Gozdarski vestnik Letnik 61, šte~ilka 3 Vrednost bukovine in bukovega lesa ulturna vpetost gozdarstva Nesprejemljiv ,dnos države do gozdov in goz~arstva ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Lju®ljana, juni1 2003 OBVESTILO AVTORJEM PRISPEVKOV, NAMENJENIH OBJAVI V GOZDARSKEM VESTNIKU Pravila objave Revija Gozdarski vestnik (GV) objavlja znanstvene, strokovne in aktualne prispevke, ki obravnavajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. V slovenskem ali angleš>Rem jeziku objavljamo prispevke, ki praviloma niso daljši od ene avtorske pole (30.000 znakov) in so pripravljeni v skladu z navodili za objavo v GV. Potrebne prevode lahko zagotovi ure~ništvo GV, avtorji naj prispevku priložijo prevode pomembnejših strokovnih terminov. Vse znanstvene in strokovne prispevke (v nadaljevanju vodilni prispevki) recenziramo, ostale prispevke recenziramo P9 pr.esoji uredništva . Uredništvo si pridržuje prav ~ico do popravkov prispevka. Avtorji lahko zahtevajo popravljen prispevek v pregled. Prispevek mora biti opremljen z imeni in priimki avtorjev, njihovo izobrazbo in strokovnim nazivom tertočnim naslovom ustanove, v kateri so zaposl·eni, o.ziroma njihovega bivališča (če niso zaposleni). Stroške prevajanja, slovenskega in angleškega lektoriranja ter recenzij n0si uredništvo . Prispevki so lahko dostavljeni na uredništvo osebno, s priporočeno pošiljko ali po elektronski pošti. Vodilni prispevek je treba poslati na GV v originalu in dveh kopijah (s slikovnim gradivom vred) najmanj 60 dni pred že'leno objavo. Prispeyke za objavo v rubrikah je potrebno oddati v dveh izvodih najmanj 30 dni pred objavo. Aktualne novice sprejemamo 20 dni pred izdajo številke. Na zahtevo avtorjev po objavi vračamo diapozitive, fotografije in skice. Navodila za pripravo prispevkov Besedilo mora biti napisano z račun alhikom (Word for WINDOWS, ASCI!I-format) ali s pisalnim strojem, z dvojnim razmikam med vrsticami. Znanstveni prispevki morajo imeti UMRO-zgradbo (uvod, metode, rezultati, diskusija). Vodilni prispevki morajo biti opremljeni s slovenskim in angleškim izvlečkom (do 250 znakov), z zgoščenim pev.zetk.om, ključnimi besedami ter dvojezičnim besedilom preglednic, grafikonov in slik. Poglavja naj bodo oštevilčena z arabskimi številkami dekad nega sistema do četrtega nivoja (npr. 2.3.1.1 ). Obvezna je uporaba enot SI in dovoljenih enot zunaj Sl. Opombe med besedilom je treba označiti zaporedno in jih dodatr na koncu. Latinska imena morajo biti izpisana ležeče (Abies alba Mili., Abieti-Fagetum din. omphalodetosum (Tregubov 1957)). Vire med besedilom se navaja po harvardskem načinu (BROOKS et al:1992, GILMER 1 MOORE 1968a). N.eavtorizirane vire med besedilom je treba vključiti v vsebino (npr.:' ... kot navaja Zakon o dohodnini (1990)'). Med besedi'lom citi.rane vire in literaturo se navede na koncu prispevka v poglavju Viri, in sicer po abecednem redu ptiimkov prvih aVtorjev oziroma po abecednem redu naslova dela, če delo ni avtorizirana. Vire istega avtorja je treba razvrstiti kronološko in z dodano črko, če gre za več del istega avtorja v istem letu. Primeri: BAGATELJ, V., 1995. Uvod v SGML.-URL: http://vla9o.mat.uni-lj.si/vlado/$gml/sgmluvod.htm . BROOKS, D. J. 1 GRANT, G. E. 1 JOHNSON, E. /TURNER, P., 1992 .. Forest Management-Journal ~ of Forestry, 43, 2, s. 21-24 . . GILMER, H. 1 MOORE, B., 1968a. Industrijska psihologija.- Ljubljana, Cankarjeva založba, 589 s. JGLG (Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo), 1982. Smernice za projektiranje gozdnih cest­ Ljubljana, Splošno združenje go:Zdarstva Slovenije, 63 s. ŽGAJNAR, [., 1995. Sekanci -·sodobna in· gospodama oblika les nega kuriva tudi za zasebna kurišča .­ V: Zbornik referatov s slovensko-avstrijskega posvetovanja: Biomasa- potencialni energetski vir za Sl.ovenijo, Jarenina, 1. 12. 1-994, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, s. 40-~4 . ---, 1996. Enciklopedija Slovenije.-10. zv., Ljubljana, Mladinska knjiga, s. 133. Zakon o dohodnini.- Ur. l. RS, št 43-2300/90. Preglednice, grafi'koni, slike in fotografiJe morajo biti opremljeni z zaporednimi oznakami. Njihove oznake in vsebina se morajo ujemati z omembami v besedilu. Za decimalna števila se uporablja decimalno vejico. Položaj slikovnega gradiva, ki ni sestavni del tekstne datoteke, je treba v bes~dilu označiti z zaporedno številko in naslovom, priložene originale na hrbtni strani pa s p!iipadajočo številko, imenom avtorja in' oznako gornjega roba. Naslovi preglednic morajo biti zgoraj, pri o~talem gradivu spodaj. Preglednice je treba okviriti, vsebine polj pa se ne oblikuj,e s presledki. Ročno izdelani grafikoni in slike morajo biti neokvlrjeni ter izrisani s tušem v velikosti formata A4. Računalniški izpisi morajo billi tiskani na laserskem tiskalniku v merilu obj,ave (višina male črke mora biti vsaj 1,5 mm). Za objavo barvne.fotografije potrebuJemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. O objavi barvne fotografije in njenem položaju med besedilom odloča urednik. Uredništvo GV Gozdarski vestnik, letnik 61 • številka 31 Vol. 61 • No. 3 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry UVODNIK i "14 Zaključki XXI. gozdarskih študijskih dni ZNANSTVENE RAZPRAVE 115 Marko ACCETIO Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe Peculiarities of the Flora and Vegetation in the Gorges of the Brooks Potok and Modri potok in the Kolpa River Valley (S Slovenia) 132 Edvard REBULA in Marijan KOTAR Vrednost bukovine in bukovega drevja The Value of beech timber and of beech trees STROKOVNE RAZPRAVE 147 Marjeta CEVC Kulturna vpetost gozdarstva STALIŠČA IN ODMEVI 152 Marko ACCETIO "Ni vse zlato, kar se sveti" -Ob izidu vegetacijske karte gozdnih združb Slovenije v merilu 1: 400 000, ZRC SAZU Biološki inštitut Jovana Hadžija, 2002 157 Tomaž ACMAN, Janez BOŽIČ, Matej DEMŠAR, David FUČKA, Karin GABROVŠEK, Samo JENČIČ, Vesna JURAN, Andreja SENEGAČNIK, Tina TRAMPUŠ XXI. gozdarski študijski dnevi: kratko post-festum razmišljanje GOZDARSTVO 158 Tone LESNIK Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije V ČASU IN PROSTORU KADRI IN IZOBRAŽEVANJE 160 Teja KOLER-POVH in Polona PERŠUH Pregled diplomskih nalog diplomantov univerzitetnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, zagovarjanih v letu 2002 163 Teja KOLER-POVH in Polona PERŠUH Pregled diplomskih nalog diplomantov višješolskega strokovnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, zagovarjanih v letu 2002 STALIŠČA ZGDS 167 Nesprejemljiv odnos države Slovenije do izpolnjevanja zakonsko sprejetih obvez do gozdov in gozdarstva OBLETNICA Marko KMECL Janez Brolih GozdV 61 (2003) 3 113 Uvodnik Zaključki XXI. gozdarskih študijskih dni Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je 27. in 28. marca 2003 organiziral 21. gozdarske študijske dni na temo Območni gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva . Predstavljenih je bilo 17 referatov ter nekaj diskusijskih prispevkov. Posvetovanja se je udeležilo 147 udeležencev . Podrobnejša vsebina posvetovanja je razvidna iz ptispevkov referentov, ki so izdani v zborniku študijskih dni. Iz referatov in razprave lahko izpostavimo naslednje zaključne ugotovitve študijskih dni: Gozdnogospodarsko načrtovru~e je podlaga za mnogonamensko gospodmjenje z gozdovi in hkrati pomemben instrument gozdarske politike. Okvirni pogoji gospodarjenja z gozdovi se intenzivno spreminjajo, zato je potrebno gozdnogospodarsko načrtovanje stalno posodabljati: • Delo z javnostmi postaja vse pomembnejše. Zato se moramo zanj bolje usposobiti in hkrati poiskati nove oblike komuruciranja z javnostmj . Načrti so lahko pomemben instrument za sodelovanje z javnostmi, zato je potrebno razvijati oblike participativnega načrtovanja. Javnosti bi morala biti vsaj dobro obveščene o (območruh) načrtih - priporočljivo bi bilo pripraviti povzetke (območnih) načrtov v primerni obliki in jih predstaviti javnosti. • Potrebno je bolj jasno defmirati vsebino načrtovanja na posa.mezillh načrtovalnih ravneh in njihove vsebinske povezave . • Potrebno je stalno dopolnjevanje gozdarskega informacijskega sistema, prav tako je treba posodobiti in dopolniti fitocenološke podlage ter izboljšati prirastoslovne podlage (proizvodne sposobnosti gozdruh rastišč, določanje proizvodnih dob, obravnava minmitetnih drevesnih vrst, itd) za gozdnogospodarsko načrtovanje. • Gozdnogospodarsko načrtovanje je integralno načrtovanje, zato ga je treba dopolnjevati in posodabljati tudi na področju načrtovanja tehnologije poseka in spravila ter gradenj gozdnih prometnic . • Prilagoditve v gozdnogospodarskem načrtovanju bodo potrebne tudi zaradi oblikovanja in izvajanja programa Natura 2000 ter novih zakonskih predpisov s področja urejanja prostora . • V zadnjem obdobju so nekatere spremembe prispevale k večji racionalizaciji gozdnogospodarskega načrtovanja. V prihodnosti bi kazalo načrtovanje (oblika, vsebina, intenzivnost) bolj prilagajati konkretnim razmeram. Ključni nosilci uresničevanja usmeritev iz gozdnogospodarskih načrtov so lastniki gozdov in javna gozdarska služba: • Lastnike gozdov moramo spodbuditi za uresničevanje usmeritev iz gozdnogospodarskih načrtov. Te spodbude so strokovno-svetovalne in materialne. Prve so rezultat skupnega dela strokovnih delavcev, predvsem revirnih gozdarjev z lastniki gozdov, zlasti kot svetovanje neposredno v gozdu. V zasnovo načrtovanja bi kazalo vgrajevati elemente načrta za gozdni obrat (posest). Materialne spodbude morajo biti večje in predvsem stabilne. • Ne glede na dosedanje skromne rezultate je treba vztrajati na povezovanju lastrukov. • Hkrati je treba iskati oblike animiranja lastnikov (npr. obvezno sprotno zbiranje sredstev za vlaganja v gozdove) . • Za nemoteno delovanje javne gozdarske službe je potrebno zagotoviti stabilne in ustrezne materialne pogoje. V večini gozdnogospodarskih območjj so že daljše obdobje prisotrti naslednji problemi: propadanje in ogroženost gozdov, oteženo naravno pomlajevanje, neusklajenost rastlinske in živalske komponente, porušena razme1ja razvojnih faz, slaba oz. pomanjkljiva negovanost Nekate1i izmed omenjenih problemov se celo zaostrujejo. V zadnjem desetletju še posebej izstopa problem nizke realizacije načrtovanih ukrepov v gozdovih, še posebno načrtovane nege, kar onemogoča reševanje omenjenih problemov. Lastniki gozdov so pri gospodatjenju z gozdovi slabo organizirani. Zlasti dinamika gradnje in vzdrževanja gozdnih cest je v veliki meri odvisna tudi od državne regulative . V zadnjem desetletju smo veliko zamudili pri novogradnji in vzdrževanju gozdnih cest, zato je treba v prihodnosti to področje izboljšati. Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je pomemben sestavni del mnogonarnenskega gospodarjenja. V prihodnosti je potrebno posvetiti več pozornosti gojenju kvalitetnega lesa, javnost opozarjati na pomen lesa kot obnovljivega naravnega vira in hkrati obuditi organske povezave med gozdarstvom in tesarstvom . Nove naloge v gozdnogospodarskem načrtovanju, pri delu z javnostmi in aktivnostih na področju varstva narave narekujejo ustrezno dopolnjevanje študijskih programov na vseh stopnjah ter bolj intenzivno interdisciplinarno raziskovalno delo ter sodelovanje različnih gozdarskih organizacij. Udeleženci posvetovanja so opozorili, da se mora celotna gozdarska stroka na aktualna strokovna vprašanja odzivati hitro, strokovno in koordinirano. Pri pripravi zaključkov so sodelovali predstavniki različnih institucij: Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF (Boštjan Ank.o, Jurij Diaci, Mruijan Kotar, Iztok Winkler, Andrej Bončina), Zavod za gozdove Slovenije (Dragan Matijašic), Gozdarski inštitut Slovenije (Nikolaj Torelli), Gospodarska zbornica (Franci Furlan), Zavod Republike Sloveruje za varstvo narave (Janez Božič) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Jože Falkner). t14 GozdV 61 (2003) 3 Znanstvena razprava GDK: 189: 182; 47: (497.12 Kolpska dolina) Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe Peculiarities of the Flora and Vegetation in the Gorges of the Brooks Potok and Modri potok in the Kolpa River Valley (S Slovenia) Marko ACCETIO* Izvleček: Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe. Gozdarski vestnik, 6ll 2003, št. 3. V slovenščini, z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 42. Prevod povzetka: Jana Oštir. Prevod izvlečka v angleščino : Marko Accetto. Lektura angleškega besedila: Jana Oštir. Avtor nas v prispevku seznanja s poznanirni in novimi posebnostmi flore in vegetacije v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe Uužna Slovenija, preddinarsko fitogeografsko območje) . V njih se mozaične menjava hladnoljubno, Loploljubno , mezofilno. vlagoljubno , naskalno in drugo rastlinstvo ter rastje. To kaže na edinstveno floristično in vegetacijsko pisanost obravnavanih sotesk, ki jim v bližnji in daljni okohci težko najdemo primerjavo. Ključne besede: flora, vegetacija, soteski Potoka in Modrega potoka, dolina reke Kolpe, Kočevska , Slovenija Abstract: Accetto. M.: Peculiarities of the Flora and Vegetation in the Gorges of the Brooks Potok and the Modri potok in the Kolpa River Valley. Gozdarski vestnik, Vol. 61/2003, No. 3. In Slovene, with abstract and summary in English, lit. quot. 42. Summary translated into English by Jana Oštir. Abstract translated into English by M. Accetto, English Janguage editing by Jana Oštir. The author acquaints us with some already known and new peculiarities of the flora and vegetation in the Potok and the Modri potok gorges in the Kolpa River Valley (southern Slovenia, pre-Dinaric phytogeographical region). In the gorges psychrophilic , thermophilic, mesophilic, hygrophilic, rock and other flora and vegetation alternate mosaicly. This points out the unique floristic and vegetational diversity of the gorges discussed , which is without peer in the near and wider vicinity. Key words: flora, vegetation, the gorges of the Potok and the Modri potok, the Kolpa River Valley, the Kočevsko region, Slovenia 1 UVOD IN KRATKA EKOLOŠKA OZNAKA INTRODUCTION AND SHORT ECOLOGICAL DESCRIPTION Domačini doline zgornje Kolpe so že s po­ imenovanjem potokov, ki se izlivajo v Kolpo, pouda1ili njihovo vodnatost. Potok Potok in njegov desni pritok Modri potok, so zaradi njune trajne vodnatosti, saj ne presahneta tudi ob večji suši, upravičeno šteli za prava potoka. Pravo nasprotje imenovanim Sušicam, ki se izlivata v soseščini pri Bosljivi Loki in Grintovcu v Kolpo. Vode teh in drugih hudourniških potokov v širši soseščini (Ribji potok, Rački potok, Kozji jarek in drugi) izginejo v spodnjem toku že zgodaj spomladi ali še prej pod navaljenim skalovjem v njihovih strugah. Na dan se prikažejo kasneje izjemoma le po izdatnejših padavinah. Poudariti pa moramo, da se v novejšem času sestavljeno ime za oba potoka skupaj -Mirtoviški GozdV 61 (2003) 3 potok, razlikuje od pojmovanja domačinov. Ti še danes, in to upravičeno, štejejo za Potok (slika 1) Je krajši in najširši ter najbolj vodnat potok. Domnevam. da se zbirajo njegove vode pod zemljo, in skozi sifon pod velikim pritiskom zgodaj spomladi bučno privro na dan izpod navaljenih, z mahovi prekritih skal in balvanov pod ostenjem s spodmolom oziroma podzemsko votlino. Skladno s splošnim zmanjševanjem vod v poletnem in zimskem času se njegov izvir zaradi zmanjševanja pritiska vode počasi, zvezno pomika po strugi navzdol. Izvir Potoka je zgodaj spomladi na nadmorskj višini okoli 300 m, poleti in pozimi nekoliko nižje. Po začetnem strmejšem padcu se ta občutno zmanjša šele v zadnjih petsto metrih pred izlivom v Kolpo, kjer je nadmorska višina okoli 253 m. Še vedno pa * prof. dr. M. A., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 115 Accetto, M.: Posebnost i rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe Slika 1 · Potok Potok zgodaj spomladi. Fig. l: The Brook Porok early in spring je padec tolikšen, da so pogat~ale vode Potoka v preteklosti kar t1i mline, dva v kombinacUi z žagama. Desni, najdaljši pritok, ki dobiva vodo iz širšega vodozbirnega območja izpod jugovzhodnega dela vrha Krokarja (1119 m), Krempe (942 m), Bo­ rovškega Turna (821 m). iz pobočij Turnove drage, Kobile (705 m) in Vajštara (605 m). pa označujejo kot Modri potok oziroma po domače kot »Moder poh« (popačenka od ))Bach«) . Modri potok s številnimi bolj ali manj ostlimi zavoji teče po širših in ožjih, ponekod le nekaj metrov širokih, strmih in prepadnih skalnatih tesneh, ter ustvarja številne brzice, skočnike, tolmune in kadi. Vanj se z obeh strani izlivajo tudi manjši in večji izviri ter stranski pritoki. Začetek struge Modrega potoka je na nadmorski višini okoli 600 m pod manjšim ostenjem. Po začetnem večjem stopničastem padcu struge potoka, se ta nekoliko umiri na nadmorski višini okoli 400 m; v potok Potok pa se izliva na nadmorski višini okoij 290m. Večja vodnatost obeh potokov je po eni strani posledica velikega vodozbirnega območja, po drugi strani pa prevladujočih neprepustnih triadnih dolomitov in drugih manj razširjenih neprepustnih kamnin (SAVIC 1 DOZET 1985). 116 Pretežno v skalo vrezani strugi potokov potekata v sweri severoseverozahod-jugojugovzhod. Raziskovano območje uvrščajo v belokranjski distrikt preddinarskega filogeografskega območja (ZUPANČIČ et al. 1989) in leži v celoti v kvadrantu Slika 2: Najnižje nahajališče Clusijevega svišča Gentiano clusii -alpske vrste na Kočevskem Fig. 2: The lowest locality of rhe alpine .1pecies Gent iana clusii in the Kočevsko area GozdV 61 (2003) 3 Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe Slika 3: Približna lega raziskovanega območja na zemljevidu Slovenije Fig. 3: Approximate position of the iTwesligated area on the map of Slovenia srednjeevropskega kartiranja flore 0454/4. Približna Jega raziskanega območja je razvidna iz slike 3. Izredna reliefna in mikrorastiščna pestrost, ki se menjata na vsakem koraku, odsevata tudi v samosvojem, mozaične pisanem rastlinstvu in rastju sotesk obeh potokov. Pri njihovem opisu se bomo osredotočili pred vsem na naj bolj zanimivo rastlinstvo in rastje. Slika 4: Najnižje nahajali šče kopjaste podlesnice Polystichum lonchitis -subarktično-subalpske vrste na Kočevskem (Vse foto: M. Accetto) Fig. 4: The lowest locality of the subarctic-subalpine species Polystichum /onchitis in the Kočel'sko area (All photos: M. Acce/lo) GozdV 61 (2003) 3 117 Accetto, M.: Posebnosti rastlins ~a in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini f..ylosteum Lotus corniculatus Luzula campestris Luzula luzuloides GozdV 61 (2003) 3 Accetto, M.: Posebnosti rastlinstva in rastja v soteskah Potoka in Modrega potoka v dolini Kolpe Melampyrum 1•elebiticwn Me/ica nutans Mehca uniflora Melittis melissophyllum Mercurialis ovata Mercurialis perennis Moehringia muscosa Molinia caerulea ssp. arundinacea Mycelis mura/is Narcissus poeticus ssp. radiiflorus Neottia nidus-avis Omphalodes verna Orchis mario Orchis pallens Orchis signifera Orobanche laserpitii-sileris Ostrya carpinifolia Oxalis acetosella Parnassia palustržs Petasites albus Petasites hybridus Peucedanum austriacum Peucedanum oreoselinum Phylittis scolopendrium Picea abies Pinguicula alpina Pinus nigra Pinus sylvestris Plantago media Polygala chamaebuxus Polygala comosa Polygala croatica Polygonatum multiflorum Polygonatum odoratum Polygonatum verticillatum Polypodium vulgare Polystichwn aculeatum Polystichum lonchitis Polystichwn setiferum GozdV 61 (2003) 3 Poten.tilla carniolica Potentilla caulescens Potentilla erecta Prenanthes purpurea Primula vulgaris Prunella grandijfora Prunus avium Pseudolysimachion barrelieri ssp. nitens Pteridium aquilinum Pulmonaria officinalis Pyrus pyraster Quercus cerris Quercus petraea Ranunculus repens Rhamnus catharcticus Rhamnus fallax Rhamnus pumila Rhamnus sa.xatilis Rhododendron hirsustum Rosa pendulina Rubus caesius Ruhus hirtus Rubus idaeus Rubus saxatilis Ruscus aculeatus Ruscus hypog/ossum Salix appendiculata Salix caprea Salix eleagnos* Salix nigricans "" Salix purpurea* Salvia glutinosa Safvia pratensis Sanguisorba minor Sanicula europaea Scabiosa hladnik iana* Scabiosa lucida ssp. stricta Scabiosa tržandra Scilla bifolia Sedum maximum Senecio fu.chsii Seslerio autumnalis Se sle ria juncifolia ssp. kalnikensis* Solidago virgaurea Sorbus aria Sorbus aucupa.ria Sorbus formina/is Stachys recta Succisa pratensis" Symphytum tuberosum Tamus communis Tara.