Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeUska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petlt-vrsla mali oglasi po ISO In 2D,veC)l oglasi nad 43 mm vlilno po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri veC)em o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo ln dneve; po prazniku llredni&tvo le v Kopitarjevi ulici št. eilll Koltoplsl se ne vračalo. nefranUIrana pisma se ne sprelemajo ■>- Uredništva telefon Stev. SO. upravnlštva itev. 328 Političen list s a slovenski narod 1 Uprava fe vKopttarfevi ul.St.O - Čelcovnl račun: Clutolfana S lev. lO.SSO ln 20.349 xa lnserate. Sara/evoSt.7563. Zagreb 1 St. 39.011. Vraga In Dunal St. 24.797 T . " C : ; ' ■ ; ) t .'; r' f' Bratom Čehoslovakom ob prihodu v Slovenijo //; oktobra Pozdravljeni v Sloveniji, sestrici med-sestrami, ki v mesecu, ko sneli smo okove, : ') praznuje črne, žalostne godove, .... r kakor ne ena kje med našimi zemljami! V večerno in polnočno stran nam mati krvaveje še iz težkih ran: tam ob zibeli naši okrog Gospe Svete in tam ob sinji Adriji in Soči še verige klete tišče naš rod, ki združen rad, na svoji zemlji svoj gospod, pozdravil bi Vas, ko da gre vihar: Na zdar, bratje, na zdar!... Izgini bridka misel!... Res, ni še vseh doma, a vsi smo misli ene, iz enega nam vre srca: 7 . ' ' ' ■i Pozdravljeni, pozdravljeni nam bratje zvesti od Vltave in Lahe, Morave in Tatre gore, ■ ■ i ■ srce slovensko Vas pozabiti ne more! 0, skupna radost, skupna bol polni strani, ki v naše je anale pisala jih Klijo, in danes ko mogota roža nam dehtijo ' ' iz časov kralja Sama, iz solunskih bratov■ blagovesti in še iz mračnih sužnih dni, ko mijn Vi, vkovani v lance, smo'ječali in sanjali svobodo dedov in rešitelja pričakovdli .., ■ . ... - • Težak in bridek je bil oni čas! Pa se izvit pri Vas je Pevcu glas iz prsi in slavil je Slave hčere in je pri nas odmel, ko Pevec naš v prihodnost je zapel, V razvnel v ljubezni in poln. vere: »Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prčšti vol'jo vero in postave!* In niso onemele naše več dobrave, oči spregledale so in zahrepenele k zarji novi, in kot da ga sam Bog je bil prekvasil, naš milijon ob Vaših se milijonih je oglasil in v boj so ramo ob ramenu šli in so minirali in so prodirali — zaman so »velegrajsko kugo« proglasili, zaman pred bratom brata so črnili, zaman je bil sovražni jez, podrl ga je ljubezni bratske val, ki je svetal v zvestobi za zvestobo planil čez, in brata dočakala sta, da je vzšla svoboda zlata... Stoj, solnce svobode, ki vzšlo si po krvavi zarji, stoj, solnce, in nam sveti, potihnite, kar vas še je, viharji, da v blesku svetlem bomo mogli se objeti od Balta pa do Adrije, od Soče pa do Bospora in prek Urala in bo slovanska duša god svoj godovala, uresničeni vekovni san: Slovanski, človečanski veliki vstajenja dan! i Joža Lovrenčič. Evgen Jarc: Zvestoba za zvestobo. (Dejstva in spomini.) Telesno in duševno izmučen se je umaknil dr. Krek poleti leta 1916 na oddih v kopališče Podebradi na Češkem. Duševno so ga potrle intrige in zahrbtnosti, ki jih je doživel v tistih dneh od ljudi, ki so mu bili dolžni edinole zahvalo, telesno je bil ubit od neprestanih skrbi za zadružno organizacijo in Gospodarsko zvezo, ld jo je sam vodil in maščevala se je nad njegovim organizmom njegova brezbrižnost za telesne ootrebe. Brez spanja je v trudnih nočeh gledal grozote vojske, razmišljal o usodi slovenskega naroda in zamislil načrt, ki naj reši, kar se da rešiti: zvezo s češkim narodom na življenje in smrt. Poiskal je tedaj stareea svojega prijatelja in zadružnega sotrudnika, poslanca Sedlaka. Ž njim skupaj je šel do voditelja čeških agrar-cev, sedanjega ministra Staneka. Tedaj je bil zasnovan načrt,ki se je poglobil v poznejših dunajskih razgovorih in dozorel, ko je 21. okt. 1916 ustrelil Fric Adler Sttirgkha in je mesec dni pozneje umrl Franc Jožef I. V pomladi 1917 je bila po dolgem času zopet seja Hrvat-sko-slovenskega kluba izven ožjega vojnega ozemljo v Grazu v hotelu Elefant, v kateri je izzvenela — izvzemši edinega dr. g. — zahteva vseh naših po najožji kooperaciji s Češkim svazom. 2e 26. in 27. aprila 1917. ko jr ' :,o gotovo, da bo parlament sklican, je zala skupaj parlamentarna komisija Hr- vatsko-slovenskega kluba in Češkega svaza in ugotovila — kakor pravi lakoničuo komunike — popolno soglasje glede političnega položaja. Sledil je ob sklicanju parlamenta veliki dogodtek," usodepoln za državo, majska deklaracija, vestno pripravljena v medsebojnih dogovorih v klubskih prostorih češkega svaza, pisarni agilnega zborničnega podpredsednika Tusarja in lokalu Jugoslovanskega kluba, ki je po iniciativi dr. Kreka še pred otvoritvijo parlarnentp združil takt -rac- v c:\> to vse jugoslovanske poslance. Začeto delo se je nadaljevalo na zunaj v parlamentarnih govorih interpelacijah in predlogih, na znotraj v zaupnih razgovorih, v katerih so se razmo-trivale zlasti vesti, ki so jih dobivali zaupno Čehi iz inozemstva. Smešna je bila vloga, ki jo je igral takrat nesposobni ministerski predsednik Clam-Martinic. Samozavest zastopnikov slovanskih narodov so budile vesti o stališču, ki ga zavzema Amerika. B. februarja 1917 so že prelomile Združene države občevanje z Nemčijo. Dr. Krek je dejal takoj takrat: »Fantje, Avstrija je izgubljena«. Decembra 1917 je Tisza izjavil Cehom in Jugoslovanom v delegacijah: >Vsako stremljenje po samoodločbi narodov je veleizdaja.« Takrat so bili yeleizdajalci med avstrijskimi Tomaž Masaryk, predsednik češkoslovaške republike. narodi že v večini. Saj je podalo v otvoritveni seji delegacij 9 Čehov, 3 Slovenci in 1 Hrvat skupno izjavo: »Naš narodni razvoj more biti zagotovljen le, ako bo priznana pravica samoodločbe naših narodov v najpopolnejši meri, splošno, očitno in jasno brez zahrbtnosti in ako bodo podane nepreklicne, vsake dvo-i^nnosti proste, popolnoma obvezne garancije, da bo ta pravica bre? odloga vzeta v razpravo.« Grozote avstrijske soldateske, ki so jih navajali delegati v govorih in interpelacijah, so vplivale tako porazno, da so bili celo Nemci-nacionalci konsterufrani. Med tem je deklaracijsko gibanje dobivalo vedno večji razmah. Slovenska delegacija se je zavedala, da stoji za njo slovensko ljudstvo. In tako sta sklenila oba naroda češki in slovenski pakt solidarnosti, ki ga izraža znameniti s k u p n i manifest z dne 7. maja 1918, — podpisan od Staneka in dr. Korošca, čegar najvažnejši odstavek se glasi: »Seidler je pripravljal izpremembo ustave. Naša naroda ne priznavata nikdar in v nobenem slučaju nobenega oktroa, nobene enostranske upravne odredbe, temveč jih odklanjata z največjim ogorčenjem. Odklanjata pa tudi vsako odgovornost za nadaljnji razvoj in solidarno vztrajata v boju proti absolutizmu in nadvladi ter v borbi za demokratizacijo, za svobodo, za pravico samoodločbe in politično samostojnost. 8. januarja 1918 je bil Wilson razglasil svojih 14 točk, med njimi 10., ki se je glasila; Narodom Avstro-Ogrske, katerim hočemo zaščititi mesto med narodi, je treba dati naj- svobodnejšo politiko, da razvijejo svojo avto-' nomijo. Ministerski predsednik Seidler ni razumel zuamenj časa, izzival je naravnost v parlamentu s svojim . nemškim kurzom«, se igral z nemškim državnim jezikom in zato padel 22. julija, zrušen s solidarnim nastopom Poljakov, Čehov in Slovencev. Že prej je izstopil iz njegovega kabineta dr. Žolger, zvest Slovenec, ki je še pod Sturgkkom, ko je bil sekcijski načelnik v min. predsedstvu, na željo slovenskih poslancev izdelal osnutek slovenskega narodno-političnega programa kot odgovor na nemške zahteve, na znane »Be-lange«. Ta osnutek zasluži, da se ga o priliki priobči. Poletje 1918 je prineslo višek deklaracij-skega gibanja. Vlada ga je sicer skušala za-treti, a zaman. Nepozabni ostanejo vsem udeležencem v spominu dnevi, ko so se češki in poljski poslanci avgusta 1918 udeležili ustanovitve narodnega sveta v Ljubljani. Skupna konferenca po^ancev 17. avgusta je ugotovila enodušnost vseh delegatov ta1 v vprašanju načel kakor tudi v vprašanju skupne taktike, s katero se naj doseže naš skupni cilj. Hussa-rekova prizadevanja so bila prazna, posredovanje Karlovo takisto. Sledili so na Dunaju zadnji razgovori z dr. Kramarem, dr. Hodžo in drugimi. Ob obravnavi mirovnega predloga slovanskih poslancev sta zaklicala Stanek in Korošec 3. oktobra 1918 min. predsedniku: Prepozno! Dva dni pozneje je bil sklenjen mir. Solidarnost Čehov in Slovencev je prinesla mir in svobodoi Dr. J. Debevec: Kulturni odnošajs Cehov in Slovakov do Slovencev v predmarčni dobi. Ko z največjo radostjo pričakujemo prihoda češkoslovaških parlamentarcev v Slovenijo, v Ljubljano, nam misli nehote uhajajo v preteklost, za sto let nazaj, k možem, ki so ta prihod s svojim delom pripravljali. Bilo je treba dolgotrajnega kulturnega dela, trpljenja in preganjanja, da je dozorel veseli sad, ki ga mi gledamo in uživamo: politična zveza Čehoslovaške c našo uržavo. Pred 1300 leti smo sicer že bili polilično zedinjeni pod kraljem Sam o m (623—658), a po njegovi smrti je žal ta velika zvezna država razpadla. V eni državi s Čehi smo bili potem pod O t o k a r j c m Premislovcem, a žal, zopet le nekaj let (1269—1276). Združiti sta nas hotela tudi slovanska blagovcstnika, toda njiju delo so uničili Mažari, Poslej smo živeli ločeno Samo jezik jc pričal, da smo si bratje. V tisoč letih se v tem oziru nismo nič oddaljili. (Še 1. 1832. je pisal Fr. Čelakovski iz Prage našemu Prešernu, naj mu piše pisma le kar slovensko, češ, da mu (CelakovskemuJ slovenščina, kar se tiče umcvanja, ne dela težav.) Ali oba jezika, češki kakor slovenski, sta bila oba enako pravi siroti: živela sta samo v kmetskih hišah in pa v cerkvi. V šoli, v uradu sta bila tujca. Še 1. 1825. so najboljši češki domorodci (n. pr. Dobrovsky) menili, da češki jezik ne bo nikdar več zavzemal mesta med drugimi kulturnimi jeziki in da je obsojen v smrt. Pa zgodilo se je čudo: romantika, ki jc šla tedaj preko vse Evrope od Anglije do Rusije, je vzbudila najprej zanimanje za zgodovino jezikov. Vprav Jos. D o -b r o v s k y , ki je obupaval nad bodočnostjo svojega naro.da, je postal s svojimi učenimi jezikoslovnimi študijami — česar sam ni pričakoval, pisal je namreč le latinski in nemški — prvi buditelj češkega in sploh slovanskega preporoda: vzbudil jc pozornost in zanimanje za narodni jezik. Postal je »očak slavistike«. Učenjaki vseh slovanskih narodov so s spoštovanjem gledali nanj. On nam je vzbudil Kopitarja. S svojo slovečo češko slovnico: behrgebaude der bohmisehen Sprache (1809) jc vpodbodel našega Fr. Metelka, da je spisal svoje: Lehrgcbaude der slovvenischen Sprache (1825). Brez Dobrovskega nc bi imeli niti Kopitarja niti Metelka. Ko so 1. 1807 prišli na dan brižinski spomeniki, je Slovcncem Dobrovsky ves vesel čestital: Gratulor vobis Kranjciis, quia Antiquissimum manuseriptum batetis (t. j. Čestitam vam, Kranjccm, ker imate med vsemi Slovani najstarejši rokopis!). Z Do-brovskym je napočila vsemu Slovanstvu jutranja zarja narodne prosvete (kakor nam to lepo slika J. Šmilovsky v svoji noveli: Za rannich červankuv). — Kmalu je postala Čehoslova-ška ognjišče nove ideje — slovanske vzajemnosti. Nje največja propovednika sta bila J o s e f Šafafik ter Jan K o 11 a r. Šafa-nk je nagovoril našega Matijo Čopa, da je prijel za pero ter spisal (v nemškem jeziku) zgodovino slovenskega jezika in slovstva; K o 11 a r pa jc vsemu slovanskemu svetu predstavil novo božico s slovanskega Olimpa: Slavo ter med drugimi vnel tudi našega Prešerna, da je zapel: »Največ sveta otrokom sliši Slave«. Kollar je bil tisti čarovnik, ki jc vzbudil »ilirski pokret«, snovanje čitalnic in »Matic« ter narodno zavest zanesel med najširše kroge v Srbih, Hrvatih in Slovencih. Na Prešerna posebej pa jc zlasti blagodejno vplival František Čelakovsky, ki, je s svojo stvarno kritiko Slovcncem Prešerna šele odkril. — Ko so z 1. 1842. Bleivveisove »Novice« ubrale pot kulturne avtonomije slovenske, so našle iskrenega prijatelja v Slovaku Ljudevitu Sturu, ustanovitelju slovaške narodnokulturne samostojnosti: Jirakova »Filozofska historija« nam priča, da se jc Slovencem pred marcem 1. 1848, prav tako godilo kakor Čehom. Ko je po letu 1848. kmalu minila doba absolutizma, smo se s Čehi pričeli čimdalje bolj spoznavati. Prišel je k nam doli Jan Lego, pravi apostol dejanske slovanske vzajemnosti. Da smo n. pr. med vsemi slovanskimi narodi vprav Slovenci dobili kot prvi prevod najlepšega bisera češkega pripovedništva, Nžmcove »Babičky« (žc 1. 1862.), jc Legova zasluga, ki je Fr. Ccg-narju pri prevajanju pomagal. Lego je posredoval, da so v 1. pribl. 1880—1900 slovenski dijaki dobivali brezplačno češke knjige in se ' iz njih učili češčine. V Pragi so premnogi slo- j venski vseučiliščniki — v vedno rastočem ! številu — nahajali pravo slovansko gostoljubnost. Največji Slovan med Slovcnci, Matija M a j a r Ziljski se Je 1. 1883. ko je potreboval v svoji bolezni pomoči, preselil v Zlato Prago, kjer so mu v vrli češki rodbini vdove B. Ši-dove požrtvovalno stregli do smrti. Višek je bila dosegla bratska ljubezen med Čehi in Slovenci v preteklem stoletju 1. 1885., ko so Slovcnci romali na Vclehrad (Gregorčičeva »Vclegrajska kuga«) in so Čehi nato obisk vrnili: tedaj je zložil Gregorčič svojo prekrasno odo: Bratom Čehom, ki je, Ro jo 1 je v Narodnem domu pred zbranimi gosti govoril, vzbudila, vrstica za vrstico, nepopisno navdušenje. Naloga sedanjega rodu, nas Slovencev, je, da znova navežemo s Čehi in Slovaki čim tesnejše kulturne stike, ki jih je svetovna vojna tako silno razbila. volivno reformo — za splošno in enako volivno pravico (Korber, Gautsch, Hohenlohe). Becku se je šele posrečilo leta 1907. prodreti z volivno reformo. Dasi so ž njo bili še vedno očuvani privilegiji nemške manjšine in so Italijani tvorili jeziček na parlamentarni tehlnici med Slovani in Nemci, je novi ljudski parlament ustvaril novo gru-pacijo. Moč enotnega nastopa Slovencev in Čehov se je pokazala leta 1909., ko je »Slovanska enota«, ki je obsegala južne Slovane, Čehe in del ltusinov, strmoglavila Bienertha, v čegar vladi sta bila zlasti Stiirgkh in Hochen-burger nemška eksponenta. Parlamnt, izvoljen leta 1911., je dokazal, da je nemogoč vladni kurz proti Čehom in Slovencem, Gautschu je sledil Stiirgkh, ki je poslal še pred začetkom svetovne vojne parlament domov in vladal absolutno. Grozote svetovne vojne, preganjanja na severu in jugu, so pa združila slovensko in češko parlamentarno delegacijo in ji pokazala pot do samoodločbe narodov. v milij. dinarjev uvoz izvoz 1921 842 101 1922 1.228 299 1923 1.537 629 1924 1.650 944 1925 1.559 834 Skupaj 6.866 2.807 Prof. Evgen Jarc: Cehi in Slovenci v avstrijskem parlamentu. »Pomlad narodov« leta 1848. je vzbudila tadi slovenski narod k političnemu življenju. Prvi slovenski politični program je obsegal ze-dinjeno Slovenijo, ki naj bi imela svoj zakonodajni zbor v Ljubljani, dočim bi bile vso skupne stvari pridržane državnemu zboru na Dunaju. Navezali so se tedaj preko Dunaja prvi politični stiki s Čehi, ki so dosegli s kabinetnim pismom z dne 8. aprila 1848 koncesije, na katere so se pozneje sklicevali: osnovanje odgovornih centralnih mest na Češkem in enakopravnost z Nemci. »Slovenci naj ne pozabijo na slovansko vzajemnost z brati ob Vltavi, Visli in v Karpatih!« tako je izzvenel klic slovanskih delegatov na Dunaju bratom Slovencem in ko je ban .Telačič povabil zastopnike avstrijsko-slovanskih kronovin v sabor v Zagrebu, so se udeležili poleg Slovenca dr. Hočevarja tudi Čeha Lambl in Erben ter Slovak Hurban, da podpro resolucijo, ki je zahtevala ožjo politično zvezo tudi s sosednimi slovenskimi pokrajinami. Slovanskim narodom pod Habsburžani je bila cilj avstrijska zvezna država s centralnim parlamentom, kamor bi posamezne države pošiljale svoje zastopnike. Slovenci so se sicer udeležili slovanskega shoda v Pragi, ki je zanj podpisal vabilo dr. Miklošič, vendar pa ni prišlo do enotne politične taktike slovenskih zastopnikov. Zedinili se niso niti glede ustavnega načrta Palacke-Kav Krornerižu, ki je zahteval narodno enotne upravne edinice. in propadel nasproti načrtu Nemca Mayerja, ki je pustil obstoječa kraljestva in dežele. Doba absolutizma je pretrgala vse stike R češkimi politiki. Po porazu pri Solferinu je bil za državo povratek k ustavnosti neizogiben. Že v ojačenem državnem svetu 1859 se je začel boj med federalisti in centralisti. Dne 21. oktobra 1861 je bila objavljena dolgo pričakovana ustava, ki ji je sledil oktobrski diplom s svojo federalistično koncepcijo in skušal ohraniti liistorično-politične individualitete. Slovenci so bili razdvojeni: kot Slovenci bi morali služiti narodnemu pravu, kot Slovani pa s o s Čehi zagovarjali deželno avtonomijo. Februarski patent 1861 je šel preko oktobrske diplome in Schmeriing je ž njim ustvaril v jez i k o vno - m e šan i h pokrajinah izumetničen volivni mehanizem, ki ga je še bolj izkvarila Lasserjeva volivna geometrija. Ustavna doba se je začela v Pragi s protesti proti krivičnemu volivnermi redu. Čehi so spoznali, da je ost februarskega patenta naperjena nanje, odgovorili: Nedejme se! in zahtevali svoje državno pravo. Šli so sicer prvotno v dunajski parlament in Palacky je postal član gosposke zbornice. Vsled spopadov s predsedstvom so pa zapustili parlament s posebno deklaracijo, da so se izvršile volitve za državni zbor v praškem deželnem zboru le z državnopravnim pridržkom in da no priznavajo pristojnosti državnega zbora. Slovenci so prvo in glavno točko svojega programa — zedinjeno Slovenijo — potisnili v ozadje iu ko sta bila v kranjskem deželnem zboru prebrana oktobrski diplom in februarski patent v slovenskem jeziku, se je odzval Toman z živio-klici cesarju v zahvalo. Slovenci so nastopali razdeljeno in neod- ločeno ob sklepanju usodepolne nagodbe z Ogrsko, ki jo je sklenil državni zbor brez Čehov. Dočim je Slovenec Toman za ceno gorenjske železnice še z dvema tovarišema glasoval za nagodbo, je večina Slovencev (4) glasovala proti. Češki narod je napovedal vojsko dualizmu, ld je pokopal njegove državne ideale. Januarja so se vršile velike demonstracije v Pragi in spomladi 1868 se je začela doba velikih taborov, ki je dosegla svoj višek ob polaganju temeljnega kamna Narodnemu gledališču v Pragi. 22. avg. 1868 so formulirali svoje državnopravne zahteve. Za domovino niti smrt ni žrtev, temu geslu so ostali Čehi zvesti, niso se udeleževali obravnav državnega zbora in izjavili že 8. decembra 1870 ob francosko-nemški vojni: Vsi narodi, veliki ali mali, imajo pravico do samoodločbe in njihova rav-nopravnost se mora enako čuvati. Samo iz priznanja enakopravnosti in vzajemnega uva-ževanja svobodne samoodločbe vseh narodov sc moro razviti njihova prava svoboda in bratstvo, vseobži mir in človečanstvo. Slovenci niso hoteli posnemati taktiko Čehov, dasi je dualizem tudi na Slovenskem zadel na odpor. Češki zgled in nezadovoljnost z dualizmom sta rodila tabore, na katere so prihajali telegrafični pozdravi tudi s Češkega (Palacky, Rieger). Glavna točka slovenskega programa: zedinjena Slovenija — je postala s tabori last vsega slovenskega naroda. 01) francosko-p ruski vojni so ludi slovenski zastopniki sestavili ljubljanski .južnpslovanski program (1. decembra 1870). Ko je nastopilo m e -š č a n s k o ministrstvo, so zapustili 30. marca 1870 poleg Poljakov tudi Slovenci državni zbor. Z ministrstvom Hohemvart-Schiiffle so Čehi sicer sklenili mir, toda novo liberalno ministrstvo Auerspergovo jih je pognalo zopet v abstinenco. Leto 1873 je prineslo direktne volitve v državni zbor. Volitve so se izvršile v znamenju odpora proti korupciji, ki je povzročila znani gospodarski polom, r Mladi« med Slovenci so nastopali proti pasivni politiki Čehov in bili pripravljeni skleniti kompromis z liberalnimi Nemci, če bi jim ti dali vse narodne pravice. Ob nesrečnih volitvah leta 1877. so izgubili Slovenci večino v kranjskem deželnem zboru. Čehi so se sicer udeleževali deželnih zborov, ne pa obravnav državnega zbora. Liberalni odpor proti okupaciji Bosne je povzročil Auerspergov padec, parlament je vzel beri insko pogodilo na znanje in nastopilo je ministrstvo Strem ayr-Taaffe. Po dolgih pogajanjih so Čehi vstopili zopet v parlament Dosegli so enakopravnost češčine z nemščino v občevanju s strankami. Slovenci so podpirali Taaffejevo vlado s posredovanjem tlohenvvartovini. Ta je končno s slovensko pomočjo strmoglavil Taaffejevo volivno reformo in dovedel Slovence v koalicijo z nemško levico in Poljaki pod Windischgrftt7om. Slovenska in češka delegacija ste hodili vsaka svojo pot. V parlamentu, ki je izšel leta 1897. iz volitev po novem volivnem redu s splošno kurijo, so podpirali Slovenci in Čehi — jezikovne naredbe vlado Badenijevo. Sir drča leta so bila izpolnjena z gospodarskim delom (kanali) z nagodbo z Ogrsko in z bojem za Trgovinski odnošaji med Češkoslovaško in Dugoslavgfo. Gospodarski odnošaji med češkoslovaško in Jugoslavijo se morejo najlažje presoditi iz številčnih podatkov medsebojnega trgovinskega prometa. Iz statistike našega uvoza in izvoza iz, oziroma v Češkoslovaško, ■ moremo takoj spoznati, da trgovinski odnošaji med našim in češkoslovaškim gospodarstvom niso še tako razviti, kakor bi bilo pričakovati z ozirom na dejstvo, da se obe države glede strukture gospodarstva medsebojno spopol-njujeta. To velja predvsem za naš izvoz v Češkoslovaško, ki se ne more dvigniti na ono višino, ki bi odgovarjala možnostim izvoza. Krivi so te-ni različni vzroki, ki pa ležijo večinoma na naši strani. Nestabilnost našega gospodarstva, povzročena vsled padca, kakor tudi poznejšega dviga naše valute je v mnogih ozirih kriva, da naš izvoz v Češkoslovaško, ki se tiče predvsem blaga, podvrženega hitrim spremembam v ceni, ni mogel vršiti redno,^ temveč večinoma le sunkoma, kakor so pač odgovarjale momentano cene. Da se pri takih nerednih in nestabilnih trgovskih odnošajih ni mogel razviti naš izvoz je razumljivo. So pa še drugi vzroki, ki ovirajo našo izvozno trgovino s Češkoslovaško. Naš glavni izvozni artikel, žito v mnogih slučajih ne odgovarja po kvaliteti zahtevam ta-mošnjih trgovcev. Kvalitete so pri nas zelo slabe, medtem ko ima Amerika svojo kvaliteto tako standarizirano, da je kupec vedno siguren, kaj da kupi. Zato kupi češkoslovaška mnogo žita v Ameriki. Enake razmere oviraio deloma tudi naš izvoz mlinskih proizvodov, suhih sliv itd. Primanjkuje pa tudi dobrih, stalnih in solidnih trgovskih zvez med našimi eksporterji in tamošnjimi impor-terji. V sredi 1925 nam je uspelo stabilizirati našo valuto; sledila je več ali manj tudi stabilizacija našega gospodarstva. Kar smo preje zamudili moramo sedaj popraviti. V tem oziru je velike važnosti resolucija gospodarsko-kul-turnega komiteja češkoslovaških in naših parlamentarcev, katero smo včeraj objavili. Upajmo da bodo tesnejši stiki naših parlamentarcev s češkoslovaškimi rodili uspehe na polju zbližanja obeh gospodarstev. V naslednjem podajamo pregled vrednosti našega uvoza in izvoza v prometu s Češkoslovaško. V teh petih letih smo u v o z i 1 i jz Češkoslovaške tekstilnega blaga za 3.630 milijonov dinarjev, oblačil in perila za 289 milij Din, železa in železnega blaga za 678 milijonov dinarjev, strojev in aparatov za 216 milij. Din. Stekla in izdelkov za 342 milij. Din, sladkorja za 314 milij. Din, izvozili pa žita za 707 milij. Din, žive živine za 693 milij. Din, tobaka, hmelja in rezancev od sladk. pese za 340 milj. Din, mesa in masti za 217 milij. dinarjev, moke in mlinskih proizvodov pa za 227 milij. dinarjev. V petih letih smo v prometu s Češkoslovaško uvozili za 6 milijard 867 milijonov dinarjev, izvozili pa smo za 2 milijardi 807 milijonov Din. Samo uvoz češkosl. tekstilnih artiklov je za 823 milij. Din večji kot naš celokupen izvoz v Češkoslovaško. Toda češkosl. statistika nam pokaže, da so naše možnosti izvoza v Češkoslovaško mnogo večje, zato je treba ustvariti vse predpogoje, da se te možnosti izrabijo. V odstotkih celokupnega uvoza oziroma izvoza je znašal naš Uvoz iz Češkosl. Izvoz v Češkosl. 