Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 27. novembra 2024 8 Savinjski Oktoberfest in Hmeljarski likof poklon hmeljarstvu Cena: 1,61 EUR Leto: XXVI 10 Soba pobega na Žovneku ŠT. 10 I 23. oktober 2024 25 Preboldski jamarji iz Pekla v svet Že drugič naj kulturna šola NIKOLA PREDOVIČ Najbolj kulturna šola v Sloveniji je že drugič postala Osnovna šola Petrovče. Naziv, ki ga podeljuje republiški Javni sklad za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije, si je šola prislužila za izjemno, kakovostno, raznoliko in prodorno kulturno delovanje. Priznanje so šoli podelili minuli četrtek v Izoli, OŠ Petrovče, ki je absolutni naziv prvič prejela leta 2015, vmes pa se leta 2020 okitila za najbolj kulturno med velikimi šolami, je strokovno komisijo prepričala s svojim izjemnim, kakovostnim in prodornim kulturnim ustvarjanjem. Kot so povedali v obrazložitvi, šola v sklopu svojega delovanja daje velik poudarek kulturi, kar se kaže z rednim udejstvovanjem učencev na območnih, regijskih, državnih in mednarodnih srečanjih ter tekmovanjih. Prav tako pa mentorice in mentorji kulturne vsebine skrbno dopolnjujejo, nadgrajujejo, prepletajo ter stremijo k inovativnosti, kar se odraža tudi na dobro zasnovanih in odmevnih prireditvah. Šolski prostor OŠ Petrovče in POŠ Trje je tudi sicer poln različnih aktivnosti, ki vsakodnevno spodbujajo in širijo obzorja kulture. Učenke in učenci imajo tako možnost spoznavati se z glasbo, plesom, folkloro, likovnim ustvarjanjem, kreativnim pisanjem, gledališčem, novinarstvom, radiem, hkrati pa se ob bralnih projektih prepustiti domišljiji. Ob vsem tem šola dobro sodeluje z lokalno skupnostjo in spodbuja medgeneracijsko sodelovanje. Osnovno šolo Petrovče skupaj s podružnično šolo Trje v tem šolskem letu obiskuje 534 učencev. Poleg naziva naj kulturna šola so v sklopu projekta podelili še nazive kulturna šola, ki ga je letos pridobilo 67 slovenskih šol, številne iz naših krajev. Tomaž Simetinger (JSKD), Ksenija Senegačnik (ravnateljica OŠ Petrovče), Suzana Filipčić (koordinatorica projekta na OŠ Petrovče) in Nika Pegan (JSKD) na podelitvi v Izoli. Ob dnevu spomina L. GROBLER Ob dnevu spomina na mrtve bodo po dolini tradicionalno potekale številne komemoracije, na sam 1. november pa se bomo odpravili na grobove in se poklonili spominu na vse naše mrtve. Med komemoracijami bo že ta petek, 25. oktobra bo ob 17. uri komemoracija pri osrednjem spomeniku NOB v Preboldu, v nedeljo, 27. 10. ob 16.15 pa pri znamenju žrtvam povojnega nasilja ob regionalni cesti v Mariji Reki. B. P. L. GROBLER Dan nepopolnosti je delovni dan LUCIJA GROBLER Prvega oktobra smo zabeležili svetovni dan starejših, vegetarijanstva, glasbe in arhitekture, 2. oktober je svetovni dan stomistov, 4. oktober je dan varstva živali, 5. dan učiteljev, 6. dan bivalnega okolja, 7. dan nepopolnosti, 9. svetovni dan pošte, 10. dan duševnega zdravja, 11. dan boja proti bolečini, 12. dan revmatskih bolezni, 13. dan brez modrčka, 14. dan standardizacije, 15. dan hoje, 16. dan hrane in hrbteničnih bolezni in okvar, 17. dan boja proti revščini in dan travme, 20. dan osteoporoze, 24. dan OZN, 27. dan delovne terapije, 29. dan psoriaze in 31. oktober dan varčevanja, pri nas tudi praznik – dan reformacije. Ne bi rada razžalila tistih, ki se na posameznih področjih, strokovno ali prostovoljno, borijo in naslavljajo na odgovorne, ampak včasih se zdi, da so svetovni dnevi le izraz nemoči in opomin vesolju, problemi pa ostajajo odprti. Malo za šalo, malo pa zares se mi zdi še najbolj iskren svetovni dan nepopolnosti, ki zelo milo opredeljuje svet, v katerem živimo, in človeštvo, ki ga ustvarja. No, tudi dan brez modrčka, ki v poplavi »resnejših« dni deluje iskreno in duhovito. V smislu »smeh je pol zdravja« pa nekaj naredi vsaj za duševno zdravje. Ne vem, kako je z vami – sama te dni zelo težko prižgem televizijo ali radio v času dnevnikov in poročil. Najprej vojne in konflikti po svetu, ki jih baje že od konca druge svetovne vojne ni bilo toliko, potem škandali in štrajk v našem zdravstvu, preplačane investicije, diskreditacije, žajfnica na temo zdravstvene reforme, javnega in privatnega zdravstva, vedno premajhne plače v javnem sektorju, nasilje v šolskih klopeh, za piko na i pa ovadbe najbolj odgo- Smo kot knjige. Največ ljudi vidi le našo naslovnico, manjšina je prebrala samo uvod, marsikdo verjame našim kritikom. Malo jih v resnici pozna našo vsebino. (Emile Zola) vornih, tistih, ki bi morali delati red v državi, pa ga očitno še pri sebi ne znajo. Ne zdi se mi čudno, da ljudje ne verjamejo nikomur več, da ugled javnih inštitucij in vseh vej oblasti pada, na koncu ljudje pač izkoristijo socialo in sistem, kolikor se da, in se zatekajo v razne obskurne metode zdravljenja, duševnega zdravja in dobrega počutja ali celo v ljudske vraže. Nekako je pač treba preživeti. Če sem prej ugotovila, da je nepopolnost izraz, ki sicer milo opredeljuje ta svet, potem lahko rečem, da je objestnost izraz, ki je postal v tem čudnem svetu že kar izstopajoč. Želja po še, ne glede na realnost in večino, kršenje pravil in zakonov, ki veljajo za rajo, za izbrance pa ne. Vsi enaki, vsi enakopravni, samo eni bolj enaki in bolj enakopravni, bi rekli, je sistem, ki velja. Medtem pa o projektu, ki si jih predložil že za gradbeno dovoljenje, da ne govorimo o strošku vpisa stavbe v kataster nepremičnin, ki ga moraš imeti za pridobitev uporabnega dovoljenja. Za vpis v kataster potrebuješ geodetski elaborat, kjer se znebiš nekaj sto evrov, za storitev, v kateri ti izmerijo celo notranje prostore (kot da jih nadzorni ne potrdi že v projektu izvedenih del pri vlogi za uporabno dovoljenje). Verjamem, da mi vsakdo izmed vas zna nanizati še kako podobno cvetko iz formalnega življenja naše države, a uvodnik je seveda prekratek. Bolje, da se znajdete po svoje in se spihate prijateljem ob kostanju in moštu ter se vsemu skupaj nasmejite. Saj če ne morete vplivati na to, se vsaj ne sekirajte. Na koncu dneva šteje namreč samo, če imate koga, ki vam brezpogojno ponudi ramo in vas posluša. Tako vidite, da je Bolje, da se znajdete po svoje in se spihate prijateljem ob kostanju in moštu ter se vsemu skupaj nasmejite. Saj če ne morete vplivati na to, se vsaj ne sekirajte. Na koncu dneva šteje namreč samo, če imate koga, ki vam brezpogojno ponudi ramo in vas posluša. država zaostruje pravila za navadne državljane ter stopnjuje administrativne ovire in draži življenje, čeprav se hvali ravno nasprotno. Na primer, če vzamemo pridobivanje uporabnega dovoljenja za novogradnje, ki je predpogoj za pridobivanje hišne številke. Tega do pred kratkim za stanovanjsko gradnjo nismo potrebovali. Pomeni pa, da moraš oddati vlogo na devetih obrazcih, kjer ponovno izpolniš tudi tiste podatke nepopolnost čisto normalna stvar – zakaj ne bi veljala tudi za navadne smrtnike. Pa še nekaj v luči zadnjega oktobrskega dne, praznika reformacije, je najbolj zanesljivo: da lahko spreminjamo le sebe; v luči prvega novembrskega dne pa je pomembno zavedanje, da imamo omejen rok trajanja. Zato je prav, da v naši nepopolni državi vidimo samo popolnost, ki si jo znamo ustvariti sami, s sebi ljubimi ljudmi. Talne obloge širine 2, 3, 4, 5 m že od 4,99 evra. V vremensko nepredvidljivo jesen po trpežnih talnih oblogah! TRGOVINA JUTEKS, HMELJARSKA 3, ŽALEC, + 386 (0)3 71 20 758, TRGOVINA@JUTEKS.SI 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 10 I oktober 2024 Ob 60-letnici mesta Žalec D. NARAGLAV Žalec se prvič omenja v srednjem veku kot Sachsenfeld, v slovenski obliki pa že v 13. stoletju, ko je bil povzdignjen v trg. središče Spodnje Savinjske doline. V Žalcu so septembra 2016 bogato zgodovino hmeljarstva v Sloveniji, ki je peta največja proizvajalka hmelja na svetu, s sedanjostjo povezali v zanimivo turistično zgodbo. Rezultat vseh teh dejavnikov je danes Fontana piv Zeleno zlato – poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v naši državi. O izdaji knjige »60 let mesta Žalec« je zbranim v imenu uredniškega odbora, ki so ga sestavljali Rado Gašparič, mag. Nataša Gaber Sivka, Veni Ferant, dr. Tanja Kovač, Roman Virant, Bojan Pevec in Klavdija Laznik Tomažič, spregovorila avtorica besedila Karmen Kreže. Knjiga skozi vsako poglavje z besedo in fotografijo ponuja vpogled v različne aspekte življenja v Žalcu: od gospoZlati maturanti z županom Jankom Kosom, na sliki manjkajo Jonas Jakob Kainz, Špela Potočnik, Lan Stokavnik in Matevž Zidanski Župan z zlatimi maturanti Kot Sachsenfeld že v 13. stoletju Moderatorka prireditve Klavdija Laznik Tomažič je na svečanosti podala kratko zgodovino Žalca, ki se prvič omenja že v srednjem veku kot Sachsenfeld, v slovenski obliki pa že v 13. stoletju, ko je bil povzdignjen v trg. V času turških vpadov je utrpel hudo škodo, zato so se takratni prebivalci odločili, da okoli cerkve pozida- Predsednik MS Rado Gašparič jo obrambni tabor. Zidove so kasneje porušili, ohranil pa se je le stolp, ki se nahaja ob cerkvi sv. Nikolaja. Na steni stolpa je tudi spominska plošča z napisom in datumom, ko je Žalec postal mesto. Tu je posajena tudi potomka najstarejše vinske trte z mariborskega Lenta. Na stolpu je plošča v spomin na osamosvojitveno vojno leta 1991. Današnja podoba mestnega jedra je bila ustvarjena v prvi polovici 19. stoletja. Datum 29. september 1964, ko so Žalec proglasili za mesto, je mejnik v večstoletnem razvoju naselja, ki hkrati označuje njegovo novo kvaliteto. Žalec se je kot trg pričel hitreje razvijati z razvojem hmeljarstva in tako še danes predstavlja središče slovenskega hmeljarstva. Kot oče hmeljarstva slovi Janez Hausenbichler – nekdanji deželni poslanec in župan Žalca. Po letu 1945 je Žalec postal tudi gospodarsko, kulturno in politično T. TAVČAR Po uradnem delu je sledila urica smeha s stand-up komikom Perico Jerkovićem ter humoristom in kantavtorjem Robertom Petanom. Žalec ob jubileju Na slavnostni seji je zbrane nagovoril predsednik MS Žalec Rado Gašparič. Med drugim je povedal: »Da lahko danes živimo v lepem, urejenem, upravnem, gospodarskem, kulturnem središču Spodnje Savinjske doline, s čimer se verjetno lahko vsi strinjamo, se moramo zahvaliti svojim predhodnikom, smo pa seveda k temu prispevali tudi sami in še prispevamo. V fazi prevzema in vselitve je nov kompleks 94 stanovanj ob Petrolu. Poteka več del na območju športnega centra z izgradnjo novega nogometnega igrišča z umetno travo. Pridobili smo nov moderen vrtec za otroke, zaključena je bila komunalna infrastruktura na območju poslovne cone Žalec južno od železnice, prav tako je na investitorje pripravljena poslovna cona Arnovski gozd III, ki je del več kot 80 ha velikega poslovnega kompleksa, enega večjih in privlačnejših v Sloveniji. V sklopu kulture, športa in turizma se vedno kaj dogaja tako v tem domu, ekomuzeju, Savinovem salonu, zaživela je kmečka tržnica … in seveda na fontani piv, ki je posebne vrste atrakcija širših razsežnosti. Na tem področju poleg ZKŠT uspešno deluje tudi MC Žalec, ki poleg svoje gostinske dejavnosti zagotavlja prostor in priložnost za razvoj mladih. Skratka, imamo kaj pokazati in imamo se s čim tudi pohvaliti,« je poudaril Gašparič, nato pa nanizal še vrsto drugih pridobitev, potreb in nalog, ki jih še čakajo v prihodnje. darskega, socialnega in kulturnega razvoja do izobraževalnih, športnih in turističnih dosežkov, od urbanega napredka do neprecenljive naravne dediščine, ki obdaja mesto Žalec. V nadaljevanju slovesnosti je zbrane nagovoril tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Pohvalil je uspešno delo MS Žalec in ob tem povedal, da je mesto Žalec v tem obdobju bilo deležno številnih investicij s strani občine tako na cestni infrastrukturi kot na področju gospodarstva ter vzgoje in izobraževanja. Skupaj s predsednikom MS Radom Gašparičem sta nato podelila štiri letošnja priznanja Mestne skupnosti Žalec. Prvega je prejel Klemen Zidar za aktivno delovanje v Prostovoljnem gasilskem društvu Ložnica pri Žalcu. Drugega je prejel Milan Ramšak za vodenje rokometne ekipe – starejše deklice B Rokometnega kluba Zelene Doline, ki so letos osvojile prvo mesto v državi. Naslednje priznanje je šlo v roke Iztoku Medvedu, ki je inovator za posebne dosežke na področju elektronike. Četrto priznanje je MS podelila Marinki Dobnik za vodenje prve čokoladnice v Sloveniji – Čokoladnega ateljeja Dobnik, ki pa se podelitve žal ni mogla udeležiti. Za dobro uro smeha in dobre volje sta po končani seji s svojim nastopom v glasbeno-komičnem šovu La la lajf poskrbela stand-up Perica Jerković in Robert Petan. V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je župan Občine Žalec Janko Kos v petek, 11. oktobra, pripravil sprejem za deset letošnjih zlatih maturantov iz žalske občine. Žalski župan že tradicionalno sprejme zlate maturante oktobra, ko postanejo bruci in že imajo prve študentske izkušnje. Dogodka so se poleg zlatih maturantov udeležili tudi njihovi starši ter ravnatelji osnovnih in srednjih šol, ki so jih obiskovali zlati maturantje. V nagovoru je župan Janko Kos maturantom čestital in jim zaželel uspeha tudi pri študiju ter se zahvalil tudi staršem in ravnateljem osnovnih in srednjih šol. Vsem maturantom je podelil knjigo Savinjska dolina in Novo Celje avtorja Petra Zimmermanna. To lovoriko iz splošne mature so si prislužili: Lucija Povše, prej OŠ Šempeter, Jonas Jakob Kainz, prej OŠ Petrovče, Lina Lukman, prej OŠ Griže (vsi zlati maturantje I. gimnazije v Celju), in David Marinšek, prej OŠ Petrovče (Gimnazija Celje – Center). Zlati maturantje na poklicni maturi so postali: Aljoša Pečnik, prej OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj, in Špela Potočnik, prej OŠ Griže (obe Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje), Matevž Zidanski, prej OŠ Žalec (Šolski center Celje, šola za strojništvo, mehanotroniko in medije), Lan Stokavnik, prej OŠ Žalec, in Andraž Kolar, prej OŠ Petrovče (oba Srednja šola za kemijo, elektroniko in računalništvo), in Gorazd Tratnik, prej OŠ Žalec (Šolski center Velenje, elektro in računalništvo). Sprejem je povezovala Neža Zagoričnik, v kulturnem programu pod vodstvom prof. Andreje Krt in ob klavirski spremljavi prof. Željke Kolenc pa so se predstavili pevski zbor glasbene šole, komorna skupina pevk glasbene šole in učenka petja Tinkara Pfeifer. Vabljeni na ZAKLJUČNO PRIREDITEV NAJLEPŠI KRAJ, HIŠA IN KMETIJA 2024 v četrtek, 7. novembra 2024, ob 19. uri v Dom II. slovenskega tabora Žalec. V programu bo sodeloval Ansambel Spev, program pa bo povezoval Franci Podbrežnik. Vstop je prost. Več informacij: www.zkst-zalec.si Jubilej mesta, obeležen s knjigo, ki so jo prejeli vsi udeleženci. BREZPLAČEN OGLAS Letos, 29. septembra, je minilo 60 let, odkar je Žalec postal mesto. Osrednji dogodek ob prazniku je bila slavnostna seja Mestne skupnosti Žalec v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Posvečena je bila okroglemu jubileju. Ob prazniku je bila izdana knjiga »60 let mesta Žalec«, katere avtorica besedila je Karmen Kreže iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec, v avli doma pa so postavili razstavo z istoimenskim naslovom, katere avtor je Veni Ferant, ki je prispeval tudi večino fotografij iz svojega arhiva. Še pred slavnostno sejo mestne skupnosti Žalec, kamor spada tudi naselje Ložnica pri Žalcu, je obiskovalce na ploščadi pred Domom II. slovenskega tabora Žalec z igranjem pozdravila Godba Liboje. OBČINA ŽALEC ŠT. 10 I oktober 2024 3 Investirajo v športne objekte LUCIJA GROBLER T. TAVČAR Občina Žalec bo jeseni namenu predala nekaj pomembnih investicij v športno infrastrukturo v občini. Šest fitnes naprav v Vrbju so uredili v okviru turistične pešpoti Od hmelja do piva. Največ so zbrali pred trgovino Spar v Šempetru, in sicer 1.192,81 evra. V Drobtinici 3.239 evrov T. TAVČAR Tradicionalna akcija Drobtinica ob svetovnem dnevu hrane 16. oktobru je bila letos na območju Spodnje Savinjske doline na sedmih lokacijah, in sicer v soboto, 12. oktobra. Na stojnicah so prostovoljci krajevnih organizacij Rdečega križa Slovenije – OZ Žalec ponujali kruh in ostale izdelke v zameno za prostovoljne prispevke. Zbrana sredstva bodo namenili otrokom, ki jim starši zaradi različnih razlogov ne morejo plačati stroškov šolskih dejavnosti, ali pa plačilu položnic občanom v stiski. Stojnice so tokrat bile pri trgovinah Mercator Celjska cesta in Žana Žalec ter Prebold, Spar Šempeter v Savinjski dolini, Tuš Polzela ter Jager v Braslovčah in na Vranskem. Polega kruha, ki sta ga donirala Spar in Tuš, so na stojnicah ponujali tudi domače izdelke in izdelke lokalnih ponudnikov Kmetije Flis, Kmetije Randl, Kokošje farme Dobravc, Pekarne Fijavž, Sladolednega vrta Šempeter in Pekarne Emil Pocajt. Prostovoljci krajevnih organizacij so s pomočjo učencev osnovnih šol in njihovih mentorjev skupaj zbrali 3.239,08 evra, od tega Krajevna organizacija RK Liboje (KO) v Žalcu skupaj pred obema trgovinama 349,63 evra, KO RK Šempeter 1.192,81 evra, KO RK Prebold 619,27 evra, KO RK Polzela 553,23 evra, KO RK Braslovče 1.010 evrov in Občinska organizacija RK Vransko 412,14 evra. Čebelarji z Neli in Karmen Zidar Kos T. TAVČAR Ta teden je novo nogometno igrišče v Športnem parku Žalec dobilo tudi umetno travo. igrišča z umetno travo. Končna vrednost ureditve odbojkarskih igrišč je dobrih 160 tisoč evrov, pri čemer je Občina Žalec že lani dobila dobrih 43.220 evrov nepovratnih sofinancerskih sredstev s strani ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Za nogometno igrišče z umetno travo, kamor spadajo tudi prestavitev fitnesa na prostem, ureditev razsvet- postavljeni štirje sidrani kandelabri do višine 11,8 metra, na katerih bodo vpeti LED-reflektorji. Vrednost del na podlagi podpisane pogodbe znaša dobrih 34.530 evrov z DDV in jih bo v celoti pokrila Občina Žalec. V drugi fazi projekta načrtujejo tudi izgradnjo razsvetljave tenis igrišč v Športnem centru Petrovče. Med nastopom Neli in Karmen Zidar Kos in Komornega čebelarskega zbora ČZ Slovenije Koncert PRAZNIČNA ZGODBA Matjaž Kumelj z gostjama Nušo Derenda in Alenko Godec, 12-članskim orkestrom in vokalnim triom Ladybugz 8. decembra 2024 ob 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Več info na: www.zkst-zalec.si BREZPLAČEN OGLAS Ta petek, 25. oktobra, bo uradno odprla zunanji fitnes s šestimi fitnes napravami v Vrbju, na območju bodoče Hopslandije. Zaključujeta se izgradnja nogometnega igrišča na umetni travi in ureditev dveh igrišč za odbojko na mivki v Športnem parku Žalec, septembra pa so začeli tudi z izgradnjo razsvetljave ob nogometnem igrišču v Petrovčah. Že od poletja je za občane na voljo medgeneracijsko igrišče s petimi manjšimi igrali in eno večjo napravo za zunanjo vadbo – street workout, ki so jih postavili na območje Hopslandije v Vrbju v sklopu projekta turistične pešpoti Od hmelja do piva. Igrala in naprave so primerni za različne starostne skupine, eno od igral – vrtiljak pa je primerno tudi za gibalno ovirane osebe na invalidskem vozičku. Uredili so tudi urbano opremo za informiranje in sproščanje, kozolček, info table, klopi in koše, skupna vrednost investicije pa je znašala 89 tisoč evrov. Spomnimo, za celoten projekt turistične pešpoti Od hmelja do piva je bilo odobrenih 350.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev, v okviru poti od Fontane piv Zeleno zlato do Ribnika Vrbje pa so že uredili sanitarije na žalski tržnici (skoraj 170 tisoč evrov). Preostali del investicije je usmerjen v ustvarjanje pogojev za gibanje in rekreacijo z vlaganjem v opremo za izboljšanje telesne pripravljenosti. Turistična pešpot bo med drugim dobila še pitnike ob poti in pametne polnilne postaje za vodo. V Športnem parku Žalec pa te dni zaključujejo obsežnejša dela z ureditvijo dveh odbojkarskih igrišč na mivki in izgradnjo nogometnega ljave nogometnega in odbojkarskega igrišča ter ureditev povezovalne poti, pa bodo odšteli dobrih 600 tisoč evrov. Za ta del je predvidenih 250 tisoč evrov nepovratnih sofinancerskih sredstev s strani ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, 75 tisoč evrov s strani Fundacije RS za šport in 20 tisoč evrov s strani Nogometne zveze Slovenije, ki jih bodo prejeli še letos. Do konca oktobra pa naj bi zaključili tudi izgradnjo razsvetljave igrišča za nogomet in košarko v Športnem centru Petrovče. Izbrani izvajalec del je na podlagi izvedenega evidenčnega javnega naročila podjetje Tegar, koordinator za varnost pri delu na gradbišču je podjetje Sprinkler, elektro nadzor pa opravlja podjetje Elektro Celje, d. d. Ob igrišču za nogomet in košarko so bili v okviru projekta Vstopnice: TIC Žalec in na zkst-zalec.kupikarto.si V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec je v nedeljo, 20. oktobra, potekal prvi koncert citrarskega abonmaja. Nastopil je Komorni moški pevski zbor Čebelarske zveze Slovenije s citrarkama Neli in Karmen Zidar Kos. Prvi koncert citrarskega abonmaja sta z nagovorom pospremila umetniški vodja citrarskega abonmaja Peter Napret, nato pa še direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem mag. Marko Repnik. Tudi letos bodo abonmajski koncerti ob nedeljah, program pa bo pester in zanimiv. Naslednji koncert bo 10. novembra, nastopila pa bosta Irena Anžič in Godalni kvartet Allegria. Komorni moški zbor Čebelarske zveze Slovenije deluje od aprila 2015. V zboru poje 17 pevcev, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije. Njihova zborovodkinja je Jasna Ferme, v času njene odsotnosti pa jo je nadomeščala Neli Zidar Kos. Tako se je začelo sodelovanje s citrami ter citrarskim duetom Neli in Karmen Zidar Kos, ki prihajata s Ponikve pri Žalcu in sta eni najuspešnejših slovenskih citrark. 4 OBČINE ŠT. 10 I oktober 2024 Naložba 5,6 milijona evrov T. TAVČAR Na mednarodni dan starejših, 1. oktobra, so v Domu upokojencev Polzela slovesno odprli nov prizidek. Sodoben prizidek doma na Polzeli prinaša dodatno nastanitev za 54 stanovalcev. Nov prizidek na nekaj več kot 2000 m² zagotavlja sodobne prostore 54 stanovalcem, od tega 20 v eno- in 17 v dvoposteljnih sobah. Vrednost naložbe znaša 5.654.199 evrov. Sredstva v višini 4.724.436 evrov so bila zagotovljena s strani Ministrstva za solidarno prihodnost. Razliko v višini malo manj kot milijon evrov je Dom upokojencev pokril z lastnimi sredstvi. Z gradnjo so začeli lani maja, končana pa je bila z izdajo pravnomočnega uporabnega dovoljenja 21. junija letos. Sledili sta nabava in montaža opreme. S prizidkom se kapaciteta doma ne povečuje, saj z njo dom šele v celoti ustreza standardom in normativom, predpisanim za izvajanje institucionalnega varstva starejših. V krajšem programu ob odprtju, ki ga je vodil Franci Podbrežnik, so prisotne nagovorili direktorica doma mag. Eva Lenko, župan Občine Polzela Jože Kužnik, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost dr. Luka Omladič in stanovalka doma Marija Dobravc. Poudarili so, da so novi prostori velika pridobitev tako za stanovalce in zaposlene kot tudi za lokalno skupnost, saj bodo starostnikom omogočili varno in udobno bivanje. Direktorica se je v svojem govoru zahvalila vsem, ki so po svojih močeh pripomogli, da se je projekt uspešno zaključil, in ob koncu poudarila: »Ni naključje, da smo danes tu, razlog je jasen. Dejstvo pa je, da nič v življenju ni nemogoče, če se najdejo pravi ljudje, ki vedo, želijo in zmorejo, da v življenju naredijo nekaj več, da naredijo nekaj dobrega.« Častni občan Franci Uratnik T. TAVČAR Občina Polzela praznuje 2. oktobra v spomin na tiste, ki so izpostavili svoja življenja in jih žrtvovali za svojo domovino. Novo vozilo je blagoslovil domači župnik Martin Cirar. Novo vozilo za PGD Gomilsko T. TAVČAR V soboto, 28. septembra, so praznovali v PGD Gomilsko, saj so prevzeli novo gasilsko vozilo. Njegova vrednost je 320 tisoč evrov, od tega je 85 odstotkov financirala Občina Braslovče. Govorniki, predsednik PGD Gomilsko Boštjan Brišnik, braslovški župan Tomaž Žohar ter predsednik sveta regije in poveljnik savinjsko-šaleške regije Dušan Pungartnik, so poudarili pomen kakovostne opreme za delo v gasilskem društvu in se zahvalili za korekten in razumevajoč odnos lokalne skupnosti in domačinov. Župan Tomaž Žohar je nato slavnostno predal ključe gasilskega vozila poveljniku PGD Gomilsko Boštjanu Šalamonu, ta pa skrbniku in prvemu vozniku Andreju Šalamonu. Gasilsko vozilo Scania je nadgradilo podjetje Gasilska vozila Pušnik. Večji del sredstev so ob financiranju Občine Braslovče zbrali še z donacijami botrov in prispevki domačinov. Vsem botrom so se zahvalili s spominsko zahvalo, vozilo pa je blagoslovil domači župnik Martin Cirar. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Magda Šalamon, so nastopili člani domače otroške folklorne skupine Srajčke, Zala Gril iz Vinske Gore, dijakinja 3. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, smer petje, in vokalna skupina Zven. Županja gostila starejše T. TAVČAR Letošnji prejemniki priznanj z županom Jožetom Kužnikom V športni dvorani na Polzeli so ob prazniku občine pripravili slovesnost. Na njej so podelili dve plaketi in en grb, tokrat pa so razglasili tudi novega častnega občana, kar je postal Franci Uratnik. Na slovesnosti je slavnostni govornik, župan Občine Polzela Jože Kužnik, spregovoril o naložbah občine, povedal pa tudi: »V sodobnem svetu ni nič samoumevnega, vse pa je postalo mogoče, če le vemo vsi: 'Začenja se tukaj, začenja se z menoj.' Vsak od nas je le majhna pika, skupaj pa zmoremo skoraj vse. Nekateri izstopajo, zato se jim na slavnostni akademiji vsako leto zahvalimo. Iskreno se zahvaljujem in čestitam vsem letošnjim nagrajencem.