-.:acwn officinale Taxus baccata Tephroseris longifolia Teucrium chamaedrys Teucrium montanum Thalictrum aquilegiifoliwn Thalictrum minus Thesiwn bavarum Thymus longicaulis Tilia platyphyllos Tofieldia calyculata* Tragopogon pratensis ssp. orienta/is Tussilago Jarfara Ulmux glabra Urtica dioica Vaccinium myrtillus Valeriana collina Valeriana tripteris Veronica teucrium Veronica urticifolia Viburnum lantana Vincetoxicum hirundinaria Viola hirta Viola reichenbachiana 131 Znanstvena razprava GDK: 652.51 : 653 : 851 + 176.1 Fagus sylvatica Vrednost bukovine in bukovega drevja The Value of beech timber and of beech trees Edvard REBULA* in Marijan KOTAR** Izvleček: Rebula, E. in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja. Gozdarski vestnik, 61/2003, št. 3. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 14. Prevod v angleščino: Jana Oštir. V članku so podani rezultati analize, ki je bila izvedena na velikem vzorcu, kjer smo proučevali vpliv debeline in višine drevja na vrednost bukovih debel in bukovine ob cesti v gozdu. Posebej smo raziskali ali je z enotno enačbo možno ponazoriti te zveze za vsa rastišča, iskali najboljše kazalce vrednosti debel in bukovine ter ·ugotavljali debeli no drevja pri kateri ima bukovina največjo vrednost in kdaj nastopi kulminacija vrednosti in kaj nanjo vpliva. Raziskava kaže, da je možno vrednost debel in bukovine za vsa rastišča ponazoriti z enotno enačbo . Kulminacija vrednosti bukovine nastopa, odvisno od višine drevja in kakovosti rastišč pri prsnih premerih 50 -70 cm; na slabših rastiščih pri manjši, na boljših pri večji debelini drevja. Vrednost bukovine zelo variira, odvisno od kakovosti lesa. Ocena vrednosti bukovine in bukovih debel samo z debelina in višino drevja je precej tvegana. Uporabna je Je za večje množice dreves. Če pa pri oceni vrednosti upoštevamo tudi kakovost prve četrtine debla je ocena vrednosti dovolj zanesljiva in uporabna tudi za posamezna drevesa. Ključne besede: bukev, bukovina, vrednost bukovih debel, vrednost bukovine, Slovenija. Abstract; Rebu la, E. and Kotar, M.: The Value of beech timber and of beech trees. Gozdarski vestnik, Vol. 61/2003, No. 3. [n Slovene, with abstract in English, lit. quot. 14. Translated into English by Jana Oštir. The article presents the results of an analysis carried out ona large sample, in which we studi ed the influence of the diameter and height of trees on the value of beech trunks and beech timber at the forest road. The authors examined in particular whether it is possible to use one single equation to express such correlations for all sites, and also attempted to define the best indexes for trunk value and value of beech timber and to determine the tree diameter at which beech timber has the highest value. They also sought to determine when the peak value occurs and which factors affect it. The analysis shows that the value of trunks and of beech timber can be expressed with one equation for all sites. The peak value of beech timber occm·s (dependant on tree height and the quality of sites) at breast diameters dbh 50-70 cm; on sites of poor quality the peak value occurs at a smaller dbh and on sites of good quality it occurs at a larger dbh. The value of beech timber varies considerably , in dependence on the wood quality. To assess the value of beech timber and beech trunks solely on the basis of diameter and height is rather risky. Such an assessment is useful only for Jarger groups of trees. However, if the value assessment also takes into account the quality of the first fourth of the trunk, the assessment of value may be reliable enough and of use for individual trees as well. Key words: beech, beech timber, value of beech trunks, value of beech timber, Slovenia. 1 UVOD INTRODUCTION 1.1 Problematika, cilji raziskave in opredelitev nekaterih pojmov 1.1 Problems) goals of research and definitions Vedenje (informacije) o vrednosti drevja, vred­ nostnem prirastku, njunem spremi nj anju s staranjem ali debeljenjem drevesa, o kulminaciji vrednosti lesa v deblu in vrednostnega prirastka, o dejavnikih in zakonitostih, ki na vse to vplivajo, je za gospodarjenje z gozdovi izredno pomembno. To vedenje je osnova za določanje t32 gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih ciljev, določanje sečne zrelosti ali ciljnega premera drevja, za neposredno ukrepanje pri vsakokratnem poseganju v gozd in še za druge odločitve v zvezi z gozdom. Po drugi strani pa so take informacije zelo koristen pripomoček pri cenitvah vrednosti gozdov, za oceno vrednosti drevja pred sečnjo in za oceno pričakovanih gospodarskih učinkov vsake sečnje. * prof. dr. E. R. univ. dipl. inž. gozd. Kraigherjeva 4, 6230 Postojna ** prof. dr. M. K., univ. dipl. inž. gozd. Oddelek za gozdarstvo in obnovlji ve gozdne vire Biotehniška fakulteta, Večna pot 83, 1000 Ljubljana GozdV 61 (2003) 3 Rebu la, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja V naši in tuji literaturi je precej informacij o povprečnih vrednostih drevja posameznih sečenj (sečišč) ter o dejavnikih, ki na to vplivajo. Premalo pa poznamo te zakonitosti pri posameznem drevesu. Pri obravnavi sestojev in odkazilu presojamo vrednost, pomembnost in funkcijo vsakega posameznega drevesa. Na osnovi te presoje odločamo o njegovi usodi. Določamo izbrance in njihove konkurente, to je drevesa, ki ovirajo izvrševanje določenih funkcij, in jih zato odkažemo in posekama. Ker je predmet gojitvene in gospo­ darske obravnave (odločanja) posamezno drevo, so informacije o njegovi vrednosti, njegovem pri­ rastku, trendih in podobnem, izredno pomembne. V naših znanjih zeva tu velika luknja. Za iglavce jo je nekoliko zapolnil Rebula (REBULA 1995, 1998a in 1998b). Pri listavcih, zlasti bukvi, pa imamo obilo podatkov in raziskav (na primer KOTAR 1993, 1994, in 2000, OMAHEN 1966, ŠMAJDEK 2001, KOTAR in sod. 1995 in druge), ki dajejo ogromno podatkov (mere. rdeče srce, sortiment in njegova vrednost, starost in druge značilnosti) o posameznih drevesih. V si ti podatki so, glede vrednosti lesa, do sedaj obdelani le kot povprečja za posamezne objekte (sečišča, vzorčne ploskve ). Te raziskave so bile usmerjene v razširjenost rdečega srca pri bukvi, dejavnike, ki vplivajo na njegovo velikost in vpliv rdečega srca na vrednost posekanega lesa. V tem članku pa bomo obravnavali vrednost po­ sameznega drevesa in nekatere dejavnike, ki nanjo vplivajo. Namen tega dela je ugotoviti vrednost po­ sameznega bukovega drevesa, njeno spreminjanje tekom rasti drevesa in dejavnike, ki na to vplivajo. V raziskavi bomo proučevali tudi način delovanja posameznih vplivnih dejavnikov in ovrednotili njihov vpij v. Prav tako bomo ugotavljali zna­ čilnosti drevesa, ki najbolje kažejo njegovo vrednost. Te značilnosti označujemo kot kazalce vrednosti. Z vrednostjo lesa je tu mišljena njegova tržna vrednost ob cesti v gozdu. Vrednost lesa bomo ugotavljali in prikazovali na tri načine: l. Kot skupno vrednost (vsoto) vseh iz drevesa izdelanih sortimentov. To je dejanska vrednost debla in nekaterih debelejših vej in vrhov; imenovali jo bomo vrednost debla (W). 2. Kot povprečno vrednost 1 m3 iz drevesa izdelanih sortimentov; Imenovali jo bomo vrednost bukovine (Wb ). GozdV 61 (2003) 3 3. Kot povprečno vrednost 1 m3 debeljadi drevesa; .označili jo bomo vrednost bukove debeljadi (Wbd). Denarne enote kot so SIT, pa tudi SFR, USD, DEM, EURO in druge zaradi spreminjanja njihove vrednosti (inflacije, revalvacije ipd.) niso primerne za dolgoročno prikazovanje vrednosti. Zato bomo vrednosti prikazovali v tki. indeksih cen (Ic), tako kot je že poznano iz podobnih raziskav jelovine (REBULA 1998). Tam so tudi pojasnjene in dokazane prednosti takega načina. Indeks cene je razmerje cene posameznega sortimenta in cene nekega (poljubno določenega, reprezentančnega) izbranega sortimenta. V tej raziskavi so indeksi cen razme1ja cen posameznega sorti men ta in povprečne cene bukovih hlodov I. kakovostnega razreda ob cesti v gozdu. Veljavno ceno posameznega sortimenta ob poljubnem času dobimo (ocenimo), če njegov indeks cene pomnožimo s takratno povprečno ceno bukovih žagovcev I. kakovostnega razreda (podrobneje o tem glej v naslednjem poglavju: Metodika dela). 2 IZVOR PODATKOV IN NAČIN DELA 2 SOURCE OF DATA AND WORKING METHODS Za to raziskavo nismo posebej zbirali osnovnih podatkov; uporabili smo podatke o vrednosti bukovih dreves, ki so jih za druge, podobne, namene zbrali avtmji: Kotar (1993 in 1994), Omahen (1.998) in Šmajdek (2001 ). Raziskava ima kot osnovo analize 1.971 bukovih dreves, z debeljadjo okoli 4.730 m3 iz katere so izdelali 4.060 m' sortimentov. Podatki so iz gozdnogospodarskih območij Tolmin, Postojna, Kočevje, Novo mesto in Brežice. Podrobnejši pregled podatkov in povprečij za posamezne značilnosti drevja in rastišča je podan v preglednici l. V preglednici l so podani za to razpravo najpomembnejši podatki. Podrobnejši podatki so razvidni v literatmi avtmjev, ki so prispevali podatke za to raziskavo in sicer: Kotar (1993 in 2000) za zaporedni številki 7 in 8, Kotar (1994 in 2002 a) za zaporedne številke 1-5 in 9-10, Omahen (1998) in Kotar (2000) za zaporedno številko 12 ter Šmajdek (2001) za zaporedni številki 6 in 11. V navedeni literaturi so opisane tudi rastlinske združbe in druge pomembne značilnosti objektov. t33 Rebula, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja Preglednica 1: Pregled izvora podatkov in nekaterih kazalcev kakovosti in velikosti dreves v raziskavi Table 1: Sources of data and of certain quality indexes and tree size characteristics Štev. Parametri Delež p0sameznega sortimenta Izvor drev. dl, h v A F L 1 II III Drva podatkov n cm m m3 let o/o 1 Ždrocle 165 30,9 19,0 0,62 169,3 0,6 8,6 42,8 48,0 2 Sviščaki 235 32,8 22,8 0,89 151,5 10,6 18,4 43,1 27,9 3 Starod 126 35,5 23,9 1,00 133,6 7,7 16,7 58,1 17,5 4 Jurjeva d0lina 120 40,1 28,2 1,58 139,9 11,7 22,3 44,9 21,1 5 Draga 118 43,3 30,5 2,06 195,1 18,7 19,2 48,7 13,4 6 Bohor 1 109 52,2 26,7 2,79 119,7 4,0 28,8 9,6 8,6 16,9 32,1 7 Soteska A 171 53,6 26,8 3,47 239.5 0,0 16,7 10,0 14,9 19,7 38,7 8 Soteska B 273 48,8 25,8 2,52 220,1 0,0 16,0 22.2 17,6 15,7 28,5 9 Ogence 169 39,1 32,9 1,82 140.1 17,7 15,7 47,2 19,4 10 D1etvo 137 43,3 29,8 2,00 132,9 34,5 15,5 25,7 24,3 11 Bohor 2 87 63,97 32,9 5,26 147,6 0,5 50,3 3,2 6,8 14,4 24,8 12 Krka 261 42,19 32,5 2,18 -0,3 21,5 1,9 26,7 24,4 25,2 du= prsm premer, h =višina v m. V= povprečni volumen drevesa v m\ A =starost v letih Podatki so zbrani na dveh vrstah objektov: l. Podatki so zbrani na posebno izbranih vzorčnih ploskvah velikosti 9 arov. Na vsakem rastiščni enoti so analizirali 5 ploskev. Podatki teh ploskev (povprečja za rastiščno enoto) so prikazani v preglednici 1 pod zaporedno številko 1 -5 in 9 - 10. Ploskve so izbrali na dani rastiščni enoti v najboljših in najdebelejših (po kakovosti in debelini drevja) sestojih s čimvečjo zastrtostjo in dobro vitalnos~o drevja. Na ploskvi so posekali vse drevje. Za vsako drevo so zbrali naslednje podatke: velikost in utesnjenost krošnje, starost drevesa, prirastek in mere drevesa ter njegovo kakovost. Kakovost so ocenjevali po četrtinah debla posekanih dreves kot jo je opisal Kotar pri prikazovanju podatkov svojih raziskav (KOTAR 1993 in 1994). Za vsako četrtino debla so na osnovi mer, grč, slepic in napak v srcu (predvsem rdeče srce) ugotovili njeno kakovost in jo uvrstili v enega od 4 kakovostnih skupin: I. kakovostna skupina: hladi za furnir in luščenje, IL kakovostna skupina: žagovci l. kakovostnega razreda, III. kakovostna skupina: žagovci 2. in 3. kakovostnega razreda in IV. kakovostna skupina: drva, celulozni les, les za plošče, goli (v preglednici in naprej označeno kot drva). Kakovost za posamezni kakovostni razred so ugotavljali po določilih takrat veljavnega JUS-a (jugoslovanskega standarda 1979). 134 Pri obdelavi podatkov z vzorčnih ploskev smo izpustili vsa drevesa, ki so tanjša od 25 cm prsnega premera. Ti za ugotavljanje vrednosti niso pomembni, ker iz njih izdelamo Je drva. 2. Druga vrsta podatkov je zbrana pri sečnji na rednih sečiščih. Na izbranih sečiščih so analizirali posekana drevesa. Tako zbrani podatki so prikazani v preglednici 1 pod zaporedno številko 6 -8 in Il ter 12. Podatke o krošnji so ugotovili pred podiranjem drevesa, druge pa so merili in določali na posekanem drevesu. Na posekanem drevesu so ugotavljali tudi mere posameznih sortimentov in njihovo kakovost. Kakovost sortimentov so določali po veljavnem JUS -u in jih uvrščali v ustrezne kakovostne razrede. Za obe vrsti podatkov smo za vsak sortiment določili njegove mere po predpisih o me1jenju sortimentov. Ko srno sešteli kubature vseh sortimentov enega drevesa smo dobili njegovo tržno mero drevesa (V). To je količina iz drevesa izdelanih in po predpisih izme1jenih sortimentov. Vrednost debla (W) in vrednost bukove debeljadi (Wbd) smo ugotavljali na osnovi kakovosti in debeline sortjmentov na naslednji način: Iz podatkov o cenah lesa na cesti v gozdu (ceniki gozdnogospodarskih podjetij in zadrug, odkupne cene lesa za več let, objavljeni ceniki v Gozdarskem vestniku in Lesarskemu utripu) smo ugotovili povprečno nekajletno razmerje med cenami bukovih sortimentov na cesti. Osnova prime1javi je bila cena bukovih žagovcev I. kakovostnega GozdV 61 (2003) 3 Rebu la, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja razreda po veljavnem JUS-u. Pri določanju vrednosti smo upoštevali tudi vpliv debeline hlada. To smo naredili z debelinskimi faktmji (nemško Messzahlen, mersko število, faktor debeline) . Debelinske faktorje smo določili na osnovi plimerjave takih faktorjev in razmerij med cenami, ki jih uporabljajo v Avstriji, Nemčiji in Švici (SVETLIČIČ 1983). Upoštevali pa smo že tudi cenike pii posameznih gozdnih gospodarstvih, kjer imajo cene ločene po debelinah ali pa za določeno kakovost hlodov določajo drugačne ( višje ) najmanjše debeline kot so v JUS-u. Ta razme1ja smo označili z indeksi cen (IJ Zaradi dvojnega načina razvrščanja hlodov v kakovostne razrede in skupine smo uporabili dvoje vrst indeksov cen. Prikazani so v preglednici 2 in 3. Vrednost debla (W) je seštevek vrednosti vseh sortimentov izdelanih iz drevesa. Vrednost 1 m~ bukov ine (Wb) smo dobili tako, da smo vrednost debla delili z njegovo tržno mero (V). Wb= W_ v Za prakso je pomembna tudi vrednost debeljadi (bruto lesne mase, Wbd). To smo izračunali tako, da smo vrednost debla delili s kubaturo debeljadi drevesa (Vd). Količino debeljadi smo določili z enačbo (PUHEK 2001) Vd = 0,28792960 d·h + 0,58124245. 10'2 d·h2-0,30l16138. 10•5 d ·h3 + 0,46951914. w-l d2• h-0,22621894. 10·3 d2• h2- 0,10182239. I0-3 d3• h + 0,43435806. 10•7 d3• h3 + 0,84446836 • lQ-I d4• h2-0,17618793 • lQ·IO d5• h3. Vrednost 1 m3 bukove debeljadi smo izračunali po naslednjem obrazcu: Wbd= w Vd Z indeksi cen v preglednici 2 smo vrednotlli sortimente iz rednih sečišč, z indeksi v preglednici 3 pa četrtine debla iz vzorčnih ploskev. Slednje smo dobili s preračunom Ic iz preglednice 2 z upo­ števanjem razmerja med sortimenti, ki je običajno v praksi. To je F:L = 1:33 (približno 3 %je furnirske hlodovine) in Žll:Žlll = 1: 2 (od žagovcev 11 in lll kakovostnega razreda je 33% žagovcev 11 razreda, 67% pa lil). Dejansko razmerje (Ic) med povprečno ceno žagovcev l. kakovostnega razreda in drvmi je 0,32. V preglednici 2. so vrednosti drugačne kot v preglednici 3, ker smo upoštevali njihovo različno uporabno vrednost in izkoristek, če gre za celulozni ali industrijski les. V preglednici 3 so indeksi višji zaradi tega, ker so bile mere teh sortimentov brez lubja in smo tako z nekoliko višjim Ic ovrednotili lubje, ki ga p1i. teh sortimentih prodamo. Indeksi cen so v nekem smislu, vsaj znotraj posameznega kakovostnega razreda, tudi debelinski Preglednica 2: Indeksi cen za vrednotenje sortimentov pri razvrščanju v kakovostne razrede po JUS -u Table 2: Price indexes used for assessing value of assortments when classifying into quality classes according to JUS standards Kak. Sr~dine debelinskih razredov razr. 22,5 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 55 <60 F 1,30 1,72 1,92 1,99 2,14 L 1,00 1,19 1,33 1,39 1,46 1,57 1 0,70 0,80 0,92 1,00 1,05 1,11 1,19 11 0,45 0,55 0,65 0,74 0,78 0,81 0,84 0,90 lll 0,35 0,39 0,46 0,50 0,53 0,55 0,58 0,62 Drva 0,30 0,33 0,35 0,37 0,40 0,40 0,35 0,30 Preglednica 3: Indeksi cen za vrednotenje sortimentov pri razvrščanju v kakovostne skupine Table 3: Price žndexes used for assessing value of assortrnents when classifying into quality groups Kak. Sredine debelinskih razredov skup. 22,i 27,5 32,5 37,5 42,5 47,5 55 <60 J 1,01 1,19 1,34 1,40 1,48 1,59 2 0,70 0,80 0,92 1,00 1,05 1,11 1,19 3 0,39 0,46 0,54 0,60 0,63 0,65 0,68 0,73 4 0,34 0,34 0,34 0,34 0,34 0,34 0,34 0,34 GozdV 61 (2003) 3 135 Rebula, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja faktorji. Če jih primerjamo s podobnimi v tujini, vidimo, da se naši debelinski faktorji oziroma Ic z naraščanjem debeline najmanj spreminjajo . So najmanj progresivni. Najbolj progresivni so nemšlO, malo manj švicarski in najmanj avstrijski. Naši so zato še najbolj podobni avstrijskim. Za posamezne raziskave in primerjave smo podobne podatke združevali v različne skupine. Merilo za določanje »podobnosti « je bila rastlinska združba ali pa podobnost (enakost) višinskih krivulj. V podrobni statistični obdelavi smo s korelacijsko in regresijsko analizo, testi značilnosti razlik med posameznimi povprečji in drugimi metodami statistične analize odkrivali predvsem vplive posameznih dejavnikov na vrednost debla in lesa ter iskali primerne enačbe za ponazarjanje spreminjanja vrednosti lesa in debla. Posebno pozornost smo posvetili raziskavi vpliva višine drevesa (dolžine debla) na njegovo vrednost . Višina drevesa močno izboljša oceno vrednosti debla v primerjavi z oceno, ki temelji samo na njegovem prsnem premeru. Poznano je, da višine drevja (višinska krivulja, višine naj­ debelejših dreves) zelo dobro kažejo kakovost sestoja (bonitetni razredi) in proizvodno sposobnost rastišč. Zato smo postavili in preverili tudi hi potezo, da višine drevja nakazujejo tudi razlike v vrednosti drevja na posameznih rastiščih. V pričujoči raziskavi smo raziskali vplive velikega števila še drugih dejavnikov, ki vplivajo na vrednost lesa in debla. Navajanje vseh po-drobnosti presega namen tega dela. Zato je v tem sestavku prikazan le tisti del najpomembnejših ugotovitev in regresijske enačbe , ki so pomembne za delo v praksi. To so predvsem značilnosti drevesa (dimenzije , starost, zunanji izgled prve četrtine debla ipd.) s katerimi lahko v praksi dovolj zanesljivo ocenimo vrednost debla pred podi­ ranjem. Podana pa so tudi tista spoznanja in zakonitosti, ki so nujne za urejevalca in gojitelja gozdov pri določanju gozdnogospodarskih in gojitvenih ciljev ter spoznanja, ki jih mora upoštevati gojitelj pri podrobnem gozdnogoji­ tvenem načrtovanju in odkazilu. 