1921 20.4% 4.1% 1922 19.8% 8.1% 1923 18.5 % 7.8% 1924 20.0% 9.9% 1925 17.8% 9.4% Iz te tabele razvidimo, da se je v 1. 192& naš trgovinski promet s Češkoslovaško poslabšal, kar bi se pametnimi ukrepi in po-voljno trgovinsko pogodbo dalo preprečiti. Naša delegacija za sklepanje trgovinskih pogodb bo v kratkem odpotovala v Prago ▼ svrho sklepanja nove trgovinske pogodbe. Upajmo, da se bo na teh pogajanjih ustvarila taka pogodba, ki bo lahko služila kot temelj bodočemu razvoju medsebojnega trgovskega prometa. Dr. A. Snoj. Slovenci in Velehrad. Velehrad na Češkem je že nad 1000 let posvečen po spominu na solunska brata sv. Cirila in Metoda. Velehrad je največja in naj-priljubljenejša češka božja pot; na Velehrad prihajajo radi Slovani od zahoda, juga in vzhoda, da počaste spemin slovanskih apostolov, ki sta tam prižgala Slovanom luč sv. vere in od tam sejala med nje prvo seme krščanske prosvete. Na Velehrad so že nekdaj radi hodili in še hodijo tudi idealni Slovenci, da se na grobu sv. Metoda ogrevajo za vzvišeno ciril-metodijsko idejo. Ciril-metodijska ideja, ki je identična z idejo vesoljne cerkvene edinosti in z idejo sprave med krščanskim Vzhodom in katoliškim Zapadom, je posebno zadnje čase zbližala katoliške Čehe in katoliške Slovence tako kakor težko katera druga ideja. Ciril-metodijska ideja je vzžarela na Velehradu, zato je Velehrad ena izmed najmočnejših vezi, ki druži katoliške Slovence z bratskim češkim narodom in nas budi k resnemu skupnemu delu za cerkveno edinost v duhu svetega Cirila in Metoda. Na severu proti Velehradu jc obrnil poglede katoliških Slovencev že naš veliki škof A. M. Slomšek. Ko se je bližal tisočletni jubilej prihoda svetih bratov na Moravsko, jc pričel z apostolsko gorečnostjo med Slovenci širiti češčenjc sv. Cirila in Metoda. Da bi med slovenskim ljudstvom njuno češčenje posebno povzdignil in dal temu češčenju pravo smer, je ustanovil »Bratovščino sv. Cirila in Metoda«, pobožno molitveno družbo za zedinjenje vseh Slovanov v eni Cerkvi. Slomškova bratovščina sc jc razširila tudi med Čehi. Goreči ustanovitelj bratovščine sicer ni uča-kal tisočlctnicc prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane; toda ko so sc ob tej priliki (1. 1863.) vršile na Velehradu velike jubilejne slovesnosti, se je tam proslavljal tudi duh škofa Slomška, kajti bratovščina sv. C. in M. jc štela takrat na Moravskem nad 15 000 uclov. L. 1891. sc jc rifedvsem no prizadevanju poznejšega olpmuškega nadškofa dr. A. C. Stoja na »Bratovščina sv, C. M.« spo- rvi^nil-, in 11 ... f ..1 kivmuma V -iposioistvo sv, Ci- rila in Metoda pod zavetjem preblažene De« vice Marije«. Ciril-metodijska ideja od Slomškovih časov med Slovenci ni več zamrla, dasi je proslavljanje slovanskih bratov imelo vsaj nekaj časa bolj posvetni narodni značaj. Tudi stiki z Velehradom so ostali. Češkim bogoslovcem in duhovnikom, ki so se kot pobožni romarji vsako leto shajali na Velehradu, so sc radi pridruževali slovenski bogoslovci in duhovniki. Duh vzajemnosti med slovenskimi in češkimi bogoslovci se je gojil v glasilu čeških bogoslovcev (»Museum«), kamor so dopisovali tudi Slovenci, Misel, ob kateri so se združevali in navduševali, jc bila misel cirilo-metodijska. Ožje zveze med češkimi in slovenskimi bogoslovno-znanstvenimi krogi pa so nastale pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je postal Velehrad središče znanstvenega dela za cerkve-no zedinjenje. Največ zaslug za to imata dr. An t. P o d 1 a h a (sedaj pom. škof v Pragi) in prof dr. Fr. Grivec v Ljubljani. Dr. Gri-vcc je takrat napisal članek »Ideja ciril-metodijska«, ki je bil s paralelnim češkim prevodom objavljen v časopisu »Museum« (1903-1904, str. 2-14). V njem jc glede na to, da so na velehradskih shodih mnogi ciril-metodijsko idejo umevali preveč enostransko (slovansko bogoslužje), pojasnil, kaj je bistvo in jedro te ideje. Tedanji praški kanonik dr. Podlaha pa je 1. 1904. na Velehradu predložil podrobni načrt za organizacijo bogoslovne znanosti katoliških Slovanov s posebnim ozirom na proučavanje vzhodne cerkve. Po tem načrtu jc pričel 1. 1905. izhajati list »Slavo-rum littcrac theologicae«. L. 1907. pa se je na Velehradu vršil prvi mednarodni kongres za ccrkvcno zedinjenje. Po'tem letu so sc na Velehradu vršili šc trije večji mednarodni kongresi, in eden v manjšem obsegu (1. 1909., 1911., 1924., manjši 1. 1922.). Duša vscH teh kongresov, izvzemši zadnjega, jc bil popularni češki poslancc v bivšem dunajskem parlamentu, poznejši olomuški nadškof dr, Stojan. Ec'en glavnih znanstvenih organizatorjev vseh štirih kongresov pa jc bil ljubljan- slu bogoslovni profesor dr. Grivec. Slovenci smo bili na teh kongresih vedno častno zastopani, posebno na zadnjem, ki se ga je udeležil tudi škof dr. A. Jeglič. Ko se je v smislu sklepov zadnjega velehradskega kongresa vršil lani v Ljubljani mednarodni shod za proučevanje vzhodnega bogoslovja, so češki prijatelji ciril-metodijske ideje z olomuškim nadškofom dr. L. Prečanom na čelu nad vse častno vrnili Slovencem velehradske obiske. Bili so namreč na kongresu izmed tujih gostov najštevilnejše zastopani. Kmalu se bodo v Olomucu in na Vele-hradu pričele vršiti priprave za prihodnji, t. j. peti mednarodni kongres za cerkveno zedi-njenje (i. 1927.). V pripravljalnem odboru smo zastopani tudi Slovenci (po dr. Grivcu). S kongresom bo združena velika mednarodna proslava IlOOletnice rojstva sv. Cirila. Tekom prihodnjega leta se bodo vršila velika jubilejna romanja na Velehrad. Ko so o priliki letošnjega občnega zbora Apostolstva sv. C. M. na Velehradu zastopniki slovenskega Apostolstva (bratovščine) sv. C. M. sprožili misel, da bi priredili tudi Slovenci veliko ljudsko romanje na Velehrad, je bila ta misel sprejeta z velikim navdušenjem. Češki zastopniki so obljubili, da bodo to romanje z vsemi močmi podpirali in udeležencem preskrbeli razne ugodnosti. Zelo je želeti, da bi se to ljudsko romanje Slovencev na Velehrad moglo izvršiti. Tako bi se še bolj utrdile vezi med dvema narodoma, ki sta po geografični legi kraja, na katerem prebivata, najbolj poklicana, da delata za boljše medsebojno spoznavanje krščanskega Vzhoda in Zapada in za versko edinost vseh Slovanov. K temu delu vabita s svojim zgledom sv. Ciril in Metod, to je izvršitev njune duhovne oporoke. 1. Dolenec: Foerster pravi nekje, da človek najlepše pokaže pripadniku druge narodnosti svojo pozornost s tem, da se potrudi, da bi govoril v njegovem materinem jeziku. (To je tudi — mimogrede rečeno — eden izmed vzrokov, zakaj bi ne bilo napačno, če bi se tudi Srbi in Hrvatje malo bolj bavili s slovenščino.) Krek je bil tudi v tem oziru dosleden svojemu geslu, da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da se moramo ljubiti. Isti Foerster ga je tozadevno lepo označil v lanski božični poslanici goriškim Slovencem: »Redkokdaj sem srečal človeka, ki bi bil tako globoko zakorenjinjen v lastnem ljudstvu — zdelo se je, da je zrastel iz dehteče pomladanske zemlje — pa da bi bil hkrati tako ljubeče odprt za tujerodne vrline.« Za vrline drugih narodov pa je bil Krek posebno ljubeče odprt proti dvema slovanskima narodoma: proti Hrvatom in proti Čehom. Srbohrvaščino je tako obvladal, da je mislil oče srbskega zadružništva Avramovič po prvem razgovoru s Krekom, da Slovenci sploh govorimo srbski in da je torej Krek rojen Srb. Krekovi stiki s Čehi pa bržkone niso dosti ali nič zaostajali za njegovimi zvezami s Hrvati, češčine ni samo prav dobro govoril, ampak je tudi rad zahajal na Češko in njegova knjižnica šteje še danes prav mnogo knjig v češkem jeziku. S češčino še je pričel Krek baviti bržkone že na gimnaziji. Saj je veljal za nekakega izvedenca za slovanske zadeve. Prvi dokaz, da je bral Krek češke knjige, imamo pa iz aprila 1895, ko je Krek kot devetnajstletni bogoilovec bral v Cirilskem društvu svoj prevod dveh čeških pesmi. (Izbr. spisi I. 49.) Ko je prišel Krek 1. 1898. v dunajski Augu-stineum, so zapisali predstojniki o njem: »Govori slovensko, hrvaško, češko, nemško in italijansko«. Kakor prijatelj prof. dr. Doma-byl pripoveduje, da je vzbudil Krek njegovo pozornost ob prihodu v Augustineum s tem, da je na njegov nagovor odgovoril v češkem jeziku. »Vse slovanske jezike je razumel bolje nego dobro in jih je govoril dobro; češko je govoril posebno na koncu svojega bivanja na Dunaju prav dobro.« (Izbr. spisi I, 32, 33.) Svoje češke tovariše je vabil Krek za počitnice na Kranjsko, v »zemeljski raj«, v selško dolino. Nekateri so se tudi vabilu odzvali in navezali tako osebne stike s Slovenci. Krek je pa tudi rad sam zahajal med Čehe. L. 1891. je bil prvikrat v Pragi v družbi sedanjega kanonika Janeza Sušnika, ki je bil takrat župnik v Selcih. Ogledala sta si takrat tudi nekatera druga mesta na Češkem. Čez tri leta se je udeležil (koncem julija 1894) češko-slovanskega katoliškega shoda v Brnu, kjer je pozdravil zborovalce v češkem jeziku. Danes še ni mogoče našteti vseh stikov, ki jih je imel Krek s Čehi, ker je Krekovo življenje nekoliko podrobneje preiskano šele do 1. 1897. (Tako malo pa Krekovo življenje vendar ni preiskano, da bi se mogla opravičiti neverjetna gorostasnost, da je odpravil S. D. v zadnjem zvezku Narodne Enciklopedije Kreka s celimi 18 vrsticami, to je s pičlo šestinko strani, in pri tem še z napačnim rojstnim datumom!) Mnogi izmed čeških poslancev, ki so sedaj prišli v Jugoslavijo, bi gotovo mogli povedati marsikaj o svojih stikih s Krekom ob priliki njegovih poti na Češko. Pisec teh vrstic je imel priliko, da je opazoval Kreka v češki družbi junija ali julija 1. 1907. ob priliki neke prireditve dunajskih katoliških Slovanov. Krek je tam govoril v štirih jezikih: najprej slovensko, nato hrvaško, češko in poljsko. Po govoru se je usedel v družbo čeških duhovnikov in se je med njimi družabno razvil kakor med najboljšimi prijatelji. Domov je šel v družbi češkega krojača z Dunaja in še v hotelu se je nato češko i-azgovarjal z natakarjem Čehom. Sliki s Čehi so mu prišli prav med svetovno vojno. L. 1916. je potoval na Češko za dalje časa. Zdravil se je v kopališču Podje-bradu in precej je občeval s češkimi politiki. Tu je dobil o takratnem splošnem političnem položaju v Evropi informacije, ki bi jih doma ne bil mogel dobiti. Čehi so pač imeli čisto drugačne zveze z inozemstvom kakor Slovenci. Kako so cenili Čehi Kreka in njegovo ljubeznivost, da se je tako vglobil v njihov jezik in v vse njihove razmere, se je pokazalo med drugim tudi ob njegovi smrti. Posla- stiki s Čehi. nec dr. František Soukup je takrat izrazil uredništvu »Slovenca« sožalje »najgloblje potrt vsled smrti dobrega, genialnega, nepozab--nega Kreka, katerega smo češki socialni de-mokratje brezmejno cenili in ljubili in s katerim smo vedno občevali v našem materinem jeziku.« (Slovenec, 13. oktobra 1917.) In ko je prišel v avgustu 1918 poslanec Kalina, poznejši češki poslanik v Belgradu, ob ustanovitvi narodnega sveta v Ljubljano, je rekel, da se je razjokal ob vesti, da je Krek mrtev. Ne bo pretirano, če rečemo, da Slovenci še nikdar nismo imeli moža, ki bi bil užival med Čehi toliko ljubezni in prijateljstva kakor dr. Krek. Radi tega tudi ne moremo čeških parlamentarcev v Ljubljani lepše pozdraviti, kot dragih gostov nego z besedami, ki jih je napisal 1. 1886. mladi bogoslovec Krek tovarišu Čehu Ff. Lakmayerju v spominsko knjigo: Slovenec Čehu. Kje dom je tvoj? Od Krkonošev, šumavskih vrhov do Alp sneženih skal, do Adrije bregov, od tam, kjer Laba v morje se vali, do step kozaških, koder Don buči, do tja, kjer Tatra ti v nebo strmi: Slovanov dom — to dom je tvoj. Kje jezik tvoj? Kjer čuje ti utešeno srce Slovanov glase mile in sladke; kjer jezik milo ti zveni v uho kot harfe glas, kot citer zvok milo, sovražniku kot votel grom strašno: Slovanov jezik — jezik tvoj. Kje up je tvoj? Kjer brat ti nudi roko in srce, kjer čujeŠ bratovško sladko ime, kjer bratovska ljubezen ti sladi na zemlji svetle in temotne dni, s teboj se smeje in s teboj solzi: na brata srcu — up je tvoj. Krog se oglej! Triglava trojni vrh kipi v nebo in Sava bistra moči to zemljo. Očetov vera src je naših kras, slovenske govorice mil nam glas. Tu bratov četa gleda ti v obraz: Krog se oglej in mi povej in mi povej: si li zapustil dom slovanski? — Ne! Slovanski hrib in log pozdravlja te. Ostavil si li jezik svoj? — Nikdar! Naš mili jezik ni slovanski mar? In srca bratje dajemo ti v dar. Oglej se — in srce ogrej! Zdrava je. Davno že, preden je evropski kontinent sploh vedel, kaj je moderna telesna kultura, so gojili Čehi prvovrsten šport, imeni Slavia in Šparta sta bili v onih časih preganjanja in potujčevanja vsakemu zavednemu Slovanu tolažba, uteha in ponos. Kulturna je; na čelu zapadnih Slovanov koraka, analfabetov skoraj ne pozna, povprečna izobrazba je visoka. Masaryk je med vodilnimi duhovi človeštva, Beneš je eden najuspešnejših politikov, parlament bi bil drugim parlamentom lahko vzor. Zastopniki te kulturno največje slovanske države nas danes obiščejo. Iz srca jim kličemo: Bog živi, dobrodošli v naši domovini! ifella češkoslovaških Vaclav Klofač. Predsednik senata češkoslovaške narodne skupščine Vaclav Kloffič je bil rojen leta 1868. Najprej je deloval kot redaktor svobodomiselnih Narodnih listov, nakar se je po ustanovitvi svoje narodno socijalne stranke posve-] til predvsem političnemu delovanju ter je bil ; izvoljen kot poslanec v državno zbornico in i češki deželni sejem. V dunajski zbornici je j bil poleg dr. Kramara in prof. Masaryka skoro edini, ki se je zanimal za inozemsko politiko. Že tedaj je bil v živih odnošajih z inozemstvom, zlasti z Jugoslovani in Rusi. Po izbruhu vojne je bil interniran in zaprt na Dunaju. Po prevratu je bil član narodnega in re-volucijskega odbora, kakor tudi voljene narodne skupščine. V prvi češkoslovaški vladi je bil minister Narodne Obrane, istotako tudi v drugi Tusarjevi vladi. SRrbi danes v stranki zlasti za prosveto. Lepa je; kamorkoli pride Čeh, se je spominja. »Kje dom je moj?« Od položnih hri-b'ov Šumave valovi svet tja proti Moravski, preide v rodovitno Hano, začnejo se lesa bogati Karpati in se zgubijo tam v ogrski nižini. Visoka Tatra nadomešča naše Alpe, Bogata je. Na 140.000 km2 preživlja 14 milijonov prebivalcev, 100 jih pride na 1 km5, še enkrat toliko kot pri nas. Na višku jc poljedelstvo; rž in pšenica, hmelj in sladkorna pesa, les in vinska trta itd., nepregledni so nadzemski zakladi te blagoslovljene zemlje. Pod zemljo so pa nakopičeni skladi premoga in železa ter drugih dobrin. Vse to je ustvarilo industrijo najrazličnejših vrst, in v vseh vrstah popolno. Šestdeset odstotkov industrije stare Avstrije je bilo v sudetskih deželah doma. Prometna sredstva, 14.000 km železnic, vodne ceste, lepo razvito avtomobilstvo, prevažajo blago po deželi in ga odvažajo v inozemstvo. Kajti med prvimi trgovskimi deželami je Češkoslovaška, tkanine prodaja, premog, železno blago, sieklenino, les in leseno blago, pivo, inštrumente itd. itd. Važna je, voditeljica Male entente. Sredi Evrope leži, niso jo zastonj imenovali srce Evrope. Ob vseh njenih mejah živi bujno življenje in se pretaka promet in izmenjavanje blaga. Pazljiva mora biti njena politika, pre-važna je lega v središču Evrope. Že od početka svojega delovanja je bil star prijatelj Jugoslovanov. Začetkom vojue je bil aretiran kot srbofil. Pred tem je mnogo potoval po Balkanu in prisostvoval bitki pri Ku-nianovem. Zanimal se je vedno z največjim interesom za srbske in balkanske zadeve sploh, kakor je zlasti dokazal v svojem slavnostnem govoru o avstrijskih delegacijah. Je organizator vseslovanskih studentskih kongresov ter ustanovitelj in glavni vodja stranke češkoslovaških socijalistov, katera v zagra-nični politiki zastopa popolnoma oficijelno politiko, koje šef je dr. Eduard Beneš. Jan Malypotr. Predsednik poslanske zbornice narodne skupščine ČSR Jan M a 1 y p e t r se je rodil 1. 1873. v Klobukah pri Slanem. Kot polnoleten je prevzel gospodarstvo po svojem očetu in se je takoj posvetil javnemu življenju. Kmalu je bil izvoljen za župana svoje rojstne občine, pozneje za župana slanskega okraja, namestnikom Elektrarskega udruženja gospodarskih društev v Pragi. Sodeloval je marljivo pri vseh človekoljubnih društvih in zlasti v »Češkem srcu:: so se uveljavile njegove organizacijske zmožnosti. L. 1918. je bil poslan za Češkoslovaško republikansko stranko v narodno skupščino. Dne 7. oktobra 1922 je bil imenovan za ministra notranjih zadev. Tekom svojega uradovanja kot minister notranjih -zadev je bil zastopnik ministrskega predsednika Antonlna Švehle. Po političnem prepričanju pripada češkoslovaški republikanski stranki, katera je z ozirom na ohranitev interesov in pomena češkoslovaškega poljedelstva velikega pomena, kajti 39 odstot. češkoslovaškega prebivalstva so poljedelci. Z ozirom na svojo številnost in enotnost je vodeča stranka desnice češkoslovaškega parlamenta. Stranka jedila ustanovljena 1. 1896. ndustrija in bankarstvo ¥ Češkoslovaški. Čeprav je v gotovih pokrajinah češkoslovaške republike industrija močno razvita, tako v historičnih deželah v Češki, Moravski in Šleziji, vendar je državo v celoti smatrati kot agrarno državo, ki se z veliko naglico industrijalizira. V tej smeri je tudi pričakovati bodoči razvoj češkoslovaškega narodnega gospodarstva. 40 odstot. od celokupnega prebivalstva živi danes še od poljedelstva, 34 odstot. pa od industrijske produkcije. Agrarna produkcija krije v splošnem potrebe za prehrano prebivalstva. V izvozu pa prevladuje industrija, ki daje tudi državi na zunaj značaj industrijske države. Industrija. Od bivše Avstro-Ogrske monarhije je Češkoslovaška po prevratu prevzela velik del avstro-ogrske industrije in sicer vso industrijo porcelana, 92 odstot. sladkorne industrije, 92 odstot. steklarske industrije, 75—90 odstot. tekstilne industrije, 70 odstot. usnjarske industrije, 57 odstot. pivovarniške industrije, 60 odstot. kovinske industrije, 50 odstot. živežne industrije in 46 odstot. industrije špirita. Tej industriji je v predvojnem času stalo na razpolago tržišče celokupne Avstro-Ogrske monarhije. V razmeroma ozkih mejah današnje republike pa je ta industrija danes navezana na izvoz; 65 odstot, od celokupnega izvoza odpade na finalne produkte. Leta 1925. je znašalo število delniških družb 1265 s kapitalom 7 miljard Kč, od tega je odpadlo na industrijska podjetja 996 družb s kapitalom 5.9 miljard Kč. Kako je kapital razdeljen na posamezne industrijske panoge nam pokaže sledeča tabela: Industrija hranil in papirja . 1.001.5 milj. Kč, Strojna industrija . . . . 737.5 » » Tekstilna industrija . . . . 717.5 » > Rudn. in topilniška podjetja 624.4 » » Industrija za predelavo kam- na in zemlje..... 545.7 » » Kovinska industrija .... 553.4 » » Kemična industrija . . . . 519.2 » » Podjetja za proizvajanje gon. sile......... 355.5 > > Lesna industrija..... 246.1 > » Elekrotehniška industrija . . 146.7 » Usnjarska industrija . . . 91.4 » » Indust. za predelavo gumija 66.8 » > Od delavstva, ki je zaposleno v industriji odpade na: gradbeno industrijo 14.26 odstot, oblačilno industrijo 13.91 » kovinsko industrijo 12.62 » tekstilno industrijo 9.96 > rudnike in topilniško inustrijo 9.33 > lesno industrijo 8.08 » strojno industrijo 7.50 > industrijo za predelavo kamna in zemlje 4.49 » industrijo stekla 2.55 > kemično industrijo 1.70 > Glede produkcije posameznih industrijskih panog nam je na razpolago le nekaj podatkov. Sladkorna industrija je proizvajala v letu 1924-25 ;12,500.000 kvintalov sladkorja. S to produkcijo, od katere se je • izvozilo 72 odstotkov, zavzema Češkoslovaška drugo mesto med državami, ki proizvajajo sladkor. Pi-vovarniška industrija, ki je ena najstarejših industrij Češkoslovaške, je proizvajala v letu 1925. 12,500.000 hI piva (na tej produkciji je bilo soudeleženih 450 podjetij), industrija špirita pa 565.000 hI špirita. Za razvoj Češkoslovaške kot industrijske države je važno njeno bogastvo na premogu. Tu je predvsem omeniti 2 glavna premogovna basena in sicer basen Moravske Ostrave, kjer se koplje prvovrsten črni premog in basen lignita, ki se nahaja ob severozapadni meji Češke; pa tudi v notranjosti Češke (Kladno, Plzen, Svatonice) na Moravskem (v bližini Brna) in Slovaškem (Handlova) se nahajajo manjša' ležišča premoga. Produkcija premoga obsega 3 odstot. celokupne evropske produkcije črnega premoga in 12 odstot. evropske produkcije lignita. V letu 1925 se je nakopalo 9.2 milj. ton črnega premoga in 19 milj. ton lignita, skupaj torej 28.2 milij. ton. V notranjosti države se je porabilo 80 odstot. črnega premoga in 83 odstot. lignita, ostalo pa se je izvozilo predvsem v Avstrijo in ostale sosedne države. Rudniki so zelo moderno urejeni; 45 odstot. premoga se nakoplje mehaničnim potom, medtem ko je odstotni delež mehanično nakopa-nega premoga na Angleškem mnogo manjši (17 odstot.). V zvezi z velikimi ležišči premoga se je v pokrajinah Češkoslovaške republike že zgodaj razvila industrija železa in jekla. Po prevratu je Češkoslovaška prevzela od bivše Avstro-Ogrske 80 odstot. te industrije. V letu 1924. je 19 podjetij proizvajalo 1,233.000 Ion jekla, napram 1,000.000 ton v letu 1923. in 721.000 ton v letu 1922. Največje podjetje te stroke je znana jeklarna »Poldi:. Močno razvila je tudi strojna industrija. Tu ima gotovo prvenstvo podjetje Škoda v Plzefiu, ki stoji v ozki zvezi z znanim francoskim podjetjem Schneider & Co. v Creusotu, dalje je omeniti češkomoravsko Kolben družbo »Breitfeld« in Dariek, Novak in Jahn, Prvo brnsko tovarno strojev, Adamov itd. Veliko vlogo igrajo v (Ringhoffer, Nesselsdorf, Stauding), tovarne Češkoslovaški tovarne vagonov in lokomotiv avtomobilov, ki proizvajajo znane znamke Praga, Laurin & Klement, Hispano-Suiza-Škoda, Tatra in Walter, in v zadnjem času tudi aeronautična industrija. Radi ogromnih ležišč kaolina-(Briza pri Plzenu in Dobfany) se je v Češkoslovaški že zgodaj razvila keramična industrija. Češki kaolin je po svetu znan kot prvovrsten in se izvaža v velikih množinah. Tako se je v letu 1924. izvozilo 184.000 ton kaolina v vrednosti 56,800.000 Kč, vendar je možno dvigniti izvoz na 400.000 ton letno. Produkcija opeke znaša 2 miljona kom. letno. Največja opekarna v Hodoninu proizvaja letno 60 milj. kom. opeke in zaposluje 35.000 delavcev. Tudi v produkciji cementa zavzema Češkoslovaška odlično mesto. Produkcija cementa je prekoračila predvojni nivo, tako da stoji danes češkoslovaška industrija cementa z lelno produkcijo 1,200.000 ton na 7 mestu na svetu. Tudi industrija stekla je v Češkoslovaški od davno razvita. Na žalost sa ta industrija, ki je primorana izvažati 80 odst. svoje produkcije, radi težkoč pri izvozu ne more povzpeti na ono višino, ki bi odgovarjala razpoložljivim produkcijskim sredstvom. Vendar se produkcija, ki je v letu 1925. dosegla 170.000 ton polagoma dviga. Tekstilna industrija spada med najvažnejše industrijske panoge nove republike. V tekstilni industriji celega sveta stoji na 8 mestu. V normalnih >asih zaposluje ta industrija preko 200.0Qfl delavcev. Omeniti je še močno razvito lesno industrijo, ki nastopa na evropskem tržišču kot močan konkurent. (Češkoslovaški izvoz lesa se giblje md 1,100.000—1,500.000 m3 na leto) m UiduštnjO iiSijja, ki u>Y&Žii svoje plO- Spoštovane gospodinje! Pri nakupu zahtevajte vedno le našo in gotovo boste dobile izvrsten pridatek, ki daje kavi dober okus, izdatnost in lepo barvo! (izvode v Nemčijo, Anglijo in nasledstvene države. Bankarstvo. Z razvojem industrije se je v Češkoslovaški zgodaj razvilo tudi bankarstvo. V bivši Avstro-Ogrski so se sicer velike bančne transakcije vodile v mnogih slučajih "preko Dunaja in Budimpešte, vendar je Cehom tudi na tem polju uspelo se več ali manj emaneipirati. Po prevratu so se tudi številne podružnice dunajskih bank odcepile od centrale; delokrog teh podružnic pa je prešel ua novo ustanovljene banke, pri katerih je udeležen tudi češki kapital. V naslednjem podajamo nekaj številčnih podatkov o največjih bankah češkoslovaške republike vse v mil. Kč. kap rez dobit. dob. ZivnostenskS banka 200 172 4.073 41 Esk. banka in kred. zav. 200 148 2.707 34 Union banka 200 130 2.678 33 Češka indust. in agr. b. 210 64 1.844 20 Praška kred. b. 100 67 1.600 18 Anglo-češka banka 120 61 1.376 17 Največja od teh bank je Ž i v n o s t e n s k a banka, ki je bila ustanovljena že 1. 