Poifnfn« psvMfrmv
Leto II., štev. 126	V Ljubljani, nedelja dne 29. maja 1921	Posamezna štev. 30 par • 1*20 K
Izhaja eb 4 zjutraj.
Stane celoletno .. 180 K ntniiOi »••••■ IS 0 za zased, ozemlje. SOC a za inozemstvo .. 620 „
Oglasi za vsak ma vfiSine stolpca (88 n) . 2 K mali oglasi do $> mm
stolpca (58 tsm) , 1 •
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uredništvo:
Miklošičev* cesta St. 16/1 Telefon št. 72.
Upravnlštvoi
Sodna ulica it. & Telefon št 38.
Račtrn kr. pošt ček, trrad«
štev.11 m
f Ljubljana, 28. maja.
Jutri hoče solnograška dežela avstrijske republike slediti vzgledu rolske ter se s plebiscitom izreči za pridružitev Avstrije Nemčiji. Ni dvoma, da je gibanje za priključitev ostankov nekdanjega habsburškega cesarstva k veliki državi nemškega naroda resno in globoko, in skoraj gotovo je, da se ne da več zajeziti. Du-najslja vlada, ki je, izgleda, nekoliko prepozno, spoznala nedogledne posledice tega pokreta, se sedaj na vso moč trudi, da ga zavleče in reducira V povsem neslužbeno politično mani lestacijo. Na Štajerskem se je najener-Jričuejši intervenciji avstrijskega kane 1 c rja. posrečilo izposlovati odgoditev plebiscita do jeseni, na Solnograškem je prepovedala dunajska vlada vsako sodelovanje službenih organov pri plebiscitu, — vsaj za nekaj mesecev še hoče Avstrija vzdržati iluzijo, da je cvetja obveznostim mirovne pogodbe Ncr važnost dunajskega kabineta je razumljiva. Avstrija se bliža z veliki-ini kc.raki neizogibni gospodarski katastrofi, ako ji v zadnjem momentu »nianta ne pomaga. Pomožna akcij; ie v tsku. Plebiscitni pokret jo grozi '.'.-ak hip popolnoma ustaviti. Velika in mala antanta sta močno vznemirje iii. Njfne opetovane demarše so av ttrijskim državnikom uničile upanje da sa bo <lala afera speljati do kraja po »grški metodi*. Predno more Avstrija realizirati voljo ljudskih glaso vanj. je financijaino pogubljena in te ri»ori>alno razdrobljena. Nemčija bi se prkinižEa razvalinam države in nemški narod bi moral vzeti na sebe novo t "i. k o breme, plačati priključitev Avstrija najbrž z žrtvami, ki bi daleč, da leč presegale moralični in politični do bič?;-, 'avstrijske pridružitve. Sedaj pri tiaka celo Berlin in svari.
Taktika, ki jo izvaja dunajski kabi-r- K ne more več prikriti dejstva, da senž?rmfnsfca mirovna pogodba za izgubila, notranjo obveznost. Pi.na js ki državniki so jo v duhu in volji ž> prelomili, odlagajo le še formalno izvršitev storjenega sklepa do turobnega trenutka. Formula je cno-ptavna: Kadar bo antantin denar na-po!i:ii dunajske k »se, kadar bo izvr-?ena izročitev zapadne Ogrske Avstriji, formalno potrjen koroški plebiscit in lirejpno gornješlezijsko vprašanje, trikrat se bo tudi oficijelna Avstrija čutila prosto mučnih obvez . . ,
Razločevanje med odgovorno in ne-lgov<>rno politiko je igra. kateri nih-i-c več ne moro nasesti. Isti ljudje, t rdijo da.es na avstrijskih ministrskih portHjih in od tam odklanjajo vsako odgovornost za plebiscitno gibanje ter se delajo, kakor bi to gibanje na vso moč zadrževali, vodijo kot parlamentarci ir, straokarji plebiscitni pokret, iste stranke, ki po svojih voditeljih reprezeutirajo vlado avstrijske republike, so organizatorke ljudskega glasovanja za pridružitev,*
Mi Jugoslovani razumemo nacijonal-fii pokret. ki triumfira nad vsemi za-
prekami in dosledno 6tremi za narodnim ujedinjenjem. Daleč je od nas, da bi ga, moralično obsojevali Znova nam potrjuje staro resnico, da se nacijonal-na. ideja ne da zadušiti z nobenim papirjem. Toda podpisniki smo senžer-ir.enske pogodbe, na katero se naslanja tudi eksistcnca naše države. Vsak, ki bi hotel danes prelomiti ta osnovni dokument o ureditvi srednje Evrope, nas bo našel v vrsti svojih nasprotnikov.
Navzlic temu si moramo biti na jas-fiem. da je pridružitev Avstrije Nemčiji le vprašanje časa. Z njo je postavljen na dnevni red tudi važen del nagega nacijonalnega problema. Avstrijska republika v Senžermenu ni dobila značaja čiste nacijonalne države. Zato jc bilo mogoče, da se je za deželo, katera je očitno jugoslovanska, pripustila možnost, da ostane pod Avstrijo. Izvedba koroškega plebiscita je poka-fcila. da nacijonalno^ vpiašanje ni bilo ja.-iio postavljeno. V_ trenutku, ko sc Avstrija pridružuje Nemčiji, je Koroška zopet popolnoma svobodna in mori: lično pravo Jugoslavije se pretvarja v formalno pravico. Poleg te pa vzrr,?ča uovo moralično pravo zasigu-ranja severnih granic proti novemu lnoffotncmti sosedu, s katerim želi in hoče sicer naš narod živeti v dobrem
Parlamentarna situacija
POSPEŠEN.IE ŠPFCI.IALNE DEBATE. — VLADNE STRANKE PRIPRAVLJENE POPUSTITI V VPRAŠANJU OBLASTI.
Beograd, 28. maja. (Izv.) Danes so se pojavili v radikalnem kiubu neprijetni osebni spori. Vendar je gotovo. da Pašič obvlada situacijo in da bo kabinet brez znatnejše rekonstrukcije prestal ustavno debato. Vlada bi rada dovršila razpravo do konca junija, nakar bi se takoj izvršila prisega prestolonaslednika.
Tretji oddelek ustave, ki se tiče socijalno-ekonomskih zadev, ne bo delal posebnih težkoč. Vlada je pripravljena dati koncesije socijalnim demokratom; seveda le za slučaj, da bi se odločili za realno politike. Komunistični poslanci iz cele parlamentarne kampanje ne bodo odnesli niti najmanjšega uspeha, medtem ko so socijalni demokrati s svojo taktiko že nekaj dosegli in bi dosegli še več, če bi imeli pogum nadaljevati v tej smeri.
Z velikim zanimanjem se pričakuje končna odločitev glede upravne razdelitve države. V vseh vladnih klabih obstoja pripravljenost, ozirati se na želje hrvatskega dela naroda v tej smeri. da bi se na Hrvatskem dovolile boli obsežne oblasti, pri čemur bi sc posebno oziralo na Zagreb. Te intencije pa preprečuje nesrečna negativna politika ne samo radičevčev, ampak tudi Narodnega kluba. Klerikalci bi kaj radi sklenili kompromis glede Hrvatske in Slovenije, vendar jim vlada ne priznava kompetence ne v enem ne v drugem oziru. V kolikor je mogoče pregledati situacijo, bi mogel Narodni klub, če bi se udeležil stvarne razprave, doseči razdelitev Hrvatske v tri oblasti s centri v Zagrebu, Osijeku in na Snšaku.
Iz ustavotvorne skupščine
ZABAVLJANJE POSL. ROŠK A RJA.
Beograd, 28. maja. (Izv.) Današnja seja konstiuantc se je pričela ob deveti uri dopoldne. Po izvršenih formalnostih se je nadaljevala debata o tretjem delu ustave. Prvi je govoril soc. dem. Nedeljko Divac, ki je razpravljal o odnošajih delavcev napram delodajalcem in izjavil, da produkcija samo zaradi tega ne zadovoljuje sedanjih potreb, ker delodajalci skrbe samo za lastne interese, ne pa tudi za interese celote. Tretji oddelek ustave je po njegovem nabiranju samo minimalni uspeh opozicije, ker so bile njene zahteve sprejete samo deloma, čeprav so bile vse praktičnega značaja. Napadal je kapitalistični režim in njegov način proizvajanja, česar tretji oddelek ni-takor ne onemogočujc. Vlada jc le v jako skromnem razmerju ugodila zahtevam opozicije in se samo dotaknila važnih vprašanj, ki jih je opozicija obširno izdelala. Člena 27. sploh ne bi biio treba v ustavo. Glede agrarne reforme sc strinja z vladnim načrtom, vendar pa je proti temu, da bi dobili begi odškodnino. Govornik zahteva končno, da se določi v ustavi soudeležba delavcev na dobičku, kontroli in nadzorstvu podjetij, dalie svoboden zakon, ločitev cerkvc od države in odnrava duhovnih sodišč. Odpraviti je treba tudi vsako razliko med zakonskimi in nezakonskimi otroci.
Demokrat Sreten Vukosavijevič ie naglašal. da daje tretji, socialnoekonomski oddelek ustave možnost za mirno kolaboracijo vsem profesi-jonistom v mejah legitimnosti. Ma-im posestnikom je treba na vsak način priskočiti na pomoč. Kritizira člen o kolonizaciji, češ, da je zgrajen na preozki bazi. Nato se peča z vprašanjem agrarne reforme v Bosni. Hercegovini in iužni Srbiji in na-
pada komuniste, ki izrabljajo razmere v Macedoniji za svoje politične svrhe, namesto da bi jih skušali izboljšati ali vsaj omiliti. Ustava se mu zdi ne samo osnovni državni zakon, ampak tudi osnovni državni program in bo zato glasoval zanjo.
Klerikalec Ivan Roškar je. namesto da bi se bavil s sociialno-eko-nomskim oddelkom, imel političen govor in napadal vlado, češ, da uvaja samo nove davke.
Seja je bila zakliučena ob' 12. uri in sklicana prihodnja za ponedeljek ob 9.. uri donoldnc.