3 REZULTATI ANALIZE 3 RESULTS OF ANALYSIS 3.1 Sestava sortimentov in povprečne vrednosti lesa 3.1 Assortment composition and average val ue of timber Sestava sortimentov na posameznih sečiščih je prikazana že v preglednici l. V preglednici 4 pa je prikazana sestava sortimentov tako, da je podana samo sestava hlodov (vsota deležev hlodov je l ). Prikazan je tudi razpon debelin drevja, povprečne vrednosti lesa (les) izračunane iz sestave sortimentov (Wbs) in povprečne vrednosti bukovine (led) izračunane iz posameznih dreves (\Vb ). Pregled podatkov v preglednici l in 4 nam pokaže, da se sestava sortimentov po sečiščih precej Preglednica 4: Sestava sortimentov in vrednost lesa po sečiščih Table 4: Assortment composition and value of timber by fe/Jing site s Debelina drevja Sestava hlodov Povpr. vredn. Sečišče Povpr. Min. Maks. l. sk. 2. sk. 3. sk. lesa cm Delež les led Ždrocle 30,9 25 69 0,011 0,166 0,824 0,488 0,452 Svišč aki 32,8 25 51 0,147 0,255 0,598 0,664 0,537 Starod 35,5 25 48 0,094 0,202 0,704 0,657 0,600 Og ence 39,1 25 72 0,220 0,195 0,585 0,732 0,709 Jmjeva dolina 40,1 25 58 0,148 0,283 0,569 0,707 0,696 Krka 42,2 18 63 0,291 0,026 0,683 0,692 0,660 Draga 43,3 25 72 0,216 0,221 0,563 0,770 0,772 Dletvo 43,3 26 63 0,456 0,205 0,339 0,861 0,835 Soteska B 48,8 27 79 0,224 0,311 0,465 0,725 0,794 Bohor 1 52,2 32 79 0,482 0,142 0,376 0,802 0,810 Soteska A 53,6 25 92 0,272 0,163 0,565 0,652 0,726 Bohor 2 64.0 34 89 0,675 0,043 0,282 0,944 1,010 Vse skupaj 42,9 18 92 0,299 0,183 0,518 0,737 0,767 136 GozdV 61 (2003) 3 Rebula, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja razlikuje. Posledično se spreminja tudi vrednost lesa. Ta narašča z naraščanjem debeline drevja (korelacijska odvisnost). V preglednici 1 vidimo, da je, razen v Ždroclah, razmeroma majhen delež drv. Vzrok je v tem, da podatki iz vzorčnih ploskev, ki smo jih uporabili v naši analizi, ne vsebujejo drevja tanjšega od 25 cm prsnega premera, ki daje sama drva. Podatki iz rednih sečišč pa izhajajo iz sečenj zelo debelega drevja, ki tudi daje velik delež hlodov. Oboji podatki pa so iz najboljših sestojev. Zato lahko sklepamo, da taka sestava sortimentov ne ustreza današnji povprečni sestavi bukovine. Pač pa lahko pred­ postavimo, da je taka sestava primerna kot ciljno stanje in ustreza sestavi bodočih sečenj v sestojih, ki jih danes gojimo in negujemo. Iz preglednice 4 je razvidno, da povprečna vrednost lesa narašča sorazmerno z naraščanjem debeline in višine drevja. Tako se spreminja tudi sestava sorti men tov. Proti dnu preglednice narašča delež boljših sortimentov . Primerjava povprečne vrednosti lesa kaže, da je povprečna vrednost lesa izračunana iz količine sortimentov (les) pri drobnejšem drevju višja od vrednosti, ki je izračunana iz vrednosti dreves (les > Icd). Pri debelejšem drevju je obratno (les < led). To kaže vpliv debelinskih faktorjev in pomeni, da so debelejši sortimenti enake kakovosti vrednejši od tanjših. To spoznanje je čedalje bolj opazno tudi na domačem tržišču lesa. Pri drevju debeline (prsnem premeru) okoli 40 cm sta vrednosti lesa enaki, če jih računamo na prvi ali drugi način. 3.2 Dejavniki, ki vplivajo na vrednost debel in lesa 3.2 Parameters affecting the value of trunks and timber Vpliv posameznega dejavnika na vrednost najbolje kaže korelacija med posameznimi znaki. Stopnja korelacije pa kaže tesnost povezave med vrednostjo in proučevanirn znakom. V preglednici 5 pri­ kazujemo indekse korelacije ( korelacijske koeficiente linearne korelacije ) za najpomembnejše vplivne dejavnike. Vsi so značilni na stopnji tveganja o: 2 +-~--~ ~~ ~-=---- ~~~~ ~~~~~~ ~ 1 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Debelinske stopnje ~ vse ---Ad. F. f:t.F --*--SeF ~ f:t.F tip __.._ CSF -+-/Jr omp -QLF -LoF GozdV 61 (2003) 3 Rebula, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja Diagram 2: Primerjava vrednosti debel po skupinah rastišč Graph 2: Comparison of trunk values by groups of sites 1,2 ------ - 1,1 ---+--V4 -o ---vs ~ > ~ 1 V7 .~ cu ~vs & 0,9 ~V10 0,8 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Debelinske stopnje Diagram 3: Primerjava vrednosti bukovine po skupinah rastišč Graph 3: Comparison of beech timber values by groups of sites 1,2 -c 1,1 ~ 5 ~ 1 5 :;:; ca Q) a::: 0,9 0,8 s 7 8 9 10 11 12 13 14 -+-V4 ---vs V7 ~vs --*-V10 Debelinske stopnje skupine. Kriterij združevanja oziroma presojanja podobnosti in združljivosti so bile višine drevja. Za vsako rastišče smo izračunali višinsko krivuljo. Z njo smo določili vrsto tarif (deblovnic) jn tarifni razred. Enake tarifne razrede smo združili v skupine in tako dobili 5 skupin (poenotili smo jih v Vmesne tarife tadfnih razredov V4, V6, V7, V8 in VlO). Za vsako skupino smo izračunali regresUsko enačbo za vrednost debla in vrednost bukovine glede na debeline in višino drevja. Pri tem smo upoštevali srednje višine za ustrezen tarifni razred. Primerjali smo relativne vrednosti- indekse. Dobili smo jih tako, da smo izravnane podatke vrednosti debel za posamezne skupine delili z izravnan imi vrednostrrU GozdV 61 (2003) 3 za vse podatke skupaj za ustrezni tarifni razred (povprečje je indeks 1). Na diagramu 2 je prikazana primerjava relativnih vrednosti debel, na diagramu 3 pa primerjava relativnib vrednosti 1m3 bukovine. Na diagramu 2 vidimo, da so vrednosti debel v posameznih skupinah rastišč podobne onim, če jih izračunamo s povprečno enačbo za vse podatke in odgovarjaj oči tarifni razred. Naj večkrat se razlikujejo za manj kot 10 %. Bistveno odstopa le rastiščna enota Adenostylo-Fagetum (V4 ) pri debelem drevju, ki pa ga v naravi v tej rastiščni enoti skoraj ni. Na diagramu 3 smo primetjali vrednost bukovine. Tu vidimo, da se vrednosti bukovine v posameznih 139 Rebu la, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja skupinah rastišč, združenih na osnovi višinskih krivulj. zelo malo razlikujejo od povprečnih vrednosti (regresije za vse podatke) pri enakih višinah drevja (v odgovarjajočih tarifnih razredih). Razme1ja so podobna onim na diagramu 2. Te in še vrsta drugih podobnih primerjav dopuščajo poenostavitev, da z upoštevanjem višine drevja ali tarifnega razreda, uporabljamo enotno (povprečno) regresijsko enačbo za vsa rastišča. Seveda pri tem veliko izgubimo na natančnosti. Takšno poenostavitev smo analizirali tudi v naši analizi. Prav gotovo pa daje točnejše ocene regresijska krivulja za posamezno rastiščno enoto ali sečišče, vendar moramo imeti v tem p1imeru veliko podatkov za vsako rastiščno enoto. Mi pa skušamo ugotoviti zakonitosti, ki bi imele splošno veljavnost. 3.4 Vrednost debel ob cesti 3.4 Trunk value at forest road Vrednost bukovih debel ob cesti je zelo spremenljiva količina. Spreminja se zaradi različnih mer drevja in drugih značilnosti . Najbolj pa nanjo vpliva kakovost lesa. To nam pokaže že pregled debelinskih faktoJjev v preglednici 2 in 3. Tu vidimo, da se vrednost sortimentov pri enakih dimenzijah giblje v razmerjih l :3 do 1:7. Analiza vrednosti obravnavanih dreves kaže, da se vrednost pri enakih merah drevesa giblje v razme1jih do 1:3. To razmerje narašča z debelina. Zato so povprečne napake velike (20 -25 % ). Zaradi tega je tudi zanesljivost napovedi vrednosti posameznega debla zelo tvegana. Po drugi strani pa je zaradi velikih razponov mer debel (premeri 1: 7, višine 1:3) tudi potek posameznih regresijskih krivulj na robovih precej različen (gre za različne tipe regresijskih enačb, izračunanih iz istih podatkov). V primeru, da izračunamo plilagojene vrednosti za vrednost bukovih debel (Wp) za vse rastiščne enote in da vzamemo kot neodvisno spremenljivko premer debla (D), dobimo z regresijsko enačbo (1) razmeroma dobro korelacijsko povezavo. D2 Wp ==- (enačba 1) 1383 74-75544,5 + 3746439 ' D D2 (R = 0,7479) Vendar je napaka, če bi ocenjevali vrednost debla samo na osnovi njegove debeline kar 38%, to pa je za praktično uporabo veliko preveč. Če pa 140 ocenjujemo vrednost debla na osnovi njegovega premera in višine, se stopnja korelacijske odvisnosti poveča in napaka ocene zmanjša. Tako dobimo, če vzamemo v analizo drevesa vseh analiziranih ploskev naslednjo enačbo: W = O,O 15828Wpo.s6296HI,29137 (R = 0,790) (enačba 2) Wp ~ vrednost enačbe 1 = vrednost bukovega debla. Napaka ocene znaša 29,3%. To enačbo lahko zapišemo v naslednji obliki { ]0,86296 W = 0,01502 . D2 • Ht.29137 1383,74 -75544,5..!.. + 3746439 J, D o- Do skoraj enakih rezultatov pripelje tudi naslednja enačba, ki pa ima le neznatno manjši korelacijski koeficient, je pa bistveno bolj enostavna (krajša). (enačba 3): lnW = -13,240 + 4,976lnDS- 0,205 DS + 1,297lnH DS =debelinska stopnja ( 3 = 12,5 cm, 4 = 17,5 cm, itd.) H =višina drevesa v m R = 0,969. Enačba 2 se odlikuje z zelo tesno korelacija, kljub temu pa je povprečna napaka ocene še vedno zelo velika. Če pri računanju vrednosti debel poleg debe1ine, vzamemo v izračun še višino drevja, izboljšamo stopnjo korelacije za 29,7% in znižamo povprečno napako ocene skoraj za četrtino (22,9 % ). Vrednosti debel izračunane po enačbi 2 so prikazane v preglednici 6. Preglednica 6 kaže, da vrednosti debel naraščajo zelo hitro in progresivno z večjo debelina in višino (višjim tarifnim razredom) drevja. Natančnejša analiza in p1imerj ava podatkov v preglednici 6 ( ki so nekako povprečje) s podatki za vsako rastišče ali skupine rastišč pokaže, da enačba 2 daje na slabših rastišč ih (nižji tmifni razredi) previsoke, na najboljših rastiščih (9. in 10. tarifni razred) pa le nekoliko višje rezultate. Pti srednjedobrih rastiščih pa enačba 2 daje pri drobnem drevju nekoliko nižje pri debelemu pa višje rezultate kot enačbe za ta rastišča (ta p1imetjava je podana v grafikonu 2). Pri presoji kakovosti in uporabnosti enačbe 2 za rabo na vseh rastiščih moramo upoštevati še naslednje. Regresijske enačbe za posamezno rastišče bolj upoštevajo kakovost drevja na GozdV 61 (2003) 3 Rebula, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja Preglednica 6: Vrednosl bukovih debel ob cesti za vmesne tarife. izračunana s prsnim premerom in višino drevja po cnačbi 2 Table 6: Value of heech !run ks at forest road for inrermediare tariffs, calculated by dbh and heigrh according ro Equation No. 2 Debel. T a r i f n stopnje 2 3 4 5 3 0,003 0,004 0,004 0,005 4 0,017 0,021 0,023 0,027 5 0,055 0,061 0,069 0,081 6 0,123 0,142 0,161 0,180 7 0,235 0,268 0,302 0,341 8 0,392 0,442 0,500 0,570 9 0,593 0,669 0,761 0,861 10 0,834 0,945 1,067 1,206 11 1,107 1,256 1,423 1,610 12 1,414 1,599 1,805 2,048 13 1,733 1,962 2,222 2,512 14 2,074 2,346 2,658 3,010 15 2,426 2,747 3,109 3,513 16 2,787 3,155 3,572 4,041 posameznih vzorčnih ploskvah oziroma sečiščih. S kakovostjo mislimo razmerje debel, iz katerih lahko izdelamo sortimente visoke kakovosti in debel , ki dajo le drva ali manj vredne hlode. To razmerje kaže v nekem smislu razmerje hlodov in drv, ki je prikazano v preglednici l. To razmerje ni samo posledica rastiščnih dejavnikov ampak v veliki meri tudi posledica dosedanjega gospo­ dmjenja z gozdom. Dosedanje ravnanje z gozdom pa je bilo gotovo precej različno. Če ta domneva drži, potem so regresijske enečbe za vse podatke skupaj celo boljše in bolj uporabne, ker so bolj »povprečne«. V se kakor ta dilema tu ni dokončno rešena. Potrebne bodo podrobnejše raziskave že obstoječih ali še novih podatkov za dokončno ugotovitev relevantnih dejstev. 3.4 Vrednost bukovine ob cesti 3.4 Beech timber value at forest road Vrednost 1 m3bukovine ob cesti ali na panju je zelo pomemben podatek. Kaže povprečno vrednost lesa v deblu. Z ustreznimi regresijskimi krivuljami lahko preučimo kako se ta vrednost spreminja s spre­ minjanjem kazalcev na katere lahko vplivamo pri negi gozdov. Ti kazalci so debelina in starost drevesa, velikost in oblika krošnje in v manjši meri tudi njegova višina. Z analizo lahko ugotovimo tudi, GozdV 61 (2003) 3 -Ic/deblo i r a z r e d i 6 7 8 9 10 0,005 0,006 0,007 0,007 0,009 0,031 0,035 0,039 0,043 0,049 0,090 0,102 0,114 0,130 0,146 0,205 0,229 0,263 0,297 0,333 0,387 0,439 0,492 0,557 0,629 0,643 0,729 0,824 0,927 1,052 0,970 1,096 1,247 1,408 1,588 1,370 1,546 1,750 1,983 2,238 1,817 2,061 2,328 2,636 2,976 2,314 2,619 2,966 3,349 3,795 2,843 3,216 3,643 4,117 4,657 3,397 3,845 4,348 4,929 5,570 3,986 4,497 5,092 5,757 6,512 4,564 5,169 5,842 6,614 7,479 pri katerih merah drevesa (debelina, višina, starost ) ima drevo največjo vrednost l m3 lesa. Ta infonnacijaje zelo pomembna pri določanju ciljnih premerov. Tudi kulminacija vrednosti lesa na cesti ne nastopa pri enaki debelini kot kulminacija vrednosti lesa na panju. Zaradi delovanja zakona o kosovnem volumnu, ko so stroški na enoto pri debelej šem lesu nižji, je kulminacija vrednosti lesa na panju pozneje, pri večji debelini. Tu bomo obravnavali Je vrednost lesa na cesti. Za ra.:::unanje vrednosti bukovine ob cesti je primerna naslednja enačba: Wb =-4,58 • IQ-1-6,08 • 10·R D2H2 +1,307 • w-'D0·5 -7,82 • 10--1 H" -3,41 • w--' D2 + 1,372 • 10·3 DH; (enačba 4) R=0,782, napaka = ± 19,5 % Enačba 4 daje pri velikih in majhnih višinah drevja (tarifnih razredih) v primerjavi z izračuni za skupine rastišč nekoliko previsoke rezultate (primerjava je na grafikonu- 3). Lepo pa kaže kulminacije vrednosti bukovine (poudarjene številke v preglednicah) . Kulminacije so izrazite. Vrednost bukovine pred kulminacijo hitro narašča, pri debelejšem drevju pa hitro pada. Debelina drevja, pri kateri vrednost kulminira, se spreminja 141 Rebula, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja Preglednica 7: Vrednost bukovine ob cesti za vmesne tarife (enačba 4) Table 7: Beech timber value at forest road cafculated by means of intermediate tariffs (Equation No. 4) Deb. T a r i f st. 1 2 3 4 3 1 0,023 0,035 0,039 0,042 4 0,145 0,151 0,160 0,163 5 0,241 0,257 0,265 0,275 6 0,327 0,341 0,362 0,378 7 0,384 0,412 0,441 0,464 8 1 0,429 0,464 0,499 0,533 9 0,450 0,495 0,540 0,586 10 1 0,452 0,506 0,562 0,616 11 1 0,436 0,497 0,563 0,629 12 0,397 0,471 0,546 0,620 13 1 0,342 0,421 0,506 0,593 14 0,263 0,355 0,449 0,546 15 0,168 0,268 0,372 0,478 16 0,054 0,161 0,275 0,391 z različno višino drevja (višjim tarifnim razredom). Pri nižjih višinah vrednost bukovine kulminira pd tanj šem drevju, pri višjem drevju pa pri debelej šem. Enačba je zelo uporabna za računanje vrednosti bukovine pri srednjih višinah in debelinah drevja in za določanje kulminacije vrednosti bukovine. Je pa neuporabna za določanje vrednosti zelo tankega (3. in 4. debelinska stopnja), še posebno zelo vitkega drevja. Prav tako daje slabe (močno prenizke) rezultate pri debelem čokatem drevju. Da bi se izognili pomanjkljivostim enačbe 4, smo razvili enačbo 5. n 5 0,043 0,164 0,282 0,390 0,486 0,566 0,628 0,668 0,693 0,696 0,678 0,643 0,585 0,509 i r a z r e d i 6 7 8 9 10 0,044 0,041 0,038 0,033 0,021 0,161 0,154 0,141 0,125 0,091 0,282 0,278 0,266 0,243 0,211 0,398 0,399 0,391 0,372 0,341 0,503 0,513 0,514 0,503 0,477 0,592 0,613 0.624 0,624 0,607 0,664 0,696 0,720 0,731 0,726 0,720 0,763 0,798 0,822 0,829 0,753 0,810 0,857 0,894 0,913 0,768 0,836 0,897 0,945 0,978 0,763 0,843 0,916 0,977 1,022 0,737 0,829 0,913 0,988 1,045 0,694 0,794 0,892 0,977 1,046 0,624 0,739 0,847 0,944 1,025 enačba 6: 1 Wbp=032+----~~=-----~==~ ' 736,26e-o,Jssoso + 1,3614eo,ooJ93sn f R = 0,738 napaka= ± 29,9% Wbp = vrednost bukovine (1 m·) ob cesti -povprečje V preglednici 8 vidimo, da vrednost bukovine na cesti kuhninira v 13 debelinski stopnji. Do kulminacije vrednost narašča razmeroma hitro, po njej pa zelo počasi pada. V primerjavi z enačbo 4 daje enačba 5 previsoke rezultate pri najnižjih višinah drevja in nekoliko nižje pri višjih drevesih. Wb=031369· 032+ l ·H0·32283 ( ]0,86281 ' , 736,26e -o,Jssow + 1,36143leo.ooJ9J8D (enačba 5) R = 0,790, napaka 25,2% e = 2,7182 (osnova naravnega 1ogaritma) Je nekako vsiljena. Vsiljeno je to, da se vrednost bukovine pri tanjšem in zelo debelem drevju asimptotično približuje vrednosti 0,32, to je vrednosti drv. To je najnižja vrednost, ki jo lahko ima uporaben les bukve. Izračun vrednosti bukov ine z enačbo5 je p1ikazan v preglednici 8. V preglednici 8 je na koncu dodan stolpec »VSE«. Th so podatki izračuna vrednosti le na osnovi debeline drevja z enačbo 6. 142 Vidimo, da so enačbe, s katerimi ocenjujemo vrednost bukov ine samo na osnovi debeline drevja, uporabne samo za okoliščine (rastišča, sečišča) iz katerih izhajajo. Zgoraj smo opisali uporabnost in v nekem smislu tudi prednost enačbe 4. Tu pa lahko ugotovimo; da je uporabnost enačbe 5 boljša pri drobnem in najbolj debelem drevju ter najbolj vi tkem in tršatem drevju. Enačba 5 daje tudi najbolj podobne rezultate o vrednosti bukovine, kot jih dobimo, če te vrednosti računamo neposredno iz vrednosti debel (vrednost debel delimo s tržno mero, izračunane po enačbi V = 0,0003174D2·0256HI.0062 (REBULA 2002). GozdV 61 (2003) 3 Rebula, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in_b_u_ko_v_e-=g_a_d_re_v_:_ja ________ _ Preglednica 8: Vrednost bukovine ob cesti za vmesne tarife (enačba 5 in 6) Table S: Beech timber m/ue at forest road calculated by means of intermediate tariffs (Equations Nos. 5 and 6) Deb. T a r i f 11 st. 1 2 3 4 5 3 0,211 0,230 0,239 0,246 0,255 4 0,260 0.267 0,280 0,286 0,298 5 0,290 0,301 0,308 0,319 0,331 6 0,332 0,340 0,352 0,363 0,374 7 0,388 0.401 0,414 0,427 0,440 8 0,469 0,483 0,498 0,513 0,531 9 0,553 0,570 0,588 0,607 0,626 10 0,619 0,638 0,659 0,679 0,700 11 0,659 0,679 0,701 0,723 0,746 12 0,678 0,699 0,721 0,743 0,767 l3 0,684 0,705 0,727 0,750 0,773 14 0,683 0,704 0,726 0,749 0,773 15 0,679 0,700 0,723 0,745 0,768 16 0,674 0,695 0,717 0,740 0,763 Iz obravnave vrednosti bukovine lahko zaklju­ čimo, da njena vrednost z naraščanjem debeline hitro narašča do kulminacije. Kulminacija vrednosti bukovine ob cesti nastopa pri debelinah 50 -70 cm prsnega premera. Pri krajšem drevju, na slabših rastiščih vrednost bukovine kulminira pJi tanjšemu drevju-okoli 55 cm prsnega premera. Na najboljših rastiščih, pri velikih višinah drevja, pa vrednost kulminira pri prsnih premeJih okoli 65 -70 cm. Kulrninacija je dokaj izrazita. Po kulminaciji vrednost bukovine počasi pada. Omeniti velja še ugotovitev, da je ocena vrednosti bukovine ob cesti še najmanj tvegana oziroma najbolj zanesljiva v primerjavi z oceno vrednosti debel in deblovine. Ocena vrednosti bukovine je za okoli 25 -30% zanesljivejša (ima za toliko manj .~o povprečno napako regresij s ke krivulje) kot ocena vrednosti debel. Je tudi zanesljivejša kot ocena vrednosti debeljadi. enačba 7: -Ic/ m3 i r a z r e d i 6 7 8 9 10 VSE 0,261 0,273 0,279 0,285 0,295 0,329 0,308 0,318 0,327 0,335 0,347 0,340 0,340 0,351 0,361 0,373 0,384 0,362 0,386 0,397 0,411 0,424 0,436 0,404 0,454 0,469 0,482 0,497 0,513 0,478 0,547 0,564 0,582 0,599 0,618 0,585 0,645 0,665 0,686 0,708 0,729 0,702 0,723 0,745 0,768 0,793 0,817 0,795 0,769 0,793 0,818 0,844 0,870 0,850 0,791 0,815 0,841 0,867 0,895 0,874 0,797 0,822 0,849. 0,875 0,902 0,880 0,797 0,822 0,847 0,874 0,902 0,877 0,793 0,817 0,843 0,869 0,897 0,869 0,786 0,811 0,836 0,863 0,890 0,860 3.5 Vrednost bukove debeljadi ob cesti 3.5 Value of usable beech timber at forest road Za različne potrebe, predvsem pri urejanju in gojenju gozdov, potrebujemo podatke o debeljadi, ker so le-ti običajni. Izračunali ·smo tudi enačbe za ugotavljanje vrednosti bukove debeljadi (Wbd) ob cesti. Uporabnost enačb je podobna kot pri računanju vrednosti bukovine. Zato navajamo le enačbo polinomske oblike, ki je podobna enačbi 4 in ima tudi njene prednosti in pomanjkljivosti po enačbi 7. Primeijava podatkov v preglednici 7 in 11 kaže enake zakonitosti. Vrednosti bukove debeljadi ob cesti so za okoli 12-13 %(od 11 do 22 %) nižje kot bukovine . Wbd = -5,15 • I0-1-7,46 • ta·6DH2+ 1,352 • IQ-' D0·5-5,97 • 1Q-4H2-3,27 • 104D2+ 1,31• J0·3D H; R=0,737, napaka = ±2J, 7 % Izračun vrednosti bukove debeljadi ob cesti z enačbo 7 je prikazan v preglednici 9. GozdV 61 (2003) 3 143 Rebula, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja Preglednica 9: Vrednost bukove debeljadi ob cesti Ic/m3 bruto Table 9: Value of usable beech timber at forest road Deb. T a r i f st. 1 2 3 4 3 -0,017 -0,004 0,000 0,004 4 0,107 0,114 0.124 0,127 5 0,202 0,218 0,226 0,236 6 0,285 0,299 0,318 0,333 7 0,340 0,366 0,391 0,412 8 0,382 0,414 0,445 0,474 9 0,402 0,443 0,482 0,521 10 0,405 0,453 0,502 0,548 11 0,389 0,444 0,502 0,559 12 0,353 0,419 0,485 0,549 13 0,302 0,373 0,449 0,524 14 0,228 0,311 0,395 0,481 15 0,140 0,231 0,325 0,419 16 0,034 0,132 0,235 0,340 3.6 Pomen prve četrtine debla in njena uporabnost za napovedovanje vrednosti debla in vrednosti bukovine v deblu. 