1868 in se je vsled svojega narodnega značaja hitro razvijala. Po prevratu je stopila v ozke stike z znanim francoskim industrijskim koncer-nom Schneider & Co, ki kontrolira tudi Ško-dove zavode. E s k o m p t ii a b a u k a i n Kreditni zavod je najstarejša češkosl. banka (ust. 1. 1863). Bila je do 1. 1918 izključno v rokah znane dunajske velebanke Nižjeavstrijske eskomplne družbe, ki pa je po prevratu prodala večino delnic Čehom. V zvezi z Živnostensko banko si je polagoma za-sigurala majoriteto v podjetjih Avstrijskega kreditnega zavoda in Nižjeavstrijske eskompt-ne družbe, katere podjetja je pritegnila v svoj industrijski koncem. Ta banka ima prvo- vrstne zveze s finančnimi centri Zapadne Evrope. Kot tretjo velebanko je imenovati Češko Union banko, pri kateri je udeležena Znana francoska'hiša Lazard Freres et Cie. in ..Banka Commerciale Italiana. Če-š k a i n d u s t r i j s k a i n a g r a r n a b a n -k a ima zopet dobre zveze z Ogrsko in Balkanom, ravno tako Praška kreditu a banka, ki je- ustanovila večje število podjetij v Srbiji in Bolgariji in ima tudi v Belgradu in Sofiji svoji podružnici. 1. aprila tekočega leta je pričela poslovati Č e š k o s 1 o v a š k a N a r o d n ti b a n k a , ki je s tem. dnem prevzela posle bančnega urada finančnega ministrstva. Ta bančni urad je tekom denarnih reform ustanovil pokojni finančni minister Rašin. Zakon o Narodni banki datira Še iz leta 1920, vendar se je delo za ustanovitev tega denarnoemisijskega zavoda pričelo šele 1. 1925, ko se je gospodarstvo države že toliko stabiliziralo, da je moglo služiti novo ustanovljeni banki kot trdna baza. Češkoslovaška krona je stabilizirana na višini relacije 3 dol. 10 Kč. Narodna banka je po zakonu obvezana obdržati kurz češke krone med najnižjo točko 2.90 dol. in najvišjo točko 3.03 dol. za 100 Kč. Kritje češke krone v zlatu in devizah ni visoko in znaša le 25—30 odst. od celokupnega obtoka bankovcev (izdanih na račun banke, kakor tudi na račun države); vendar je \vsled aktivne trgovske bilance in. deloma tudi aktivne plačilne bilance češkoslovaške gospodarske enote, to kritje praktično popolnoma zadostno. Venaar zakon predvideva, da se to kritje tekom let znatno zviša. Z ustanovitvijo Narodne banke se je več ali manj zaključilo delo na reorganizaciji češkosl. bankarstva; prizadevanje , češkoslovaškega naroda, urediti promet z denarjem in kapitalom na nacijonalni podlagi je z ozirom na praktične možnosti popolnoma uspelo. Program obiska češkoslovaških parlamentarcev v Ljubljani. Narodni Ljubljani} V pondeljek dopoldne ob pol 10 prispejo v naše mesto zastopniki obeh zbornic češkoslovaškega parlamenta, 73 senatorjev in poslancev pod vodstvom predsednika poslanske zbornice, g. Jana Mahjpetra in podpredsednika senata g. dr. Frania Soukupa. Od prošle nedelje se že nahajajo predstavniki bratskega češkoslovaškega naroda v naši domovini. V Belgradu in povsod kamor pridejo, so predmet najiskrenejših ovacij in povod oduševljenih manifestacij bratske ljubezni in neskaljivega večnega prijateljstvu, ki veže naša dva naroda. Mi Slovenci, zlasti pa naša bela Ljubljana, smo stari preizkušeni poborniki ideje češko-jugoslovanskega bratstva. — V dobah našega narodnega prerojenja so nam Mi Čehi učitelji, v usodepolnem času, ko se je pripravljalo naše osvobojenje in ujedinjenje, je bila med nami v imenu še neodrešene Jugoslavije in med njimi v imenu bodoče Češkoslovaške svobodne države izmenjana historična prisega »zvestoba za zvestobo«, Ljubljana sama je bila v odločilnih dneh l. 1918. torišče velevažnih ukrepov naših in čeških zastopnikov na poti iz stoletnega suženjstva naših narodov. Če katero mesto v .• igo&laviji, potem sme Ljubljana reči dragim gostom, ki prihajajo med nas: »Da ste mi zopet dobrodošli, mili bratje, v mojem obzidju, v katerem vedno domače odmeva stara, tudi srcu našega ljudstva tako mila pesem: ,Kde domov muj!'« Češkoslovaški parlamentarci prihajajo med nas pozdravit našo drago prestolu o, prinašajo pozdrave in zagotovila večne zvestobe svoje matere zemlje, svojega naroda Ljubljani in Slovencem. Ljubljana jim bo gotovo vračala dokaze ljubezni z ono prisrčnostjo in iskrenostjo, ki od nekdaj kot najlepši lastnosti dičita njeno prebivalstvo. Da pride naše veselje med ljubim obiskom do čim mogočnejšega izraza, so se ?družile podpisane organizacije ter skupno pozivajo vse narodno prebivalstvo našega nesla: Pokažimo našim dragim gostom, da prihajajo med brale! Priclimo v ponedeljek dopoldne vsi na ulice, da jim zakličemo iz vsega srca: Dobrodošli! Okrasimo svoje domove z zastavami, ki naj veselo pozdravljajo zastopnike bratskega naroda! Izkazujmo milim gostom, kjerkoli jih ta dan srečamo, simpatije in spoštovanje, da bodo videli, kako blizu so našim srcem. Ljubljana naj bo dostojen in povzdigujoč zaključek potovanju reprezentantov bratskega naroda po naši domovini! V Ljubljani, 9. oktobra 1926. Jugoslovensko-češkoslovaška l.iga. Jugoslovenslca Malica. — Družba sv. Cirila in Metoda. — Slovenska Straža. Jugoslovenski Sokolslci Savez. — Jadranska Stražd. — Jugoslovanska Orlovska zveza. — Prosvetna zveza. — Narodna odbrana. — Zveza kulturnih društev. — Jugoslovensko novinarsko udruženje. — Društvo »Soča«. Vodnikova družba. — Narodno socijalna zveza. — Ljubljanski Sokol. Sokol I. — Sokol II. — Sokol Sišlca. — Češko slovenska obec. — Društvo >Pravnik«. — Kolo jugoslovenskih sester. — Slov. krši. ženska zveza. Glasbena Matica. — Glasbeno društvo »Ljubljana«. — Dramatično društvo. Ljudski oder. — Profesorsko društvo. — Udruženjc jugoslovenskega uiileljstva. — Splošno slovensko žensko društvo. — Trgovsko društvo »Merkur«. — T. K. D. Atena. — Klub Primork. — Jug. akad. društvo »Jadran«. — Kal "kad. društvo »Danica«. — Akad. društvo »Triglav«. Kat. akad. dr i,oo »Zarja«. — Savez dobrovoljaca. — Udruženje rezerv, oficira » rr. nika. — Udruženje jugosl. upodabljajočih umetnikov. — Centrala nar. soc. mladine. — Preporod. — Slov. plan. društvo. — Bratstvo. Zveza za tujski promet. — Ljubljanska iupa jugoslov. pev. Saveza. Vcn&kn zveza. — Kal. društvo rokodelskih pomočnikov. Češkoslovaški poslanci in senatorji pri-' spo iz Splita preko Karlovca, Črnomlja, Nov. mesta, Trebnja ter Grosuplja v Ljubljano v ponedeljek ob 9.35 dopoldne. Na glavnem kolodvoru bo svečan sprejem. Veliki žnpan ljubljanske oblasti pozdravi do-šle goste. Po pozdravu intonira vojaška godba češkoslovaško himno. Na pozdravu se zahvali predsednik češkoslovaškega parlamenta. Po odzdravu. zaigra godba našo državno himno. Nato se predstavijo češkoslovaškim parlamentarcem veliki župan ljubljanske oblasti, komandant dravske divizije, predstavnik mestne občine ljubljanske ter druge : odličnosti in predstavniki korporacij. Potem razvrstitev v sprevod in pohod do mestnega magistrata. Prosvetna, kulturna in druga društva, ki se udeleže sprejema, se zbirajo ob pol 9 pred kolodvorom, Orel m Sokol v kroju, narodno ženstvo pa po možnosti v kar največjem številu v narodnih nošah. Od vsakega društva bo določena deputacija,. obstoječa iz največ pet oseb z zastavo; deputacija bo dobila odrejeno mesto na peronu, vse ostalo občinstvo, članstvo posameznih društev itd. pa se razvrsti pred kolodvorom.. ■Po končanem sprejemu odhajajo deputa-cije društev s perona skozi prehod pri poštnem uradu in se takoj nato formirajo pred kolodvorom v povorko. Gostje z oficijelnimi zastopniki zapuščajo peron skozi glavni prehod, zasedejo takoj nato pripravljene avtomobile in se . v povorki z godbo na čelu odpeljejo po Miklošičevi cesti pred magistrat. Na potu tvori špalir šolska mladina in seveda tudi občinstvo. Pred magistratom zavzamejo Orel, pevska društva in del narodnega ženstva levo stran, sokolska društva in del narodnega ženstva pg desno stran magistratnega stopnišča. Ob 10 pozdravi predstavnik mestne občine ljubljanske češkoslovaške goste pred mestnim magistratom. Po tem pozdravu poseti delegacija češkoslov. parlamentarcev predstavnika mestne občine, ob kateri priliki izroči mestu Ljubljani darilo — pokal češkoslovaških parlamentarcev. Med tem posetom poje pred magistratom Zveza slovenskih pevskih društev. Po obisku si ogledajo gostje v avtomobilih mesto in njega znamenitosti ter grad. ■ Ob pol 13 bo obed v hotelu »Union«. — Po obedu se nadaljuje ogled mesta. Ob 17.30 priredi mestna občina ljubljanska na čast češkoslovaškim poslancem in senatorjem čajanko v prostorih Kazine. Ob 19 izpred Kazine bakljada po mestu irt na kolodvor. Ob 20.30 se odpeljejo gostje iz Ljubljane ter se preko Jesenic vrnejo v svojo domovino. Pri odhodu poje na glavnem kolodvoru Zveza slovenskih pevskih društev. Franjo Neubauer: Nepozabnemu fCorotanu. (K šesti obletnici plebiscita.) Spomini, ve ptice selivke, ne da vam ostati doma! Po toplem, prijaznem poletju nemirnih ste polni želja. Vzbudi hrepenenja se moč in vzame vas dan ali noč. KrasnSjši vas vabijo kraji, tam bivate, pevate raji. Pri nas se ozračje hladi in solnčna svetloba bledi in hladna so srca med nami, med rodnimi brati, sestr&mi. Tako odhajate spomini nazaj v deželo mojih sanj, tja- v divne kraje Korotana, ki hrepeneče mislim nanj. Brijo vetrovi tam hladneje, a v meni žar plamti še zdaj in vem, da srca mnoga greje, ki so ljubila me nekdaj. Spomini, tužni ste in tihi kot nemi, pritajeni vzdihi, ki zanje ve srce samo. Mar sliši vas, razume kdo? Morda, kdor tam nekdaj je bfval in raja kras in slaj užival. Morda, kdor je za bratsko ljudstvo gojil ljubezni toplo čustvo. Ljubezni vzorne sem bogat na tleh koroških bival rad. Zakleti so takrat sovragi ... jemali jezik nam predragi. In vendar, — morda baš zato, da ne bi zemlje te izgubil, s srca sem mladega močjo ta biser dragoceni ljubil. Potoki in reke in morja krvi prostosti rodili so dneve in vedel sem, da se Koroška budi, skrivnostne sem slušal napeve: po širnih gozdovih so smreke šumele, o sv6bodi mladi in krasni so pele, gora nebotičnih je Sin potoček do qvetnih dolin zaganjal valove vin dramil robove. O svobodi deklica zdrava mogočno šumela je Drava in sestrica mlada in čila skakljala, drvela je Žila. . Iz jezerskih sinjih valov glasovi so peli duhov, naznanjali rajsko veselje, izpolnjene misli in želje, začetek življenja po dnevih trpljenja. V trepetu vzdrhtelo je včasi srce, vedoč, da sovražniki zviti preže, da narod naš mirni in mali v verige bi nove vkovali. Pa tešil me up je močan, da blizu združenja je dan, Oj vinotok, ki nam zoriš grozdove, veselje vinogradniku budiš, ti si skoval okove za robove, naiožii Korotanu novi križi čir m Moj Korotan, ko kruto si ugrabljen od mojega srca si nepozabljen. Srce prepolno žalostnih prevar zadel, pretresel strašni je udar. Ljubezni pa mladostne žar in svit plamti mi kakor nekdaj ognjevit. Ljubezni čustvo najbolj nežno, najstržstnejše in najmočnejše najgloblje je in najsvetejše za bitje, ki je nedosežno. In ti moj korotanski raj f za nas si nedosežen zdaj! Le zdaj? — Ah, da nam.kdo odgrne prihodnosti zastor težak, morda pregnal bi misli črne, razjdsnil src bi naših mrak. Ko zemljo kdaj prevzelo širno pravice bi spoznanje mirno! Pravičen si le Ti, Gospodi Osveta naj bo Tvoja! Le vate naš zaupa rod v bolesti dneh in boja. Za vse, kar nam srce trpi, maščuj nas, Vsemogočni, Ti! Ti lahko združiš, kar ločila brezsrčna je, brezvestna sila. Ti majhnim, slabim moč nam daj in naš bo spet Koroški raj! Na Vrbi ob Vrbskem jezeru stoji sredi kraja na križišču cest spomenik z napisom »Bis hieher und nicht vveiter kamen die serbisehen Reiter Anno 1019«. (Do sem in ne dalje so prišli srbski jezdeci leta 1919*). Ta spomenik, ki je bil opeto-vano povod dolgim razpravam v občinskem svetu Vrbe, prinašamo na naši sliki. Slovenski in soc. demokratski občinski odborniki, ki tvorijo polovico občinskega zastopa Vrbe, so večkrat zahtevali odstranitev tega kamna, a do danes še vedno zaman. Vrbi, ki hoče imeti sloves svetovnega mednarodnega letovišča, ta kamen ne služi ravno v najboljšo reklamo. Za nas pa vsekakor pomeni kos naše zgodovine. Pravijo pa, da se dogodki iz svetovne zgodovine prav radi in pogostokrat ponavljajo. Takih slučajev bi iz svetovne zgodovine laliko več navedli, in to nam je Judi tolažba... >SLOVENEC<, dne 10. oktobra 192& Stran 5, Voditelji H ajffgMi & mm m* v m Msgr. Šramek Jan, bivši minister in voditelj bratsko češke ljudske stranke. Dr. Josip Dolanskv, poslanec bratske češko ljudsko stranke in bivši minister. Malypetr Jan, sedanji predsednik češkega parlamenta. Vaclav Klofač, predsednik senata in načelnik češke narodne socialistične stranke. Dr. František Soukup, voditelj češke socialno demokratske stranke. General J. Syrovy, češkoslovaški vojni minister Palača češkoslovaškega parlamenta, Švehla Antonin, bivši večkratni ministrski predsednik voditelj češke agrarne stranke. Dr. Edvard Beneš, ki tako uspešno vodi češko zunanjo politiko žo od prevrata naprej. Dr. Milan Hodža, bivši minister, poslanec češke agrarne stranke. Pogled na Hradčane, nekdanji sedež čeških kraljev, sedaj bivališče in urad predsednika republike. I)r' ( ' predsednik sedanje uradniške vlade. Žal nam kljub vsem prizadevanjem ni bilo mogoče dobiti nobene slike voditeljev bratske slovaške ljudske stranke (zlasti njenega načelnika lllinke) zato prosimo njeno vrlo delegacijo, da nam to oprosti. Češkoslovaški parlamentarci v Zagrebu. Zagreb, 9. okt. (Izv.) Danes zjutraj so si ogledali češkoslovaški parlamentarci mesto. Skupina 40 poslancev se je podala v Trgovsko zbornico, kjer sta jih pozdravila industrijalec Ar ko in zbornični tajnik dr. Čuvaj. Na njun pozdrav je odgovoril za češkoslovaške parlamentarce g. Budicki. Nato je sledil referat dr. Frangeša o razvoju našega gospodarstva (poljedelstva in industrije). Njegov govor je bil zelo obširen'. Nato se je podala ob 11 delegacija češkoslovaških parlamentarcev s češkim poslanikom g. Š e b o na magistrat, kjer jih je sprejel župan Hein-zel z občinskimi svetniki. G. Heinzel se jim je zahvalil za obisk v Zagrebu, nakar je Hein-zlu odgovoril dr. M a t a v š e k, ki je tudi izročil mestnemu zastopstvu krasen pokal. G. Heinzel se zahvali za dar mestu Zagrebu, ugotavljajoč, da naj bo ta pokal znak bratstva med Cehi in Hrvati. Nato so prejeli češkoslovaški poslanci v dar lepo izdelane albume mesta Zagreb. Med tem, ko se je ta delegacija mudila na magistratu, so si drugi češkoslovaški poslanci ogledovali Zagreb, njegove gospodarske in kulturne institucije, predvsem univerzitetno knjižnico. Zagreb, 9. okt. (Izv.) Ob priliki včerajšnjega sprejema češkoslovaških parlamentarce^ je vzbudilo posebno veliko pozornost obnašanje Stjepana Radiča, ki je večkrat vpadel govornikom v besedo. Današnje zagrebško časopisje obsoja to njegovo obnašanje. Ob priliki sprejema češkoslovaških par-lamentarcev je prišlo tudi do manjših manifestacij hrvatskih omladincev, ki so vpili proti samostojno demokratski stranki ter proti Ju-gosokolu. Vendar je policija demonstrante razgnala. Veliko veselosti je vzbudila Radi-čeva izjava na postaji, da bo moral veliki župan zagrebški Mile K r a m a r i č radi svojega govora odstopiti. Z Radičevimi izjavami je prišlo namreč že tako daleč, da jih nikdo ne smatra več za resne. ODHOD ČEŠKOSLOVAŠKIH PARLAMENTARCEV V SPLIT. Zagreb, 9. okt. (Izv.) Danes zvečer ob 9 so se odpeljali češkoslovaški parlamentarci v Split, kjer jim pripravljajo velik sprejem. S svojim bivanjem v Zagrebu so jako zadovoljni in so se o Zagrebu izražali jako laskavo, —o— Skupen sestanek predstavnikov češke LS in HPS. Zagreb, 9. okt. (Izv.) Danes popoldne so se sestali predstavniki češke in hrvatske ljudske stranke, da si na skupni konferenci izmenjajo misli. Na tem sestanku so se zbrali vsi uglednejši pristaši HPS v Zagrebu in vodstvo stranke. Na sestanku so od Cehov govorili poslanci Roudonicki, Beudek, Pavelka, Rifar, Adamek in dr. Budey. V svojih referatih in govorih so prikazovali borbo liberalizma.proti krščanstvu na vsem svetu. Jasno je bilo spoznati iz njihovih govorov, koliko je naredila češka ljudska stranka za narod in državo in v kakšnih prilikah se je morala bojevati njihova stranka v češkoslovaški republiki, da se je popela do sedanje moči in ugleda. Refren vseh teh govorov je bil poziv češkoslovaških parlamentarcev bratom Hrvatom, da gredo v boj za krščanski preporod na političnem polju. V imenu Hrvatov pa so odgovorili dragim gostom dr. Josip A n d r i č, predsednik HPS Stjepan B a r i č ter dr. M a r k u 1 i n. Tem govorom je sledila obširna in izčrpna debata. Češkoslovaški poslanci so kazali veliko zanimanje za razvoj političnih razmer na Hrvatskem ter izrazili željo po medsebojnem delovanju krščanskih strank. V razgovoru so izjavili češkoslovaški parlamentarci, da se podajajo s posebnim veseljem v Ljubljano, kjer bodo tudi stopili v stik s predstavniki SLS. Nato je poslance češke ljudske stranke sprejel nadškof dr. Bauer. Najnovejša afera g. Stjepana Radiča. INCIDENT NA ZAGREBŠKEM KOLODVORU. — RADIČ BLAMIRAL NAŠO DRŽAVO PRED ČEŠKOSLOVAŠKIMI GOSTI. — OGORČENJE V BELGRADU. — RADI DOGODKA SE JE SESTAL MINISTRSKI SVET. — AFERA UTEGNE IMETI VELIKE POLITIČNE POSLEDICE. Kristusu Kralju. Papež Pij XI. je odredil, da naj se praznuje sirom sveta zadnjo nedeljo v oktobru praznik Kristusu Kralju v r a s t in pričakuje od tega praznika velike koristi za človeško družbo: pravično svobodo, red in blagost, slogo in mir! Sv. oče utemeljuje to tako-le: Zakaj bi obupali nad mirom med narodi, če bi vsi narodi prisilah kraljestvo Kristusa, kralja miru? — Države in javne oblasti naj se spomnijo ob tem prazniku, da morajo javno častiti Kristusa kralja in urediti vse svoje delovanje v skladu s božjimi postavami in kršč. načeli. — Kristus je namreč sprejel od Boga vse narode za dediščino in pokrajine zemlje v svojo posest. Kraljevski pravici se Kristus ne more odreči, na njem sloni vsa oblast na zemlji. Kjerkoli so države izgnale Kristusa iz zakonodaje in javnega življenja, se je morala človeška družba pretresti do dna: če namreč države ne zajemajo več od Boga svoje veljave, ampak od ljudi, se mora zrušiti temelj veljave in moči. P r a z ni k Kristusa Kralja je torej javna zadeva prve vrste. Bog dal, da bi načela Kristusa Kralja zavladala širom naše države SHS, da bo čimbolj srečna, mogočna in velika! Pred vsem pa hočemo mi Slovenci uveljaviti Kristusova načela med nami! Od nekdaj smo gradili srečo v družini in javnosti na teh nesmrtnih in življenja polnih načelih. Z največjim veseljem priznajmo tudi na ta praznik Kristusa kot svojega kralja! Obnovimo mu svojo zvestobo! V plačilo za to našo zvestobo bo Kristus Kralj, ki ima usodo vseh narodov v rokah, čuval in ohranil ta naš narod v osrčju Evrope zdrav, srečen in neokrnjen! Ko se bo torej 31. oktobra praznoval god Kristusa Kralja po vseh cerkvah, kakor to določa Cerkev, naj se te slovesnosti predvsem udeleže tudi zastopstva občin in društev. Občinski sveti z župani na čelu in odbori raznih društev, moških in ženskih, naj na viden način za zgled narodu prisostvujejo posvetitvi Kristusu Kralju. Naj priznavajo javno Njegovo gospostvo in naj izjavljajo, da bo Kristus Kralj vladal ne samo v cerkvi, ampak tudi v občini, v društvih, v šolah, v družinah! Za stalni odbor kat. shodov: Dr. Matija Slavič, t. (. predsednik. Dr. Korošec o slovenski politiki. »Narodni dnevnik« z dne 9. t. m. prinaša pogovor svojega urednika z načelnikom SLS, dr. Antonom Korošcem. Poročevalec je stavil dr. Korošcu tri vprašanja: glede skupne slovenske fronte odnosno Narodnega sveta, glede vstopa SLS v vlado in končno glede pan-evropskega gibanja. Na prvo vprašanje je odgovoril g. dr. Korošec: »Skupen nastop večine slovenskih strank pri zadnjih volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je bil obenem skupen protest proti zanemarjanju slovenskega gospodarstva od strani Belgrada in izraz velike ne-volje proti neslovenski politiki SDS, ki se javlja tudi na gospodarskem polju. Možnosti za enak skupen nastop predvidevam več, n, pr. osamosvojitev Ljubljane iz rok nesocialne protislovenske stranke. Kakor je nekdaj Dunaj protežiral po naših mestih in trgih naše narodne protivnike, četudi se je ves narod z indignacijo obračal od njih, tako tudi gotovi krogi v Belgradu mislijo, da delajo pametno politiko, ako podpirajo najbolj osovraženo stranko na Slovenskem in to še na tako viden način kakor pri predzadnji odstavitvi ljubljanskih gerentov. Narodni svet bi pomenil stalno kooperacijo slovenskih strank in nc samo od slučaja do slučaja. Temeljna točka njegovega programa bi morala biti: Čim večja osamosvojitev Slovenije od centralizma in to v vsakem pogledu. Tudi glede taktike, ki bi jih delegacije naših strank zasledovale v Belgradu, bi moralo priti vsaj v velikih obrisih do soglasja. Smatram za moralno nedovoljeno, da sc doma kdo bori proti centralizmu, a v Belgradu podpira centralistično politiko. Slovenskega naroda ne smemo v politični morali korumpirati. Dalje govoriti ne bi hotel, pod katerimi pogoji sem za sodelovanje slovenskih strank v Narodnem svetu, a že iz tega razvidite, da sem za to, a seveda na solidnih temeljih, ki bi novo zgradbo dalje časa varno nosili. Vsi pač čutimo danes željo, da tekmujejo stranko med seboj v delu in skrbi za narod, a nc v medsebojnem napadanju, intrigi-ranju in zavijanju. Vsaka stranka naj pošteno dela po svojih načelih, a kjer se ne ločimo, jc skupen nastop gotovo koristnejši.« » Glede vstopa SLS v vlado je dr, Korošec povdaril iste misli kakor na shodu v Brežicah: Ob razmerah, kakoršne so danes, SLS nc more v vlado, ker jc gotovo, da nc bi mogla dciati po svojem programu. Tudi bi sc z njenim vstopom v vlado položaj Slovcnccv, posebno v gospodarskem oziru, kar je za Slo-vcncc trenotno glavno, komaj da omilil, Saj do vršile takoj, ko se sprejme novi občinski zakon. Zagreb, 9. okt, (Izv.) Ob priliki sprejema češkoslovaških parlamentarcev na zagrebškem kolodvoru se je dogodil sledeči incident, ki ga je povzročil Stjepan Radič. Veliki župan dr. Kramarič je pozdravil Čehoslovake z besedami: »Kot veliki župan Vas pozdravljam v imenu celokupnega prebivalstva ...« Radič ga je prekinil: ». .. v imenu hrvatskega prebivalstva.« Dr. Kramarič: »Takoj bom popravil! ... v imenu hrvatskega prebivalstva zagrebške oblasti.