Beograd, 28. maja. (Izv.) V imenu klerikalnega kluba je govoril danes posl. Roškar. ki je povedal marsikaj, kar jc oficijeini klerikalni politiki zelo neprijetno. Predvsem sc jc zavzemal proti osem urnem delavniku in povdarjal, da bi bilo treba zahtevati. naj se dela 16 ur na dan. (Dr. Korošca .ic pri tem oblila rdečica zadrege); med tem so napredni poslanci iskali, kje jc dr. Gosar, ki je včeraj razvijal na pol komunističen program. Nato se jc izjavil Roškar proti agrarni reformi, češ. da sc s tem produkcija znižuje. Končno jc otvoril ogenj proti policijskemu režimu. Tedaj pa so ga socijalni demokratje opozorili na Brcjčevo vlade, zlasti na streljanje na Zaloški cesti in na policijske odredbe, ki jih je izdal dr. Brejc. Ubogi Roškar na to ni mogel odgovoriti. Začel je podajati ministra poijoprivrede, Puclja. ki ga je pri občem smehu vprašal, kako je on kmetijstvo rešil, ko je sam bil minic ster. Roškar se ic pritoževal tudi zaradi visokih davkov. Pa je moral takoj utihniti, ker se mu je zabičalo, da so davki, ki se sedaj pobirajo, ^odpisani od dr. Korošca v imenu Slovenske ljudske stranke.
Pred plebiscitom na Solnograškem
- DEMON.
RESEN POLOŽAJ. — SVARILO KANCELARJA.
STRACIJE V SOLNOORADU.
Solnograd, 28. maja. (Izv.) Zaradi jutršnjega glasovanja o priklopitvi k Nemčiji se je mesto odelo v zastave. Povsod je videti propagandne plakate. Popoldne je ljudstvo prepevalo na stolnem trgu narodne pesmi. Zvečer so sc vršila zborovanja, na katerih so nastopali govorniki vseh strank, med njimi tudi dr. Steidle iz Inomosta; med velikim odobravanjem se je zahtevalo glasovanje. Vkljub pričakovanju do sedaj z Dunaja še ni prispela nikaka prepoved glasovanja.
Dunaj, 28. maja. Zunanji odsek avstrijskega parlamenta je imel danes dopoldne sejo. na kateri je zvezni kancelar dr. Mayr podal pregledno sliko avstrijskega zunanjega položaja, pri čemer se je posebno oziral na položaj, ki je nastal vsled gibanja
za priključitev. Zvezni kancelar Ja povdarjal potrebo, da se ustavijo vse take in enake akcije. Stališče vlade napram temu gibanju je tako-le: Vlada odklanja vsakojako odgovornost za akcije za priključitev, ki niso času primerne in zvrača vso odgovornost za eventualna glasovanja na stranke, ker je v očeh antante vsako glasovanje nevarno. Zlasti je opozoril državni kancclar na to, da obstoja resna nevarnost okupacija delov Avstrije po jugoslovanskih in čeških četah, če se bo gibanje za priključitev k Nemčiji nadaljevalo.
Izvajanjem dr. Mayrja ie sledila obSirna debata, v kateri so sodelovali govorniki vseh strank, ki so nastopili za to, naj bi se v današnjih časih priključitveno glasovanje po deželah opustilo.
Korfanty bo kapituliral
Vratislava, 28. maja. (Izv.) Zdi se, jškim glavnim stanom. Kakor tudi t-T da odgovarja resnici poročilo, da lia- pozdravljali Nemci konec prelivanja merava Korfanty položiti orožje in J krvi iu bede. ako sc da doseči diplo-izročlti upravo medzavezniški komi- j matičnim potom, povdarjajo vendar, siji. Izpraznitev ozemlja pa se ao sc- i da ie nezdružljiv s prestižem an-daj še ni izvršila nikjer. V gornješle- j tante, če ne sloni na popolnem raz-ških nemških krogih ne zaupajo po- oroženju Korfantyja. Najmanj, kar nudbi Koriantyja na umik prav nič.■ Nemci zahtevajo, je izpraznitev gor-Njcgovo izjavo razlagajo neposred- nješleškega ozemlja, razorožitev vsta-no iz prihoda angleških čet. ki bi sc ! šev in odškodnina oškodovanim prebile morale danes popoldne prvič j bival con.
spustiti v boj z uporniki. Iz doseda- j Pariz, 28. maja. (Izv.) «Petit Jour-njega ravnanja predsednika Lcronta, r.al» poroča, da ie Korfanty predla-sklepajo. da jc udeležen na kapitula- . gal medzavezniški komisiji v Opo-cijski izjavi; čeprav do sedaj ni imel j lah. da izroči upravo vsega, od gor-i.cposrcdnili pogajanj z voditeljem ' nješlcškili vstašev zasedenega ozem-vstašev. jc vendar posredno potom I Ija. List pripominja, da je s tem sma-svojih častnikov imel zvezo z vsta-'trati vso poljsko vstaio za končano.
Prva seja komisije za trgovska pogajanja
ITALIJANSKI PREDLOGI.
Beograd, 28. maja. (Izv.) Danes je bila prva seja italijanske in jugoslovanske delegacije za trgovsko pogodbo. Obe delegaciji sta se je udeležili polnoštevilno. Italijani so predložili tri načrte konvencije: 1.) Trgovsko pogodbo, ki se krije z njihovimi prejšnjimi predlogi; 2.) Kon-
vencije, ki se tiče likvidacije gospodarskih upravnih odnošajev vsled nove meje; 3.) Konvencijo o postopanja proti tihotapstvo. Napovedali so tudi načrt nove konzularne pogodbe in šc nadaljne konvencije o dragih zadevah.
DRŽAVNO POSOJILO ZAGOTOVLJENO.
Beograd, 28. maja. (Izv.) Danes so se vršila pogajanja radi državnega posojila, ki je od sindikata bank popolnoma pokrito. — Vseh petsto milijonov dinarjev državnega posojili se sme pora-
in lojalnem razmerju.
tek!o.-t pa nam nalaga neobhodno dolžnost, biti ua oprem in ustvariti si realne obrambne garancije.
Očidedno stopa avstrijsko vprašanje t "kritične faao. Ne veruiemo sicer
neposrednost krize in verjetno je, da bo avstrijska vlada v zadnjem hipu poskusila najti vsaj začasni izhod iz težavne situacije, prepričani pa smo. katerega pre-{-da se naravni razvoj ne da več zadržati. Eno je gotovo: Avstrija je na znotraj že izvršila prelom s senžennen-sko pogodbo. To spoznanje mora biti merodajno za vso našo politiko.
biti izključno za železniške investicije, predvsem za to, da postane proga Sisek-Beograd prvovrstna. V Zagreba se bodo z denarjem tega posojila gradile stanovanjske hiše za železničarje. Za Slovenijo so zahtevali demokratski poslanci zgradbo železniške proge Ormož-Ljutomer-Muska Sobota in gradbo stanovanja za železničarje v Ljubljani, gradbo inšpektorata v Ljubljani in železniške delavnice.
ŽELEZNICA KOČEVJE • BROD -M0RAV1CE.
Beograd, 28. maja. (Izv.) Ministrstvo saobračaja je izdalo slovenskemu kon-sorciju prcdkoncesiia za trasiranje proge Kočevje - Brod - Moravice.
Volitev iupena
v Ptmu potrjena
Ljubljana, 2S. maja. Kakor smo izvedeli. ie deželna vlada ukinila odlok ptujskega okrajnega glavarstva, ki jc iz formalnih razlogov razveljavilo izvolitev župana in konstituiranje mestnega občinskega odbora v Ptuju. Vsled tc odločitve deželne vlade ie postala konstitucija ptujskega občinskega odbora pravomočna.
Koroška de^utacija
pri psjisžm
Eeograd, 2S. maja. (Izv.) Danes se je predstavila dcputacija koroških olirani-Ijonih organizacij, obstoječa iz glavnega urednika Smodeja in predsednika <Go-sposvetskega Zvona-* drja. Oblaka ministrskemu predsedniku Pašiču in predsedniku Demokratskega kluba Ljubi Davi-doviču. Odposlanca sta poročala o željah koroških Slovencev in predlagala način nadaljnega postopanja. Ministrski predsednik PaJič se jc za vsa vprašanja o koroških Slovencih zanimal v vseh podrobnostih.
GERENT SEVER V LENDAVI ODSTAVLJEN.
Maribor, 28. junija. (Izv.) Iz Murske Sobote poročajo: Deželna vlada jc odstavila dosedanjega gerenta v Dolnji Lendavi, trgovca S e v c r j a. Odvzeti so mu tudi posli državnega gasilskega nadzornika, katero funkcijo je zlorabljal v strankarsko agi-tacijske namene. Zatrjuje se, da je v prekmurski politični upravi pričakovati večjih sprememb.
POGAJANJA Z JU2NOSRBSKIMI MUSLIMANL
Beograd 28. maja. (Izv.) Klub muslimanov vr. Južne Srbije je določil n» današnji soji Ismeta Bega Črnoglavico in Cenana Žojbega, da v imenu kluba vodijo pregovore radi agrarne reforme z delegati demokratskega in radikalskega kluba. Pregovori počno, čim zavzame stališče v tej zadevi demokratski klub, ki se protivi vsakemu popuščanju.
NOV SISTEM STROJNIH PUŠK. London, 28. maja. (Izv.) V Združenih državah delajo poizkuse z novo strojno puško, ki more prebiti stene tankov. Novo orožje je sestavljeno po vzorcu Brow-ninga in more oddati do 250 strelov v minuti. Nese štiri do pet kilometrov daleč; teža je približno osemkrat večja od dosedanjih strojnih pušk.	1
Pogajanja sa perzo-
rsslno unllo sned Madžarsko in Romunijo
Budimpešta, 28. maja. (Izv.) V političnih krogih sc zatrjuje, da se vršijo zaupna pogajanja med rumun-skimi in madžarskimi državniki o personalni uniji med Madžarsko 111 Rumunsko.
Srditi boli na Irskem
London, 28. maj?. (Izv.) Danes se javlja o novih nemirih na Irskem. Zgodaj zjutraj ie bilo v Corku zažganih več hi?, mnogo pa popolnoma oropanih. Razdejani'! železniških prog, mostov in cest se nadaljuje s pomnoženo energijo. V" bližini Corka jc pretrgana železniška proga proti Yuntaln. ker jc razstrtljeu most; tudi cesta v isti smeri je razdejana. Več sto dreves je posekanih in položenih preko ceste, potrgane so brzojavne in telefonske žicc. V Mancliestru se jc posrečilo policiji izslediti arzenal z orožjem in municijo in zapleniti velike množine samokresov in razstrelilnih snovi.
SPLOŠNA STAVKA NA NORVEŠKEM.
Kopcnhagen, 28. maja. (Iz.) Na Norveškem jc izbruhnila splošna stavka. Kristijanija ie kakor izumrla. Cestne želcznicc in avtomobili ne vozijo. V vsi deželi je red in mir. Izmed listov bo izhajal najbrže samo sociia!-demokratičen. Vodja stavkujočih. poslanec Lienz. šc včeraj nenadoma težko obolel.