3.6 Significance of the first fourth of the trunk and its usability for predicting trunk value and trunk wood value n V prvi četrtini debla (t.j. prva četrtina dolžine debla od panja proti vrhu ) je v povprečju ohravnavanih podatkov 48,5 o/o lesa in 62,7 % vrednosti debla. Prva četrtina debla je tudi dosegljiva. Lahko izmerimo ali ocenimo njene mere in po zunanjih znakih na deblu tudi sklepamo o njeni kakovosti. Zato nastaja vprašanje koliko je prva četrtina uporabna za napovedovanje vrednosti debla in vrednosti lesa (bukovine ) v deblu. Z merami drevesa lahko zelo zanesljivo napo­ vemo kubaturo (tržno mero, V 0_25) prve četrtine in njen delež v lesu debla ( DV0_25 ). Enačbi za to sta: V 0_ 25 = 1, 946 • 1 o-s D2·()()6C> H0·93:;9 (enačba 8) R = 0,9947, napaka= ±6.43% DVo.25 = 0,52211 Do .o~m H·0.06-IS9 (enačba 9) R = 0,1271, napaka= ±8,59% j r a z r e d i 5 6 7 8 9 10 0,007 0,008 0,008 0,007 0,004 -0,004 0,131 0,130 0,125 0,116 0,102 0,075 0,243 0,245 0,241 0,231 0,211 0,181 0,344 0,350 0,350 0,341 0,321 0,290 0,430 0,444 0,450 0,447 0,432 0,401 0,502 0,522 0,537 0,541 0,532 0,506 0,556 0,585 0,608 0,621 0,621 0,603 0,592 0,633 0,665 0,687 0,696 0,686 0,613 0,661 0,705 0,737 0,756 0,756 0,614 0,673 0,727 0,771 0,800 0,811 0,597 0,668 0,732 0,787 0,828 0,850 0,565 0,645 0,720 0,786 0,840 0,872 0,513 0,607 0,691 0,769 0,833 0,879 0,445 0,546 0,645 0,734 0,811 0,868 jo lahko s povprečno napako, ki je skoraj za polovico manjša od napake pri ugotavljanju kubature (čiste ali bruto) debla. Enačba 9 pa kaže, da se delež lesa v prvi četrtini le malo spreminja z merami drevesa. Narašča z večjo debelina in pada z večjo višino drevesa. Večji je pri tršatem in manjši pri vi tkem drevju. Spreminja se od 47% pri drobnem in dolgem drevju do 53 % pri kratkem in debelem (zelo tršatem) drevju. P1i drobnem in tršatem drevju je delež prve četrtine v lesu debla 51 %, pri debelem in visokem drevju pa 49 %. Drugače je z vrednostjo prve četrtine (Wb0_25 ). Kaže jo enačba JO: (enačba 10) R = 0,950, napaka= ±35,9% Vidimo, da z merami drevesa zelo težko oziroma nezanesljiva ocenimo vrednost prve četrtine. Napaka je zelo podobna kot pri oceni vrednosti celega debla. Še manj zanesljivo lahko ocenimo vrednost bukovine (vrednost 1m3 lesa) v prvi četrtini. Zato niti ne navajamo ustrezne regresijske enačbe. Zaradi velikega deleža lesa in vrednosti prve četrtine v deblu pa je vrednost prve četrtine zelo primerna za napovedovanje vrednosti celega debla. Enačbi (8 in 9) kažeta, da je kubatura prve Če pri oceni vrednosti debla upoštevamo prvo četrtine močno odvisna od mer drevesa. Ugotovimo četrtino (računamo z njo), zmanjšamo povprečno 144 GozdV 61 (2003) 3 Rebula, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drevja napako regresije za dve tretjini. To zvezo nam kaže enačba 11: w :::: 5,9 ·1 o-2 w~;;7JDO,S4667HO,J513 (enačba Il) R = 0.995, napaka=± 9,78% Enačba 1 1 nam kaže, da ob poznani vrednosti prve četrtine debla, z merami drevesa lahko zelo zanesljivo napovemo vrednost celega drevesa. Vrednost prve četrtine debla pa lahko dovolj natančno ocenimo pri obravnavi (n. pr. pli odkazilu) drevesa v gozdu. 4 POVZETEK IN ZAKLJUČKI 4 SUMMARY AND CONCLUSIONS Z analizo 1.971 dreves z lesno maso 4.730 m·1 iz 12 rastiščnih enot v 5 gozdnogospodarskih območjih južne in zahodne Slovenije smo raz­ iskovali vrednost bukovih debel in vrednost lesa (bukovine) v deblu. Pri določanju vrednosti srno upoštevali debelinske faktmje. Vrednost debel in bukov ine srno izražali z indeksi cen, ki je razmerje med ceno sortimenta in povprečno ceno hlodov l. kakovostnega razreda. Obravnavali smo vrednosti lesa ob cesti v gozdu. Raziskava je omogočila naslednje najpomembnejše ugotovitve in sklepe: l. Najresnejša je korelacija med kubaturo in vrednostjo debla, nekoliko manjša je z debelina in višino drevja. Korelacije med vrednostjo bukovine in bukove debeljadi ter merami drevesa so nekoliko nižje od korelacij z vrednostjo debla. Tudi pri vrednosti bukov ine in bukove debelj adi so najtesnejše korelacije s kubaturo debla in nekoliko nižje z debeline in višino drevesa. 2. Vrednost debel zelo variira in to zaradi kakovosti lesa v deblu. Zaradi različne kakovosti lesa v deblih se vrednost enako velikih debel giblje v razmerjih do 1:7. Najnižja razmerja so pri drobnem drevju in naraščajo z debeline drevesa. Izravnane vrednosti debel zelo hitro naraščajo z debehno in višino drevja. Naraščajo s kubom prsnega premera in so premosorazmerne z višino drevesa. Vrednost debla glede na višino in de belino drevesa podaja enačba: Kljub zelo tesni korelaciji je napoved vrednosti posameznega drevesa z njegovimi merami precej tvegana. DovoJj natančna in uporabna pa je ocena vrednosti za več dreves, kot jo uporabljamo pri oceni vrednosti odkazanega drevja ali vrednosti sestoja. 3. Povprečno vrednost lm' sortimentov iz debla (vrednost bukovine) kažejo enačbe: Wb=4,58 • 10-1-6,08 • 1Q·gD2H~+ 1,307 • 10·1D05 -7,82 • to-4 H2-3,41 • w-~ D1 + 1,372 • 10·3 D H; ter Wb-o 3136d o 32 + 1 )O.ij6281 . HO.Jl2 -1 Jl ' 736,26 e-O.ISlO&D + 1,361431 eO.OOJ93XD kjer pomeni: Wb = vrednost 1 m·1 bukovine ob cesti v indeksih cen D = prsni premer v cm H = višina drevesa v m e = osnova naravnega logaritma Vrednost hitro narašča z debeline in višino drevesa. Pri prsnih premerih 50 -70 cm doseže najvišjo vrednost, kulrninacijo. Kulminacija je dokaj izrazita. Po kulminaciji vrednost bukovine počasi pada. Debelina drevesa, pri kate1i kulminira vrednost bukovine, je odvisna od višine drevesa. Pri nižjem drevju je kulminacij a pri tanjšemu drevju, okoli 50 cm prsnega premera, pri najvišjem drevju pa pri prsnih premerih okoli 70 cm. Kljub temu, da je korelacija p1i vrednosti bukovine manj tesna kot pri vrednosti debel, je zanesljivost napovedi vrednosti bukovine večja kar za tretjino. 4. Vrednost bukove deblovine se giblje zelo podobno kot vrednost bukovine. Hitro narašča z večanjem debeline in višine drevesa, tako kot bukovine. Tudi zakonitosti o mestu kulminacije vrednosti deblovine in poteku vrednosti pred in po kulminaciji so zelo podobne kot pri vrednosti bukov ine. 5. Prva četrtina debla(= deblo do 0,25 dolžine debla) vsebuje okoli 48 % lesa vsega debla. Njen delež v vsem lesu debla zaradi različnih dimenzij drevesa niha v ozkih okvirjih od 47 do 53 %. W = 15028 -l0-2[· - D2 ]'·""' • H'·""' ' 1 1 1,38374 ·103 -7,55445 ·1 04 • D + 3,74644·105 D2 W =vrednost debel ob cesti v indeksih cen; D =prsni premer drevesa v cm; H =višina drevesa v m GozdV 61 (2003) 3 145 [1 Rebula, E.: in Kotar, M.: Vrednost bukovine in bukovega drev ja Najnižji delež j~ pri vitkem, največji pa pri tršatem drevju. Volumen prve četrtine in njen delež v deblu izračunamo z merami drevesa zelo natančno. Drugače je z vrednostjo prve četrtine. Zanesljivost izračuna vrednosti prve četrtine debla samo z merami drevesa, je celo manjša kot zanesljivost izračuna vrednosti celega debla. V povprečju je v prvi četrtini debla 63 % njegove vrednosti. Delež vrednosti prve četrtine se zelo spreminja z merami drevesa. Giblje se od 50% pri zelo vitkem drobnem drevju, do 75 %pri tršatem debelem drevju. Vsa ta variabilnost je posledica zelo spremenljive kakovosti lesa v prvi četrtini. Kakovost lesa v prvi četrtini debla lahko zadovoljivo natančno ocenimo z zunanjim izgledom debla. S to oceno in merami drevesa lahko dovolj zanesljivo ocenimo vrednost prve četrtine debla. Oceno vrednosti celega debla z upoštevanjem vrednosti prve četrtine debla nam omogoča enačba: w = 5,9 •1 0-2 wg·;t3D0,54667H0,3513 kjer pomeni: W = vrednost celotnega debla v indeksih cen, W rus = vrednost prve četrtine debla v indeksih cen, D = prsni premer debla v cm H = višina debla v m Ta ocena je dovolj zanesljiva tudi za oceno vrednosti malega števila debel v praksi. Zato je vrednost prve četrtine debla najboljši kazalec vrednosti celega debla in drevesa. Z ocenjevanjem kakovosti prve četrtine drevesa (pri analizah ali pa pri odkazilu) lahko zelo zanesljivo ocenimo vrednost bukovega lesa v sestoju oziroma pose­ kanega lesa. Izračun vrednosti lesa ob cesti ali na panju pred sečnjo bi bil veliko natančnejši, če bi pri odkazilu ocenjevali kakovost odkazanih dreves v prvi četrtini debla ali vsaj kakovost prvega sortimen ta. 5 ZAHVALA 5 ACKNOWLEDGEMENT Rudi Omahen, inž. gozd. in Karel Šmajdek inž. gozd. sta za raziskavo prispevala svoje številne in podrobne podatke o drevesnih analizah in sorti­ mentni sestavi drevja. Dolores Kerec -Kovač je zbrala ustrezno literaturo. Leonarda Godler, univ. dipl. inž. gozd. pa je pomagala pri računalniški 148 obdelavi podatkov. Prof. dr. Anton Cedilnik nama je izbral ustrezno regresijsko enačbo, doc. dr. Janez Krč pa izračunal njene parametre. S svojim delom so olajšali raziskavo in izboljšali njeno vrednost. Za nesebični ptispevek se jim prisrčno zahvaljuj eva. 6 LITERATURA 6 BIBLIOGRAPHY FREISE. C., Spiecker, H., 1999. Konkurrenzfreies Wachstum der Buche. AFZ/DerWald 25, s.l346-1349 KLAEDKE, J., 2001. Konzepte zur Buchen­ Lichtwuchsdurchforstung. AFZ-DerWald, 20, s. 1047- 1050 KOTAR, M., 1993. Pridelovanje visokakovostnega lesa in sonaravno gojenje gozdov na primeru bukve v prebiralnem jelovo-bukovem gozdu. GozV. 51 s. 370- 383 KOTAR, M .. 1994. Vpliv nekaterih rasliščnih dejavnikov, sestojnih kazalcev in drevesnih značilnosti na pojavnost rdečega srca pri bukvi. GozV. 52., s. 346-365 KOTAR, M., 2000. Vpliv starosti in debeline dreves na donos gozda. XX Študijski dnevi. Zbornik referatov, s. 169-190, Biot.f., Gozd. odd. OMAHEN, R., 1998. Vrednostni prirastek sestoja in njegov pomen v gojenju gozdov. Dipl. delo, Biot.f. Gozd. Odd. Ljubljana PUHEK, V., 2001. Regresijske enačbe za volumen dreves po dvovhodnih deblovnicah. Polikopija, Gozd. odd .. Biot. f., Ljubljana REBULA, E., 1995. Tablice oblikovnega števila, debeljadi in količine izdelanih sortimentov za jelko. GozV. 53 s.402-426 REB ULA, E., 1998a. Vrednost jelovih hlodov, njeni kazalci in njihova uporabnost pri razvrščanju hlodov. Zbornik gozdarstva in lesarstva 55, s.l51-l99 REBULA, E., 1998b. Vpliv debeline in višine jelovega drevesa na njegovo vrednost in donosnost. Zbornik referatov »Gorski gozd({, Biol. fak. Gozd. odd. S 191 - 206 REBULA, E., 2002. Izkoristek lesa pri sečnji bukovine. Zbornik gozdarstva in lesarstva 69, s.l97 -213 RICHTER, J., 2001. Buchenrotkern : Vermeiden oder Verwerten? Forst und Holz, 59. s.662-664 SVETLIČIČ, A., 1983. O soodvisnosti gozdnega in lesnega gospodarstva s posebnim ozirom na medsebojna tehnična in ekonomska razmerja med proizvodnjo hlodov in žaganim lesom smreke-jelke in bukve. Strokovna in znanstvena dela 70, IGLS, Ljubljana ŠMAJDEK, K., 2001. Vpliv rdečega srca pri bukvi v fitocenozah Lamio orvalae-Fagetum in Cardamini savensi-Faget11111 na kvaliteto lesa. DipL delo Biot. f., Gozd. odd. Ljul~ljana GozdV 61 (2003) 3 Strokovna razprava GDK: 907: 903.1 Kulturna vpetost gozdarstva Marjeta CEVC* Izvleček: Raz!skovalna nal _~~a 'V s~e~i raziskova!ija kulture gozda' je bila eden od poskusov proučevanja gozdarstva s kulturno­ druzben~ga gl:dtsca. Iz_haJa ~z predp?st_a~ke, da gre pri gospodarjenju z gozdom za celovito uravnavanje odnosov med gozd~m m druzbo, zato Je stnise~no zaJe~! m up~števati večplastnost teh odnosov. Spoznavanje sprememb na teh področjih je temelJ, n~. kate~e~ se lahko ~otlmo raztskovanJa sodobnih kulturno-družbenih vidikov gozda in gozdarstva, saj nakazuje spremenlJIVost !deJ, predstav m pomenov. Ključ~e ~esede: ~ultura gozda, odnos gozd ~ dr~žba, družbeno kulturni vidiki gozdarstva, interdisciplinarno raziskovanje, odnosJ z Javnostml, varstvo narave, narodna tdentJteta, nega kulturne krajine 1 UVOD Izzivi gozdarstvu v sodobni družbi so vedno večji, zato je pridobivanje raznovrstnega znanja ključnega pomena za uspešnost. Že tradicionalno prisotna multidisciplinarnost gozdarske stroke je postavljena pred nove izzive. Raziskovalna naloga 'V smeri raziskovanja kulture gozda' je začetni poskus proučevanja gozdarstva s kulturno-družbenega gledišča. Naloga je nastala v okviru raziskave 'Kultura gozda med Veliko Britanijo in Slovenijo' pri Inštitutu za ekologijo, katere nosilec je bil dr. Andrej Lukšič, financiralo pa jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, ter v času podiplomskega študija (MA Okolje, kultura in družba) na Univerzi v Lancastru, Velika Britanija (2000). Izhaja iz predpostavke, da gre pri gospodarjenju z gozdom za celovito uravnavanje odnosov med gozdom in družbo, zato je smiselno zajeti in upoštevati večplastnost teh odnosov. 2 METODA Začetna opredelitev raziskovalnega polja je zahtevala širši premislek in opredelitev. V nalogi je zgodovinsko ozadje in pregled razvoja idej o naravi razdeljen na dva dela -na predmoderno in moderno obdobje, dodan paje bil še pregled razvoja gozdarstva od novega veka dalje. Spoznavanje sprememb na teh področjih je temelj, na katerem se lahko lotimo raziskovanja sodobnih kulturno­ družbenih vidikov gozda in gozdarstva, saj nakazuje spremenljivost idej, predstav, reprezentacij in pomenov. Pomen gozda v sodobnem kontekstu je zelo široko področje, ki se ga ne da obdelati v enem GozdV 61 (2003) 3 zamahu. Zato smo v nalogi izvedli začetni korak s problernatizacijo gozdarstva, ki je zajela najširši vidik sodobnih odnosov med gozdom in družbo. Naslednji korak je bil začetna opredelitev kulture gozda, ki se ukvarja s študijem pomenov in vrednot gozda. Specifikacijo odnosa do gozda je bilo glede na obseg in pionirsko naravo naloge mogoče zastaviti samo s teoretičnimi nastavki, saj je dejansko potrebna poglobljena in obsežna študija s spe­ cifičnimi raziskovalnimi metodami. Uspeli smo ugotoviti, da dosedanje metode odkrivanja odnosa do gozda ne zadoščajo; potrebno bi bilo uporabiti tudi kvalitativne družboslovne metode, kar bi bila v novost v slovenskem gozdarstvu. Primerjava med Veliko Britanijo in Slovenijo je bila v našem raziskovanju, ki ima naravo odpiranja novega, možna predvsem na teoretičnem izho­ diščnem nivoju oz. na nivoju analize pristopa k tovrstni problematiki. V ta namen smo analizirali dva primera raziskovanja odnosa do narave oz. gozda v Veliki Britaniji -'The Greenwich Open Space Project' (BURGESS, LIMB, HARRISON 1988) ter 'Woodland Sensibilities. Recreational Uses of Woods and Forests in Contemporary Britain' (MACNAGHTEN et al. 1998). Neposredna kmistnost primerjave med izsledki jn načini dela v polju gozdarstva pa je vidna še v sklopu naloge pod naslovom preseganje dualizma, še posebej raziskava o družbeni konstrukciji starodavnih gozdov ('ancient woodlands') med gozdarji v Veliki Britaniji (GERBER 1997). Kot sklepni del smo * M. C. univ. dipl. inž. gozdarstva Gregorčičeva 20, 2000 Maribor 147 il Cevc, M.: Kulturna vpetost gozdarstva opredelili nekaj perspektiv, kako bi lahko razisko­ vanje kulture gozda, kot je predlagano v tej nalogi, prispevalo k razvoju gozdarstva in drugih stro­ kovnih področij, kjer so gozdmji prisotni. Ta del je verjetno tudi najbolj zanimiv za širšo strokovno javnost, zato ga pozneje v nadaljevanju predstav­ ljamo podrobneje. 3 NAMEN NALOGE Namen naloge je bil pokazati, da gozdovi in gozdarstvo ne sodijo zgolj v domena naravoslovja, ekonomije ali politike, pač pa so precej bolj povezani s kulturo- družbenim življenjem, kot je to trenutno splošno priznano . Glavni razlog je v tem, da obstaja razlika med realnostjo, kot jo izkušamo v vsakdanu, ter teorijo -to je kate­ gorijami in idejami o naravi in družbi. Moderna razdelitev med naravo in kulturo, ki izhaja iz evropske misli 17. stoletja, je pozneje sprožila pretirano izkoriščanje naravnih virov, kar so od 60. let 20. stoletja dalje okoljevarstveniki zelo kritizirali . Prav okoljski problemi so tako spodbudili mnogo ljudi, da so začeli iskati nove pristope (ha bi tus, bi vanje, družbena konstrukcija narave. eko-socialni kompleks in doživljanje), ki bi uspeli preseči dualizem, razdeljenost med kulturo in naravo, ki izvira iz moderne misli (npr. BOURDIEU 1992, INGOLD 1993, LINKEN­ BACH 1998, TSOUVALIS-GERBER 1998, HAlLA 1998, RAMOVŠ 1990). Gozdarstvo je v tem smislu posebej zanimivo področje. Gozdovi so naravno okolje, naravni vir in del krajine, v kateri živimo. V nekaterih deželah so gozdovi predvsem oblika naravnega sveta, spet v drugih deželah so gozdovi predvsem simboli, ki predstavljajo ostali del narave. Pomembno je, na kakšen način se z gozdovi gospodari, ker način gospodarjenja nima le ekoloških posledic, pač pa razkriva tudi odnos, ki ga imajo ljudje do narave. Povedano z drugimi besedami -gozdarstvo kot dejavnost je kulturno vpeta v družbo. Podrobnejši pogled na trajnostno in mnogo­ namensko gozdarstvo po pričakovanju razlaiva, da je še vedno pod močnim vplivom razdelitve narava­ kultura, ki se kaže v obliki naravoslovnih znanosti na eni ter družboslovja na drugi strani. Čeprav mnogonamensko gozdarstvo priznava različne koristi gozdov za družbo, je še pomanjkljivo, ker ne vključuje v zadostni meri tudi kulturnih vidikov 148 gozda. Kulturni vidiki gozda so pomeni, vrednote, simbolika, kolektivni spomini in različne predstave, ki so jih ljudje skozi čas razvili v odnosu do gozda (INGOLD 1993, RIVAL 1998, SCHAMA 1996, HARRISON 1992). 4 PREGLED IZSLEDKOV IN NOVE PERSPEKTIVE 4.1 Izsledki Razvoj gozdarstva je potrebno razumeti v druž­ benem in zgodovinskem kontekstu. Pojav znan­ stvenega gozdarstva je vezan na začetek novega veka oz. moderne dobe. ki pomeni za stroko prelom z dotedanjo celostno rabo gozda in usmeritvijo na gospodarjenje z gozdom kot lesnim virom. Z razvojem je sodobno mnogonamenskego gozdar­ stvo to redukcijo v precejšnji meri že preseglo, vendar še vedno ne zajema vseh vidikov odnosa med gozdom in družbo. Pojav gozdarstva kot znanstveno podprte stroke pomeni tudi prevzemanje dediščine moderne dobe, kar pomeni razdelitev med kulturo in naravo oz. med družboslovjem in naravoslovjem. Gozd oblikuje prostor, krajino v kateri živimo in naše bivanje, zato je umestitev gozda le v naravoslovno ali ekonomsko -tehnološko domeno umetno. Celoviti pristop do gozda, ki pokriva vse bistvene vidike odnosa med družbo in gozdom, mora upoštevati tudi kulturno-družbene vidike, ki so jasneje stopili v ospredje tudi zaradi okoljske krize. Odnos do narave oz. gozda je posredovan s kulturo določene družbe (lahko tudi družbenih skupin), odvisen je od idej o naravi in družbi. Ideje in predstave (reprezentacije) o naravi in družbi pa se spreminjajo, zato je pomembno njihovo poznavanje. Obrat vstran od togega dualizma narava.-kultura je obrat k načelu kulturne vpetosti. Središče družbeno-kulturne analize odzivov na naravo in sodelovanja z njo je vsakdanje življenje. Vsakdanje življenje je nedelj ena stvarnost -ločitev med telesom in mišljenjem, naravo in kulturo v realnem oz. vsakdanjem življenju je umetna. Tako definicija kulture gozda kot kulture, kije celotni način življenja in ki izvira iz bivanja ljudi v gozdu oz. blizu gozda, pomeni osnovo za preseganje modernega dualizma. Glavni interes proučevanja kulture gozda so odnosi med gozdom in ljudmi, ki nastajajo skozi GozdV 61 (2003) 3 bivanje v ali blizu gozda. Predvsem se zanima za pomene, reprezentacije in vrednote, ki so utelešene v družbenih praksah (z drugemi besedami, poudarek je najprej na tem, kaj kdo dela). Raziskovanje mora upoštevati specifičnosti odnosov, ki se izražajo v regionalnih in družbenih razlikah, vpetih v vsakdanje življenje. Namen raziskovanja kulture gozda je priti do več znanja o odnosu med ljudmi in gozdom v sodobni družbi, bistvene ugotovitve pa bi nato vgradili v sodobno misel in prakso trajnostnega in mnogo­ namenskega gozdarstva. Raziskovalno metodologijo v pretežni meri sestavljajo kvalitativne družboslovne metode, ki so bolj občutljive za vrednote in občutja ljudi, so fleksibilne in občutljive za družbeni kontekst, v katerem so podatki pridobljeni (MASON 1996). Tovrstno raziskovanje zahteva interdisciplinarnost tima ter induktivno izpeljane teorije (teorije so izpeljane iz podatkov, ki so sistematično zbrani in analizirani skozi raziskovalni proces) (MAXWELL 1999). 4.2 Nove perspektive Trajnostno in mnogonamensko gozdarstvo, ki bi vključevalo večjo občutljivost za vrednote, dojemanje, pomene in občutja, ki jih imajo ljudje v zvezi z gozdom, bi lahko razširilo področje svojega dela in moderniziralo značaj poklica. Gozdmji v Sloveniji se že od samih začetkov stroke ukvarjajo tudi z naravovarstvom; dandanes Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire izvaja magistrski študij vm·stva naravne dediščine. Na drugi strani so gozdarji vključeni v krajevne razvojne projekte kot so npr. študijski krožki, del pobude za vseživljenjsko učenje. Zavod za gozdove Slovenije izvaja vzgojno-izobraževalne dejavnosti, kjer vsako leto po ocenah sodeluje 30.000 mladih ljudi. To je le nekaj primerov različnih praks, ki so že odgovor na spreminjajoče se družbo. Še bolj usmerjeno in sistematično delo, ki bi bilo podprto z raziskovanjem kulture gozda, bi lahko izboljšalo kakovost stmitev, ki jih nudijo. 