 12.4; 100 m; 1. Babovič M. (Ml.) 12.4, 2. Bo-gič (M) 12.5; 200 m; 1. Bogič Dagda (M) 26,0 (izenačen drž. rekord); 800 m: 1. Blaž (O) 2:20.0,	2. Safar Vlasta (M)
2:20.7; krogla: Kotlušek (O) 12.09; kopje: Kotlušek 35.54; disk: Kotlušek 35.85; višina; Sima (O) 145;
Nov Cerajev rekord
na 3000 m - 8:18.8
Na velikem mednarodnem lahkoatletskem mitingu v Stuttgartu je član Partizana Ceraj dosegel nov državni rekord. v teku na 3000 m v času 8:18,8 min.
Ceraj je prišel na cilj peti. Prvi je bil Hermans (Belgija) 8:06,6 min. (najboljši letošnji rezultat na svetu); 2. Reiff (Belgija), svetovni rekorder na tej progi, sledita mu Finec Ju-lin in Belgijec Teys.
Boljši rezultati:	1000 m:
Luegg (Nemčija) 2:22,2. 100 m Fuetterer (Nemčija) 10,4 — 200 m; Fuetterer 21,3 — skok v daljino: Vesels (Nizozemska) 708 cm — skok s palico: Schneider (Nemčija) 410 cm — kladivo: Wolf (Nemčija) 54,63 m. * * *
Na mednarodnem atletskem mitingu v Stockholmu je zmagal v teku na 3000 m ovire Jugoslovan Petar Segedin. Progo je pretekel v času 8:58,4. To je že tretjič letos, da je tekel Segedin pod devet minut.
Disk skoraj 58 m!
Nov svetovni rekord Inesa
LINCOLN — Ameriški atlet Sam Ines je dosegel nov svetovni rekord v metu diska z 58,12 m. Prejšnji rekord je imel od leta 1949 Fortune Gor-dien (ZDA) s 56.97 m. Na istem tekmovanju je 0’Brien sunil kroglo 17,86 m.
Ines je sicer že 7. aprila letos vrgel disk na nekem treningu 57,73 m, vendar ni bilo slišati, da bi bil ta met priznan za rekord.
Velika množica je v nedeljo opazovala avtomobilsko dirko od Trsta do Opčin. Zmagal jo Cornacchia iz Milana na 3-litrskem Ferrariju. Dosegel je dober čas, čeprav ni zrušil Marzottovega rekorda, ki *• mu je približal na 1 sek. in trt desetinke. Tudi ostali tekmovalci so dosegli zadovoljiv9 rezultate.
Najboljši v posameznih skupinah Splošna ocena:
l.Cornacchia Franco (Ferr#'
ri 3000)	5’15”7,	povprečne)
102,629 km; 2. Gerini G. (Ferrari 2560) 5’22”3; 3. Contfai “ (Aurelia 2500) 5’41”6; 4. AW zetta A. (Ferrari 2000) 5’43j 5. Fornasari L. (Alfa B°me< 1900 ) 5’44”8.
Mednarodna turistična:
Do 750: 1. Porfiri M. (Dyh* Panhard) 6’54”2; povprečna 78,222; 2. Borghesio P. C. <W* na Panhard) 7’00”4; 3. Sa« G. (Renault) 7’14”5; 4. Serto* rio F. (Dyna Panhard) 7’18 fl 5. Missaglia L. (Fiat 500 CJ 7’45”6.
Do 1100: 1. Gianni L. <F‘a« 1100-103 )	6’20”2,	povprečna
85,219; 2. Zanetti L. (Fiat 1100J 6'33”; 3. Tomasi M. (Fiat 110°* 103); 4. Largaiolli C. (F**® 1100-103 )	6’36”8;	5.	Toledand
(id.) 6’43”4.
Do 1500: 1. Bassetti F. <Fj*t 1400) 7’14”7, povprečno 74.534j 2. Cattelan P. (Volkwagen) 7, 16”2; 3. Simeone E. (Fiat 1400) 7’25”5; 4. Corti G. (Volfewa* gen) 7’41”.
Nad 1500: 1. Bertoja Gino (Aurelia B. 21) 6’8”, povprečna 87,848; 2. Zampiero A. (Lane« Aurelia) 6’25”4: 3. Artelli (Al* fa Romeo 1900) 6’41”8; 4. Iv> ni E. (Alfa Romeo 1900) 6’48 J
Mednarodna veleturistična:
Do 750: 1. Monteverdi P- j® B.) 6’41”8, povprečno 80,637.
Do 1100: 1. Poillucci P. <Fia* Zagato 1100) 5’59”6, povprečna 90,100; 2. Martinengo F. (Fia* Zagato) 6’08”7; 3. Pellegrini Ai (Fiat 1100-103) 6’36”3; 4. Coc-concelli S. (Fiat 1100) 7’ 4”3I 5. Miatton P. (id.) 7’10"8.