ZAVEZNIŠKA KONFERENCA SE SESTANE DNE 7. JUNIJA.
Pariz, 28. maja. (Izv.) Končno jc določeno, da se zaveznška konferenca sestane dne 7. junija v Boulogne sur Mer, ker poprej Briand ne more zapustiti Pariza. »Intransingent* poroča, da je sklep zavezniških vlad, da se omeji poročanje o konferenci samo na uradno poročanje. Vsled tega namerava pariško časopisje konferenco bojkotirati.
KONFERENCA V PORTOROSE.
Rim. 28. maja. (Izv.) Konferenca nasledstvenih držav v Portorose se prične dne 15. junija.
DANES VSI NA ZBOROVANJE RJGOSLOVAN-SKE MATICE!
Položaj na Hrvatskem
Hrvatski ban dr. Tomljenovič je po- J pozna duše hrvatskega seljaka. Radič dal dopisniku Novosadskega » Jedin- j je znal nemoteno "izkoristiti pojave ne
stva* izjavo o današnjem položaju na Hrvatskem, katera je posebno intere-santna, ker v nji hrvatski ban odločno zanika ono »revolucionarno razpol> ž«-nje» na Hrvatskem, na katero se vedno in ob vsaki priliki sklicujejo notranji in zunanji sovražniki naše države.
Ban Tomljenovid je rekel:
»Niti v Zagrebu, a še manj na Hr vatskem ne more nikdo ugotoviti naj-manjega sledu pojavov kakega revolucionarnega pokreta. Posebno povdar-jam: niti opaziti ni nobenih znakov kakršnekoli revolucijonarne tendence v najširših masah. Davki se plačujejo popolnoma redno, brez priganjanja in prisilniho dredb. Rekrutacije vojaških obveznikov se vrše mirn-j in pravilno.
Kar se tiče pokretov Radičeve stranke, moram jasno in odločno izjaviti, da proti njim dosedaj ni bilo potrebno podvzeti nobenih korakov, ki bi se mogli označiti kot akcija »močne roke*. Demagoške Radičeve nedoslednosti vse slabše in slabše vplivajo na seljaške mase, na katere Radič računa. Dan na dan in v vedno večjem številu prihajajo v Zagreb k vladi deputacijo iz raznih krajev, kjer je Radič razvil najmočnejšo agitacijo za svoje republikanske ideale, a vse te deputacija izjavljajo, da narod ni nikdar mislil na nasilno revolucijo. Govoriti o republikanskem razpoloženju hrvatskih seljaških mas v pravem smislu besede in pojma, more le oni, ki nc
zadovoljstva med kmeti radi raznih napak in nesporazumljenj v administraciji, prometu, radi draginje in nekaterih izgredov neodgovornih voja ških krogov. Toda njegova nedoslednost je žc prve dni dokazala narodu, da so bile njegove besede prazne demagoške fraze.
Radič menjuje od dneva do dneva svoje stališče v načelnih vprašanjih in ostaja dosleden edinole svoji nedoslednosti; karkoli je do danes obljubo-val, ni izpolnil ničesar, njegov vpliv na seljaško mase — dasi jc danes še velik — je vendar vsak dan manjši in manjši. Narod je videl, da njegova demagogija, njegovo republikanstvo in njegove metode niso pojavi resnega, treznega in premišljenega načrta. Da ima Radič danes še toliko moči in vpliva, je pripisovati samo dejstvu, da je znal ravno on izpreti organizacijo širokih mas bolje nego katerakoli draga stranka. Ako bi nastopile tudi druge stranke s podobnim, toda smiselnim organizatoričnim delom, bi izginil Radič s svojim republikanstvom v najkrajšem času raz politično obzorje Hrvatske. Proti Radiču jo vsaka politika močne roke popolnoma nepotrebna. Radič je najboljši agitator proti samemu sebi in svoji politiki.* Ta izvajanja bana Tomljenoviča so najboljši dokaz, da razmere na Hrvat skem niso take, kakor jih slikajo oni-ki bi imeli radi nemire in nerede.
Naša ustava
Člen 13.
Tisk je svoboden.
Ne more se ustanoviti nobena preventivna mera, ki zabranjuje izhajanje, prodajo ali razširjanje spisov in novin. Cenzura se more uvesti samo za dobo vojne ali mobilizacije in to za stvari, ki so v zakonu naprej določene.
Zabranjeno jc razširjanje in prodajanje novin, ali tiskanje spisov, ki tvsebujejo žalitve vladarja ali članov kraljevskega doma, tujih državnih poglavarjev. narodne skupščine, neposredno pozivanje državljanov, da s silo menjajo ustavo ali državne zakone, ali pa M vsebujejo težko kršenje javne morale. Toda v teh' slučajih je oblast dolžna, da 24 ur po izvršitvi konfiskacije izroči zadevo sodišču, to pa je dolžno, da v 24 urah konfiskacijo odobri ali pa dvigne. V protivnem slučaju se smatra, da je konfiskacija dvignjena. Redna sodišča pa odločujejo o odškodnini neodvisno od sodnij-Ske odločitve o dvignjeni konfiskaciji.
Za krivice, zagrešene s tiskom, odgovarjajo pisec, urednik, tiskar, izdajatelj in razširjevalec. S posebnim tiskovnim zakonom se bo odredilo, kdaj in v katerih slučajih zgoraj naštete osebe odgovarjajo za tiskovne krivice in na kateri način. Vse tiskovne krivice bodo sodila redna sodišča.
Člen 14.
Državljani imajo pravo udruževanja, iborovanja in dogovarjanja. Natančnejše odredbe o tem bo določil zakon. Na zbore se ne sme prihajati z orožjem. Zbori pod vedrim nebom se morajo prijaviti kompetentni oblasti naj-manje 10 ur poprej.
Državljani imajo pravo udruževati se v svrhe, ki po zakonu niso kaznjivi.
Člen 15.
Državljani imajo pravico peticije (prošnje). Takšno prošnjo sme podpisati en sam ali več državljanov kakor tudi vse pravne osebe. Prošnje se smejo predlagati vsem oblastvom brez razlike.
Člen 16,
Veda in umetnost sta svobodni m uživata zaščito ter podporo države, Vser.čiliški poduk je svoboden. Poduk je državen.
V	celi državi temelji poduk na eni in isti osnovi, prilagodujoč se sredini, kateri je namenjen.
Vse šole morajo dajati moralično vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega jediustva in verske strpnosti.
Osnovni poduk je državen, splošen in obvezen.
Verski poduk se daje po želji roditeljev, odnosno varuhov, oddvojeno po veroizpovedi ter v soglasju z njihovimi verskimi načeli.
Strokovne šole se otvarjajo po potrebah poklica.
Državni poduk se daje brez vpisnine, šolnine in drugih taks.
V	koliko bodo dopustne privatne šole in poedine vrste njihove ter pod katerim pogoji, bo določil zakon.
Vse ustanove za izobrazbo so pod državnim nadzorstvom.
Država bo podpirala delo za narodno prosveto.
Manjšine druge rase in jezika dobijo osnovne šole na svojem materinskem jeziku pod pogoji, katere bo zakon predpisal.	(Dalje prih.)
Praška kronika
H. - Praga,, 24. maja.
Pred tremi dnevi je prezident Ma-saryk odpotoval na Capri. Pred odhodom je izjavil, da gre na počitek
brez skrbi, da bi se za časa njegove odsotnosti v republiki kaj pripetilo.
Češkoslovaška je izven nevarnosti; komplikacije ji ne groze niti od zunaj, niti od znotraj.
SjSbr mfed tovarnarji ta delavci, do
katerega je prišlo tik pred odhodom prezidenta, bo najbrže kmalu poravnan. Delavstvo ne stavi delodajalcem nemogočih pogojev in je v svojem postopanju docela solidarno. Vlada jo v tem spora prevzela vlogo posrednika. Uverjena je, da spora ni krivo delavstvo, ki ne zasleduje nobenih političnih ciljev. Ni torej nobene nevarnosti, da bi se stavka razvila v politi čen štrajk. Niti nemško delavstvo se po zadnjem žalostnem poizkusu kovinarjev v nemških industrijskih krajih nočo več pustiti izrabljati od političnih avanturistov, ki jih položaj v republiki no zadovoljuje. Da je situacija čista in nezapletena, potrjuje i dejstvo, da se zunanji minister dr. Beneš pripravlja na pot v London, kjer bo nadalje val in po možnosti dovršil češko-an gleška trgovinska pogajanja,
Pred odhodom prezidenta Masarvka se je tudi določilo, da se sedanja uradniška vlada deloma parlamentarizma. Za ministrskega predsednika bo bržčas imenovan vodja agrarcev poslanec Švehla. Izmenjajo se posamezni resorti na ta način, da se ministrstvo izpopolni z zaupniki političnih strank, ki pa so predvsem strokovnjaki. Iz časopisnih vesti je razvidno, da nastopi ta iz-prememba žp v najkrajšem času.
Ali stopijo v vlado socijalni demokrati, še ni gotovo; z gotovostjo pa se lahko trdi, da ostanejo izven nje komunisti in »centralisti*. Vendar p tudi ti ne bodo sabotirali njenega dela dokler vlada ne bo zastopala izključ no kapitalističnih interesov, češkim socijalnim demokratom bo vstop vlado težak, ker bi s takim dejanjem mnogo izgubili na popularnosti, ki jo uživajo med ljudstvom. Zato se govori, da bodo uporabili rajši drugo taktiko: molče pojdejo z meščansko koa licijo.
Sedanja uradniška vlada se potem takem na podlagi tihe koalicije vseh češkoslovaških strank izpremeni v pol-uradniško vlado. Seveda ta izpremem-ba ne bo trajala dolgo. Živela bo k večjemu do novih volitev, katerih si pa razen komunistov danes ne želi nobena dni ca stranka.
V nedeljo, 22. maja je slavil mistr Alois Jir&sek svojo sedemdesetletnico. Jugoslovanski javnosti Jirasek ni neznan mož; njegov pomen za češko in jugoslovansko osvobojenje, njegovo delovanje proti Avstriji in za češko misel v času svetovne vojne je dobro znano.
Jiraskova proslava se je vršila v istem »Obecnem domu*, kjer je Jira sek dne 13. aprila 1917 čital znamenito prisego. Prezident Masaryk je priliki slavja poslal zaslužnemu možu in na proslavi zbranim češkim pisateljem lastnoročno pismo s sledečo vsebino:
»Mistr Jirasek, gospodje, odhajajoč inozemstvo, pošiljam poslednji pozdrav Vam slovaškim in češkim pisa teljem. Sem v duhu z Vami in pridru žujem se kot pisatelj in žurnalist obnovitvi Vaše slavne zakletve narodu.