4.2.1 Odnos gozd -družba Proučevanje kulture gozda bi omogočilo pozna­ vanje in razumevanje specifičnega in raznolikega odnosa do gozda, ki odraža različne regionalne, družbene, spolne, stm·ostne ali druge značilnosti. GozdV 61 (2003) 3 Poznavanje tega področja postaja vedno bolj pomembno področje sodobnega gozdarstva. Tovrstno znanje je pomembno za razvoj mnogo­ namenskega gozdarstva, namreč teorije in prakse vlog in funkcij gozda. Največ kmisti bi imel Zavod za gozdove, ker je ena od njihovih osnovnih nalog svetovanje lastnikom gozdov, zagotavljanje popularizacije gozdov in informiranje javnosti o pomembnosti gozdov. Po zadnjih podatkih je okoli 300.000 lastnikov gozdov v Sloveniji. Pogosto se zastavlja vprašanje, kaj je tako privlačnega pri lastništvu gozda, da ljudje obdržijo celo najmanjše parcele. Menimo, da bi tovrstna vprašanja lahko osvetlili z raziskavo pomenov in vrednot gozda, ki bi v zameno lahko koristila tudi gozdarjem kot strokovnim svetovalcem pri gospodarjenju z gozdom. Z vidika gospodarjenja z gozdom veliko število lastnikov gozda z majhno površino parcel predstavlja resno oviro pri strokovnem delu v zasebnih gozdovih ter pri optimalni izrabi lesa in potenciala gozda. Zdi pa se tudi, da tako velik delež slovenske populacije, ki ima kakršnokoli lastništvo gozda (15 % če vključimo še družine, lahko ta delež naraste nad polovico), predstavlja tudi velik potencial za določeno navezavo na in odnos do gozda (narave). Še posebej je tovrstni potencial pomemben v sodobni družbi, kije veliko prispevala k okoljskim spremembam in degradaciji naravnega okolja. Naslednje vprašanje v tej navezi je pravica do prostega dostopa v gozd ne glede na lastništvo. V tržni ekonomiji in demokratični družbi se lahko v prihodnje zgodi, da bo prost dostop postal sporna zadeva med zasebnim in javnim interesom. Pogajanje o ohranitvi pravice ali o določeni odškodnini za lastnike bi lahko bilo lažje in uspešnejše, če bi obstajali podatki o pomenih in družbeno kulturnih vrednotah, kijih prostodostopni gozdovi ljudem omogočajo. 4.2.2 Narodna identiteta Študij kulture gozda lahko doprinese svoj delež k študiju in razvoju narodne identitete. Menimo, da gozdovi še niso bili deležni zadostne pozornosti kot nosilci narodne identitete. Gore, še posebej Triglav, so p1iznane za narodni simbol. Njihova vloga je vloga narodnega združevanja, še posebej v relativno sodobni zgodovini. Gozdovi na drugi strani so bolj nejasen, celo sporen značaj. So prevladujoča oblika krajine (7 5% Slovenije je gozdna te), torej je gozdna ali gozdnata krajina tista, v kateri so Slovenci bivali 149 Cevc, M.: Kulturna vpetost gozdarstva in razvijali svojo kulturo in navsezadnje tudi poznavanje dojemanja gozda in predstav oz. nacionalno državo. Gozdovi so spremljevalci reprezentacij gozda. Pri opravljanje svetovalne Slovencev in njihovega življenja vse od njihovega vloge naj bi se gozdarski strokovnjaki v osnovnih p1ihoda v 7. stoletju. Skozi čas so se različne rabe, potezah zavedali kulturne vpetosti znanja in navade in prakse ter tudi različne ideje o naravi in predstav o gozdu, ki jih imajo lastniki gozdov. Zato družbi (ali svetu) vgradile v gozdnato krajino ter v bi bile raziskave o laičnem in strokovnem znanju v gozd sam. Vsekakor različne rabe ali prakse niso gozdarstvu lahko obetavno področje raziskovanja, vedno skladne. Mogoče je težje enoznačno razumeti ki bi pomembno prispevalo k uspešnejšemu in manj pomen gozdov tudi zato, ker predstavljajo prostor, spornemu sodelovanju med javno službo in lastniki ki je po Lefebvreu (1991) hkrati obvladan ('domi- gozdov. Pri tem je smiselno upoštevati še pol- nated') in prisvajan ('appropriated') . Obvladanje pretekli kontekst demokratičnih sprememb in se izraža skozi upravljanje gozda kot vira uporabne konotacije, ki so bile pri pisane gozdarstvu v vrednosti ter v njegovem uničevanju. V primeru prejšnjem družbeno-političnem sistemu. Te so bile trajnostnega ali ekosistemskega gozdarstva je še posebej prisotne med velikim številom zasebnih uničevanje (proizvodnja lesa, pa tudi druge uporabe lastnikov gozdov. kot npr. nabiranje gob) skrbno nadzorovano in Proučevanje kulture gozda pomeni potencial za zmanjšano na minimum, vendar neobhodno bolj natančno opredeljene družbene vplive na prisotno. Prisvajanje gozdov pa se izvaja z njihovo gozdnogospodarske načrte, ki vsebujejo cilje, ki 'uporabo' v obliki rekreacije, estetske, turistične ali izhajajo iz potreb družbe. Možnosti so tudi v še katere druge vloge gozda. Gozd tako postaja prostorskem načrtovanju, saj bi lahko vedenje o konfliktni prostor med obvladovanjem in pri-vrednotah, pomenih in občutjih ljudi do gozda, še svajanjem. posebej v urbanem prostoru, pomenilo dodaten vir Medtem ko torej gore igrajo vlogo združevanja, argumentov za ohranitev gozdnih površin. gozdovi z različnimi, tudi spornimi pomeni, ki so lahko sad zgodovinskega, predvsem pa družbenega dogajanja na naših tleh, predstavljajo prizorišče za 4·2·4 Varovanje narave nacionalnopreudatjanje ('deliberation') o narodnih vrednotah, njihovih pomembnostih in o pri­ čakovanjih. S tem pa gozdovi na posreden način p1ispevajo k razčiščevanju narodne identitete- kdo smo, kaj hočemo, kaj je za nas pomembno in vredno. 4.2.3 'Gozd" in sodobno gozdarstvo Proučevanje kulture gozda lahko vzpodbudi diferenciacije javnosti, s katerimi se Zavod za gozdove Slovenije ukvarja. Diferenciacija in specifikacija ciljnih javnosti bi lahko med drugim temeljila na ugotovitvah o specifičnem in razno­ likem odnosu med gozdom in ljudmi. Družbeno-kulturni pristop h gozdarstvu vklju­ čuje tudi področje pridobivanja znanja. Svetovalna vloga ZGS ni odvisna le od strokovnosti glede gozda in gospodarjenja z gozdom (ki je v resnici bistveno), pač pa vključuje tudi znanja in veščine komuniciranja. Menim, da bi bilo koristno boljše 1 Zapis 'gozd' označuje koncept, kategorijo za razliko od zapisa gozd, ki označuje fizično stvarnost. 150 Harrison ( 1993) je opravila raziskavo o različnih pomenih varstva narave med strokovnjaki in laiki. Ugotovila je, da >>SO dejstva, vrednote in osebne izkušnje tesno povezana , tako da so narava in njeno varovanje socialni in kulturni konstrukti in ne le domena naravoslovne znanosti« (ibid.) Botkin (1997) ter drugi avtorji (BOWLER 1992, WORSTER 1994, TOOGOOD 1997) trdijo, da različne predstave o naravi, še posebej v 20. stoletju, določajo različne pristope h gospodarjenju. Botkin (1997) pravi, da mehanistični pogled predpostavlja preproste in takojšnje odgovore na klasična vprašanja o odnosu med ljudmi in naravo, ker je nedotaknjena narava konstantna. V novi perspektivi (kjer je konstantna sprememba), pa narava ne priskrbi preprostih odgovorov. »Ljudje so se prisiljeni odločiti, kakšno okolje želijo, pri čemer je lahko 'zaželjeno' okolje tisto, ki so ga ljudje spremenili vsaj v določeni bližnji časovni preteklo­ sti« (BOTKIN 1997). Kultura igra pomembno vlogo v varstvu narave, kjer so sodelovanje javnosti in njihove vrednote vedno bolj upoštevane. Narava ni samo domena strokovnjakov in zaposlenih uprav­ ljalcev, pač pa odgovornost in pravica vseh. GozdV 61 {2003) 3 4.2.5 Nega kulturne krajine Anka (1999) piše, da je ukvarjanje z okoljem na ravni krajine relativno novo, zato še vedno ni mednarodno harmoniziranega pristopa k opi­ sovanju, klasifikaciji in vrednotenju kulturnih krajin. V nadaljevanju ugotavlja, da so metode, ki so jih geografi, načrtovalci in politiki (policy­ makers) uporabljali za krajinsko vrednotenje, večinoma upoštevale vizualne kvalitete in pre­ ference ljudi, kar pa gotovo ni edini krajinski vidik. Pristop kulture gozda je aktivni pristop, ki zagovarja tezo, da ljudje vzpostavljajo odnos s krajino skozi bivanje, ki je sestavljeno iz dejavnosti, nalog in družbene prakse. Kultura gozda torej poudarja, da je odnos do narave utelešen, da zajema vse čute, ne le ogledovanja ter posledično le vizualnih kompo­ nent krajine. Raziskovanje kulture gozda ima torej potencial, da prispeva k integrativni krajinski ocenjevalni metodologiji. 5 VIRI ANKO, B. l999, 'Environmental management of land­ scapes: landscape ecology' in B. Nath et al. Environ­ mental Management in Practice: Volume 3. Managing the Ecosystem. London and New York: UNESCO and Routledge. BOTKIN, D. 1997, Getting the Paradigm Right: The Essential Ecological Foundation for the Conservation and Sustainable Management of British Columbia's Forests and Natural Resources. Vancouver: The University of British Columbia. BOURDIEU, P. 1992 The Logic of Practice. Cambridge: Polity Press. BOWLER, P. J. 1992, The Fontana history of the environmental sciences. Hammersmith: Fontana Press. BURGESS, 1., Limb, J., in Harrison, C. M. 1988, 'Exploring environmental values through the medium of small groups: l. Theory and practice.' v Environment and Planning A. 20: 309-326. GERBER, 1. 1997, The Social Construction of Nature: the Case of Forestry in Great Britain since the Turn of the 201h Century. Oxford: University of Oxford, doktorska disertacija v rokopisu. GozdV 61 (2003) 3 HAlLA, Y. 1998, 'Environmental problems, ecological scales and social deliberation' in P. Glasbergen (ed.) Co-operative Environmental Governance. Kluwer Academic Publishers. HARRISON, C. 1993, 'Nature Conservation, Science and Popular Values' in F. B. Goldsmith and A. Warren (eds.) Conservation in Progress. Chichester: John Wiley&Sons. HARRISON, R. P., 1992, Forests. The Shadow of Civilization. London: The University of Chicago Press. IN GOLD, T. 1993, 'The remporality of the landscape', World Archaeology, 25: 152-74. LEFEBVRE, H., 1991, The Production of Space. Oxford: Blackwell. LINKENBACH, A. 1998, 'Forests in Gahrwal and the Construction of Space' in Roger Jeffery (ed.), The Social Consrruction of Indian Forests. Edinburgh: Centre for South Asian Studies. MACNAGHTEN, P. et al., 1998, Woodland sensibilities. Recreational Us es of Wood s and Forests in Con­ temporary Bri rain. A report by the Centre for the Study of Environmental Change for the Foresrry Commission. MASON, 1. 1996, Qualitative Researching. London: Sage. MAXWELL, S. 1999, 'Enhancing the transparency of qualitative data analysis: a case study using software for qualita!ive research'. Proceedings of the Third Association for Survey Computing International Conference, University of Edinburgh, 22nd_241h September, pp. 259-270. RAMOVŠ, J. 1990, Doživljanje, temeljno človekovo duhovno dogajanje. Ljubljana: Založništvo slovenske knjige. RIVAL, L. (ed.) 1998, The Social Life of Trees. Oxford: Berg. SCHAMA, S., 1996, Landscape & Memory. London: Fontana Press. TOOGOOD, M. D. 1997, Natural states: the culture of ecology and conservation: 1949 1973. PhD (Lancaster). TSOUVALIS-GERBER, J. 1998, 'Making the invisible visible: ancient woodlands, british forest policy and the social construction of reality' v C. Watkins (ed.) European woods and forests: studies in cultural history. Oxon: CAB International WORSTER, D. 1994, 2nd edition. Nature's Econorny: a History of Ecological Ideas. Cambridge: Cambridge University Press. 151 Stališča in odmevi "Ni vse zlato, kar se sveti"-Ob izidu vegetacijske karte gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400.000, ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija), 2002 V Gozdarskem vestniku (P. KOŠIR 2002, s. 415), štirinajstdnevni znanstveni prilogi časnika Delo (MARINČEK, L. et al. 2002) in Proteusu (BABIJ 2002, s. 135) smo dobili reklamna obvestila, da je izšla tiskana vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400.000 (avtorji priredbe A. Čarni 1 L. Marinček 1 A. Seliškar 1M. Zupančič, 2002, izdelana na osnovi vegetacijske karte v merilu 1 : 250.000 (A. Seliškar et aL-Biološki inštitut ZRC SAZU) s Komentarjem k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu l: 400.000 (MARINČEK 1 ČARNI, 2002; digitalizacija, generalizacija in kartografska obdelavaM. Jarnjak, Založba ZRC). Zadnja dva zgoraj omenjena avtorja, M. Zupančič in A. Seliškar (po njihovem ustnem sporočilu), pri priredbi tiskane karte nista sode­ lovala. Ob soavtorstvu A. Čarnija pa se ob dejstvu, da se ta doslej ni ukvarjal z gozdno vegetacijo, saj nima niti enega samostojnega dela s tega področja, porajajo določeni pomisleki. Vegetacijska roko­ pisna karta v merilu 1: 50.000, osnova kart v manjšem meiilu, ni delo posameznikov ali peščice ljudi, temveč skupinsko delo več generac~j za to usposobljenih slovenskih fitocenologov . Na začetku prizadevanj za objavo take karte pa si je hotela avtorstvo prisvojiti le peščica fitocenologov in kar nekaj časa je preteklo, da so med avtorje rokopisne karte vključili še druge. Žal tudi tokrat ne vseh; med avtorji ni N. Otaševiča, ki je samostojno rekartiral del dolenjskih gozdov. Avtorstvo je postalo še bolj zapleteno, ko smo šele iz obvestila L. Marinčka in sodelavcev (MARINČEK et al. 2002) izvedeli, to je po tisku karte, da so pri obravnavani vegetacij ski karti uporabili tudi gradivo vegetacijske karte v merilu 1: 100.000, ki jo je izdelal nekdanji Biro za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani leta 1974 (ta je bila v letu 2002 tudi digitalizirana). To sta v tiskani vegetacijski karti in komentarju k njej zamolčala. S tem pa se je število avtmjev še povečalo, saj so pri njeni izdelavi sodelovali poleg glavnega avtorja dr. Živka Koširja še drugi fitocenologi in pedo1ogi: M. Zorn, J. Kalan, L. Marinček, I. Smole, 102 A. Čampa, M. Šolar, B. Anka, D. Robič , V. Toman, L. Žgajnar, A. Kozina, N. Torelli in avtor tega prispevka. Prirejevalca karte in pisca komentarja (MARINČEK et al. 2002) večino omenjenih avtorjev, nekdanjih delavcev Biroja za gozdarsko načrtovanje, ne omenjata niti na prirejeni tiskani karti niti v komentarju k njej. Ne bom se ukvarjal s problemi avtorstva. Ta je v domeni strokovnjakov s področja avtorskega prava. Lotil se bom pomembnejše teme. členitvc. opredelitve in prostorskega prikaza vegetacijskih enot ter vzporedno tudi komentarja k njim. Ker sem sodeloval pri izdelavi osnovne roko­ pisne vegetacijske karte v merilu 1 : 50.000 in do leta 1990 tudi pri njenem delnem ponovnem kartiranju , se tako kot nekateri drugi kolegi na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU zavedam njenih dob1ih in slabih lastnosti. Po naši osamosvojitvi so viri za posodobitev karte (ponovno kartiranje) bolj ali manj usahnili. Na delovnih sestankih Biološkega inštituta je na te slabosti večkrat opozarjal akademik dr. Mitja Zupančič, vendar zaman. Ob tem je zanimivo, da sta prav prirejevalca vegetacijske karte in hkrati pisca komentarja k njej, najbolj nasprotovala ponovnem kartiranju gozdne vegetacije. Ta svoja gledanja sta nekoliko spremenila šele v zadnjem času. Žal prepozno. Rokopisna karta v merilu 1 : 50.000 in iz nje izveden karta v merilu 1 : 250.000 sta ostali zastareli. Kartografske vegetacijske enote rokopisne in prirejene karte v merilu 1 : 250.000 sta tako prirejevalca vegetacijske karte brez večje kritične presoje marsikje prenesla tudi na tiskano karto v merilu 1 : 400.000. Razumljivo je, da s karto v merilu l : 400.000 ne moremo dobiti podrobne podobe gozdne vegetacije Slovenije . Pričakujemo pa, da bo v njej v bistvenih potezah (na temelju enotnih kriterijev) prikazana resnična zaok.rožena podoba razširjenosti conalne, aconalne in druge pomembne gozdne vegetacije Slovenjje ter s tem zaokrožena ekološka podoba njenih gozdnih rastišč. Pri kritični presoji tiskane karte se bom osre­ dotočil na kartirane vegetacijske enote z različnih GozdV 61 (2003) 3 Stališča in odmevi območij Slovenije; to je na kočevsko-ribniškem območju, na Gorjancih, v Beli krajini, Suhi krajini, delu Štajerske in Prekmurju. ki jih dobro poznam. 1 KOČEVSKO-RIBNIŠKO OBMOČJE Z izjemo nekdanjih zaprtih območij Kočevske, so skoraj vse gozdove kočevsko-ribniškega območja podrobno fitocenološko kartirali v merilu l : 10.000 po posamičnih gozdnogospodarskih enotah. Izvajalca teh del sta bila Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU (1963 do 199[) in deloma Biro za gozdarsko načrtovanje Ljubljana (1966 do 1973). Na osnovi vegetacijskih kart prvo omenjenega inštituta je bila v pretežni meri izdelana tudi že omenjena rokopisna vegetacijska karta v merilu 1 : 50.000. Vse gozdnogospodarske enote pa niso bile zadovoljivo vegetacijsko kartirane. Še posebej to velja za GE Kolpska dolina (MARINČEK et al. 1986), na kar sem opozarjal v člankih o flori in vegetaciji Kočevske (ACCETTO 1999,2000, 2001). Teh pripomb pa prirejevalca obravnavane karte nista upoštevala. Zato je v dolini zgornje Kolpe na tiskani karti ( 1 : 400.000) v strnjenem dolgem ozkem pasu prikazana vegetacijska enota 38 Querco-Ostryetum carpinifoliae), ki pa je v resnici tu ni. Ta karto­ grafska enota seže celo v območje Belice, kjer so razširjena visokogorska bukovja Rhododendro­ Fagetum s. lat. in črna borovja Carici sem­ pervirentis-Pinetum nigrae. Za to na jugu Slovenije kartirano vegetacijsko enoto pa na 56. strani komentarja omenjata, da je ekstraconalno razširjena v osrednjem delu Slovenije. Fitocenoze asociacij Arunco-Fagetwn (enota 20) in Hacquetio-Fagetwn (enota 16), ki se pojavljajo v dolini zgornje Kolpe, niso kartirane. Znotraj kartirane obsežne površine jelovih bukov ij (enota 23) v zahodnem višjem delu Kočevske sta prikazani le dve manjši ločeni vegetacijski enoti št 50 Neckero-Abietetum, večjih površin visokogorskih Ranunculo platanifolii­ Fagetum s. lat. in javorovih bukovij Stellario montanae-Fagetum s. lat. v okolici Goteniškega Snežnika pa na karti ni. K jelovim bukovjem v ribniškem območju sta priključila tudi gozdove Bukov ice, kij ih grade čista GozdV 61 (2003) 3 bukovja in drugotna jelovja. Jelka, ki se pojavlja ponekod na spodnjem delu njenih pobočij, je imela tu pionirsko vlogo pri zaraščanju nekdanjih pašnikov (ACCETTO 1967). Deloma sta k jelovim bukovjem in k vegetacijski enoti Lamio orvalae­ Fagetum (enota 19) vključila tudi strnjene površine čistih bukovij na strmih severnih pobočjih Velike gore in v okolici Sodražice, kjer so v resnici razši1jena aconalna bukovja z navadnim kresni­ čevjem Arunco-Fagetum (glej vegetacijsko karto 1 : 10.000 -Čampa (1966) in karto Biroja za gozdarsko načrtovanje v merilu 1 : 100.000). Teh aconalnih bukovij tudi ni na karti v jugovzhodnem območju Kočevskega Roga, v zahodnem območju Kočevske pa pod Boričem, Krempo in nad Gotenica. Pri kartiranih jelovih-bukovjih Omphalodo­ Fagetum med Sodražica, Žlebičem in Ortnekom pa gre pretežno za jelovja. V območju Kočevske, kjer so na večji površini razširjeni permski peščenjaki, je km·tirana vege­ tacijska enota Castaneo sativae-Fagetum (enota 33), dejansko pa tod prevladujejo fitocenoze asociacije Blechno-Fagetwn. Enako tudi v območju med Kačjim potokom in Svetlim potokom. Ob vznožju Stojne med Kočevjem in Slovensko vasjo je v obliki zelo dolgega ozkega pasu kartirano ~>drugotno smrečje« Rhamno fallici-Piceetum (enota 58). Značilna (diagnostična) kombinacija rastlinskih vrst, ki jo za to vegetacijsko enoto navajata prirejevalca karte v komentarju (navajata celo vrsto Anemone trifolia, ki jo ni tudi v širšem območju), ne ustreza dejanski v tem območju, ki je razvidna iz fitocenološke analitične preglednice dr. Puncerja (PUNCER 1982, preglednica 2). V resnici gre za fitocenoze subasociacije Omphalodo­ Fagetum asaretosum europaei var. Galium rotun­ d~folum s posamično in skupinsko primesjo smreke, to je zajelova bukovja (glej tudi fitocenološko karto GE Stojna). Večjih površin »drugotnih smrečij« med Grčaricami in Gotenica, ki so prostorsko izločene na Puncerjevi vegetacijski karti Kočevske (ibid.), Dragarski dolini, nad Kočevsko-reškim jezerom in še bi lahko našteval, pa nasprotno nista upoštevala. Tako velikih površin združb asociacije Alnetum incanae (enota 3) kot so prikazane na karti med Grivcem in Kostelom, v resnici ni. Marsikje v tem območju gre za sukcesijske razvojne stopnje s črno jelšo na rastiščih drugih vegetacijsldh enot in črna 153 Stališča in odmevi jelševja. Najlepše razvitih sivih jelševij v širši okolici Kočevske Reke pa na karti iščemo zaman. 