« Belgrad, 9. okt. (Izv.) Današnji jutranji listi so priobčili vesti o včerajšnjem izpadu Stjepana Radiča pri sprejemu Čehoslovakov na zagrebškem kolodvru. Vesti so v vseh političnih krogih napravile zelo mučen vtis. Najbolj so razburile in ogorčile Pašičevce, Ti so že včeraj pokazali veliko nezadovoljstvo radi tega, ker jc predsednik vlade Uzunovič ugodil Radiču v vprašanju dr. Nikiča. Zatrjevanje Pa-šičevcev, da se z Radičcm ne more sodelovati, je dobilo z včerajšnjim škandalom v Zagrebu, katerega je vprizoril Radič vpričo češkoslovaških parlamentarcev, močnejšo podlago. Radikalni poslanci so danes javno dajali duška svojemu nerazpoloženju proti Radiču. Incident, ki se je včeraj pripetil v Zagrebu, ni samo notranjepolitičnega, ampak je v od-nošajih napram prijateljski Češkoslovaški zelo delikatnega značaja. Po mišljenju vseh tukajšnjih krogov se je Radič v Zagrebu obnašal zelo nekvalificirano, tako da jc blamiral kot voditelj najjačje hrvatske stranke, celo našo državo. Ker je zadeva zelo mučna, sc jc pričela Belgrad, 9. okt. (Izv.) Zunanji minister dr. N i n č i č je nocoj sprejel časnikarje, da jim po svoji vrnitvi iz Pariza in Ženeve da izjave o mednarodni politiki, posebno o stališču naše države. Najprej je dr. Ninčič v svoji izjavi naglasil velik pomen letošnjega zasedanja Društva narodov, ki je važno radi tega, ker je vanj vstopila Nemčija. S tem se je okrepil ugled Društva narodov in izvršila locarnska pogodba. Čeprav se ta pogodba ne tiče neposredno naše države, je vendar za nas važna, ker osigurava mir velikemu delu Evrope. Politika zbliževanja Nemčije in Francije je postala mogoča in naravnejša. Delo naše delegacije je bilo aktivno in je bilo opaženo. Nadalje je Ninčič govoril o lom, zakaj jo bila Romunija izvoljena za člana Sveta Društva narodov. To se ne sme tolmačiti tako, kot da smo mi v korist Romunije odstopili mesto v SDN, zato da bi bil lahko Ninčič izvoljen za skupščinskeca predsednika. Na za- vlada takoj z njo baviti. Ministrski svet se je popoldne sestal in jc na svoji seji razpravljal o tem škandalu v Zagrebu. Ko so ministri odhajali iz predsedništva vlade, so bili zelo ne-razpoloženi in niso hoteli dajati nobenih izjav. Kmalu po seji pa je predsedništvo vlade izdalo sledeči komunike: »Povodom vesti, ki jih je prineslo danes časopisje o incidentu na zagrebškem kolodvoru se je predpoldne vršila seja ministrskega sveta. Na njej sc jc po razpravi sklenilo sledeče: Takoj se bodo zahtevala podrobna poročila o celotnem dogodku. Ko bo vlada dobila poročila, jih bo vzela v pretres in bo storila potrebne sklepe.« Pozornost je vzbudilo, da sta skupščinski predsednik Marko Trifkovič in zunanji minister dr. Ninčič takoj po seji odšla v dvor v avdienco, kjer sta bila skoraj celo uro. Kakor se zatrjuje, sta bila oba ministra v audijcnci radi Radičevega slučaja. V vladnih krogih je razburjenje velikansko. Politični krogi mislijo, da bi mogel ta dogodek imeti za posledico večje komplikacije. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je vlada po ministru za notranje zadeve z ozirom na Ra-dičev incident dala zagrebškemu velikemu županu nalog, da z vso strogostjo zaščiti avtoriteto državnih uradnikov ter da v to svrho uporabi vsa sredstva. Osebe, ki bi se pregrešile proti avtoriteti državnih oblasti, je treba brez ozira na njih položaj takoj zapreti. —■ V političnih krogih se nadaljnji razvoj Radičeve afere pričakuje z veliko napetostjo. —o— sedanju leta 1922 je bila naša država kandidat za člana SDN, pa ni bila izvoljena. Po Nin-cičevein mnenju se je to zgodilo raditega, ker je takrat v grško-turški vojni nastal preokret in je Ninčič že pred volitvami odpotoval iz Ženeve. Leta 1923 je bila kot kandidat Male antante izvoljena za člana SDN Češkoslovaška. Ker je letos rok Češkoslovaške potekel, je čisto naravno, da je prišla po vrstnem redu na vrsto Romunija. Torej je naši državi zagotovljeno, da bo prihodnje leto izvoljena za člana SDN. Torej nismo ničesar odstopili v korist Romunije, ker je bila Romunija kot kandidat Male antante izvoljena v SDN po vrstnem redu. i Nato je dr. Ninčič govoril o bolgarskem posojilu. Naglašal je, da se ne more v zunanji politiki vedno doseči vsega, kar bi se želelo. Vedno ie treba s tem računati, da so so-pogodbenik' neodvisne države, pri katerih more priti do sporazuma le potom kompromisa. Mi, Grška in Romunija nbmo načelno Nincičevo poročilo naši javnosti. nastopili proti posojilu, niti nismo mogli nastopiti, ker ima posojilo človekoljuben cilj, pač pa smo DN poslali spomenico, v kateri smo zahtevali nadzor nad porabo posojila. Treba je računati tudi z našimi interesi. Ninčič pobija trditev, da bi bilo sprejeto, da se bolgarski naseljenci ne smejo naseljevati 50 km od meje in da se ne sme graditi železnica v bolgarski Macedoniji, ki bi imela stralegičen značaj. Zahteva po nadzoru nad porabo posojila je postavilo DN. Mi nismo zahtevali ničesar, kar bi žalilo čuvstva Bolgarije kot neodvisne države. Seje DN so važne tudi raditega, ker dajejo priliko, da se snidejo odgovorni voditelji različnih držav. Zunanji ministri evropskih držav vsako leto prebijejo mesec september v Ženevi. Letos jih je bilo tam 17, torej skoro vsi. Pri tej priliki se v neposrednem stiku rešujejo zelo važna vprašanja in postavljajo temelji rešitvi drugih vprašanj. Ninčič sam je imel priliko priti v neposreden stik skoro z vsemi zunanjimi ministri in z njimi razpravljati o vprašanjih, ki zanimajo našo in dotično državo. Razgovarjal se je z grškim in bolgarskim zunanjim ministrom. Njegov razgovor z g. Burovom je bil zelo zanimiv važen. V Grčiji imajo začasno vlado, ki bo postala stabilna, ko se bodo izvršile volitve. Čeprav je grška vlada sredi volivne borbe, ne napravljajo grški politiki napram naši državi dobrega vtisa. Ti politiki hočejo dokazati, da je prejšnji grški režim prizadejal veliko škodo grški državi, ker je podpisal znani sporazum z našo državo. Ninčič izjavlja, da se je vsled teh napadov pri nas okrepila tista struja, ki ni navdušena za sklep teh pogodb. Glede Francije izjavlja dr. Ninčič, da bi z njo odnošaji ne mogli biti. boljši. Politika francosko-nemškega zbližanja odgovarja velikim evropskim potrebam za ustvarjanje dobrih odnošajev in zaupanja. Tudi mi želimo prijateljskih odnošajev z Nemčijo. Iz razgovorov, ki jih je imel spomladi in sedaj z g. Stresemannom, ki so bili v naši javnosti zelo simpatično sprejeti, je dobil vtis, da je na nemški strani ista želja. Z Avstrijo smo parafirali v Ženevi šele konvencijo o arbitraži. Naj bi ona pomenila novo etapo v razvoju odnošajev dobrega sosedstva s to državo. Brez vsakega dvoma je, da se naši odnošaji z Mažarsko razvijajo povsem povoljno. Dosedaj smo načelno soglašali s tem, da se sklene arbitražni pakt. Sklenitev takega pakta na vsak način ne bi bila malega pomena. Lahko rečem, da je bilo ustvarjanje prijateljskih odnošajev napram Mažarski tudi pri naših zaveznikih v Pragi in Bukarešti sprejeto z zadovoljstvom. Na vprašanje časnikarjev, ali so resnične vesti, da namerava naša vlada odstopiti Mažarski v Splitu svobodno luko, je Ninčič odgovoril, da sc o tem vprašanju ni konkretno razpravljalo. Misli pa, da se bo vprašanje svobodnega izhoda Mažarske na morje postavilo na vsak način. Mažarska ta izhod potrebuje. Izhod Mažarske na morje ni nasproten našim interesom. Mi ji hočemo dosego tega izhoda kolikor mogoče olajšati. O odnošajih napram Italiji je izjavil, da se razvijajo normalno v duhu prijateljskega dogovora, ki smo ga pred dvema letoma sklenili. Nettunske konvencije bodo skoro prišle pred parlament. Protesti nekaterih gospodarskih slojev proti tej konvenciji se ne morejo vzeti resno, ker stoje v nekaterih slučajih na strankarskem stališču. Prepričan je, da se pri kritiki nettunskih konvencij v parlamentu ne bo moglo najti ničesar, kar bi pomenjalo, da so konvencije za našo državo škodljive. Konvencije odgovarjajo našim interesom. Ninčič je svojo izjavo zaključil s pozivom na časnikarje, da naj pri razpravi o zunanjepolitičnih vprašanjih imajo vedno pred očmi celokupne državne interese. Slovensko gledališče v Gorici zaprto. Gorica, 9. okt. (Izv.) Italijanske oblasti so zaprle slovensko gledališče v Gorici in prepovedale sploh vsako slovensko predstavo. Poslanec Šiftar prestopil k Pribičeviču. Belgrad, 9. okt. (Izv.) Samostojno-demo-kratski klub je danes sporočil časnikarjem, da je poslanec Jugosl. kluba Geza Šiftar brzojavno javil svoj vstop v samostojno-demokrat-ski klub. Že enkrat so se raznesle vesti, da misli g. Šiftar izstopiti iz SLS. Tedaj se je razgovarjal z radikali. Ce gornja vest odgovarja resnici, si je mož pač slabo prebral. Kraljevska rodbina v Topoli. Belgrad, 9. okt. (Izv.) Kralje vski par je s prestolonaslednikom Petrom odpotoval v Šu-madijo, v Topolo, kjer se bo mudil nekoliko dni. IZ SEJE RADIČEVE STRANKE. Zagreb, 9. okt. (Izv.) Danes so Radičevci nadaljevali svoje razprave v zaprtih prostorih. Celo običajni komunike je danes izostal, tako da se je vse razpravljanje vršilo brez kontrole javnosti in brez posebnega komunikeja. Zdi se, da so Radičevci razpravljali o jako kočljivem vprašanju njihove notranje organizacije. Naravno, da ne želijo ob reševanju tega vprašanja priti pod kontrolo javnosti. Brez dvoma je bilo danes na dnevnem redu poročilo o delu sodstva Radičeve stranke in o delu Radičevih ministrov v vladi. Nato pa se je sukala debata o vprašanju strankarske akcije med narodom. Čujejo se tudi vesti, da zahtevajo Radičevci ministrstvo za šume in rude, dasi kažejo vsa znamenja, da bodo zasedli to mesto radikali in da bodo dobili Radičevci na razpolago mesto ministra za socialno politiko. Današnja seja je trajala ves dan. Na seji so med drugim govorili poslanci Kovačevič Dragotin, Išmekovič, dr. Basariček in dr. Krnjevič.. Na sejo so prišli tudi nekateri češkoslovaški poslanci, posebno zastopniki agrarcev. Po pratkem pozdravu so odšli od seje. Sklenilo se je, da se vrši prihodnja seja dne 6. novembra. REKONSTRUKCIJA VLADE. Zagreb, 9. okt. (Izv.) Današnjemu »Ob-zoru« poroča ponovno njegov belgrajski dopisnik, da se bo sedanja vladna koalicija razširila tudi na Slovence s pritegnitvijo SLS v vlado. Obenem domneva, da pride nekako 20. t. m. do vladne krize, s čimer bo sproženo vprašanje rekonstrukcije vlade. KONGRES JUGOSLOVANSKE GOZDARSKE ZVEZE. Zagreb, 9. okt. (Izv.) Danes je pričel zborovati kongres jugoslovanske gozdarske zveze, in sicer v saborski dvorani na Markovem trgu. Kongres se nadaljuje jutri iu v ponedeljek. Ministra za šume in rude zastopa njegov pomočnik Lujo Novak. Najmodernejša noša na ulici za dame je še vedno damski smoking. Tvrdka DRAGO SCHWAB je izgotovila številne krasne kroje v popolno zadovoljnost cenjenih dam. Italija zahteva ratifikacijo nettunskih pogodb. Rim, 9. okt. (Izv.) »Tribuna« poroča, da je italijanski poslanik v Belgradu BodVero predložil jugoslovanski vladi noto, v lfateri se zahteva ratifikacija nettunskih pogodb. Ratifikacija nettunskih pogodb bi pomenila popolno gospodarsko uničenje Dalmacije, Avstrijska vlada grozi z demisijo. Dunaj, 9. okt. (Izv.) Vlada je sklenila na svoji seji, da poda demisijo za slučaj, ako bi uradniki pričeli stavkati. Radi tega so sklenili poštni uslužbenci, da se ne priključijo stavki, ker smatrajo, da to ne odgovarja potrebi. BOLGARSKE ZAHTEVE. Rim, 9. oktobra. Poučeni krogi izjavljajo, da se je bolgarski minister Burov dogovoril z Mussolinijem glede sledečih bolgarskih zahtev: Olajša naj se položaj bolgarskih manjšin v Dobrudži, Makedoniji in Traikiji; bolgarska najemniška vojska naj se zamenja z dobrovoljci; Bolgarija naj dobi izhod na Egej-sko morje. Mussolini je baje obljubil, da bo glede teh zahtev posredoval za Italijo. FRANCOZI IZPRAZNIJO PORENJE. Berlin, 9. oktobra (Izv.) Francoski kabinet je sklenil izprazniti Porenje. Izpraznitev Prebivalstvo na meji! Maribor, 9. oktobra 1926. Mnogo krivic se godi ljudem na državni me. ji. Državni nastavljene!, ki »stražijo« mejo, mnogokrat napačno tolmačijo zakone in predpise, ali pa jih sploh ne poznajo. Opetovano sem že pozval naše ljudi, naj naznanijo svojim poslancem krivice, ki se jim gode. Poslanec ima pravico, da se na višjem mestu pritoži in zahteva red. Tako je n. pr. letos moralo zapustiti svoja službena mesta na meji več carinikov, ki so z ljudmi krivično postopali. Mlad carinik v Šf. Ilju je kar na lastno roko in po svoje razlagal zakon o obmejnem prometu, pobiral neke nove pristojbine od' kmetov ter jih strašno šikaniral. Ta mladič je moral na to kmalu pobrati svoja šila in kopita, ker vendar ne gre, da bi uradniki, ki so od ljudstva plačani, v teh težkih časih ljudem samo težave delali! Carinski uradnik Milosavljevič pri Gornji Sv. Kungoti je tudi kratkomalo prepovedoval kmetom vožnjo žila v mline ob meji ter je počenjal tekom enega meseca take stvari, da tega nismo mogli mirno gledati. Račune je dela! čisto po svojih tarifih, a če se je kdo pritožil proti njegovemu protizakonitemu postopanju, je grozil s kaznijo in je vsako pritožbo imenoval »drskost«. Tudi za tega mladeniča se je poskrbelo, da je moral iti, odkoder je prišel. Poštene uradnike spoštujemo, ker vemo, da red mora biti. A proti krivici ima vsak človek pravico nastopili. V Gornjem Cniureku pobirajo pri mostu cariniki in financarji od kmetov, ki vozijo sadje v Nemško Avstrijo poseben nov davek in sicer 4% od vrednosti dotičnega blaga. Jaz sem te dni vprašal v Belgradu pri generalni direkciji carine, ali res mora kmet plačati ta davek. Reklo se mi je, da kmetu, ki pelje svoj pridelek čez mejo, tega davka ni treba plačati. Ta davek mora plačati samo dotični, ki trguje, t. j. trgovec, a ne kmet. Vsi kmetje, ki so že plačali fa neopravičeni davek, naj zahtevajo, da se jim vrne. Pokažite gosp. cariniku davčno knjižico ali položnico, da ste svoj naj bi se izvršila pod gotovimi pogoji. Tako naj bi prevzelo nadzorstvo nad ozemljem na levem bregu Rena Društvo narodov. PRED OBNOVITVIJO POGAJANJ MED FRANCIJO IN SOVJETSKO RUSIJO. Pariz, 9. okt. (Izv.) Sovjetski poslanik Ra-kovski je dal časnikarjem izjavo, da se bodo takoj po sestanku parlamenta pričela rusko-francoska pogajanja. V najbližjem času pa se bo lahko pričela razprava o posameznih praktičnih vprašanjih glede ureditve dolgov med Francijo in Rusijo. PRED REVIZIJO POLJSKO-OGRSKE TRGOVSKE POGODBE. Budimpešta, 9. okt. (Izv.) Po poročilu' »Pester Lloyda« se bodo v najbližjem času pričela pogajanja za revizijo poljsko-ogrske trgovske pogodbe. STRIBRNIJEV MANDAT. Praga, 8. okt. (Izv.) Izvršilni odbor ua-rodnosocialne stranke je pozval poslanca Stri-brnyja in Trna, ki sta bila na zadnjem občnem zboru izključena iz stranke, da odložila mandate. SEJA FRANCOSKE VLADE. Pariz, 9. okt. (Izv.) Na današnji seji kabineta je poročal Briand o zunanjepolitičnem položaju, notranji minister pa o dekretu za izvedbo upravnih reform. Vojni minister jc predložil načrt za uvedbo nove službene dobe. davek itak plačali, pa vam morajo plačane vsote vrniti. Ako tega nočejo, pa me obvestite o tem. Posebno pa si zapomnite lo: Za vsako še tako malo vsoto, ki jo plačate cariniku ali fiuancarju, zahtevajte uradno potrdilo. Prijatelje prosim, da ljudstvo na meji poučijo o teh stvareh in mi sproti poročajo o ue-rednostih in pritožbah. Franjo Žcbot, narodni poslanec v Mariboru. Požari. Sinoči je pod Rožnikom zgorela tako zvana Thalerjeva baraka. Na lice mesta so najprej prihiteli rožnodolski gasilci z brizgalno tobačne tovarne, nato pa še viška požarna bramba. Rešiti se ni dalo ničesar. Baraka je zgorela do tal. V baraki so imeli shranjeno svoje pohištvo nekateri deložiranci. V Znojilih, župnija Sela, pri Kamniku je v petek zjutraj ob G. uri nastal velik ogenj, ki je popolnoma uničil vse premoženje številni družini mizarskega mojstra Jakoba Kadunca. Hiša, hlev, pod in šupa vse pod enim ostrešjem je bilo z vso klajo in žitom v par minutah žrtev strašnega ognja. Ker ni bilo nobenega pravega gasilnega orodja pri rokah, vode pa malo, ni bilo mogoče nič rešiti razen iz spodnjih prostorov. Streha je bila s slamo krita. Zgorelo je skoraj vse obilno mizarsko orodje, 2 skobelnika, stružnica, slamo-reznica, 4 nove omare, 7 kokoši in nekaj obleke. Škoda je cenjena na 65.000 Din. Ogenj je nastal po neprevidnosti otrok, ki so iskali svoje čevlje v podstrešni sobi. Velika nevarnost je bila za vso vas, ki stoji na hribu tesno skup stisnjena. Vnemal se je žo sosedov hlev komaj par metrov oddaljen. Vendar je neustrašenost domačinov ogenj pogasila. Vročina je bila taka, da se je enemu gasilcu srajca vnela. Drugi se je na vratu precej opekel, tretji po glavi. Gospodar je dobil hude opekline po obeti rokah in glavi. Pogorelec je bil zavarovan pri »Slavijk samo za 7500 Din. 4. oktobra zvečer. Nikdar nisem mislil in pričakoval, da bom obhajal • sedemstoletnico Frančiškov« smrti v Asiziju. Prišlo pa je do tega tako-le: kardinal — protektor našega kapucinskega reda, Pignatelli di Belmante, je izrazil željo, naj bi se naša generalna Kurija polnoštevilno udeležila jubilejnih slavnosti v Asiziju. Bilo je v četrtek zjutraj, 30. septembra, ko smo se v zgodnjih jutranjih urah z avtomobilom odpeljali iz Rima v Asiz. Bilo nas je pet kapucinov različnih narodnosti: Francoz iz Toulousa, Flamec iz Belgije, Alzačan iz Strassburga, Hrvat iz Šibenika in moja malenkost iz Slovenije. Dirjali smo s hitrostjo 50 km na uro preko puste, puščavi podobne rimske kampanje, kjer je skoraj vse od solnca izžgano in se le tupatam vidi kakšna kipija ali Preda ovac. Med potom smo občudovali različna gorska mesteca, ki so po večini vsa sezidana na skora nepristopnih pečinah okoli kakšnega starega gradu. Hiše so skoraj povsod zanemarjene, ceste bolj nesnažne, ljudje menda zelo siromašni. Šele pri Narniju, nekako v sredini med Rimom in Asizijem, se spremeni slika. Po dolinicah njivice, po gričih in obronkih pa oljkini nasadi. Mesto Narni ima čudovito romantično lego. Cela gora je obzidana s hišami. V Narniju so ulice in trgi v nasprotju z drugimi mesteci zelo znažni. Bolj ko smo se bližali Asiziju, tembolj rodovitni in tem lepše obdelani kraji so se vrstili na obeh straneh ceste. Unibrijska dolina, ki se razteza ravno pod Asizijem, pa je narav- nost izredno rodovitna in zelo dobro obdelana. Po štirih urah vožnje*smo zagledali pred seboj zaželjeui cilj svojega potovanja — rodno mesto in mesto zadnjega počitka velikega asiškega Svetnika, sv. Frančiška. Asizi se čudovito lepo razteza na južni strani griča, na čigar vrhu so razvaline starega gradu in stare trdnjave. Iz doline je pogled na mesto nekaj čarobnega. Na levi strani je mogočna in veličastna cerkev sv. Frančiška z velikanskim samostanom, odkoder se vijejo ozke ulice proti vzhodu in se vrsti stolp za stolpom: najprej stolp mestne hiše, potem stolp in kupola stolne cerkve, potem različne druge cerkve in na skrajnem koncu na desni strani griča cerkev sv. Klare z vitkim stolpom. Mesto s približno 5000 prebivalci ima še stare mestne zidove z različnimi vhodi, hiše in stare palače imajo srednjeveški značaj in tudi novejše zgradbe so zidane v srednjeveškem slogu, tako da ima mesto še vedno popolnoma srednjeveški značaj. Mestno zastopstvo se dobro zaveda, da prihajajo v Asizi tujci iz celega sveta. Zato skrbi in pazi, da so vse ulice do zadnjega kotička tlakovane in vedno čiste, tako da ni ne prahu, ne blata. Mesto Asizi je kakor srednjeveška pravljica. Vse je nekako skrivnostno, vsaka hiša ima svojo zgodovino, vsak trg svojo obliko, vsaka ulica svojo posebnost. Okolica Asizija Je čudovito romantična. Proti severu gore z gozdovi in oljkinimi nasadi, proti vzhodu skalnata in gola Monte Rufino in Monte Subasio, proti jugu iu zahodu zelena umbrijska dolina s starodavno Perudžo v ozadju, nad vsem tem pa se razprostira kakor ribje oko Cisto in modro nebo z žarkim solncem. Kdor je pre- živel nekaj časa v Asiziju in si ogledal njegove znamenitosti ter občudoval lepoto njegove okolice, bo zamogel razumeti, zakaj je bil sv. Frančišek tako velik prijatelj prirode, zakaj je zajtel svojo »Solnčno pesem« in zakaj je tako prisrčno ljubil svoje rodno mesto, da mu je na svoji zadnji poti, ko so ga nesli h Porcijunkuli, kjer je v senci Marijinega svetišča izdahnil svojo svetniško dušo, podelil oni čudoviti blagoslov, zaradi katerega ga občuduje dandanes ves moderni svet in ga Italiaj obožava kot svojega narodnega svetnika. Po prihodu v Asizi smo se najprej nekoliko očistili iu pokrepčali, potem pa nas je prva pot peljala h grobu sv. Frančiška. Ne bom opisoval, kakšen je njegov sedanji grob in kakšna ju dvojna cerkev nad njegovim grobom, le to naj omenim, da sem bil na grobu svojega duhovnega Očeta globoko ginjen. Najprej sem se zahvalil Bogu za milost in srečo, da me je poklical v Frančiškov red in mi dal priložnost obhajati sedemstoletnico Franči-škove smrti ravno v Asiziju. Mislil sem si: marsikateri Frančiškov častivec v Sloveniji bi rad v teh dneh bil tukaj, pa nima te priložnosti. Potem sem se spominjal svojih dragih, vseh tistih namreč, katere ljubi moje srce in za katere sem dolžan moliti. Vse, svoje starše in sorodnike, svoje redovne sobrate in tretje-rednike, svoje prijatelje in dobrotnike iu tudi svoje sovražnike in nasprotnike, vse sem priporočal Frančiškovi priprošnji in izročil Fran-čiškovemu varstvu. Tudi slovenskega naroda v celoti nisem pozabil. Čeprav me ni nihče za to pooblastil, sem vendar smatral sebe za zastopnika vseh Slovencev uri jubilejnih slav- nostih v Asiziju. Ko sem opravil svojo pobožnost, sem se potopil nekoliko v premišljevanje. Sam pri sebi sem rekel: Sv. Frančišek! Tukaj torej počivajo Tvoji zemski ostanki. Kako si bil v življenju ponižen, zdaj pa Te slavi in časti celi svet. Od vseh tudi najbolj oddaljenih krajev prihajajo ljudje različnih narodnosti in ver semkaj k Tvojemu grobu, da počaste Tvoj spomin. Tebi na čast se v teh dneh vrše slavnosti po celem svetu, ali najbolj veličastno Te hoče proslaviti Tvoje rodno mesto in Tvoja širša domovina. Ti sicer ne potrebuješ te slave, toda mi potrebujemo Tvojo pomoči in Tvoje priprošnje. O, sv. Frančišek, prosi za nas v nebesih, da bomo na zemlji hodili po Tvojih stopinjah in posnemali Tvoje sveto življenje I Od groba sv. Frančiška sem Sel ogledovat mesto in različne cerkve. Povsod spomini na sv. Frančiška, vsaka trgovina ima v izložbi nekaj o sv. Frančišku, cel Asizi je ena sama himna na sv. Frančiška. Zares, Asizi je Fran-čiškovo mesto. Brez sv. Frančiška bi bil pozabljen. Nihče bi se ga ne spominjal. In tega se Asižani dobro zavedajo. Zato so vse te dni z zastavami in preprogami okrasili svoje hiše in zadnja dva večera čarobno razsvetlili celo mesto. (V Sloveniji pa v časi ravno tisti, ki imajo od cerkve največ dobička, ne izobesijo zastave ob cerkvenih slavnostih, pač pa ob proticerkvenih prireditvah. Ali zaslužijo, da bogatijo na račun cerkve?) V petek zjutraj sem na vse zgodaj s svojim prijateljem iz Alzacije odrinil v eno in pol ure oddaljene Carceri (ječe), to so skalnate dupline visoko gori na Monte Subasio, kamor se je sv. Frančišek večkrat rad umak- Stavbno gibanje v Ljubljani. Oktober ne obeta onega lepega vremena, kakor smo ga pričakovali. Ker je ta mcsec nekak uvodnik jeseni, torej tudi od nje ne moremo pričakovati lepih dni in bomo najbrž v deževju pričakovali prihod zime. Naravno, da pod vplivom zadnjih dni trpijo vse stavbe, katerih šc niso spravili pod streho. Kar pa jih jc dovršenih v surovem stanju, je pač najbolje, da v stanju sušenja prezimijo. Ako pa se vreme zboljša, bodo nekateri letošnjo jesen začeli zidati. Tako namerava g. Franjo Rupnik, uradnik Pokojninskega zavoda za privatne nameščence in bivši občinski svetnik pričeti s zidanjem enonadstropne hiše ob Domobranski cesti na parceli št. 153-16, v kateri bo iipel pet stanovanjskih prostorov s pritiklinami. _ Dr. Andrej Gosar, narodni poslanec in hišni posestnik na Mirju, namerava dozidati svoji hiši prizidek na severo-vzhodni strani, tako da bo pridobil dva stanovanjska prostora z verando. — Inž. Binko Golias, Cankarjevo nabrežje št. 1, si sezida enonadstropno vilo ob Groharjevi ulici na parceli 202-4 poleg vile ge. Mar. Šušteršič. — Univerza naša, tehniška fakulteta, je prejela od Gradbene direkcije v Ljubljani stavbno dovoljenje za razširjenje poslopja tehniške fakultete na parceli št. "71-10 med Aškerčevo in Murnikovo cesto. Razširjenje se izvrši s prizidanjem enonadstropnega poslopja v ploskovni izmeri ca. 220 kvadratnih metrov k sedanjim objektom