Vam, mistr Jirasek, izrekam za Va šo možatost, s katero ste v nevarnem času dal pobudo za proglas pisateljev, ponovno svojo zahvalo.
T. G. Masarjrk.
Po svefu
1 Vprašanje italijansko-ruske trgovinske pogodbe. Kakor poročajo listi, je mi-1 nister za zunanje posle grof Sforza sprejel načelnika ruske trgovinsko misije Vo-
Politične beleži
'-f Minister za narodno zdravje V Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da j9 danes dospel tjakaj minister za narod-« no zdravje dr. Karamehmedovič
rovskega. Grof Sforza je vprašal Vorov- spremstvu načelnika ministrstva dr, sfcega, ah misli, da bo mogel doseči sklep Andreja Štamparja. Pregledala bosta pogodbe v dveh mesecih. Ker je Vorov- Vse zagrebške humanitarne zavode, ski odgovoril da bo mogel, so dovoli rus- -f pospešitev ustavnega dela. \t ki misiji provizorna imuniteta za dva me- Beograda poročajo: Na predlog vlade scca. Prenehala bo sama po sebi, če po | so se sporazumele stranke večine, da
dveh mesecih trgovinska pogodba še ne bo podpisana. Podaljša se pa, ako bo podpisana v dveh mesecih. Vorovski je izjavil, da bo ostala misija v Rimu ia nadaljevala svoje delo.
Za Jugoslovane
voril profesor Murko.
je na proslavi go-
AM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN »JUGOSLOVEN-SKE MATICE>?
se kar najbolj pospeši ustavno delo, tako, da bi se mogla specielna debata končati žc v treh tednih. Klubi so se sporazumeli, da so debata kar najbolj skrajša, da se večinski govorniki Rimska konferenca. Kakor poro-1iste 6Ploh. ne »deleže, ali se pa omeje čajo iz Rima, upa italijanska vlada, Me lia najpotrebnejše. — Da so ne bi da bo prihodnje dni zopet mogla nar ustavna debata zavlačevala z interpe-daljevati rimsko konferenco. »Epoca* Ilacijami in upiti, se je dosegel spora-pravi, da so vesti z Dunaja o izjalov- zum' da se interpelacije in upiti ljenju delovanja te konference tenden- upravljajo na vlado šele po pred hod-ciozne, dasi delajo Madžari in Avstrijci ne.m. dogovoru s prizadetim resortnim velike težkoče. Pri tem naštevanju so ministrom. — Istočasno je vlada sklc-konferenčni krogi pozabili Jugoslavijo. nila' da so 110 končanega ustavnega Na consulti potrjujejo Reuterjevo vest, dela nc izvrSi nol>cno obsežnejše ime-da se konferenca v Portorose začne I novanje, premeščenjo ali napredovanje 15. junija. Datum se bo morda za kak I uradništva.
dan spremenil. Vsekakor se na ta na- Manifest hrvatske opozicije. Dej-čin izpolni prvotna italijanska želja, stvo, da so hrvatske opozicijonalne naj bi se konferenca v Portorose ne za- stranke odrekle sodelovanje v konsti-čela prej, dokler rimska konferenca n» tuanti. označuje zagrebška »Riječ* ta-konča svojega dela.	ko - Politična pasivnost in vzdržan
_ .. . „ . ,, .. _ . vanje od parlamentarnega dela jc <io-— Rusija in Gorenja šlezija. »ovjet- kaz (la s0 oni? ki £0 poslužujejo takih1 ski komisar Joffe, ki se začasno na- srcdstev, nelojalna opozicija vladi, ki haja v Rigi, je izjavil, da zanima vpra- uživa Mupanjo krone in skupščinske sanje Gorenje .Šlezije Rusijo r amo v vegine ManjSina; ki ho2o r!a tak naein
toliko, v kolikor b. radi tega vpra- terorizirati večino, zanika princip par-sanja utegnila nastati nova evropskahamentarizma, poslanci, ki bojkotirajo vojna. V slučaju takega konflikta, bi I parlament, so zapustili'zakonita tla in mogla Rusija ostati ravnodušna. ne morejo pričakovati, da bi vlada Čičerin o versajlski mirovni po- sprejela na znanje borbo s takimi sre-i-godbi. Ruski komisar za zunanje za- sivi. Proti takemu razumevanju pcli-devc čičerin je razposlal na vse ruske tične borbe bo morala vlada, kakor hi-zastopnike v Evropi okrožnico, v ka- tro bo sprejeta ustava, podvzeti vse teri povdarja. da jc versajlski mir brez mere, ki so predvidene v volilnem v.a-vrednosti ter da ne veže nobene dr- konu in ustavi sami, ker nima nikdo žave. Kljub temu sc Rusija v poljsko- pravice, da s svojim nepremišljenim nemškem konfliktu ne sme prenagliti, delom onemogočuje enemu delu drža^ temveč mora ohranili proste roke za ve parlamentarno zastopstvo. Naša dr t slučaj nemško-francoskcga spora. žava je, ustavno - parlamentarna kril jevina in samo v okvirju te definicijo Boljševiško oboroževanje. Ber- m0rcjo politične stranke temeljiti svo-linska poročila javljajo, da sc ltusi na hc delo; kdor je prekoračil ta okvir, ta svojih zapadnih mejah mrzlično obo- j0 za revolucijo. Proti takemu politizi-rožujejo. Vlaki, ki prihajajo od Petro-1 r;ulju pa hod o nastopili vsi odkrito-grada in Moskve, so polni vojaških |srčm prijatelji miru v narodu in reda transportov. Rusi se izgovarjajo, da se|v državi, podpirali bodo vsako vlado,
ki s svojim delom daje dovoljno jamstvo za kar najbržo konsolidacijo n^-šc mlade države.*
ne
armada reorganizira.
—	Nemški državni zbor se sestane v torek 31. t, m. k poletnemu zase dan ju. Na dnevnem redu je med drugim tudi zakonski načrt glede novih davkov, da se krijejo obveznosti, ki jih je vlada sprejela napram antanti v vprašanju vojne odškodnine. Državni kancelar dr. Wirth bo podal v sredo obširno izjavo o novih davkih. Pojasnjeval bo tudi druge točke vladnega programa.
—	Skrčenje francoske porenske ar made. Pariška vlada je na predlog poveljnika renske armade sklenila odpustiti vse oženjene vojake in oskrbovalce družin letnika 1919., ki se sedaj nahaja v okupiranem področju Nemčije.
NARODNO GLEDALIŠČE.
Drama:
Nedelja, 29., Scribc: »Kozarec vode*. V prid Udruženja gledal, igralcev. Izven. Pondeljek, 30., Rcribe: »Kozarec vode*. Reg E. O p er a:
Nedelja, 29., Parma: »ZUtorog-. 1'.- znižanih cenah. Izven". Pondeljek. 30., zaprto.
GenijsSnoit
in bSasnost
Davno je že dokazano, da sta geni-jalnost in blaznost v nekakem daljnem sorodstvu. V življenju duševnih velikanov je mnogokrat opaziti znake abnormalnosti. Dokazi te vrste se množe tem bolj, čim bolj narašča literatura o življenju velikih ljudi.
Karel Birnbaum se je nedavno spravil nad glasbenike. Izdal je obširno knjigo »Psihopatološki dokumenti*, v kateri obdeluje samoizpovedi iz duševnega kraljestva muzikov. Birnbaumova knjiga nuii naravnost nepregleden materijal o duševnih napakah pri ge-nijalnih možeh. Birnbaum je črpal podatke za svoje delo iz one literature, ki jo z eno besedo imenujemo biografija in kateri ne moreš nikoli seči do dna.
Kadar govorimo o duševni abnormalnosti, mislimo na ta pojem v najširšem obsegu. V navadnem življenju izključujemo iz tega pojma duševne napake v medicinskem smislu t. j. navadno blaznost. Kar se pojavlja v življenju velikih ljudi, jo vse osebno, ker nad povprečno normalo, ter se nam zdi zato nekaj nenavadnega,^ _
Birnbaum pravi, da vsak ciusevm velikan ne živi le posebne vrste življenje. temveč tudi trpi na čisto poseben način. To opazimo lahko pri Beethovnu, Berliozu, Wagneriu. Robertu Sehu-manu. Weberiu in pri drugih. O Beet-
hovnu nam izčrpno poroča Rolland. O njem vemo, da je neprestano bil težke notranje boje, ki se vlečejo skozi njegovo življenje kakor večna kriza. Duševni nemir je bil njemu isto kar je občanom vsakdanjost. Na zunaj je to duševno trpljenje najprej dobilo izraza v gluhosti, pozneje jc pa v osamljenosti, ki sc je na koncu preobrazila v tugo. Neki Beethpvnov znanec piše o tem:
»Čini bolj je napredovala Beethovnova glupost, tem bolj se je razvijala njegova iisodepolna bolezen - hipohon-drija. Mojster se je pritoževal nad ljudmi, češ, da so vdani samo laži in prevari ter da so zlobni, liceinerski in zviti. Na koncu je trdil, da ni poštenega človeka. Zadnje dni svojega življenja je izgubil zaupanje celo v lastno gospodinjo, ki ga je vedno negovala in mu stregla kot sinu.*
Manj nego o Beethovnu je znano o Berliozu. Birnbaum ga uvršča v skupino psihopatičnih značajev, ki se odlikujejo po nadintenzivnosti. V vseh fazah Berliozovega življenja so dado ugotoviti burni doživljaji Berliozove silno razdražene duše. Malenkostni vzroki so čestokrat nanj vplivali s tako silo, da so ga dovedli do vrhunca histeričnih kriz.
Najzanimivejši dokaz Berliozovega značaja nam nudi opis njegove ljubezni napram Estclli Fornier, s katero je razpredel ljubezenski roman v dvanajstem letu in katerega je dokončal ket
starec v 61. letu. Berliozova ljubezen pa ni značilna samo zanj kot osebo, temveč za celo dobo, v kateri je živel. Doba romantike je, kakor znano, poznala samo dvoje: nebotične višine in najglobje propade.