2 GORJANCI Gozdnovegetacijska podoba Gmjancev je okrnjena; v karti ni za Gorjance tako značilnih in ponekod na strnjenih, površinah razširjenih združb asociacije Anmco-Fagetum, ki je bila za nameček prav tu opisana prvič (Ž. KOŠIR 1962). Površina visoko­ gorskih bukovij z zasavsko konopnico Cardamini savensi-Fagerum (enota 22) pa je v resnici precej večja od prikazane na karti. Te gozdove dobimo še na Ravni gori, območju jugozahodno od Trdinovega vrha in nad Vahto. V razsežni kartografski enoti 19 Lamio orvalae-Fagetum se skrivajo še aconalna bukovja z bršljanom Hedero-Fagetum Ž. Košir (1962, 1979) 1994 nom nov., ki je ekološko dobro opredeljena vegetacijska enota in jo kartografsko ne prikazujeta in v komentarju tudi ne omenjata. Po zgledu revizije ilirskih bukovij (MARINČEK et al. 1993) jo vključujeta v sintakson Hacquetio­ Fagetwn; na ta način uvrščata aconalna v klima­ conalna bukovja. 3 BELA KRAJINA Pri opisovanju vegetacijske enote Pteridio­ Betuletum pendulae Trinajstic et Šugar 1977 pozab lj ata, da je za ta tip vegetacije pri nas že dolgo časa uveljavljeno ime »Steljniška vegetacija«. Značilna rasthnska kombinacija, ki jo navajata za to vegetacijsko enoto (št. 31. s. 49), se razen pri brezi v drevesni in grmovni plasti ter orlovi praproti v zeliščni plasti, ne ujema z dejansko v poznanih in na karti prostorsko omejenih belokranjskih steljnikih, ki so jih fitocenološko popisali že M. Wraber (1956), Piskernik (1962) in v letu 1994 na 22 krajih tudi avtor tega prispevka. V izraziti. za ta tip vegetacije tako značilni dvoplastni zeliščni plasti (kije ne omenjata), manjkajo vrste spodnje zeliščne plasti kot sta Calluna vulgaris in Ge nista pilosa, ki se pojavljata tu količinsko zelo obilno in z največjo stalnostjo . Po njih je prof. M. Wraber celo opredelil belokranjske steljnike v asociaciji Calluno­ Genistetum pilosae M. Wraber 1956 nom. nud. Poleg teh v značilni kombinaciji ni še naslednjih vrst: Euphorbia cyparissias, Dorycniwn gennanicwn. Centaurea pannonica, Centaurium erythraea in drugih. Sukcesijski razvoj belokranjskih steljnikov po opustitvi njihove rabe pa ne gre samo v smeri 154 potencialne vegetac~je belih gabrovij kot navajata v komentarju, temveč tudi proti bukovjem in celo dobovjem (PISKERNIK 1962, v: MIKLAVŽIČ 1965). Manjka tudi literaturni vjr za sintakson, v katerega sta uvrstila belokranjske steljnike. 4 SUHA KRAJINA Pri strnjeni večji površini karti ranih bukov ij s črnim gabrom Ostryo-Fagetum (enota 28) med Hočevjem, Ambrusom , Zagradcem in Krko gre v resnici za bukovja z bršljanom Hedero-Fagetum. To območje sem leta 1989 fitocenološko tudi sam ponovno kartiral; v zapisniku o poteku kartiranja so najpogostejše oznake za sintakson Hedero­ Fagetum, manj pogoste pa za sintaksona Hacquetio­ Fagetum in wmio orvalae-Fagetum ter stadije na le-teh. To kaže, da prirejevalca karte nista upoštevala niti rezultatov ponovnih fitocenoloških kartiranj. 5 ŠTAJERSKA Pri Slovenski Bistrici je v ravninskem območju pri Cigonci kartirana enota »Piceo abietis-Quercetum roboris« (o njej več pri obravnavanju gozdnih združb v PrekmUJju). V resnici gre za najbolj proti severu v Sloveniji razširjene fitocenoze asociacij Pseudostellario-Carpinetum in Pseudostellario­ Quercetum, ki v komentarju sistematsko nista pravilno ovrednoteni. V pog01ju Maclja in Haloz sta kartirani le dve vegetacijski enoti: Castaneo sativae-Fagetum (enota 33) in Vicio oroboidi-Fagetum (enota 17). Poleg omenjenih vegetacijskih enot so tu na večjih površinah razširjene še fitocenoze asociacije Hedero-Fagetwn var. Polystichum setiferum Ž. Košir 1994 oziroma Polysticho setiferi-Fagetwn, kot so jo opredelili Zupančič s sodelavci (ZUPANČIČ et al. 2000), ki jih kartografsko nista prikazala, da ne omenjam tod razširjenih jelovij in drugih kisloljubnih bukovij (Ž. KOŠIR 1994). 6 PREKMURJE Podoba gozdne vegetacije ob reki Muri je najbolj problematična, oziroma ponekod celo napačna tako v pogledu kartiranih vegetacijskih enot, njihovih arealov kot tudi njihove opredelitve. Preimenovanje prekmurskih nižinskih vlažnih gozdov po smreki Piceo abietis-Quercetum roboris (M. Wraber 1969) Marinček 1994 [manj poučene GozdV 61 {2003) 3 Stališča in odmevi opozarjam, da je to novo ime za sintakson Querco roboris-Carpinetum M. Wraber 1969 (in ne 1966 kot je navedeno v slovenskem in angleškem komentarju, s. 24 )], ki stajo kartografsko prikazala celo v poplavnem območju Mure med Radenci in Razkrižjem, je precejšen spodrsljaj, da ne rečem zabloda, ki ji težko najdemo primetjavo v slovenski fitocenološki Uteraturi. V sistematskih pregledih gozdnih združb pri nas (ROBIČ et al. 2002) to opredelitev doslej niso upoštevali . V poplavnem območju Mure ta vegetacijska enota ne predstavlja niti realno, kaj šele potencialno gozdno vegetacijo, kar potrjujejo tako številčno bogate najdbe subfosilnega drevja ob Muri (ACCETTO 1982), izvedene palinološke raziskave v tem območju (ŠERCELJ, CULIBERG 1989) kot tudi moja zadnja fitocenološka popisovanja gozdov ob Muri. Značilna kombinacija rastlinskih vrst, ki jo v komentatju navajata prirejevalca za to vegetacijsko enoto na strani 24, je v precejšnem nesoglasju z dejansko ob Muri, ki sem jo ugotovil na temelju 30 fitocenoloških popisov. Približno jo, ob tem, ko sta izpustila najpomembnejše diagnostične vrste, kaže diagnostična kombinacija vrst za sintakson Querco roboris-Ulmetum laevis na l2. strani komentarja. O pomembnih diagnostičnih vrstah gozdov ob Muri sem pisal v člankih o flori Prekmurja (ACCETIO 1988, 1993), nazadnje jih omenjam v elaboratu (CULIBERG et al. 1998), ki je skupinsko delo številnih raziskovalcev Biološkega inštituta ZRC SAZU. Med njimi je tudi A. Čarni. Bojazen o usposobljenosti imenovanega za prirejanje vege­ tacijske karte in pisanje komentarja k njej ni bila odveč. V kartiranih vegetacijskih enotah Polanskega loga in Črnega loga, ki je bil celo podrobno fitocenološko kartiran (ACCEITO 1 SMOLE 1986 v: ACCETTO 1986), se zrcali sestojna in ne rastiščna podoba gozdne vegetacije. Za fitocenoze asociacije Carici brizoidis­ Alnerum glutinosae, ki jo omenjata v komentarju, pa je že dolgo znano (GLAVAC 1960), da gre za sukcesijske razvojne stopnje v dobovj ih. Pisca komentarja bosta morala pojasniti, od kdaj uvrščamo fitocenoze asociacije Querco roboris­ Carpinetum s. lat. med conalne gozdne združbe (glej angleški komentar na strani 24 ). Sodeč po lastnostih tal dveh pedoloških profilov (STEPANČIČ v: MARINČEK et al. 1984; v prvem GozdV 61 (2003) 3 primeru gre za pseudooglejena tla z znaki vpliva podtalnice v globini 70 cm in v drugem primeru za distrična pseudooglejena tla z zasičenostjo z bazami pod 50 % v globini 26 do 65 cm) je nepravilna tudi uvrstitev asociacije Pruno padi-Carpinetum med conalne gozdne združbe. Zagotovo ni v okras komentruja in še manj v soglasju z današnjo vednostjo zapis na strani 60, da je rdeče borovje s trirobo košeničico Genisto januensis-Pinetwn sylvestris Tomažič 1940 trajna reliktna gozdna združba iz poledenodobnega obdobja. »V nobenem primeru ne bo ostal na isti razvojni stopnji«, je zapisal A. Šercelj (ŠERCELJ 1996, s. 71). Napak pii latinskih imenih rastlinskih vrst in sintaksonih ne bom našteval, saj pred njimi ni imun nobeden izmed nas. Bodi dovolj ! Opozoril sem na pomanjkljivosti, netočnosti, različne kriterije pri izločanju vegetacijskih enot, neupoštevanje rezultatov ponovnih fitocenoloških kartiranj, neskladnost med dejansko in v komentarju prikazano značilno kombinacijo rastlinskih vrst, celo napačno kartirane vegetacijske enote in napačne sintaksonomske opredelitve ter na okrnjeno podobo gozdne vegetacije v obravnavanih območjih. Upravičeno lahko sklepamo, da se te pomanj­ kljivosti in napake skrivajo tudi v drugih območjih, ki jih nisem obravnaval. Tiskana vegetacijska karta nam tako zbuja najmanj dvome o verodostojni podobi gozdne vegetacije Slovenije, če ne še kaj več. Pisca prispevka v Delovi prilogi Znanost (MARINČEK et al. 2002, s. 13) se močno motita, ko sta zapisala, da je ta tiskana vegetacijska karta dobra podlaga za nadaljnje objave kart v merilu 1 : 50.000. Resnica je prav obratna; le dobre in dopolnjene karte v navedenem merilu so lahko dobra osnova za izdelavo kart v manjšem merilu. O posodobljenju tiskane vegetacijske karte s pomočjo fitocenoloških kart v merilu 1 : 10.000 Biroja za gozdarsko načrtovanje, ki ga omenjata v isti prilogi, pa v obravnavanih območjih ni sledu. Iz povedanega je več kot očitno: tiskanje vegetacijske karte je bilo preuranjeno, prirejevalca karte pa ne dovolj dobra poznava1ca gozdne vegetacije Slovenije, da bi lahko premostila slabosti rokopisne in iz nje izvedene vegetacijske karte v merilu 1 : 250.000. 155 Stališča in odmevi Zato uporabnike opozarjam na previdnost pri uporabi tako podatkov v tiskani vegetac~j ski karti kot tudi v komentarju k njej, ki so lahko odraz dejanskega stanja, ali pa tudi ne. 6 VIRI: ACCETTO, M., 1967. Gozdnogospodarski načrt za GE Velika gora 1.-KGP Kočevje, Kočevje . ACCETTO, M., 1986. Poročilo o kartiranju gozdnih združb Črnega loga v Prektnu1ju .-Poročilo, Inšritut za gozdno in lesno gospodarstvo, 43 s. ACCETTO, M .. 1988. New localities of the species characteristic of moist forest of oak and hornbeam (Pseudostellaria europea, Gagea spathacea, Omphalodes scorpioides) in Slovenia.-Biol. vestn., 36, 3, s. J 27-130. ACCETTO, M., 1999. Novo in neznano o rastlinstvu in rastju z območja nad Srobotnikom ob Kolpi.-Gozd. vestn., 57. 9. s. 368-380. ACCETTO, M., 2000. Floristične zanimivosti iz astenij Firstovega repa in bližnje okolice.-Gozd. vestn., 58, 4, s. 180-188, ACCETTO, M ., 200 l. Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Kočevske in Bele krajine.-Gozd. vestn., 59, 5/6, s. 248- 259. BABIJ, V., 2002. Vegetacijska karla gozdnih združb v merilu 1 : 400 000.-Proteus. 65, 3. s. 135. CULIBERG, M. 1 BABIJ, V. 1 SELIŠKAR, A. 1 TRPIN, D. 1 VREŠ, B. 1 PRUS, T. 1 ZUPANČIČ, M. 1 ŽAGAR, V 1 ACCETTO, M. 1 ČARNL A. 1 DROVENIK. B. 1 ČELIK, T. 1 TOME, S. 1 SLAPNIK, R. 1 MRŠlC. N./ ZUPANČIČ, Mitja (nr.), 1998. Biotopska in biocenotska valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivost: zaključno poročilo o rezultatih opravljenega znan­ stveno-raziskovalnega dela na področju aplikativnega raziskovanja. Ljubljana: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 215 str. ČAMPA, L.. 1966. Gozdne združbe v GE Sodražica, Velika gora in Poljane.- Biro za gozdarsko načrtovanje, Ljubljana. ČAMPA, L., 1970. Gozdne združbe v GE Dobrepolje.- Biro za gozdarsko načrtovanje. Ljubljana, 98 s. GLAVAC, V., 1960. Crna joha u Posavskoj i Podravskoj Hrvatskoj s ekološkog, biološkog i šumskouzgojnog gledišta.- Disertacija, Šumarski fakultet Zagreb, Zagreb. KOŠIR, P. 2002. Vegetacijska karla gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400 000.-Gozd. vestn., 60, 7-9, s. 415. KOŠIR, Ž., 1962. Obersicht der Buchenwalder im Obergangsgebiet zwiscben Alpen und Dinariden .­ Mitt.- Ostalp.-Dinar. Pflanzensoziol. Arbeitsgem., Padova, 2, s. 54-66. KOŠIR, ž., 1979. Ekološke, fitocenološke in goznogospo­ darske lastnosti Gorjancev v Slovenij i.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 17, s. 1-242. KOŠIR, Ž., 1994. Ekološke in fitocenološke razmere v gorskem in hribovitem jugozahodnem obrobju 156 Panonije.- Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, Zveza gozdarskih društev Slovenije, ~jub]jana, 149 s. MARINČEK. L. er al. 1986. Vegetacijska in rastiščna analiza za GE Kolpska dolina.-Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. s. 60-121. MARINČEK. L. 1 MUClNA. L. 1 ZUPANČIČ, M. 1 POLDINI. L. 1 DAKSKOBLER, l. 1 ACCETTO. M., l 993. Nomen klatorisc he Re vi si on der i llyrischen Buchenwalder (Verband Aremonio-Fagion).- Studia Geobotanica, 12. s. 121-135. MARINČEK. L. 1 ČARNL A .. 2002. Dragoceni podatki o naših gozdovih. Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu l: 400 000.-Delo, Priloga Znanost, 16. decembra. s. 13, Ljubljana. MARINČEK, L. 1 ČARNI , A., 2002. Komentar k vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1: 400 000.-Založba ZRC, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 79 s. MARINČEK, L. 1 ZUPANČIČ, M., 1984. Carpinetum subpannonicum ass. nova.-Razprave 4. razreda SAZU, 25, 3, s. 133-159. MIKLAVŽIČ, J., 1965. Premena belokranjskih steljnikov v gozdove.- Zbornik, 4. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, 87 s. PISKERNIK, M., 1962. Rastlinstvo in rastišča belokranjskih sleljnikov.- Poročilo, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Ljubljana . PUNCER , I., 1980: Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na Kočevskem.- Razprave 4. razreda SAZU, 22, 6: 407-561. ROBIČ, D. 1 ACCETTO, M., 2002. Pregled sintakso­ nomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije.- Gozdnogojitvena študijska enota, 18 s. ŠERCEU, A. 1 CULIBERG. M., 1989. Gozdovi PrekmUija v bližnji in daljni preteklosti.- Gozd. vest. 5, s. 218-223. ŠERCELJ, A., 1996. Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji.­ Razred za naravoslovne vede SAZU. Dela, 35. 142 s. WRABER. M .. 1956. Gozdna in steljniška vegetacija Bele krajine.- Poročilo, Inštitut za biologijo SAZU. 21 s. WRABER, M .. 1996. Uber die Verbreitung, Okologie und sistematische Gliederung der Eichen -Hainbuchen ­ walder in Slowenien. Feddes Rep .. 79. s. 373-389, Berlin. ZUPANČIČ , M. 1 ŽAGAR, V. 1 SURINA, B. 2000. Predpanonski bukovi asociaciji v severovzhodni Sloveniji.- Razprave 4. razreda SAZU, 41, 4, s. 179-248. Gozdnovegetacijska karta Slovenije, Biro za gozdarsko načrtovanje 1974, Gozdarski inštitut Slovenije 2003. avtorji: :Ž. Košir 1M. Zorn, 1 J. Kalan 1 L. Marinček 1 I. Smole 1 A. Čampa 1M. Šolar 1 B. Anko 1M. Accetto 1 D. Robič/V. Toman/L. Žgajnar/ A. Kozina/N . Torelli. Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400 000. ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija), 2002: avtorji priredbe A. Čarni 1 L. Marinček 1 A. Seliškar 1M. Zupančič, 2002. Marko ACCETTO GozdV 61 (2003) 3 Stališča in odmevi XXI. gozdarski študijski dnevi: kratko post-festum razmišljanje Enaindvajsetih gozdarskih študijskih dni smo se poleg strokovnjakov iz pretežno "čistih" gozdarskih organizacij udeležili tudi uslužbenci Zavoda RS za varstvo narave. Eden od razlogov so zakonske obveznosti, saj se po Zakonu o ohranjanju narave v gozdnogospodarsko načrtovanje vključuje tudi naš zavod, ki mora v postopku priprave načrtov izdati naravovarstvene smernice za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter biorske razno­ vrstnosti. Drugi razlog je ta, da se stroki vse bolj prekrivata in se zato vse večkrat znajdemo skupaj ob istih temah. Prišli smo predvsem gozdarji, ki nam je bila to dobrodošla priložnost za vzdrževanje stikov s stroko in nekdanjimi sodelavci, krajinski arhitekti in biologi pa smo v programu in razpravah prav tako izvedeli marsikaj novega in v nekaterih prispevkih našli zanimive vzporednice. Ob zanimivih poudarkih iz prispevkov želimo nanizati nekaj misli, ki so se nam porajale med dogajanjem, in vtisov, ki so prišli za njimi. Študijske dneve s takšno tematiko bi morda pričakovali že pred dvema ali tremi leti, ko se je pristopaJo k izdelavi območnih načrtov. ne glede na to pa so predstavljene vsebine nadvse aktualne tudi danes, saj smo še vedno priča spreminjanja zakonodaje, lastniških razmerij in odnosa javnosti do gozda in gozdarstva. Referati prvega dne so vzpostavili vzdušje, ki se ga srečanje vse do konca ni moglo otresti - gozdarstvo se drobi, lesnoproizvodna vloga je potisnjena na obrobje, obveznosti lastnikov so premajhne, financiranje gozdarstva nezadostno ... Gozdarji naj bi zaradi prepočasnega prilagajanja premikom v družbi in novim vrednotam izgubljali ugled in moč, kar naj bi pridom izkoriščali vsi ostali, ki imajo v gozdu svoje interese. Še posebej menda naravovarstveniki v vseh pomenih te besede. Prioritete funkcij gozda se spreminjajo, nekoč vodilna proizvodna se pomika proti repu seznama. Ne prav rožnato potencialno prihodnost slovenskega gozdar­ stva in gozdarskega izobraževanja je orisal prispevek gosta iz Švice. Kot izredno pomemben subjekt v procesih gozdnogospodarskega načrtovanja in odločanja je bila večkrat izpostavljena javnost. Slutiti je bilo, da se ZGS dobro zaveda, da pri očitkih, ki so se v zadnjem času pojavljali v javnosti, ni ravnal tako, kot bi lahko in kot bi bil moral, da bi zaščitil strokovnost svojih odločitev in interese gozdarjev. GozdV 61 (2003) 3 Morda bi prav tu lahko potegnili vzporednico z javno naravovarstveno službo. ko se včasih zdi, da so civilne in nevladne zahteve nekako bolj "legitimne" od naših (državnih). Slednje so v očeh zainteresirane javnosti velikokrat zgolj cokla razvoju. Zanimivo je dejstvo, da ima večina ljudi rada gozd (oziwma naravo), a mnogi sovražijo gozdarsko scroko (oziroma naravovarstvo). Odnos javnosti do neke teme ali do javne službe se namreč večinoma oblikuje stihijsko in premalo je, če se taista služba v javnosti pojavlja šele takrat, ko je treba gasiti požar. V gozdarstvu se z javnostjo nihče ne ukvarja, aje skrajni čas, da se komunikaciji z njo posveti tako čas kot kadre. Če samo gledamo, kako nekaj posa­ meznikov vztrajno prodaja svoja stališča medijem, se ne smemo čuditi, če prične del javnosti misliti, da gozdove najbolj ogrožajo gozdarji. Poskusi diskre­ ditirm~a javnosti so seveda povsem neumestni, so medel poskus prevaliti k1ivdo drugam. Javnost sicer ni dovolj izobražena in organizirana, da bi se lahko konstruktivno vključila v dolgotrajen in kompleksen sistem gozdnogospodarskega načrtovanja, vsekakor pa bo budno čakala na vsako našo napako. V poglavje "komunikacija" sodi tudi izmenjava stališč s strokovno javnostjo, kamor nenazadnje spadamo tudi državni naravovarstveniki. Glede na nekatere vroče gozdarske teme, ki se pojavljajo v medijih, bi na posvetu pričakovali tudi vsaj nekaj novinarjev. Očitno je novinarjem zgolj vabilo premalo, treba je biti zanimiv (ali vztrajen) še na kak drugačen način. Pa poglejmo medaljo še z druge plati. Nekateri gozdarji so očitno šele ob tej priložnosti izvedeli, da se zaradi obveznosti Slovenije do Evropske unije pripravlja omrežje Natura 2000. Čutiti je bilo izjemno nelagodje ob dejstvu, da so varstvena območja, tudi tista gozdna, praktično že izbrana, zarisana in ovrednotena. Tudi tisti, ki so to vedeli, so očitno pričakovali mnogo izdatnejšo udeležbo gozdarskih institucij. Je res kriva pasivnost gozdarjev ali pa je morda zatajila medresorsko povezovanje na najvišjih ravneh? Res zgolj zaradi časovne stiske? Gozd je torišče različnih interesov in kot tak služi več namenom: lesna industrija zaradi tehnologije potrebuje manjše premere, varstvo narave pa teži k temu, da bi puščali čim več debelih dreves. Pri 60- odstotni gozdnatosti imamo nedvomno prostor tako za pragozdove kot za industrijski les, drva in ves spekter različnih rab in funkcij. Osnova vsemu je 157 Stališča in odmevi sonaravne gospodarjenje. Denar za vlaganja v gozdove p1ihaja tudi iz Jesa, od kvalitetnega lesa se v gozd vrne več. Se morda da imeti "lesno kvalitetne" in "naravno kvalitetne" gozdove na isti površini, torej gospodariti za "ohranitev narave" in hkrati pridelati čimboljši les? Potrebna bo velika angažiranost stroke! Nikakor pa se ni moč suinjati s kakršnimkoli ekstremizmom, niti tehnokratsko-kapitalskim niti naravovarstvenim. Tudi referat o vključevanju gozdnogospodarskega načrtovanja v prostorsko planiranje je bil v luči nove prostorske zakonodaje nadvse aktualen. Pri vredno­ tenju prostora je potrebno zagotoviti transparentnost meril. Strinjamo se, da bi bilo za uspešno vkUu­ čevanje določenega sektorja v postopke planiranja nujno definirati različne lestvice vrednosti funkcij, da vzpostavimo manevrski prostor za dialog. Velja tako za gozdarstvo kot za naravovarstvo. Večkrat so bile omenjene manjšinske drevesne vrste in povedano ter opazno je bilo, da za gospodarjenje z njimi ni izdelanih strategij. Cilj "pospeševati manjšinske vrste" se pojavlja v vseh načrtih, vendar se s to problematiko ne ukvarja na nobenem načrtovalskem nivoju. Čeprav podatki so, jih nihče ne ovrednoti in ostanejo na opisnih listih. Morda je bilo zaznati, da je stroka prišla do ugotovitve, da o gozdu ve manj, kot je bila prepiičana