« Župan je v nadaljevanju podelil županova priznanja in priznanja občine. Za neprecenljiv prispevek na področju zaščite in reševanja ter humanitarno zavzeto delo je županovo priznanje prejel Dušan Pungartnik. Za 120 let aktivnega delovanja, predanega dela v službi zaščite in reševanja ter neprecenljivega prispevka k varnosti in povezanosti v lokalni skupnosti je županovo priznanje prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Polzela. Županovo priznanje je prejelo tudi Gasilsko poveljstvo Občine Polzela, in sicer za dolgoletno požrtvovalno delo, neprecenljiv prispevek k varnosti in zaščiti občanov ter za vzorno sodelovanje pri vseh nalogah, ki krepijo povezanost skupnosti in zagotavljajo njeno dobrobit. Prejemnika plakete Občine Polzela sta bila Jože Kotnik za aktivno in predano delo na društvenih področjih v Občini Polzela ter Krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Andraž za 70 let aktivne- ga in predanega dela na društvenem področju. Za dolgoletno, prizadevno in predano delo na društvenem področju ter za številne aktivnosti, ki izboljšujejo podobo kraja, je grb Občine Polzela prejel Srečko Rajh. Letos je bil podeljen tudi naziv častni občan Občine Polzela. Za dolgoletno aktivno in požrtvovalno ter nesebično in predano delo, ki je pomembno za ugled gospodarstva in turizma v Občini Polzela, ga je prejel Franci Uratnik. Slavnostno akademijo je povezovala Jolanda Železnik, kulturni program pa so sooblikovali Ani Frece & Hotel za srečo, Pihalni orkester KGD Cecilija, ki ga vodi Gašper Smisl, ter Polzelski tamburaši, ki jih vodi Mija Novak. V okviru praznika se je zvrstila vrsta športnih in kulturnih prireditev. Županja Občine Vransko Nataša Juhart je v Športni dvorani Vransko gostila starejše občane občine. Na srečanje je povabila preko štiristo občanov, ki so dopolnili 70 let in več, ter prostovoljne voznike, ki že tretje leto opravljajo storitev Prostofer. Najprej so se zbrali v župnijski cerkvi sv. Mihaela pri sveti maši, ki jo je daroval župnik Marjan Kokalj, nato pa z družabnim delom nadaljevali v športni dvorani, kjer jih je nagovorila županja Nataša Juhart. Poudarila je, da so na Vranskem dobro organizirani zdravstveno in socialno varstvo ter domska oskrba v Zavodu sv. Rafaela. Tam izvajajo tudi storitev pomoč družini na domu, ki omogoča pomoči potrebnim oskrbo v domačem okolju. Še posebej se je zahvalila članom Župnijske Karitas Vransko in Občinskega odbora Rdečega križa Vransko, ki namenjajo svoj prosti čas za obiske starejših. Dotaknila se je storitve Prostofer in se s simboličnim darilom zahvalila petim aktivnim voznikom »prostoferjem«. Storitev je bila v nadaljevanju podrobneje predstavljena, svoje izkušnje z izvajanjem prevozov pa je z navzočimi delil prostofer Stanislav Ciglar - Cic. Vezilje Snežinke Vransko so ob tem pripravile dvodnevno razstavo zanimivih ročnih del. Srečanje pa so s plesom, vokalno in instrumentalno glasbo popestrili učenci OŠ Vransko–Tabor. Proračuna javno T. TAVČAR Vranski svetniki so se 15. oktobra sestali na 14. redni seji, na kateri so imeli na dnevnem redu osem točk. Najprej je svet razpravljal in po krajši razpravi z enim glasom proti sprejel Odlok o rebalansu proračuna Občine Vransko za leto 2024. V nadaljevanju seje so potrdili Odloka o proračunu Občine Vransko za leti 2025 in 2026 v prvem branju in ju posredovali v 30-dnevno javno obravnavo na krajevno običajen način. Svet je potrdil tudi sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča in sklep o sofinanciranju obnove stranskih oltarjev podružnične cerkve Matere Božje na Čreti. Letos bodo za obnovo namenili tri tisoč evrov, drugo leto pet tisoč evrov. Ob koncu seje je svet obravnaval tudi pobude članov in članic sveta Zdenke Verdel, Damijane Bistan Učakar, Roberta Novaka in Marjana Pečovnika. OBČINE ŠT. 10 I oktober 2024 5 Namenu predali cesto in zidno mojstrovino D. NARAGLAV Poleti so v Občini Prebold potekala najrazličnejša dela na cestni infrastrukturi in tudi drugod. Trak so prerezali župan mag. Marko Repnik, predstavnik izvajalcev del in predsednik Krajevnega odbora Kristjan Arh. Med drugim so na novo obnovili del ceste v Dolenji vasi proti Sv. Lovrencu, v tem času pa je nastala tudi slikarska mojstrovina na stavbi medgeneracijskega centra, o kateri smo že poročali. Krajani Dolenje vasi so se odločili, da pridobitve tudi slovesno predajo namenu, zato so skupaj z občino v petek, 4. oktobra, na prireditve- nem prostoru pri MGC pripravili slovesnost. V imenu krajevnega odbora Dolenje vasi sta zbrane nagovorila povezovalka Manca Ocvirk, nato pa še predsednik KO Kristjan Arh, ki se je krajankam in krajanom zahvalil za potrpežljivost v času obnove. Zahvalo je izrekel tudi lokalni skupnosti in občinskemu svetu, ki so se odločili za izvedbo te prepotrebne investicije. V imenu občine je zbrane nagovoril župan mag. Marko Repnik. Za obnovo prometno zelo obremenjenega odseka v dolžini 350 m so iz občinskega proračuna namenili 90.000 evrov. Ob tem so bili obnovljen vodovod in druga komunalna infrastruktura ter tudi pločniki in urejeno odvodnjavanje. Prav tako so na novo označili vozne pasove in prehode za pešce. Po besedah župana pa v tem delu občine z deli še niso zaključili. Med drugim naj bi na sredino krožišča postavili repliko šeške situle – bakrenega kotlička, ki ga je Žiga Hriberšek tudi naslikal na fasado MGC in predstavlja začetek slikovnega zgodovinskega traka te njegove slikarske mojstrovine. Ob tem je zbrane nagovoril tudi avtor Žiga Hriberšek, potem pa so poslikavo tudi uradno predali namenu. Po prerezu otvoritvenega traku je novo pridobitev blagoslovil domači župnik mag. Srečko Hren in se pred tem tudi malo pošalil, da ga je že prehitel njegov »šef« od tam zgoraj, saj je bilo zaradi dežja vse naokrog mokro. Blagoslovu je sledilo prijetno druženje ob kulinaričnih dobrotah in pijači, za še prijetnejše vzdušje pa je s harmoniko in petjem poskrbel Drago Jambrek, sicer član ansambla Zaka pa ne. Lani 34 novorojenčkov T. TAVČAR V sredo, 9. oktobra, je prostore Kulturnega doma na Vranskem napolnilo otroško čebljanje, vriskanje, pa tudi kakšna solzica. Županja Nataša Juhart je namreč gostila najmlajše občanke in občane na 1. županjinem sprejemu novorojenčkov. Na dogodek je bilo povabljenih 34 novorojenčkov – 20 deklic in 14 dečkov, rojenih v letu 2023. Ti so se v krogu svojih staršev, sorojencev in starih staršev številčno udeležili prireditve. V svojem nagovoru je županja Nataša Juhart poudarila, da so v občini veseli vsakega novega občana. Zato Občina Vransko že vrsto let nudi enkratno denarno pomoč za novorojenčke, ki se giblje od 250 evrov za prvega otroka v družini do 650 evrov za družine z več kot tremi otroki. Prav tako občina stalno investira v posodabljanje prostorov vrtca, za vnaprej pa bodo vse sile uperjene v izgradnjo novega vrtca. Županja je najmlajše ob tej priložnosti obdarila z ročno plišasto prstno lutko, mamice pa s cvetjem. Na Vranskem je sprejem novorojenčkov uvedel že prejšnji župan Franc Sušnik, in sicer ob dnevu državnosti, nakar je to prakso prekinila pandemija covida-19. Županja Nataša Juhart je sprejem umestila v teden otroka, ko Zveza prijateljev mladine Slovenije po državi že 70 let organizira številne prireditve, namenjene otrokom in zavedanju, kako pomembno je, da otrokom omogočimo pogoje za srečno in izpolnjujoče otroštvo. Prireditev sta z glasbo popestrili učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec Gloria Pikelj, učenka 2. razreda pouka klavirja, in Laiša Sgerm Marko, učenka 1. razreda pouka viole. V kulturnem programu ob praznovanju 20-letnice nove šolske stavbe v Andražu so nastopili otroci iz vrtca in šole (na fotografiji pevski zbor 1. in 2. razreda) ter tudi nekdanji učenci. Po dvajsetih letih je šola še vedno nova K. R. V Andražu nad Polzelo so v petek praznovali 20-letnico podružnične šole. Prva šola je bila sicer zgrajena leta 1887, pred dvajsetimi leti pa so z nemalo truda uspeli na istem mestu zgraditi novo šolsko stavbo s telovadnico. Zlasti na podeželju so šole vedno srce kraja in zagotovilo, da se vasi ne bodo povsem izpraznile. Zato so si tudi v Andražu nad Polzelo pred več kot 20 leti zelo prizadevali, da bi namesto takrat že 117 let stare šolske stavbe zgradili novo, sodobno podružnično šolo z vrtcem. Po dvajsetih letih od njenega odprtja je zanje šola še vedno nova, so povedali na prireditvi, posvečeni tej obletnici. Med gosti je bil vodja sektorja za osnovno šolo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Sandi Vrabec, ki je zbrane pozdravil v imenu novega ministra Vinka Logaja ter še posebej izpostavil pomembno ter v sodobnih časih zelo zahtevno vlogo, ki jo imajo Pestro na 12. seji D. NARAGLAV V ponedeljek, 21. oktobra, po zaprtju naše novinarske redakcije, je v sejni sobi Občine Tabor potekala 12. redna seja. Na mizi je bilo 19 točk dnevnega reda. Obravnavali so spremembo cen storitve obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, v drugi obravnavi spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi JVIZ OŠ Vransko–Tabor ter občinsko celostno prometno strategijo Občine Tabor. Obravnavali so tudi dopolnitve sistematizacije delovnih mest za OE Vrtec Tabor v šolskem letu 2024/2025, rebalans proračuna Občine Tabor za leto 2024 in v prvi obravnavi že predlog proračuna Občine Tabor za leto 2025. Na dnevnem redu so bili tudi Odlok o določitvi volilnih enot SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV S.P. ANDRAŽ NAD POLZELO 358, 3313 POLZELA Tel. 035720673, gsm. 041 216 214 Vranska županja z novorojenci in starši učitelji v šolah. Pred tem je zbrane nagovorila ravnateljica Osnovne šole Polzela, katere podružnica je šola v Andražu, mag. Bernardka Sopčič. Kot je poudarila, je andraška šola sicer majhna, toda ravno zaradi tega povezana in velika. V tem šolskem letu jo obiskuje 36 učencev od 1. do 5. razreda, 23 otrok pa je v vrtcu. Od šestega razreda naprej hodijo otroci iz Andraža na matično šolo na Polzeli. Da je ponosen na šolo, ki jo je obiskoval tudi sam, je povedal župan Občine Polzela Jože Kužnik. Odločitev pred 20 leti za gradnjo nove šole je bila prava, saj se je zmanjševanje števila učencev zdaj ustavilo, šola pa je zelo povezana s starši in krajem. V kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca in šole, pa tudi nekdanji učenci, med njimi člani ansambla Zven gora, ki je poskrbel za glasbo tudi po koncu prireditve. www.terglav.si v Občini Tabor v prvi obravnavi, ponudba za prodajo stvarnega premoženja lokalne skupnosti, sprememba določil cenika pristojbin za organizirano prodajo na tržnih površinah v lasti Občine Tabor, pobuda za izdelavo hidrološko hidravlične študije vodotoka Konjščica in predlog povišanja urne postavke za opravljanje storitev zimske službe. Pregledali so letni program športa, letni program kulture in letni program socialnovarstvenih programov in programov s področja družbenih dejavnosti v Občini Tabor za leto 2025. Odločali so o soglasju k rebalansu finančnega načrta Glasbene šole Risto Savin Žalec za leto 2024. O sklepih bomo poročali v novembrski številki Utripa Savinjske doline. 6 PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2024 Četrt stoletja tretje univerze D. NARAGLAV ARHIV UTŽO ŽALEC Na prvi oktober, ko obeležujemo dan starejših, vsako leto praznuje tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec. Na ta dan pred 25 leti je na pobudo iniciativnega odbora, v katerem so bili Janez Meglič, Pavlina Glušič, Andi Goršek in Ferdo Haler, in po vzorcu sosednjih univerz, zagledala luč sveta tudi njihova univerza v Žalcu. Jubilejno proslavo ob 25. obletnici delovanja so pod naslovom TO SMO MI pripravili v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Na proslavi je bila posebne pozornosti deležna Pavlina Glušič, ki je edina še živeča predstavnica takratnega ustanovnega odbora in še vedno aktivna članica UTŽO Žalec. Že takrat so se zavedali, da bi starejši brez novega znanja postali breme družbe in ovira za njen razvoj. Če bi zanemarili izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju, bi s tem izključili več kot tretjino življenja. »Ko se oziramo nazaj, izrekamo ustanoviteljem zahvalo in hvaležnost, da so začutili čas in imamo tudi v Žalcu ustanovo, ki nudi izobraževanje starejšim. Danes se je življenjska doba zelo podaljšala, zato ne moremo prepustiti 20 in več let naključju. Ko se upokojimo, nastane praznina. Staramo se sami in od nas je odvisno, ali bo to staranje aktivno, ustvarjalno in polno izzivov ali pa se bomo zaprli v svoje domove in bomo osamljeni. Brez aktivnega pridobivanja novega znanja bi postali breme družbe in ovira za njen razvoj. Potrebe po znanju so se bistveno razširile ob prihodu v informacijsko družbo in ob bliskovitem razvoju tehnologije. Učenje pa ni le nabiranje novih znanj in spoznanj, temveč tudi druženje, ki plete nova prijateljstva, ki nas osrečujejo,« je v svojem slavnostnem nagovoru uvodoma povedala predsednica UTŽO Žalec Cvetka Mastnak Čulk, nato pa predstavila delovanje univerze v sedanjem obdobju. Med drugim je povedala: »Ob 25. letnici delovanja UTŽO Žalec lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila ustanovitev upravičena. V letu praznovanja štejemo 310 članov. Trenutno deluje 25 študijskih skupin, v tem letu uvajamo tri nove. Skupine vodijo strokovno usposobljeni mentorji in animatorji. V času študijskega leta organiziramo tudi različne delavnice na teme, ki so tematsko aktualne. S sodelovanjem z različnimi inštitucijami v lokalnem okolju se ustvarja tudi medgeneracijsko povezovanje, ki je pomembno za kakovostno sobivanje vseh generacij.« S svojim nagovorom je jubilej počastil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je povedal, da univerzo spremlja že od vsega začetka in da jih pri delu podpira tudi danes, saj vedno znova dokazujejo, kako pomembno poslanstvo opravljajo. Ob jubileju so podelili tudi priznanja, ki so jih prejeli: Pavlina Glušič, Marija Masnec, Andreja Šteiner, Vaska Hočevar, Štefanija Kos Zidar, Leon Pader, Ivica Čretnik, Erna Kač, Leonida Basle, Irma Krajnc, Jana Kasesnik Melanšek, Marija Gajšek ter Fotografski krožek in Godba Prisotni prejemniki letošnjih priznanj UTŽO Žalec ob podelitvi veteranov. Po podelitvi priznanj so uradno startali v novo študijsko leto. Ob druženju v avli doma so si udeleženci lahko ogledali tudi razstavo članic in članov različnih krožkov, ki delujejo v okviru univerze. V kulturnem programu so nastopi- li otroci Vrtca Žalec, učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec, mešani pevski zbor MDI Žalec, Folklorna skupina Grifon KUD Šempeter, Ljubiteljski pevski zbor Štore in njihova Godba veteranov. Poklonili čas in polepšali dan D. NARAGLAV Slogan: »Pokloni čas, polepšaj dan!« je vseslovenska akcija Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob mednarodnem dnevu starejših, ki ga praznujemo 1. oktobra. Nova skupina za starejše v Žalcu Društvo za razvoj civilnih iniciativ Most je v sodelovanju in ob podpori Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška, enota Žalec, v torek, 24. septembra, v Žalcu ustanovilo novo skupino za samopomoč, ki združuje mlajšo, srednjo in starejšo generacijo. Druženje skupin Lipa in Zlata jesen z osnovnošolci OŠ Griže Skupine starih ljudi za samopomoč v nacionalni in lokalnih mrežah pod okriljem Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije, kamor spada tudi Društvo Most Žalec, si še posebej prizadevajo za socialno vključevanje starejših, za spoštovanje njihovih pravic. Mednarodni dan starejših sovpada z nacionalnim mesecem skupnega branja, ki je potekal od 8. septembra do 7. oktobra. Letošnja akcija »Pokloni čas, polepšaj dan« poudarja povezovanje in telesno dejavnost, pri čemer so sodelovali tudi v Društvu Most. V skupinah Lipa in Zlata jesen so skupaj z učenci OŠ Griže prebirali pravljice, pripovedovali stare pesmice, se učili novih in starih plesov. Osnovnošolci so s svojim izborom dokazali, da samo prijateljstvo in radodarnost štejeta. Članice Mosta pa so s svojimi izkušnjami dodale, da je delo vrednota, ki ti polepša dan. Takšne in podobne aktivnosti so potekale tudi v drugih okoljih. V Žalcu je potekalo druženje z uporabniki in zaposlenimi v dnevno varstvenem centru, Domu Nine Pokorn Grmovje. Druženja so se udeležile tudi migojniške Sončnice skupaj z žalsko skupino Fortuna. Skupina Gališke Sončnice je gostila študentko gerontologije, s katero so izmenjali izkušnje, poglede in želje. Skupina Lilije s Ponikve se je družila s člani otroške folklorne skupine. Podpredsednica Lidija Golavšek se je udeležila praznovanja dneva starejših v Vrbju. Predstavila je delovanje Društva Most in preventivni program Skupine starih ljudi za samopomoč. V novo nastali skupini v Žalcu so gostili hmeljsko princeso Pavlo Gostečnik in obujali spomine na »obiralska leta«. Osnovna dejavnost v skupini, ki šteje do deset članov, je usmerjeni pogovor. Namen delovanja takšnih skupin je zadovoljevanje nematerialnih potreb po temeljnem medčloveškem odnosu. Deluje po principu prijateljske skupine, v kateri si člani delijo svoja zaupanja, doživljanja, izkušnje, veselja in tegobe. Ustvari se toplo in varno ozračje, v katerem lahko vsak pove svoje mnenje brez predhodnega znanja, je sprejet, nihče ga ne obsoja, kritizira ali moralizira. V skupinah obravnavajo različne tematike iz vsakdanjega življenja. Srečanja žalske skupine potekajo vsak torek od 16.30 do 18. ure v prostorih Hiše Sadeži družbe Žalec na Hmeljarski 3. Skupino vodijo usposobljene voditeljice-prostovoljke Helena Gruden, Barbara Lužar in Fani Robič. V skupino še sprejemajo nove člane, zato vabijo, da se jim pridružite. Direktorica UPI Žalec Franja Centrih in antropolog Dan Podjed Odrasli na poti do znanja T. TAVČAR V četrtek, 26. septembra, je UPI – Ljudska univerza Žalec v Novem Celju organizirala strokovni dogodek v okviru projekta Odrasli na poti do znanja. Dogodek je odprla direktorica UPI – Ljudske univerze Žalec Franja Centrih in ob tem predstavila rezultate projekta. Povedala je, da so konzorcijski partnerji – to so UPI – Ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Rogaška Slatina in Šolski center Celje – od lanskega oktobra do danes v brezplačne izobraževalne programe vključili že 509 odraslih, pri čemer kar 81 odstotkov udeležencev prihaja iz ranljivih ciljnih skupin, kot so podeželsko prebivalstvo, osebe tujega porekla in invalidi. Največje zanimanje so zabeležili za tečaje tujih jezikov, sledijo tečaji slovenskega jezika, izvajali pa so tudi tečaje digitalne pismenosti, programe za izboljšanje telesnega in duševnega zdravja, komunikacijske treninge, priprave na izpit ZUP ter usposabljanje za sistem HACAP. Strokovni dogodek je s predavanjem Tehnologije in osebna razmerja: kje smo in kam gremo obogatil antropolog dr. Dan Podjed. V sklopu strokovnega dogodka so izvedli tudi srečanje Strateškega sveta za svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih v Savinjski regiji, ki ga koordinira UPI Žalec. Na njem so spregovorili o ranljivih ciljnih skupinah v regiji, s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu. Med temi so najštevilčnejši priseljenci, posebno pozornost pa so tokrat namenili gluhim in naglušnim, kar sta zbranim predstavila mag. Tanja Vilič Klenovšek, vodja Središča za svetovanje in vrednotenje z Andragoškega centra Slovenije, in Aleš Peperko, predsednik Društva oseb z okvaro sluha celjske regije. Z omenjenim srečanjem se je simbolično zaključilo obdobje, ko je strateški svet koordinirala UPI – Ljudska univerza Žalec. Od novembra dalje bo namreč koordinacijo sveta prevzela Ljudska univerza Celje. PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2024 7 Dvajseti koncert Človek – človeku D. NARAGLAV Na jubilejnem koncertu so izrazili hvaležnost pokojnima začetnikoma dobrodelnega koncerta Človek – človeku, dolgoletnemu predsedniku društva Janezu Megliču in Tonetu Vrablu, ki je prireditev vodil. Ansambel Zeme, s katerim je zapela tudi njihova mlada pevka. V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je v nedeljo, 13. oktobra, Medobčinsko društvo invalidov Žalec uspešno izpeljalo že 20. dobrodelni koncert Človek – človeku. Pokazali so, da je to prireditev, ki se je usidrala v zavest mnogih, ki so pripravljeni pomagati pomoči potrebnim. Klicu tej pomoči se je odzvalo veliko ljudi, ki so prišli na koncert. V prvi vrsti so se odzvali tudi vsi izvajalci programa, ki so se povsem odpovedali honorarju in tudi potnim stroškom. Z vstopnino so zbrali nekaj več kot 2.400 evrov. Redno letno pomoč so že prej ali pa še bodo namenili občine in drugi donatorji. S tem denarjem bodo pomagali invalidom za pridobitev pripomočkov in urejanje bivalnih razmer. Del sredstev bodo namenili še za socialno pomoč invalidom z nizkimi osebnimi prejemki v obliki denarja ali s paketi s hrano. Tokratni dobrodelni koncert je s Cvetjem v jeseni na citrah začel Tomaž Plahutnik, učitelj citer in profesor na glasbeni šoli Kamnik. Povezovalka koncerta Marjana Lešnik je povedala, da se s to melodijo vodstvo MDI Žalec zahvaljuje pokojnima začetnikoma dobrodelnega koncerta Človek – človeku, dolgoletnemu predsedniku društva Janezu Megliču in njegovemu prijatelju Tonetu Vrablu, ki mu je pomagal Legendarni kantavtor Adi Smolar je tudi tokrat navdušil in nasmejal občinstvo. pri pridobivanju glasbenih gostov in vrsto let prireditev tudi vodil. Predsednik MDI Žalec Zdenko Štrucl je v svojem nagovoru med drugim povedal: »Spoštujemo delo naših prednikov in se trudimo, da MDI Žalec uspešno deluje naprej v dobrobit invalidov in njihovih sorodnikov kljub neugodnim razmeram doma in v svetu. Upam in želim, da bomo tudi mi društvo nekoč predali našim zanamcem v dobri kondiciji.« Koncert so v nadaljevanju glasbeno zapolnili različni izvajalci. Najprej V dveh akcijah 166 krvodajalcev T. TAVČAR Žalsko območno združenje Rdečega križa in Krajevna organizacija Rdečega križa Polzela in Prebold sta v zadnjih dneh pripravili dve krvodajalski akciji. Na Polzeli v veroučni učilnici župnije je kri darovalo 108 krvodajalcev, v Hotelu Prebold pa 58. S številom krvodajalcev so zadovoljni, naslednja akcija bo 4. novembra v Žalcu. citrar Tomaž Plahutnik, ki se mu je pridružil pevec Simon Eržen, za njima pa je na oder stopil legendarni kantavtor Adi Smolar, ki vedno navduši s svojimi pesmimi in globokimi mislimi, ob tem pa občinstvo tudi razvname in nasmeji. Tega ni manjkalo tudi v nadaljevanju, ko so nastopili savinsko-kozjanska glasbeno-pevska skupina Šansonet, Moški pevski zbor Savinjski zvon z zborovodkinjo Metko Jagodič Pogačar, stand-up komik Dejan Ikovic - Bushi, ansambel Vetrnjaki, ansambel Gašperja Mirnika in ansambel Zeme, ki je že večkrat nastopil na tem dobrodelnem koncertu, tokratnega pa s pesmima Za mir na svetu in Da srce ti zaigra zame tudi zaključil. Že pred koncertom in po njem so člani MDI Žalec za popestritev dogodka v avli doma poskrbeli tudi s priložno- Z akcije v Preboldu stno razstavo najrazličnejših izdelkov, ki kažejo na njihovo izjemno ustvarjalnost, ki se ji predajajo in si z njo bogatijo življenje. Alen Sajtl s prostovoljkami programa za varno starost v MGC Prebold Staranje brez nasilja D. NARAGLAV Prostovoljci se izobražujejo o prepoznavanju znakov nasilja, ustreznih odzivih ter nudenju čustvene in praktične podpore starejšim. V Medgeneracijskem centru Prebold se že slabo leto vsake tri mesece odvija izobraževalni program Staranje brez nasilja, katerega nosilec je Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo. Program vključuje tudi sodelovanje z različnimi strokovnjaki, kot so socialni delavci in psihologi, kar prostovoljcem omogoča celovit pristop k reševanju problematike. V Preboldu so vanj vključene prostovoljke iz širše savinjske regije. Program Staranje brez nasilja je namenjen preprečevanju nasilja nad starejšimi in zagotavljanju njihovega dostojanstva ter varnosti v starosti. Cilj programa je ozaveščanje javnosti o različnih oblikah nasilja, s katerimi se soočajo starejši, ter zagotavljanje pomoči in podpore tistim, ki so že žrtve nasilja. Poseben poudarek je namenjen usposabljanju prostovoljcev, ki igrajo ključno vlogo pri ozaveščanju ter nudenju podpore starejšim. »Prostovoljci se izobražujejo o prepoznavanju znakov nasilja, ustreznih odzivih ter nudenju čustvene in praktične podpore starejšim. Preko različnih delavnic in izobraževanj prostovoljci pridobijo veščine, ki jim omogočajo, da starejšim pomagajo pri premagovanju strahu,« je med drugim povedal eden od strokovnjakov tega programa Alen Sajtl z Inštituta Antona Trstenjaka. »Udeleženke smo seniorke nekda- nje žalske občine, vedoželjne znanja in metod, kako obogatiti starost sebi in drugim. Poslušamo in beremo strokovne članke, izmenjujemo izkušnje iz našega okolja in se veliko pogovarjamo. Nastavimo si tudi ogledalo, zavedajoč se, da je starost neizbežna. Tudi zato mnoge aktivno sodelujemo v druženju in soustvarjamo sožitje med starejšimi in vsemi drugimi v našem okolju. Živim odgovorno, povezovalno, zmerno družabno in sem hvaležna, da sem del te skupine. Bolj sem danes pozorna in razumevajoča do starejših, lepša bo moja starost. Zgledi vlečejo,« je povedala prostovoljka Fani Robič. »Ker sem bila že od malih nog naučena, da je lepo pomagati drugim, mi je prostovoljstvo samoumevno. Na naša srečanja prihajam rada, saj govorimo o temah, ki nam omogočajo lepše življenje. Kako se starati kakovostno in kako doseči lepše sožitje med generacijami, bi moralo zanimati vse nas. Na teh srečanjih so zelo pomembne tudi izkušnje, ki si jih prostovoljke delimo med seboj. Apelirala bi na mlajšo populacijo, da se pridružijo prostovoljnemu delu, saj takšno delo plemeniti človeka,« pa je povedala prostovoljka Jožica. Precej izkušenj s tega področja ima Andreja Šteiner iz Prebolda, ki že četrt stoletja dela kot prostovoljka v skupinah za kakovostno starost. »Nasilje (psihično, fizično in materialno) v starosti je pri večini članov tabu tema, o kateri ne govorijo. Če so člani žrtve, to zelo skrivajo, predvsem zaradi sramu in strahu. Pogosto izvemo šele, ko postane situacija življenjsko ogrožajoča ali ko se (tudi na tragičen način) reši. Včasih je težko tudi za svojce starejših, bolnih, ker je meja med pomagati in biti vsiljiv zelo težko določljiva. Menim, da so predavanja, pogovori, kratki video posnetki … o tej temi na raznih nivojih za vse ljudi, tudi mlade, izjemno dobrodošli,« še poudari Andreja Šteiner. »Poleg neposredne podpore starejšim prostovoljci delujejo tudi kot zagovorniki pravic starejših v skupnosti, ozaveščajo javnost o problematiki nasilja nad starejšimi ter spodbujajo medgeneracijsko solidarnost. Prostovoljstvo v programu ne zahteva nikakršnega predznanja in ni starostno omejeno. Kdor si kakovostnega staranja želi, naj se le oglasi. Preko programa Staranje brez nasilja lahko vsak prispeva k ustvarjanju varnejšega in bolj spoštljivega okolja za vse starejše,« še pove Alen Sajtl in doda, da z zadovoljstvom prihaja v Medgeneracijski center Prebold in na ta srečanja s prostovoljci. 