O Rihardu Wagnerju pripovedujejo, da je od prve. mladosti trpel na strašnih sanjah, ki so ga tako dražile, da ni mirno prespal niti ene noči. Sleherno noč se je vzbudil iz najglobjega sna ter je glasno preganjal duhove in prikazni, o katerih si je domišljal, da ga zasledujejo. Neprestano je živci v bojazni, da mu slede vampirji, ki mu hočejo izpiti kri. Zanimivo je vedeti, kar piše Wagner sam o postanku svoje opere »Lohengrin*: »Ko sem imel opraviti s prvim načrtom opere, so mi v ušesih neprestano in do blaznosti brneli Rossinijevi motivi iz opere »"VVilhelm Teli*, katero sem kratko pred tem dirigiral. Moje trpljenje v tistem času je bilo nepopisno.*
O zamislu predigre v »Rheingoldu* piše Wagner: »Omrežil me je neke posebne vrste somnabolističen sen. čutil sem, da se potapljam v tekoči vodi. šum te brzice je naglo dobil izraz v glasbenih tonih, es - dur akordov, ki so se ponavljali do brezkončnosti. Toda limalu se je pokazalo, da so ti akordi melodične figuracije, ki so se na koncu zlile v osnovni čisti troglas es-dttra.*
Izvrsten dokaz tesne vezi med glaz-beno produktivnostjo in patologijo je
skladatelj Robert Schuman. On je ne-j prestano imel halucinacije. Sprva soj bile to samo halucinacijo sluha, ki so imele muzikalen značaj. Nekatere izmed teh halucinacij je Schuman natančno popisal. Kako so se odigravale, nam odkriva dnevnik njegove žene Klare, ki piše: »Robert je dobil jak napad. Celo noč je samo nekaj poslušal, ne da bi trenil z očesom, čul je venomer eden in isti ton, le tu pa tam dru-i .	.. . ,	„ .. . si interval. - Podnevi sc halucinacije neki črnec" d,v,ak C,aJcco" "n..z,v! ,svo" niso ponavljale, zato pa so bili napadi H™ živ,ien,c nomada Prebivale« c, ----JC—t--. v" . | vsled tega preganjalo. Clanssima
Prosvefa
Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je odprta vsak dati od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Razstava, v kateri so zastopane vse smeri naše upodabljajoče umetnosti, nudi vsakemu posetniku zanimivih objektov. Do-" sedanji poset je povoljen.
Odbor Narodne Galerije v Ljubljani je sklenil v principu nakup" serije starih originalnih risb in radirank. V seriji se nahajajo med drugim risbe Janeza Šu-bica, Mencingerja in Kremser Smida. Zbirka narodne galerije bo s tem nakupom gotovo pridobila zelo na zanimivosti in umetno-historični vrednosti.
«Kozarec vode». V nedeljo se vrši v; ljubljanskem dramskem gledališču pre-mijera Scribejeve veseloigre «Kozarcq vode» v prid Udruženju gledaliških igralcev. Glavno vlogo igra g. Boris Putjata v slovenskem ieziku. Vse druge vloge so v rokah naših najboljših moči (ga. Borštnikova, ga. Saričeva, gdč. V. Danilova ter g. Zeleznik). Režijo vodi g. Putjata.
Organizacija umetnikov. Dne 31. t. m. se vrši v Zagrebu v knjižnici muzeja zi umetnost m obrt občni zbor zagrebške organizacije vpodabljajočili umetnikov.
Nova francoska drama. Letošnja francoska drama je izredno produktivna. Skoraj ne mine teden, ne da bi sc pojavilo kakšno novo delo za oder. <-Tcnip-sov» kritik Brisson piše, da še nikoli ni doživel tako kvantitativno in kvalitativno plodovite sezone kot letos. Posebna se odlikuje drama O. A. Boussaca <l.e loup de Gubbio*. Dejanje te drame r-c odigrava v 16. veku v ombrijski dolini. Sodnik Riceri ima dve hčerki. Mlajša Fioretta je brezbrižna. Starejša Clarissi-ma se rada udaja razmišljanju ter se bavi z astrologijo. V okolici doline živi
ponoči toliko bolj pogosti. Včasih j vstal ter začel komponirati ter je oi>-jašnjeval, da mu note narekujejo angeli. Bil je popolnoma prepričan, da ga obkrožujejo duhovi, ki mu odkrivajo neznane lepote. Zjutraj so sa. navadno angeljski glasovi izpremenili v demonsko vpitje. Bilo je grozno.*
Vse to so slučaji, ki poleg duševne abnormalnosti obenem odkrivajo nenavaden postanek del umetniške in znanstvene vrednosti. Bodočnost nam gotovo prinese tudi v tem oziru še prav zanimiva razkritja.
NE TRATI ČASA PO KAVARNAH, AMPAK POJDI V JAKOPIČEV PAVILJON, KJER NAJDEŠ ZBIRKO NAJNOVEJŠIH SLIKARSKIH IN KIPARSKIH UMOTVOROV,
ga hoče
razviti iskro duše, ki jo vidi v njem. Vsako noč ga hrabri v svoji sobi. Ciacco ji je udan in pokoren. Fioretta pomaga pri vzgoji črnca ter ga nezavestno vzljubi. Ciacco pa kljub vzgoji ubije nekega vojaka. Sodnik Riceri išče ubijalca in ga tudi izsledi. V Ciaccovih rokah je namreč ostal kos suknje ubitega vojaka. Clarissima, ki se }e z Vzgojo črnca toliko mučila, ga hoče izkušati ter dovesti do priznanja zločna, ki ga je storil. Ciacco taji zločin. Sodnik Riceri ve, da sc suknja ubitega vojaka nahaja v rokah njegove hčere Fiorette. Ona pa ne izda črnca, ker ga preveč ljubi ter se rajše umori. Zadnja njena žella je, da jo Ciacco poljubi, kar črnec izpolni, medtem ko Clarissima prosi Boga za milost Konec drame hoče pokazati, da je ljudska ljubezen močnejša od pobožnosti. Ciaccova zavest se zbudi. To je povzročila smrt mlade deklice. Črnec prizna svoj zločin. Ciacco postane nato menih in stopi v samostan.
*	Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Baltič je pomaknjen v tretji Činovrd razred.
*	Sprejemni dnevi pr! predsedniku deželne vlade. Vsled preobilice poslov sprejema predsednik deželne vlade privatne stranko odslej samo dvakrat na teden, in sicer v ponedeljkih in sredah, to pa od 10. do 13., tako da je omejeno le število sprejemnih dni, ne pa število za sprejemanje določenih te-denskih ur,
*	Iz uradnega lista. »Uradni list* de-Jelne vlade za Slovenijo objavlja v štev. 57 z dne 28. maia med drugim: Uredbo o prevedbi na dinarske plače državnih u-elužbencev v krajinah izven Srbije in Črne gore; uredbo o draginjskih dokla dah državnih uslužbencev, prevedena na dinarske plače, istotako o draginjskih dokladah učiteljev in nastavnikov srednjih in višjih šol v krajinah izven Srbije in Črne gore, ter postopek ob izdajanju vizov na potne listine inozemcev, ki prihajajo iz republike češkoslovaške, re publike Avstrije in z ozemlja .Julijske Benečijo v kopališča in letovišča na ozemlju Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in Slovenije.
*	Razpisane službe. Generalna direk-eija državnih dobara potrebuje za državno tvomico sladkorja v Baranjavaru (v Karanji): tehničnega direktorja, trgovskega direktorja in glavnega kemika. Prošnje jc vložiti do 10. junija finančne mu ministrstvu. — Razpisane so nasled nje učiteljske službe: pri Sv. Emi in v Ponikvi ob južni železnici služba nadučitelja, v Šmarju pri Jelšah in v Slivnici služba učitelja. Prošnje je vložiti do 30. junija.
*	Občina Grosuplje v naprednih rokah. Poročajo nam: Dne 17. maja se je vršila v občini Grosuplje volitev ?itpana in občinskega starešinstva. Za župana je bi izvoljen posestnik Jože K a d u n c iz Stranske vasi, za svetovalce pa dva odbornika SKS in dva od stranke malih kmetov in delavcev. Kandidatje SLS so propadli na celi šrti. Tako je prešla v napredne roke občina, kjer so nad 50 let vladali kle-cikalci in ki je bila ena najbolj zagrizenih klerikalnih trdnjav.
*	V Ptujski gori je bil izvoljen za župana pristaš SKS., posestnik Rodošek. Klerikalci so tudi pri volitvah svetovalcev popolnoma pogoreli.
*	Prepovedani časopisi. Minister notranjih del je prepovedal uvoz in širjenje naslednjih časopisov v naši državi: mesečnik »Deutsches Siidland* iz Celovca, časopisu »Jugoslavenski svijet* iz New-vorka ter dunajskima listoma »Siidslavi-sche Korrespondenz* in »Ujedinjenje*, ker vsi omenjeni listi pišejo tendeneijoz-no proti interesom naše kraljevine.
*	Proces proti komunistični omladt-fli. Pred sodiiim stolom zagrebškim se je pričel včeraj proces zaradi veleizda je proti eksportnemu akademiku in uradniku Narodne banke Janku pl. Mišieu, realcu Zlatku Schneiderju in dijaku obrtne šole Marijanu Stilinovi-i'u. Vsi trije so obtoženi, da so kot čl a-ni komunistične omladine zasnovali atentat na ministra notranjih del Milo-rada Draškoviča zaradi tega, ker je izdal »Obznano*, da so kupili dva samokresa in da so dne 18. aprila hoteli odpotovati v Beograd ter tamkaj v konstituanti ali drugod ubiti ministra Draškoviča. Vsled prijave Schneider-jevega očeta pa so bili 12. aprila aretirani.
*	Na vrhniški železnici bosta vozila s 1. junijem t. 1. razven običajnih osebnih vlakov ob nedeljah in praznikih še dva izletniška vlaka, in sicer odhaja vlak 270!? iz Vrhnike ob 20. uri 40 min. in prihaja v Ljubljano ob 12. uri 15 min.; vlak 2707 odhaja iz Ljubljane ob 22. uri 10 min. ;n prihaja na Vrhniko ob 22 uri 45 minut.
*	Cene v Bohinja. V nekem ljubljanskem listu so se pritoževali neki leto-viščarji nad visokimi cenami v hotelu .Zlatorog* na Bohinjskem jezeru. Te pritožbe so pa neupravičene, ker se jo javilo v našem uredništvu nekaj letoviščar-jev, ki izjavljajo, da so cene za hrano in pijačo v omenjenem hotelu normalne. Prav je, da se ožigosa odiranje izletnikov in letoviščnikov, toda taki napadi morajo biti najprej opravičeni.
*	Občinski lov Grosuplje. Dne 3. junija se vrši pri okrajnem glavarstvu Ljub-ijana-okolioa dražba občinskega lova Dbčine Grosuplje. Lovišče je eno najlepših v ljubljanski okolici, obsega poleg velikega gozdnega lova tudi bogati in .lostopni vodni in poljski lov. Za ljubljanske lovce je lovišče jako primerno radi ugodne železniške zveze.