tehniške fakultete. — Gjuro Besednik namerava svoji hiši na Sv. Petra cesti št. 56 dvigniti strešni stol za pol metra in napraviti nov prizidek na dvoriščni strani proti Sv. Petra nabrežju. Anton Valjavec, znani gostilničar v Spodnji Šiški, je kupil ob Slovenski cesti hišo št. 279 od vinskega trgovca Štirna ter jc prizidal nove lokale, v katerih otvori gostilno, ki bo prva ob tej cesti. Kolavdacija prostorov se je že vršila. __ Albin Istinič, kanclist pri Deželnem sodišču si je zgradil malo hišico nad potjo proti laotelu Bele- vue, ki vodi za staro šišensko cerkvijo. _ Poleg njega pa je Franc Ulčar postavil stanovanjsko hišo iz lesa v gorenjskem slogu. — Josip Resnik, uslužbenec ljubljanskega tramvaja, ki je bil meseca junija deložiran, je dogradil visokopritlično hišo z dvemi stanovanji po tri sobe na Zavrteli ter se je vselil. — Albin Židan, posestnik v Spodnji Šiški na Kavškovi cesti št. 52 je prizidal svoji hiši novo gospodarsko poslopje, — Jakob Dekle-va je dovršil svojo visokopritlično stanovanjsko dvodružinsko hišo ob Slovenski ccsti ter je zaprosil za uporabno dovoljenje. _ Ivan Pielick, posestnik na Ahacljevi cesti 11, je dovršil prizidek svoji vili in napravil novo ostrešje. _ Ivan Banko, po celi Ljubljani znan gostilničar na Kette-Murnovi cesti, je zgradil ličen gostilniški paviljon, kjer ima dovolj prostora za svoje goste ob slabem vremenu. — Tvrdka Karel Soss. nasl. Šinkovec na Mestnem trgu št. 19 je izvršila prezidavo svojih trgovskih prostorov. Iz nekdanjih starih in nizko obokanih prostorov so nastali lepi in moderni trgovski lokali z dekorativnimi izložbenimi okni, ki so tudi arhitektonsko v okras Mestnega trga; je to sedaj ena najlepših modnih trgovin našega mesta. — O stavbnem stanfu ostalih zgradb bomo poročali prihodnjič. Iz vode rešeni otrok. Včeraj dopoldne so pred turbino Vojnovičeve tovarne na Viču potegnila iz vode 3 in pol letnega otroka Hribernika. Otrok je padel v vodo na ovinku pri Starem Viču in ga je voda nesla skoro 1 km daleč. Mislili so, da je otrok že mrtev, vendar se je g. Vojnovieu posrečilo, da ga je oživil, nakar so ga prepeljali v bolnico. Upajo, da bo otrok okreval. VSI SO POKLICANI a nihče me ne more prekositi ne z boljšo kvaliteto, ne z nižjimi cenami pri pravkar došli bogati izberi angleškega in češkega blaga za moške obleke in površnike, raglane itd. JOSIP IVANČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 4. nil, da se je ločen od sveta laglje posvelil molitvi in drugim spokornim vajam. V začetku so bili Carceri njegovo edino stanovanje. ,Vsi prostori, posebno pa obe kapeli in pa tisti dve duplini, kjer je sv. Frančišek molil in na golem kamnu počival, so tako tesni in majhni in siromašni, da se človek skoraj ustraši te stroge spokornosti, ki so jo v tej gorski samoti in zapuščenosti prakticirali sv. Frančišek in mnogi njegovi duhovni sinovi, ki so v poznejših stoletjih prebivali tukaj. Sedaj stanujejo v Carceri frančiškani, ki so naju zelo gostoljubno sprejeli in nama vse razkazali. Kako prijetno nama jo bilo pri srcu, ko so nama rekli, da smo vsi bratje med seboj (Siamo tutti fratelli). Resnično, gostoljubnost in prijaznost ste frančiškanski čednosti. Kjer teh dveh čednosti ne poznajo, nimajo nobenega ali vsaj ne pravega Frančiškovega duha. Istega dne popoldne sva obiskala S. Da-miano zunaj mestnega ozidja, kjer je sv. Frančišek pripravil stanovanje za sv. Klaro in njene tovarišice, ki so tamkaj prebivale do leta 1263., ko so se zaradi večje varnosti preselile v- mesto k cerkvi sv. Jurija, poleg katere .so sv. Klari na čast sezidali krasno cerkev in tjakaj prenesli iz S. Damjana zemske ostanke sv. Klare, ki je umrla leta 1253. V S. Damiano so cerkev, kor, spalnica in obednica z vsem inventarjem vred ohranjene v ravno istem stanju, kakor so se nahajale za časa sv. Klare. Nekaj posebnega je majhen cvetlični vrtiček •in/t bnrnm brni« i rv iiol/rlni rfrtiilr, . UUU iibivaij jv uvi»uuj gvjiict SV. JV1U1 it pgftie cidjicfii ker zaradi dolgotrajne bolezni Bueuiie norice * Birmovanje v ljubljanski škofiji se jc v tekočem letu vršilo v Ljubljani, v cerkniški, vrhniški, kamniški in ljubljanske okolice de-kaniji. Birmancev v posameznih krajin je bilo: v ljubljanski stolnici o binkoštih 1302, v škofovi kapelici 4; v dekaniji ljubljanske okolice! Preska 14, Sora 58, Šmartin Pod Šmarno goro 29, Ježica 9, Črnuče 42, Št. Jakob ob Savi 27, D. M. v Polju 51, Sostro 25, Rudnik 12, Golo 19, Želimljc 20, Ig 76, Tomi-šclj 27, Brezovica 93, Dobrova 63, Sv. Katarina 27; v vrhniški: Vrhnika 286, Borovnica 160, Horjul 117, Polhov gradeč 122, Črni vrh 60, Št. Jošt 75, Sv. Trije Kralji 20, Rovte 130, Dol. Logatec 110, Gor. Logatcc 72, Hotedrži-ca 39, Prescrje 74, Rakitna 42, Podlipa 57; v cerkniški: Planina 77, Unec 76, Begunje 108, Cerknica 246, Grahovo 93, Stari trg pri Ložu 321, Babno polje 24, Bloke 152, Sv. Trofica 51, Sv. Vid 88; v kamniški: Kamnik 194, Tu-nice 42, Stranje 84, Gozd 47, Mekinje 66, Ne vije 47, Sela 53, Šmartin v Tuhinju 106, Zgornji Tuhinj 59, Motnik 65, Špitalič 51, Rova 33, Vranja peč 30, Domžale 158, Dob 104, Homec 44, Mengeš 54, Komenda 104, Vodicc 72. Vseh birmancev jc bilo 5911. k Konkurznega izpita dne 6. in 7. t. m. so se udeležili iz druge polovice: Ivan G o -g a 1 a , župni upravitelj v Stari Osclici, Jožef K o š i č e k , kaplan v Cerknici, Anton S k u -b i c , kaplan v Zireh, Anton S t a n o v n i k , kaplan v Toplicah, Jožef S t u p i c a , kaplan v Šenčurju pri Kranju, Štefan Traven, kaplan na Brezovici in Franc U č a k a r , kaplan na Blokah; iz prve polovice pa: Valentin B e r t o n c e 1 j in Janez V e i d e r , kaplana na Vrhniki, Peter F 1 a j n i k , kaplan v Trebnjem, Franc K o r e t i č , stolni vikar v Ljubljani, Karel M a t k o v i č , kaplan na Dobrovi in Franc V a v p e t i č , kaplan v Naklem. k Številke, potrebne za žrebanje denarnih nagrad za 3. četrtletje dobe cenj. lokalni naročniki, ki so v to upravičeni, v naših upravah v Ljubljani v času od 10. do vštevši 15. oktobra. Cenjeni naročniki, ki se zanimajo za to tretjo nagradno žrebanje, naj dvignejo svoje številke v navedenih dneh v upravi našega lista. Naročniki, ki prejemajo »Slovenca« po pošti, prejmejo številke natisnjene na pasicah dne 20. oktobra, k Koledar Kmetske zveze. V nekaj dneh izide koledar naše Kmetske zveze. Izšel bo kakor prejšnja leta z bogato vsebino, ki bo predvsem zanimiva za kmetske gospodarje. Vezava bo močna, kakor lansko leto. Somišljenike opozarjamo, da ne kupujejo drugih koledarjev, ker bo ta koledar, kakor prejšnja leta, sorazmerno od vseh najcenejši. Kako obhajajmo obletnico plebiscita? Usoda naših podjannljenih bratov mora v vsakem zavednem Slovencu zbuditi sočutje in ogorčenje, obenem pa tudi trdno voljo, pomagati najbednejšim med bednimi. Slovcnci, dajte izraza tem plemenitim čustvom s tem, da pristopate kot člani k Jugoslovanski Matici, ki je nadslrankarska organizacija vseh onih, ki čutijo z našimi nesrečnimi sorojaki, in jim žele pomagati. Obletnica plebiscita naj bo glasen memento vsem, ki imajo ljubezen do naroda ie an jeziku, naj se povzpno tudi do dejanja in do žrtev! "A" Izplačilo razlike državnim uradnikom. Kakor poročajo, so začele državne blagajne uradnikom izplačevati dolžne razlike v plači. Za sedaj dobe izplačane razlike lc tisti uradniki, ki so služili v Južni Srbiji; za vse ostale uradnike pa sc določijo krediti v prihodnjem proračunu. Tako da bo tudi tu enaka pravica za vse. k Osebne izpremcsiibe v pravosodni stroki. Iz Belgrada poročajo, da so v pravosodnem ministrstvu dovršili veliko število ukazov o premeščenju, upokojitvi in imenovanju sodnega osobja po vsej državi, dal bo vse državne strokovne ustanove in zbral materijal, ki je potreben za izdelavo re-organizacijskega načrta za te ustanove. Ta načrt se sestavi v teku letošnjega leta. Po našem mnenju bi sc dal ta materijal zbrati tudi brez inšpekcijskega potovanja po vsej državi, ki bo stalo veliko denarja. * Državne strokovne ustanove. Načelnik v trgovskem ministrstvu dr. Korenič je po odredbi ministra dr. Krajača odpotoval na inšpekcijsko potovanje po vsej državi. Prcgle- k Razsodba v zagrebškem kokainckcm procesu. Včeraj dopoldne je zagrebško sodišče proglasilo razsodbo v znani kokainski aferi. Obsojeni so: Josip Kralj na 10 let težke ječe, zobozdravnik dr. Mrvoš na 5 dni zapora zaradi nedovoljenega nakazovanja medika-mentov; 15letni Kraljev pomagač Josip Ka-sun se odda v poboljševalnico. k Železniški štrajk v Bosni. Lokalni železniški štrajk na progi Zavidovič — Han__ Picsak se poostruje. Lastniki proge — družba »Krivaja« — zahteva, da vlada najstrožje nastopi proti štrajkujočim in jih mobilizira. Prizadete delavske organizacije se trajno posvetujejo. k Strokovna zveza tovarniškega delavstva poziva tovariše na splošni strokovni kongres tovarniškega delavstva, ki bo zboroval v soboto 16. in nedeljo 17. oktobra 1926 v Tržiču na Gorenjskem. Pripravljalni odbor poziva tovariše, da se kongresa polnoštcvilno udeleže. Vsak udeleženec ima polovično vožnjo na žclcznici. Udeleženci kupijo pri vstopni postaji ccle enosmerne vozne karte do Tržiča. Karto je treba shraniti, ker velja tudi za nazaj. k Izid sprejemnik izpitov v akademiji vojne mornarice. Splitska »Nova doba« piše: »Te dni so se v Dubrovniku dovršili sprejemni izpili za akademijo vojne mornarice, Dijaki so bili iz vseh krajev države. Čudno se je dojmilo, da so na teh izpitih najslabše obetali — kandidati iz Dalmacije. Od 12 je-bil sprejet samo eden! Drugim se je mnogo boljše godilo, posebno kandidatom iz Slovenije. Kakor pripovedujejo, je bilo od Slovencev veliko število sprejetih.« — List obžaluje, da se je pri izpitih gledalo samo na šolsko znanje, ne pa na pomorskega duha, ki je med Dalmatinci pač po naravi najmočnejše razvit. Na Dalmatince je napravil izid izpitov zelo mučen vtis in pričakujejo, da se stvar naknadno popravi. k Pozor pred goljuiico! — Neka ženska stara okrog 30 let, hodi po kamniškem okraju s kapelico in Marijinim kipom, češ da jih imajo take v zalogi na Rakovniku in da bo vsak, ki plača na račun 25 Din, dobil tako kapelico s kipom po pošti, na kar bo plačal še 100 Din. Svarimo ljudstvo, naj se ne pusti ! varati in naj goljufico izroči orožništvu, veruje naj pa le tistim, ki imajo potrdilo opremljeno z žigom salezijanskega zavoda, oziroma salezijanskega sotrudništva. — Vodstvo salezijanskega zavoda. k Kako se ločijo ponarejeni stodinnrski bankovci od pristnih. V Vršcu jc orožništvo zaplenilo ponarejene lOOdinarske bankovce | stare izdaje. Po dosedanjih uspehih orožni- j štva sc zdi, da se ponarejevalcem ni posrečilo i spraviti v promet večje množine ponarejenih ! bankovcev. Glavni znaki, po katerih se po- i narejeni bankovci ločijo od pristnih, so sledeči: 1. Pri ponarejenih je papir navaden in gladek, papir pristnih je hrapav. 2. Na ponarejenih so slike polne nedostatkov, slabo izdelane in zamazane. 3. Na ponarejenih so barve neenake in svetle, na pravih pa so temne. 4. Vodeni odtisek je na ponarejenih zelo grob, brezobličen in izgleda kot nava- OT2L® w ¥®li dna pega, na pristnih je pa odtis pravilen in jasen. * Ilustrirani Slovenec. V današnji številki sta ped prvima dvema slikama na šesti strani zamenjana podpisa. Pod levo sliko bi moralo stati »Ostanki mostu na Savi pri Medvodah«, pod desno sliko pa »Zasuti železo-betonski most v Polhovem gradcu«. Na mestu, zanamovanem s X je stala poprej hiša J. Koprivca.« k Vozni red poštnih avtomobilov. Z izpremembo železniškega voznega reda se iz-premeni tudi avtomobilni vozni red poštne uprave. Vsled tega je izdalo poštno in brzojavno ravnateljstvo od. 1. oktobra 1926 veljavni zimski vozni red poštnih avtomobilnih prog v svojem področju in cenike za potnike in prtljago, na kar opozarjamo vse potnike. Dosedaj imamo v Sloveniji sledeče poštne potniške avtomobilne proge: Brežice — Novo-mesto, Brežice — Št. Peter pod Sv. gorami, Rečica na Paki — Mozirje — Gornji grad — Solčava ter Murska Sobota — Dolnja Lendava. k Pogrešajo že od dne 3. oktobra 44Iet-nega delavca Jakoba Zdovča pri Laškem. Mož je odšel od doma v delavski obleki z že-lezničarsko čepico in ni vzel s seboj ničesar. Domnevajo, da se je mož kje ponesrečil. kr Vrtanje predora pod Ivanj-planfno. Tekom prvih osmih mcsecev del pri vrtanju predora pod Ivan-planino se je dosegel lep uspeh. Od bradinske strani so zvrtali doslej približno 400 m, od druge strani pri Pozarfču pa približno 300 m. Mnogo težje je delo na bradinski strani, ker je teren tam sklizcS: in slab, pri Pazariču pa raven, suh in gladek. Prihodnje leto nameravajo število delavčev podvojili, da pojde delo hitreje od rok. -k »Sfankovič« gre na Francosko. Bel-grajsko pevsko društvo »Stankovič« priredi prihodnji mesec turnejo po Franciji. Z njim pojde do 40 drugih Belgrajčanov kot gostje. k Zopet brezplačne železniške karte. V prometnem ministrstvu izdelujejo nov pravilnik glede brezplačnih železniških kart, ki ima do njih pravico osobje, podrejeno prometnemu ministrstvu. >V Proga Štip — Kočane. Tekoči teden se slovesno otvori novozgrajena železniška proga Štip — Kočane. k Zlatnike v »Gazela«-milu so našli sledeči, g. Al. Badnjevič, Bos. Krupa, kup, milo pri tvrdki Ilija V. Studen, Bos. Krupa, g. Ivana Grobner, Planina pri Rakeku, kupila milo' pri tvrdki A. Milavec, Planina pri Rakeku; g. Matilda Martinšek, Zagorje, kupila milo pri tvrdki Olga Čuk, Kisovec pri Zagorju; g. fiten-ke, Laško, kup. milo pri tvrdki Ed. Vale, Laško; g. Lovro Mlinaric, Zagreb, kupil milo pri tvrdki Isidor Weiser, Zagreb; g. Ivanka Požek, Črnomelj, kupila milo pri tvrdki Karol Ahačič, Črnomelj; g. Jožefa Drnikovič, Vič-Glince, kupila milo pri prvem delavskem kon-sumnem društvu, Vič-Glince; g. Jožefa Inti-har, Nadlcsk št. 36, kupila milo pri tvrdki Ludvik Krzič, Nadlcsk pri Rrkeku; g. Frančiška Kotnik, Doplice pri Kamniku, kupila milo pri tvrdki Jos. Klemcnčič, Kamnik; g. Terezija Moda predpisuje katerega ima v zalogi po nizkih cenah ©foSašiSnUa za S.:ewsr«iio v LJubljani SSSSBHBBlESKS^i^ H«BiiaBSSamn ni mogla na vrt in katere sedaj še vedno goje frančiškani, ki stanujejo tukaj po odhodu kla-ris. Na vrtu samostana je sv. Klara priredila sv. Frančišku majhno kolibico, kjer je tudi nekaj časa prebival m spesnil svojo znano Solnčno pesem. Tri ure smo si ogledovali starinske znamenitosti S. Damiana, katere nam je prav ljubeznivo razkazoval neki frančiškanski brat iz Nemčije, ki je nalašč za to tukaj nastavljen. Prav zadovoljna sva se že v mraku vrnila'*s svojim prijateljem domov. V soboto pa sva se po opravljeni jutranji pobožnosti v cerkvi sv. Frančiška podala na stari grad, ki kraljuje visoko gori nad mestom. Trdnjava in razvaline gradu napravijo na človeka mogočen viis. Kje so sedaj tisti časi, ko je gospoda po gradovih tlačila svoje podložne in jim nalagala neznosna bremena. i stanze, ki je v svoji pridigi poveličeval sv. Frančiška in njegove redove ter poudarjal pomen sv. Frančiška za Italijo in italijansko 1 narodnost. V nedeljo dopoldne sva bila zopet na gra-! du, popoldne pa sva šla k Mariji Angeljski, I da sva bila zraven pri sprejemu apostolskega delegata za frančiškanske slavnosti, kardinala , Mery de Val, ki se je pripeljal s posebnim : vlakom v Asiz. K sprejemu so prišli vsi v Asi-: ziju navzoči kardinali in škofje, vse civilne in vojaške oblasti, med katerimi je bilo nekaj i generalov. V cerkvi Maria degli Angeli je kardinal Bonzano pozdravil apostolskega dele-j ga ta, ki se je za pozdrav zahvalil in polem ' sporočil vsem trem redovom sv. Frančiška ; posebne papeževe pozdrave in nato podelil I vsem navzočim papežev blagoslov. Proti ve- Mmuli so in tudi gradovi so zapuščeni. Nji- ; čeru je bila v -isti cerkvi velika slavnost v liove razvaline nas spominjajo na preteklost | spomin Frančiškove smrti, katero so nekako m nam glasno kličejo, kako je na svetu vse j ob pol šestih oznanjale fanfare iz kora. Ko minljivo. Iz starega gradu sva po strmini ple zala doli na asi.ško pokopališče, ki je zelo lepo urejeno in ima mnogo lepih marmornatih spomenikov, ki imajo vsi krščanski značaj. Iz pokopališča sva šla zopet v cerkev sv. Frančiška, da sva prisostvovala pontifikalni ma.ši. ki jo je opravil v imenu celega našega kapucinskega reda kardinal Pignatelli di Belin onte. V soboto popoldne sva si ogledovala različne druge cerkve po mestu in zvečer zopet prisostvovala pobožnosti v cerkvi sv. Frančiška, pri kateri ie Dridigal nadškof iz Ko- stno se zvečer vračali iz Porcijunkule proti Asiziju, je bilo meso Asiz v samih lučicah. Današnji dan pa je bil ves v prazničnem razpoloženju. Že na vse zgodaj se prihajali ljudje peš in z avtomobili v Asiz in pred cerkvijo sv. Frančiška je bilo cel dan nešteto ljudstva in nebroj avtomobilov. Cela čela slavnostno oblečenih ka.rabinijerjev je skrbela za red v cerkvi in izven nje. Ob desetih je imel apostolski delegat slavnostni govor in potem slovesno sv. mašo. V cerkvi so bili ljudje iz cele Evrope. Poleg italijanščine si slišal mnogo angleščine, pa tudi francoščine, španščino in nemščine. Ljudi je bilo toliko, da je bila v cerkvi in pred cerkvijo neznosna gneča in da pač ni bilo mogoče pobožno moliti. Drugače pa se je cela slavnost lepo izvršila. Se nekaj splošnih opazk o vseh slavno-slili, ki so se zadnji čas vršile v Asiziju. Program je bil že pred več meseci poprej natanko določen in dobro premišljen. Sestavljen je bil tako, da so se slavnosli vršile tudi v stolni cerkvi v Rivotorto, v S. Damiano, v Maria degli Angeli, dočim so bile glavne slavnosti v cerkvi sv. Frančiška, kjer je njegov grob. Od 24. septembra je bila v cerkvi sv. Frančiška slovesna develdnevnica kot priprava na njegov praznik. V teh devetih dneh je imel vsak dan pridigo in sv. mašo kakšen škof ali kardinal. Udeležba je bila do 3. oktobra vedno bolj pičla in slaba. Le tedaj, kadar je prišla kakšna večja romarska skupina, se je cerkev nekoliko napolnila, drugače pa je bila vedno bolj prazna, ker prebivalci Asizija niso preveč goreči za obiskovanje cerkve. Kakor v Rimu in povsod v bližini velikih svelišč, tako je tudi tukaj. Ljudje so versko zelo mlačni in brezbrižni, tako da jih še ob nedeljah mnogo ne gre v cerkev. Le to jim gre po glavi, kako bi kaj zaslužili. Vendar pa moram Asi-žanom na čast povedati, da se vsi nasproti tujcem in romarjem dostojno vedejo in da imajo veliko pijeteto ali spoštovanje do Cerkve in do duhovnikov. Tukaj vsaj sedaj ni takih surovežev, ki bi duhovnike in rodovnike napadali in po časopisih sramotili frančiškanske slavnosti. Tavčar, Polzela, kupila milo pri tvrdki Josip Tiršek, Polzela pri Celju; g. Marija Javornik, Luče pri Višnjigori, kupila milo pri tvrdki F. Terdina, Ljubljana; g. Dora Vulakovič, Vula-koviči, pošta Netrelič, kupila milo pri tvrdki Jožef Brožič, Metlika; g. Franjo Miko, Srači-nec št. 61, kupil milo pri tvrdki Gustav Mo-ses i sin, Varaždin; g. Ivan Ivaniševič, Split, kupil milo pri tvrdki P. et. M. Bonačič, Split, Šibenska ul. 2; g. Jelka Dobraš, Virovitica, kupila milo pri tvrdki Antun Igali ml., Virovitica. k Zlatnike v »Zlatorog«-terpentinovem milu so našli dalje: Helena Pušavc, Ljubljana, Kladezna ul. 22; Štefanija Vuga, Maribor, Mlinska ulica 18; Marija Kiissel, Ptuj-Novo mesto; Neža Gregorevčič, Malivrb 15, Glo-boko-Brcžice; Marija Vajdl, TrnavCe pr? Mozirju; Marija Podržaj, Ljubljana, Bohoričeva ulica; Slavka Šepetavc, Gregovce pri Bizelj-skem; Terezija Špan, Delro pri Laškem; Juli-jana Kep, Breznica pri Prevaljah; Marija Korošec, Gorjuše pri Bohinju; Marija Urabič, grad Turn, Leskovec pri Krškem; Tereza Zrim, Kuzdoblanje, Gor. Lendava; Ivanka Križaj, Ceste pri Dol. Logatcu; Helena Pivk, Selo pri Žirih; Tina Lovše, Vel. Kostrevnica, Šmartno pri Liliji; Marija Kapelari, Jurklo-šter, Loka; Fanika Maričič, Zagreb, Ilica 163; Ana Lukič, Dolnji Daruvar; Marija Čiček, Ve-tovo; Marica Pojed, Konak, Podravski Se-svete; Frančiška Hren, Stara Gradiška; Marija Hunjadi, Ivaničgrad, k Pri žolčnih in jetrnih bolečinah, žolč-nem kamnu in zlatenici ureja naravna »Franz-Josef«-grenčica prebavo skoro na brezhiben način, Izkušnje na klinikah potrjujejo, da je posebno učinkovito domače zdravljenje s »Franz-Josef«-vodo, če se vzame zjutraj na tešče zmešana z nekoliko gorke vode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. k Sadjavji! Bliža se čas, ko je treba drevje mazati z Arborinosn. Pazite na originalno znamko tvrdke Chemotechna. •k Za dcsinJekcijo, zlasti za časa nalezljivih bolezni, je najboljše sredstvo Sanitol, ki ga dobite v vseh lekarnah in drogerijah. — Zahtevajte originalne stekleniec! -k Gospodom duhovnikom in bogoslov-cem nudi pri nakupu krasnih črnih zimskih sukenj poseben 10 odstotni popust tvrdka Fran Lukič. Ljubljana, pred Škofijo 19. k Za društvene prireditve potrebne okraske, konfeti, serpentine, srečolov, šaljivo pošto, krožnike, papirservijete itd. kupujte pri Iv. Bonaču. Pri takojšnjem plačilu znaten popust. NAVODILA ZA SPREJEM ČEŠKOSLOVAŠKIH GOSTOV. Tisti, ki se udeleže sprejema Čehoslova-kov in sprevoda, naj se zbero za svojimi zastavami v ponedeljek 5>red kolodvorom ob pol 9 zjutraj. Od tam pošlje vsako društvo na peron po tri- do petčlansko odposlanstvo z zastavo, kakor jo ima. Vhod je skozi glavna vrata. Reditelji naj se zbero v ponedeljek ob pol 8 na magistratu v posvetovanje. Ženske v narodnih nošah gredo vse na peron. Vhod skozi glavna vrata. Pevci se zberejo ob pol 10 1 pred magistratom okoli vodnjaka/ Občinstvo j se opozarja, naj se pokorava policiji in rediteljem, ki bodo imeli posebne kokarde. Sprevod se pomika s kolodvora v sledečem redu: godba, orlovstvo z zastavami, zastave prosvetnih in drugih društev in članstvo teh društev, ženske v narodnih nošah, ostalo narodno ženstvo, eventuelno druga godba, so-kolstvo z zastavami, gostje in ostalo občinstvo. Sprevod se bo pomikal po Miklošičevi cesti na Marijin trg, kjer se bo za trenutek ustavil pred Prešernovim spomenikom, na i katerega bodo Čehi položili venec. Nato krene ' sprevod po Stritarjevi ulici pred magistrat. Na ulicah tvori šolska mladina špalir. Zvečer ob pol 7 se bo vršila bakljada z vojaško godbo na čelu, ki krene izpred Mestnega doma na Mestni trg, Stari trg, Sv. Jakoba trg čez most, Cojzovo, Emonsko, Vegovo ulico na Kongresni trg pred Kazino, kjer bodo zapeli pevci. Nato se pomika bakljada po Še-lenbuTgovi, Knafljevi, Gledališki ulici na Aleksandrovo cesto, odtam po Prešernovi ulici čez Marijin trg in Miklošičevo cesto na kolodvor. Pevci se zbirajo ob 8 na kolodvoru. O šišenska cerkev »Jutru« ne da spati. Ze zopet joka za denarjem, ki so ga »klerikalci vanjo utaknili«. Tega denarja je žal tistemu »Jutru«, ki je ob novem letu in pred volitvami največji zagovornik cerkve in njenih poglavarjev. >Jutro« pravi, da bi klerikalci morali ta denar dati za deložirance. j Prav je, da se »Jutro« spomni tudi na te re- | veže, ki so tudi Ljubljančani in bi se morali SDS gerentje že davno zanje pobrigati in jih spraviti pod streho. Grda zloba pa je, če »Jutro« spravlja šišensko cerkev v zvezo z njihovo nesrečo. Cerkev je za Šiško ravnotako živo potrebna, kot je potrebno dostojno stanovanje za deložirance. SDS ima na vesti Za popSa^il^nce si prištedite mnogo denarja, ako si kupite obleke pri tvrdki lAf^r & BPiSafff. Ljubliana. Sv. Petra cesta it. 20. greh, da so ti ljudje še danes pod milim nebom. O Spomenik padlim vojakom šentpetrske fare v Ljubljani se je oddal v delo najnižjemu konkurentu kamnoseškemu podjetju Franjo Kunovar pri pokopališču Sv. Križa. Spomenik bo slovesno odkrit meseca maja 1927. O Stara navada. Gospodje gerenti so imeli razdeljene delokroge, eden je meril in ogledoval ulice, drugi je nadziral trg, tretji pa je bil za »šriftfirarja«. Sedaj pravijo, da so gerenti odstavljeni. To je pa le deloma res. »Sriftfi-! rar« je izgubil delokrog, druga dva pa ne. Ti-| sti, ki je ceste imel čez, jih ima še in drugi, ki je vsako dopoldne nadziral trg, ga tudi še »in-špicira«. Branjevke in kuharice se muzajo in imajo veliko povedati o starih navadah, ki jih človek tako nerad opusti. O Če pridemo nazaj. Gg. gerentje so sporočili po svojih zaupnikih mestnim delavcem in nižjim uslužbencem, da prosijo, naj se jim (gerentom) oprosti, če so komu storili kako krivico. Če bedo gg. gerentje prišli nazaj, bo-| do vse krivice popravili. Ko so mestni delavci to slišali, so bili veseli, ker so spoznali, da imajo SDS gerentje vendarle še vest. Čeprav se je oglasila šele sedaj, ko je prepozno, pa je le bolje, kakor če bi morali mestni delavci vedno živeti v prepričanju, da so bili gospodje gerenti popolnoma brez vesti. Vest torej imajo in sedaj jih peče. Da v prihodnje gospodje ne bodo imeli bližnje priložnosti za take grehe, kot so jih delali zadnji dve leti, bodo mestni delavci tudi po svojih močeh pripomogli, da se ne bo izpolnil tisti »če«. 