8 OSREDNJE TEME ŠT. 10 I oktober 2024 Savinjski Oktoberfest in Hmeljarski likof poklon hmeljarstvu D. NARAGLAV Prvo oktobrsko soboto je bilo v Žalcu, ki v tem času praznuje 60 let, odkar je bil proglašen za mesto, nadvse veselo in v duhu tradicije hmeljarstva. Hmeljarji so namreč praznovali zaključek hmeljske letine – Hmeljarski likof, združen s Savinjskim Oktoberfestom. Pomemben izziv in motiv za organizacijo takšne prireditve je pred dobrimi devetimi leti dala Fontana piv Zeleno zlato, ki presega vsa pričakovanja in privablja ljubitelje piva z vseh koncev sveta. Hmeljarski praznik – hmeljarski likof, ki sledi zaključku obiranja hmelja, je v Savinjski dolini prisoten že več kot 140 let, odkar je dolina zasajena s hmeljem. Že veliko let ta prireditev živi v okviru Združenja hmeljarjev Slovenije, že deveto leto pa je vključena v program novo nastale prireditve, imenovane hmeljarski starešina s hmeljsko princeso, nekdanje hmeljarske starešine in hmeljske princese, laški pivovarji s praporom, člani folklorne skupine Kobula iz Petrovč, člani TD Braslovče, mladi hmeljarji in hmeljarske družine ter gostje iz tujine z nemško hmeljsko kraljico, njeno prvo spremljevalko in nemško hmeljsko princeso. Po prihodu na prireditveni prostor v šotor ob Fontani piv Zeleno zlato se je začel pester program, ki so ga najprej pričele mažoretke ob glasbi pihalne godbe. Udeležence je nato nagovoril direktor ZKŠT mag. Marko Repnik, ki je hmeljarje in ostale pozdravil tudi v imenu žalskega župana Janka Kosa, ki je zaradi obveznosti bil v tujini. Zbrane je lali okoli 2400 ton hmelja, kar je 400 ton manj kot lansko leto, je pa hmelj kakovosten. Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset in predsednik komisije za priznanja pri ZHS Aljoša Uršič sta podelila štiri letošnja priznanja združenja. Ta so prejeli: hmeljska princesa Eva Omladič, hmeljarja Jani Oset in Andrej Rovan ter hmeljarski starešina Andrej Kramer. V programu so nastopili godba, mažoretke in FS Kobula. Zabijanje pipe v sod Drugi del združene prireditve, Hmeljarskega likofa in Savinjskega Oktoberfesta, je naznanila Godba Laško z mažoretkami, ki so pripravile pravi mažoretni spektakel. K slovesnemu odprtju 8. Savinjskega Oktoberfesta so svoje nato dodali »mama« prireditve Mirica Petre, direktor ZKŠT Žalec in župan Občine Prebold mag. Marko Repnik, aktualni hmeljarski par Anja Kupec Oset in Vinko Štorman, predsednik ZHS Janez Oset, nemška hmeljska kraljica Eva Marija Pichlmeyer, njena prva spremljevalka Anna Fischer in S povorko skozi Žalec se je začel tudi letošnji Hmeljarski likof. Takole je direktor ZKŠT mag. Marko Repnik zabil pipo v sod, kar je že tradicionalno opravilo te prireditve. hmelja ne bi bila to, kar je. Prav zato je vredno vsega truda, ki ga vlagamo v to prireditev vsi deležniki tega projekta. Vesela sem, da nadaljujem tradicijo, ki jo je začela moja mama, in da v okviru našega društva skupaj z društvom hmeljarskih starešin in princes Slovenije, Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec, Občino Žalec in ostalimi sodelujočimi pripravimo takšno prireditev, ki bi jo z veseljem imeli za svojo v marsikakšnem mnogo večjem mestu v Sloveniji in izven njenih meja. Savinjski Oktoberfest je naš praznik, naš poklon hmeljarstvu, ki pa postaja tudi internacionalen, saj imamo goste iz tujine. Iz Avstrije župana Pliberka, koroškega Slovenca Štefana Visočnika s sodelavci in poslovne partnerje iz Velikovca ter Spielberga, iz Nemčije pa hmeljski kraljici, princeso in njihove spremljevalce.« Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije: »Zelo sem vesel, da se ta tradicija Hmeljarskega likofa in Savinjskega Oktoberfesta nadaljuje in med nas privabi takšno število obiskovalcev. To je naš praznik, s katerim proslavimo zaključek hmeljske letine, in prav je, da se ob tem malo poveselimo in nadaljujemo to tradicijo. Če imajo Bavarci Oktoberfest, si ga zaslužimo tudi slovenski hmeljarji in Savinjčani. Prav je, da se ta miselnost iz leta v leto Ane Mari Petre Aubreht Ob odprtju Savinjskega Oktoberfesta se spodobi prava zdravica. Savinjski Oktoberfest, ki jo organizira kulturno društvo z istoimenskim nazivom s podporo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Občine Žalec in drugih pokroviteljev. Med njimi je najbolj izpostavljeno podjetje Šotori Petre na čelu z Mirico Petre, ki je bila glavna pobudnica in organizatorka tovrstne prireditve že pred več kot četrt stoletja. Tudi sedaj je njena idejna vodja ob pomoči svoje hčerke Ane Mari Petre Aubreht, ki nadaljuje njeno delo in je kot predsednica KD Savinjski Oktoberfest tudi glavna organizatorka tega dogodka. Povorka, nastopi, priznanja Tudi tokratni Hmeljarski likof se je pričel s povorko po glavni ulici Žalca. V povorki so bili Godba Zabukovica, Libojske mažoretke, aktualni nagovoril tudi predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset. Špela Razboršek in Ciril Terglav, bivši hmeljarski par, sta v pogovoru z moderatorko Sašo Pukl predstavila aktivnosti, ki sta jih imela v svojem enoletnem mandatu. Temu je na velikem bronastem hmeljskem listu, na katerem so napisani vsi dosedanji starešine in princese, sledilo slavnostno odkritje imen novega hmeljarskega para, princese Anje Kupec Oset in hmeljarskega starešine Vinka Štormana, ki sta »žezlo« prevzela na letošnjem 62. Dnevu hmeljarjev v Braslovčah. O tem, kakšna je bila letošnja hmeljarska sezona, je spregovoril Blaž Dimec, specialist pri Kmetijsko gozdarski zbornici Celje. Povedal je, da so slovenski hmeljarji letos pride- nemška hmeljska princesa Sophie Huber. Poleg nemških in naše princese pa so bile na odru tokratnega Oktoberfesta še slovenska medena kraljica Rebeka Medved, mlečna kraljica Alenka Gradišnik in vinska kraljica Sanja Ferjančič. Vsem tem in še nekaterim je KD Savinjski Oktoberfest podelilo nagrade oz. zahvale za sodelovanje in pomoč. Uradni del odprtja 7. Savinjskega Oktoberfesta so sklenili z obredom zabijanja pipe v sod piva Pivovarne Laško. To nalogo je ob podpori laških pivovarjev in navzočnosti ostalih gostov namesto odsotnega župana Janka Kosa opravil direktor ZKŠT Žalec mag. Marko Repnik. S polnimi vrčki so nato družno nazdravili in s tem je bil letošnji Savinjski Oktoberfest tudi uradno odprt. Za družabni del s plesom je skrbel ansambel Unikat, tri ure pa tudi pevka Alya s svojim ansamblom. Vmes so pripravili tudi nagradne igre za obiskovalce in izbora najlepšega dirndla (značilne obleke nemških žensk) in »lederhosen« oprave (moška različica te obleke). Ane Mari Petre Aubreht, predsednica Kulturnega društva Savinjski Oktoberfest, je ob dogodku povedala: »Vesela in ponosna sem, da je danes v Žalcu znova tako veselo, saj je to potrditev, da ta tradicionalna prireditev Savinjski Oktoberfest, ki smo jo začeli isto leto, kot je zaživela fontana piva, postaja del nas, del Žalca in Savinjske doline, ki brez Bivši in sedanji hmeljarski par ob slovesnem odkritju novo zapisanega para na hmeljski list Nastop FS Kobula iz Petrovč, kjer se je vrsto let odvijal Hmeljarski likof. OSREDNJE TEME ŠT. 10 I oktober 2024 9 Razstavili male živali D. NARAGLAV Na ogled je bilo 47 golobov, 23 kuncev ter 94 pernatih živali, in sicer različnih kokoši, rac in gosi, ki izvirajo z različnih koncev sveta. Letošnji prejemniki priznanj brez odsotne Eme Omladič skupaj s predsednikom komisije in predsednikom združenja hmeljarjev krepi in druži. Lepo in prav je, da se skupaj poveselimo tudi na tej združeni prireditvi, ki smo jo skupaj pričeli pred devetimi leti. Enkrat je zaradi korone odpadla, tako da bo prihodnje leto že deset let našega skupnega druženja. Letošnja letina hmelja je bila nekako povprečna, količinsko manjša, kar je še posledica lanske poplave in letošnjih vremenskih razmer, je pa kakovostno hmelj na zelo visoki ravni. Mislim, da bodo vsi pivovarji in trgovci zadovoljni s hmeljem s takšno kakovostjo.« Bivša in aktualna hmeljska princesa, slovenske vinska, medena in mlečna kraljica, nemška hmeljska kraljica s prvo spremljevalko in nemško hmeljsko princeso z mamo Savinjskega Oktoberfesta Mirico Petre (vsredini) in nemškima gostoma Savinjsko društvo malih živali Občine Žalec, ki vključuje tudi rejce iz raznih drugih krajev Slovenije, je na parkirišču ob Domu II. slovenskega tabora Žalec tudi letos pripravilo dvodnevno razstavo malih živali. Tokratna je bila že 23. po vrsti. Med kunci so obiskovalci lahko občudovali angleškega lisca, modrega dunajčana, holandca in dalmatinskega reksa. Od golobov so bili na razstavi madžarski orjaški golob, poljski ris, lahorka, coburški škrjanec, nemški okrasni golob, indijanec, brniški golšar, golob pismonoša, kalin in danski lišček. Občudovanja vredna pa je bila tudi perutnina. Na ogled so bile pegatke, labodja gos, belolična gos, egipčanska gos, bradavičasta raca, kajuška raca, pekinška raca – nemški tip, raca tekačica, raca nevestica, raca mandarinka, shamo kokoš, brahmanska kokoš, australorpska kokoš, italijanska kokoš in sekaška kokoš. Poleg teh večjih so bile na razstavi še pritlikave kokoši, kot so serama, ohiki, sebright, chibi, šabo in bantam kokoš. Poleg njih pa še pritlikave kokoši z operjenimi nogami, kot so viandotska, nemška skobčasta, sasekška, hamburška in svilnata pritlikava kokoš. Predsednik društva Branko Stropnik Funda je povedal, da je razstava vsako leto tudi ocenjevalna. »Živali se pripeljejo na razstavo, kjer jih na podlagi ocenjevalnih kriterijev ocenijo sodniki. Na osnovi njihovih Predsednik društva Branko Stropnik Funda s pritlikavo kokoško ocen se dobijo prvaki za najlepše živali. Potem se v posameznem asortimentu izbere še najlepšo žival, ki dobi titulo prvaka razstave tako pri kuncih in golobih kot pri perutnini. Sicer pa je na tej razstavi predstavljen samo delček tega bogatega in pestrega živalskega sveta, ki ga premorejo naši člani,« še pove predsednik društva in doda, da ima doma preko 40 najrazličnejših vrst perutnine in golobov. NOC STRASTI Glasbeno-kulinarični večer Tudi poslanec iz doline Aleksander Reberšek se je opravil v »lederhosen«. s pridihom špansko-argentinskih ritmov in okusov Petek, 15. 11. 2024, ob 19.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Vstopnina: 18 EUR Vstopnice so na voljo v TIC Žalec in na spletu: zkst-zalec.kupikarto.si Za ogrevanje pred družabnim delom so poskrbele tudi mažoretke. BREZPLAČEN OGLAS Nastopajoči: Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Lovro Korošec, Barbara Verhovnik, Aljaž Jazbinšek, Katja Jazbinšek in plesalka flamenka Živa Heričko Čerček. Za gurmanski del večera bo poskrbel mladi chef Anže Rihtar. 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 10 I oktober 2024 Soba pobega na Žovneku Novi cepilniki T. T., L. G. T. TAVČAR V Braslovčah so zaključili projekt Edinstveno doživetje Gradu Žovnek in predstavili grajsko igro Friderikove skrivnosti, ki bo dopolnila turistično ponudbo na gradu. V okviru projekta so zasnovali uprizoritveno skupino Svobodni Žovneški. Grajske igre v stilu sobe pobega (castle escape) se lahko skupine že udeležijo. Občina Braslovče je s partnerjema ZIKŠT 3 jezera in Kulturno zgodovinskim društvom Žovnek uspešno kandidirala na 3. javnem pozivu za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Spodnje Savinjske doline. Minulo soboto, 19. oktobra, so predstavili celoten projekt, katerega pomemben del sta uprizoritvena skupina Svobodni Žovneški in nova grajska igra, postavljena v stilu sobe pobega, t. i. »castle escape«. Za projekt, vreden nekaj manj kot 30 tisoč evrov, je občina pridobila skoraj 25 tisoč evrov nepovratnih sredstev. S projektom so obliko- PRVI DOM n e p r e m i č n i n e vali nove vsebine za Grad Žovnek, ki bodo dodana vrednost turistični ponudbi in s katero bodo to pomembno zgodovino, ki se je odvijala na Gradu Žovnek, in neprecenljivo delo, ki ga opravljajo z obnovo gradu člani Kulturno zgodovinskega društva Žovnek v sodelovanju z Občino Braslovče, hitreje in na bolj atraktiven način ponesli med ljudi. Uprizoritvena skupina Svobodni Žovneški, ki so jo zasnovali v okviru projekta, predstavlja obdobje 13. stoletja in obdobje svobodnega gospoda Konrada I. Žovneškega, znanega viteškega trubadurja, čigar pesmi so ohranjene v srednjeveški lirični bibliji, imenovani Codex Mannese. Konrad je eden izmed likov, ki so jih v skupini tudi upodobili. Avtentična in z obdobjem skladna, ročno narejena oblačila je sešila strokovnjakinja za oblačilno kulturo srednjega veka Irena Gorenšek, ki deluje v okviru Druščine Zlate ostroge iz Celja, čevlje pa je naredil Jernej Podgoršek iz Šentjurja. Viteški del skupine se je opremil tudi z bojno opremo in ustreznim orožjem za tisti čas. V okviru projekta so nastala še nova doživetja za skupine, glavni del projekta pa je nova grajska igra, postavljena v stilu sobe pobega, t. i. »castle escape«. Grajsko igro Friderikova skrivnost so v sodelovanju s koordinatorico projekta Jasmino Roter Jager, ki je kot grajska gospa Hema tudi vodila sobotni dogodek, naredili v podjetju Escape room Misterius Celje. Skozi igro bodo udeleženci na igrificiran, zanimiv in zabaven način z uporabo srednjeveških iger in drugih rekvizitov spoznavali pomembno zgodbo žovneško-celjske dinastije, ki jo pripoveduje knez Friderik II. Žovneški. Igro je na dogodku predstavila tudi predstavnica zunanjega izvajalca Vesna Knafelj, s svojimi sodelavci pa so potem obiskovalce v skupinah tudi popeljali po poti igre. Grajska igra ter Podjetje Robust iz Arje vasi je septembra lansiralo novo serijo cepilnikov Ranger in prenovilo svojo spletno stran. Gre za korak, ki ga je podjetje spremljalo s kampanjo »Zgodbe iz gozda – Izvedi. Zaščiti. Ohranjaj.«, s katero so ozaveščali o trajnostnem ravnanju z gozdovi in predstavili nove tehnološke rešitve. Cepilniki so zasnovani z mislijo na večjo učinkovitost in varnost pri delu, kar je pomembno za gozdar- je, ki iščejo zanesljivo opremo, so sporočili iz podjetja Robust. Prenovljena spletna stran omogoča lažji dostop do informacij o teh izdelkih in drugih gozdarskih strojih z naprednimi funkcijami, kot so filtri in 360-stopinjski vpogledi v izdelke. Robust že vrsto let deluje na področju gozdarske tehnike, njihova kampanja pa je vključevala široko prisotnost v medijih, kjer so poudarjali pomen odgovorne rabe naravnih virov. Utrinek s kmečke tržnice O prometu na tržnici T. TAVČAR Turistično društvo Občine Polzela je v soboto, 21. septembra, organiziralo tradicionalno kmečko tržnico in preventivno stojnico o prometu. Svoje pridelke in proizvode je na ogled postavilo 12 ponudnikov, kot je povedal predsednik TD Polzela Jurij Matjaž, pa so bili zadovoljni z obiskom. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Občine Polzela je pripravil preventivno stojnico, na kateri so osveščali o pomenu spoštovanja prometnih predpisov, zlasti z opozorili na hitrost in alkohol, o pomenu uporabe varnostne čelade in tveganjih, povezanih z uporabo e-skirojev. Predsednica SPV Dragica Sternad Pražnikar je k sodelovanju povabila policiste PP Žalec in prostovoljce Zveze neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije, ki so zainteresirane občane vodili po preventivnih delavnicah in jim svetovali glede prometne varnosti. Dan za trajnostni razvoj T. TAVČAR Tradicionalni dan za trajnostni razvoj, ki ga že osmo leto zapovrstjo skupaj organizirata UPI – Ljudska univerza Žalec in Razvojna agencija Savinja, je letos potekal v Občini Braslovče. Dogodek je namenjen ugotavljanju in izmenjavi dobrih praks in načrtov na področju trajnostnega razvoja v Spodnji Savinjski dolini ter medsebojnemu povezovanju. Predstavnike različnih organizacij iz celotne doline je uvodoma pozdravil župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki je izpostavil trajnost kot nepogrešljiv dejavnik občinskih projektov. Sledila sta ogled ribogojnice Špegelj, ki so jo močno prizadele lanskoletne poplave, in seznanitev z novostmi in obnovo Gradu Žovnek. Srečanje so zaključili s predstavitvijo ostalih projektov z območja Spodnje Savinjske doline, pri čemer so ugotovili, da je trajnost postala pomemben člen načrtovanja razvoja doline in da ji bodo tudi v prihodnje namenjali posebno pozornost. Dan za trajnostni razvoj bodo ponovno izvedli prihodnje leto septembra, in sicer v drugi občini. Srednjeveške igre bodo sedaj del doživetij na Gradu Žovnek. POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI IN GRADBENI INŽENIRING Vljudno vabljeni v našo novo poslovalnico. Izkoristite možnost brezplačnega posveta pri prodaji ali nakupu vaše nepremičnine. Prvi dom d.o.o., Mestni trg 6, Žalec, 070/577-577, info@prvidom.si tudi druga doživetja s kostumiranim vodenjem, pogostitvijo in drugimi aktivnostmi so v okviru TIC Braslovče že sedaj na voljo za zainteresirane skupine. Na dogodku je zbrane nagovoril tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar. Za srednjeveški glasbeni predah in odlično popestritev sta poskrbela srednjeveška glasbenika Filip Gačič in Dona Pratnekar. Prijetno druženje se je nadaljevalo ob pogostitvi, ki so jo v stilu srednjega veka pripravile članice Kmečkih žena Trnava–Gomilsko. Predstavniki različnih organizacij v ribogojnici Špegelj v Malih Braslovčah PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 10 I oktober 2024 11 Za varno in učinkovito rabo gozdarskih vitlov D. NARAGLAV Oblikovanje ISO standarda za gozdarske vitle bo omogočilo izboljšanje varnostnih praks in uvedbo novih standardov za delo v gozdu, ki so ključnega pomena za gozdarsko industrijo. Udeleženci med predstavitvijo gozdarskega vitla izdelanega v podjetju Uniforest Tridnevni dogodek, na podlagi katerega se bo skupaj s predhodnimi posveti oblikoval ISO standard za gozdarske vitle, je od 14. do 16. oktobra gostilo podjetje Uniforest, ki je eno od vodilnih proizvajalcev gozdarskih vitlov v Evropi in svetu. Takšno srečanje je bilo prvič v Sloveniji, vendar to ni edini dogodek v postopku uskladitve ISO standardov. Dogodek so pripravili na sedežu podjetja Uniforest v Latkovi vasi (kjer je pred kratkim zaključil z veliko investicijo izgradnje nove proizvodne in skladiščne hale) in na terenu v gozdu, na domačiji v Zabukovici. Direktor podjetja Uniforest Drago Pintar je povedal, da je pobudnik za pisanje ISO standardizacije za gozdarske vitle Upravni odbor za gozdarsko delo in tehnologijo (KWF). K sodelovanju pri oblikovanju standarda z namenom povečanja varnosti pri uporabi vitlov in zmanjšanja nesreč so bila povabljena vsa podjetja, ki proizvajajo vitle. To registrirano neprofitno združenje s sedežem v Groß-Umstadtu v Nemčiji podpira več kot 2500 članov. KWF je vodilni kompetenčni center za gozdarsko delo, gozdarsko tehnologijo in logistiko lesa v Nemčiji in Evropi. Oseba, odgovorna za oblikovanje standarda (project leader) Weise Günther iz podjetja KWF je z vso zavzetostjo prisostvoval tudi tem predstavitvam na terenu v Zabukovici in v Uniforestu, ki je bil k sodelovanju povabljen tudi zaradi svojih dolgoletnih izkušenj v gozdarski industriji. Njihov strokovnjak, vodja razvoja Marko Med podiranjem drevesa, ki so ga izpeljali s pomočjo gozdarskega vitla Udeleženci med ogledom vleke debla in razlago možnosti delovanja vitla Polak, univ. dipl. inž. str., pokriva razvoj vitlov iz konstrukcijsko-praktičnega dela, Alen Vindiš, mag. gosp. inž., pa vodi teoretični in varnostni del. Oba sta udeležencem v torek, 15. oktobra predstavila delovanje Uniforestovih gozdarskih strojev vključno z vitlom, rezalno-cepilnim strojem in pomožnim vitlom vitla tudi na samem terenu v Zabukovici, v gozdu in na bližnji domačiji. Pri tem je kot strokovna inštitucija na področju podiranja dreves sodeloval Zavod za gozdove Slovenije – enota Celje. Njihovi inštruktorji so predstavili tako praktične kot teoretične vidike varnega dela v gozdu s pravilno uporabo gozdarskih strojev ter podiranjem in vleko dreves z vitlom. Spremljanje prikaza je bilo zanimivo Standardizacija temelj napredka in varnosti V skladu s strategijo standardizacije do leta 2030 se Slovenija aktivno vključuje v globalne procese standardizacije s poudarkom na področjih, kjer imamo največji razvojni potencial. Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) igra pri tem ključno vlogo, saj povezuje slovenska podjetja in strokovnjake z Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO). Delovna skupina ISO/TC 23/SC 15/WG 10 Sistemi gozdarskih vitlov trenutno sodi pod SIST (Strokovni svet za splošno področje standardizacije). V bližnji prihodnosti bo ustanovljen aktivni tehnični odbor Mehanizacija za kmetijstvo in gozdarstvo, ki bo spremljal delo mednarodnega tehničnega odbora ISO/TC 23 Traktorji in stroji za poljedelstvo in gozdarstvo in evropskega tehničnega odbora CEN/TC 144 Traktorji in stroji za kmetijstvo in gozdarstvo. Strategija standardizacije do leta 2030 jasno poudarja pomen mednarodnega sodelovanja in aktivnega vključevanja slovenskih strokovnjakov v delo ISO. Sodelovanje v ISO WG omogoča Sloveniji, da 1. vpliva na razvoj mednarodnih standardov (slovenska podjetja lahko neposredno prispevajo k oblikovanju standardov, ki bodo oblikovali prihodnost njihove industrije), 2. poveča svojo vidnost na globalnem trgu (sodelovanje v ISO WG povečuje prepoznavnost slovenskih podjetij in njihovih izdelkov), 3. pridobi dostop do najnovejših tehnoloških trendov (sodelovanje v mednarodnih standardizacijskih projektih omogoča podjetjem, da so na tekočem z najnovejšimi tehnološkimi trendi), je med drugim zapisala mag. Mojca Lampič s Slovenskega inštituta za standardizacijo. Akterji predstavitve delovanja vitla in podiranja dreves z direktorjem Dragom Pinterjem še posebej zato, ker podiranje dreves sodi med najbolj nevarno opravilo v gozdu. Kako in na kašen način je to varneje z vitlom in žičnico, so pokazali inštruktorji iz Zavoda za gozdove in zasebnik Uroš Točaj, ki se ukvarja s spravilom in prevozom lesa. Zelo zanimiva je bila tudi demonstracija na rezalno-cepilnem stroju, ki se je odvijala na bližnji domačiji. elektronika stroja spremljata vse pomembnejše parametre stroja. Prikaz skupnih delovnih ur in števila ciklov ter ločena funkcija časovnega sledenja bodo uporabniku omogočili boljši vpogled v stanje stroja. Zmožnost boljšega spremljanja teh dejavnosti uporabniku omogoča boljše vzdrževanje stroja, ki se tako izogne okvaram. Ob koncu so predstavili in pokazali delovanje Uniforestovega rezilno-cepilnega stroja Uniforest Connect za boljši vpogled v delovanje stroja Na dogodku je bila predstavljena tudi aplikacija Uniforest Connect, zasnovana za uporabo na Uniforestovih gozdarskih strojih, ki imajo povezavo Bluetooth. Aplikacija in PRODAJALNA PONUDBA, KI ODPIHNE Jesenska akcija gozdarske in druge opreme NAKUPUJTE NA SPLETU prodajalna.uniforest.si -40 DO Latkova vas | 051 665 566 | Celje | 051 301 777 | www.prodajalna.uniforest.si PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 12 ŠT. 10 I oktober 2024 Podelili priznanja za najlepše urejene D. NARAGLAV Prvi oktobrski četrtek je v kulturni dvorani Prebold potekala zaključna prireditev v okviru letošnje akcije Naš kraj, lep in urejen. Na njej so podelili priznanja za najlepše urejene hiše, kmetije, gasilski dom in posebno priznanje. Komisija je letos imela dva ogleda, prvega v juniju in drugega v septembru, na podlagi teh ogledov pa je tudi izbrala najboljše in podelila priznanja. Zbrane je na podelitvi nagovorila predsednica Turističnega društva Prebold Simona Žvikart Repnik, ki je bila hkrati v vlogi moderatorke večera. Spregovorila je o pomenu te akcije in njenem pomenu v lokalnem okolju, njen cilj je namreč izboljšati kakovost življenja tako prebivalcev kot turistov, hkrati pa prispevati k trajnostnemu razvoju urejenega in zdravega okolja ter turistični privlačnosti kraja, pa tudi k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi. To sta v svojih nagovorih poudarila tudi župan mag. Marko Repnik in predsednica ocenjevalne komisije Marjana Uršič. Predsednica komisije je povedala, da je bila desetčlanska ocenjevalna komisija, ki je sestavljena iz enega predstavnika občinskega sveta ter devetih predstavnic krajevnih odborov (Sonja Stergar, Jolanda Stojnič, Milena Breznikar, Amalija Rojc, Jožica Prevoršek, Andreja Habjan, Simona Stenovec, Melita Veber in Marjana Uršič), na terenu 17. junija in 11. septembra. Akcija Naš kraj, lep in urejen pa se je začela že s čistilnimi akcijami po vaseh in organizacijo cvetlične tržnice, na kateri je bilo mogoče unovčiti bone za nakup cvetja, ki jih je občina poslala v vsa gospodinjstva. Od 1.431 kuponov so jih občani unovčili le 334. Ponudnik je letos bil le eden, in sicer Šola za hortikulturo in vizualno umetnost Celje, je med drugim v svojem poročilu povedala Marjana Uršič. Potem je skupaj z županom podelila letošnja priznanja za urejenost. Priznanje za najlepše urejene hiše so prejeli: Ljubica in Zlatko Povše iz Latkove vasi, Marija in Ivan Rogel iz Kaplje vasi, Vera Jošovc iz Dolenje Z dobitniki priznanj v Preboldu Skriti kotički vasi, Branko in Jernej Krulec iz Prebolda, Stanko in Tibor Habjan iz Šešč, Katja Grum in Alen iz Matk, Zinka Igrišnik iz Sv. Lovrenca in Marija in Rajko Špitaler iz Marije Reke. Za najlepše urejene kmetije so priznanja prejeli: Rozika in Matej Satler iz Latkove vasi, Andreja in Jože Holobar iz Kaplje vasi, Igor Novak iz Sv. Lovrenca in Danica, Peter in Zoran Zmrzlak iz Marije Reke. V tretjem sklopu podelitve priznanj so tokrat podelili priznanje le za najlepši gasilski dom in najlepše urejen športni objekt. Priznanji sta prejela PGD Sv. Lovrenc in Športno društvo Marija Reka. Poleg tega so podelili še posebno priznanje za urejenost. Tega sta prejela Izidor Stanko in Anica Novak iz Sv. Lovrenca. Prireditev so s programom obogatili mladi pevki Gloria Jambrek in Ana Ferme ter pevec in kitarist David Bevc. S priložnostno razstavo je ambient obogatila preboldska ljubiteljska slikarka Lidija Habjan. Posebno doživetje je tudi tokrat za otroke bila peka jabolk. Pozdrav jeseni v Peklu D. NARAGLAV Turistično društvo Šempeter je zadnjo septembrsko nedeljo pripravilo tradicionalno prireditev Pozdrav jeseni pri Jami Pekel in v njej z brezplačnim pravljičnim ogledom. Ob tej priložnosti so na prostoru pred jamo v sklopu dneva turizma na pobudo Turistične zveze in Zavoda za gozdove Slovenije postavili tudi knjigobežnico – hiško za deljenje knjig, zgodb in bralnih doživetij. Prireditev je obiskalo veliko število otrok s starši, babicami in dedki ter tudi naključnih turistov, ki so prišli na ogled jame. Udeleženci so se lahko vključevali v razne zabavne igre, ustvarjalne delavnice, si pekli jabolka kot nekoč pastirci, se sladkali s palačinkami, iskali skriti zaklad in se sprehodili skozi jamo s svojimi svetilkami. Posebna pozornost pa je bila tokrat dana svetovnemu dnevu turizma; letos so številna turistična društva, šole, vrtci, zavodi in druge inštitucije ta dan obeležili z javnim branjem v gozdnih knjižnicah, ki so jih odprli na pobudo Turistične zveze Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije, Andragoškega centra Slovenije in Gozdarske knjižnice Gozdarskega inštituta Slovenije. Kot je povedala moderatorka dogodka Darja Čop Sedminek, knjigobežnica ni le prostor, kjer puščamo knjige, ampak tudi kraj, kjer jih najdemo, kraj, kjer lahko vsak pusti sled svoje zgodbe, izmenja misli ali preprosto sede in se potopi v svet književnosti, obdan z mirnostjo narave. Hiška gozdne knjižnice pri sovici Brihti Spodnje Savinjske doline Doline zelenega zlata Kje v dolini zelenega zlata se nahaja skriti kotiček na sliki? Namig: Poleg vseh lepot, ki jih premore ta edinstven kraški pojav, lahko v njej opazimo tudi posebno nočno žival, ki podnevi spi pritrjena na strop z glavo navzdol. Kje domuje ta žival? BREZPLAČEN OGLAS Vaš odgovor nam pošljite do 18. novembra na naslov uredništva: Utrip Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec ali po e-pošti utrip@zkst-zalec.si s pripisom »SKRITI KOTIČKI« Obvezno dodajte še kontaktne podatke (telefon, e-naslov). Med prejetimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo prejel zanimivo nagrado. Pravilni odgovor prejšnjega Skritega kotička je FITNES NA PROSTEM PRI RIBNIKU VRBJE. Srečna nagrajenka je Majda Plevnik. Nagrada se lahko prevzame na uredništvu Utripa Savinjske doline (Šlandrov trg 25) v času uradnih ur. Pekli so tudi palačinke, ki so bile slasten priboljšek za otroke kot odrasle. ŠT. 10 I oktober 2024 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA Skalpel: pronicljiva kronika izkušenj 13 Čez mesec dni referendum L. G. BINA PLAZNIK »Medicinski leksikon, urgenca, doktor House in Naša mala klinika v eni sami knjigi, v kateri pa je – v nasprotju s serijami – prav vse res.