*	Izlet učenk zagrebške trgovske šole * Slovenijo. Štirideset učenk državne trgovske šole v Zagrebu se je podalo na poučno potovanje v Slovenijo. Učenke spremlja ravnatelj Kovačevič in trije člani učiteljskega zbora.
*	Društvo organov finančne kontrole ia Slovenijo ima občni zbor v nedeljo dne 5. junija 1921 v veliki dvorani »Mestnega doma* v Ljubljani.
*	Pevski zbor «Glasbene Matice«. V
forek dne 31. t. m. pevska vaja, za ženski zbor ob en četrt na sedem, za moški zbor ob osmih zvečer. — Odbor.
, . t	Ljubljana, 28. maja.
♦	Koncert v hotelu Tivoli v nedeljo dne 29. majnika dopoldne od 10. do 13, ure in popoldne od 16. do 21. ure. Vstopnina prosta.
*	Dobitki razredne loterije. Pri na-daljnem žrebanju srečk razredne loterije (deseti žrebalni dan) so večji dobitki odpadli na naslednje srečke: srečka 5452 dobi 4000 din., 6505 : 2000 din., 9461 C000 din.. 16171 : 1000 din., 21.824 : 4000 din., 22305 : 1000 din., 23449 : 1000 din, 25192 : 1000 din., 32104 : 1000 din., 35610 : 80.000 Uin., 41083 : 6000 din.,
41079 47444 51027 56229 60689 81367 87336 91442 98770
2000	din.,
4000	din.,
1000	din., 30.000 din.,
1000	din.,
1000	din.,
1000	din.,
2000	din.,
45785 i 48862 52.777 58979 74912 86353 87747 96206
4000	din.,
4000	din.,
4000	din.,
6000	din.,
1000	din.,
4000	din.;
6000	din.,
4000	din.,
1000 dinarjev.
*	Trgovsko in obrtno društvo v Ormožu priredi v nedeljo dne 5. junija »Obrtni dan* v Ormožu. Ob pol 10. zborovanje, na katerem poročajo med drugimi gg. Mohorič in Franchetti iz Ljubljane, Založnik iz Celja in Zaaravec iz Središča. Popoldne velika vrtna veselica.
*	Izvoz pohištva v Avstrijo začasno prepovedan. Izdajanje dovolil za izvoz pohištva in stvari bivših avstrijskih častnikov in uslužbencev je do nadaljnje odredbe ustavljeno. Ob enem je ustavljen tudi izvoz onega pohištva z vsemi stvarmi vred ki se je že vtovorilo v železniš ke vozove.
*	Brzojavni promet s svobodnim mestom Gdansko. Brzojavke za državo Svobodno' mesto Gdansko (Danzig) se sprejemajo brez omejitve. Pristojbina od besede 29 franc. cent., za novinarske brzojavke polovico.
*	Ljubljanske porotne razprave. V ponedeljek dne 30. maja ob 9. uri dopoldne prično pred ljubljanskim deželnim sodiščem porotno razprave. Eazpravni program je zelo obširen. Določenih je do 15. junija že 39 razprav proti 59 osebam. Kakor običajno v zadnjih sezonah prevladujejo tudi to pot lastninski delikti. Kakor posnemamo iz programa, so za prve dneve določene naslednje razprave: 30 maja: Franc Cvetko (tatvina in poškodba), Rudolf S a 11 e r (izsiljevanje, zadeva Pollakovega otroka). 31. maja: B a-raga Franc iz Pudoba (umor očeta), Stare Andrej uboj. 1. junija: Petrovič Marija in Julka in tovariši, tatvina: Martine Jurij in Ivan Keržič tatvina itd.
*	Iz Ljutomera nam poročajo, da jc 23. t. m neznan tat ukrade! posestniku Pepelu 60.000 kron. Tatvina je bila izvršena v času, ko so bili domači vsi na polju.
Od finančne straže ustreljen. V bližini Črne prsti je bil te dni ustreljen Josip Bizjak iz Stražišča pri Grahovem, ko je v družbi dveh tovarišev šel od državne meje proti Bohinju. Paznik Cotič jc Bizjaka v imenu zakona pozval »Stoj!*, kateremu pozivu pa so slednji ni pokoraval. Kroglja je predrla Bizjaku prsi. Ostal je na mestu mrtev.
*	Nezavesna se je zgrudila na Vodnikovem trgu v Mariboru 26letna služkinja Marija Raner iz Svečine. Prišla je v mesto. da bi bila sprejeta v bolnico, kjer pa so jo vsled prenapolnjcnosti odklonili. Ko se je vračala domov, ji je postalo slabo in sc je zgrudila. Na intervencijo policije je bila potem sprejeta v bolnico.
*	Površna shramba denarja. Na kmetih je sedaj po raznih omarah in skrinjah zelo mnogo denarja. Nekateri kmetje hranijo denar zelo površno in brezbrižno. Sploh nočejo denarja nalagati v hranilnicah. Tako jo hranil kmet Miha štem-bal v Ižki vasi 18.000 kron denarja v nezaklenjeni omari v samotni čumnati. Okoli 10. t. m. je zapazil na veliko svoje presenečenje, da mu je denar izginil. Prebrskali so vse, a denarja ni bilo nikjer. Slednjič so javili stvar orožnikom, ki so izvedli 23. t. m. temeljito hišno preiskavo. Ves denar so našli na dnu omare med deskami, vsega zmečkanega in v navaden papir zavitega. Zanimivo je, da kmet še sam ni vedel, koliko ima denarja.
*	Nezgode v službi. V sredo zjutraj je v vodovodni napravi južne železnice v Mariboru 311etnemu strojniku Josipu Rechbergerju iz Krčevine stroj zmečkal levo roko. — Istega dn« je v Bergovi tvomici odtrgalo desno roko SOletnemu strojarskemu pomočniku Alojziju Wer-terju. Oba so z rešilnim vozom prepeljali v bolnico.
; * Bogata tatinska "družba. Povodom racije in kontrolo tujcev po ljubljanskih hotelih in prenočiščih so policijski orga ni prijeli večjo elegantno družbo sumljivih elementov, ki so imeli pri sebi znatne vsote denarja, eden celo 60.000 K.
*	Humor kroparskega žebljarja. Pred sodnim dvorom ljubljanskega deželnega sodišča je stal danes brezposelni žebljar Gašpar Eržen. Zagovarjati se je moral ker je začetkom maja 1921 hodil po vipavskih gozdovih in pobiral italijansko telefonsko žico. Nabral jo je za 17 kg, a so mu jo orožniki v Logatcu zaplenili, njega pa izročili sodišču. Pred zaključkom razprave je Eržen dejal sodnikom »Gospodje! Sam sebi sem veliko škodo naredil. Tako daleč, 22 km sem jo za stenj vlačil — v prid Jugoslaviji!* Bil je oproščen.
*	Iz kraljevine za vedno izgnan. Kot lar Anton Krastič iz Portol pri Poreču je za vedno izgann iz naše države kot nadležen in državi nevaren inozemec.
*	Premeten goljuf. Ferdinand Rozman je na premeten način prevaril usnjarja Frana Senico ml. v Vojniku na Štajerskem. Senica je Rozmanu zaupal 4900 srebrnih kron, da mu jih kje- plodonosno proda. Rozman mu je obljubil, da mu z gotovostjo proda eno srebrno krono za 7 papirnatih, potem pa je z zaupanim de narjem pobegnil. Senica je oškodovan za prilično 24.000 kron. Za Rozmana se ne ve, kam je pobegnil.
*	Nesreča pri streljanju. V Kropi so na Telovo med procesijo domači fantje streljali z možnarji. En možnar, nabit s smodnikom, je eksplodiral in težko poškodo val na glavi in na prsih 461etnega Janeza Ermana, ki je stal v bližini. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
*	Nesreča vesljarjev v Ljubljanici. Trije vesljarji so včeraj popoldne veslali po Ljubljanici, priveslali so na mesto, kjer se močni tok odcepi v Gruberjev kanal. Ta tok jih je zagnal v deroči kanal, kjer se je čoln prevrnil. Z največjim naporom so vsem trem vesljarjem rešili življenje. Zvlekli so tudi iz kanala čoln. Imena ves-lačev še niso znana.
*	Hvaležen gost. Neki Ljubljančan je prenočil pred meseci baje tedaj iz italijanskega vjetništva se vračajočega Zvo-nimira Domazeta iz Šibenika. Razvila se je pa nato zelo komplicirana afera, ki je bila šele po osmih mesecih končana s tem, da je bil Domazet. obsojen na osem mesecev težke j?če. ker jc ogoljufal neko stranko za angleško suknjo in je pre-nočevalcu ukradel več obleke. Uvodoma je pripomnil sodnik: «Pravite, da imate 150.000 dinarjev premoženja.* Obtoženec »Mogoče sem to rekel sodniku!* Nekdo
pristavil: »V laseh!*... Nad dve uri trajajoči razpravi je prisostvoval nekaj minut tudi minister pravde.
*	Uboj na sejmu. Iz Vitanja nam javljajo: Kakor običajno, se je pri nas tudi po zadnjem sejmu vršilo veliko pijančevanje. ki je končalo s tragičnim zaključkom. V Knrnikovi gostilni je namreč sorodnik posestnika Ignaca Javornika ubil njegovo ženo z litcrsko steklenico. Ne-srečnica. je obležala na mestu mrtva.
SeMsfti vestnih
V'aditeljski zbor «Ljubljanskega Sokola* v oživlja vse članstvo in naraščaj, da se zhero v nedeljo dne 29. t. m. ob pol 3. uri popoldne pred Narodnim domom, odkoder odkorakamo z vojaško godbo na čelu po Aleksandrovi ccsti, Šelenburgovi in Prešernovi ulici ter Dunajski cesti na tclovadišče. Dolžnost vsakega člana, ki ima kroj ie. da se sprevoda udeleži. Vabljena so tudi bratska društva.	k
«Sokol> na Jesenicah priredi dne 12. junija javen nastop na prostoru zraven kolodvora. Izvajali bodo proste vaje za pokrajinski zlet v Osjcku, izbrani telovadci pa vaje za vsesokolski zlet v Ljubljani leta 1922.
*	Morilec Slejko. Dodatno k našemu poročilu o aretaciji morilca Alojzija Slej-ka doznavamo še sledeče: Danes dopoldne je bil morilec Slejko formelno izročen deželnemu sodišču v Ljubljani. Slejko je jugoslovanski državljan, rojen in pristojen v Planino, sin gozdarja pri knezu Windi5chgraetzu. Oskrbnik Josip Schagl je javil, da je bil Slejko do bin-koštnih praznikov v službi oskrbništva graščine barona Moscona v Pišečah pri Brežičah. Na binkošti je odšel k svojemu prijatelju učitelju Marnšiču v Misličah pri Vremskem Britofu. Morilec zahteva, da ga sodi jugoslovansko sodišče.