0 Seja odbora Kršč. ženskega društva bo v torek ob 5 popoldne v Jugoslovanski tiskarni. O Nove razglednice Ljubljane. Celo naklado teh razglednic je prevzela v razprodajo (na debelo in drobno) trafika Klander v Kolodvorski ulici. O Opozarjamo na krasno sliko Pusta-vrha (1827—1871), razstavljeno v Jugoslovanski knjigarni, ki je na prodaj po primerni ceni. Slika je prikladna kot izredno lepo darilo. O Fizikalno zdravilišče je s 1. oktobrom otvoril Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljublani v svoji novi stavbi na Miklošičevi cesti 20. Opozarjamo na današnji tozadevni inserat. O Večerni kuharski tečaj na gospodinjski šoli »Mladika« prične z dnem 18. oktobra. Vpisovanje se vrši v četrtek 14. oktobra od 17 do 19 v »Mladiki«, pritličje. G Ljubljanskim pevskim društvom in zborom, včlanjenim v ljubljanski župi JPZ (Zvezi slovenskih pevskih zborov) ter njihovim pevcem! V ponedeljek, 11. oktobra dopoldne pozdravimo češkoslovaške parlamentarce z našo pesmijo točno ob pol desetih dopoldne pred mestnim magistratom. — Ljubljanska župa JPS (ZSPZ). © Iz slovenskega zdravniškega društva. Znanstveni sestanek Slov. zdravniškega društva v Ljubljani se vrši v sredo 13. t. m. ob 17.30 v predavalnici splošne državne bolnice. Predaval bo g. dr. M. Gross, kopališki zdravnik v Rogaški Slatini o žolčnih konkrementih. Odbor vabi članstvo, da se v čim večjem številu udeleži sestanka. O Rokodelski dom. V ponedeljek bo v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, predavanje, posvečeno spominu dr. Janeza Evangelista Kreka. K predavanju, ki se prične ob 8 zvečer, vabimo člane in prijatelje rokodelskega društva. Dr. Krekova dela, zlasti pa njegova veličastna pesem, s katero je pozdravil vseslovensko delavsko slavnost dne 28. maja 1899, nam bodo dala novega poguma pri delu za vsestranski napredek društva in dobrobit vseh članov. — Pevski zbor pod vodstvom g. prof. Marka Bajuka ima vaje vsak torej in četrtek ob 8 zvečer. © Dva jambora so postavili včeraj na trgu Kralja Petra. Kakor poroča »Slov. narod«, ki je bil včasih uradno glasilo magistrata in je menda vsaj nekaterim tamkajšnjim gospodom še, bosta viseli ob slavnostnih prilikah tam državna in mestna zastava. Državno zastavo spoštujemo, na mestno smo ponosni. Toda kjerkoli je naše spoštovanje in naš ponos, sta oba brez vrednosti, če nt naše ljubezni. Ljubezen naša pa velja predvsem Slovenstvu, slovenski krvi, slovenski zemlji in slovenski zastavi. Ona predstavlja nas, ki smo predvsem Slovenci in kot Slovenci šele navdušeni državljani in Ljubljančani. Kdor zapostavlja simbol našega rodu, ugasuje tudi ogenj naše ljubezni do države. To naj si zapomnijo tisti, ki so povzročili dva taka jambora na Kralja Petra trgu, ki niti na podstavkih, na pobarvanem marmoru nimata nobenega slovenskega emblema. O Zadruga krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja, da se vrši prihodnja pomagalska preizkušnja za splošno in damsko krojaštvo v prvi polovici meseca novembra t. 1. Nekolkovane prošnje za udeležbo pri tej preizkušnji je vlagati do 20. t. m. v zadružni pisarni, Gosposka ul. št. 5. — Načelnik. O Mizarski tečaj za detajlno risnmjo v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani obvešča vse mizarje, zlasti one iz Ljubljane in ljubljanske okolice, da bo 17. t. m. pričel z nadaljevanjem pouka o detajlnem risanju za mizarstvo. V tečaj bi se lahko sprejelo še nekaj udeležencev. Ker ie tečai brez- Enrilo Splošno priljubljen Ravni nadomestek, okusen i cenen. Dobiva se v vsed dobro asorliranlt) kolonijalnif) trgovina plačen in se vrši samo ob nedeljah dopoldne, je obisk vsakomur omogočen. Mojstri in pomočniki, ki se zanimajo za risanje v naravni velikosti, naj se lako j priglase pri Uradu za pospeševanje obrti, Krekov trg št. 10-1 najkasneje do 16. oktobra t. 1. O Gremij trgovcev v Ljubljani za poplavljence. Eksekutiva gremija je v seji dne 8. t. m. sklenila izvesti v prid poplavljencem v ljubljanski okolici zbiralno akcijo. V to svrho bo gremijalni sluga pričel v ponedeljek 11. oktobra pobirati s posebno polo denarne zneske. Vsi oni, ki so v to svrho že izročili kak dar bodisi v denarju ali blagu, naj blagovolijo to označiti na nabiralni poli. Nabrani denar se uporabi irključno samo za prizadete iz Slovenije. Vsakdo naj po svoji moči prispeva. — Načelstvo. O Zve™ uradnic in trgovskih nastavljenk »Krekove prosvete« ima svoje prvo redno predavanje jutri, v ponedeljek ob pol osmih zvečer. Predava g. tajnik Vinko Zor o potovanju v Lurd. Da bo predavanje še bolj zanimivo, spremlja izvajanja g. predavatelja film. Vse članice »Krekove prosvete« in tudi dTuge vljudno vabi odbor. O Trajno kodranje las je ideal vsake dame, osobito pri sedanji dečji frizuri 'ter se tako kodranje izvršuje tudi v Ljubljani. G. Pod-krajšek, frizer za dame in gospode na sv. Petra cesti 12, si je nabavil aparat za trajno kodranje las, kar bodo naše dame gotovo z veseljem pozdravile. 6956 Pozor krojači, šivilje, nešiviljs! Obleko sešiti je lahko, a če nimaš dobrega kroja, ki za današnji čas nima prave oblike, ne moreš stranke zadovoljiti. Kroj je preizkušen, lahko razumljiv tudi za težke računarje, in se po njem napravi najmodernejša garderoba po vsaki podobi in meri na lahek način brez velikega likanja, brez poskušnjc, in je zato velikega pomena za kon-fekcionarje, krojače na deželi, ki veliko ne računajo, in vendar morajo obleko lepo in hitro izdelati. Dokazano je, da se najfinejša obleka po tem kroju napravi veliko preje kakor po prejšnjih zastarelih krojih. 'Koliko se prihrani tekom enega leta! Da je kroj res pristen, dokaz odlikovanje lastnika in vodje tečaja v Rimu; kroj je najmodernejši za leto 1926/1927. Poduk je urejen tako, da imajo učenci zveze z vlaki. Zunanjim učencem preskrbimo hrano in stanovanje pri zanesljivih ljudeh. Učencem, ki izvršijo tečaj, preskrbimo službe. Revnejšim tečaj ccneje. Krojni pouk potom pošte. Poleg krojenja specialen pouk za popravljanje napak pri poskušnjah, pri abnormalno zrast-lih osebah. Pričetek 17. oktobra. — Informacije: Krojno učiLšče, Ljubljana, Stari trg št. 19. □ Za »Slomškov sklad« prihajajo od vseh strani denarni prispevki, ne le iz lavantinske, ampak tudi iz ljubljanske škofije in od drugod. Za vse darove bodi tem potom izrečena iskrena zalivala. Seznam darov se bo kot potrdilo sprejema svojedobno priobčil. □ Podobice s Slomškovo sliko in biografijo, oziroma s sliko Žalostne M. B. so izšle v drugi izdaji. Dobivajo se komad po 25 in 15 para pri prelatu dr. I. Tomažiču v Mariboru. Pri naročilih nad 100 izvodov 10 odstotni popust. Preplačila se v svrho ojačitve sklada za Slomškovo beatifikacijo hvaležno sprejemajo. □ Requiem za t župnika g. Franca Tropa, ki je bil v Mariboru stolni kapelnik in je bil obče priljubljen in kot godbenik vpoštevan, bo jutri v ponedeljek ob 7 zjutraj v mariborski stolnici. Pri requiemu bo pel cecilijanski pevski zbor. □ Gledališka vest. Pri mariborskem narodnem gledališču je ponovno angažiran kapelnik g. Lojze Hercog kot pomožni dirigent. □ S policijskega kongresa v Berlinu se je povrnil v Maribor g. policijski nadsvetnik Ker-ševan. Z njim so dospeli ter se nnide v Mariboru tudi ostali jugoslovanski delegati, med njimi šef zagrebške policije dr. Vragovič. □ Vsi prosilci za sprejem v podčastniško šolo v Bilječu, ki so se že prijavili za to šolo, morajo biti najdalje do 15. oktobra na mestu. Zato se naj v tem času, najpozneje 15. oktobra prijavijo pri vojnem okrožju, da dobijo tam objavo za vožnjo. □ Tombola gasilnega društva v Pobrežju se začne ob 2 popoldne, pri slabem vremenu pa teden dni pozneje. Po tomboli je vinska Irgatev. □ Ogenj v tovarni »Unio«. Vest, ki smo jo priobčili pod tem naslovom v 229. številki dne 7. oktobra, je napačna. Tedaj ni bilo požara v tovarni »Unio«, ampak v sosedni tovarni Josip Reich. Tudi ni res, da je g. Josip Reich lastnik tovarne »Unio«, družba z o. z. Informirali smo se, da tovarna »Unio« tudi še nima nikakega 15 tonskega rezervoarja za ter-pentin, pač pa tovarna »Unio« prav sedaj ravno radi nopohie varnosti proti ognju gradi tak rezervoar po predpisih uradne nadzorne kontrole v podzemskem, ognjavarnem prostoru tovarne, tako da je požarna nesreča v tem pogledu izključena. Z veseljem ugotavljamo, da je tovarna »Unio« s svojimi ognjegasnimj aparati priskočila pravočasno na pomoč sosednji tovarni in pogasila velik del gorečih sirovin v prostoru za kuhanje in da je tovarna »Unio< prva obvestila rešilno postajo in požarno društvo. □ Razstava v obliki sejma za plemensko perutnino je bila otvorjena ob vrtu gostilne Birtič pri mestni klavnici v soboto dopoldne. Na razstavi je videti: 115 petelinov, 121 kokoši, 8 rac, 5 gosi. Na razstavi se je ugotovilo, da je zneslo 10 razstavljenih kokoši od januarja t. 1. do oktobra 1136 jajc. Razstavljene so pasme, ki so prikladne za Štajersko iu sicer: rjave, grahaste in bele. Obisk razstave ni po-voljen, ker obiskovavci niso deležni polovične vožnje. Največ perutnine je na razstavi iz Rad-vanja in Brežic. □ Magdalenski park se renovira in pripravlja, da bo prihodnjo pomlad popolnoma prenovljen. Tako se tudi v predmestju skrbi za kras Maribora m za ljubka sprehajališča. □ Razstava ročnih dol v izložbenem oknu tvrdke Zelenka v Ulici 10. oktobra. Te dni razstavlja odsek mariborskega Ženskega društva za pospeševanje domače obrti nekatere izdelke v belih vezeninah. Za sedaj imamo v Mariboru sploh edino belo vezenje z uporabo izrazito narodnih motivov. Zanimivo je, da se tehnika našega starega pečkega vezenja čudovito spaja z najmodernejšimi tehnikami vezenja na tul, vezenja čipk in sploh vezenja. V vseh tehnikah dosezajo naši vzorci izredno učinkovitost. Odsek, ki je te dni stopil v stik z državnim osrednjim zavodom za pospeševanje domače obrti, je prevzel važno in težavno nalogo, udomačiti zopet pri nas to našo tako bogato narodno umetnost, spraviti jo v moderno smer, od preti ji duri v naše domove, pokazati jo svetu kot našo last. Članicam in nečla-nicam društva daje odsek v tej veliki gospodarski krizi priliko zaslužka. Razstavljeni predmeti so namenjeni okusni moderni opremi stanovanja. □ Od doma je pobegnil 12 letni elektrotehnični vajenec Rudolf Zolger. □ Zaplenjena obleka. Mariborska policija je zaplenila pri nekem osumljencu več komadov raznovrstne obleke, deloma nove, deloma ponošene. Med temi sta dva Roseggerjankerla, nova, obšita z usnjem, en dežni plašč, dečja obleka z všitim monograniom »H in drugo. Kdor bi tako obleko pogrešil, naj se zglasi pri policijskem komisarijatu, soba 16. □ Izposojeni dežnik. V gostilni g. Kirbiša na Aleksandrovi cesti si je minulo nedeljo zvečer nekdo pomotoma izposodil dežnik, ki je last uhožnega delavca. Prizadeti naj prinese dežnik nazaj v Kirbiševo gostilno. □ Najboljše čevlje KARO dobite Maribor, Koroška ccsta 19 in 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgov. SI. Černetič. €e J* ■0* Odbor Ljudskega vseučilišča se je sestavil tako-le: Predsednik g. E. Lilek, odborniki pa rav. B. Serajnik, nadučiteljica I. Zupančič, učiteljica Z. Debelak, učitelj F. Ci-lenšek, dr. M. Dereani, profesor Orožen, Franjo Koren, ing. I. Ahtik, dr. Rebernik, upravitelj I. Prekoršek, pri m. T. Rajšp, rav. I. Sancin, ravnatelj M. Gruden, Franjo Jelen. Prvo predavanje se vrši v pondeljek dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer na deški meščanski šoli, ko predava g. inž. Ferdo Lupša o temi »S karavano iz severnega Siama v Slian, de-že ob Mekongu.« Predavanje obeta biti prav zanimivo. -0" Pouk v petju na realni gimnaziji v Celju je prevzel mesto obolelega g. Rusa učitelj na osnovni šoli g. Viktor Kovač. & Nova prometna zveza med Celjem in Vransko je zelo primerna in se je potujoče občinstvo prav pridno poslužuje. Vsak dnevni avtomobil, ki prihaja in odhaja, je vedno nabito poln, kar je znamenje, da je imelo do sedaj Vransko in njega okraj zelo neprimerno zvezo s Celjem. Tudi cene so skrajno nizke. 0 Borza dela v Celju jc bila osnovana s pomočjo mestne in okoliške občine. Za voditelja jc imenovan g. Valentin Komavri, dosedanji voditelj borze dela v Mariboru. & Izkopnine iz rimskih časov v Celju. V Miklošičevi ulici jc g. dr. Anton Božič podrl staro delavnico, kjer jc imel sedlar Ornig svojo obrt in pričel zidati novo hišo. Pri kopanju temeljev in kleti so zadeli dclavci na stara cemcntna tla, ki izvirajo še iz rimskih časov. Našli so tudi veliko opeke istotakega izvora. Del mesta, ki leži v bližini nove nameravane stavbe, t. j. ves okraj, ki leži med Kralja Petra cesto, Cankarjevo ulico do Rebevvschegga, je tvoril nekdaj stari rimljanski trg. Približno na mestu, kjer sloji sedaj poštno poslopje, pa je stal velik tempelj. Osebna vest. Po smrti pravoslavnega duhovnika g. Rafaela Periča, ki je vžival v nc tin mestu splošno priljubljenost, je pravoslavna ccrkvena oblast poslala kot naslednika g. Mihaela Dučičaf ki se preseli v Celje obenem s vso družino. y Na invalidsko predstavo, ki sc bo \ šila danes popoldne ob 4 v prenovljenih prostorih Narodnega doma, opozarjamo občinstvo. Predvajala se bo drama »Tužna lju-b:iv- , v kateri nastopajo vojni invalidi iz Ljubljane pod režijskim vodstvom g. Jože Drenovca. " Nov dimnikarski mojster. Za okoliš Gaberje do Št. Jurja ob j. ž. je dobil dimnikarsko koncesijo g. A. Košenina. 3 Esperanio. Vse one interesente, ki se zanimajo za tečaj esperantskega jezika in svojih prijav niso poslali klubu, se uljudno vabijo na sestanek, ki se vrši v torek, dne 12. t. m. v klubovi sobi (Hotel Zvezda pri g. Jos. Zumerju na Glavnem trgu). Onim, ki so se prijavili, pošilja klub posebna vabila. Namen sestanka je ureditev učnega reda. Začetek diskusij ob 7 zvečer, pri kateri priliki se sprejemajo tudi zamudniki. Slovenske slovnice o Esperantu ima klub v zalogi, cena 15 Din. Pristopnina znaša enkrat za vselej 5 Din, učnina mesečno 20 Din, članarina mesečno 3 Din. — Pouk se bo vršil dvakrat na teden. Povdarja se vnovič, da je resna želja kluba, da sc naj prijavijo samo taki interesenti, ki bodo vztrajali do konca tečaja. fHuj Nakup sadne razstave. Vso sadno razstavo z zaboji in sodi vred je kupil trgovec Stojnšek iz Rogaške Slatine brutto za netto 3 dinarje 50 p za kilogram. Razstavo je obiskal tudi neki francoski trgovec, ki je hotel imeti 60 vagonov kanadk. Neki Holandec pa je kupil isto razstavo v drugi izdaji tudi z vsemi zaboji in sedi ter bo sadje razstavil v svoji domovini na Holandskem. Uredila jo bo?ta Holandskem prof. Priol in tajnik Lj. Sagadin. Tako bo širni svet izvedel o našem lepem sadju in se bodo vpestavile trgovske •/.veze z inozemstvom. Razstava je bila torej tudi v tem oziru koristna. ""-) Vinska razstava. Ptujski okraj bo razstavi! tudi svoje vino. Kedaj se bo razstava vršila, o tem bomo še poročali. © Nakup hiše. Takozvano tovarno za kislo zelje y; kupil od trgovca Sellinschegga mesarski mojster Pernat. Poslopje bo pre-zidal in si bo uredil tam svojo prekajevalnico in ledenico. © Rogubicija Grajene napreduje. Ob obeh straneh struge zabijajo pilote, ob izlivu poteka v Dravo pa čistijo strugo, ki je napolnjena s peskom in kamenjem. Delo nameravajo še do konca oktobra končati. © TI. kovanje Srbskega trga počasi na-preduje. Ni pravih sil. Ali se delo ne bi dalo pospešiti? T. prosvetni večer društva sv. Jožefa se vrši v nedeljo 10. oktobra zvečer ob 8. uri v »Našem domu . Spored: 1. Uvodna beseda k prosvetnim večerom; 2. M. Bajuk: Belokranjska«, poje moški zbor; 3. predavanje o Belokrajini in njenih običajih; 4. M. Bajuk: Moj očka so mi rekli«, poje moški zbor; 5. kaj pove svetovni radio; 6. M. Bajuk: »Majolka . poje moški zbor. — Večer bo vstopnine prost. Prijatelji izobrazbe in razvedrila pridite! Pevsko društvo »Stavec« iz Ljubljane počasti danes ob pol 5. uri popoldne pokojnega zaslužnega skladatelja in društvenega častnega člana g. Antona F o e r s t c r j a. Celokupni pevski zbor poseti skladateljev grob in mu pokloni lavorjev venec ter zapoje moški zbor dve žalostinki. Zvečer priredi »Slavec v Narodnem domu koncert narodnih in umetnih pesmi pod vodstvom društvenega zborovodje g. prof. I. Brnobiča. Želeti bi bilo. da se Novome-Ičani nagrobnega petja v čast zaslužnemu kulturnemu delavcu, kakor tudi koncerta polnoštevilno udeleže. Kamnolom. Mestna občina ima že dolga leta kamnolom ob vznožju hriba. Prideš do njega mimo obeh žag, to je Zurlove et Comp., in prejšnje Zadružne, po novem mostu in skoraj si tam. Kamnolom daje gramoz in fin pesek, ki se rabi bodisi pri popravljanju cest ali je pa naprodaj. Tu je namreč b:>gata žila apnenca, ki ga je izkopanega že v višino ca. 15 m. Delo vodi g. podžupan I. Drobnič. Ožina med gradom in hišo, v kateri je nastanjena pisarna dr. Sajovica. je tako ozka, tla se ne izogne voznik vozniku. Tako morajo včasih po štirje vozniki čakati, da se zmestijo. Priti pa ho moralo tekom časa do tega, da bo cesta od Korit-nika do Kožerja prosta in ravna. £Mipa liberalne stranke, se ga vendar ob stoletnici njegovega rojstva noben »napredni« list ni spomnil. Na sciom sv. Mihaela preteklega pondeljka je bilo prignanih 370 volov in juncev, 112 krav in telic ter 15 drobnic. Cena je bila slaba ter je bil najdražje prodan t par volov ]>o 8.75 Din kg. Laških kupcev ni bilo, največ je pokupil mesar Gold-nnr za Nemško Avstrijo, za Gradec. Na kramar-skem sejmu jo bila kupčija srednja, največ se je prodalo usnja in gotovih čevljev Manufakturuu blago so je malo kupovalo, ker kmetje nimajo nobenega denarja. Itubcžni. Litijska davkarija je razglasila, da se vrši ekselcutivna prodaja za davke pri 30 posestnikih litijske občine od Ki. do 10. oktobra tor pri 18 posestnikih sosednjega Gradca 15. in 10. oktobra. Zarubljeni imajo plačati bajne vsote tako-zvanih »zaostankov , ki datirajo še iz. davčnih predpisov iz let 1922, 1923 ter 1924. Ljudje pa niso v stanu takih vsot plačati in to še v času težke gospodarske krize. Sicer se je pred par tedni oglasila pri finančnem delegatu neka deputacija iz Litije, katero je sprejel delegatov namestnik g. dvorni svetnik Bonač, ki jo pa deputacijo z lepimi tolažili odpravil, kakor to na finančni delegaciji žo znajo. Slabost te deputacije pa je obstojala že v tem, da so jo tvorili le pristaši SKS in SDS, ki so vnaprej odklonili sodelovanje s pristaši SLS, češ nam bodo vsi ti zaostanki kratkomalo odpisani, saj bosta že naš poslanec in minister Pucelj ter dr. Žerjav na delegata pritisnila. Vidi se, da ti gospodje resnega dela za odpravo davčnih krivic ne poznajo ter hočejo le z. demagoškini nastopom stvar speljati na svoj politični mlin. Pribije-mo le to. da je za litijski okraj tlo sedaj edino SLS v davčnih zadevah posredovala potom številnih intervencij poslancev bodisi pri finančnem ministru direktno, kakor tudi pri delegatu Šavni-ku. Poleg tega pa je v glavnem napravil ravno pristaš SLS pri davčnih ocenitvah našega okraja red, da so do sedaj davčni predpisi kolikor mogoče znižani oziroma omiljeni, to pa ne glede na pripadnost strank. Tatvina. 35 letni, Ze večkrat predkaznovani mesarski pomočnik Miha 1'an.jek, pristojen v občino V. Pirešice, je bil komaj 10 dni kot tak zaposlen pri mesarju Borišku v Litiji, je v noči od 5. na 6. oktobra ukradel iz. mesnice 350 dinarjev, poleg tega i>a šc hlapcu Francu Kramarju 2 obleki, 3 pare čevljev, klobuk, 2 srebrni ur; z verižicami, v skupni vrednosti 3600 Din. Pobegnil je nato neznano kam in ga dosedaj orožništvo 5e ni moglo izslediti. Panjek je pred kratkim na Štajerskem izvršil več tatvin ter ga tudi od tam zasledujejo. Znan je kot nevaren tat in vlomilec. Tj fr Kvartet g. Jagra sodeluje danes, v nedeljo cb pol 4. uri popoldne pri igri »Miklova Zala«, ki jo priredi dramatični odsek prosvetnega društva v Društvenem domu. Igra, kakor kvartet že sama po sebi zaslužita obilnega obiska. fr Žrebanje loterije Društvenega doma za katero je veliko zanimanje se bliža. Za srečke je zadnje čase veliko povpraševanje, zatorej naj vsak gleda, da si še sedaj, ob zadnjem času nabavi srečko.' Žrebanje bo v Društvenem domu in brez srečke ne bo smel niliče žrebanju prisostvovati. Raz-prodajalce srečk pa prosimo, da se požurijo z raz-pečavanjem. Ce pa kdo ne more razprodati srečk, ki jih je prejel, naj jih vrne, da so oddajo drugemu. fr Vede stradajo. Kje? v Trbovljah, seveda ob novem vodovodu, ki je stal občino okoli 5 milijonov Din in bil lansko leto odprt. Vodnjaki od Dimnika do Trbovelj so suhi in morajo stranke hoditi po vodo na vodnjake k Stroju v Trbovlje ali pa k Dimniku v Loke. Stranke so vložile na občino prošnjo za napravo vodnjaka k Tratniku, pa smo radovedni, če jim ga občina postavi. Seveda je treba postaviti šc več vodnjakov ob cesti, in sp mora vedeti, da hišni gospodarji pač ne bodo trosili težke, denarje za izlivke, ko ne dobe najemnine niti za popravila. Ob stoletnici rojstva Luke čivefoa. notarja in nestorja slovenskih pisateljev in politika, je daroval g. župnik Kralj 8. t. m. slovesno mašo za-duSnico v litijski cerkvi. Luka Svelcc je umrl dne 21. januarja 1921 ter je pokopan na litijskem pokopališču. V svojih mladih letih se je posvečal po-litiki ter bal državni poslanec kočevskega okraja, pil je med usiunovitelji Ciril-Metodove družbe in njen dolgoletni prvomestnik, rodoljubni pisatelj itd. Njegova žena Terezija živi po njegovi smrti hi: nadalje v Litiji v polnem zdravju ter se vzlic •voli starosti še vedno živahno udejstvuie v javnem življenju. — Dasi je bil Luka Svetec pristaš m Zadeva steklarske konference. Tozadevno Vam moramo sporočiti, da mi nismo g. Uratnika, tajnika Del. zbornice dolžili, da bi bil on izustil omenjene besede, ki so zadele naše pristaše. Bil je to drug govornik, katerega ime nam ni znano, in ki je napadal »klerikalce«. Tudi so vabili na shod, na katerem je bilo poročilo g. Uratnika o steklarski konlercnci, s socialističnimi iepaki od strani SDZJ, smo ga torej po pravici smatrali za socialističen shod. Referenti Delavske zbornice pa se bodo najlažje ognili vsem oči'kom, če bodo-svojim referentom dali soglasno sklepu I). Z. in njenega upravnega odbora vabiti vse strokovne organizacije dotičnega kraja brez razlike strank in tudi vse obvestili o svojem prihodu. Zadeva nove šole. V sredo so šli v Laško delat pogodbo za stavbišče nove šole gg. Ferdo Roš, Draksler in Gnus. Sklep nakupa je bil izvršen 30. 9. Do 7. 10. se imajo eventuelne pritožbe izvršiti. To se je tudi v velikem številu zgodilo. Sedaj stoji stvar sledeče: Pogodba je sicer narejena, veljavna pa poslane šele tedaj, ako veliki župan potrdi sklep nakupa. Ako pa veliki župan sklep razveljavi, je tudi kupna pogodba neveljavna. 7.a razvel.javljen.je sklepa so podani stvarni razlogi. 