« uspešni v poslovnem svetu, pravijo, da je pomembno, kako kakovostno izkoristimo čas s svojimi otroki, da je kakovost druženja veliko bolj pomembna kot dolžina časa, ki ga preživiš z njimi. S tem se jaz enostavno ne morem strinjati. Otrok te potrebuje takrat, ko ima težavo, in to je lahko ob dveh popoldne ali ob šestih zvečer, ko je v stiski, tebe pa preprosto ni. Pomembno je, da se posvetimo svojim otrokom, ki so naša prihodnost, in tudi mi smo odvisni od vzgoje otrok. Tako so ljudje, ki želijo graditi kariero, lahko v družbi otrok eno do dve uri na dan, preostali čas, to je šest ali več ur, pa so otroci v družbi tablic, telefonov in drugih pametnih naprav. To je velik problem, saj otroke vzgajajo algoritmi multinacionalk na pametnih telefonih.« Tudi za ženo, ki je prav tako zaposlena v medicini, zmanjka časa: »Rekel sem ženi: 'Tako malo sva skupaj, da sva kot ljubimca.' Ona pa je odvrnila, da od ljubimca pričakuješ, da je spočit, obrit, nadišavljen, prinese rdečo vrtnico in ponudi, da greva v savno, ti pa si mi prinesel le kup umazanega perila in ni nič od romantike.« Pove tudi, da se je hči na lastno pobudo odločila za študij medicine, ampak da je v njegovih očeh medicina izgubila veliko romantike: »Danes je na pohodu tako imenovana 'instant medicina'. Veliko stvari je vodeno s strani industrije in marketinga. Premalo je besed hvala in prosim. Veliko preveč je besed o tožbi, pritožbi, nezadovoljstvu. Medicina še BREZPLAČEN OGLAS V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so 16. oktobra predstavili knjigo Skalpel avtorja prof. dr. Uroša Ahčana, ki je priznani plastični in estetski kirurg. Je dobitnik Derganceve nagrade za medicinsko publicistiko in nagrade Delova osebnost leta 2018, priljubljen redni profesor na ljubljanski Medicinski fakulteti, avtor številnih strokovnih in poljudnih člankov in knjig, prevedenih v več jezikov, v knjigi Skalpel pa odkrito in iskreno popisuje, kaj pomeni biti predan zdravnik in obenem človek, mož in oče. Knjiga prof. dr. Uroša Ahčana Skalpel je pronicljiva kronika izkušenj in življenja, globoko zaznamovanega z rekonstruktivno in estetsko kirurgijo. Avtor se v knjigi spretno dotakne ne le tehničnih podrobnosti svojega poklica, temveč tudi čustvenih zapletov in osebnih tem. V dnevniških zapisih, resničnih zgodbah in osebnih razmišljanjih raziskuje zapletenost in lepoto kirurškega poklica ter se brez zadržkov loteva tudi spremljajočih izzivov, vključno z dolžnostjo, zavistjo, prestižem in težkimi vprašanji sodobne medicine. V pogovoru z Jolando Železnik je med drugim spregovoril tudi o svoji vlogi partnerja in očeta in pogledu na medicino: »V mojem poklicu me to delo povsem prevzame, tako da pozabim na vso okolico. Izginejo tudi moji domači. Potem pridejo vabila na prestižne dogodke in spet daš prednost nekemu strokovnemu napredovanju, uvedbi novih tehnik, dodatni pomoči ljudem v stiski. Zame je v življenju uspešen tisti, ki z večino svojega časa lahko razpolaga sam. Po tej plati jaz v svojem življenju nisem bil uspešen, ker so večino mojega časa krojili pacienti in ljudje, ki so potrebovali pomoč. Tisti, ki so Amanart - Zavod za kulturne dejavnosti ABSURDANIJA, D. O. O. 18. in 19. novembra 2024 • 19.30 • Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice za izven po 18 EUR na voljo v TIC-u Žalec in na zkst-zalec.si Državni zbor RS je 10. septembra razpisal posvetovalni referendum o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, ki bo 24. novembra. Z ZA ali PROTI bomo lahko takrat slovenski volivci odgovorili na vprašanje: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« Medtem ko so se opravila, potrebna za izvedbo referenduma, začela 14. oktobra, ta petek, 25. oktobra, pa naj bi se po rokovniku že začela referendumska kampanja, je Vesna – zelena stranka na ustavnem sodišču vložila pobudo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje odloka o razpisu referenduma glede JEK2. Kot opozarjajo, je referendumsko vprašanje zastavljeno »močno zavajajoče in sugestivno«. V Vesni – zeleni stranki opozarjajo, da referendumsko vprašanje ni enoznačno, saj poleg vprašanja o podpori izvedbe projekta JEK2 prejudicira, da izbira za projekt pomeni tudi stabilno oskrbo z energijo. Urša Zgojznik iz Vesne je dejala, da se z vprašanjem, kot je predvideno za referendum, lahko strinja večina ljudi in da je namenoma zastavljeno tako: »Kdo ne bi rad stabilne oskrbe z električno energijo,« je vprašala in opozorila, da bi lahko imel volivec, ki bi želel glasovati proti projektu JEK2, »pred očmi predsodek, da bo s tem nujno ogrožena tudi stabilna oskrba z električno energijo«. Poudarila je, da za takšne predpostavke »nimamo nobenih konkretnih dokazov, nimamo niti podatkov o alternativah«. V Vesni ocenjujejo, da bi moralo biti vprašanje zastavljeno bolj neposredno in se omejiti zgolj na to, ali volivci podpirajo izvedbo projekta JEK2 ali ne. Z vprašanjem se ravno tako ne strinja vladna stranka Levica, podpira pa ga SDS. Če bo referendum realiziran v skladu z razpisanim, potem bomo o njegovih rezultatih pisali že v naslednji številki Utripa Savinjske doline. PRAVILA REFERENDUMSKE KAMPANJE Pravila referendumske kampanje mesečnika Utrip Savinjske doline za posvetovalni referendum o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, ki bo 24. novembra (pred izidom novembrske številke Utripa), si lahko preberete na spletni strani www.zkst-zalec.si, pod zavihkom Časopis Utrip. »Zame je v življenju uspešen tisti, ki z večino svojega časa lahko razpolaga sam.« vedno zahteva celega človeka, če želiš biti uspešen. Tako da si spet daleč od družine. In kakovost družinskega življenja je daleč od idealnega.« Knjigo je na svoji spletni strani opisal kot »informativno, pretresljivo in ganljivo, piše tudi o pacientih, strokovnih dilemah in posegih, ki so se ga v dolgoletni karieri najbolj dotaknili, ter kritično razmišlja o sreči, lepoti, družbi, v kateri živimo, in stranpoteh zdravstvenega sistema. Medicinski leksikon, urgenca, doktor House in Naša mala klinika v eni sami knjigi, v kateri pa je – v nasprotju s serijami – prav vse res.« S tokratnega srečanja v restavraciji žalskega hotela, s katerim upravlja Mladinski center Žalec. Srečanje invalidov D. NARAGLAV Medobčinsko društvo invalidov Žalec nadaljuje s tradicijo vsakoletnega srečanja težje pokretnih in nepokretnih invalidov ter starejših občanov, starih nad 90 let. Letošnje je bilo že enaindvajseto. BREZPLAČEN OGLAS Dr. Uroš Ahčan v žalski knjižnici s Skalpelom Referendumsko vprašanje o JEK2 je sprožilo veliko različnih mnenj in prineslo zahtevo po ustavni presoji. Letos so se prvič zbrali v restavraciji nekdanjega žalskega hotela, s katerim sedaj upravlja Mladinski center Žalec. Na srečanju se je zbralo okrog sto invalidov in njihovih spremljevalcev, ki so bili veseli, da so lahko znova med sabo poklepetali, prisluhnili predsedniku društva Zdenku Štruclu, podžupanjama občin Žalec in Braslovče Tanji Basle in Urški Hozjan ter ostalim govorcem in uživali ob pogostitvi ter prijetni glasbi in petju dueta Simi. Slednjega sestavljata slepa invalida Miha Jakopin in njegova žena Simona iz Kulturno-prosvetnega in športno rekreativnega društva Karel Jeraj iz Ljubljane, ki združuje slepe in slabovidne. Poleg uspešnega glasbenega delovanja pa se lahko pohvalita, da sta kljub svoji slepoti ob pomoči planincev lani osvojila tudi Triglav. 14 PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2024 Tekmovalo kar 1.400 gasilcev in gasilk T. TAVČAR 140 ekip se je pomerilo v desetih kategorijah. S tekmovanja članskih ekip Gasilska zveza Žalec je v soboto, 28., in nedeljo, 29. septembra, v Športnem centru Žalec pripravila gasilsko tekmovanje v desetih kategorijah, udeležilo pa se ga je kar 140 ekip, kar pomeni 1.400 gasilcev in gasilk. Najprej so se na gasilskem tekmovanju mladine GZ Žalec pomerili pionirji in pionirke v starosti 6 do 11 let, ki so tekmovali v vaji z vedrovko, štafeti z ovirami in vaji razvrščanja, mladinke in mladinci od 12 do 16 let pa v vaji z ovirami, vaji razvrščanja ter štafeti z ovirami. Vrstni red: pionirji: 1. Drešinja vas, 2. Parižlje–Topovlje, 3. Letuš; pionirke: 1. Grajska vas, 2. Andraž nad Polzelo 1, 3. Gomilsko; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Prekopa–Čeplje–Stopnik; mladinci: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Prekopa– Čeplje–Stopnik, 3. Parižlje–Topovlje. Vrstni red (končni) 3. tekme v 16. pokalnem tekmovanju mladine savinjsko-šaleške regije: pionirji: 1. Rečica ob Savinji, 2. Matke, 3. Drešinja vas; pionirke: 1. Gaberke 2, 2. Šoštanj mesto, 3. Andraž nad Polzelo; mladinci: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Topolšica, 3. Rečica ob Savinji; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Rečica ob Savinji, 3. Šoštanj mesto. Članice, člani A in B ter starejših gasilk in gasilcev GZ Žalec so tekmovali v vaji z motorno brizgalno, vaji razvrščanja in štafeti z ovirami, starejši gasilci in gasilke pa v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Vrstni red: člani A: 1. Drešinja vas, 2. Dobrovlje, 3. Andraž nad Polzelo 1; članice A: 1. Letuš, 2. Dobrovlje, 3. Andraž nad Polzelo; člani B: 1. Letuš, 2. Levec, 3. Dobrovlje; članice B: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Braslovče, 3. Polzela; starejši gasilci: 1. Ponikva pri Žalcu, 2. Zabukovica, 3. Drešinja vas; starejše gasilke: 1. Grajska vas, 2. Kapla–Pondor, 3. Prekopa–Čeplje– Stopnik. Končni skupni vrstni red po štirih tekmah članske lige GZ Žalec: člani A: 1. Drešinja vas, 2. Dobrovlje, 3. Andraž nad Polzelo; članice A: 1. Letuš, 2. Dobrovlje, 3. Kapla–Pondor 2; člani B: 1. Levec; članice B: 1. Braslovče, 2. Vransko, 3. Polzela. Spretnosti so pokazali tudi na ovirah Sedem ekip na državno T. TAVČAR V Športnem parku Žalec je Gasilska zveza Žalec 5. oktobra, pripravila gasilsko tekmovanje savinjsko-šaleške regije (SŠ). Nastopilo je 44 ekip, ki so si pravico do nastopa pridobile na tekmovanjih svojih gasilskih zvez. Sedem ekip GZ Žalec se je uvrstilo na državno prvenstvo. Pionirji in pionirke v starosti 6 do 11 let so tekmovali v vaji z vedrovko, štafeti z ovirami in vaji razvrščanja, mladinke in mladinci od 12 do 16 let pa v vaji z ovirami, vaji razvrščanja ter štafeti z ovirami. Vrstni red: pionirji: 1. PGD Matke, 2. Parižlje–Topovlje, 3. Rečica ob Savinji; pionirke: 1. PGD Gaberke 2, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Šoštanj mesto; mladinci: 1. PGD Andraž nad Polzelo, 2. Rečica ob Savinji, 3. Topolšica; mladinke: 1. PGD Andraž nad Polzelo, 2. Rečica ob Savinji, 3. Šmartno ob Paki itd. Vse naštete ekipe so se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo naslednje leto, po doseženi normi pa so se na državno tekmovanje uvrstile tudi ekipe pionirk PGD Grajska vas, Šentilj 1 in Topolšica ter pionirji PGD Velenje, Šoštanj mesto, Drešinja vas in Topolšica. Medalje so ob zaključku tekmovanja podelili: Marinka Brcar, predsednica mladinske komisije SŠ regije, Mirko Brezovnik, poveljnik SŠ regije, in Dušan Pungartnik, predsednik regijskega sveta. Za četrt stoletja dva tisoč Tomosov T. TAVČAR Svetovni rekord motociklov Tomos so dosegli, Guinnessov rekord bo treba še počakati. Center varne vožnje so preplavili Tomosovi starodobniki. Slovenska veteranska avto-moto zveza (SVAMZ) je v soboto, 29. septembra, v Centru varne vožnje Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) na Vranskem praznovala svoj 25. rojstni dan, obenem pa je bilo tudi srečanje motociklov Tomos, ki se ga je udeležilo kar 2.012 motociklov. Prva zveza društev za starodobna vozila v Sloveniji je bila ustanovljena ob odprtju Muzeja motociklov na Vranskem leta 1997, kjer ima še danes sedež in glavno pisarno. Danes združuje več kot petdeset društev in ima v registru zabeleženih več tisoč starodobnih vozil. Takoj po ustanovitvi je SVAMZ začela z izdajo nacionalno priznanih certifikatov (izkaznic) za starodobna vozila, ki so že takrat omogočali različne ugodnosti, isto- časno pa izkazovali status starodobnika. Vsakih pet let zveza pripravi večje srečanje, na katerega povabi vse ljubitelje starodobnih vozil. Letos se je odločila, da v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem poleg svojega tradicionalnega srečanja pripravi še poseben dogodek in popestri samo dogajanje, to je svetovni rekord s Tomosi na enem mestu. Istočasno se je potegovala za Guinnessov rekord s Tomosi. Predstavili so tudi dve knjigi; to sta »Slovenska avtomobilska scena 80. in 90. let« avtorja Tomaža Beguša in »Ljubljanski potniški promet« avtorja Jožeta Trpina. Zbralo se je neverjetnih 2.012 motociklov Tomos in s tem je SVAMZ postavila nov svetovni rekord za največ Tomosov na enem mestu. V skladu s strogimi kriteriji Guinnessove knjige rekordov so v nedeljo, 29. septembra, pozno popoldne oddali vlogo s prilogami na njihov uradni naslov in zahtevane posnetke. Guinnessovega rekorda ne gre enačiti s svetovnim rekordom, saj samo število v tem primeru ni igralo odločilne vloge. Prireditev je potekala pod budnim očesom mednarodnih in domačih sodnikov, ki so skrbeli za spoštovanje vseh pravil: ob prijavi na tekmovanje za Guinnessov rekord tudi datum prireditve postane prvi pogoj za izvedbo, sledijo vožnja v vrstah, hitrost 20 km/h in ohranjanje varnostnih razdalj, vožnja, dolga 3,2 km, varnostne čelade pri voznikih, en voznik-en motor itd., skupaj z verifikacijsko desetčlansko ekipo na osnovi računalniškega štetja – pri vhodu in na poligonu – in kar štirih dronov, ki so snemali vožnjo in motocikle. SVAMZ se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri tem zgodovinskem dogodku, ter njihovim sponzorjem in ekipi, ki je skrbela za nemoten potek prireditve. Zdaj so vse oči uprte v Guinnessovo knjigo rekordov, saj vsi čakajo na uradno potrditev tega dosežka. Ni pa nobenega dvoma, da je svetovni rekord dosežen. Pričakujejo, da se bo v naslednjih letih kdo opogumil in njihovo številko poskusil preseči. Na vaji je sodeloval tudi vojaški helikopter. Pripravljeni na požar v naravi T. TAVČAR V nedeljo, 6. oktobra, je Gasilsko poveljstvo Občine Braslovče skupaj z GZ Žalec pripravilo obsežno gasilsko vajo v okviru meseca požarne varnosti v naravi z naslovom »Požar v naravi Podvrh–Dobrovlje«. V vaji za požar v naravi je sodelovalo 270 gasilcev iz 32 gasilskih društev GZ Žalec s 55 vozili. Scenarij vaje je predvideval večkratne udare strele, ki so zanetili požar na več lokacijah v gozdu z veliko suhe podrasti. Zaradi spremenljivega vetra, ki je sunkovito spreminjal smeri, je bilo gašenje še dodatno oteženo. Poleg gašenja požara je bila ključna naloga gasilcev tudi reševanje izgubljenih in poškodovanih pohodnikov. S pomočjo preiskave terena in brezpilotnih letalnikov – dronov so gasilci uspešno našli in oskrbeli vse pohodnike. Pri gašenju je sodeloval tudi helikopter Slovenske vojske, ki je zajemal vodo za gašenje iz Žovneškega jezera za gozdni in travniški požar. Vajo je pripravil poveljnik GPO Braslovče Miloš Dernač, vodja intervencije pa je bil poveljnik GZ Žalec Ludvik Meklav. PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2024 Sedem nagrad žalskemu fotografskemu krožku D. NARAGLAV Na 23. festivalu za tretje življenjsko obdobje je s svojim programom že tretje leto zapored nastopilo tudi Kulturno, zgodovinsko in turistično društvo Tabor z Ojstriško gospodo. Sodelujoči fotografi UTŽO Žalec z mentorico Andrejo Ravnak po podelitvi priznanj V Cankarjevem domu v Ljubljani je od 30. septembra do 2. oktobra potekal že 23. festival za tretje življenjsko obdobje. Gre za največji dogodek za starejše v Evropi in za osrednjo obeležitev mednarodnega dneva starejših v naši državi. Soorganizirali sta ga Preventa in Mestna zveza upokojencev Ljubljana, potekal pa je pod častnim pokroviteljstvom predsednice Državnega zbora RS mag. Urške Klakočar Zupančič. V treh dneh je potekalo več kot 130 kulturnih nastopov, trideset delav- nic in predavanj na temo zdravja in aktivnega staranja, več kot deset strokovnih razprav, dvanajst pogovorov v Festivalski kavarni z znanimi Slovenkami in Slovenci, nostalgične razstave in delavnice ročnih spretnosti ter program na več kot 150 razstavnih prostorih in kotičkih za zdravje, aktivno starost, kulturo in druženje. V okviru festivala je letos ponovno potekal tudi fotografski natečaj F3ŽO na dve temi – »prosto« in »pogled«. Pod vodstvom Rajka Bizjaka sta stekla dva prijavna kroga, sodelovanje pa je bilo odprto za vse ljubitelje fotografije. Na natečaju je sodeloval tudi fotografski krožek UTŽO Žalec, ki deluje pod mentorstvom fotografinje Andreje Ravnak. Skupaj so pridelali kar nekaj nagrad in razstavljenih fotografij. Na natečaj so se s svojimi fotografijami uvrstili: Renata Honigmann (dve nagradi), Rudi Krajnc (ena nagrada), mentorica krožka Andreja Ravnak (štiri nagrade) vključno s fotografijo leta 2024 na prosto temo, Irma Krajnc, Irena Mužič, Karli Krajnc in Silvo Ramšak. Festival je od samega začetka posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami – ravno zato ves program poteka pod geslom »Vsi smo ena generacija!«. Festival pa je tudi prostor za mednarodno sodelovanje in povezovanje, saj ga vsako leto obiščejo delegacije ter skupine udeležencev iz različnih držav. Na kar dveh odrih je skupaj nastopilo več kot 1.900 nastopajočih starejših, otrok in različnih kulturnih ustvarjalcev iz več kot 50 različnih slovenskih krajev in tujine. Tokrat iz Makedonije, Italije in Hrvaške. Med številnimi udeleženci iz Slovenije je s svojim programom že tretje leto zapored nastopilo tudi Kulturno, zgodovinsko in turistično društvo Tabor z Ojstriško gospodo. Fotografska Povest o nitkah BINA PLAZNIK Avtorica Andreja Ravnak V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec so 10. oktobra za ogled odprli fotografsko razstavo Povest o nitkah avtorice Andreje Ravnak. Avtorica je arhitektka in vsestranska ustvarjalka, ki na področju fotografije dosega izjemne domače in mednarodne uspehe. Mojstrica fotografije Fotografske zveze Slovenije je letos med drugim za serijo fotografij s hmeljevih polj prejela naziv najboljše popotne fotografinje na svetu organizacije Travel Photographer of the Year (TPOTY). Skozi fotografije pripoveduje o sezonskih delavcih iz Romunije, ki vsako pomlad prazna hmeljeva polja Savinjske doline znova preobrazijo v lirično, skoraj nezemeljsko pokrajino. Nešteto vrvic, ki jih napnejo za oporo mladim hmeljevim bilkam, tvori svojevrstno, edinstveno estetiko. Razstava je povest o nitkah v svetlobi, vetru in kompozicijah ter nevidnih nitkah, ki jih začasni prišleki le s težavo tvorijo z lokalnim okoljem. Andreja Ravnak poudari, da je v fotografskem smislu nikoli niso zanimale zelene odeje hmelja, ko ta dozori: »Moja zgodba govori o nitkah. To je estetska zgodba. Delček iz zgodbe v hmeljarstvu, ki me je navdušil s svojo estetiko. Ko romunski delavci napnejo te nitke po poljih in se cela pokrajina preobrazi v eno tako lirično zaveso – to je moja glavna inspiracija.« Na odprtju razstave je o njej in njenih fotografijah spregovoril stanovski kolega Igor Rosina. Potem je sledilo potopisno-fotografsko predavanje o zgodbi s hmeljevih polj ter o destinacijah, ki so ji prinesle naziv TPOTY – pokrajinah Južne Moravske, Toskane in arktičnih Lofotov. Odprtje je povezovala Nastija Močnik, pomočnica direktorja za področje kulture ZKŠT Žalec. 15 Nova glasba savinjskih avtorjev L. G. B. P. V začetku meseca oktobra je v samozaložbi Društva Dobra ideja izšla že sedma glasbena kompilacija Savinjska muzika 2024. Vodja projekta Jurij Žohar je povedal, da gre za popolnoma prostovoljni projekt in da je vesel, da glasbeniki v Savinjski dolini ustvarjalno sodelujejo: »Ponosni smo na udeležbo in zanimanje glasbenikov za objavo lastne avtorske glasbe. Menim, da je v Savinjski dolini še veliko glasbenikov, ki se iz različnih razlogov še niso predstavili na naši glasbeni kompilaciji, čeprav je udeležba povsem brezplačna. Nerad mislim negativno, vendar iz izkušenj opažam, da glasbeni uredniki v slovenskih medijih v večini ne cenijo avtorske glasbe neznanih avtorjev, seveda pa obstajajo redke izjeme. Vesel pa sem, da nas Občina Žalec že več let podpira in organizira koncert, na katerem se savinjski glasbeniki lahko predstavijo tudi širšemu občinstvu. Čestitam vsem avtorjem, poslušalcem in ljubiteljem glasbe pa želim Letak SINM 2024 veliko užitkov ob poslušanju. Presenečeni boste.« Na letošnji kompilaciji so sodelovali: 3Tone, AnJ, David, Gasos Cover Band Celje, Jan Potrč, KordStrom, Ofsajder Bend, Radio Jam, Noxire, Juriš, Haris Pilton, Foe spre glass om in Mr. Sintos. Vse glasbene kompilacije, vključno z letošnjo, lahko brezplačno poslušate na spletni strani Band Camp, če vtipkate »Savinjska muzika«. Z delavnice gledališke improvizacije za otroke Do marca impro gledališče BINA PLAZNIK V žalskem mladinskem centru so 10. oktobra pričeli z delavnicama gledališke improvizacije za otroke in posebej za odrasle. Na sporedu bodo brezplačno, vsak drugi četrtek, kar pol leta – do meseca marca. Delavnice izvaja Žiga Medvešek, ki je na letošnjem 62. Linhartovem festivalu v Postojni prejel Matička za režijo predstave »Žabe« v izvedbi Koroškega deželnega teatra, Matička za igralski kolektiv v predstavi »Čakanje Godota« ter posebno priznanje žirije festivala za igralski kolektiv predstave »Popolni tujci«, oboje v produkciji Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Je samostojni kulturni ustvarjalec, režiser, igralec, mentor mladim in predsednik Gledališča Zarja Celje, pa tudi velik nogometni navijač, ljubitelj grobega in direktnega jezika ter hitre hrane. Življenjski kameleon v človeški podobi. Žiga je že večkrat nastopal pred žalskim občinstvom, poznajo pa ga tudi otroci, saj jih je v svet gledališča vpeljeval že med poletnimi počitnicami. Povedal je, da se bodo otroci učili najosnovnejših prvin gledališča: »Učili se bodo improvizacije, razvijali bodo domišljijo, retorične sposobnosti, vživljanje v like in spoznali celostni pregled osnov gledališča. Medtem pa so za odrasle delavnice zastavljene malce drugače, in sicer se bodo učili podobnih veščin, vendar v obliki zabavnega preigravanja vsakodnevnih situacij z namenom opolnomočenja in razbijanja strahov pred javnim nastopanjem, pred soočanjem z življenjskimi situacijami, v katerih je treba prevzeti govorno iniciativo. Odrasli sicer so odprti za tovrstne delavnice, vendar potrebujejo malce več časa, da se odprejo.« DVA SPECIALISTA OKULISTA OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA VSAK TEDEN Utrinek z razstave KRATKE ČAKALNE DOBE 16 PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2024 Že petič kuhali vampe D. NARAGLAV Sodelovalo je osem kuharskih ekip, med njimi prvič preboldski župan s svojo ekipo, zmaga pa je pripadla ekipi Al Capone. Tekmovanje se je pričelo s pripravo čebule in drugih sestavin, ki je šla drugouvrščenim Vampirjem dobro od rok in v oči. Športno društvo Latkova vas je letos znova organiziralo tekmovanje v kuhanju vampov v prijetnem ambientu športnega parka, potem ko je bila zaradi obnove parka po avgustovski poplavi prireditev lani pred gasilskim domom. Osnovni namen prireditve je predvsem druženje, si pa vsaka ekipa želi skuhati čim boljše vampe, ki jih eni obožujejo, drugi jih jedo bolj zadržano, nekateri pa jih sploh ne marajo. A pomembno je, da nekaj malega tekmovalnega vzdušja prireditev naredi še bolj privlačno in poskrbi za družabnost. Prijeten je bil že pogled na stojnice, na katerih so bile pripravljene potreb- Dela se je zagnano lotil tudi župan s svojo ekipo. Ob zmagovalno ekipo Al Capone bratov Klančnik se je ponosno postavila njihova mama. drugim odgovoril: »Glede kuhanja, priprave hrane in po začimbah so razlike kar očitne, medtem ko ni nobene razlike v druženju in tekmovalnem zanosu. Na te dogodke prihajajo ljudje zaradi druženja, kuhanja, z dobro voljo, s čimer podarijo čas sebi in drugim na način, ki jim odgovarja, jim bogati življenje, hkrati pa osrečuje tudi druge. Vsako kuhanje je drugačno, pa naj gre za golaž, vampe ali katero drugo jed. Pomembno je, da se kuha z ljubeznijo, pa naj bo to doma, na tekmovanju, v gostilni, restavraciji ali hotelu, takrat je tudi kvalitetna. Kot opažam na teh vampijadah in golažijadah, se ljudje BREZPLAČEN OGLAS ne sestavine in začimbe. Tekmovalne ekipe, ki so si nadele različna imena, so se potrudile dodati še kakšno svojo dekoracijo in kakšne dobrote – od salam in kruha do peciva in raznih pijač, ki so jih med kuhanjem vampov lahko okušali in z njimi tudi postregli kakšnega gosta. Da je razpoloženje ob kuhanju in nasploh med udeleženci bilo še prijetnejše, je skrbel povezovalec prireditve Niko Vihar, ki je hkrati skrbel tudi za glasbo in njen izbor. Tokrat se je tekmovanja udeležilo osem ekip, med njimi večina takih, ki so se vampijade že udeleževale, prvič pa se je v kuhanju vampov poizkusil preboldski župan in tudi vaščan Latkove vasi mag. Marko Repnik s svojo ekipo. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Beno Pepelnak, Franc Škrabe in Milan Vogrinc, je ves čas spremljala pripravo vampov za kuhanje, urejenost kuharskega prostora, izvirnost ekipe in samo kuhanje, na koncu pa tudi ocenila njihovo kulinarično mojstrovino. Beno Pepelnak, ki je sicer večkrat član komisije na raznih golažijadah in vampijadah v drugih krajih, je na vprašanje, kakšna je razlika med kuhanjem ene ali druge jedi, med trudijo, svojo jed ustvarjajo kvalitetno, vedno boljše. S tem je tudi za nas, ki ocenjujemo, vedno težje izbrati najboljše.« poudari Pepelnak in nadaljuje: »Največ točk prinese okus hrane (0–20 točk), ob katerem se ocenjujejo aroma vampov, začinjenost jedi, barva jedi in maščoba. Maksimalno je tu možno dobiti 70 točk. Dodatne točke prinašata še izvirnost in urejenost tekmovalcev, kjer je možno prejeti največ 15 točk. K izvirnosti sodijo kuharski pripomočki ter izvirnost kotla in kurišča. Enako število točk pa lahko ekipa prejme tudi za urejenost in izvirnost stojnice, pri čemer se upoštevajo tudi čistoča, izvirnost napisov in predstavitve.« Zmagala je ekipa, imenovana Al Capone, ki so jo sestavljali trije bratje: Aljoša, Primož in Janez Klančnik, sicer domačini, tako da je tudi letos prehodni pokal, ki ga je lani prejela ekipa Čebelice, ostal v domači vasi. Aljoša Klančnik, ki je bil tudi glavni kuhar ekipe, nam je po razglasitvi rezultatov in prejemu pokala povedal: »To je naše prvo tekmovanje, res pa je, da smo en teden prej imeli malo treninga, da smo sploh videli, ali to sploh znamo kuhati. Kot izgleda, nam je šlo dobro od rok, s čimer smo presenetili sami sebe in mislim, da tudi vse druge. Smo pa že pred razglasitvijo rezultatov imeli občutek, da smo dobro skuhali, saj po vzetih vzorcih za ocenjevanje ni manjkalo pozitivnih komentarjev vseh tistih, ki so našo jed poskusili. Sam rad kuham, brata mogoče malo manj, a združeno nam je uspelo. Dosegli smo le eno točko manj od stotih možnih. Kakšen je naš recept, pa naj zaenkrat ostane skrivnost. Če zmagamo tudi prihodnje leto, pa ga bomo z veseljem razkrili.« Bratje so zmago obeležili tudi s spominsko fotografijo z mamo. Druga najboljša je bila ekipa Vampirji, ki je osvojila 93 točk, tretja pa ekipa Narobe obrnjen kanu, ki je zbrala 90 točk. IRENA ANŽIČ IN GODALNI KVARTET ALLEGRIA 10. novembra 2024 • 17.00 • Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice za izven po 14 EUR na voljo v TIC-u Žalec in na zkst-zalec.si Novo avtobusno postajo sedaj krasi gospodična Jesen, ki so jo poleg še nekaterih drugih ustvarile krajanke na fotografiji. Združuje jih postaja D. NARAGLAV Njihova druženja so vrsto let potekala ob njihovi avtobusni postaji, kjer so postavljalizanimive tematske dekoracije. Nato so se druženja in okraševanja preselila pred njihovo brunarico Vrhovljanko. Letos ob 30-letnici pa so lepo jesensko dekoracijo postavili ob avtobusni postaji, kjer so se njihova druženja tudi pričela. Pred 30 leti je skozi Vrhe začel voziti javni prevoz in pokazala se je potreba po avtobusni postaji. To so Vrhovljani na pobudo Slavka Drofelnika tudi postavili. Tako je avtobusna postaja postala njihova zbirna točka, kjer so na silvestrovo nazdravili in kovali načrte za prihodnost. Leta 1996 so ob postaji prvič postavili mlaj in ta tradicija je ostala vse do danes. Njihova avtobusna postaja je postala vzorec vseh naslednjih postaj v KS, na kar so še posebej ponosni. Po desetih letih druženja so se lotili obnove bližnje razpadajoče kapelice brez lastnika. Kar kmalu so ob kapeli- ci postavili ogromno skalo, ob božičnem času pa v njej postavljajo jaslice. Druženje se je z avtobusne postaje prestavilo na prostor ob kapelici. Po nekaj letih je nastala ideja za postavitev brunarice na prostoru ob kapeli, ki so jo poimenovali Vrholanka. Poleg že omenjenih druženj pa zadnja leta aktivno organizirajo še miklavževanje, martinovanje in bučijado. Delovne akcije in prireditve so jih povezale v eno veliko vrhovljansko družino. Ob 30-letnici druženja so letos na praznovanju pred kapelo postavili tudi turistično tablo, ki je zanimiva tako za tujce kot za krajane. Ker so Vrhe vedno bolj naseljene, je tudi vedno več otrok, ki hodijo v šolo v Žalec in Celje. Zato je nastala ideja po novi avtobusni postaji na drugi strani od prvotne. S pridnimi rokami in dobro voljo so se lotili dela in nastal je nov objekt, ki ga sedaj krasi lepa jesenska gospodična. Udeleženci druženja so ta dan nadvse uživali in se veselili. Šenpihlani pri Keltih D. NARAGLAV Ob koncu letošnjega vročega poletja so v gozdičku na zelo lepi lokaciji, ki ji lokalno rečejo Pri Keltih, saj so bile na tem mestu odkrite grobne gomile nekdanjih prebivalcev Keltov, po 14 letih ponovno pripravili srečanje krajanov tega dela Šešč, ki mu pravijo Šenpihel. Takšno ime ima zaradi srednjeveškega dvorca, ki je nekoč stal na tem področju. Od njega je sedaj ohranjen le še del kleti v hiši družine Matjaž, pred katero je tudi tabla z opisom zgodovine tega dvorca. Dvorec Šenpihel, ki je udomačen prevod iz nemške besede s pomenom »lep grič«, je skozi zgodovino imel več lastnikov, najbolj znan je grof Gaisruck, graditelj Dvorca Novo Celje. Dvorec je stal na vrhu griča na levem bregu potoka Kolje. Prebivalci Šešč tega levega brega so zato Šenpihlani. Prvič so takšno srečanje imeli na prelomu tisočletja, leta 2000, nato pa še štirikrat, nazadnje leta 2010. Letos so se organizatorji ponovno odločili oživeti in še nadgraditi to tradicijo. Že pred srečanjem so imeli veliko dela s pripravo prostora, saj se je v 14 letih grmovje močno razbohotilo. Srečanje so začeli z odličnim kosilom z žara, za katerega sta poskrbela dva žar mojstra. Zelo lep prostor na robu gozda leži med tremi grobnimi gomilami, in kot pravijo v šali, je že iz preteklih srečanj dokazano, da duše pokojnikov iz teh grobnih gomil prav nič ne motijo njihovih zabavnih trenutkov, ki si jih Šenpihlani sicer preredko privoščijo na tem mestu. Morda jih bo po tem srečanju več. Mnenje vseh udeležencev je namreč bilo, da je bilo tokratno srečanje vrhunec njihovih srečanj, tako kulinarično kot organizacijsko. Pa tudi zaradi druženja, ki sta ga glasbeno bogatila in razvajala dva mlada glasbenika iz njihovega zaselka. Od zadnjega srečanja je zraslo na območju Šenpihla nekaj novih hiš, otroci so vmes odrasli, tako da je bilo srečanje za marsikoga od njih tudi nekakšen spoznavni dan z mlajšimi in novimi sokrajani. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 10 I oktober 2024 November Četrtek, 14. 11. in 28. 11. Petek, 15. 11. 9.00–11.00 Vsak ponedeljek 17.00–18.00 18.00 18.00–19.00 Od ponedeljka do petka 11.00–13.00 14.00–16.00 10.30–12.00 Vsak torek 15.00–16.30 16.30–18.00 Vsako sredo 8.30–9.30 18.00–19.00 10.00–12.00 Vsak četrtek 17.00–18.00 18.30–19.30 9.00–10.00 Vsak petek 9.00–11.00 10.30–12.00 8.00–12.00 8.30–9.30 Vsako soboto Vsako nedeljo Sobota, 2. 11. Nedelja, 3. 11. 18.30–19.30 Joga, Jasna Mikola, HSDŽ 17.00 13.00 Ponedeljek, 4. 11. Torek, 5. 11. in 19. 11. Sreda, 6. 11. Nedelja, 10. 11. Sreda, 13. 11. Četrtek, 14. 11. 18.00 18.00 16.30 19.00 Petek, 8. 11., 15. 11., 22. 11. in 29. 11. Sobota, 9. 11. … 19.00 Četrtek, 7. 11. Petek, 8. 11. 7.00–12.00 16.30 Zaključek sezone fontane piv s skupino AVE, Fontana piv Zeleno zlato, ZKŠT Žalec Skupinske igre z otroki, igrišče pri fontani piva, Društvo MUC (zum.muc@gmail.com) Krvodajalska akcija, Dom II. slov. tabora Žalec, RK Slovenije – Območno združenje Žalec 60 let mesta Žalec – razstava, na ogled do 16. novembra 2024, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Bobnarska delavnica, MC Žalec in Društvo MUC Meditacija, MC Žalec (info@mc–zalec.si) Potopisno predavanje S konji po Altaju, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Študijsko-bralni klub v sodelovanju MSKŽ in UPI – Ljudske univerze Žalec, Občinska knjižnica Žalec Zaključna prireditev izbora Najlepši kraj, hiša in kmetija 2024, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Kaligrafija z Natalijo Resnik, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ v Žalcu, podeželska 17.00–20.00 Martinovanje tržnica, Društvo savinjskih vinogradnikov Shamanika Kreativa – ustvarjalno 19.00 zvočno srečanje ob ognju, Ribnik Vrbje, Društvo MUC Kavarniški večer: Zajtrk, MC 21.00 Kavarna, MC Žalec PreKAJ? Usposabljanje mladih 9.00–13.00 o prekarnem delu, MC Žalec Otroški abonma in izven: TINKO POLOVINKO, interaktivna 10.00 gledališka predstava v izvedbi Kulturnega zavoda Kult, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Citrarski abonma in izven: koncert IRENE ANŽIČ IN GODALNEGA 17.00 KVARTETA ALLEGRIA, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec 18.30 Razgibanica, MC Žalec in Društvo MUC Spoznaj sebe in prepoznaj druge, MC 18.00 Žalec (prijave: info@mc–zalec.si) Druženje z varovanci VDC Saša, 9.30 enota Maksi Žalec v prostorih VDC Saša Žalec, MSKŽ 9.00–13.00 Sobota, 16. 11. Nedelja, 17. 11. 19.00 18.00 17.00 Ponedeljek, 18. 11. Torek, 19. 11. 19.30 19.30 … Sreda, 20. 11. 16.00 18.00 19.00 Četrtek, 21. 11. 20.00–21.00 19.00 Sobota, 23. 11. 19.00 20.00 10.00 Nedelja, 24. 11. 15.00 in 18.00 18.00 19.00 Torek, 26. 11. 18.00 Sreda, 27. 11. 18.00 18.00 Četrtek, 28. 11. 18.00 Sobota, 30. 11. 19.00 Impro gledališče za otroke, MC Žalec (prijave: info@mc–zalec.si) NOČ STRASTI, glasbeno-kulinarični večer s pridihom špansko-argentinskih ritmov in okusov, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec in KUD Klasik Karaoke, MC Kavarna, MC Žalec Martinov pohod po vinskih poteh Andraža, zbor ob 8.30 pred Domom krajanov v Andražu, Društvo savinjskih vinogradnikov PreKAJ? Usposabljanje mladih o prekarnem delu, MC Žalec Jubilejni koncert ob 30-letnici delovanja MePZ A Cappella KD Petrovče, Dom II. slov. tabora Žalec, KD Petrovče Koncert Folklorne skupine Ponikva ob 25-letnici, Zadružni dom Ponikva pri Žalcu, KD Ponikva POSLI POD KRINKO, kriminalna komedija, Dom II. slov. tabora Žalec, Špas teater Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Gledališki abonma PONEDELJEK in izven: ABSURDANIJA, D. O. O., reciklirana monodramedija v izvedbi Zavoda Amanart, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Gledališki abonma TOREK in izven: ABSURDANIJA, D. O. O., reciklirana monodramedija v izvedbi Zavoda Amanart, Dom II. slov. tabora Žalec, ZKŠT Žalec Dan slovenskih splošnih knjižnic, začetek 18. sezone branja za odrasle Savinjčani beremo 2024/25, MSKŽ Dan odprtih vrat Večgeneracijskega centra, Ulica Ivanke Uranjek 6, UPI Žalec Zvočna kopel z gongi, MC Žalec Utrip domoznanstva: pogovor s Feliksom Srebotom, članom Godbe Liboje od njene ustanovitve, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Kanalizirana meditacija z Andrejo Sentočnik Shrestha, HSDŽ Koncert skupine Dominik – 35 let, Dom II. slov. tabora Žalec, KUD Žalec 2. koncert Sofijinega koncertnega abonmaja: Janez Dovč in Bojan Krmac, Pristava pri Mestinju, Akademija Sofia – Studio S in ZKŠT Žalec Salsa večer, MC Žalec Študij ritma, celodnevna bobnarska delavnica Šamanski boben, Zabukovica, Društvo MUC Koncert Najlepše melodije Dalmacije, morja in sonca, Dom II. slov. tabora Žalec, TA Ojla Predstavitev knjige Godba Liboje in njenih 90 let, Dom Svobode Liboje, KD Godba Liboje Meditacija v naravi ob zvokih šamanskega bobna, Ribnik Vrbje, Društvo MUC Po pravljici diši: pravljična ura, Občinska knjižnica Žalec, MSKŽ Pogovor z Eldo Viler, avla Doma II. slov. tabora Žalec, MSKŽ Delavnica Umetnost jasne komunikacije, MC Žalec (prijave: info@mc-zalec.si) Odprtje razstave TAKTILIA avtoric Polone Demšar, Paole Korošec, Mojce Smerdu in Dani Žbontar, Savinov likovni salon Žalec, ZKŠT Žalec, do 4. 1. 2025 Koncert ob 90-letnici Godbe Liboje, Dom II. slov. tabora Žalec, KD Godba Liboje OBČINA PREBOLD ples, DC Marof, 16.30–18.00 Orientalski MCP – Darja Vita SK Prebold, DC 19.00–20.00 Telovadba Marof, MCP – SK Prebold vaje Deklet z Marofa, DC 16.00–17.30 Pevske Vsak torek Marof, MCP – Dekleta z Marofa Vsako sredo 9.00–13.00 Kuhamo in pečemo v MCP, DC Marof, MCP pilates, DC Marof, Vsak petek 9.00–10.00 Vadba MCP – Katja Plaskan Vsako tržnica, DC Marof, 8.00–10.30 Kmečka TD in Občina Prebold soboto Vsak ponedeljek Od sobote, 2. 11., do sobote, 30. 11. Torek, 5. 11. 2. 11. 2024, od 17. ure dalje BREZPLAČEN OGLAS 9.00–13.00 19.00–20.30 Zaključek sezone F O N TANE PIV Skupina AVE 19.00 21.00 OBČINA ŽALEC Kvačkanje hobotnic, Marija Vidmajer, HSDŽ Vesele urice pletenja in kvačkanja, Milica Goubar, HSDŽ Izdelava nakita, Silva Romih, HSDŽ Nemščina – nadaljevalni tečaj, Marija Šuster, HSDŽ Akrojoga, MC Žalec Zumba, Nataliia Vashakidze, HSDŽ Pametni telefoni in računalniki – pomoč pri vsakdanji uporabi, HSDŽ Učenje slovenščine za migrante, Nataliia Vashakidze, HSDŽ Učna pomoč, HSDŽ Fit vadba in druženje, Sabina Persolja, HSDŽ Glasbena delavnica, Rok Mlakar, HSDŽ Skupina starejših za samopomoč nad 65 let, Barbara Lužar, Fani Robič, Helena Gruden, HSDŽ Okrepimo hrbtenico, Laura Banko, HSDŽ Angleščina – nadaljevalni tečaj, Svetlana Budeš, HSDŽ Fit vadba in druženje, Sabina Persolja, HSDŽ Nove smeri zavesti na področju financ, odnosov in telesa, Albina Bosilj, HSDŽ Joga, Jasna Mikola, HSDŽ Zumba, Nataliia Vashakidze, HSDŽ Likovna delavnica, Erna Kumperger, HSDŽ Seniorski klub in kuharska delavnica, HSDŽ Podeželska tržnica v Žalcu, ZKŠT Žalec Joga, Jasna Mikola, HSDŽ 18.00 in 19.30 Začetno usposabljanje prostovoljcev – fotografska razstava Slovenskega društva Hospic, Območni odbor Celje, Občinska knjižnica Prebold Srečanje društva Zimzelen, DC 9.00–10.00 Marof, MCP – Društvo Zimzelen osnov za venčke in izdelava 9.00–12.00 Delavnica okraskov, Anin dom, Karitas … 17 Kako prihraniti do 10 ur tedensko s 17.00–19.00 ChatGPT in drugimi orodji umetne inteligence? DC Marof, MCP – Tina Grilc Druženje mladih mamic z dojenčki 9.30–10.30 in bodočih mamic, DC Marof, MCP – Doris Polak Kuder Četrtek, Odprava Bolivija 2024 – potopisno 7. 11. 19.00 predavanje PD Prebold in Žalec, Občinska knjižnica Prebold Četrtek, 7. z društvom Sožitje, DC 18.00–19.00 Joga Marof, MCP – Društvo Sožitje 11. in 28. 11. Petek, 8. 11. 18.00–20.00 Kanaliziranje z meditacijo, DC Marof, MCP – Amalija Rojc in 22. 11. Sreda, 6. 11. Torek, 12. 11. in 19. 11. 17.30–20.00 Kaligrafija, DC Marof, MCP – Andreja Kvas Fejmiči: Sama sta najboljša, Dvorana Prebold, POPUP teater žlahtno sožitje, DC Marof, 17.30–19.00 Za MCP – Karel Gržan Sreda, 13. 11. Večer z gled. igralcem Gregorjem 18.00 Čušinom, Anin dom, Karitas z Društvom Sožitje, DC 17.00–18.00 Joga Marof, MCP – Društvo Sožitje Četrtek, Hospickafe: Najprej človek, potem 14. 11. 18.00 zdravnik (France Novak), Občinska knjižnica Prebold, Hospic Torek, 12. 11. Četrtek, 14. 11. in 21. 11. 20.00 18.00–20.00 Kaligrafija, DC Marof, MCP – Andreja Kvas ljubezni s kakavom, DC 15.00–20.00 Obred Marof, MCP – Amalija Rojc sejem, Dvorana 16.00–20.00 Smučarski Prebold, SK Prebold Sobota, sejem, Dvorana 9.00–19.00 Smučarski Prebold, SK Prebold 16. 11. Pohod v spomin na pokojne planince 8.00 v Marijo Reko, PD Prebold Nedelja, sejem, Dvorana 17. 11. 9.00–13.00 Smučarski Prebold, SK Prebold Društva Zimzelen, DC Torek, 19. 11. 9.00–10.00 Srečanje Marof, MCP, Društvo Zimzelen in prehladi, DC Marof, MCP, Sreda, 20. 11. 18.00–19.00 Čaji Jerneja Florjanc – Zeliščnica z Društvom Sožitje, DC 17.00–18.00 Joga Marof, MCP, Društvo Sožitje Četrtek, Pogovorno-glasbeni večer z Društvom 21. 11. 18.00 za kakovostno starost Zimzelen, Občinska knjižnica Prebold, Zimzelen Otroški abonma: O dečku, ki je vedno Petek, 22. 11. 17.00–18.00 rekel NE (KUD Jože Stupnik Svečina), Dvorana Prebold, KUD Svoboda Odrasli abonma: Morilci stare Sobota, 19.00–20.30 gospe (Gledaliče Vrba), Dvorana 23. 11. Prebold, KUD Svoboda Petek, 15. 11. Od poned., 25. 11., do četrtka, 28. 11. adventnih venčkov, 9.00–12.00 Delavnica Anin dom, Karitas z meditacijo, DC Marof Torek, 26. 11. 18.00–19.00 Joga – MCP – Amalija Rojc unikatne 3D-praznične vizitke, Sreda, 27. 11. 16.30–19.30 Ustvarite DC Marof, MCP – Cvetka Kocjan ulica z bazarjem, 16.30‒18.00 Praznična Športna dvorana OŠ Prebold Kinopredstava v knjižnici: Otroci 18.00 Divjega zahoda, Občinska knjižnica Prebold in Golavškov mlin Kanaliziranje z meditacijo, DC 18.00–20.00 Petek, 29. 11. Marof – MCP – Amalija Rojc Ponudba venčkov na tržnici, 8.00–10.00 Kmečka tržnica Prebold, Karitas Sobota, sejem, Kmečka tržnica 30. 11. od 17.00 Parkljev Prebold, TD Prebold Četrtek, 28. 11. OBČINA TABOR Vsak info točka, brezplačna pomoč, ponedeljek 12.00–15.00 Digi Dom krajanov Tabor, OOZ Šentjur in sredo Vsak torek, info točka, brezplačna pomoč, 7.00–11.00 Digi četrtek in Dom krajanov Tabor, OOZ Šentjur petek 18.00 Četrtkov glasbeni večer, Hiša Lisjak Vsak četrtek Predavanje pranoterapevta T. Brumca, sejna soba občine, Damijana Lukman tržnica, degustacije ob tednu 8.00–11.00 Kmečka slovenske hrane, Jurijev trg, TD Gušt Sobota, od 13.00 Tradicionalne koline na Zajčevi 16. 11. dalje koči, Planinsko društvo Tabor Preventivna obravnava, brezplačne 13.00–14.00 meritve krvnega tlaka, sladkorja, svetovanje, Dom krajanov, ZD Žalec Ponedeljek, Predstavitev knjige Mateje Ocvirk 18. 11. 19.00 Štrajhar Življenje po njej, sejna soba Občine Tabor, DU Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem, 18.00 Torek, 19. 11. Občinska knjižnica Tabor Pohod 50+ po obronkih Občine Tabor, 9.00 Torek, 26. 11. start izpred KZ Tabor, DU Tabor Sreda, 6. 11. 18.00 18 KULTURA ŠT. 10 I oktober 2024 A Cappella se je predstavila BINA PLAZNIK Z septembrom so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec spet pričeli z mesečnim projektom Utrip domoznanstva. Tako so 23. septembra v svojih prostorih gostili Mešani pevski zbor A Cappella, ki deluje v sklopu Kulturnega društva Petrovče. S predsednico Mešanega pevskega zbora A Cappella Petrovče Lilijano Skončnik, zborovodjem Gašperjem Kundihom ter članoma zbora Zdenko Logar in Žigom Jordanom Kozjakom sta se pogovarjali Karmen Kreže in Tanja Pilih. Mešani pevski zbor A Cappella že 30 let navdušuje s svojo bogato zborovsko dejavnostjo. Zbor je nastal, ko se je pri pevcih, ki so bili člani petrovškega cerkvenega zbora, pojavila želja po prepevanju različnega zborovskega repertoarja. Tako je bil leta 1994 ustanovljen Mešani pevski zbor A Cappella Petrovče, ki deluje kot ljubiteljski umetniški ansambel v sklopu Kulturnega društva Petrovče. Že od začetka je zbor uvrščen v najvišjo kakovostno kategorijo pevskih zborov v Občini Žalec. Zbor je svoje delo predstavljal na številnih odmevnih gostovanjih doma in v tujini, pri čemer so njihove pesmi odmevale v Švici, na Madžarskem, na Češkem in na prestižni Noči slovenskih skladateljev v Slovenski filharmoniji. Med njihovimi večjimi dosežki so sodelovanja na mednarodnih tekmovanjih, kot so Festa Musicale v Olomoucu, Musica Mundi v Benetkah ter tekmovanja v Bratislavi, Samoboru in Splitu, kjer so v najzahtevnejši kategoriji za odrasle pevske zbore prejeli srebrna priznanja. V tem času se je zvrstilo več zborovodij, med njimi Mitja Bervar, Mateja Žnidar, Blaž Rojko, Robert Feguš, Mitja Vaupotič in Gašper Kundih. Po podatkih JSKD je zborovsko petje v Sloveniji najbolj množična ljubiteljska kulturno-umetniška dejavnost, v kateri se danes združuje in ustvarja okrog 80.000 aktivnih pevcev. Imamo od 2500 do 3000 zborov, ki jih vodi okrog 1300 zborovodij. V preteklih 30 letih je zborovsko petje postalo bolj množično in kakovostnejše. Tako je pridobivanje novih pevcev največji izziv tudi za zbor A Cappella. Nove člane privabljajo od ust do ust in z odličnim vzdušjem, ki vlada v zboru, je komentirala predsednica. Zborovodja Gašper Kundih je povedal, da zaradi prenasičenosti zborov niso zahtevni glede barve glasu: »Po navadi je v zborih moških za dve tretjini manj kot žensk, kar mi izpolnjujemo, vendar nam manjka moških pevcev, ki vemo, da nekje so, vendar se pevcev ne krade (smeh). Veseli smo vsakega, ki se je pripravljen pridružiti našemu zboru.« Člani zbora A Cappella so na svoji poti ustvarili in poustvarili številna glasbena dela tako slovenskih kot tujih skladateljev. S svojim delom ohranjajo in negujejo bogato dediščino zborovskega petja. Poezijo so brali pod kostanji. Poezija pod kostanji BINA PLAZNIK Člani Literarne sekcije TD Petrovče so se 24. septembra zbrali v parku ob Dvorcu Novo Celje, kjer so pripravili večer Poezija pod kostanji. Poimenovali so ga Jesenski večer pesmi Minattija, Menarta, Pavčka in Maurerjeve v grajskem parku z Ireno in Janjo. Poezijo sta namreč prebirali Janja Srebot Vdovič in Irena Srebot Črepinšek. Violeta Šket, predsednica Kulturnega društva Petrovče, je povedala, kako so se domislili dogodka: »V Literarni sekciji KD smo se pogovarjali o lepoti poezije in lepoti parka pri Dvorcu Novo Celje. Tako je padla ideja, da bi priredili večer poezije pri dvorcu pod kostanji. Verjeli smo v lepo vreme, saj je poseben čar parka tudi v jesenskih barvah.« Irena Srebot Črepinšek je dodala: »Nekateri imamo pač radi poezijo, jo prebiramo občasno ali redno, zase ali tudi drugim. Pod kostanji pa je dokaj logična izbira, kadar govorimo o Novem Celju. Takšni dogodki Obiskovalce večera so razvajali tudi s svojim petjem. Mali Savinjčani beremo BINA PLAZNIK Mali Savinjčani beremo 2024/2025 že dvanajsto sezono sodelujemo vsi, ki nam je mar, kam poleti otroška duša, ko dobi krila. Z bogatim izborom zgodbic, pesmic in poučnih vsebin ponujamo svetove, v katere boste odšli z roko v roki in se vrnili bližji, kot ste si pred tem bili. Otroci vam bodo hvaležni, da ste bili z njimi, ko bodo od prijetne utrujenosti odložili krila. V branje vam ponuja- Dom II. slovenskega tabora Žalec 14. 12. ob 19.30 BREZPLAČEN OGLAS V Tednu otroka so v Spodnji Savinjski dolini pričeli že z dvanajsto sezono skupnega projekta branja predšolskih otrok Medobčinske splošne knjižnice Žalec in vrtcev Spodnje Savinjske doline Mali Savinjčani beremo 2024/25, ki traja od oktobra 2024 do aprila 2025. V sporočilu za javnost so zapisali: »V projektu branja predšolskih otrok LASTEN ARHIV mo vsebine, ki vam bodo pomagale ustvariti bližino z vašim otrokom, vnukom, varovancem oz. z vsemi otroki v starosti od 4 do 6 let.« Otroka lahko v projekt vpišete v vrtcu, ki ga obiskuje, ali v splošni knjižnici, če ne obiskuje vrtca. Prejeli boste katalog s predstavitvijo knjig. Preberite vsaj pet knjig s predlaganega seznama. Letošnji izbor knjig so označili z modro piko. Predlagajo, da si knjige, ki jih želite prebrati, rezervirate. Knjige si lahko sposodite v vseh enotah Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Članstvo za otroke do 18. leta starosti je brezplačno. To sezono v projektu sodelujejo: Zavodi OŠ Braslovče, OE Vrtec, OŠ Polzela, OE Vrtec, OŠ Prebold, OE Vrtec, OŠ Vransko–Tabor, OE Vrtec Vransko, OE Vrtec Tabor, Vrtci Občine Žalec, Zasebni Vrtec Bambi, Zavod za izobraževalne dejavnosti Zaraja in II. Osnovna šola Žalec. Zaključne prireditve bodo predvidoma aprila 2025 v vseh občinah, ki sodelujejo v projektu. so najlepši, če nastanejo po občutku. Najbrž se bo res še zgodil kakšen podoben večer, pod kostanji ali na kakšnem drugem kraju, ki s svojo posebno energijo doprinese dobremu počutju udeležencev.« Ko smo vprašali, zakaj so dogodek umestili v jesenski čas, ko je hladneje in se hitro stemni, je Violeta Šket pojasnila, da letni čas pri takih dogodkih niti ni pomemben: »Lahko bi bila tudi pomlad ali poletje ali celo zima, če bi uspeli ujeti kakšen ne premrzel dan in bi si zakurili ogenj (smeh). Tokrat so se pač okoliščine tako zložile, da smo se zbrali tik po jesenskem enakonočju.« Po besedah organizatork se glede na to, kako lepo je občinstvo sprejelo večer pod kostanji, nadejajo, da bo večer poezije postala vsakoletna tradicija. In ko bo ustaljeno, se bo morda tudi občinstvo opogumilo z delitvijo kakšne svoje pesmi. KULTURA ŠT. 10 I oktober 2024 19 Pesniška nagrada sedmič BINA PLAZNIK Letošnji dobitnik je Jurij Hudolin za cikel pesmi Rdeča zemlja. dojemanje in razumevanje.« Jurij Hudolin se je ob prejemu nagrade zahvalil in na kratko komentiral: »Jaz sem nekaj let živel tukaj blizu, v Šmartnem ob Paki. Rad bi se posebej zahvalil Marjeti in svojemu sinu Oskarju Hudolinu. Hvala za nagrado. V zelo veliko čast mi je.« Vpogled ob dvajsetletnici izhajanja Na dogodku je ZKŠT Žalec predstavil tudi novo številko revije za književnost in kulturo Vpogled. Marija Končina je ob dvajsetletnici izhajanja, med drugim, zapisala, da ob prvi številki niso razmišljali, koliko let bo revija »zdržala«. Vmes se je zamenjalo nekaj urednikov, in ko je uredništvo leta 2011 prevzel Zoran Pevec, eden osrednjih sodobnih pesnikov in odličen poznavalec sodobne pesniške scene na Slovenskem, je revija dobila nov zagon. Ob izidu šeste številke je Peter Kolšek, ki je urejal Delovo prilogo Književni listi, zapisal, da so prebivalci doline med Vranskim in Celjem dobili svoj lastni literarni forum. Marija Končina je zaključila, da je revija dosegla točko na slovenskem kulturnem zemljevidu in se v dvajsetih letih obstoja dodobra razžarela. V letu 2025 bodo obeležili 20. obletnico izida prve številke. Župan Občine Žalec Janko Kos je med drugim izrazil ponos nad predstavljeno poezijo in naznanil, da bodo drugo leto nagrajencu podelili za petdeset odstotkov višjo nagrado. Letošnji nagrajenec: pesnik Jurij Hudolin Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je že sedmo leto zapored razpisal pesniško nagrado Fanny Haussmann, poimenovano po domnevno prvi slovenski pesnici, ki je živela v prvi polovici 19. stoletja, krajši čas tudi v Dvorcu Novo Celje pri Žalcu. Nagrado podeljuje Občina Žalec. 