*	Velika tatvina zlatnine. Posestnici Tereziji Dolčič in njeni najemnici Mariji Lcvec v šmartnem pod Šmarno goro jc neznan vlomilec odnesel mnogo zlatnine
rebrnine in drugih dragocenosti v skupni vrednosti 14.000 K.
Tranzitni promet pre* ko Radgone in S&ilfa
ogrožen
\
as rc( ctiunt :i:jojod as taoquBjn zj imel odpreti na progi Maribor-Ljutomer jugoslovanski tranzitni promet čez avstrijsko ozemlje. Dočim v naši državi ni nobenega odpora proti avstrijskemu tranzitu čez -Maribor v Celovec so avstrijski obmejni Nemci dvignili sedaj silen krik proti temu da bi jugoslovanski vlaki vozili po njihovem ozemlju. V obmejnih avstrijskih krajih se namreč neprestano vrše zborovanja na katerih hujskači napadajo avstrijsko vlado, ker se je pogajala z Jugoslovani in sklenila ž njimi tudi pogodbo glede tranzitnega prometa. «Dcutsche Grenzvacht* naglasa, da je to popolnoma nemogoče in grozi, da bodo kmetje napadli jugoslovanski vlak, ako sc prikaže na avstrijskem ozemlju. Kot pogoj za miren promet zahteva med drugim, da mora jugoslovanska vlada odstopiti apaško kotlino in del Gornje Radgone, t. zv. Spodnji hrib, daljo da odpravi sekvestre nad avstrijsko imovino itd. Voditelja vsega gibanja sta dr. Kamniker. ki je bil te dni izvoljen za župana v Radgoni in pa dri Brodmann. Važno je, da ie avstrijsko mejno prebivalstvo še vedno oboroženo in da jc v vsaki vasi po par strojnic. Dunajska vlada je napram' mejnemu prebivalstvu brez moči. graška vlada pa t" huiskajoče gibanje še podpira.
ZA ZGRADBO ŽELEZNICE OD KOČEVJA CEZ POLJANE.
Glede železniškega speja Kočevja z Reko so se obrnile občine Stari trg. Spodnja gora, Češplje, Spodnji log. Ko privnik, Radenec, Dol. Knežja lipa. Mo zelj in Nemška loka na železniško mini strstvo v Beogradu s prošnjo naj se ne gradi nova železnica po goratih krajih čez Čabar na Brod - Moravice, nego po dolini čez Poljane. V tej prošnji navaja jo omenjene občine v glavnem sledeče ,Vse podpisane občine imajo zelo raz novrstno, za izvažanje sposobno blago katero pa se sedaj deloma ne proizvaja v toliki množini kakor bi se lahko, ako bi bila dana možnost izvoza po železnici. Predvsem se iz naših občin izvaža vino. Posamezne občine imajo pa še svoje po sebne izdelke in predmete za izvoz.
Občina Stari trg ima mnogo lesa za iz voz. Obenem se tam v takozvani Graj-ščici nahajajo podzemeljske jame s kapniki, sličnimi onim v Postojnski jami. Tu bi bil tudi tujski promet zelo živahen.
Občina Koprivnik pri Kočevju ima tu di mnogo lesa za izvoz. Tam se že na haja parna žaga in se izdeluje tudi razna lesena roba. kot škafi, čebri, kadi itd.
Občina Nemška loka ima premogov nik.
V	Knežji lipi je železna ruda.
V	občini Severin! na hrvatski strani se nahajajo bogate žile premoga, katerega se pa pri sedanjih prometnih razmerah ne izplača kopati.
Tudi vse ostale občine imajo mnogo blaga za izvoz, ker pa so doslej odrezane od železnic, se gospodarsko ne morejo gibati. To povzroča, da ljudstvo doma ne more živeti in da se seli v Ameriko Prednosti železnice čez Poljane pred železnico Brod - Moravice čez Čabar so gotovo uvaževanja vredne. Prvič je pro ga Brod-Moravice tako blizu nove italijanske meje, da jo prva topovska krogla lahko uniči, kar bi se pri progi čez Po ljane ne moglo zgoditi.
Tudi izpeljava železnice čez Poljane je mnogo lažja in cenejša. 2ei gradnja samo enega 600 m dolgega mostu čez Kolpo pri progi Brod-Moravice (v slučaju gradnje železnice čez Banjaloko - Čabar) bi stala več kakor cela proga čez Poljane, Omeniti je treba tudi še, da bi tekla ta proga blizu Kolpe, in bi se ob isti med Dolom in Lazi. kjer je struga zelo ozka, breg pa na obeh straneh precej strm, lahko napravila električna centrala za celo dolino. .	-	■
= Stanje posevkov. Iz poročila ministrstva za kmetijstvo o stanju posevkov v prvi polovici meseca maja posnemamo: Temperatura ugodna za razvoj vseh posevkov. Vsi zimski strneni posevki u godno napredujejo in so se začeli vrete-niti. Vsa jara žita so dobro vzklila in se ugodno razvijajo, istotako koruza. Po planinskih krajih pa zaradi pogostega dežja in hladu napreduje počasneje. Pe sa je po obilem dežju dobro vzklila. Prc-dilni in vrtni posevki, kakor tudi travniško in druge trave, se bujno razvijajo. Rastlinskih bolezni in škodljivcev 7,a sedaj ni. Ponekod so vsled deževja izstopile reke ter prizadele posevkom ob njih občutno škodo.
= Stanje setve v Bački. Kakor poroča »Zastava*, ri je setev v Bački zelo od-pomoglo vsled dežja, ki je padel pred nekoliko tedni. Kmalu nato pa je nastopi la ponovno huda vročina in suša, vsled česar so pšenica, rž in ječmen začeli zopet, zaostajati. Medtem pa javlja »Pravda*, da je 23. t. rr. močno deževalo v Premn in Banatu. Vreme se je spremenilo t.udi v Beogradu in severnem delu Srbije.
= Mariborski svinjski trg. Na sejem, ki sc je vršil 27. t. m. je bilo pripeljanih 198 prešičev. Cene so bile sledeče: plemenske svinje za kg žive teže 28 do 30. polpitane 30 do 32. mladi, šest do osem tednov stari prešiči 200 do 480, jesenski 600 do 1100 kron. Kupčija je bila jako živahna. Od septembra meseca je bil ta sejem najbolje obiskan.
= Podružnica Prve hrvatske štedionl-ce v Ljubljani. Prva hrvatska štedionica je prevzela podružnico Splošne prometne banke v Ljubljani in jo bo vodila dalje kot svojo podružnico.
= Tvornica mavca (gipsa) v Prijedoru, ki sc je nedavno ustanovila, je že začela delom.
—	Novo tvornico za zrcala in brušeno
steklo ustanovita v Osjeku Marjan Krstič in tvrdka Dubski iz Prage, ki ima enako tvornico na Češkem.
= Novo podjetje za eskploatiranje In izkoriščanje Sum. V Karlovcu se je osnovala z glavnico 4 milijone kron delniška družba Mihelec i Ružič za eksploatiranje in izkoriščanje šum. Soudeležena sta pri podjetju tudi Prva hrvatska štedionica in veleindustrijalec Milan Trpič iz Zagreba.
= Podružnica Živnostenske banke v Opatiji. Živnostenska banka je otvorila
svojo podružnico v Opatiji, ki že posluje.
= Oddelka splitske carinarnice vPru-govnu in Maslinici sta ukinjena.
Avstro-ogrska banka. -Prager Pres-sc» od 25. t. m. poroča, da so se likvidatorji Avstro-ogrske banke podali z Dunaja v Prago, kjer se bode pogajali češkoslovaško vlado.
—	Občni zbor južne železnice se vrši dne 7. julija. Vršile sc bodo volitve v upravni svet in se bodo izvedle spre-moml>e statutov, ki so predvidene v administrativnih določbah.
<= Znižanje vozniti cen za obiskovalce orijentalskega sejma v Bratislavi. Za obiskovalce orijentalsfrega sejma v Bratislavi je dovolila češkoslovaška vlada za vse vozovne razrede razun eks^aesnih in luksuznih vlakojv oOodstotno vozno, znižanje.
= Proti omejitvami obratov v Češko-
slovaški. Češkoslovaška vlada namerava vedno bolj naraščajoče omejitve v tvor-niških obratih tako zajeziti, da bo Ie v popolnoma določenib slučajih omejitev, oziroma popolno ustavljenje obrata mogoče. Tozadevne določbe je hotela vlada najprej izdati potom svoje odredbe. Kakor pa se zdi, bo šla vlada vendarle zakonito pot potom parlamenta. Za Slovaško se bodo skužale doseči bržkone posebne določbe, ki bodo vsled zelo težavnega položaja sloiraeke industrije milejše.
= Svobodna trgovina z milom v Češ. koslovaški. Kakor poročajo češki listi, bo izdal v kratkem češkoslovaški minister za trgovino odredbo, po kateri so uvede svobodna; proizvodnja in svobodna trgovina z milom in pralnimi sredstvi v Češkoslovaški.
= NostriBkacije vrednostnih papirjev na Madžarskem. -»Prager Presse* od 26. t. m. poroča: Predsednik madžarskega deželnega finančnega urada, bivši ministrski predsednik dr. Weckerie je sklical za petek sejo senata. Seja se bo bavila z nostrifikacijo vrednostnih papirjev, zlasti z vprašanjem, ali naj se nostrificira svoječasno od filijalk dunajskih bank podpisano vojno posojilo, ali ne.
= Stinnesovi načrti v Karpatih. Iz Bratislave se poroča, da si je nemški veleindustrijalec. Stinnes ogledal nedavno nqvoodkrita ležišča rjavega premoga v komitatu Beregu ter tamkajšnje gorovje, ki vsebujo železno rudo. Stinnes, ki je pri zaknpu Schenbornovega posesava v Karpatski Rusiji udeležen, prevzame brije, kot smo že poročali, rudnike Rima-Muranvi in Salgo-Tarjan ter več tvornic v. Madžarski.
= Trgovina v Turčiji. Padanje cen na svetovnem trgu je zadelo tudi Turčijo. Blago, ki se nahaja' še od prej v skladiščih, se ne more prodati. Zaradi tega se sklepa malo kupčij z inozemstvom, čeprav nudijo angleški, italijanski in nemški eksporterji olajšave v plačanju blaga.