še nedavno. Kljub temu bi nepristranskemu opazo­ valcu moralo biti jasno, da slovensko gozdarstvo razpolaga z veliko količino podatkov in s še vedno največjim znanjem o gozdu. Škoda bi bilo, če bi to vedenje potonilo. Skozi celotno razpravo se je seveda vlekla trenutno aktualna tema ''debelo drevje". Pričakovali smo trdno in nedvoumno stališče stroke do tega vprašanja, izkazalo pa se je, da je mnenj približno toliko kot je prisotnih avtoritet. Še najbližje skupnemu zaključku smo bili s tezo, da je debelo drevo v gozdu nujno potrebno. da pa mora biti zdravo in kvalitetno. Ob tem pa je bilo, čeprav ne naravnost povedano, vseskozi čutiti skeptičen, morda celo negativen odnos gozdarjev do Zavoda za varstvo narave. Ko se je pokazalo, da je trenutni pogrom v medijih v veliki merj posledica razhajanja ocen o stanju gozdov zaradi uporabe različnih modelov, je manjkal avtoritativen zaključek. Tudi o biotski pestrosti se je govorilo, a kaže, da si ta pojem razlagamo prav vsak nekoliko drugače. Pomemben, morda najbolj pozitiven dosežek študijskih dni je z odobravanjem sprejeti predlog, da se na temo debelo drevje organizira posvet, na katerem borno lahko predstavniki gozdarske. naravovarstvene, lesarske in še katere stroke lahko argumentirano podali svoja stališča. Organizatorji posveta, držimo vas za besedo! Povezovanje med naravovarstveno in gozdarsko stroko je prav gotovo nujnost. Na obeh straneh je nakopičenega veliko znanja, ki ob sodelovanju morda lahko preraste celo v novo kvaliteto . Nenazadnje lahko, glede na načela trajnostnega gospodarjenja, izluščimo nekatere skupne cilje, za katere si je prav gotovo vredno prizadevati. Tomaž ACMAN, Janez BOŽIČ, Matej DEMŠAR, David FUČKA, Karin GABROVŠEK, Samo JENČIČ, Vesna JURAN, Andreja SENEGAČNIK, Tina TRAMPUŠ Gozdarstvo v času in prostoru Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije V februarju in marcu 2003 srno v medijih (TV Slovenija 13. februar, Delo 5. marec) zasledili kritike gospodarjenja s slovenskimi gozdovi in novih območnih gozdnogospodarskih načrtov. Kritike so bile osredotočene predvsem na gospodarjenje z jelko, ki da zaradi neustreznih gozdnogospodarskih ukrepov izginja, gospodarjenje z debelim drevjem, ki se ga seka preveč in »velikopovršinske sečnje«, ki da jih je zmeraj več. ZGS se je na te kritike odzval s pojasnili na TV Slovenija (27. februar), sporočili na usa radiu, tiskovno konferenco na OE Kočevje in Brežice ter prispevki v Delu in Dnevniku. V dne17. in 18. februarja 2003 sta Zavod za gozdove Slovenije obiskala dr. Hein van Asperen, svetovalec za kmetijstvo, upravljanje narave in ribištvo pri nizozemskem veleposlaništvu na Dunaju ter dr. Niek van Heijst, namestnik direktorja Staatsbosbeheer, nizozemske državne gozdarske službe. Seznanila sta se z organiziranostjo ZGS, gospo­ darjenjem z zasebnimi in državnimi gozdovi na GozdV 61 (2003) 3 Gozdarstvo v času in prosto_r_u _____ ____,~ Območni enoti ZGS Novo mesto. Obiskala sta tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije , Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prelu·ano , kjer ju je sprejel minister Franci But ter Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, kjer sta spozna vala gozdarstvo v Sloveniji v povezavi z varstvom narave. S strani Zavoda za gozdove sta obisk organizirala Niko Rainer, vodja območne enote Brežice in Andrej Pečavar, vodja območne enote Novo mesto. Dne 7.marca 2003 je prvič zasedal Svet Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) v novi sestavi, potem, ko je prejšnjemu Svetu potekel mand aL Sestavo Sveta ZGS določata Zakon o gozdovih in Sklep Vlade RS o začetku dela ZGS. Ima 27 članov, med njimi je 14 predstavnikov svetov območnih enot ZGS, 2 predstavnika izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva, 3 predstavniki lastnikov gozdov, 6 predstavnikov ustanovitelja ZGS, torej Vlade RS in 2 predstavnika ZGS. Za novega predsednika Sveta je bil izvoljen mag. Franc Ferlin, predstavnik Gozdarskega inš ti tuta Slovenije, za namestnika pa je bil izvoljen Janez Okoliš, ki je bil predsednik v prejšnjem mandatu . Svet je na seji sprejel poročilo o delu in finančno poročilo ZGS ter poročilo o gozdovih za leto 2002. V začetku marca sta Zavod za gozdove Slovenije obiskala strokovnjaka krajinske ekologije Roland Gustavsson s Švedske in Teresa Pinto Correia s Portugalske. Spremljal ju je doc. dr. Janez Pirnat z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, ki je bil gostitelj tega obiska. Obiskali so območno enoto Tolmin, kjer so imeli strokovno spremstvo Danija Oblaka in območno enoto Slovenj Gradec, kjer jih je spremljala Milka Medved. Po končanem obiskuje doc. dr. Janez Pirnat sporočil sodelavcem v ZGS pohvalno mnenje inozemskih obiskovalcev o dobri organiziranosti javne gozdarske službe. Dne 17. marca 2003 je bil na centralni enoti ZGS sestanek vodilnih predstavnikov organizacij ustano­ viteljic Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji. Udeležili so se ga Andrej Kermavnar (ZGS), mag. Franc Ekar (predsednik Planinske zveze Slovenije) in mag. Franc Perko (predsednik Zveze gozdarskih društev Slovenije) ter Tone Lesnik (ZGS). Seznanili so se z dosedanjim delo Komisije za evropske pešpoti v Sloveniji, z uresničevanjem obveznosti iz skupnega GozdV 61 (2003) 3 dogovora o evropskih pešpoteh in problemi, ki ob tem nastajajo ter dali nekatere nove predloge za delovanje na tem področju. Dne 25. marca 2003 je bila na centralni enoti ZGS novinarska konferenca, na kateri je ZGS medijem predstavil poročilo o gozdovih, financiranje vlaganj v gozdove in financiranje javne gozdarske službe ter upravljanje s populacijo 1javega medveda v Sloveniji. Novinarsko konferenco so obiskali novinatji osmih medijskih hiš. Posebno jih je zanimalo financiranje vlaganj v gozdove in javne gozdarske službe, ki ga je na novinarski konferenci zelo ostro predstavil predsednik Sveta ZGS mag. Franc Ferlin in ga kritično primerjal s Programom razvoja gozdov s katerim je financiranje v zmeraj večjem razkoraku . Sporočilo novinarske konference je bilo objavljeno v številnih medijih (TV Slovenija , Delo, Dnevnik, Večer, Gorenjski glas, Kmečki glas, Radio Slovenija, Radio Glas Ljubljane, Radio Antena, Val 202) ZGS je letos že drugo leto zapored je sodeloval na kmetijskem sejmu v Komendi, ki je bil v zadnjih dneh marca. Na razstavnem prostoru smo prikazali pomen uporabe osebne varovalne opreme pri delu v gozdu s poudarkom na uporabi čelade in zaščitnih hlač. S posebno napravo smo demonstrirali, kako deluje čelada v primeru padca veje iz drevesa na človeško glavo. Enako nazorna je bila tudi demon­ stracija "prežagovanja" zaščitnih hlačnic z motorno žago. Obisk razstavnega prostora, na katerem smo se predstavili tudi z mobilno učilnico, je presegel vsa pričakovanja, saj ocenjujemo, da se je samo demonstracij, ki smo jih izvedli Il, udeležilo okoli tisoč obiskovalcev sejma. Poleg demonstracij smo prikazali tudi zaščitna sredstva za varstvo gozdov, na samem razstavnem prostoru pa so bili obisko­ valcem za razne nas v ete ves čas na razpolago strokovi"Uaki iz ZGS. Pri organizaciji predstavitve so sodelovali Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko, Miha Zabret, vodja krajevne enote Domžale, Andrej Grum, vodja službe za varstvo pri delu in Roman Črnič, revirni gozdar krajevne enote Grosuplje . Letošnja tema Tedna gozdov je Gozd in voda. Tako se bomo s Tednom gozdov priključili aktiv­ nostim Mednarodnega leta celinskih voda. Osrednja prireditev ZGS bo v Postojni dne 28. 5. 2003. Tone LESNIK 159 Kadri in izobraževanje Pregled diplomskih nalog diplomantov univerzitetnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, zagovarjanih v letu 2002 GULIČ, Jurij OVREDNOTENJE PRIMERNOSTI HABITATA RUŠEVCA (Tetrao tetrix L.) NA POHORJU. - Ljubljana, 2002, XI, 95 str., 78 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič , recenzent: prof. dr. Mmijan Kotar, datum zagovora: 22. 4. 2002 KRAMER, Matevž ZGORNJA GOZDNA MEJA NA SNEŽNIKU.­ Ljubljana, 2002, XIV, 66 str., 30 virov Mentor: prof. dr. Marijan Kotar, recenzent: prof. dr. Jurij Diaci, datum zagovora: 22. 4. 2002 DOLINAR, Peter ANALIZA RAZNOMERNIH JELOVIH GOZDOV V ZALI (GE POLJANE).- Ljubljana, 2002, VIII, 66 str., 36 virov Mentor: prof. dr. Andrej Bončina, recenzent: prof. dr. Jurij Diaci, datum zagovora: 26. 4. 2002 MARINŠEK, Aleksander RAZVOJ INICIALNE FAZE NA VETROLOMNI POVRŠINI V PRAGOZDU RAVNA GORA.­ Ljubljana, 2002, VIII, 69 str., 45 virov Mentor: prof. dr. Jurij Diaci , recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 10. 5. 2002 SAl.VIEJA, Marko PATOGENOST KOSTANJEVEGA RAKA (Cryphonectria parasitica (Murr.) Barr) V HALO­ ZAH.-Ljubljana, 2002, XVII, 91 str., 58 virov Mentor: doc. dr. Maja Jurc, recenzent: asist. mag. Dušan Jurc, datum zagovora: 31. 5. 2002 MARKO VIC, Dragan RJAVI MEDVED (Ursus arctos Linnaeus, 1758) V ZGORNJEM POSOČJU. -Ljubljana, 2002, IX, 79 str., 47 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 3. 6. 2002 MIHELIČ, Tomaž GNEZDITVENE IN PREHRANJEVALNE NA­ VADE VELIKE UHARICE (Bubo bubo L.) V 160 JUGOZAHODNI SLOVENIJI. -Ljubljana, 2002, IX, 76 str., ilO virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: doc. dr. David Hladnik, datum zagovora: 3. 6. 2002 PLANKO, Zoran ANALIZA ZNANIH BIOTSKIH IN ABIOTSKIH DEJAVNIKOV V POPISU PROPADANJA GOZDOV V ZASAVJU TER PRIMERJAVA Z REZULTATI IZ CELOTNE SLOVENIJE ZA LETO 2000. -Ljubljana, 2002, XIII, 115 str., 22 virov Mentor: doc. dr. Maja Jurc, recenzent: dr. Primož Simončič, datum zagovora: 27. 6. 2002 ČERNE, Blaž SPREMINJANJE RAZMER ZA GOSPODAR­ JENJE ZARADI IZGRADNJE AVTOCESTE NA POBOČJU MEŽAKLE. -Ljubljana, 2002, VII, 61 str., 25 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: prof. dr. Igor Potočnik, datum zagovora: l. 7. 2002 REMIC, Tomaž POSKUS SLEDENJA OZONA Z NAVADNO DOBROVITO (Viburnum lantana L.).-Ljubljana, 2002, XIII, 83 str., 60 virov Mentor: prof. dr. Franc Batič, datum zagovora: 6.9.2002 ROZMAN, Andrej OCENITEV STANJA RUŠJA (Pinus mugo turra) NA TREH PROFILIH V TRIGLAVSKEM NA­ RODNEM PARKU.- Ljubljana , 2002, XI, 91 str., 62 virov Mentor: prof. dr. Franc Batič, recenzent: dr. Primož Simončič, datum zagovora: 6. 9. 2002 SRNEC, Urška FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE VLA­ GANJ V GOZDOVE V SLOVENIJI. -Ljubljana, 2002, IX, 61 str., 33 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: doc. dr. Darij Krajčič, datum zagovora: 6. 9. 2002 GozdV 61 (2003) 3 Kadri in izobraževanje _______ ___. FICKO, Andrej ZASNOVA GOZDARSKEGA NAČRTOVANJA NA RAVNI GOZDNIH OBRATOV V ŠVICI.­ Ljubljana, 2002, VII, 66 str. Mentor: prof. dr. Andrej Benčina. recenzent: prof. dr. Iztok Winkler, datum zagovora: 13. 9. 2002 OGRIS, Nikica VIRI IN POMEN INFORMACIJ ZA GOZDNE POSESTNIKE PRI GOSPODARJENJU Z GOZ­ DOM NA OBMOČJU SOLČAVE.- ljubljana, 2002, Xlii, 50 str., 36 virov Mentor: doc. dr. Janez Krč, recenzent: doc. dr. Boštjan Košir, datum zagovora : 13. 9. 2002 SARDOČ, Alen OBNOVA VEGETACIJE NA POŽARIŠČIH NIZKEGA KRASA GLEDE NA PRILAGO­ DITVENE SPOSOBNOSTI VIŠJIH RASTLIN.­ Ljubljana, 2002, X, 58 str., 36 virov Mentor: prof. dr. Franc Batič, recenzent: doc. dr. Maja Jurc, datum zagovora: 20. 9. 2002 BREJC, Mojca DENDROLOŠKA DEDIŠČINA V OBČINI TRŽIČ. -Ljubljana, 2002, X, 89 str., 39 virov Mentor: prof. dr. Boštjan Anko, recenzent: doc. dr. Robert Brus, datum zagovora: 20. 9. 2002 MAROLT, Jernej ZNAČILNOSTI IZGUB VELIKIH SESALCEV ZARADI PROMETA NA POMEMBNEJŠIH CESTAH V JUGOVZHODNI SLOVENIJI. - Ljubljana, 2002, V, 70 str., 37 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent prof. dr. Igor Potočnik, datum zagovora: 20. 9. 2002 BAJC, Martin MEDEČI ŠKRŽAT (Metcalfa pruinosa Say) V SLOVENSKI GOZDNI KRAJINI IN NJEGOV VPLIV NA DONOS MEDU.- Ljubljana, 2002, IX, 52 str., 42 virov Mentor: doc. dr. Maja Jurc, recenzent: prof. dr. Dušan Devetak, datum zagovora: 27. 9. 2002 TROP, Primož UREJANJE GOZDOV IN GOZDNE DREVNINE OB STRUGI DRAVE V GOSPODARSKI ENOTI VURBERK-DUPLEK.- Ljubljana, 2002, VIII, 63 str., 43 virov GozdV 61 (2003) 3 Mentor: prof. dr. Andrej Bončina, recenzent: prof. dr. Boštjan Anko, datum zagovora: 25. 10. 2002 GOLOVRŠKI, Damjan PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN HRVAŠ­ KEGA GOSPODARJENJA Z DIVJADJO NA PRIMERU BELOKRANJSKIH IN KARLOV­ ŠKIH LOVSKIH DRUŽIN .-Ljubljana, 2002, XI, 70 str., 16 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Andrej Benčina, datum zagovora: 25. 10. 2002 KOTNIK, Tina RAZVOJ GOZDOV NA ROŠKEM POGORJU V ZADNJEM STOLETJU.- Ljubljana, 2002. XIV, 130 str., 40 virov Mentor: prof. dr. Andrej Bončina, recenzent: prof. dr. JU1ij Diaci, datum zagovora: 25. 10. 2002 MINIC, Marijana IZDELAVA MODELNE KARTE OBLIK SPRA VILA LESA ZA GE RAVNIK -Ljubljana, 2002, VIII, 61 str., 34 virov Mentor: doc. dr. Janez Krč, recenzent: doc. dr. Boštjan Košir, datum zagovora: 25. 10. 2002 PEGAM, Ana ANALIZA SPREMEMB KULTURNE KRAJINE V KATASTRSKI OBČINI BUKOVŠČICA . - Ljubljana, 2002, IX, 73 str., 38 virov Mentor: doc. dr. Janez Pirnat, recenzent: prof. dr. Andrej Benčina, datum zagovora: 29. Il. 2002 ŠKOF, Jernej URBANI GOZD ROŽNIK V LJUBLJANSKI MESTNI KRAJINI.- Ljubljana, 2002, IX, 69 str., 20 virov Mentor: doc. dr. Janez Pirnat, recenzent: doc. dr. David Hladnik, datum zagovora: 20. 12. 2002 MIKLAVČIČ, Viktor POPULACJJSKA DINAMIKA SRNJADI (Ca­ preolus capreolus Linne) IN NJENO MODE­ LIRANJE NA PRIMERU POPULACIJE LO­ VIŠČA LD POLJANE. -Ljubljana, 2002, IX, 76 str., 47 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 23. 12. 2002 161 Kadri in izobraževanje IGLIČ, Vanja POSEGI'V GOZDNE ZAPLATE IN DREVNINO OB KAMNIŠKI BISTRICI V OBČINI DOM­ ŽALE V LETIH 1998-2002 .-Ljubljana, 2002, IX, 70 str., 37 yirov Mentor: doc. dr. Janez Pirnat, recenzent: doc. dr. David Hladnik, datum zagovora: 20. 12. 2002 PURNAT, Zdenko STANJE IN OGROŽENOST SUBPOPULACIJ DIVJEGA PETELINA (Tetrao urogallus L.) NA MENINI.- Ljubljana, 2002, XV, 144 str., 113 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora:23 . 12. 2002 OSANIČ, Aleš NAČRTOVANJE FUNKCIJ V URBANEM GOZDU NA PRIMERU LJUBLJANSKEGA GOLOVCA.- LjubUana, 2002, VIII, 77 str., 34 virov Mentor: doc. dr. Janez Pirnat, recenzent: prof. dr. Jurij Diaci, datum zagovora: 20. 12. 2002 mag. Teja KOLER-POVH in Polona PERŠUH Pregled diplomskih nalog diplomantov višješolskega strokovnega študija na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete, zagovarjanih v letu 2002 ŽUN, Bogo POŠKODBE PRI SEČNJI IN SPRAVILU LESA S TRAKTORJEM V ZASEBNIH GOZDOVIH GE SOVODENJ. -Ljubljana, 2002, VII, 39 str., 17 virov Mentor: doc. dr. Boštjan Košir, recenzent: doc. dr. Janez Krč, datum zagovora: l. 2. 2002 GAJIC, Brane RAZŠIRJENOST PROSTOŽIVEČIH ŽIVALI V LOVIŠČU LD RADEČE S POUDARKOM NA PREDELU JATNA.- Ljubljana, 2002, IX, 43 str., 10 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: l. 3. 2002 FIDEL, Rajko ANALIZA PRODAJE LESA V REVIRJU ČELJE ZA ZASEBNI SEKTOR V LETU 2000. -Ljubljana, 2002, VIII, 38 str., 15 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: asist. mag. Milan Šinko, datum zagovora: l. 3. 2002 GONTER, Peter LOVNOGOSPODARSKA PROBLEMATIKA V OBMOČJU GOJITVENEGA LOVIŠČA KOMPAS-PESKOVCI.- Ljubljana, 2002, V, 59 str., 19 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 22. 4. 2002 162 BELJA, Drago RABA IN VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST V REVIRJU KRESNICE GGE LITIJA.- Ljubljana, 2002, XII, 57 str., 19 virov Mentor: prof. dr. Igor Potočnik, recenzent: prof. dr. Iztok Winkler, datum zagovora: 22. 4. 2002 BARDUN, Aleš ANALIZA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V GOSPODARSKI ENOTI DESTRNIK S POUDARKOM NA OBDOBJU 1994-2000.­ Ljubljana, 2002, VIII, 50 str., 5 virov Mentor: prof. dr. Andrej Bončina, recenzent: prof. dr. Iztok Winkler, datum zagovora: 26. 4. 2002 VINTAR, Silvo ORGANIZIRANOST IN VLOGA GOZDARSTVA V KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI.­ Ljubljana, 2002, VI, 27 str., 13 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: asist. mag. Milan Šinko, datum zagovora: 26. 4. 2002 KALAN, Primož POPULACIJSKA DINAMIKA GAMSA NA BLEGOŠU. -Ljubljana, 2002, X, 78 str., 25 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Andrej Bidovec, datum zagovora: 26. 4. 2002 GozdV 6~ (2003) 3 Kadri in izobraževanj '-e---- -~------- MUC, Katja ZGRADBA BUKOVIH GOZDOV V OPTI­ MALNI RAZVOJNI FAZI V FITOCENOZAH ASOCIACIJ Hacquetio-Fagetwn IN Hedero­ Fagetum.- Ljubljana, 2002, IX, 72 str., 21 virov Mentor: prof. dr. Marijan Kotar, recenzent: prof. dr. Marko Accetto, datum zagovora: 3. 6. 2002 KOČNIK, Bojan TEHNOLOGIJA PRIDOBIVANJA LESA V GOSPODARSKI ENOTI RAVNE. -Ljubljana, 2002, VIII, 37 str., 4 viri Mentor: doc. dr. Boštjan Košir, recenzent: doc. dr. Janez Krč, datum zagovora: 3. 6. 2002 PEČOLER, Milko GOSPODARJENJE Z ZASEBNIMI GOZDOVI V REVIRJU LIBELIČE V GOSPODARSKI ENOTI DRAVOGRAD.- Ljubljana, 2002, VII, 46 str., 10 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: prof. dr. Andrej Bončina, datum zagovora : 27. 6. 2002 REBEC, Andrej MLAKAR, Branko SOCIALNO EKONOMSKI POLOŽAJ LAST­ NIKOV GOZDOV IN NJIHOVI CIUI GOSPO­ DARJENJA NA BLOŠKI PLANOTI.- Ljubljana, 2002, VII, 40 str., lO virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: prof. dr. Andrej Bončina, datum zagovora: 27. 6. 2002 KOVAČ, Štefan TEHNIČNI VIDIKI GRADNJE IN VZDRŽE­ VANJA LESENIH MOSTOV NA GOZDNIH CESTAH. -Ljubljana, 2002, VIII, 72 str., 18 virov Mentor: prof. dr. Igor Potočnik, recenzent: doc. dr. Boštjan Košir, datum zagovora: l. 7. 2002 HORVAT, Dejan VPLIV JELENJADI IN SRNJADI NA OBNOVO NIŽINSKIH GOZDOV V PREKMURJU. -Ljub­ ljana, 2002, V, 63 str., 23 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Marko Accetto, datum zagovora: l. 7. 2002 KOCET, Dejan MESTO LOVA IN LOVNEGA TURIZMA PRI GOSPODARJENJU Z GOZDOVI V PREDELU GozdV 61 (2003) 3 ORLOVŠČAK.- Ljubljana, 2002, IX, 80 str., 22 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: l. 7. 2002 ČIBELJ, Boštjan RASTNE ZNAČILNOSTI ČRNEGA GABRA (Osrrya carpinijolia Scop.) V RASTIŠČNIH ENOTAH Seslerio autumnalis-Ostryetum IN Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae NA VIPAVSKEM .-Ljubljana, 2002, XII, 42 str., 30 virov Mentor: prof. dr. Marijan Kotar, recenzent: viš. pred. mag. Dušan Robič, datum zagovora: l. 7. 2002 RITUPER, l.Vlarjan DENACIONALIZACIJA GOZDOV »DOBRAY IN VOGLER«. -Ljubljana , 2002, V, 50 str., 14 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: l. 7. 2002 ŠAFRANKO, Anton UPORABA SLUŽBENEGA KONJA PRI DELU REVIRNEGA GOZDARJA V REVIRJU SVETI TOMAŽ PRI ORMOŽU. -Ljubljana, 2002, VIII, 42 str., 6 virov Mentor: doc. dr. Boštjan Košir, recenzent: doc. dr. Janez Krč, datum zagovora: 23. 8. 2002 SKLEDAR, Borut ANALIZA RAZVOJA IN STANJA PREBI­ RALNIH GOZDOV NA SGERMOVI POSESTI.­ Ljubljana, 2002, X, 46 str., 10 virov Mentor: prof. dr. Andrej Bončina, recenzent: prof. dr. Jurij Diaci, datum zagovora: 30. 8. 2002 BOMBEK, Robert INTENZIVNOST GOJENJA GOZDOV V GOS­ PODARSKI ENOTI VOJNIK.- Ljubljana, 2002, VII, 44 str., Il virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 30. 8. 2002 PAVLIN, Martin GOSPODARNOST ASFALTIRANJA NEKA­ TERIH ODSEKOV GOZDNIH CEST V GGE SOTESKA.- Ljubljana, 2002, VIII, 41 str., 7 virov Mentor: prof. dr. Igor Potočnik, recenzent: prof. dr. Iztok Winkler, datum zagovora: 30. 8. 2002 163 ~--- ----K_a_d_r_i_i_n izobraževanje FICKO, Borut OCENA ŠTEVILČNOSTI LESNE SOVE Strix aluco Linnaeus V RAZLIČNIH TIPIH MALOGOZDNATE KRAJINE.- Ljubljana, 2002, IX, 49 str., 22 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: doc. dr. Maja Jurc. datum zagovora: 30. 8. 2002 PRAH, Jože VRSTE IN POMEN LESNEGA KURIVA TER NAČRTOVANJE NJEGOVEGA PRIDOBI­ VANJA: PRIMER SVIBNO V GOZDNOGOSPO­ DARSKI ENOTI RADEČE. -Ljubljana, 2002, X. 51 str .. 17 virov Mentor: prof. dr. Andrej Bončina, recenzent: prof. dr. Iztok Winkler, datum zagovora: 30. 8. 2002 STREL, Goran VREDNOSTNA IN KOLIČINSKA ANALIZA POSEKA V DOBOVIH GOZDOVIH (KRA­ KOVSKI GOZD).- Ljubljana, 2002, IX, 36 str., 8 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: doc. dr. Boštjan Košir, datum zagovora: 30. 8. 2002 OŠLAK, Peter PRIMERNOST RAZDELITVE GOJITVENEGA LOVIŠČA POHORJE NA MANJŠA LOVIŠČA. - Ljubljana, 2002, VIII, 50 str., 16 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: prof. dr. Miha Adamič, datum zagovora: 30. 