1. Krajni šolski svet ni niti najmanj upošteval drugih ponudnikov. Z g. Rošem se je pogajal, drugih niti na pogajanje povabil ni. 2. Geološki izvedenec bi moral pregledati vse v poštev prihajajoče parcele, poleg Roševe tudi Logarjevo in event. Šentjurčevo. Pogledal je samo Roševo. Kdo je to zakrivil? Tako gospodarijo naši napredni »demokratk. Nezgoda na mostu. Mest, ki pelje od gostilne Birtič proti gostilni Loger, so v četrtek popoldne podrli. Na levi strani so naredili zasilni most. Iz podrtega mostu je pred kratkem padel en rudar v potok in na poškodbah umrl. Most z Logarjeve strani so zagradili, z Birličeve strani so pa pustili prosto. Navadno se postavi ponoči luč na takih mestih, kar se pa tukaj ni zgodilo. Malo pred sedmo uro zvečer je pripeljal stari Logarjev hlapec z (ivema konjama voz. Ker je bila tema, so šli konji po stari navadi ter so padli v en meter globoki ozki potok. Malo je manjkalo, pa bi bil tudi hlapec noter padel. K sreči je bil voz prazen in se tudi ni na konje zvmil. Če l>i bil voz naložen, bi se bila lahko zgodila težka nesreča. Isti čas je vozil avto od vlaka. Pred trgovino Čeplak se je potrl, da so ljudje morali peš naprej. Prijavo za gospodinjski tečaj se še sprejemajo. Tvrdka F. Heršo! nas!. se nahaja sedaj WOLFOVA ULICA št. 5, Priporoča veliko zalogo ženskih ročnih del, vseh vrst volne, svile, D. M. C. preje in bombaža, roka-:-: vic, nogavic, pletenin, 2ipk in vezenin. Prcdtiskanjc ročnih del. Ustanov. 1887. Ustanov. 1887. Brežice ob Savi O shodu samoslojnežev. Ker se »Jutro« tako vehementno zaganja v dr. Korošcev shod v Brežicah, še to: Vsi ljudje, ki so bili na tem shodu, so pač sami dovolj jasno spoznali po vseh tehtnih izvajanjih voditelja slov. naroda, da je edino v gospodarski osamosvojitvi Slovenije vsa naša rešitev. Tako so govorili tedaj tudi ljudje, ki so včeraj prisegali še na centralizem. Korošcev shod je v vsakem oziru sijajno uspel. Če pomislimo, da ni bilo tudi pri nas nobene posebne agitacije in da je prišlo na shod nad 300 ljudi samih zavednih mož in nobenih najetih hujskaSev in kričačev, kakor so to delali Samostojneži, ki so hodili okoli in agitirali na vso moč za svoj shod. In g. Pucelj pravi, da ima tod svoje trdnjave. In vsega skupaj so privlekli na shod do 100 ljudi, med temi pa je bilo dosti tudi naših pristašev. Shod se tudi ni vršil ob 10, kakor poroča »Jutrom, ampak se je mogel vršiti šele ob pol 11 in še pozneje ko je hodil g. Urel; okoli in silil ljudi na dvorišče; nadalje je hodil okoli po gostilni in prosil ljudi, da bi žo enkrat šli, da bomo lahko začeli in da nas bo več.« Pa se je ta shod pokazal tudi v vsej svoji revščini in klavrnosti. Gospod Urek ni vedel ničesar drugega povedati, kakor zabavljati čez klerikalce. Ali ga ni bilo sram, ali ni čutil nobene druge potrebe, kakor zaganjati se v vse naše poslance? In smešno so zvenele njegove trditve: Dr. Korošec je zafural avtonomijo Slovenije — on jo je nesel v Belgrad Srbom, on jo je prodal. In dalje; Kaj bomo mi Slovenci z avtonomijo, kako bomo plačevali te davke —■ vso vlado bomo morali še imeti v Ljubljani itd. Posegel pa je g. Urek v tiste sijajne čase, ko se je kupovala »Vidov-danska ustava«. G. Urek je pač sam tu udeležen, zato je pač čutil dolžnost, da je na vso moč poveličeval »ta prvi pošleni zakon v naši državi«. Ljudje so se smejali in vsak, ki g. Ureka pozna, si je mislil svoje. G. Urok, saj se poznamo — in bolje bi bilo, da bi bili o vsem molčali — tudi tisti ogabni napad na slovensko duhovščino bi bili lahko pustili v Globokem. Izrekel pa je g. Urek tudi trditev, da dr. Korošec sploh ni noben politik. Takih izjavic vaškega politika pač ni jemal nihče resno. Ljudje so tudi večkrat sami popravljali govornika. V splošnem pa je bil ta shodič verna slika razpadajočih radičevcev tod okoli. G. Kele-mina je pa ubiral skromne, plahe strunice in sam pobijal g. Ureka, ker se ne smemo blatiti med seboj! Za njim je pa frazaril na dolgo in široko dr. Novačan. Ljudstvo je ostalo tiho, nobenega navdušenja in prazni so bili napori par najetih kričačev. Namen samosto.jnežev in tudi ostalih liberalcev se je izjalovil, ker dr Korošcevega shoda niso mogli razbiti — pa tudi to, da je na dvorišče vdrlo orožništvo in zborovalce razgnalo, je popolnoma zlagano. Ljudje bi bili že sami napravili red in pometali najete klakerje na cesto, a naši ljudje niso nobeni plačanci in vedo predobro, kje je resnica, za to so tudi pozdravljali navdušeno svojega voditelja in tako sami odstranili samostojneže iu ostale liberalce. Otvoritev društvenega doma. S Slomškovo proslavo se je otvoril prvi lokal, to je mala dvorana in telovadnica v našem ogromnem Domu. Primerno je zlasti bilo, da se je Dom, ki naj bi nosil ime velikega Slomška otvoril s slavjem njemu v čast. Zbralo se je lepo šievilo Slomškovih častilcev, ki so si za 3pomin na to slavnost vsi kupili lepe podobice lega služabnika božjega. Izmed govorov je zlasti zanimal govor priproste mladenke o Slomškovi materi, ki je živela v Skovnem do svoje poroke kot vzorna deklica in ki je kot mati vzgojila tako vzornega sina. Slava I udi njej. Orlovska akademija. V nedeljo 10. oktobra priredi naš Orel v dvorani hotela Union akademijo z zelo bogatim sporedom, ki ga še priobčimo. Orlovska akademija. V nedeljo 24. t. m. pri-redi tukajšnji Orel v dvorani hotela Union veliko telovadno akademijo, na kateri bo poleg petja in govorov tudi več zelo lepih in za Šoštanj čisto novih vaj. Spored priobčimo. Odhod livinozdravnika v Ameriko. Mladi simpatični živinozdravnik g. J. H. Nardin je odšel v Peru v Južni Ameriki. V novem svetu mu želimo obilo sreče, da bo lahko izpolnil svojo obljubo in se vrnil, da spet pomaga našemu ljudstvu. Šaleška orlovska srenja ima svoj redni občni zbor v nedeljo 17. t. m. ob 3 popoldne v orlovski čitalnici. Vabljeni razen zastopnikov vsi bratje, ki se zanimajo za orlovsko gibanje. Nesreča. V četrtek ob pol 5 popoldne je zagrabil v Strojnikovi parni žagi stroj tam uslužbe-nega delavca Karla Leskoška in mu nevarno poškodoval zlasti levo roko. Zdravi se v celjski bolnici. Smrtna kosa. V četrtek je umrla blaga gospa Frančiška Štrukelj v 55. letu svojega Bogu in bližnjim posvečenega življenja. Dolgo in izredno mučno bolezen je prenašala z vzgledno potrpežljivostjo. Soprogu naše iskreno sožalje, njej pa bodi Vsemogočni plačnik v nebesih. S Obrtno-nadaljevalna šola. V obrtno-nadalje-valni šoli, ki so je pričela s 1. oktobrom, je opažati v primeri z prejšnjimi leti veliko nazadovanje v številu obiskujočih učencev. Trgatev. V naši okolici so vinogradniki splošno že začeli s trgatvijo. Ker jim je veliko uničila toča in še druge trsne bolezni, se bojijo, da izgubijo še to malo, kar je osfalo. Razmeroma zgodnja trgatev bo na kvaliteto seve močno vplivala. Vina bo malo za prodajo, ker tudi sadja letos ni veliko v naši okolici. Vinska trgatev. Na 4. in 5. oktober je bila določena trgatev v dolnjelendavskih vinogradih. Trgatve ni nikdo pričakoval z veseljem. Vsak je bil že prej pripravljen tudi na najhujše; da namreč no dobi skoraj nič vina. Večkratni nalivi so povzročili, da se je po grozdju razpaslo več vrst bolezni. Najhujši je bil zadnji naliv koncem septembra. Zadal je vinogradom zadnji udarec in je v veliki meri uničil še ono, kar je od prej ostalo; grozdje je začelo pokati in gniti. Vina bo malo in tudi to ne bo ravno dobro. — Trgatev tudi v dobrovniških vinogradih ni boljša. Kakor nam poročajo, je ostala med grozdjem zdrava skoraj le šmarnica. Od žlahtnih vrst to leto ni koristi. — Sploh ni čuda, ako viničarji šmarnice nočejo nadomestiti z žlahtnimi trtami; šmarnica vendar vsako leto obrodi, to pa prostemu narodu zastonj dopoveduješ, da je iz nje drugačno vino kot is drugih vrst grozdja. Poiar. Gostilničarju Štefanu Dom.janu v Do-kležovju jc zgorel hlev. Požar je nastal že po polnoči in iz tega se sklepa, da je nekdo namenoma podžgal. Neumornemu prizadevanju gasilcev in od vseh strani navrelega naroda se je zahvaliti, da se ogenj ni širit dalje. Skrl/ za ceste. V nekaterih občinah se že skoz več let ni posvečala taka pozornost cestam in ob- | činskim potom, kakor letos. »Novine« so se ponovno pečale z vprašanjem popravljanja cest in so morda ravno one pripomogle s svojim pisanjem, da so se občine zganile. Pokazali pa so tudi večkratni nalivi, da pota ne morejo ostati še nadalje v tako slabem stanju, ker je s tem oviran in otežkočen ves promet. Več poti je sedaj že popravljenih. Poti same . so zravnane, posute s šodrom, ob njih pa so skopani precej široki in globoki jarki, ki bodo zadoščali, da odvedejo vodo o priliki kakih nalivov. Prvi korak k zboljšanju je narejen in upati je, da bomo polagoma zopet imeli pola, ki se bodo smela imenovati pota«. Iz Žirov. Pri zadnji katastrofi, ki nas je zadela, smo opazili, kako zelo je bilo uslužno orožništvo in finančna straža. Prav vsem najlepša hvala, onim, ki so pomagali in reševali ijudem pri požaru in onim, ki so se takoj, ko je bilo mogoče, izkazali kot pijonirji pri zgradbi zasilnih prehodov čez naše razvaline. Bog plačaj! Kranj. Učni tečaj francoskega jezika. Francoski krožek priredi letos učni tečaj francoskega jezika za začetnike. Pouk se bo vršil na gimnaziji po trikrat na teden med šesto in osmo uro zvečer. Kdor se želi udeleževali lega pouka, naj pride v petek dne 15. t. m. ob 6. uri zvečer v gimnazijo (I. nadstr.). Tam se bodo prijave vzele na znanje in se bodo v sporazumu z udeleženci določili dnevi pouka. Na tečaj se opozarjajo privatni uslužbenci, uradnice in uradniki. Sprejmejo so tudi učenke zadnjih dveh letnikov Osemrazredne dekliške šole in obiskovalci Obrtnonadaljevalne šole s primerno starostjo in izobrazbo. Ukovina znaša za vsakega udeleženca 20 Din mesečno; kar je drugih stroškov, jih krije krožek iz svojih sredstev. Dobro so letos obiskani tudi konverzacijski večeri za starejše, v francoskem jeziku že izvežbane člane. Te konverzacijske ure vodi gdč. Jugovič z znano požrtvovalnostjo. Knjižnica Francoskega krožka — okrog 500 knjig — je odprta do nadaljnjega vsako sredo popoldne od 5. do 6. ure. Šmartno oh Dreti. Popotnik, ki greš skozi našo vas, postoj ter oglej si tudi našo cerkev, čudil se boš krasni slikariji, dovršeni meseca septembra t. 1. pod vodslvom akademičniJi slikarjev gg. Kleinerta in Holubarja iz Celja. Obenem izrekajo župljani na tem mestu zahvalo, ker sta se umetnika resnično potrudila in napravila iz prej-' šnje siromašne cerkve nekaj res lepega in privlačnega. Novo pri nas jo [udi to, da bode osreče-nih v kratkem nekaj hiš z električno razsvetljav?. Boli pa nas Šmartinščane dejstvo, ker postavljajo lo po Savinjski dolini telegrafske droge, našo' Za-(irečko dolino so pa popolnoma prezrli. Nimamo telefona, no brzojava, dasiravno je pri nas spla-varski promet na isti višini kakor oo Savinji. Skoz Šmartno vozi dnevno avtomobil na postajo in z postaje. Smili se nam žena, ki mora hoditi vsak dan nad dve uri daleč po pošto, plačilo dobi na takšno, da niti za čevlje, katere raztrga na dnevni dolgi poti, nikakor ni dovolj. Jožica pri Ljubljani. V sredo 6. t. m. se je poročil v tuk. farni cerkvi g. France Dobnikar, posestnik in mesar na Ježki z gdč. Marjeto Sitar iz Savelj. Bilo srečno! — Od 1. t. m. se nam pošta zopet vsak dan dostavlja. Poštni direkciji se zahvaljujemo, da je ustregla želji tuk. občinstva. — Danes popoldne prirede tuk. kat. društva veliko javno tombolo, h kateri vse vabimo. Podčetrtek. Lastnik cvetličarne v našem trgu g. Rado Pregrad je bil odlikovan za svoje proizvod«' cvetličarske stroke na letošnji mednarodni razStAvi v Rimu z zlato kolajno, veliko časlno palmo in pohvalno diplomo. Gornji grad. Dno 4. t. m. je umrl zadet od srčne kapi pri delu na polju posestnik Martin Mi-klavc pd. Berglez pri Križu pri Gornjem gradu. Rajni je bil vzor skrbnega, pridnega, dobrega, radodarnega in vernega moža. Njegova hiša je nudila vsakemu gostoljubje in razne dobrote. Bil je vedno zvest pristaš SLS in naročnik krščanskega časopisja Odpočij se v raju! Beda našega ljudstva v poplavljenih kra. jih v Žireh, poljanski dolini, Polhovem gradcu, ob Gradaščici, v dolini Brebrovnice in Ločnice je nepopisna. Zima se bliža z vsemi svojimi grozotami, naši ljudje pa nimajo stanovanja, ne hrane, ne obleke. Pozivamo vse naše krajevne odbore, posebno one v neprizadetih krajih, da z vso vnemo pospešijo nabiranje darov ter jih po naši položnici št. 11.862 pošiljajo oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljano. Zima trka na vrata. Izdatna pomoč je zelo nujna! Pomagajte! Odkupite se! Oblastni odbor. Podpisano županstvo se tem potom kar naj« iskrenejše zahvaljuje za velikodušen dar 2500 Din, katere je poslala občina Dol. Logatec po svojem zastopniku za poplavljencc tuk. občine. Obenem se zahvaljuje cenj. gosp. Francu Paar, hotelirju na Jesenicah in Anionu Mrharju, trgovcu v Ljubljani, ki sta darovala vsak po 100 Din v isti namen, in g. Francu Drobniču v Ljubljani za dar 50 Din ter g. Fr. Toseku, trgovcu v Celju za poslani zavoj obleke za poplavljence. Vsem darovalcem bodi tem potom izrečena najlepša zahvala v imenu vseli ubogih po-plavljencev občine žirovske. Obenem se obračamo na vse, ki niso bili prizadeti po grozni poplavi, da se spomnijo s kakršnim koli darom v katerikoli obliki, nesrečnih poplav-Ijencev, ki so brez strehe, brez obleke in opravo in potrebnega živeža, ter tako lajšajo bedo in garje nesrečnim žrtvam poplave. Vsak dar jo dobrodošel in bo hvaležno sprejet. Kdor hitro da, dvakrat da. Odkupite se Vi vsi, mimo katerih je šla la grozna nesreča ter se izkažite z darom, ki naj dokaže, da čutite s vojimi brati v nesreči! Imena darovalcev se bedo objavila v vseh večjih listih. Županstvo občino žiri. NazzmeimMa Stolna in šentjakobska prosvctn v Ljubljani priredita v Križankah v pondeljek 11. oktobra ob osmih zvečer predavanje. Predaval bo msgr. Viktor Steska. K obilni udeležbi vabita oba odbora, j Zadruga sobo-frkoslikarjev, pleskarjev ir; ličarjev sporoča, da se vrše redne vajeniške pre- I izkušnje v tekočem mesecu. Nekolkovar.e prošnje je vložili do 15. t. m. pri zadružnem načelniku, Rimska cesta 16. Kulturni pregled Iz novosti drž. licejske knjižnice v Ljubljani. (Priobčuje dr. Joža G l o n a r.) (Izreži in shrani! šo boljše pa je, Je izrežeš posamezne naslove, ki te zanimajo, jih nalepiš na karton in sproti alfabetično urediš!) Arkerknccht E, G. F.: Biichereifragen. Berlin, 1914. (40.210.) Arrhenius L.: Das Werden der Welten. Leipzig 1913. (40.097.) Barac Fr.: Les Croates et les Slovčmes ont 616 les amis de 1'Entente pendant la guerre. Pariš 191,9. (40.944.) Barbalič Fr.: Pučke škole u Istri. Statistički prikaz prema stanju neposredno pred početkom svjetskoga rata. Pula 1918. (40.024.) Bendoni J.: Frano Supilo. Cavtat 1919. (41.012:) Bragatto G.: Guida artistica di Udine e suo distretto. Udine 1913. (40.530.) Brunet I. Ch.: Manuel du libraire et de l'ama-leur des livres. Berlin, 1922. (42.351.) Buddha. Die Reden Gotamo Buddhas. Aus iler mittleren Sammtung Majjimanikayo des Pali-Kanons zum erstenmal Ubers. v. K. E. Neumann. Munchen, 1921. (42.526.) Busslor L.: Praktische Harmonielehre. Berlin, 1920. (42.386.) Cassircr E.: Kants Leben und Lehre. Berlin 1921. (II 42.050-11.) Čižek Al.: Leittaden der Kirchengeschichte. Graz 1904. (41.061.) Deussen P.: Die Elemente der Metaphysik. Aachen, 1877. (42.312.) Diwald K.: Die Landschaft als Lehrmittel. Wien 1914. (40.341.) Diiring A.: Philosophische Giiterlehre. Un-tersuehungen iiber die Moglichkeit der Gltickselig-keit und die \vahre Triebfeder des sitflichen Ilan-delns. Berlin, 1888. (42.395.) Fabjančic VI.: O C.ioneuujn n CnoneHunMa. /KeHena 1917 — (40.955). Earp E. L.: The social engineer. New York, 1911. (40.737.) Foerster F. W.: Sexualethik und Sexualp3-dagogik. Munchen 1913. (40.343.) Gazzcttino, 11, di Pola. Pola, 1915—18. (III, IV 42.587.) Gnirs A.: Forschungen iiber antiken Villen-bau in Stidistrien. Wien, 1915. (II 40.441.) Gravier G.: Les frontičres historiques de la Serbie. Pariš, 1.919. (41.230.) Gustinčič Dr.: Vivos voco. Un cadeau a la jeunesse yougoslave pour le nouvel an 1918. Ge-ineve, 1917. (40.696.) Handbitrh, A. Kochs: neuzeitlicher \Vohnungs-kultur. Darmstadt, 1912— (II 42.008.) Haushofer K.: Geopolitik des pazifisehen Ozeans. Berlin, 1924. (45.113.) Iskra. Zabavni sastavi od više domorodnili spisateljah, U Zagrebu, 1846. (41.093.) Kadlec K.: Valaši a valašskč pravo v zemich 6lovans'kych a uherskych. V Praze, 1916. (40.912.) Key E.: Das Jahrhundert des Kindes. Berlin, 1911. (41.097.) Kirclicn-Losiknn, Wctzer n. Woltcs, oder En-cyklopadie der kath. Theologie und ihrer Htilfs-vissenschaften. Freiburg i. Br., 1882—1903. (II 45.031.) Kittel R.: Gestalten und Gedanken in Israel. Leipzig, 1925. (42.377.) Kiimmel O. Die Kunst Oštasiens. Berlin, 1922. Leptir. Zabavnik za god. 1859—62. U Zagrebu 1859—62. (40.242.) Loewy Th.: Die Vorstellung des Dinges auf Grund der Erfahrung. Leipzig, 1887. (42.399.) Lopašič R.: Bihac i bihačka krajina. Zagreb, 1890. (40.067.) Mangold G. B.: Child problems. New York, 1913. (40.752.) Meyer-Liibkc, W.: Romanisches etymologisches VVarterbuch. Heidelberg, 1924. (42.328-III/3.) Millecker F.: Geschichte der Banater Militiir-grenze. 1764-1873. Pančevo, 1925. (42.447.) Načrt zakona o Suvanju narodnog zdravlja. Zagreb, 1919. (III 40.694.) Pernice E.: Pompeji. Leipzig, 1926. (45.250— 220.) Placzek S.: Das Geschlechtsleben der IIyste-risehen. Bonn, 1922. (II 42.242.) Religion, Die, in Geschichte und Gegenvvart. TUbingen, 1909—13. (II 45.164.) Ruskin J.: Sesame and Lilies and the Queen ol the Air. Ne\v York, 1910. (40.758.) Samassa P.: Der Volkerstreit im Habsburger-Staat. Leipzig 1910. (41.074.) Schleuther P.: Gerhart Hauptmann. Leben und Werke. Berlin 1912. (40.434.) Schulze Fr.: Die deutsche Napoleonkarikatur. Weimar 1916. (II 40.368.) Serbie, La, et l'Europe. Expose de la poli-tique serbe... Geneve, 1919. (40.704.) Smrcker O.: Das Grundwasser, seine Er-schelnungsformen, Be\vegungsgesetze und Mengen-bestimmung. Leipzig, 1914. (II 40.142.) Subak G.: Cent' anni d'insegnamento com-merciale. Trieste, 1917. (40.525 ) Šarabon V.: Die Verschiebung der BevSlke-rung von Europa in 19. Jahrh. Wien, 1917 (40.412.) Šerko A.: ttber akute paraphrene Angslpsy-chose. Berlin, 1919. (40.949.) Traditionen, Die, des Hochstifts Freistng. Hg. v. Th. Bitteraut. Mtlnchen, 1905- (45.287-4/5.) Ustav, Hrvatski, iii Konstitucija godine 1882. Razložio B. Šulek. U Zagrebu, 1883. (41.070.) Volkolt I.: Erfahrung und Denken. Kritische Grundlegung der Erkenntnistheorie. Hamburg, 1886. (42.393.) Volney C. F.: Die Rulnen oder Betraclitungen iiber den Umsturz der Reiche. Leipzig, 1860. (41.063.) AVaddington Ch.: Die Seele des Menschen. Leipzig, 1880. (42.378.) \Vemlt F. M.: Die Seele les Weibes. Versuch einer Frauen - Psychologie. Korneuburg, 1892. (42.358.) WiIson W.: Memoiren und Dokumente. Leipzig, 1923—24. (II 42.049.) Worringer \V/ Formprohleme der Gotlk. Mtlnchen, 1922. (42.082.) Zingcrle I. V.: Schlldereien aus Tirol Inns-bruck, 1877. (40.535.) Zupančič R.: uber die Normierung der Nor-malform der Gleichuni? der Geraden. wien, 1911. '40.714.) H KONCERT WILLIAMA GWINA. Koncertna sezona 1926-27 se je otvorila s kon-terlom umerikuuskegu koncertnega pevca W. G\vina v pondeljek dne 4. t. m. v fllharmonični dvorani. Pevec ie odpel za naše razmere zelo poučen in zanimiv program, ki je obenem orientacijskega pomena in moderen impulz hkratu. Spored je bil tridelen: na čelu je bilo deset francoskih modernih vokalnih skladb s spremljevanjem klavirja. Od teh je bilo pet od znanega nam impresionističnega klasika C. lJebussyja,- dve od G. Faureja, z ostalimi tremi pa so se nam predstavili najmodernejši francoski sedanji skladatelji A. Rousset in F. Poulence. Tem gre v nasprotju z impresionističnim skladanjem za veren in enostaven izraz v več ali manj polifonem stilu, ltjor sta se spremljava in glas strnila v enoten organizem, v katerem spremljava nima več tolike ilustrativne, podrejene funkcije, kar pomeni isti preobrat k novemu, stvarnemu realizmu, ki ga je v zadnjih štirih, petih letih doživela tudi upodabljajoča umetnost. Ni čuda, da srečamo v tej taki vrsti glasbenega programa tudi zgodnjebaročno, stilno sorodno muziko, namreč štiri Angleške pesmi iz 17. stol. od H. Lawesa in H. Purcella. Zadnjo tretjino programa so izpolnile priredbe zamorskih pesmi v priredbah Burleigha in IIayesa. Za tvorbo moderne le pesmi niso brez pomena, ker odkrivajo nova, zanimiva ritmična pota, dajejo vpogled v eksotični linearizem in so mestoma tudi harmonski dražljive. S programom moremo biti zadovoljni. Pevec je odpel program, podrobno naštudiran, z globoko smiselnim prednašanjem, pa žal, z malo šibkim glasom, ki pa ni kratil instruktivne koristi koncerta. Na klavirju ga je spremljal prof. L. Škerjanc. V. Pianist Ivan Noč priredi svoj klavirski koncert v petek, dne 15. oktobra ob 8. uri zvečer v Fil-harmonični dvorani. Za svoj program si je izbral po večini klasični program in so na njem zastopani sledeči mojstri klavirskega stavka: Gluck-Brahms, Mozart, Beethoven, Chopin, Liszt, dalje Debussy, Hummel in Ravel. Pianist Noč je brez dvoma eden najodličnejših jugoslovanskih pianistov, znan tudi v širšem svetu, saj je priredil tudi v tujini že več svojih samostojnih koncertov. V letošnjem šolskem letu deluje kot prof. konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani, dočim je lansko leto poučeval klavir na Neues Wienerkonservatorium na Dunaju. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi prihodnji ponedeljek, 18. t. m. ob 20. uri v Frančiškanski cerkvi svoj prvi cerkveni koncert. S tem koncertom se oddolžj »Ljubljanski Zvon«, eno naših najagilnejših in najidealnejših kulturnih društev, spominu nesmrtnega in za našo glasbeno literaturo prezaslužnega skladatelja Antona Foer-sterja, kojega glavno kulturno udejstvovanje je bilo ravno na cerkvenem polju. Pod vodstvom svojega zborovodje g. Zorka Prelovca izvaja /Zvon« Foer-sterjevo >Missa solemnis« za zbor in veliki orkester. Solistično nastopi na koncertu gna. Ramša-kova, orkestr. spremstvo pa je prevzelo orkestralno društvo Glasbene Matice. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Ccrkvoni knnccrt priredi v škofjeloški kapucinski cerkvi cerkveni zbor ljubljanske frančiškanske župnije pod vodstvom svojega dirigenta p. Hu-golina Sattnerja v nedeljo dne 17. oktobra popoldne ob pol 5. Na sporedu je 16 točk — najlepše skladbe naših domačih skladateljev. Vstopnice se prodajajo v Škofji Loki v Debeljakovi trgovini pod uršulin-sko cerkvijo, na dan koncerta pa eno uro pred začetkom pred cerkvenimi vrati. Koncert se vrši pod okriljem Rdečega križa in je čisti dobiček namenjen pcplavljencem; zato se preplačila hvaležno Tctmburai. Mesečna revija za tamburaško glasbo. Urejuje Adolf Groebming. Prvega letnika številke 7, 8 in 9 leže pred nami. List ima književno in glasbeno prilogo. V prvi prinaša članek o trzanju ali tremoliranju ter o tainburinu in trianglu, dalje pregled tamburaškega gibanja v državi, katero bo imel list znatno poživeti, dalje poziv k delu za Tamburaški leksikon in Listnico uredništva. Glasbena priloga št. 7. prinaša s prvo nagrado nagrajeno E. Adamičevo Koncertno kolo št. 1 in 2 in v naslednji še sedem priredb Narodnih pesmi od istega skladatelja (Potrkan ples, Lastovki v slovo, Voglar, Zar je morala, Čergo moja in Kiša pada). Koli sta za bisernice, kontrašice in brače malo težji, zato pa zelo efektni skladbi, ki bosta vneli marsikatero tamburaško družino k študiju, narodne pesmi so učinkovito prirejene. Želimo reviji trajno življenje in obilo uspeha pri gojenju te tako lahko širljive glasbe, ki pa se nikakor ne more pri nas dobro dvignili na resen umetniški iiivo, marveč zaostaja v manjvredni produkciji. Nudi naj tambUrašem boljšega materiala, kakor je to začela, pa v še večji meri! Uredništvo in uprava Tamburaša se nahaja v Ljubljani, Cojzova 9. I. CjublfansTko gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. 