26. septembra je žirija na podelitvi v Dvorcu Novo Celje razglasila nagrajenca, ki je prejel nagrado v višini 1.000 evrov. V tem letu je na razpis prispelo kar 63 pesniških ciklusov, 20 več kot prejšnje leto. Tako dober odziv potrjuje, da je pesniška nagrada v sedmih letih postala nacionalno prepoznavna in pomembna v pesniških krogih. Sodelujoči avtorji prihajajo iz vse Slovenije. Žirija, ki jo sestavljajo slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, pesnik in literarni kritik dr. Zoran Dvajseta številka revije Vpogled Slavnostna govornica mag. Miljana Cunta Pevec ter lanski prejemnik pesniške nagrade Tom Veber, je odločila, da letos zaradi izjemno kakovostnega nabora pesniških ciklusov za nagrado v prvem krogu nominira deset sodelujočih. To so bili: Dejan Bosil, Jurij Hudolin, Suzana Kavka, Majda Kočar, Rok Komel, Matej Krajnc, Lucija Mirkac, Franci Novak, Andraž Polič in Glorjana Veber. Izbrani Jurij Hudolin je nagrado prejel za cikel pesmi Rdeča zemlja. Kot je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisala izborna komisija, nas Jurij Hudolin v svojem pesniškem ciklusu postavlja v položaj kierkegaardovske izbire ali-ali, torej v trenutek, namenjen naravni izvornosti ali izumetničenemu potvorjenemu svetu. »Lirski subjekt opazuje floro in favno, ob tem pa je kritičen do višje avtoritete, ki jo sam zase in v sebi predstavlja človek. Zanimivo izraža lastno voljo do življenja v zavedanju tegob, ki jih prinaša tubitni svet /.../ Pesniški jaz se samozavestno upira kompleksom sodobne družbe, je kritik nazadnjaštva, a se zaveda, da so ljudje drug do drugega tudi zlobni. Uničujejo jih/nas tujost v medsebojnih odnosih in potrošniška miselnost, a ker smo čredna bitja, nas zaznamuje tudi medsebojno Dr. Zoran Pevec, odgovorni urednik revije za književnost in kulturo Slavnostna govornica na prireditvi je bila pesnica, urednica in kulturna producentka mag. Miljana Cunta, v glasbenem delu večera pa sta nastopila harmonikar Jure Tori in pevka Nika Zore. Program je povezovala Nastija Močnik, pomočnica direktorja ZKŠT Žalec za področje kulture. Tilen Artač, mojster imitacije in akademsko izobražen s Slovenskim mladinskim orkestrom je na žalskem odru navdušil. Klasična glasba s humorjem BINA PLAZNIK Z nakupom vstopnice občinstvo podpre mlade glasbenike in njihovo karierno pot. V Domu kulture II. slovenskega tabora Žalec se je 6. oktobra ustavila druščina vrhunskih glasbenikov, ki nasmeji in izobražuje slovensko občinstvo. Gre za turnejo z naslovom Slovenski mladinski orkester in Klasični Artač, ki v mesecu septembru in oktobru potuje po trinajstih slovenskih mestih. V Žalcu so v istem popoldnevu nastopili kar dvakrat, eno za drugim. Slovenski mladinski orkester in Klasični Artač so pripravili koncert, na katerem lahko doživiš resno glasbo na humoren način. Umetniška vodja in dirigentka je Živa Ploj Peršuh, koncertna mojstrica Laura Bartelj, avtorja predstave pa sta Jure Godler in Tilen Artač – slednji je tudi zvezda večera. Je velemojster imitacije, ki ga med drugim lahko spremljamo v oddaji Kaj dogaja?, prav tako pa nadaljuje tradicijo oddaje Radio GA GA. Tilen Artač je v osnovi akademsko izobražen glasbenik, ki je tokrat moči združil s Slovenskim mladinskim orkestrom (v nadaljevanju SMO). Pred drugim nastopom v Žalcu je Tilen Artač povedal: »Zadovoljen sem, zelo. V Žalcu je najboljša publika v Sloveniji. Vedno se zelo veselim nastopov v Žalcu. Prvi nastop je bil zelo fajn, publika je bila čudovita. Zelo se veselim, da se odpravljam na drugo predstavo. Kmalu bomo zaključili s projektom, potem pa, glede na odzive, gremo samo še v Beograd, na splav na Donavi (smeh).« SMO je več kot enkratni projekt. Je selekcija najboljših in najbolj perspektivnih mladih glasbenikov v Sloveniji. Obenem je podporno okolje, ki jim omogoča rast, izkušnje, karierno izpopolnjevanje in vstop na pomembna domača ter še večja, mednarodna prizorišča. Med pripravo na odhod na oder smo mlado flavtistko Tinkaro Lednik povprašali o občutkih pred nastopom ter o njenih ciljih za prihodnost: »Pred nastopom se počutim super, ker se mi zdi, da publika res dobro sprejema našo glasbo, uživamo mi in oni. Jaz prihajam s Koroške, moji kolegi v orkestru prihajajo iz cele Slovenije. Občinstvo je na začetku malo zadržano, ko pa vidijo, da klasična glasba ni tak 'bav, bav', se sprostijo in uživajo skupaj z nami. Sama si želim v prihodnosti dobiti mesto v profesionalnem simfoničnem orkestru, doma ali v tujini.« Iz pesniške zbirke Rdeča zemlja Prišla je pomlad in lahen vetrc deklicam dviga krila in jaz sploh nisem star: posadil sem dvanajst dreves, enaindvajset začimb trajnic in si rekel: hvala ti, rdeča zemlja, da poskušam biti dober, hvala ti, rdeča zemlja, da nisem reven, hvala ti, rdeča zemlja, da sem tukaj in nimam ure in se čas v lepoti nikoli ne ustavi. Odlično razpoložena flavtistka Tinkara Lednik in njen kolega pred nastopom ŠPORT 20 ŠT. 10 I oktober 2024 Dan športa ob ribniku BINA PLAZNIK Dan slovenskega športa so v Žalcu počastili s tekaškim dogodkom. Najmlajši tekmovalec, štiriletni Tjan, je nasmejan odtekel progo s svojo mamo. Že sedmič na najvišjo stolpnico BINA PLAZNIK Start teka trojk Ljubitelji teka so se 23. septembra zbrali na Ribniku Vrbje, da bi tekli z dobrim namenom in preživeli popoldne v tekaškem vzdušju ob druženju, hkrati pa počastili dan slovenskega športa, ki ga obeležujemo prav na ta dan. Preizkusili so se lahko v treh kategorijah. Organi- zator teka je ZKŠT Žalec. Na tek za štajersko-koroški pokal (ŠIK) so se prijavili tisti, ki so se želeli s svojim rezultatom uvrstiti na omenjeno tekaško tekmo. Dolžina teka je bila 5.016 metrov oziroma tri kroge po 1.672 metrov. Tako imenovan cici tek je tek za najmlaj- še otroke do vključno prvega razreda na dolžini proge 180 metrov. Štafetni tek trojk so organizirali v dveh starostnih kategorijah in na dolžini proge trikrat po 1.672 metrov: seštevek let članov ekipe do 140 let in trojke nad 141 let. Znotraj starostnih kategorij so oblikovane še podkategorije moška, ženska in mešana. Vsak član preteče progo v dolžini 1.672 metrov, vrstni red posameznih članov določi ekipa sama. Predajo člani opravijo na startno-ciljnem prostoru s »petko«. Medalje in praktične nagrade so prejeli najboljše tri ekipe v posamezni kategoriji in zmagovalci posameznih kategorij za ŠIK. Absolutni zmagovalec teka za štajersko-koroški pokal je bil Andrej Debelak, pri ženskah pa Nataša Bende. Zmagovalna pri teku trojk je bila ekipa Žareče mušice, ki so jo sestavljali Grega Brglez, Tilen Prislan in Nejc Perko. Pri ženskah je bila najuspešnejša ekipa ATD Savinjčan 1, ki so jo sestavljale Ema Podpečan, Ema Ambrož in Maja Antloga. Žalec je 5. oktobra gostil že 7. Juriš na Hmezad, kjer so se tekmovalci spopadli z izzivom teka v 15. nadstropje po 256 stopnicah. Tekmovanje je bilo razdeljeno na več kategorij, med drugim na posamezne tekače s 5-kilogramskimi nahrbtniki hmelja, gasilce posamezno in gasilske ekipe, otroke in policiste. V vsakem razredu so udeleženci pokazali izjemno predanost in moč, kar se je odražalo v tesnih bojih za najvišja mesta. Gre za preizkus vzdržljivosti in hitrosti. Letos se je dogodka udeležilo 110 tekačev, največ doslej. Organizatorji iz ATD Savinjčan so razglasili rezultate in zmagovalce. V kategoriji s 5-kilogramskimi nahrbtniki hmelja je pri ženskah slavila Klara Čadej (RK TEAM) s časom 1:50, pri moških pa z rekordno 3. zmago juriša Rok Kuserbanj, prav tako član RK TEAM, ki je stopnice premagal v 1:18. Najhitrejša gasilka je bila Anja Lončarek (PGD Ojstriška vas– Tabor) s časom 2:49, sledili pa sta ji Teja Završnik (PGD Prekopa Čeplje Stopnik) in Ajda Kokovnik (PGD Polzela). Pri gasilcih je najhitreje vrh osvojil Gal Janžovnik (PGD Letuš) s časom 1:43, sledil mu je Nejc Ropas (PGD Vransko) z majhnim zaostankom 3,8 sekunde. Tretje mesto je osvojil Luka Stepišnik. V ekipni kategoriji gasilcev je slavila ekipa PGD Zabukovica s skupnim časom 7:31, za njimi pa sta se uvrstili ekipi PGD Vransko in PGD Ojstriška vas–Tabor. Pri otrocih je v starostni skupini rojenih leta 2014 in mlajših slavil Bine Grešak s časom 2:07, pri dekletih pa je bila najhitrejša Neža Knez, ki je vrh stolpnice dosegla v 1:51. Pri otrocih, rojenih med letoma 2010 in 2013, je med fanti zmagal Nejc Tratnik s časom 1:26, med dekleti pa Ema Markon z 1:46. Povezovalec Peter Kavčič in maskota Ponirek sta spodbujala otroke za cici tek Šesta Gmajnska dirka D. NARAGLAV Če te lovi Ponirek, je tek poseben izziv. Simpatična trojka Ponikva 4 Trail. Dekleta so povedala, da jim tek trojk predstavlja dober trening in druženje. Predzadnjo septembrsko nedeljo je bilo v Šeščah v zaselku Gmajna znova zelo kolesarsko vzdušje. Potekala je namreč že 6. Gmajnska dirka, ki jo vsako leto organizira veteranski kolesar, večkratni državni prvak med amaterji Rafko Končina s svojo družino in podporniki. Na tokratni dirki je sodelovalo 52 nadobudnih mladih kolesarjev, ki so tekmovali v vožnji na čas, v kronometru. Najmlajši udeleženec Vid je bil star leto dni in ga je v vozičku potiskala mamica Urška, najstarejši pa je bil osnovnošolec Matevž. Namen prireditve je od začetka enak: navdušiti otroke za gibanje in s tem skrbeti za zdravje. Število udeležencev iz leta v leto raste. Otroci na Gmajni se dirke veselijo, veselju pa se pridružujejo odrasli prebivalci Gmajne, ki so tudi letos poskrbeli za navijaško vzdušje. Tako se na dan dirke po Gmajni razlegajo glasovi ragelj in burnega ploskanja ter spodbujanja tekmovalcev, zastave pa vihrajo kot na čisto pravih tekmah. Kot pravijo organizatorji prireditve, se posebej veselijo tudi dejstva, da so med tekmovalci tudi otroci iz drugih krajev, kar pomeni, da dober glas seže v deveto vas. Sicer pa je navdušenje otrok za njih najlepša nagrada za trud, ki ga vložijo v to organizacijo. Zmagovalci letošnje dirke so bili: Matevž Zobovnik, Kian Korošec in Marko Zagožen, pri deklicah pa Špelca Švencbir, Blažka Končina in Ana Goropevšek. Dirki je sledil srečelov, ki so ga omogočili sponzorji iz treh občin. Glavni dobitek je bil skiro, a tudi drugi dobitki so bili mikavni in so razveselili tekmovalce. Zmagovalci med fanti in dekleti z najboljšim časom vožnje na stopničkah ŠPORT ŠT. 10 I oktober 2024 Tretji Ponikva4TRAIL L. G. 21 Anja Mazej na tuje ARHIV PD PONIKVA 42 tekačev se je podalo na 23 km dolgo progo in pri tem premagovalo kar 1.100 višinskih metrov, 56 pohodnikov pa je podobne višinske metre pospravilo v 17 kilometrih. T. T. Slovenska reprezentantka Anja Mazej, pred časom članica SIP Šempeter, se prvič podaja na tuje, zaigrala bo namreč za italijanskega velikana Igor Gorgonzola Novara. 24-letna odbojkarica se bo v dresu ene najboljših odbojkarskih zasedb predstavila že ta konec tedna na obračunu z Milanom. Anja Mazej NOV IČKE T. T. Savinjska veterana »vladarja« Balkana Zadnji vikend v septembru so se v črnogorskem mestu Bar zopet zbrali najboljši atleti – veterani iz vseh balkanskih držav, tokrat že triintridesetič. Med slovenskimi predstavniki sta se dogodka udeležila tudi Alojz Snedič iz Malih Braslovč in Marko Božiček iz Ločice ob Savinji. Alojz Snedič je v svoji kategoriji M80+ ugnal konkurenco na 100 m z odličnim rezultatom 15,97 s, balkanski prvak pa je postal tudi s svojimi 20 let mlajšimi kolegi v štafeti 4x100 m M60+. Marko Božiček je v svoji kategoriji M60 prepričljivo slavil v tekih na 100 m, 300 m z ovirami (16,42 s in 48,38 s) ter 400 m (65,51 s) in v štafeti 4x100 m (55,08 s). Tekaška prireditev vsako leto pritegne več ljudi, tekačev in navijačev. Po najlepših kotičkih Ponikve pri Žalcu so se 12. oktobra že tretjič podali tekači in pohodniki na športno-tekaškem dogodku Ponikva4TRAIL, ki ga pripravljata Planinska sekcija in Športno društvo Ponikva. »Trasa je letošnje leto udeležencem postregla z dodatno mero adrenalina, saj so bile strmine po nekajdnevnem dežju spolzke, blatne in mokre. Udeleženci so se med potjo spustili konkretnih nekaj metrov v dolino in kmalu zatem znova grizli kolena proti novemu vrhu. Ponikva4TRAIL namreč poteka čez štiri bližnje okoliške vrhove in od tod tudi izvira ime dogodka,« je v imenu organizatorjev povedal Matej Sitar. V tekmovalnem delu so v ženski kategoriji prva tri mesta zasedle Planinska orientacija »Ponikva 2024« Planinsko društvo Žalec je pripravilo 1. planinsko orientacijsko tekmo v Savinjski planinski orientacijski ligi za sezono 2024/2025, ki je potekala v nedeljo, 6. oktobra, na Ponikvi pri Žalcu. Start in cilj ekip je bil pri gasilskem domu na Ponikvi pri Žalcu, nastopilo pa je 191 udeležencev. V kategoriji A – učenci (do vključno 6. razreda osnovne šole) in v kategoriji B–učenci (do vključno 9. razreda osnovne šole) sta zmagali ekipi PD Dobrovlje–Braslovče, v kategoriji C – mladina (do vključno 20 let) ekipa PD Polzela Malteški orli, v kategoriji D – člani (od 18 let) ekipa PD Zabukovice, v kategoriji E – starejši člani (od 45 let) ekipa PD Polzela in v kategoriji F – družine (najmanj eden od staršev oz. starih staršev in otroci do vključno 9. razreda osnovne šole) štiričlanska družina Jazbec PD Polzela. Na Ponikvi čez drn in strn ki ustvarjajo vzdušje, in družine z otroki, ki v cilj pospremijo slehernega tekača, prostovoljce in mimoidoče, ki rečejo: 'Zagotovo še pridem,'« v imenu organizatorjev dogodek komentira Matej Sitar. ŠPORT NA KRATKO ODBOJKA Odbojkarice SIP Šempeter so v 3. krogu I. DOL doma gostile ekipo Grosuplja in zmagale 3 : 0. Odbojkarji SIP Šempeter so v 4. krogu tekmovanja za pokal Slovenije s 3 : 0 premagali ekipo Korvolley Mislinja. V 3. krogu I.B DOL lige za moške so odbojkarji SIP Šempeter doma premagali ekipo Šoštanj–Topolšica s 3 : 0. Tudi čez vodo Anja Finkšt (3:01:40), Janja Kolenc (3:05:55) in Martina Brglez (3:13:41), v moški kategoriji pa so si prva tri mesta izborili Tadej Serdinšek (1:57:13), Urh Peček (2:04:20) ter Erik Mavser (2:07:44). »S posebno dogodivščino smo letos postregli tudi našim 22 najmlajšim udeležencem, ki so se kmalu po štartu tekaškega dela dogodka prav tako odpravili na mini trail, kjer so spoznavali pomembnost dobrega označevanja proge, pomen postojank, na koncu pa prav tako občutili, kako je, ko že precej utrujen in zadovoljen pritečeš skozi cilj,« je pojasnil Matej Sitar. Pri organizaciji dogodka je pomagalo skoraj 30 prostovoljcev, na pomoč pa so priskočili tudi druga društva v kraju, sponzorji in donatorji. »Udeleženci dogodek večkrat komentirajo z besedami, kot so 'domač trail' in 'srčen trail', kar ekipo vedno znova motivira, da Ponikva4TRAIL ustvarja na način, da to ni le enodnevni športni dogodek. Postaja skupnost, ki druži različne ljudi – zagrete tekače in tiste, ki se pridejo le podružit, pohodnike, NOGOMET V 7. krogu medobčinske nogometne lige Celje so nogometaši Žalca gostovali v Laškem in zmagali z rezultatom 7 : 3. Na lestvici so z devetimi točkami na drugem mestu. KOŠARKA V 4. kolu II. SKL so Hopsi doma gostili ekipo IPROS Vrhnika in zmagali z rezultatom 92 : 71. S tremi zmagami in enim porazom so na lestvici na drugem mestu.. Vransko je teklo Ob dnevu slovenskega športa je Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko v sodelovanju z občino pripravil Tek za smeh – Vransko teče 2024. Prireditev je ponovno priklicala na obraz veliko smeha vsem tekačem in ostalim zbranim, ki so tekače, tako majhne kot velike, vzpodbujali na tribuni in ob progi. Lepo število tekačev, vseh je bilo 335, se je podalo na 300 m, 600 m, 5 km in 10 km dolge trase po Občini Vransko. S tem dogodkom so dodali svoj kamenček v mozaik in tako obeležili tudi dan slovenskega športa in zaključili evropski teden mobilnosti. Predsednik za nov mandat Na skupščini Zveze športnih društev Občine Žalec, ki je bila 16. oktobra v prostorih Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, so za predsednika zveze za nov mandat štirih let ponovno izvolili Matjaža Končino. Predstavniki žalskih športnih društev so na volilni skupščini poleg predsednika izvolili tudi upravni odbor in nadzorni odbor zveze za prihodnja štiri leta. Navzoče delegate športnih društev je nagovorila podžupanja Občine Žalec Tanja Basle. 22 HOROSKOP / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA NOVEMBER 2024 OVEN BIK DVOJČKA Otroci za otroke BINA PLAZNIK Že prvi dan v mesecu nastopi mlaj v škorpijonu, znamenju, ki vam nasprotuje. Da boste kvalitetno delovali in preživljali čas v novembru, bosta ključni besedi prilagodljivost in sodelovanje z ljudmi iz vaše okolice. Uranov vpliv vam lahko povzroči kakšen nenavaden dogodek, spremembo, ki je niste pričakovali. V drugi polovici meseca se obeta bistveno bolj prijazno obdobje tako zasebno kot tudi na področju financ. Venera v sorodnem znaku prinaša veliko dobrega. Že drugi dan v novembru bo vaš vladar Merkur vstopil v vam nasprotno znamenje strelca. To prinaša potrebo po drugačnem načinu razmišljanja, prilagajanju, previdnosti in upoštevanju trenutnih okoliščin. Vendarle ste dvojček, zato vam bo vse našteto lepo uspevalo z le malo truda. Spremembe, ki jih lahko aktivirate, bodo zelo zanimive. Področja, ki bodo izpostavljena, bodo povezana s tujino, potovanji, pridobivanjem novih znanj in širjenjem obzorij. Utrinki s predstave RAK Pred vami je zanimiv mesec, v katerem boste imeli dovolj energije, v prvih treh tednih se bo dvigovala tudi krivulja vaše vitalnosti. Zanimale vas bodo zelo različne teme in ni razloga, da se jim ne bi posvetili. Dom in družina bosta igrala pomembno vlogo. Od 11. dalje, ko bo Venera vstopila v vam nasprotno znamenje kozoroga, se svetuje povečana previdnost v čustvenih odnosih. Bodite pozitivno naravnani, to je najboljši recept za srečo! Pazite tudi pri porabi denarja! Že ob zaključku lanskega šolskega leta so poslušalci uživali v večjezični predstavi Upaj si, bodi ti v angleškem, nemškem in slovenskem jeziku, ki so jo pripravili učenci I. OŠ Žalec skupaj z mentorico interesne dejavnosti English Playhouse Urško Cehner. V Domu LEV Od 4. novembra dalje se pričenja za vas silno aktivno in dinamično obdobje, ko boste prekipevali od energije. Mars, planet akcije, bo namreč vstopil in vse do konca meseca potoval po vašem znaku. Večje število planetov v sorodnem znaku bo prav tako botrovalo vaši uspešnosti in dobremu počutju. Izkoristite zelo ugoden trend za delo! V ljubezni vam je najbolj naklonjena prva tretjina meseca, ko boste imeli srečo na svoji strani! TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Pred vami je dober mesec, ki se ga lahko veselite. Čutili boste, da obvladujete okoliščine v svojem življenju, kar vas bo pomirjalo. Veliko se boste ukvarjali z načrtovanjem in prihodnostjo. Vaš planet vladar Merkur bo 26. novembra nastopil retrogradno pot, zato v teh dneh povečajte svojo previdnost v delovanju na vseh področjih. Pride lahko do zapletov ali nepredvidenih zastojev, ustvarite si rezervo v času! Včasih ne boste vedeli, kaj bi si mislili o dogodkih, ki jih boste doživljali. Če se boste sprostili in prepustili, boste naredili najboljšo potezo. Kajti nič ne bo videti tako, kot boste mislili sprva! To velja še zlasti za zadnje dni v mesecu, ki lahko marsikaj obrnejo na glavo. Od 12. novembra dalje, ko bo Venera, vaša vladarica, vstopila v sorodni znak kozoroga, se bo prebudil vaš čut za praktičnost. Veliko koristnega in konkretnega lahko naredite! Že prvi, prazničen dan v mesecu nastopi mlaj v vašem znaku, kar je znanilec novega ciklusa dejavnosti. Uživali boste podporo kozmosa, kajti november je tradicionalno vaš mesec. Sonce v vašem znaku vas bo prve tri tedne meseca obdarilo z dobrim počutjem in vitalnostjo, zato boste lažje kos vsemu. Veliko energije boste namenili uvajanju novosti, načrtom za prihodnost, aktualni bodo tudi stiki s tujino. Časa za učenje in usvajanje novih znanj vam tudi ne bo zmanjkalo! V sredo, 11. septembra, smo na OŠ Petrovče začeli dan nekoliko drugače. Zjutraj smo se najprej zbrali v razredih, kjer smo prejeli malico – tokrat so nas kuharice razveselile s »hot dogi«. Med uživanjem malice smo zaradi lažje organizacije skupaj na hitro pregledali urnik dejavnosti, zatem smo se vsi skupaj odpravili peš na stadion v Žalec. Ob prihodu v Žalec so nas učitelji športa razdelili v skupine, zatem pa smo se odšli ogrevat, saj je to ključnega pomena pri atletiki, da ne bi prišlo do poškodb. Za nas, devetošolce, je najprej sledila preizkušnja v teku na 60 m. Po krajšem odmoru smo nadaljevali z metom vorteksa, pri čemer smo poizkušali doseči čim večjo razdaljo. Na koncu smo se pomerili še v skoku v daljino. Rečem V novembru vas čaka kar nekaj izzivov in preprek, kar velja še zlasti za prvo polovico meseca. Prilagajanje okoliščinam in situacijam bo najboljša rešitev. Mars v nasprotnem znaku vam od 4. dalje nasprotuje, zato pazite na svoje reakcije v delovanju. Adrenalin bo povečan in mimogrede lahko reagirate preveč egocentrično, celo agresivno! Na čustvenem področju bo najbolj zanimiva prva tretjina meseca, v kateri bo velikokrat veselo. Sonce v škorpijonu bo v prvih treh tednih novembra okrepilo vašo vitalno energijo, počutili se boste bistveno boljše v primerjavi s predhodnim obdobjem. Mlaj nastopi že prvi dan v mesecu in odločali se boste za nove pristope in formule, kako in kaj v prihodnje. Čas za odločitve takšne vrste je dober! Čustvenemu življenju je naklonjena druga polovica meseca, v kateri vas čakajo lepi trenutki. Horoskop je za vas pripravila astrologinja Dolores, ki je dosegljiva na 041 519 265 in na FB ASTRO DOLORES. zično plesno predstavo 'Upaj si, bodi ti'. Ker se je šolsko leto bližalo h koncu, smo za ponovitev predstave določili datum 15. 10., v povezavi s tednom otroka, katerega glavna misel je 'biti otrok v letu 2024'. Na mladih svet stoji, pravijo. Predstava odkriva težave mladih, kako težko je najti svojo in pravo pot, biti iskren do sebe, prepoznati prave prijatelje in slediti glasu svojega srca. Zmaga pozitivnih misli, poguma ter medsebojnega sodelovanja med mladimi se med predstavo poveže s humorjem, plesom in glasbo, zato nas predstava navda z lepimi občutki in dobro voljo. Hvaležni smo za zadovoljstvo gledalcev po predstavi in hkrati zadovoljni, da nam je s ponovitvijo predstave uspelo razširiti naše sporočilo še širšemu krogu gledalcev. V dramski skupini smo uživali na odru in v zaodrju, pokali od energije in bi še igrali, igrali ... Resnično sem ponosna na naše učence, nekaj igralcev iz naše dramske skupine je bilo celo pripravljenih priti nazaj med nas na vaje ter ponovno odigrati svoje vloge, čeprav so to šolsko leto že srednješolci.« MLADI AVTORJI Kaj bi? NELI KRAMARŠEK, 9. C, OŠ PETROVČE Vaš vladar Jupiter bo z retrogradnim gibanjem poskrbel, da boste imeli ponovno možnost proučiti svoje predhodno delovanje in mogoče kaj spremeniti. Izredno aktualno bo že po 4. v mesecu, ko boste zaradi odličnega položaja Marsa imeli iz dneva v dan bistveno več energije, elana in moči. Bistveno je, da se odločite za selekcijo svojih ciljev. Preti namreč nevarnost, da boste hoteli delati vse hkrati, s tem pa se bo vaša moč porazgubila! Vaš vladar Saturn bo končno stopil v direktno pot prav na sredini meseca ob polni luni. Še pred tem bo kraljica ljubezni in denarja Venera 12. vstopila v vaše znamenje, kar prinaša krasne obete na obeh področjih. Izkoristite jih maksimalno sebi v prid. Energije boste imeli dovolj, še zlasti v prvih treh tednih meseca. Zaživelo bo tudi vaše družabno življenje, ki je zadnje čase stalo kar nekako v ozadju. II. slovenskega tabora Žalec so 15. oktobra odigrali kar dve ponovitvi, eno v dopoldanskem času in drugo popoldne. Urška Cehner, avtorica muzikala, je povedala: »Konec letošnjega maja smo z dramsko skupino English Playhouse premierno uprizorili avtorsko, večje- Na športnem dnevu lahko, da je najbolj štelo to, da se je vsak potrudil po svojih najboljših močeh. Čisto na koncu smo se med seboj pomerili še najhitrejši v teku na 60 m z namenom, da bi sestavili ekipe za moško in žensko šolsko štafeto. Tokrat smo se pomerili na malo daljši razdalji, in sicer na 100 m. Kvalifikacije za štafeto so dodale še več napetosti in vznemirjenja, saj so se vsi trudili dati svoj »maksimum«. Ob koncu smo se skupaj s svojimi razredniki odpravili peš nazaj v šolo, kjer nas je čakalo kosilo. Po poti smo se pogovarjali o dogodkih dneva in uživali v sproščenem zaključku športnega dne. Verjamem, da je bil ob koncu tega dne vsak pri sebi zadovoljen, ker smo preživeli aktiven dan, poln športa in zabave. Poletje dolgo, toplo nam dalo je polet, v septembru dež oviral je naš vzlet. A kaj bi … V šolo smo prišli, takoj prehlad spet staknili. Da ni to šolska alergija, v glavi spet norija. A kaj bi … S prijatelji se med listje zapodimo, da glavo si zbistrimo. Veter po hodnikih vije, z ocenami nas privije. A kaj bi … S snegom pride čez goro Božiček in za njim še kak drug striček. Učitelji nam teste delijo in nam se roke tudi pozimi potijo. A kaj bi … Kulturni zavod Kult TINKO POLOVINKO BREZPLAČEN OGLAS DEVICA Cena minute pogovora je po ceniku vašega operaterja. Večje število planetov v ognjenih sorodnih znakih vam bo nudilo odlično oporo pri delovanju v mesecu novembru. Vaš vladar Mars bo že ob pričetku meseca vstopil v leva, kar vam prinaša veliko energije, borbenosti in dobre organiziranosti v delovanju. Merkur bo skoraj ves mesec omogočal kvalitetno dogovarjanje. V zadnji tretjini meseca lahko pričakujete porast vitalnosti in dobro počutje. Venera, kraljica denarja in ljubezni, vas bo razvajala v prvi tretjini novembra. ŠT. 10 I oktober 2024 9. novembra 2024 • 10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 1, 2, 3 bo leta konec in počil bo tudi šolski lonec. Še to in to naj vsak naredi, od znanja se iz glav kadi. A kaj bi … … že zdaj na počitnice odšli! Eva Žuža, 7. b-razred, I. OŠ Žalec Vstopnice za izven po 6 EUR na voljo v TIC-u Žalec in na zkst-zalec.si MALI OGLASI utrip@zkst-zalec.si I 03 712 12 80 PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudim PEDIKURO NA DOMU. Info.: 041 821 218 (Mateja) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Ugodno PRODAM ZAZIDLJIVO SONČNO ZEMLJIŠČE par.št.1078/2 k.o. Žalec, v izmeri 450 m2 ali 900 m2. Priključki na objektu: kanalizacija, elektro, telefon, plin. Info.: 041 211 287 INFORMACIJE ŠT. 10 I oktober 2024 Naročnik oglasa: Kronoterm, d.o.o., Trnava 5 e, 3303 Gomilsko ADAPT Toplotna črpalka je pametna, varčna in elegantna rešitev za vaš dom, ki zagotavlja udobno temperaturo in minimalističen dizajn, ki se zliva z okolico. 