8. 2002 VAVTAR, Marjan GOSPODARJENJE Z GOZDOVI NA VEČJI GOZDNI POSESTI V MIRNSKI DOLINI.­ Ljubljana, 2002, IX, 40 str., 14 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 30. 8. 2002 DROBNJAK, Edvin SOLASTNIKI GOZDOV KOT SPECIFIČNA LASTNINSKA KATEGORIJA.- Ljubljana, 2002, VIII, 40 str., 7 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: doc. dr. Boštjan Košir, datum zagovora: 13. 9. 2002 SKERLOVNIK, Ivan IZOBRAŽEVANJE LASTNIKOV GOZDOV - IZKUŠNJE IN PERSPEKTIVE V RADLJAH.­ Ljubljana, 2002, VII, 25 str., 8 virov 164 Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent doc. dr. Janez Krč, datum zagovora: 13. 9. 2002 MIKLAŠIČ1 Zdravko ŠKODA, KI JO V GOZDU POVZROČA RASTLINOJEDA PARKLJASTA DIVJAD IN ZAŠČITA PRED NJO. -Ljubljana. 2002. IX, 109 str., 23 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 20. 9. 2002 MAUHAR, Mladen RAZŠIRJENOST VOLKA V GORSKEM KOTARJU IN NJEGOV VPLIV NA PARK­ LJASTO DIVJAD IN DOMAČE ŽIVALI (MEJNO OBMOČJE Z REPUBLIKO SLOVENIJO).­ Ljubljana, 2002, VIII. 34 str., 7 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 20. 9. 2002 GERDOVIČ, Gorazd GOSPODARSKI, EKOLOŠKI IN SOCIALNI POMEN GOZDOV IN OMEJKOV NA PRIMERU KO. SPODNJA POLSKAVA.- Ljubljana, 2002. IX, 69 str., 26 virov Mentor: prof. dr. Boštjan Anko, recenzent: doc. dr. Janez Pirnat, datum zagovora: 20. 9. 2002 PEŠTI, Robert VALORIZACIJA FUNKCIJ GOZDA OB BUKOVNIŠKEM JEZERU.- Ljubljana, 2002, VI, 35 str., 9 virov Mentor: doc. dr. Janez Pirnat, recenzent: prof. dr. Igor Potočnik, datum zagovora: 20. 9. 2002 BOLARIČ, Jani TEHNIČNI ELEMENTI NAČRTOVANE GOZDNE CESTE ZAŠČAKl -LEDENA JAMA. - Ljubljana, 2002. X, 64 str., 13 virov Mentor: prof. dr. Igor Potočnik. recenzent: doc. dr. Boštjan Košir, datum zagovora: 24. 9. 2002 LAZAR, Štefan RAZVOJ GOZDNIH CEST V REVIRJU KAPLA OD LETA 1900 NAPREJ.- Ljubljana, 2002, VI, 45 str., 12 virov Mentor: prof. dr. Igor Potočnik, recenzent: prof. dr. Iztok Winkler, datum zagovora: 24. 9. 2002 GozdV 61 (2003) 3 Kadri in izobraževanje !VIA ČEK, Vinko ZNAČILNOSTI GOZDNE CESTE MALA VODA V GGEDOBROVA.- Ljubljana, 2002, VIII, 37 str., 7 virov Mentor: prof. dr. Igor Potočnik, recenzent: prof. dr. Izcok Winkler, datum zagovora: 24. 9. 2002 FRIDL, Jože ŽGANJE APNA KOT VPLIV NA GOZD.­ Ljubljana, 2002, VII, 37 str., 17 virov Mentor: prof. dr. Boštjan Anko. recenzent: doc. dr. Boštjan Košir, datum zagovora: 24. 9. 2002 MATIČIČ, Mitja PROIZVODNJA LESA V ZASEBNEM IN DRŽAVNEM GOZDU TER VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST.- Ljubljana, 2002, IX, 46 str., 7 virov Mentor: prof. dr. Igor Potočnik, recenzent: prof. dr. Iztok Winkler, datum zagovora: 24. 9. 2002 VERDINEK, Janko ODVODNJAVANJE GOZDNIH CEST V REVIR­ JU OŽBALT.- Ljubljana, 2002, IV, 27 str., 9 virov Mentor: prof. dr. Igor Potočnik, recenzent: prof. dr. Iztok Winkler, datum zagovora: 24. 9. 2002 CAPL, Bojan ŠTUDIJ TEHNOLOŠKIH IN EKONOMSKIH MOŽNOSTI PRIDOBIVANJA LESA NA POSESTI PIKL -HUBMAJER. -Ljubljana, 2002, VliT, 35 str., 15 virov Mentor: doc. dr. Janez Krč, recenzent: doc. dr. Boštjan Košir, datum zagovora: 24. 9. 2002 KOZINC, Robert PRJMERJAVA IZHODIŠČ IN IZVEDBELETNlH LOVSKO-GOJITVENIH NAČRTOV NA PRIMERU POSAVSKEGA LOVSKO-GOJITVE­ NEGA OBMOČJA.- Ljubljana, 2002, IX, 45 str., 19 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: prof. dr. Marijan Kotar, datum zagovora: 27. 9. 2002 LAZNIK, Niko GOZDNOGOJITVEN! PROBLEMI NA KONJI­ ŠKI GORJ.- Ljubljana, 2002, XIV, 123 str., 16 virov Mentor: prof. dr. Marijan Kotar, recenzent: viš. pred. mag. Dušan Robič, datum zagovora: 27. 9. 2002 GozdV 61 (2003) 3 KUNSTEK, Anton ANALIZA PREBIRALNIH GOZDOV V RAZISKOVALNEM OBJEKTU SMOLARJEVO V LEHNU NA POHORJU. -Ljubljana, 2002, VII, 43 str., 23 virov Mentor: prof. dr. Andrej Bončina, recenzent: prof. dr. Madjan Kotar, datum zagovora: 27. 9. 2002 ZADRAVEC, Jožef RAZVOJ GOZDOV V KOROVSKI GORI.­ Ljubljana, 2002, V, 54 str., 17 virov Mentor: prof. dr. Andrej Bončina, recenzent: prof. dr. Jmij Diaci, datum zagovora: 27. 9. 2002 KOLMAN, Aleš ANALIZA DIREKTNIH PREMEN V ENOTI STUDENEC.- Ljubljana, 2002, IX, 52 str., 25 virov Mentor: prof. dr. Andrej Bončina, recenzent: prof. dr. Iztok Winkler, datum zagovora: 27. 9. 2002 SIRK, Igor EKONOMSKO VREDNOTENJE V GOZDAR­ SKEM NAČRTOVANJU.- Ljubljana, 2002, VII, 38 str., 8 virov Mentor: prof. dr. Andrej Bončina, recenzent: doc. dr. Darij Krajčič, datum zagovora: 27. 9. 2002 HREN, Boštjan KULTURNA DEDIŠČINA V GOZDU IN GOZDNI KRAJINI V OKOLICI ŽIČKE KAR­ TUZIJE.- Ljubljana, 2002, X, 42 str., 20 virov Mentor: doc. dr. Janez Pirnat, recenzent: prof. dr. Andrej Bončina, datum zagovora: 27. 9. 2002 SADAR, Zvone RAZŠIRJENOST IN RASTNE ZNAČILNOSTI SKORŠA (Sorbus domestica L.) V SLOVENSKI ISTRI.- Ljubljana, 2002, X, 73 str., 17 virov Mentor: prof. dr. Marijan Kotar, recenzent: prof. dr. Marko Accctto, datum zagovora: 27. 9. 2002 ŠEŠKO, Aleš NARAVNE VREDNOTE IN GOSPODARJENJE Z NJIMI V GOZDNOGOSPODARSKIH ENO­ TAH SEVNICA IN STUDENEC. -Ljubljana, 2002, VIII, 58 str., 11 virov Mentor: prof. dr. Boštjan Anko, recenzent: prof. dr. Andrej Bončina, datum zagovora: 30. 9. 2002 185 Kadri ln izobraževanje GAŠPERIČ, lVlitja Stane IZHODIŠČA ZA VEČNAMENSKO UPRAV­ LJANJE OBMOČJA KADIC. -Ljubljana, 2002, XIV, 78 str., 84 virov Mentor: prof. dr. Boštjan Anka, recenzent: prof. dr. Andrej Bončina, datum zagovora: 30. 9. 2002 ŠUBIC, Franci GOZDNOGOSPODARSKI NAČRT ZA NOVAKOVO GOZDNO POSEST.- Ljubljana, 2002, VII, 69 str., 12 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: doc. dr. Janez Krč, datum zagovora: 30. 9. 2002 GERJEVIČ, Jože IZRABA DELOVNEGA ČASA DELAVCEV ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE NA KRAJEVNI ENOTI BREŽICE. -Ljubljana, 2002, VII, 21 str., 7 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: doc. dr. Janez Krč, datum zagovora: 30. 9. 2002 MRGOLE, Stanko GOZDARSKO SVETOVANJE V KONCEPTU CELOSTNEGA SVETOVANJA NA KMETIJI - PRIMER KMETIJE ŠPEC IZ ZABUKOVJA.­ Ljubljana, 2002, VII, 52 str., 15 virov Mentor: prof. dr. Iztok Winkler, recenzent: doc. dr. Janez Krč, datum zagovora: 30. 9. 2002 ŠABEC, Erik UVAJANJE STANDARDOV ISO 9001 IN ISO 14001 V PODJETJE GOZDNO GOSPODAR- 166 STVO POSTOJNA d.d.-Ljubljana, 2002, VII, 51 str., 20 virov Mentor: doc. dr. Boštjan Košir, recenzent doc. dr. Darij Krajčič, datum zagovora: 30. 9. 2002 VIDMAR, Cvetka ŠTUDIJ TEHNOLOŠKIH IN EKONOMSKIH MOŽNOSTI PRIDOBIVANJA LESA NA DRŽAVNI GOZDNI POSESTI MISLINJA - KOMISIJA.- Ljubljana, 2002, IX, 34 str., 17 virov Mentor: doc. dr. Janez Krč, recenzent: doc. dr. Boštjan Košir, datum zagovora: 25. 10. 2002 TOMAN, Marko PROSTORSKE SPREMEMBE NA OBMOČJU SPODNJE SAVINJSKE DOLINE IN NJIHOV VPLIV NA DIVJAD.- Ljubljana, 2002, XI, 80 str., 36 virov Mentor: prof. dr. Miha Adamič, recenzent: doc. dr. David Hladnik, datum zagovora: 29. 11. 2002 PACEK, Matej MOŽNE RAZLIČICE PRIDOBIVANJA LESA NA KORDEŽEV! POSESTI.- Ljubljana, 2002, VII, 40 str., 24 virov Mentor: doc. dr. Janez Ksč, recenzent doc. dr. Boštjan Košir, datum zagovora: 29. 11. 2002 mag. Teja Koler-POVH in Polona PERŠUH GozdV 61 (2003) 3 Stališča ZGDS ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE VEČNA POT 2 1000 LJUBLJANA Poslano: Vlada republike Slovenije -predsednik mag. Tone ROP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano- minister mag. Franci BUT Ministrstvo za finance- minister dr. Dušan MRAMOR Ministrstvo za okolje prostor in energijo- minister mag. Janez KOPAČ Ljubljana 28. 04. 2003 Nesprejemljiv odnos države Slovenije do izpolnjevanja zakonsko sprejetih obvez do gozdov in gozdarstva Spoštovani. V postopkih sprejemanja so Gozdnogospodarski načrti območij za obdobje 2001-2010, s katerimi se ob upoštevanju usmeritev iz Programa razvoja gozdov Slovenije (sprejel Državni zbor leta 1996), ugotovljenega stanja gozdov, analize preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj pri spremljanju razvoja gozdov v območju določijo funkcije gozdov in njihovo ovrednotenje, cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom ter usmeritve in ukrepi za doseganje ciljev. Po podatkih območnih gozdnogospodarskih načrtov je v Sloveniji 1.142.124 ha gozdov, lesna zaloga je 266,7 milijonov kubičnih metrov, letni prirastek pa je 6, 7 milijona kubičnih metrov. Prva stopnja poudarjenosti ekoloških funkcij zajema 277.974 ha gozdov, prva stopnja poudarjenosti socialnih funkcij pa 167.608 ha gozdov, kar kaže na potrebno izredno občutljivost ravnanja z gozdovi v Sloveniji. Analiza gospodarjenja z gozdovi v obdobju 1991- 2000 kaže naslednje: l. Posekana je bilo 76% možnega poseka (72% pri listavcih in 78% pri iglavcih), ali 23.209.515m3• Načrtnega negovalnega poseka je bilo 61%, 31% sanitarnega, 8% količin pa je bilo posekanih zaradi drugih razlogov (krčitve, nedovoljen posek ipd.). 2. Gojitvena in varstvena dela so bila realizirana takole: v zelo skromnem obsegu obnova 43% (1.934 ha letno) in nega 44% (10.625 ha letno), le varstvo je doseglo 96% načrtovanega. Izvedba negovalnih del v zasebnih gozdovih je v obdobju 1994-2000 z velikimi napori dosegla vzpenjajoči trend in se GozdV 61 (2003) 3 približevala načrtovanim potrebam, z zmanjševanjem sredstev iz državnega proračuna za te namene pa so se trendi v zadnjih letih obrnili v negativno smer. 3. V obravnavanem obdobju je bilo zgrajenih le 213 km gozdnih cest ali tretjino zgrajenih med leti 1981-1990. Za obdobje 2001-2010 so načrtovani naslednji ukrepi: l. Načrtovan možni letni posek 4.101.056 m3 ali 61% tega kar v enem letu v gozdu priraste. 2. Načrtovani potrebni letni obseg gozdno gojitvenih in varstvenih del pa je naslednji : obnova s sadnjo 671 ha, priprava sestaja za naravno obnovo 2.147 ha, nega gozdov 17.079 ha in varstvo pred rastlinojedo divjadjo 1.500 ha. Obseg potrebne obnove je v primerjavi z realizacijo v preteklem desetletju povečan za 884 ha letno ali 46%, obseg potrebne nege pa za 6.454 ha letno ali 61 %. Za izvedbo načrtovanih del, za zagotovitev trajnosti gozdov ter ekološke, socialne in proizvodne funkcije ter za zagotovitev drugih obvez iz Zakona o gozdovih in na njegovi osnovi sprejetih predpisov ter Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave, pa so potrebni kadrovski in finančni pogoji. Prav teh pogojev pa država Slovenija že daljše obdobje ne zagotavlja . Ob povečanem možnem poseku za obdobje 2001- 2010, ter povečanju nujno potrebnih gozdno gojitvenih in varstvenih del, ter vse večji poudar­ jenosti ekoloških in socialnih vlog v gozdovih, ob nespremenjenih zakonskih obvezah, država Slovenija iz proračuna namenja za gozdarstvo vse manj finančnih sredstev. Trendi zakonsko določenega financiranja v gozdarstvu so že od leta 1998 padajoči. Takšni nevzdržni trendi resno ogrožajo uzakonjeni sistem v gozdarstvu, sprejeto gozdarsko strokovno doktrino in dosežke stroke, javno gozdarsko službo, gozdarsko razvojno-raziskovalno delo, stabilnost, kakovost, pestrost in sonaravni razvoj gozdov, gospodarjenje z gozdovi, ekonomski položaj lastnikov gozdov in gozdarsko panogo kot celoto. 187 Stališča ZGDS ------- Že v letu 2003 je za zagotovitev nadaljnjega funkcioniranja sistema v gozdarstvu- glede na sklepe Sveta Zavoda za gozdove Slovenije- nujno bistveno povečanje proračuna. Za financira~e javne gozdar­ ske službe je nujno potrebno z rebalansom proračuna zagotoviti dodatnih 636 milijonov tol rujev. Pri iskanju možnih dolgoročnih rešitev je potrebno izhajati iz temeljnega izhodišča, da v Sloveniji vsaj ohranimo sedanjo raven številčnosti javne gozdarske službe. Slovenska javna gozdarska služba je namreč po obsegu zelo racionalna, saj ne dosega niti 50% povprečne srednjeevropske gostote. Ob povečanih potrebah po vlaganjih v gozdove in povečanem možnem poseku v slovenskih gozdovih pa državni proračun zmanjšuje obseg sredstev za sofinanciranje in financiranje vlaganj v gozdove. Mačehovski odnos države do gozdov in gozdarstva lepo pokažeta dva podatka: v letu 1999 so prora­ čunska sredstva za vlaganja v gozdove znašala 903 milijone tolarjev, za leto 2002 pa je namenjeno le še 699 milijonov tolarjev. Rezultat tega se v vse manjši meri opravljena nujno potrebna gozdno gojitvena dela v gozdovih, dolgoročna investicija, ki lahko zagotovi visoko vrednostno proizvodnjo lesa na odličnih rastiščih, ki v slovenskih gozdovih prevladujejo, hkrati pa zagotovi stabilnost gozdov in optimalno opravljanje njihove ekološke in socialne vloge. Zmanjševanje sredstev za vlaganja v zasebne gozdove na drugi strani najbolj prizadene hribovska in gorska območja, kjer je največ gozdov in kjer so omejene možnosti za kmetijsko dejavnost ter se srečujemo z demografskimi težavami. Nujno potrebno je torej zagotoviti pozitivne trende tudi na področju proračunskega sofinanciranja vlaganj v gozdove. Tudi tu bi morali težiti, da dosežemo vsaj 75% raven neposrednih proračunskih spodbud primerljivih srednjeevropskih držav. Višina neposrednih proračunskih spodbud za vlaganja v gozdove (subvencije in investicije) v Sloveniji, preračunana na površino gozdov, pa ne dosega niti četr:tine sredstev, ki jih za gozdarstvo namenjajo Avstrija, Bavarska ali Češka. Pričakujemo, da bo Vlada na osnovi tehtnih argu­ mentov, ki smo jih nanizali, korigirala v korist 1.142.124 ha gozdov, svoje z veljavno zakonodajo in potrebami gozdov nezdružljive odločitve. S spoštovanjem Zveza gozdarskih društev Slovenije Predsednik mag. FRANC PERKO Gozdarski vestnik, LETNIK 61 • LETO 2003 • ŠTEVILKA 3 Gozdarski vestnik, VOLUME 61• YEAR 2003•NUMBER 3 Glavni urednik/Ed/tor in chief mag. Franc Perko Uredniški odbor/Editorial board prof. dr. Miha Adamič, dr. Robert Brus, Franci Furlan, Dušan Gradišar, Jošt JakSa.. prof. dr. Marijan Kotar, dr. Darij Krajčič, prof. dr. Ladislav Paule, dr. Primož Simončič, prof. dr. Heinrich Spiecker, dr. Mirko Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Ž:ivan Veselič, prof. dr. Iztok Winkler, Baldomir Svetličič Dokumentacijska obdelava/lndexing and c/assification mag. Teja Cvetka Koler-Povh Uredništvo in uprava/ Editors address ZGD Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 01 2571-406 E-mail: gozdarski.vestnik@gov.si Domača stran: http:/ /www.dendro.bf.uni-lj.sijgozdv.html TRA NLB d.d. 02053-0018822261 Tisk in izdelava fotolitov. Euroraster d.o.o., Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 11 O 2 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna števil ka 1. 500 SIT. Letna individualna naročnina 8. 000 SIT. za dijake in študente 5.000 SIT. Letna naročnina za inozemstvo 60 EURO. Letna naročnina za podjetja 22.000 SIT. Izdajo številke podprlo 1 Supported by Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS Gozdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAS Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA. Mnenja avto~ev objavljenih prispevkov·nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board 188 V tesni Modrega potoka Foto: M. Accetto GozdV 61 (2003) 3 -.:::l:---=----- ·t,~.;. . Obletnice Janez Brolih Mnogi bralci Gozdar­ skega vestnika seveda ne bodo vedeli, kdo je ta gospod. Med "čistimi" gozdmji, tega priimka ni. Res je, ni gozdar, ni torej "našega gozda list". Bil paje kar 13let z našo stroko močno, ustvar­ jalno povezan. Lahko trdim, da jo je dobro poznal. Trinajst let ( 1973-1986) je kot tehnični ureqnik Gozdarskega vestnika, dosledno prebiral njegovo vsebino, do zadnje črke. To mu je zavestno in podzavestno krepilo vedenj~ in pripadnos:~o~da:ski stroki, ki je bila nehote nJegova druga Zlv~enjska izbira. Zakaj je to počel -nekoliko pozneje. Janez Brelih se je leta 1973 upokojil kot tehnični in organizacijski vodja Blaznik.ove tiskarne v Ljubljani. Takrat se je namreč ta, najznamenitejša slovenska tiskarna, z Brega nad Ljubljanico preselila in se tudi združila z novo veliko Delovo tiskarsko hišo. Njeno ime je sinonim za slovensko grafičarstvo, p·osredno pa tudi simbol za razvoj slovenske tiskane besede skozi stoletja. Začela je namreč delovati že davnega leta 1575, kot prva slovenska tiskarna. ki jo je na pobudo Jurija Dalmatina, odprl J. Mandalc. Tiskarna je tiskala neprekinjeno kar nekaj stoletij, do leta 1976, ko so jo zaprli. V tem dolgem času je seveda kar nekajkrat menjala lastnike, vendar je najbolj poznana po enem od zadnjih, Jožefu Blazniku. Janez Brolihje še sedaj, pri devetdesetih, uglajen in urejen gospod. Še v Kraljevini Jugoslaviji je bilo tiskarstvo (grafičarstvo) elitna stroka, ki je v marsičem pogojevala hitro uveljavljanje slovenske besede, zlasti našega leposlovja. Grafični delavci pa so bili zategadelj lahko tudi nosilci naprednih idej, saj so pri svojem delu sodelovali z vsemi nacio­ nalnimi duhovnimi ustvarjalci. Med temi se je gibal­ izučil za stavca in delal tudi Janez Brolih. Štrajkov, brezposelnosti in sindikalnih aktivnosti se še sedaj živo spominja . že kmalu v začetku druge sv. vojne so ga itaijanski okupatorji aretirali in obsodili na 10 let ječe in ioternirali v Italijo. Izdal ga je nekdo iz "desetine" (desetine so bile konspirativne skupine v tiskarnah, ki so tiskale protiokupatorska propagandna gradiva). Po kapitulaciji Italije leta 1943, se je vrnil v Blaznika, toda le za sedem dni. Spet ga je nekdo zatožil, da je bil v Castelfrancu, kjer je bil interniran, skupaj s komunistomMiho Marinkam. Tokrat je bil opozorjen in ni čakal, ušel je .. . Tako je to šlo -pripoveduje. Ko sem prevzel urednikovanje GV (1975) od Milana Cigleija, sem "prevzel" tudi Janeza Broliha, ki je bil tehnični vodja tiskarne, tudi kot tehničnega urednika GV, kar je bila moja velika uredniška prednost. Povsod sem bil z Gozdarskim vestnikom prvi -revijo so stavili najboljši stavci, prebirali najboljši notranji korektorji, prelamljati najboljši meterji itd. Tako sva delala našo revijo v tiskarni Blaznik do že omenjenega leta 1976, ko se je Blaznikova tiskarna priključila Delovi. J. Brolib je ostal še naprej tehnični urednik GV, žal pa ne več s tako izrazitimi prednostmi, kar je razumljivo . Tehnični urednik je imel še v osemdesetih letih ključno vlogo pri nastajanju vsakega tiskanega besedila. Ročno ali strojno stavljenje, stolpci, korekture, prelomi ali metir~e- vse to je urejal in nadzoroval tetutični urednik. V se se je vrtelo v klasični svinčevi tehnologiji, kjer je bila celo fizična moč pomemben faktor. Že v osemdesetih in poznejših letih pa je računalniška (elektronska) tehnologija v tiskarstvu, na hitro in skoraj povsem nadigrala klasično -gutenberško. To grafično tehnološko preobrazbo je doživel tudi "klasik" Janez Brolih. Pred tem paje naši reviji nadel vrhunsko grafično obleko, vključno z začetki, odnos no prvimi barvnimi v Jožki. Ne more pozabiti imenitnega moža, urednika Milana Ciglerja, ki je prinašal gradiva za GV v tiskarno, obut v gojzerice in v nahrbtniku. Kljub temu, daje le grafik, mu latinščina ne dela težav in suvereno se suče tudi med najbolj znanimi slovenskimi duhovnimi tvorci. Najraje se spominja pisatelja Juša Kozaka, ki mu je nadel ime "lažnivec Brolih", Obljubljeni roki so v tiskarstvu pač največkrat zarečeni kruh in tudi Juš Kozak ga je pri Brolihu v Blaznikovi tiskarni, moral velikokorat pojesti. Tudi do nedavni akademik nad akademiki, France Bernik je bil njegov stalni in zapaženi gost. Le, da se za tiskanje ni veliko zanimal, najbolj je škilil v Brolihovo knjižno omaro in fehtanje mu je bila vsakdanja manira. Ja, tako je to šlo . .. pripoveduje. Jaz pri g. Brolibu nisem dobival knjig, dobival pa sem vso tehnično podporo, ki je bila visoko profesionalna, in kar je najvažnejše, v dogovorjenih rokih. Če dodam še podatek, da sva v času najinega sodelovanja, mimo revije pripravila še več kot sto drugih natisov -od slovarjev, do monografij -je dovolj in vredno, da se mu ob njegovi 90-letnici (15. maj, L913) iskreno zahvalimo in mu še mi poklonimo kakih 10 let. Naj jih dočaka 100-zaslužil si jih je! Marko KMECL gozdarstvo -- POSEK, SPRAVILO IN PREVOZ LESA OBNOVA, NEGA IN VARSTVO GOZDOV GRADNJA IN VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST IN VLAK ODKUP GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV RAZREZ OKROGLEGA LESA PRODAJA OKROGLEGA IN REZANEGA LESA GOZDARSTVO GRČA gozdna proizvodnja, razrez lesa in trgovina, d.d. Rožna ulica 39, 1330 Kočevje, Slovenija, tel.: 01-8953-331, fax: 01-8951-991