Borza 28. maja
Beograd, valute: dolarji 31.55, fraaV Ki 266 — 268, lire 168 — 169, lep 55.50
—	56. marke 53.75 — 54.25, drahme 185
—	190, napoleondori 106.50 — KT7.56, češke krone 46. avstrijske krone 5.80 — 6.—. Devize: London 127.50 — 127.75, Pariz 268 — 269, Ženeva 560 — 575, Solun 190 — 196. Milan 172 — 172.50, Dunaj 6.55 - 6.70. Berlin 52.25 — 52.50, Newvork 31.90 — 32, Praga '47.10 — 47.15*, Sofija 38 — 39.
Berlin, devize: Italija 330.65 —. 331.35, London 242.87 — 243.37, Newyorič 62.35 — 62.445, Pariz 520.95 — 522.05, Švica 1098.90 — 1101.10, Dunaj 15.08 — 15.12, Praga 90.50 — 90.70, Budimpešt* 23.67 — 23.73.
Curih, devize: Beri in 9.10, Newyoric ">69, London 22.13, Pariz 47.35, Milan 30.10, Praga 8.20, Budimpešta 2.30, Zagreb 4.40, Bukarešta 9.45, Varšava 0.55. Dunaj 1.35, avstr. žig. krone 1.02. Dunaj.	»'••••''.•..'
majska renta s "» -'« t . 110'5o Avstr. kronska renta > •' < ; • HO.— Ogrska kronska renta s -. • » 350- — V. avstrijsko vojno posojilo » , 82-— Turške srečke -,:•»»• i 3588.— Anglobanka .»>•<>••• 1702 •— Bankvereln • . : s «'• « . 1243-— Avstr. kred. zav. za trg. in ind. 1535 • — Landerbank . i .: . > > i 2480-— Avstro-Ogrska banka . , . \ 4200,— Zivnostenska banka . -. . f 3330•— Bosanska zemaljska banka . . Državne železnico , . . • ■ 4555-— Lombarde	2260- —
Alpine-Montan	5940 •—
Vremensko poročilo
Liubl;ana 300 m nad morjem
Dan	o S > o g " O O O	1 C8 "o E So; tri A *	.U iS u	Vetrovi	Nebo	s 1 ra al
	7. nri	729-7	14-7	»1. »vzb.	dol. ob!.	
28. mat	14. tiri	731-7	20 6	«■■ Jfzp. »1	dei	C
	21. uH	739-0	16.i!		polobl.	
Sredn a včerajšnja temperatura 17.1, normalna lofl Vremenska napoved: toplo Epremlj. vreme. Solnce vzhaja ob 4-11 zasaja ob 19-43
lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. jelene.
Vsi v Bohinj! V lepi legi tik jezera se nahaja hotel Sv. Duh, kjer je na razpolago 40 sob. Krasna veranda z razgledom na jezero. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Feliks Sel jak, hotelir.	(866) 2
Zahtevajte
v
kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih
,.JUTRO"
Sslira Izurfeno 'II^llJoprofl dobri
Jo sipina LalbaliOi
plači sprejme Bavarski dvor.
886
Velika zaloga ia po ceni:
nazivi, Imli
lio
šota, oMM i ln mm stroji, afjsl,
i\M\m, M i trg 28.
pnevmatik
m ■ vri
tlvokolesa, otroški rt stroji vpopravo. Iffia Karlovstea cesta
'jsa&o-■tni deli
Sprejemajo se zički, šivalni in razni haaičsa dolavnioa, 4.	774 10—6
Obvestilo.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižiih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turištovoki čevlji domačega izdelka.	631 15
Ant. in Jož. Br&jer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
ipreJinB se pro^jolna za frgovIno z zlatnino in srebrmna.
Naslov pove upravuištvo
«Jutra». 876 2-1
Sušite ga na hlat tem prostoru, na prepihu in kolikor mogoče brez pecljev.
,.E33UBA", zat Iruga za izkoriščanje zdravilnih zelišč v Za-o-reBU, Palmoti »Sova ulica 10, kupi vsako količino in plača najvišje cene.
nrasisres ur« B-gdifUC^S1!
mnogoletni asist sat univerzitetske klinike za kožne in spolne bolezni prof. dr. Matzenauerja v Gradcu
I ordšnira v M ariboru, Prešernova ulica 2, II. nadstr.
Od 14. (2) dO 16. (4).	825 3-2
L SANDRIN LJUBLJANA
Velika zaloga
vsakovrstnega
244 26—12
a kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa
PP'* na debelo
Mestni trg 6.
CKSeSBJBSBOBaBBeSaBC H EBSaE£HHBaSB^S£2IEBSSiGSEa£2ESBI®SSB^BBEB0S3BSM
P NažstareiS« špes3i«?!sčca Svrelka v SSoveniJi-"a

£R
Jesenice
m
špgdicijska pisarna
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije ii i v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva.
Skladišč e s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavk Ztanzinge. r.	7Si 52	Interurban telefon 90..
laosnosRsai ISBBOHB
■sa
prej
A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad.
Brzojavk Me rak!, Ljubljana.
Telefon: 64.
Emajlni laki. Pravi ffirnei. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suha in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-Tweifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi dragi v to stroko spadajoči predmeti.	657 40
.,MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". Linolenm lak za pode. „MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". Bnmoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo l
rin
Centrala:
Ljubljana,
Rimska cesta 2.
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. Avtogaraže in avtodelavnioe s stiskalnico za montiranje gumijevih
obročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih avtomobilov.	548 26
Podružnice:
Ljubljana,
Dunajska c. 20, tel. št 470.
Maribor,
Jurčičeva ui. 9, teL St 133.
Beograd,
Knez Mihaj-lova uL 3.
naročnino za „Jutro"
bžjBS asBaaaaBsaB^M
Švicarske ure, zlatnine ia srebrnine
nudi strokovni urar F. Korošec, Sv. FlO-rijaaa ulica 31. Vsako popravilo se izvrši vestno z garancijo. »Staro zlato in srebro se vzame v zanono.	227 52—3S
__________plesMa in ličar-
slia deSaiinisa
Najstarejša
slovenska --------
IVAN BBICELJ, Dunajska oesta 16,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
1 e	50 52—3*
in srebrno
161 kupite najcejene pri tvrdki 52—37
lian Patu. Liaiiliana, Stari trg 23.
i i
vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vodno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v Sfobu
pošta in želez, postaja Domžale pri Ljubljani
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevld 1 Tršan v Prešernovi ulloi št. 5, kjer se sprejema 304 v sredo in v soboto. 20—17
Št. 1876.
Razglas.
877
Sne 31. maja 1921. ob devetih bo pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, II. nadstropje
ponudbena obravnava
za prevzem tesarskih, kovaških, kleparskih in krovskih del za stavbo tuberkoloznega ambulatorija v Ljubljani.
Ponudbe morajo biti zapečatene, pravilno kolekovane, opremljene s potrdilom, da je vplačan pri finančni deželni blagajni vadij v znesku 5% ponudne vsote in z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje.
Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na ponndeno vsoto.
Gradbena direkcija za Slovenijo v LJubljani,
dne 27. maja 1921.
Gradbeni direktor: Ing. Klinap 1. r.
Skladance (vaffellne)
885 4-1
ugjašeTaiec glasoTirje?
v Ljubljani Wolfova ulica 12.
Izvršujem n^iaicv^ja ter popravila glasovirjev in harmonijev spjciielno strokovno, točno in ceno. 435 62-29
in
Ved rabljenih
roških vozičkov
ljana, Karlovška oesta 4. Ogleda se
lahko vsak dan od 12—2. pop. 773 10-6
Posojila v znesku
K 90.000
išče pošten, podjeten obrtnik proti dobrim obrestim in vknjižbi na posestvo. Cenjene
ponudbe na npravništvo «Jutra*
580 3—2
j- za tovoru
>1. avtomobile
n kolesa In avt»»oHte
i
Mirneje i
iosposietska cesta 14.
585 9
Izšel je
najfinejše kakovosti nudi v vsaki množini tvornica keksov, prepečencev in vafeljnov
V. Bizjak & dnug, Rogaška Slatina.
sprejme
npravništvo Jutra", Sodna nI. 6.
špecUalna trgovina
raznovrstnega bombaža, športnih t« čepic, čevljev in gamaš. » Na veliko In malo. *
LJUBLJAN a, Kolodvorska nlioa &

COSULICH-LINE
(prej Austro-Amerikana) TRST-AMERIKA
prevaža potnike t New-York redno trikrat,	—.—-—-v južno Ameriko po enkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov
Simon Kmetec« glavni zastopnik za Slovenija v LjubljSnl, Kolodvorska ulica St. 26.
P. t potniki, kr se žele voziti z brzoparnikom «President Wilson» na dan 18. junija v New-York, sprejemajo se še do 10. junija 1.1.	714 37—6
Št. 1864.
Razqlas.
8S3
Dne 4. junija 1921. ob 11. uri bo pri gradbeni direkciji za Slo* venijo y Ljubljani, Turjaški trg št 1, IL nadstropje, soba št. 3,
ponudbena obravnava
za prevzem adaptacijskih del v podstrešju šenpeterske vojašnice v Ljubljani in blaznice
na Studencu.
Podatke, pojasnila in ofertne pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odd. IV b gradbene direkcije.
Ponudbe morajo biti zapečatene, pravilno kolkovane, opremljene a potrdilom, da je vplačan pri finančni deželni blagajni vadij v znesku 5% ponudne vsote in z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje.
Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico, da odda dela brez o ara na ponudne svoto.
V Ljubljani, dne 25. maja 1921.
Gradbeni direktor:
Ing. Anton Klinar 1. r.
Cena din. 75. i
Po počti din. 77, o po povzetju din, SO. g
s sladso kavo Rabine hram
s sladkorjem
,H Mm tainm
brez sladkorja
" " 660 13-8
nudi po najnižji dnevni ceni in v vsaki množini
Delniška družba/Triglav4
tonama branil v Smarel pri Kamnika.
Kupuje tndi tozadevne slrovlne.
d. d.
888 3-1
ie ofvorila počeni! s 15« malem 1921
ekspozituro na
Ekspozitura obavlja vse bančne posle.
sprejema vloge na hranilne knjižice, liro in iruge vloge po8 najugodnejšimi
prevzema vse bančne posle pol najagoitagjšiiini pagojl. -"m
Beograi, Celje, Dubrovnik, Mor, Kranj, fjabljana, Maribor, Mstkovic, Opatija, Sarajevo, Split, libenik, ZaJar, lagreb, £rst, Wm.
■e
9 52
poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v ta- in inozemstvu.