5,20 SCOP SEZONSKA ZMOGLJIVOST KRONOTERM D.O.O. 3-18 kW Trnava 5e, 3303 Gomilsko TOPLOTNA MOČ 03 703 16 20 23 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 10 I oktober 2024 Srečanje pod štiristoletno lipo LUCIJA GROBLER LUKA ROJNIK, L. G. Potomci rodbine Golavšek so se srečali na domačiji pri Ramšakovih, kjer so njihove skupne korenine. Reški bend na odru svoje dvajsetletnice Reški bend za 20 let D. NARAGLAV Zadnjo septembrsko soboto zvečer je glasbena skupina Reški bend s svojimi glasbenimi in pevskimi gosti obeležila svojo dvajsetletnico. Srečanja se je udeležilo 85 potomcev Zofije in Jožefa Golavška in njihovih partnerjev V nedeljo, 15. septembra 2024, so se na domačiji Golavšek, po domače pri Ramšak, v Lokah (Občina Tabor) srečali potomci prvih Golavškov na tej domačiji – Zofije, rojene Lukman (1887–1969), in Jožefa Golavška (1890–1967). Domačija je bržkone najbolj poznana po veličastni štiristoletni lipi, o kateri smo v našem časopisu že pisali. Pisali pa smo tudi že o dr. Francu Ksaverju Lukmanu (1880–1958), priznanem slovenskem teologu, filozofu, profesorju na Teološki fakulteti, prevajalcu, apostolskem protonotarju in glasbeniku, članu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je bil Zofijin brat, ravno tako rojen na domačiji Ramšak. Pri Ramšakovih se tej idilični domačiji na hribčku nad Taborom reče zato, ker so se predniki tako tudi v resnici pisali. »Družina Ramšak ima bogato zgodovino, saj njihov znani obstoj sega več stoletij nazaj in se pojavlja že v samem začetku pisanja cerkvenih knjig, morebitni zgodnejši zapisi v urbarjih pa še niso raziska- ni. Do danes je znanih 12 generacij. Zapis v mrliški knjigi iz leta 1700 navaja, da je Urban Ramšak umrl star 70 let, kar pomeni, da je bil rojen okoli leta 1630,« pojasni Ladislav Košec iz Ločice, tudi sam potomec in organizator srečanja Golavškov, ki je pripravil tudi družinsko drevo. Je član rodoslovnega društva in se z zbiranjem podatkov in iskanjem o različnih arhivih doma in v tujini ukvarja že zelo dolgo: »Prve zapise sem naredil že verjetno pred tridesetimi leti. Večkrat sem obiskal Nadškofijski arhiv v Mariboru in Zgodovinski arhiv v Celju, zemljiško knjigo, sem pa tudi član Slovenskega rodoslovnega društva, zato si že malo lastim naziv rodoslovec … Z večjo intenzivnostjo se s tem ukvarjam od leta 2020. Sedaj je raziskovanje lažje, ker so od leta 2017 matične knjige dosegljive na internetu. A tega v vsakem primeru ne moreš početi, če te res ne zanima. Močno me zanima, od kod smo, kakšne so naše korenine. Posebna motivacija mi je, da se tisto, kar sem raziskal, ohrani v Gospodarji na kmetiji se menjajo stara lipa pa ostaja. neki urejeni obliki za naše potomce,« pove Ladislav Košec. Gospodarji na kmetiji Ramšak si sledijo v naslednjem vrstnem redu: Urban Ramšak (1630–1700) in Marjeta (1636–1716), Primož Ramšak in Marija, Štefan Ramšak in Helena, Marija Ramšak in Jožef Knez, Ožbalt Knez in Barbara Mals, Terezija Knez in Gašper Hribovšek, Roza Hribovšek in Franc Lukman, Zofija Lukman in Jožef Golavšek, Jože Golavšek in Marija Goropevšek ter sedanja gospodarja Magda Golavšek in Jani Mak. Uradni priimek Ramšak se je »izgubil« s Štefanom in Heleno Ramšak ob koncu 18. stoletja, ki nista imela moških potomcev. Tudi sicer je tradicija ženskih potomk na domačiji močna. »Trenutno v ospredje stopa že nova generacija, ki jo predstavljata Nina Mak in Damjan Lopan. Njuni hčeri Lana in Julija skupaj s sestričnama Rubi in Zarjo predstavljajo že dvanajsto generacijo. Ramšak, Knez, Hribovšek, Lukman, Golavšek in Lopan pa so zaenkrat priimki gospodarjev, ki so gradili domačijo Ramšak, ki še danes veličastno kraljuje pod štiristoletno lipo.« Na srečanju Golavškov, katerih dekliški je tudi priimek zadnje gospodarice, se je skupaj s partnerji srečalo 85 potomcev in partnerjev rodbine Golavšek, ki izhajajo iz petih otrok, potomcev Zofije in Jožefa Golavška (Zofija, Franci, Joško - Jože, Minka Marija, Anica). Po sveti maši v taborski cerkvi so jih pogostili sedanji gospodarji na domačiji Ramšak, ki vse skupaj povezuje. Vse prisotne je s prijazno besedo dobrodošlice nagovoril gospodar Jani Lopan, Magdin mož. Dogodek se je zaključil s prijetnim kosilom in popoldanskim druženjem v Hiši Lisjak malo nižje pod domačijo. »Verjamem, da je srečanje uspelo, udeležilo se ga je kar 80 odstotkov vseh vabljenih, bilo pa je tudi polno emocij in obujanja spominov. Prav vsi udeleženci so bili za to hvaležni,« doda Ladislav Košec, sin Minke, rojene Golavšek. Začeli so povsem po naključju v planinskem domu pod Reško planino, in sicer predvsem zaradi izziva, ali si upajo zapeti na prireditvi ob dnevu žena v planinskem domu. Upali so si in sedaj to počnejo že 20 let. Začeli so z enim nastopom na leto – na omenjeni prireditvi ob dnevu žena. Vadili so bolj poredko, večinoma pred nastopi. Ker pa so tisti, ki so jih slišali, bili navdušeni nad njihovim izvajanjem in ker so marsikoga do solz nasmejali, so s tem nadaljevali in tudi vse pogosteje nastopali na raznih dogodkih tudi izven domačega kraja. Tako so s kamenčkom na kamenček, s pesmijo na pesem ustvarjali mozaik svojega delovanja. Najbolj so ponosni na svoj nastop na državnem tekmovanju ljudskih pevcev in godcev v Rogaški Slatini, kjer so prejeli srebrno plaketo. Vsi člani Reškega benda so si v sorodu. Mogoče je to čudežno lepilo, kot je dejala povezovalka jubilejne prireditve Silva Rizmal, prav tako sorodnica, ki jih drži skupaj. Nimajo nekakšnega vodje, čeprav – kar se melodij tiče – to vlogo prevzame harmonikar Franci Tratnik, kadar je treba kaj povedati, pa to pove Franci Pristavec. Da varno pridejo, kamor želijo, poskrbi Miran Tratnik, hkrati pa tudi vestno zapiše vse nastope, ki jih imajo, in pesmi, ki jih pojejo. Bernard Tratnik ureja papirje in skrbi za finančno plat delovanja skupine. Peti član pa je Toni Cestnik, ki se vključi povsod, kjer je to potrebno. JJubilejni koncert, ki so ga obiskovalci v dvorani Prebold napolnili do zadnjega kotička, so zapolnili z ljudskimi melodijami. Povezovalka prireditve Silva Rizmal je poskrbela tudi za scenarij in potek prireditve, zanjo pa imajo veliko zaslug tudi Janja Tratnik in drugi sodelujoči, vključno s sponzorji. Ob jubileju so se jim na odru pridružili sokrajani, Reški slavčki, pevke Folklorne skupine Grifon, Veseli Pruhovčani, etno skupina KD Galicija in OK!tete iz Tabora, ki so sekcija Pevskega društva Tabor. Zakonca Marija in Miha Sitar Diamantna zakonca Sitar T. T. Zakonca Miha (91 let) in Marija (79 let) Sitar iz Andraža nad Polzelo sta praznovala 60 let zakona, diamantno poroko. Jubilej sta proslavila s sveto mašo v domači župnijski cerkvi sv. Andreja v Andražu nad Polzelo, ki jo je bral župnik Urban Lesjak. Praznovanje sta nato nadaljevala v krogu svojih domačih. Mihu in Mariji so se v zakonu rodili trije sinovi, Dani, Miran in Božo, ki so si ustvarili družine. Sedaj ju razveseljuje še šest vnukov in dva pravnuka. Vsi ju radi obiskujejo, kljub kar visokim letom pa sta še dobrega zdravja. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 10 I oktober 2024 25 Preboldski jamarji iz Pekla v svet L. GROBLER D. NARAGLAV Minuli mesec, točneje 25. septembra, je minilo 55 let od pravno-formalne ustanovitve Jamarskega kluba Črni galeb Prebold. Jamarji so svoj jubilej proslavili z več aktivnostmi. V Občinski knjižnici Prebold so na ogled postavili razstavo o svojih odpravah v tujino. Izdali so tudi knjigo o vseh teh odpravah in pripravili srečanje vseh članov, ki so bili na teh ekspedicijah. Skupaj so se podali tudi na ogled jame Pekel. Svoj 55-letni jubilej so obeležili tudi slovesno. Za glasbeni poklon obletnici je poskrbel Roman Zelič - Jerry, ki je za jamarje v rokovski izvedbi uglasbil pesem Jamarček. »Neizbrisni so spomini na odkritje gornje etaže v jami Pekel, ki takrat še ni bila turistična jama, pa na raziskovanje 130 metrov globokega brezna na Golteh, na trenutke veselja, ki so nas spremljali pri odkrivanju globin in dolžin v Tajni jami pri Andražu, Gliji jami, Bezgečevi jami, Klemenškovem peklu, Neskončnem breznu in ko smo posegali v skrivnostni svet Brezna presenečenj na Dobrovljah, ki je z globino 472 m dolgo veljal za najbolj globoko brezno na Štajerskem,« pove Darko Naraglav. Člani preboldskega kluba, ki so se udeležili posameznih odprav (ene ali več), na tokratnem srečanju ob 55-letnici kluba. Začetki obiskovanja jam na področju Savinjske doline segajo v pomlad leta 1969. Takrat so se nekateri fantje iz Dolenje vasi na pobudo nekdanjega fotografa in ključavničarja Mirka Pečarja prvič podali v jamo Pekel pri Podlogu. Nekaj drugih fantov se je skupaj z Antonom Vedenikom prav v tem času podalo v jamo Škodavnico pri Vranskem. Že kmalu je temu sledila skupna akcija v jamo Pekel in nato še več obiskov te in drugih jam na področju osamelega krasa Spodnje Savinjske doline. »Na eni od akcij v jamo Pekel, 14. avgusta 1969, sva z Dragom Pečarjem (z nama je bil tudi sosed Karel Zlobec, ki naju je čakal spodaj ob potoku Peklenščice) preplezala 20 metrov visok kamin nad vodo podzemne Peklenščice in s tem tudi odkrila gornjo etažo jame Pekel. To odkritje je vse, ki smo se že 'zastrupili' s skrivnostmi in lepotami podzemnega sveta, pripeljalo do odločitve za ustanovitev jamarskega kluba,« se spominja Darko Naraglav, ki je spomine na številne podvige in odprave jamarjev tudi arhiviral v sliki in besedi. Kmalu zatem so svojo odločitev tudi realizirali in 25. septembra 1969 tudi formalno-pravno postali člani takratnega Društva za raziskovanje jam Slovenije oziroma sedanje Jamarske zveze Slovenije, ki letos obeležuje že 135-letnico organiziranega slovenskega jamarstva. »Preboldski jamarji smo v 55 letih dali neizbrisen pečat zlasti raziskavam na področju osamelega krasa Spodnje in Zgornje Savinjske doline, na Kozjanskem, v Zasavskem hribovju in v predalpskem in alpskem svetu Zgornje Savinjske doline. S svojim delom smo v teh letih naredili sliko kraških razmer na vseh omenjenih področjih in obogatili kataster Jamarske zveze Slovenije z novo odkritimi jamskimi objekti. Na področju osamelega krasa smo raziskali in dokumentirali nekaj sto jam in brezen,« pove Darko Naraglav. Od Galapagosa do Filipinov Bogato bero teh raziskav dopolnjujejo raziskave in uspehi, ki so jih dosegli na svojih ekspedicijah na tleh Južne Amerike, na otočju Galapagos, na karibskem otoku San Andres, v Ekvadorju in Kolumbiji, na grškem otoku Kreta in na treh odpravah na Filipinih. »Leta 1978 smo prvič odpotovali preko luže v Južno Ameriko in se na znamenitih Darwinovih otokih spoznavali z jamami, ki so nastale v lavi. Na tej odpravi smo se prvič srečali tudi s kraškimi jamami v ekvadorskem deževnem gozdu. Ta odprava je bila tudi odskočna deska za vse naslednje odprave. Tako nas je želja po novih spoznanjih in izkušnjah leta 1984 vodila v andski kraški svet Kolumbije ter ob koncu še na otok San Andres v Karibskem morju, kjer smo raziskovali in spoznavali abrazijske in morske jame. Svojstvena in nadvse uspešna je bila tudi odprava na Kreto, kjer smo med ostalimi jamami raziskali in dokumentirali tudi drugo najdaljšo grško jamo Tzani Spilios. Posebno mesto v odpravarskem pogledu pa velja zadnjim trem odpravam leta 1995, 1999 in 2008, ko smo odkrivali in raziskovali jame in brezna na filipinskem otoku Boholu. Tu smo uspeli raziskati in dokumentirati 70 jamskih objektov, katerih skupna dolžina znaša preko 15 kilometrov,« je na bogato bero preboldskih jamarjev ponosen Darko Naraglav. Prvi na Visu in globinski rekord v BIH Prijetne spomine imajo tudi na odprave na kras bivše Jugoslavije. »Radi se spominjamo raziskovanja Savine jame v kraju Mokro pri Sarajevu, nepozabno ostaja gostoljubje sarajevskih in trebinjskih jamarjev. Še posebno radi se spominjamo raziskav brezna Bravenik, s katerim Tone Vedenik, prvi predsednik kluba in vodja večine odprav ter urednik te zadnje knjige, ki jo je na srečanju tudi predstavil. Nepozabno je bilo tudi raziskovanje otoka Visa, še zlasti zato, ker smo bili prvi jamarji takratne Jugoslavije, ki jim je uspelo dobiti dovoljenje za raziskovanje jam na tem vojaškem in strateško pomembnem otoku. Lepa in doživeta so tudi še druženja z jamarji doma in po svetu. Posebno lepi spomini ostajajo na Španijo in Italijo, na svetovni speleološki kongres v Barceloni in dvakratno udeležbo na taboru športne unije Italije v Pinzanu, kjer smo zastopali slovenske jamarje in z jamarji društva Pradis tudi raziskovali tamkajšnji kras.« vih jam ter brezen nam je leta 1981 Raduha razkrila tudi svoj najlepši jamski alpski biser Snežno jamo, ki je 14. julija 1990 postala tudi najvišje ležeča turistična jama v Sloveniji. Z odkritjem te jame je bilo kronano dotedanje aktivno raziskovalno delo, z ureditvijo za turistični obisk pa se je pričelo novo obdobje v delu in življenju kluba. Že od odkritja v letu 1981, še bolj pa od leta 1990, ko smo jamo odprli za ogled, smo tako rekoč bili 'poročeni' s to jamo, s tem jamskim kraškim alpskim biserom, ki bi mu težko našli primerjavo. Žal narava dela svoje, leta pa tudi, in tako smo se že pred časom znašli pred dilemo, kako naprej z jamo, ki zlasti v vhodnem delu zaradi taljenja ledu iz leta v leto povzroča več težav. Za dodatne težave so poskrbele lanske poplave z obilo dežja, ki je sprožil plaz v vhodni udornici in uničil vhodni del jame, tako da zaenkrat ogled za turiste ni mogoč, vprašanje pa je tudi, kako bo v prihodnje, saj je potrebna obsežna sanacija, da se zagotovi potrebna varnost obiskovalcev. Ob zadnjih obiskih smo ugotovili tudi, da se udornica poseda. Naredila se je še veliko večja odprtina, skozi katero še naprej prihaja do vdiranja materiala na plazišču. V udornici je tudi več podrtih dreves, dve podrti smreki pa sta ogrozili tudi naš nadstrešek za obiskovalce. Kako sanirati udornico, da bo dovolj varno, pa je skorajda vprašanje za milijon dolarjev. Vsekakor bo to zelo drago in brez pomoči države ali evropskih sredstev ne bo šlo. S tem se ukvarjajo strokovnjaki in drugi deležniki (Zavod za varstvo narave, predstavniki občine Luče), ki so si to situacijo že ogledali. Nazadnje v ponedeljek, 23. septembra, ko sta skupaj z nami preučevala nastale razmere in možnost sanacije strokovnjaka, poslana s strani države.« Poleg jamarstva in s tem odkrivanja in dokumentiranja jam so bili preboldski jamarji aktivni na številnih drugih področjih. Številni pokali, priznanja, diplome in druga odličja, ki krasijo jamarski dom v preboldskem Gaju, gotovo pričajo tudi o tem. »Biti prvak v občinski ligi v malem nogometu, večkrat zapovrstjo doseči prvo mesto v ligi za planinsko orientacijo, večkrat zastopati bivšo Zvezo rezervnih vojaških starešin na tekmovanju Po poteh partizanske Jelovice in še številni drugi pohodi in rezultati so samo potrditev vsestranskosti našega dela v preteklosti, deloma pa tudi še sedaj, čeravno so sedaj drugačni časi. Svoje znanje in izkušnje ter dolgoletno sodelovanje s sekretariatom za ljudsko obrambo in Civilno zaščito smo jamarji večkrat oplemenitili v akcijah NNNP (nič nas ne sme presenetiti), še zlasti pa s svojo ekipo za reševanje ljudi ob elementarnih nesrečah iz visokih stavb. V preteklosti smo tvorili tudi ekipo za reševanje v Rudniku Hrastnik. Prav tako pa smo tudi v sestavu CZ (Civilne zaščite) v Občini Prebold, prej tudi Občine Žalec,« naniza Darko Naraglav, ki je najbolj zaslužen za bogato foto in izdajateljsko bero društva. »Poleg glasila Črni galebi smo bili 15 let zapovrstjo založniki naravoslovnih stenskih koledarjev. Izdali smo tudi tri samostojne publikacije Naše Jame in več skupnih, v katerih smo objavili dosežke svojih jamarskih odprav, in ob številnih drugih priložnostih medijskega poročanja.« Najbolj aktualna je knjiga, ki je posvečena odpravam v tujino in deloma 55-letnemu jubileju, ki je izšla lani. TAKTILIA Prostorska kiparsko-zvočna postavitev Avtorice: Polona Demšar, Demšar Paola Korošec, Korošec Mojca Smerdu in Dani Žbontar Snežna jama – pot v turizem Posebno mesto v raziskovanju jam pa je Snežna jama na preko 2000 metrov visoki Raduhi nad Lučami, pravi Darko Naraglav: »Po odkritju Jelenje jame in drugih zanimi- Založništvo in druge aktivnosti Odprtje razstave BREZPLAČEN OGLAS Najstarejša še živeča člana odprav Franci Gaber (nekdanji snemalec na RTV) in Drago Lamper, ki sta že v 90. letu, istih let je bil tudi biolog dr. Boris Sket, ki pa je lansko leto umrl. smo postavili globinski rekord v BIH. Nepozabna ostajajo prodiranja po jami Duži, Potoški jami, jami Vilini, jami Ladnici in še posebno po jami Vjeternici na Popovem polju. Nič manj uspešno in zanimivo pa ni bilo takrat, ko smo najprizadevnejše člane jamarskega krožka popeljali na področje Sarajeva in Podromanije, kjer smo odkrivali skrivnosti jam na izvirih Bioštice, jame Ledenice in preko kilometer dolge Girske pečine. 28. novembra 2024 ob 18.00 Savinov likovni salon Žalec Vstop je prost. 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 10 I oktober 2024 Skrivnost zaprašenih žalskih pisem BINA PLAZNIK, L. G. Po sledeh zaprašenih žalskih pisem se je na razstavi »sprehodil« Veni Ferant, član FD Žalec. sem ugotovil, da literature o tem področju zbiranja ni ravno na pretek. Tudi podatki o poštnem prometu v Žalcu so bili skopi. Za začetek sem iskal poštne znamke, na katerih je bil odtisnjen poštni žig Žalca, hkrati pa sem iskal znanje o poštni zgodovini nasploh.« Med iskanjem različnih žalskih poštnih žigov je na spletu naletel na prodajo dveh starih dopisnic, ki sta bili poslani iz Žalca v kraj na avstrijskem Koroškem: »Ko sta dopisnici prispeli v moj poštni nabiralnik, sta mi vzbudili radovednost o tem, Dopisnico je napisala Elise Hausenbichler, hči dimnikarja iz Celja, vdova Janeza Hausenbichlerja, očeta slovenskega hmeljarstva. Poslala jo je leta 1912 ekonomu Sebastianu Gainsbergerju na graščino Schmelzhofen pri Wolfsbergu. kdo iz Žalca je ti dopisnici poslal ter komu. Ta radovednost me še danes žene, da po svetu iščem različne poštne pošiljke, ki imajo tudi odtis žalskega poštnega žiga. Takšne pošiljke mi poleg filatelističnih zanimivosti prinašajo še cel kup zanimivih domoznanskih podatkov o prebivalcih, o načinu življenja v Žalcu nekoč ter še kopico drugih zanimivosti.« Večino v nemščini pisanih pošiljk je prevedel Jože Rupnik. Obiskovalci so tako izvedeli, komu od Žalčanov so bile izročene pošiljke in kam so pisali Žalčani nekoč. Razstava je bila na ogled do 16. oktobra. Telegram, ki ga je dr. Gregor Čremošnik pisal nekemu profesorju na fakulteto v Skopje. V organizaciji Medobčinske splošne knjižnice Žalec in Filatelističnega društva Žalec so v okviru projekta Utrip domoznanstva 7. oktobra v prostorih žalske knjižnice odprli razstavo starih pisem z naslovom Po sledeh zaprašenih žalskih pisem. Ta razkrivajo delček zgodovine Žalca in nekatere osebe, ki so v trgu in mestu pustile svoj pečat. Stara pisma, dopisnice ali razglednice s poštnim žigom Žalca nam lahko na svoj način odkrijejo del pretekle zgodovine, ko so Žalčani komunicirali s svetom predvsem s pomočjo poštnih pošiljk. Nekaj zanimivih pričevalcev zgodovine je Veni Ferant predstavil že leta 2018. Avtor razstave pravi, da je, odkar pomni, vedno nekaj zbiral: »Tudi potne znamke sem zbiral, kot včasih veliko otrok. Pozneje sem ugotovil, da me samo zlaganje znamk v albume ne zadovoljuje več. Lotil sem se zbiranja lokalne poštne zgodovine. V bistvu sem želel zbrati čim več različnih poštnih žigov Žalca. Kmalu Avtor razstave med predavanjem Čreta v spomin na zgodovinsko bitko D. NARAGLAV Delegacija med položitvijo spominskega venca pred spomenikom zgodovinske bitke I. Štajerskega bataljona Prva oktobrska sobota je tudi letos mnoge Savinjčane z obeh strani Dobrovelj in od drugod pripeljala na zgodovinsko Čreto, kjer se je 26. oktobra 1941 odvijala prva frontalna bitka slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko na Štajerskem. Spominsko slovesnost so družno organizirali Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, Društvo izgnancev Slovenije – OO Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, Veteransko združenje Sever – Odbor Žalec in Planinsko društvo Vransko, ki vsako leto poskrbi za prehrano in pijačo. Na prizorišču nekdanje bitke se je zbralo veliko članov teh organizacij in drugih udeležencev, ki so družno počastili spomin na ta dogodek iz leta 1941. Tako kot že vrsto let je tudi tokrat na dogodku sodelovala častna straža pripadnikov Slovenske vojske. Program slovesnosti je vodila in z recitacijo tudi obogatila Olga Markovič. Zaigrala je Godba Zabukovica. Uvodni nagovor je imel župan Občine Nazarje Matej Pečnik, ki je izpostavil pomen zgodovinske bitke I. Štajerskega bataljona, ki mu je poveljeval legendarni komandant Franc Rozman - Stane. V nadaljeva- nju je delegacija, ki so jo sestavljali Marjan Vodeb, predsednik ZB za vrednote NOB SSD, Simon Ograjenšek, podpredsednik OZ VVS SSD, in Beno Balažič, predsednik veteranskega društva Sever, položila venec pred spomenik, posvečen tej bitki. Letošnji osrednji govornik je bil predsednik spodnjesavinjske borčevske organizacije Marjan Vodeb, ki je prebral govor Marijana Turičnika, ki je bil zaradi bolezni odsoten. Med drugim je povedal: »Današnji dogodek posvečamo spominu in svobodi, zato, da žrtve ne bodo nikoli pozabljene, v opomin, da bi ostali naši čuti budni, da bes in strah do poosebljenega zla, ki ga je spočel nacifašizem v vsej grozi druge svetovne vojne in ki ga je z veliko žrtvijo premagalo izjemno dolgo ter naporno junaštvo ljudi, solidarnost svobodoljubnega sveta, ne bodo pozabljeni. V tej žrtvi je tudi naš slovenski prispevek.« Tokrat se je po lanskem okrnjenem dogodku na Čreti znova zbralo lepo število udeležencev. Vodja po tematski poti mag. Uroš Herman med razlago ob tabli tematske poti pri preboldski cerkvi Potep po poučni tematski poti D. NARAGLAV V soboto, 28. septembra, so člani Zgodovinskega narodopisnega društva Prebold pripravili dogodek v sklopu dni evropske kulturne dediščine na temo Dediščina evropskih kulturnih poti, mreženja in povezav. Odpravili so se po učni poti skozi Prebold, imenovani POTePi (Poučne orientacijske tematske poti). Kot je povedal mag. Uroš Herman, ki je udeležence vodil, zasnova tematskih poti v preboldski občini služi kot podpora turistični infrastrukturi ter domačim in tujim turistom olajša spoznavanje krajevnih kulturnih in naravnih znamenitosti. Trenutno so v sklopu učne poti postavljene štiri table med njimi dve obojestranski. Mimo njih so šli v naslednjem vrstnem redu – Graščina Prebold in Tekstilna tovarna Prebold, nato Zadružni dom oziroma Dom svobode ter spomenik NOB. Sledil je obisk table Bazen in Gaj Prebold ter na koncu še table pri cerkvi sv. Pavla v Preboldu. Ob zaključku so obiskali tudi muzejsko zbirko Prebold skozi čas, kjer so si ogledali del zbirke, ki lahko podrobneje ilustrira točke na učni poti, in sicer predstavitev družin Zanier in von Hackelberg Landau, dokumentarno zbirko o drugi svetovni vojni ter društveno življenje v kraju v preteklosti. Udeleženci ogleda so prejeli brošure o dogajanju v času dni evropske kulturne dediščine in tedna kulturne dediščine v letu 2024 in tudi projektni učni list POTePi 2024, ki so ga samostojno izdelovali na točkah ob poti in ga ob zaključku dogajanja oddali v evalvacijo za pripravo zasnove vodnika po učni poti. ŠT. 10 I oktober 2024 Nagradna križanka Pokrovitelj križanke v oktobru je Slovenska filantropija, Cesta Dolomitskega odreda 11, 1000 Ljubljana. Rešitve križanke (GESLO) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Šlandrov trg 25, 3310 Žalec, do 18. 11. 2024. Nagrajenci bodo prejeli simbolične praktične nagrade. KRIŽANKA Nagrajenci septembrske križanke (gesli: OKTOBERFEST, CLEF BREWERY) pa so: Anton Fonda, Kamenče 15, 3314 Braslovče; Silva Čakš, Zg. Roje 8, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; Franci Kralj, V Zideh 4, 1222 Trojane. Izžrebanci bodo glede prevzema nagrade obveščeni po pošti. 27 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 10 I oktober 2024 Obrali Nikolajo T. TAVČAR Na svetovni dan turizma se je pod sloganom Turizem za dušo predstavilo 12 društev iz Občine Žalec. Prvi grozd na Nikolaji je odtrgal župan Janko Kos, drugega pa gospodar Jože Sopotnik. Člani Društva savinjskih vinogradnikov so v petek, 27. septembra, na čelu s skrbnikom trte Jožetom Sopotnikom že 17. obrali Nikolajo, potomko najstarejše trte iz Maribora, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu. Že drugo leto je to potekalo nekoliko drugače, saj je bilo na dan turizma. Zato so se na prizorišču pred obrambnim stolpom v Žalcu zbrala in s svojo dejavnostjo predstavila turistična društva iz Občine Žalec. Vse udeležence je pozdravil župan Občine Žalec Janko Kos in vsem društvom čestital za odlično predstavitev, udeležence pa je pozdravil tudi predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvester Marič. Moderatorka Neža Zagoričnik je predstavila vse udeležence ter povedala nekaj o trti Nikolaji in obrambnem stolpu, pred katerim raste. Omenila je več obletnic, in sicer 20-letnico posaditve potomke najstarejše trte na svetu Nikolaje, 30-letnico delovanja Društva savinjskih vinogradnikov in 500-letnico od postavitve obrambnega stolpa. Nato pa so ob zvokih harmonikarja Tima Vasleta opravili trgatev Nikolaje, ki je kljub slabi letini zelo bogato obrodila. Grozdov so našteli nekaj manj kot nizaciji in izvedbi dogodkov, vodenih ogledov, delavnic in kulturnih prireditev. Pomembno je tudi njihovo prizadevanje za izobraževanje in ozaveščanje javnosti o trajnostnem turizmu ter varovanju naravne in kulturne dediščine. Tudi zato se je Zveza odločila, da bo letošnji svetovni dan turizma potekal pod sloganom TURIZEM Z DUŠO: ohranjamo, varujemo, spoštujemo Savinjsko dolino. »Izbrali smo ga, da bi poudarili trajnostni in odgovorni turizem. Poudarek je na ohranjanju naravne in kulturne dediščine Savinjske doline, kar vključuje zaščito naravnih virov, zgodovinskih znamenitosti, dediščine in lokalnih tradicij,« je povedala Petra Žagar, predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec ter dodala, da so še kako pomembni varovanje okolja in narave, zmanjševanje negativnih vplivov turizma na okolje, Pri dvorcu Legant so takole odtrgali letošnji pridelek modre kavčine. Potrgali na Legantu in Gradu Žovnek T. TAVČAR Tudi to jesen je Občina Braslovče priredila trgatev potomk najstarejše trte na svetu pri dvorcu Legant na trgu Braslovče in na Gradu Žovnek. Po zaslugi Milana Šoštariča krasijo in bogatijo tukajšnjo kulturno dediščino. Pri Legantu so ob spremnih besedah Jasmine Roter Jager, zvokih harmonike izpod prstov Jošta Podkrižnika ter glasbeni spremljavi Tije Pšaker in Jureta Kropca gospodar trte, župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, skrbnik trte Martin Šoštarič in predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel obrali letošnje sadove. Župan Tomaž Žohar in skrbnik trte Martin Šoštarič sta zbranim namenila tudi nekaj srčnih, spodbudnih besed v spomin pobudniku zasaditve trte, pokojnemu Milanu Šoštariču. Na Gradu Žovnek čast gospodarja pripada predsedniku Kulturno zgodovinskega društva Žovnek, člani katerega že 31 let prostovoljno obnavljajo grad, zato se jim je pri slovesnem trganju pridružil še Boštjan Kragl. Trgatvi je sledilo prijetno druženje, ki sta ga z glasbeno spremljavo obogatila vokalistka Tija Pšaker in kitarist Jure Kropec. Utrinek z ene od stojnic, ki so jih pripravila žalska turistična društva 100, pa tudi dozorelost grozdja je bila zavidljiva. Sledila je predstavitev društev, ki so združena v Zvezi TD Občine Žalec na stojnicah (Društvo savinjskih vinogradnikov, Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Občine Žalec, TD Galicija, TD Šempeter, TD Vrbje, TD Ponikva, TD Petrovče, TD Griže, Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, Turistično kulturno društvo Levec, Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, Združenje hmeljarjev Slovenije). Člani teh društev pomagajo pri orga- Med trgatvijo Jakobine, ki so jo