Do 2000:	1. Allazzetta A-
(Ferrari 2000) 5’43”, povprečno 94,461; 2. Fornasari L. (Alf* Romeo 1900) 5’44"8; 3. Čari« P. (Alfa Romeo 2000) 5’46”; 4. Zalukar G. (id.) 5’46”5; 5. LU* bich A. (Aurelia B. 22) 5*52 •
Nad 2000: 1. Contini E. (Aurelia 2500)	5’41”6, povprečna
94,848; 2. Casarotto G. (Alf* Romeo 2500) 6’27”6.
Športna
Do 2000; 1. Simontacchi F. (Fiat V 8) 5’50”8, povprečna 92,360; 2. Berioja Giov. (Alf* Romeo T. I.) 6’8”6; 3. De Boni M. (Cisitala 1100) 6’31”2.
Do 3000:	1. Cornacchia F-
(Ferrari 3000 ) 5’15”7, povprečno 102.629; 2. Gerini G. (Feri rari 2560) 5’22”3: 3. Moroni B. (Ferrari 2560) 5’48”.
Kaiserlautern prvak Zah. Nemčije
Z zmago 4:1 nad Stuttgari tom, dosedanjim prvakom, 81 je osvojilo prvenstvo Zahodn®
Nemčije moštvo Kaiserlautern.
Nad 90.000 gledalcev je Pris0‘’ stvovalo tekmi na olimpijsh6111 stadionu v Berlinu.
Brazilsko moštvo Juventu8 je zaključilo turnejo po z zmago nad Lozano 2:0. v ostalih tekmah je Juventu igrala neddločeno 1:1 z Basloin' zmagala Servette iz Ženeve 1:0 in bila premagana v P°‘ vratni tekmi z Baslom s 4:3’
DRESDEN, — Mednarodn* nogometna tekma med Vzhodno Nemčijo in Bolgarijo se 1® končala nerešeno 0:0.
PRVI DAN TURNIRJA V WIMBLEDONU						
Gardii	ni in	C1	erici	preir	iagi	Mia
'rvega je porazil Madžar Sikorski, drugega pa Jugoslovan
WIMaLEDON, 22. — V vročem soncu se je danes pričelo 67. mednarodno tekmovanje v tenisu ob prisotnosti 15.000 gledalcev. v prvem eliminacij-skem kolu ni bilo presenečenj, če se izvzame poraz Italijana Gardinija po Madžaru Sikor-skem. Italijani pa so imeli manj srečen dan, ker je tudi drugi italijanski igralec Clerici izgubil igro z Jugoslovanom Laszlom. Navajamo nekaj današnjih rezultatov:
Drobny (Egipt) - Dostremeau (Franc.) 6:0, 6:1, 6:2. Seixas (ZDA) - Lee (Vel. Brit.) 6:3, 6:0, 6:1. VVilderspin (Avstral.)
Buchholz (Nemč.) 6:4, 6:2, 6:4. Ampon (Filipini) - Pile (Fr.)
;1. 6:1, 6:1. Ulrich (Danska) . Proctor (Vel. Brit.) 6:1, 6:1, 6:3. Morea (Argent.) - McDonald (Trinidad) 6:4, 8:6, 6:0. Katona (Madž.) - Van Meegeren (Ho-land.) 6:2, 6:8, 6:4, 6:1. Hoad (Avstral.) - Seymour (Juž.
Afrika) 6:4, 6:2, 7:5. Johanss«1 (Sved.) - Chatrier (Franc.) 6-0-
6:3, 6:0. Bergelin (Sved.)
Ul-
rich (Danska) 6:3, 7:5, 6:3. Pa<. ty (ZDA) - Thomas (Franc-* 6:2, 6:4, 6:4. Bartzen (ZDA) Walton (Vel. Brit.) 6:2, 6:2, «•“' Davidson (Sved.) - Shaw (V
Brit.) 6:2, 11:9, 7:5. Niels* (Danska) - Green (Avstralec, 6:2, 4:6, 7:5. Stewart (ZD.
- Mottram (Vel. Brit.) 6:3, *• ’ 4:6, 6:3, 6:4.	,	.
Zeland-l
5:7, 6:1-
Worthington (Nova Vieira (Brazd.) 6:0,
a	u.„,	-g
—I. Larsen (ZDA) - J*n (Madž.) 6:3, 6:4. 8:6. Abde.« lam (Fr.) - Gracier (Vel. Brl 6:3, 6:4, 6:4. VVasher (B®lgfi’4 McArdle (Irska) 6:0, 6:3,	■
Lister (Vel Brit.) - Herm (Nemč.) 6:4, 6:2, 6:4.
♦ * 6* nonze-
CLEVELAND, 22. — les se je spet pojavil 1 s gal nad Donaldom Budg
4:6, 6:4, 7:5, 6:2.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI št. 6 III. nad. — Telefon številka 93-808 ln 94-638	— Poštni
predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15-18	— Tel.
73-38 — Cen« oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 Ur — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — i>odružn. Gorica Ul. S. Pelllco l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub Jugoslavija- Izvod 10. mesečno 210 Poštni tekoči račun za STO ZVU Zaiožmštvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega InozentfK«* ‘>sk Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 204)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D- -