opravljali posamezni člani in članice turističnega društva. spodbujanje ekoloških praks in trajnostnih načinov potovanja. »Vse pa se začne pri spoštovanju lokalne skupnosti, kulture in načina življenja v kraju ter povezovanju tako prostovoljnih društev kot ostalih zavodov in organizacij v kraju. Le skupaj bomo dosegli, da bo naša Savinjska dolina postala pomembna in nepogrešljiva destinacija vsakega turista,« je še povedala Žagar. Potrgali tudi Jakobino v Galiciji Trgatev trte Jakobine v Galiciji, ki je zrasla iz cepičev žalske Nikolaje, je tradicionalno organiziralo Turistično društvo Galicija pod vodstvom Gabrijele Sedminek. Tudi tokrat grozdja niso stisnili na veliki stari preši iz leta 1935, ker ga je bilo premalo, so pa to storili na manjši novodobni stiskalnici. Jakobino so pod vodstvom gospodarice Brede Lorger potrgali v nedeljo, 29. septembra, po sveti maši. Po trgatvi sta sledila druženje in bogata malica za vse udeležence dogodka. Ob vsem tem ni manjkalo petja in glasbe, za kar sta poskrbela Pevski zbor Galicija pod vodstvom Anite Žolnir in mladi harmonikar Nace Križan s svojo sestrično. Pod farovškim kozolcem, ki je že vrsto let velika pridobitev TD in kraja, bo znova veselo na martinovo nedeljo, 10. novembra, po sveti maši, ko bosta tudi blagoslov in ponovna pokušina mladega vina iz njihove trte Jakobine. Lansko leto je namreč pridelek bil še skromnejši od letošnje trgatve, zato so namesto vina naredili liker. Kot je že tradicija, pa se bodo na martinovo nedeljo s svojimi dobrotami predstavili posamezni zaselki in društva, tako da bo znova veselo. Gospodar trte Martin Kodre med »spravilom« letošnjega pridelka Trta na Gradu Komenda dobro obrodila T. TAVČAR V okviru praznovanja Občine Polzela je na Gradu Komenda potekala trgatev potomke najstarejše trte na svetu – žlahtne žametne črnine oziroma modre kavčine, ki je bila zasajena leta 2016. Dogodek, poln ponosa in veselja, sta s trgatvijo počastila župan Občine Polzela Jože Kužnik in Martin Kodre, gospodar ter skrbnik trte skozi vse leto. Letos je narava kljub spomladanski pozebi in vročemu poletju rado- darno obrodila, saj so natrgali kar 52 grozdov. Zahvaljujoč obilici sonca bo letošnje vino vrhunske kakovosti, saj je sladkorna stopnja dosegla kar 18 °Brix, kar obeta izjemen okus in bogat značaj vina. Letošnja trgatev na Gradu Komenda ni le običajna obeležitev, temveč izraz spoštovanja do tradicije, narave in skrbnosti, ki omogoča, da najstarejša trta na svetu še naprej živi med nami. KULTURA / PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2024 29 Oživimo kulturno dediščino T. TAVČAR Na 16. Vranskih poletnih večerih 2024 – Oživimo kulturno dediščino, ki so letos potekali od junija do septembra, so na petih koncertih nastopali: v podružnični cerkvi sv. Marije Magdalene na Ločici pri Vranskem KVARTET VIOLONČEL CÉDEZ, v podružnični cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku TRIO TEMPESTOSO/klarinet, violončelo, harmonika, v župnijski cerkvi sv. Mihaela na Vranskem SLOVENSKI KVARTET HARF – SIH4rps in NEJC KAMPLET, klavir. Magda med svojimi razstavljenimi slikami v preboldski knjižnici Besede in stopinje v barvah D. NARAGLAV Kvartet sestavljajo štiri uveljavljene umetnice, ki so aktivne v profesionalnih orkestrih in na pedagoškem področju; poleg »Vranšanke po srcu« in umetniške voditeljice Urške Križnik Zupan še Maria Gamboz, Tea Plesničar in Lara Hrastnik Samec. Otroška kulturna pot D. NARAGLAV ARHIV VRTEC PETROVČE V Vrtcu Petrovče so že četrto leto zapored sodelovali v Dnevih evropske kulturne dediščine. Letošnji dnevi imajo poudarek na kulturnih poteh Evrope. V Vrtcu Petrovče so zasnovali otroško kulturno pot, po kateri so se otroci sprehodili skupaj s starši, babicami in dedki v torek, 15. oktobra popoldan. Pot jih je vodila do mogočne Cencljeve domačije. Na začetku Drešinje vasi so si ogledali kužno znamenje, o katerem jim je veliko zanimivega povedala Danica Šalej. Predstavila jim je tudi Drešinjo vas, ki ima že tisočletno zgodovino. Spoznali so bogato tradicijo gasilstva v vasi, ki se je začela z ustanovitvijo društva leta 1915. Zadnja postaja je bila obisk Osetove hmeljarske družine, kjer jih celotna družina prijazno in gostoljubno sprejela. Predstavila sta se tudi aktualna hmeljska princesa Anja Kupec Oset in hmeljarski starešina Vinko Štorman, ki sta otrokom bila zanimiva tudi zaradi lepih hmeljarskih oblačil. Kot je povedala koordinatorica projekta DEKD (Dnevi evropske kulturne dediščine) v Vrtcu Petrovče Elizabeta Kos, se je okoliš Vrtca Petrovče obogatil z mnogimi na novo priseljenimi družinami. V želji, da bi bilo sobivanje lepše, bolj bogato, da bi tudi na novo naseljeni spoznali tradicijo okolja, kjer so si ustvarili svoje domove, so s tem projektom želeli približati bogato dediščino 1000 let stare Drešinje vasi: »Otroci so v času trajanja projekta raziskovali kulturno in naravno dediščino okolice vrtca. Tako so mlajši otroci spoznavali pomembne stavbe v okolici vrtca: šolo, pošto, železniško postajo, petrovško baziliko … in stara drevesa: lipo, mogočen kostanj, mogočna drevesa v parku Novo Celje, spoznavali so hmelj in ugotovili, da živi blizu čisto prava hmeljska princesa. Starejši otroci so obiskali Dvorec Novo Celje in si ogledali razstavo o zgodovini dvorca,« je še povedala Elizabeta Kos. Pred 12 leti jo je v slikarstvo pritegnila likovna kolonija, ki jo je vodil akademski slikar Rudolf Španzel. Besede in stopinje v barvah je naslov razstave vsestranske ustvarjalke Magde Šalamon, ki je na ogled od 1. do 26. oktobra v Občinski knjižnici Prebold. V četrtek, 17. oktobra zvečer, pa je svojo ustvarjalno pot predstavila na pogovorno-glasbenem večeru s knjižničarko Leo Felicijan. Sporočilnost slik Magde Šalamon je kot poezija, ki nosi izčrpna spoznanja s pomočjo barv. »Moja hvaležnost za vsak dan posebej, za vsak podarjeni trenutek, me vodi, da v našo govorico prevedem višja spoznanja umetnosti. Tudi prek podob na razstavi v preboldski knjižnici,« je med drugim povedala Magda Šalamon, ki se vseskozi vključuje v kulturni izraz lokalne skupnosti. Je pesnica, publicistka, zavezana naravi ter slovenstvu. Zato je izpričana humanistka in svetovljanka. O svoji slikarski poti pove: »Pred 12 leti me je pritegnila likovna kolonija, ki jo je vodil akademski slikar Rudolf Španzel, o katerem sem lani izdelala biografski film. Vključila sem se v likovno sekcijo Kulturno-umetniškega društva Žalec in začela ustvarjati v tehnikah akvarela, olja in akrila. Imela sem že nekaj samostojnih razstav, vedno pa sodelujem pri skupinskih razstavah svoje likovne sekcije. Sedaj sem razstavila svoja slikarska dela, ki so tematsko razpršena v tiste podobe, ki jih črpam iz narave in življenja. Predvsem se z veseljem predajam upodobitvam gora, ki jih občudujem. Na razsta- vi lahko vidimo planinski čevelj kot simbol mojih korakov, ki so me vodili po domačih gorah, po centralnih Alpah in veliko tudi po Himalaji,« je povedala avtorica razstave. Magda Šalamon je planinska vodnica, gornica in predvsem ženska za naveze, ki širijo lepote gora. Največ plezalnih izkušenj in osvojenih smeri je opravila z alpinistom, strategom in vodjo številnih odprav v Himalaji Tonetom Škarjo. Tako lahko na razstavi vidimo naslikan bazni tabor pod Everestom, ki ga je obiskala ob 30. obletnici prvega in prvenstvenega vzpona po zahodnem grebenu na Everest, pa tretjo najvišjo goro na svetu, to je Kangčendzengo. V sončnem zahodu je občudovala Begunjski vrh v okolici Triglava, v visokem in poledenelem snegu pa se je v povzpela na vrh Ojstrice, kjer jo je pozdravila kavka in ji tako še polepšala dan. Na četrtkovem večeru se je avtorica v pogovoru s knjižničarko Leo Felicijan predstavila. Za prijetno glasbo sta poskrbeli učenki Glasbene šole Risto Savin Žalec Sara Vahčič Niazaky in Sara Paunović pod mentorstvom Agate Gojkošek in Katje Klinc. Več nas je, bolje je T. TAVČAR Otroci na hmeljarski kmetiji Osetovih, kjer jim je spregovoril Janez Oset, ki je tudi predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije. UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Grobler; uredništvo: Darko Naraglav, Bina Plaznik, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica: Lucija Zupanc; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s.p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 11.100 izvodov. Cena časopisa je 1,61 EUR s 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Prebold in Tabor. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil.Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Na zadnjo septembrsko soboto, 28. septembra, sta Pihalni orkester Cecilija in Godba Liboje s skupnimi močmi poskrbela za odlično ponovitev koncerta Več nas je, bolje je. Pihalni orkester Cecilija in Godba Liboje sta že drugič stopila skupaj, združila moči in izpeljala dva različna projekta. Ne le zato, ker si delijo dirigenta – ugotovili so, da skupaj zvenijo resnično dobro. Dirigent Gašper Smisl, prav tako tudi predsednik Cecilije, kulturno-glasbenega društva Polzela, je poskrbel za raznolik repertoar. 30 KULTURA / PO DOLINI ŠT. 10 I oktober 2024 Simbolni pomeni, ujeti v vizualni podobi T. TAVČAR Mag. Alenka Domjan med svojim nagovorom V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 16. novembra odprta razstava avtorja Rama Selimovića z naslovom Simbolni pomeni, ujeti v vizualni podobi. Ramo Selimović je bil rojen leta 1947 v Goraždu (Bosna in Hercegovina). Leta 1969 je v Sarajevu končal srednjo šolo za uporabno umetnost, smer grafika in slikarstvo. Vse do upokojitve je bil zaposlen kot grafični oblikovalec v Cinkarni Celje. Razstava v Savinovem likovnem salonu, ki ima naglas na delih, ustvarjenih v zadnjih letih, je postala spev umetnikovega življenja, ki je ugasnilo prav na večer njenega odprtja. O razstavljenih delih je ob odprtju spregovorila umetnostna zgodovinarka in kustosinja razstave mag. Alenka Domjan in med drugim povedala: »Svinčnik Rama Selimovića je beležil doživljaje, se sprehajal med otroškimi spomini in sanjami ter iskal nadrealne ali mitološke zgodbe. Tudi prizori, ki so domovali v slikarskih mojstrovinah preteklih stoletij, so metaforično zasedli posebno mesto v njegovih slikah. Pri karakterju njegovega slikarstva je zelo pomembna pripovednost, ki je pogosto zdrsnila v nezavedno in nenadzorovano, celo v mehko gostobesednost, s katero je pletel misli in razporejal likovne prvine ter jih prelival v rahlo obarvano polje. Umetnost je postala njegov umik v zavetje kozmičnega prostranstva, tja, kjer izginja realnost vsakdana in se odpira svet z mitološkimi in simbolnimi pomeni, ujetimi v konkretnosti vizualne podobe.« Odprtja se je med drugimi udeležila tudi avtorjeva družina. V kulturnem programu sta nastopila učenca Glasbene šole Risto Savin Žalec Miha Klinc na kitari in učenka petja Ema Vedenik. Ko pišemo, vedno pridemo do besede D. NARAGLAV O moči pisane besede z Nado Mulej V Občinski knjižnici Prebold je 10. oktobra potekalo predavanje o kreativnem pisanju in moči, ki jo ima pisana beseda v življenju vsakega posameznika in skupnosti. Svoje bogato znanje in dolgoletne izkušnje je podala Nada Mulej, profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti, trenerka in coachinja nevrolingvističnega programiranja, voditeljica delavnic kreativnega pisanja in avtorica. Udeleženci so izvedeli, zakaj pravzaprav pišemo in kaj prinaša pisanje, če pišemo za javnost ali le zase in svoje zadovoljstvo. Pa tudi, kako poiščemo ideje za pisanje, ki jih sicer najdemo v vsakdanjem življenju, ter, kako s Nada Mulej med svojim predavanjem pisanjem raziščemo svoje talente in odvisno kaj, hkrati pa s pisanjem ob tem spoznavamo sebe. »Pišemo 'ljubeče' skrbimo zase, da damo na lahko vsi, če le hočemo. Pisanje nam papir to, kar nas vsak dan teži, obrepomaga, da se bolj povežemo s seboj, menjuje in seveda tudi veseli ter kar da lahko oživimo spomine in zgodbe, želimo ustvariti zase. Vse to prenese ki so morda že preteklost, hkrati pa papir, ki je vedno pri roki, tudi ko ni tudi poskrbimo zase. To je ena oblika ničesar drugega. Pisanje je dragocedela na sebi, kjer se lahko pomirimo, no tudi zato, ker takrat, ko pišemo, ko ni na voljo dobrega prijatelja ali vedno pridemo do besede, v življenju terapevta, ki bi nam pomagal prebro- pa ne,« z nasmeškom poudari Mulej, diti naše težave. Pisanje je tako rekoč nato pa spregovori še o pomenu zapibo izšla 30.kinovembra zdravilno sredstvo, ga poznajo vse 2022. sane besede v dokumentih, knjigah terapije, hkrati pa močno sredstvo Utripa Savinjske doline … za ohranitev spomina. »Zapisano kreativnega izražanja,« je uvodoma na papir in shranjeno v domači ali Naslednja številka povedala Nada Mulej. »Več kot kakšen drugi arhiv ostane za naše pišemo, bolje pišemo. Eno je, da zanamce, pri raznih sodobnih tehnosmo kreativni, da delimo svoje misli, logijah shranjevanja, kot so ključki, ideje, morda tudi strokovno znanje, CD-ji, računalniki, mobilni telefoni …, pa je to lahko hitro izgubljeno. Če želimo nekaj pustiti za seboj, je dobro to dati na papir. Seveda pa je to, kaj damo na papir, različno. Če imamo večje ambicije, bomo morda izdali knjigo, morda bomo objavili zapise v kakšnem časopisu ali kakšni drugi tiskani publikaciji. Tiskana beseda je še vedno tista – čeprav je danes vse na spletu –, ki ostaja. Razen tega pa ljudje nosimo svoje zgodbe, zgodbe naših staršev, babic in dedkov. /…/ Marsičesa sedanja generacija, naši otroci, ne poznajo več. Samoumevno jim je, da imajo takšne možnosti življenja, neomejen dostop do informacij, življenje, olajšano s tehniko, tako da se ne zmenijo dosti za preteklost. Zahvaljujoč pisani besedi pa se to ohranja našim zanamcem in za zgodovino,« je poudarila Mulej ter dodala še eno svojo misel: »Bogato življenje je ustvarjalno življenje, tudi ob pisanju in branju. Bistvo življenja je neizrekljivo, zato pišemo. Dejstvo je, da dež očisti nebo, pisanje pa dušo.« ŠT. 10 I 26. oktober 2022 Leto: XXII Cena: 1,46 EUR Nataša Meznarič je ponosna na svoj knjižni prvenec. O Viktorijini skrivnosti BINA PLAZNIK V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je 10. oktobra Preboldčanka Nataša Meznarič predstavila svoj knjižni prvenec z naslovom Viktorijina skrivnost. Sebe opisuje kot avtorico knjig, govornico, terapevtko, mentorico in predavateljico za osebnostno in duhovno rast. Nataša Meznarič pove, da je prek lastnih izkušenj z depresijo, shizofrenijo, s paničnimi napadi in anksioznostjo našla svojo resnično pot ter to svojo izkušnjo prelila v pričujočo knjigo. S predavanji, terapijami, delavnicami in knjigami sedaj pomaga ljudem pri iskanju njihove resnice. Natašina pot se je začela v otroštvu, ko je pri sedmih letih »izgubila« mamo Viktorijo. Kljub njeni prezgodnji smrti je Nataša skozi duhovno povezavo ohranila stik z njo in prav ta stik je postal navdih za nastanek te knjige. O svoji knjigi pove: »Viktorijina skrivnost bralcem odpira pot do prebujenja v čisto esenco duha. Gre za 333 misli čiste ljubezni. To ni zgolj zbirka misli, temveč edinstven vodnik do prebujenja in notranjega miru. Gre za knjigo, ki prinaša preobrazbo – popotovanje skozi absolutne življenjske Resnice, ki vodijo do osvoboditve iz okovov ega ter razkrivajo bistvo tega, kar v resnici smo: čista ljubezen in globok notranji mir. Ime Viktorija simbolizira zmagoslavje nad omejitvami in iluzijami, ki nam jih nalaga življenje – predstavlja pot k resnici in ljubezni, ki biva v vsakem izmed nas. Prebujenje skozi besede. Vsaka misel v tej knjigi je kot svetilnik, ki vas usmerja proti globokemu razumevanju samega sebe in sveta okoli vas. Bralcem ponujam možnost, da se zavedo svoje resnične narave in prepoznajo čisto zavest, esenco ter notranji mir. Moja osebna izkušnja, ko sem preko sanj dobesedno preživela zastoj srca in občutila le globok mir in čisto ljubezen, me je še bolj povezala z Resnico. Moje besede so tako prežete z avtentičnostjo in modrostjo.« Pogovor ob predstavitvi knjige je vodila Nataša Koren. Avtorica je ob zaključku pogovora v knjižnici povedala, da je hvaležna, ker so jo obiskovalci sprejeli z navdušenjem, njihovi iskreni in globoki odzivi pa jo razveseljujejo. Naročilnica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 17,71 € s 5 % DDV. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta Polja, označena z zvezdico*, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi avtomatsko podaljša. Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. KRONIKA ŠT. 10 I oktober 2024 31 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA V SPOMIN Mineva peto leto, odkar nas je za vedno zapustila draga mama FANIKA ROZMAN ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 29. septembra je povsem nepričakovano odšel dragi mož, oči, dedek, svak, prijatelj, brat V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan ČEDOMIR VOGRINC (2. 4. 1943–25. 10. 2019) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njenem grobu. Vsi njeni Spomin … Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. (Jimenez) Odkar te ni, so zvezde ugasnile. In ostalo je nebo in prazen mrak. Nič več, nič več kot to. (V. Kreslin) V SPOMIN Mnogo prekmalu nas je zapustil naš ljubi sin, mož, oče in dedi IZTOK ŠULER V SPOMIN TOMAŽU GREŠAKU (20. 1. 1968–19. 10. 2019) Pet let žalosti in praznine je minilo, odkar smo te izgubili. Pogrešamo te in te v srcih ohranjamo v najlepšem spominu. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi ZAHVALA (1962–2024) Na njegovo željo smo se od njega poslovili v najožjem družinskem krogu. Hvala vsem za izrečena sožalja. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … Ob slovesu se je zbralo veliko prijateljev iz različnih krogov delovanja našega Čedota. V družini smo vedeli, da je spoštovan in dober človek s čistim, nesebičnim srcem in človek mnogih talentov. Zato smo bili nanj zelo ponosni. Očitno ste tako mislili tudi vsi dragi prijatelji, ki ste nam izrekali besede sožalja. Njegova zapuščina še dolgo ne bo izbrisana, saj je njegova ustvarjalnost vidna povsod, kjer je bil, v našem lepem domu, pri lovskih kolegih, prijateljih in tudi na našem drugem domu na Krku, kjer se je končalo njegovo življenje po popolnem dnevu, kot je rekel še zvečer pred slovesom. Najino najbolj srečno in brezskrbno leto se je končalo s tragedijo, ki si je nikoli nisva predstavljala, in naša življenja so se spremenila za vedno. Čedo, prehitro smo te izgubili, vendar bo dobrih 40 let nepozabnih zame in za otroka z družinama. Ob slovesu se zahvaljujemo vsem iskrenim ljudem, ki ste ga spremljali skozi življenje, prijateljem lovcem iz lovske družine Polzela, Društvu ptičarjev. Posebna zahvala tudi Primožu Osetu, najboljšemu direktorju, in Čedovim zelo dragim sodelavcem. Iskrena zahvala gospodu in gospe Ropotar, ki sta nam pomagala v najhujših urah. Ne moremo doumeti, da te ne bo več med nami. Počivaj v miru z ostalimi našimi dragimi. Za vedno boš prav vsak dan del našega življenja. Tvoja družina V SPOMIN 1. oktobra je minilo eno leto, odkar si odšla, draga mami, mama, prababica, tašča in teta LJUDMILA PRAŽNIKAR ZAHVALA ob boleči izgubi dragega brata in strica iz Matk (12. 9. 1936–1. 10. 2023) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Vsi njeni MIRKOTA TERGLAVA (6. 6. 1954–4. 9. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče. Hvala dežurni ekipi urgentnega centra Celje za posredovano hitro pomoč ter UKC Maribor, oddelku za kardiokirurško intenzivo ter zdravnici dr. Vogrinec. Zahvala pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec, govorniku za lepe besede slovesa, gospodu župniku, Andreju za odigrano Tišino in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Z mislijo nate, tvoji najdražji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka, brata in strica Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Na naš najbolj žalosten dan slovesa od našega Čedota je 4. oktobra mirno zaspala tudi naša draga mamica ANGELA - ELICA SENIČ Bili smo pretreseni, pa vendar pomirjeni, saj se ji je izpolnila želja, da se končno pridruži našemu očiju Daniju, ki ga ni več med nami že skoraj 4 leta. Za mamico je bil oči najbolj pomemben v življenju in zato jo je smrt zelo prizadela. Zbrala je moč in nadaljevala življenje. Vesela je bila, da smo jo prav vsak dan obiskovali, ji krajšali čas ter ji lajšali tegobe starosti. Naša mamica in oči sta bila naš dom in neizmerno smo ju imeli radi. Verjamemo, da sta zopet skupaj, in vemo, da bosta še naprej pazila na nas, kot sta celo življenje. Hvala vsem za izrečena sožalja, hvala zaposlenim v Domu Lipa, gospodu in gospe Ropotar ter gospodu Dejanu in gospe Lidiji iz JKP Žalec za empatijo pri njihovem težkem delu. Posebna zahvala gospodu župniku Hermanu s Teharij, ki je s svojim obredom in govorom pobožal naše duše. Mami, zelo te bomo pogrešali. Tvoja družina MARJANA LENKA (7. 7. 1941–18. 9. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA ob prezgodnji smrti JOSIPA LOVREKA (25. 2. 1953–1. 10. 2024) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Hvala g. župniku Vladu Bizjaku za opravljen obred, pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Slavica, hčerka Mirjana s Petrom, sinova Miroslav s Tejo in Kristjan z Marjetko ter vnuki Maša, Anže, Žiga in Jan ter vsi, ki smo ga imeli radi 15 % gotovinskega popusta Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 18. novembra oz. do ZAPOLNITVE STRANI na utrip@zkst-zalec.si, osebno na uredništvu in po telefonu 03/712 12 80. 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 10 I oktober 2024 Motociklistični praznik na Vranskem T. TAVČAR T. T., AMD DOMŽALE Slovenijo je prvič obiskal Italijan Giacomo Agostini –najuspešnejši voznik v cestnem hitrostnem motociklizmu, petnajstkratni svetovni prvak. Ovijanje dreves v rožnate pletenine Rožnato ozaveščanje o raku dojk BINA PLAZNIK Start ene od skupin motoristov v mlajših kategorijah bil najuspešnejši voznik Italijan Giacomo Agostini. Nekateri so na Vransko prišli samo zato, da spoznajo legendo motociklizma. Bil je velik praznik za motocikliste, ki uživajo v tem športu. Dirkače je s slovensko himno pospremil Pihalni orkester Prebold. Vozniki so se potegovali za zmage v Najstarejši dirkač je bil 93-letni Anton Mladovan iz Ozeljana na Hrvaškem, najmlajši pa 6-letni fant Maximilian Cossich iz Portoroža. 11 tekmovalnih razredih, razdeljenih po starosti in prostornini njihovih motorjev. Druga skupina voznikov je sodelovala v promocijski vožnji. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi večje število razstavljenih starodobnih dirkalnih motorjev. Dirko Classic moto race festival so uradno odprli s pozdravi Petra Verbiča, predsednika AMD Domžale, ki je najbolj zaslužen, da je Giacomo Agostini prvič prišel v Slovenijo. Ljubitelje moto športa je v imenu pozdravila županja Občine Vransko Nataša Juhart. »Današnji dogodek ni samo priložnost, da se poklonimo velikim dosežkom gospoda Agostinija in praznujemo 75. obletnico Moto GP, temveč je tudi priložnost, da se zahvalimo tudi tistim, ki vsak dan delajo za bolj varne ceste in bolj odgovorne voznike. Moto šport nas združuje kot skupnost,« je poudarila županja Občine Vransko. Dirko so organizatorji obogatili še s promocijskimi vožnjami. Med njimi je kot nova sodobna zgodba bil predstavljen tudi električni motor. Klopca prijateljstva tudi na Homu D. N., L. G. ARHIV PD ZABUKOVICA Od 5. oktobra dalje je pri planinski postojanki PD Zabukovica – Dragovem domu na Homu postavljena klopca prijateljstva, za katero mnogi ne vedo, da ima svoje zgodovinske korenine v afriški državi Zimbabve. Zgodovina klopce prijateljstva sega v leto 2007, ko je Dixon Chibanda v eni izmed sosesk Harareja v Zimbabveju v parku postavil klop, na katero je napisal, da mimoidočim ponuja pogovor. Ni znano, o čem je tekel njegov prvi pogovor na klopi, ve pa se, da je iz tega dogodka nastal projekt »Friendship bench«, klop prijateljstva. Sčasoma so se klopi razvile v projekt ohranjanja duševnega zdravja. Največ prostovoljcev, ki sedijo na klopeh, je upokojenk. Chibanda je namreč mnenja, da ljudje lažje zaupajo nekomu, ki jih spominja na babico. Projekt je postal vzorčni projekt Svetovne zdravstvene organizacije, ki si prizadeva, da bi klopi prijateljstva postavili tudi v drugih državah. Za svojo smo klopco prijatelj- ljem UPI – Ljudske univerze Žalec, skupaj s Hišo Sadeži družbe Žalec in Centrom za krepitev zdravja iz žalskega zdravstvenega doma. Zbrane so pozdravile uslužbenke iz omenjenih ustanov: Urša Pukl, dr. Barbara Lužar in Jerneja Habe. Potem so se lotili ovijanja dreves v rožnate pletenine, s katerimi povezujejo osveščanje javnosti o bolezni raka dojk z ustvarjalnostjo. Dogodek sta z glasbeno spremljavo obogatila kitarista Rok Mlakar iz Celja ter Bogdan Nakov iz Žalca. Ferdo vzgoji vsako leto težjo bučo, le kakšno lahko pričakujemo drugo leto. Skoraj 250-kilska buča T. T. Jesen nas preseneča s takšnimi in drugačnimi darovi narave. V zadnjih letih so med njimi še posebno priljubljene buče najrazličnejših oblik in velikosti, s katerimi nekateri radi krasimo okolico domov. Na kompostu Ferda Verdeva iz Andraža nad Polzelo je letos zrasla kar 247-kilogramska orjakinja, ki krade poglede mimoidočih. Kot pravi Ferdo, takšne buče potrebujejo kakovosten konjski gnoj in ogromno vode. Na srečo je bilo letos poleti dovolj padavin. Klopco na Homu so postavili markacisti PD Zabukovica. stva vzeli tudi v Sloveniji in v naši dolini. Veliko srce in razgledne točke, kjer se nahajajo, pa privabijo tudi veliko zaljubljenih parov, da naredijo kakšno skupno fotografijo. V naši dolini jo najdemo na Dobrovljah, na Mrzlici, na Razpotnikovem hribu nad Preboldom in še kje. Najnovejšo klopco na Homu je doniralo podjetje Spekter Žalec, postavili pa so jo markacisti PD Zabukovica Srečko Čulk, Sašo Maček, Valerija Turnšek in Urh Turnšek. BREZPLAČEN OGLAS V počastitev 75. obletnice Moto GP dirk je AMD Domžale 13. oktobra v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem organiziralo festival starodobnih dirkalnih motorjev in dirke v razredih 50–750 ccm pod imenom Classic moto race festival. Posebni gost je Vsako leto se mesec oktober obarva tudi rožnato. Rožnati oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, ki je tudi v Sloveniji najpogostejši rak pri ženskah. Letošnje leto kampanja nosi slogan: »Pretipaj še svoje,« saj je rak dojk dobro ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj. Že sedmo leto zapored so na to bolezen opozorili tudi v Žalcu ter drevesa pri Fontani piv Zeleno zlato ovili v rožnate pletenine. Dogodek organizira Večgeneracijski center Žalec, ki deluje pod okri-