10. oktobra, nedelja: SKOPUH. Komedija Premi- jera. Izven. 11. oktobra, pondeljek: Zaprlo 12. oktobra, torek: Zaprto. 13. oktobra, sreda: Zaprto. 14. oktobra, četrtek: DR. KNOCK ALI TRIUMF MEDICINE. Red A. 15. oktobra, petek: MACBETH. Premijera. Izven. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. 10. oktobra, nedelja: PRODANA NEVESTA. Go- stujeta ga. Irma Polakova in g. Mirko Jelačin. Izven. 11. oktobra, pondeljek: Zaprto. I 12 oktobra, torek: OTHELLO. Red B. 13. oktobra, sreda: Zaprto. 14. oktobra, četrtek: RIGOLETTO. Gostuje g. M. Jelačin. tied E. Dramsko gledališče v Ljubljani 09tane v ponedeljek, torek in sredo zaprlo in to vsled tega, ker se izmenjujejo v gledal šču električne baterije. Občinsivo prosimo, -da vzame tc nr znanje. Gospa Polakova, gost v naši operi. Vsled obolelosti gdč. Žaludove gostuje danes v nedeljo ; zvečer v naši operi izredno priljubljena članica i Narodnega gledališča v Zagrebu in odlična umet-! niča, gospa Irma Polakova. Poje namreč glavno ! vlogo v Smetanovi operi Prodana nevesta , vlogo Minke. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Moliorov »Skopuh« v ljubljanski drami. V nedeljo dne 10. t. ni. bo v ljubljanski drami premijera znamenite Molierove komedije »Skopuh-. Skopuha Harpagonn igra g. Rogoz, ki nastopi topot prvič v glavni vlogi francoske klasično komedije. V večjih partijah sodelujejo gg. Vida, Medvedova, Mira, Jan, Drenove«. Povhe in Plut Rež'Jo vodi g. prof. Šesl, po katerega načrtih je izvedena tudi inscenacija. Začetek ob 8 uri zvečer. Predstava bo izven abonmann Tenorist Mirko Jelačin kot Janko v »Prodani nevesti«. Danes v nedeljo dne 10. t. ni. uo.-itu.ie ka- kor že objavljeno v ljubljanski operi gospod Mirko Jelačin in sicer poje vlogo Janka v »Prodani nevesti«. Gospod Jelačin jo resen pevec-uuietnik, ki vživa v raznih nemških mestih, kjer je do sedaj deloval, lep sloves. Na na&em odru ga bomo tn večer prvič pozdravili in to tem odkritosrčnejše kot rojaka, ki se je posvetil temu vzvišenemu poklicu. Ostala zasedba je sledeča: Marinko poje gospa Irina Polakova, Ljudmilo ga. Poličeva, Kato gdč. Potučkova. Kecal je g. Rumpel, Vašek g. Kovač, oba kmeta sta gg. Šubelj in Janko. V sceni »Glumačev« v III. dejanju nastopijo ga. Ribičeva ter gg. Mohorič in Perko. Pri operi, ki je doloma nanovo inscenirana, nastopi tudi celotni baletni zbor pod vodstvom gdč. Tuljakove. Predstava se vrši kot izven. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. GLEDALIŠKA SEZONA V CELJU. Prvotno se je govorilo, da bo vodil celjsko gle« dališče poklicni igralec in so pri lem nekateri krogi mislili, da bo prišel v Celje g Bratina iz Maribora. Imenovani je sedaj prevzel ptujsko gledališče in misli pri tem vzgojiti po bližnji in daljnji ptujski okolici diletanto in na la način buditi po deželi smisel za lepo umetnost. Za Celje pa se je našla — kakor smo že poročali — rešitev na ta način, dn bodo prihajali ljubljanski igralci redno v Celje prirejal igre. Slišimo, da bo prvi nastop ljubljanskih igralcev 19. oktobra. Prvotno so nameravali dati Cankarjeve Hlapce , a so baje to misel opustili in bodo najbrže nastopili z enim ali drugim Moliero-vim igrokazom. Radovedni smo, kako bodo Celjani pri- tej priliki pokazali smisel za umetnost. Gospodarstvo Cvenkel, Ljubljana. Pomanjkanje vagonov v Sloveniji. Ze pred mesecem dni se je član tarifnega odbora gosp. Ivan Mohorič obrnil na predsedstvo tarifnega odbora, da intervenira pri ministrstvu železnic zaradi pomanjkanja vagonov v Sloveniji. Na to intervencijo je podal gosp. inž. Bora Popovič, pomočnik ministra železnic sledečo izjavo: Pomanjkanje vagonov je nastalo iz sledečih vzrokov: Pred vsem je letošnji sezonski promet veliko večji od lanskega leta, čeprav je žetev slabša od lanske. Vsled poplave je bil most pri Bogojevu porušen in so vsled tega zastajali vagoni na teli progah. Poplave v Italiji so bile vzrok, da je ta država prevrgla velik del svojega prometa na naše severno-zapadne linije in so pri tem v prvi vrsti prizadete slovenske železnice. • Kar se tiče izposojenih vagonov, se mora pripomniti, da niso še vrnjeni inozemstvu. To je odgovor ministrstva železnic. V prvi vrsti moramo priznati, da je zelo diploniatično sestavljen, v drugi vrsti pa moramo konstati-rati, da ne odgovarja resnici. Letošnji promet je veliko večji od lanskega — to je res! To pa je vedel minister že marca meseca tekočega leta, kajti podal je izjavo v parlamentu, katero sem dobesedno citiral v svojem članku v »Trgovskem listu« z dne '28. septembra. Tudi je res, da je bil most pri Bogojevu porušen. Ni pa bilo potrebno, da bi vsled tega morali zastajati vagoni na teh progah, ker bi se pač lahko izpeljali po ostalih. Vsekakor je bolje, da vagon naredi eno turo, četudi mogoče '200 km zastonj in da potem služi prometu, kakor pa, da čaka mesec dni na svojem mestu, vse tako dolgo, dokler se most ne popravi. Tudi ta izjava gosp. pomočnika ne drži! f Kar pa se tiče izjave, da izposojeni vagoni še niso vrnjeni, moramo ko konštatirati, da je že skoraj polovica izposojenih vagonov vrnjena in da nobenega od izposojenih vagonov že od 1. septembra ni v prometu. Ti vagoni se zbirajo v Mariboru na Teznu, tam jih komisija prevzame in vrača lastnikom. To so gola dejstva, katerih ne ovrže nihče. Toliko v odgovor gosp. pomočniku na njegovo, predsedstvu tarifnega odbora poslano izjavo. To je eno. Drugi vzrok, da primanjkuje vagonov naši industriji in trgovini pa je ta, da se razpoložljivi vagoni ne porazdelijo pravilno. Po stari naredbi generalnega ravnateljstva želcznic — je treba prvenstveno kriti potrebo za nakladanje režijskega prometa. V praksi se postopa čisto drugače! Krije se celokupna potreba premogovnikov, ki so z ozirom na pri-četek hladnejšega vremena in potencirane jesenske kampanje zadnji čas povečali svojo produkcijo in nakladajo večje število vagonov kot poprej. Šele ko je ta celokupna potreba pokrita, se dostavijo vagoni ostali industriji in trgovini. Ta enostranost se nam ne zdi pravilna, ker povzroča pomanjkanje vagonov privatni industriji in trgovini. Tovorne ladje večkrat čakajo na naše blago; vsled nedostavitve vagonov pa mora naša industrija in trgovina trpeti škodo. Pred kratkim se je dogodil sledeči slučaj. Neko podjetje v Sloveniji je imelo do gotovega roka dobaviti in dostaviti v tržaško pristanišče večjo količino lesa. Ker pa železnica ni dostavila polrebnih vagonov in je za tovor namenjena ladja računala približno 16.000 Din za vsak dan zamude, je bilo podjetje, da zadosti kupni pogodbi, primorano kupiti to blago na licu mesta. Vkljub temu, da je v proračunu predvideno 380 milijonov dinarjev za popravilo vagonov, čaka na popravilo samo v Sloveniji nad i 2000 vagonov. Postaje kot n. pr. Dobrova, Oto-de, Dravlje, Brezovica, Kresnice in Tezno so prenapolnjene s takimi pokvarjenimi vagoni, ki predstavljajo naravnost zrcalo našega dr-i žavnega gospodarstva. Celokupna vrednost i teli vagonov znaša dobrih 100 milijonov dinarjev, to premoženje pa vsled malomarnosti naše uprave propada z vsakim dnem. Tvornica vagonov v Subotici odpušča delavce, vagoni pa preperevajo in rjavijo. Naša industrija, ki | se vsled pomanjkanja dela bori za obstanek, bi lahko po nizki ceni izvršila ta popravila. Te nevzdržne razmere zahtevajo takojšno re-lu cd uro. IC članku o pomanjkanju vagonov podajamo še naslednje podatke, ki jih je dal finančni minister v svoii nedavni izjavi: skupaj imamo 29.590 normnlnotirnlh, od teh je 5315 izposojenih, v popravilu j;!> ie 2120. na nooraviln na čaka 10.818 vanonnv. Hmeljsko tržišče. Zatec, ČSR, fi. t. m : Mirno — cene od 3(100—4200 Kč za 50 kg. Železarski kartel in Jugoslavija. Vprašanje železarskega kartela je za jugoslovanske železarne življenjske važnosti. Vendar dosedaj še ni o pogajanjih konkretnih podatkov glede Jugoslavije in zato se bomo z vprašanjem obširneje pečali, ko prejmemo od strokovne strani natančnejša obvestila. Izkaz o stanju Narodne banke z dne 30. septembra 1926. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. septembra 1926.) Aktiva: Kovinska podlaga 420.0 (+1.0), posojila: na menice 1285.2, na vrednostne papirje 2439, skupaj 1529.2 ( + 12.8), račun za odkup kronskih bankovcev 1151.9, račun začasno zamenjave 351.5, državni dolg 2966.3, vrednost založenih državni h posestev 2138.3, saldo raznih računov 418.1 (+17.1), skupaj 8975.6; pasiva: glavnica in rezervni fond 38.0, bankovci v obtoku 5718.6 (+69.5) račun začasne zamenjave 351.5, državne terjatve 18.0 (—97.1), obevznosti: po žiru 353.1, po raznih računih 271.8, skupaj 628.0 (+58.6), vrednost založenih državnih posestev 2138.3, ažija 83.0, skupaj 8975.6. Obrestna mera je ostala neizpreme-njena. Za povečanje izvozu žita. Dne 7. t m. se je vršila v Belgradu konferenca za povečanje izvozu žita. Na konferenci so ugotovili sledečo standarde: pšenica 76, tujih primesi 2%; koruza: ne sme biti več kakor 2% pokvarjene (v slabih letih več); ječmen 58—61 s 3—4%; rž 138—70 4rA, 2% tujih primesi. Glede načina kontrole teh standardov pa so bila mnenja deljena. Sarajevska trgovska in obrtniška zbornica se je te dni preselila v svojo novo palačo v Ferhadiji, v kateri se vrše poslednje adaptacije. Povišanje kapitala. Vranjska Privredna banka povišuje svoj kapital od 1 na 2 milijona dinarjev. Državni monopol špirita. Zagrebški Jutarnji list:: poroča o akciji nekih industrijcev špirita, da bi država prevzela v roke prodajo špirita in produktov, medtem ko bi tovrnice ostale v privatni posesti. — Država naj bi torej lo vzela v svoje roke sedanjo delniško družbo za promet špirita. Znatno zboljšanje gospodarskega stanja v Nemčiji. Gospodarstvo Nemčije je krizo, ki je nastopila koncem leta 1025. že' prebolelo. Kakor vsi znaki kažejo, je pričakovati skorajšnji prlčetek nove konjunkture. Industrija je hitro spoznala vzroke gospodarskega nazadovanja. Izvedla je novo organizacijo; nastali so velikanski trusti, katerim je uspelo v razmeroma kratuem času nacionalizirali produkcije, veliko število podjetij iste stroke se je fuzijonirnlo, nerentabilna podjetja so ustavila obrat, ona podjetja pa, ki so življenja zmožna, so pocenila obrat, tako da more danes nemška industrija zopet z uspehom nastopiti na svetovnem težišču. Potek konjunkture se najbolje zrcali v statistiki insolvenc. Med tem ko je bilo v februarju prijavljenih 2016 slučajev insolvence, je to število v avgustu padlo na 503 Zavarovanje kredita. Vse evropske državo streme za povečanjem izvoza. V ta namen dajejo iz-vozničarjem nešteto ugodnosti, ker se pač zavedajo pomena povečanega izvoza za plačilno bilanco; med temi ugodnostmi jo tudi zavarovanje kredita. Avstrija je ravno pred nedavnim začela se bavili s tem vprašanjem, o čemer smo svoječasno poročali. Anglija je v ta namen potrošila od leta 1921. sem že 25 milijonov funtov šterlingov. Belgija je. dovolila leta 1921. kredit 250 milijonov frankov za prodajo belgijskih proizvodov v inozemstvu. Belgijci so na podlagi lega kredita prodali za 188 milijonov frankov, garancij so dali za 94 milijonov. Tudi Danska je začela s privatno inicijativo na tem polju. V zvezi z amerikanskimi družbami je prišlo do državne garancije 20 milijonov kron za inozemske kliente danskih izvoznikov. Poleg lega so dovolili petmilijonski kredit za izvoz poljedelskih produktov. Ptuj. S e j m s k o poročilo. Na živinski sejem dne 5. oktobra so prignali 188 volov, prodali pa 55 po Din 8.50—7.— za kg žive teže; '246 krav, prodali 197 po Din 7—2.50. Teleta po 10—9 Din; 05 juncev, prodali 7 po Din 7—6; 150 junic, prodali 34 po Din 8—5.50; 15 bikov, prodali 4 po Din 7.50—5.75; 45 konj in 61 kobil, prodanih 6 konj po '2000—500 Din komad in 10 kobil prodanih po 1500—1125 Din; 11 žrebet, prodani 2 po Din 1000 do 600 komad. — Na svinjskem sej m u dne 6. oktobra je bilo 480 svinj, prodanih pa 114. Ce.j-ne za plemenske svinje Din 9—10, prolenki po Din 10—12, debelo svinej pa po Din 12—13. Pra-sci 6 tednov stari 50—75 Din, 7 tednov 100—120, 8 tednov 125—150 Din, 10 tednov 165—175 Din, 12 tednov stari pa po 180—275 Din. ttorsa Dno 9. oktobra 1926. DENAR. Zagreb. V današnjem prostem prometu so» bili zabeleženi sledeči kurzi: Berlin 13.51 (13.484 —18.514), Italija 224.25 (217.77—219.77), London 274 80 (274.30—275.15), Nevvvork 56.50 (56.42— 56.62). Pariz 165 (164—166), Praga 167.80 (167.38 —108.18), Dunaj 7.98 (7.965—7,995), Curih 10.9425 (J0.9275—10.9575); senzacijo je vzbudil nagli dvig lire, katerega je pripisovati dejstvu, da jo špekulacija računala s padcem lire in jc sedaj primora-na kriti se. Curih. Belgrad 9.1125 (9.1475), Berlin 123.50 (123.30), Milan 20.50 (20.15), London 25.12 (25.121) Newyork 517.50 (517.75), Pariz 14.90 (14.8625), Praga 15.32 (15.325), Dunaj 78 05 (73.125). Dunaj. Devize: Belgrad 12.50, Kodnnj <88.05, London 34.34, Milan 28.15, Ne\vyork 707.44, Pariz 20.39, Varšava 78.05. Valute: dolarji 704.60 lira 28.02, dinar 12.48, češkoslovaška krona 20.90. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dimni. Poobanka 70.000. Mun-dns 1.055.000. Slave* 131.000. Slavoniia 36.SOO. Radio Na tem mestu smo pred tedni že povdarili, naj si radio-aparat sestavlja le oni amater, kateremu ni vse na tem, da bi samo poslušal koncerte in predavanja, ampak oni, ki ima tudi zanimanje za tehnično stran tega interesantnega športa. Imeti mora, kot že omenjeno nekaj veselja do eksperimentiranja in jmoučevanja visokofrekvenčnih fenomenov. Ako nimaš vsega tega, potem je pač najbolje, da greš in si kupiš že sestavljen aparat prvovrstne znamke, ki pa žal ne bo poceni. In prav to je, kar nagne toliko amaterjev, da si sami sestavijo svoj aparat. Kupljeni radio-aparati so namreč danes še odločno predragi, bodisi da pri njem zasluži trgovec nerazmerno veliko, bodisi da hoče konštrukter preveč za svoje delo, pa tudi razne licence mora amater horendno plačati. (Žalostno slavna je v tem oziru nemška firma Tele-funken.) Ali pa si je mogoče sestaviti iz kupljenih delov res prvovrsten aparat, ki bo zelo občutljiv, glasan, selektiven, naravnega glasu in ki ne bo predrag? Da! Toda samo, če dobiš zato točno in natančno navodilo, se tega držiš brezpogojno in imaš priliko kupiti si res prvovrsten sestavni materijah Prvi del tega pogoja je spolniti nam, ki bomo skušali podati kar najtočnejši popis aparata, ki je vpeljan že leta, in s katerim je zadovoljnih na milijone amaterjev. V to svrho lo reproducirani v današnjem »Slovencu« tudi trije načrti in sicer predstavlja prvi principijelno shemo, drugi kaže, kako je razvrstiti posamezne sestavne dele v aparatu, tretji pa, kako je te dele medseboj spojiti. Odločili smo se za znani amerikanski Reinartzov sestav s kaipiaoitetno in induktivno reakoijo in sicer z dvema žarnicama, to je avdion in en nizko-frekvenčni ojačevalec. Več tehtnih vzrokov je, da smo zbrali ravno ta sistem, ki je brezdvomno razen kristalnega detektorja najbolj razširjen aparat na svetu. Najvažnejši izmed vzrokov bo pač ta, da je sestava tega aparata črez vse preprosta, tako, kot zlepa ne pri kakem drugem sistemu. Glede občutljivosti se morejo meriti ž njim le »super« velikani z 6—8 žarnicami. Slika 1« Dobiš s tem aparatom zlahka malodane. vse evropske oddajne postaje. Sprejem ,je dovolj jak za več naglavnih slušal. Nekatere postaje (Praga, Breslava, Glivnice, Rim, Frankfurt, Miian, Barcelona, Dunaj) so celo preglasne, če 'zrabiš vso reakcijo. In če kdaj pozneje pritakneš še eno nizko-frekvenčno ojačenje, imas dovolj močan sprejem za sobni zvočnik. Morda da sem dobil na dvocevni Sliškovičev >avtodyne« nekaj močnejši glas kot na Reinartza, a ga oni kvalitativno od daleč ne dosega. Selektiven je ta sestav do popolnosti in prav v nobenem slučaju ti ne pojeta dve postaji obenem. Kar se tiče kvalitete sprejema, se tudi zlahka gre meriti s katerimkoli reakcijskim sistemom ; vsekakor je glas mnogo naravnejši in čistejši kot pri znanih aparatih, ki tvorijo reakcijo s tuljavami. Nevtrodyni se tozadevno komaj za spoznanje boljši. Upravljanj aparata je naravnost otročje lahko, z enim vrtljivim gumbom iščeš oddajne postaje, z drugim pa reguliraš jakost glasu. Kakega drugega vrtenja ali pretikanja sploh ni. Reinartzov sistem opravičeno oplaši marsikoga, saj je znano, da je zanj treba tuljav s tridesetimi od-cepki .Pri našem poenostavljenem sestavu tudi teh ni, ker so povsem nepotrebni. Ima pa žal eno veliko napako, kot vsi aparati z reakcijo na anteno, da namreč nevešč amater z neprevidnim manipuliranjem in presiljeno reakcijo silno moti vse svoje sosede-amaterje, ker ono žvižganje, ki se pojavi pri iskanju postaj ali pri pretiranem po-jačenju glasu prav tako izžareva tvoja antena, kot kaka oddajna postaja. Ima pa Reinartzov sestav tudi to prednost pred drugimi, da je stopnjo reakcije silno lahko regulirati in se i6ta postopoma 0 5 6 6 1 n ho. m Zz -o o o o O^o P.O Tr O5i PjO wmi Zl to Ki T 2JL Ki L = tuljava A = antena Z — zemlja KI = antenski kondenzator K2 = reakcijski kondenzator K3 = mrežni kondenzator U = upor Slika 2. Zl = audionska žarnica Z2 = ojačevalna žarnica B = visokofrekvenčni zapah TI — nizkof rek venčni transformator T = telefon R1 = upor za audionsko žarnico R2 upor za ojačevahio žarnico ln počasi zvišuje in jo vsak amater-začetnik prav lahko obvlada, če ima le nekaj dobre volje, oziroma takta napram svojem tovarišem-amaterjem. Glede notranje izpeljave pa je Reinartz vsekakor mnogo bolj kakor drugi sestavi podvržen zamol-klosti radi izgub vsled kapacitet alj uporov. Radi tega je ravno pri tem sistemu posvetiti posebno pažnjo antenski tuljavi, kondenzatorju, pa tudi pravilnim spojem med posameznimi deli. In sedaj k popisu. Najprej si oskrliimo šatutjo, v katero bomo montirali sestavne dele. To naj nam naredi mizar an sicer najbolje iz orehovega lesa, ki se pusti lepo vrtati; pa tudi lepo Strukturo ima in je očesu prav prijeten, ko je poliran. Ni treba da bi bile deske debelejše, kot 1 cm. Spodnja temeljna plošča je lahko iz mehkega lesa in naj bo debela 2 cm, dolga naj bo 40 cm, široka pa 18 cm. Obod. naj bo visok 15 cm, tako, da bo notranja mera šatulje znašala 40X18X13 cm, od zunanje višine 15 cm vzame namreč temeljna deska 2 cm. Prednja in zadnja stena merita po 42X15 cm, stranski dve pa po 18X15 cm, pokrov pa pride na 42X20 cm. Satulja naj bo narejena tako, da sta prednja in zadnja stena pritrjeni z nekaj vijaki na stranski dve steni. — Med tem, ko ti dela mizar šatuljo, pojdi v Ljubljano po sestavne dele. če hočeš imeti večjo izbiro, se pelji v Zagreb. Nabaviti si moraš sledeče delo: 1 vrtljivi kondenzator s 500 cm kapacitete, vrtljivi del (rotor) naj ne bo iz polkrožnih plošč, ampak naj imajo obliko obisti; vse plošče naj bodo precej debele in razsloj med njimi znašaj vsaj 2 mm. Brezpogojno naj bo rotor na prestavo v razmerju 1:20 (Feineinstellung). Iz rotorja na pritrdilni vijak naj bo speljano pero. — Drugi vrtljivi kondenzator naj bo prav tak, a naj Slika 3. ima 300 cm kapacitete. Dalje kupi 15 m bakrene žice, debele 0.8 mm, kj je dvakrat (>vita z bombažem; iz te žlice bomo navili tuljavo .za katero damo navodilo v prihodnjem članku. Mrežni kondenzator naj ima kapaciteto 300 cm in naj ima zračno izolacijo (Dubilier). Držalo za silitni upor naj bo preprosto, pa z dobro izolacijo in sigurnimi kontakti. Mrežni ali silitni upor naj bo kar najboljše kvalitete če le mogoče L(iwe ali Telefunken. Kupi pa 5 uporov in sicer po 1, 2, 3, 4, in 5 mego-mov in si izgovori, da boš obdržal onega, ki ti bo pažhoifo odgovarjal? druge 4 »a vrnil. Za visoko- frekvenčni zapah si kupi 40 m bakrene 0.2 mm debele izolirane žice. Kupi si nadalje dva podstavka za žarnice in sicer taka. brez kapacitete. Potem, en nizkofrekvenčni transformator v razmerju 1:5, dva upora (reostata) za žarnice po 30 omov in sicer taka, da ju lahko montiraš v ša-tidji, brez da bi moral biti vrtilni gumb zunaj. Zbrati imaš še dve žarnici, in tu je izbira težka. Menda bo še najbolje, da kupiš žarnice, ki porabijo čim manj toka in so preizkušene. Iz lastne skušnje morem svetovati Kremenzky A 11, ali Pluiips A -m Ne rečeni pa, da »o druge firme slabše, a izbira je prevelika,, da bi naStel vse one, ki so primerne. Kupiti ti je nadalje še 8 vtikal za vdelanje v les in toliko bananskih vtikal. Vzemi tudi tri metre posrebrene štirioglate žice za spoje. Prednja stena šatulje naj bo lesena, čeprav je pri Nemcih navada, da je ta iz gumijaste plošče. Ni prav nobenega vzroka, da bi metali denar za ta luksus. Les je brezdvomno prijetnejši za oči, izolator pa trdi gumi ni prav nič boljši od suhega lesa. — Prednja stena šatulje mora imeti 4 luknje: 2 za oba vrtljiva kondenzatorja (K1, K3), 2 pa za telefonska stikala. Vse luknje naj bodo v enaki višini in sicer 8 cm od tal. Za prvi kondenzator (K1) naj bo oddaljena od desnega roba 12 cm, za drugi kondenzator (K!), pa 23 cm. Prva luknja za telefon naj bo oddaljena od levega roba 4 cm, druga pa 6 cm, tako da sta si ti dve luknji 2 cm narazen in da je od druge telefonske luknje do kondenzatorja (K,) 6 cm. Premer lukenj je mogoče določiti šele, ko imaš v rokah kondenzatorje in telefonska stikala. — Tudi zadnja stena mora imeti 6 lukenj in sicer 2 na desni strani, 4 pa na levi. Vse te luknje naj bodo 4 cm od tal, zunaj merjeno. Prva naj bo 6 cm od desnega roba, druga pa 12 cm. Na levi strani naj bo prva luknja 3 cm od roba, druge tri pa po 2 cm narazen. Ko si že pri trgovcu, si kupi razven sestavnih delov, ki smo jih zgoraj omenili, še sledeče priprave: eno ali dvoje naglavnih telefonov ali slušal in oicer dobre znamke (Telefunken ali Blau-punkt), potem akumulator za žarnice, ki naj ir®a vsaj 20 amperskih ur in ki ti bo svetil kakih 150 ur po vsakokratni napolnitvi. Kupiti si moraš tudi anodno baterijo s 60 volti, ki ti bo zadostovala kakih 6 mesecev. Treba bo tudi 2 m izolirane bakrene vrvice za napeljave iz akumulatorja in 8nodne baterije v aparat. Za vzemljenje antene moraš imeti tudi antensko sklepalo solidne lan. štrukcije. Ce le moreš, kupi si tudi voltmeter, ki bo kazal od 0—6 voltov in od 0—100 voltov. Vse to te bo stalo krog 2000 Din. PRAVILNIK 0 BREZŽIČNIH PREJEMKIH APA, RATIH ZA PRIVATNO UPORABO. Vse naše radioamaterje opozarjamo na »Pravilnik o brezžičnih prejemnih aparatih za privatno uporabo«, ki je izšel v 152/26 številki »Službenih Novin« in katerega je izdalo v svojih »Okrožnicah« v št. 33/2C poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljub-ljani. Vsak radioamater se mora s tem pravilnikom dobro spoznati že vprej, nego si nabavi aparat, da ne bi trpel po nepotrebnem občutno škodo. Istotako morajo dobro poznati ta pravilnik vsi, ki kupčujejo z radio aparati in ki jih uvažajo. Pravilniku so pri-dejana tudi »Pojasnila in določila«. Ta pravilnik si lahko vsa kinteresent nabavi pri uredništvu »Uradnega lista za ljubljansko in mariborsko oblast«. — Imenovani pravilnik je izšel v 67. Stev. iz 1. 1926 »Ur. l.c Istotako lahko dobi vsak radioamater ta pravilnik na vpogled pri vsaki pošti v državi. S tem novim pravilnikom so ukinjene vse prejšnje odredbe glede vporabe in prodaje radioaparatov v naši državi. Spori SREDNJEŠOLSKI MEETING. Včeraj se je vršil na športnem prostoru ASK Primorja srednješolski meeting za pokal Športne zveze. Doseženi rezultati so z ozirom na razmočen teren izvrstni. Zmagala je srednja tehnična šola z 38 točkami. Nepričakovano je dosegla 2. mestu II. drž. realna gimnazija. Rezultati: 100 m: 1. predtek: 1. Režek (II. drž.); 2. Malnerič (real.) — 2. predtek: 1. Omladič (II. drž.): 2. Paušič (telin.). — Finale: 1. Režek 11.9; 2. Paušič; 3. Malnerič. — Sigurna zmaga favorita Režka, ki je dosegel z ozirom na slab teren izboren čas. — 200 m: 1. Slapničar (tehn.) 2:15.3; 2. Furlan (tehn.) 3. Stupica (real.). — 3a mlnuiim premagal jizborna Amerikanca Hi-chard^a in Kinseya, in tega Laiidmauna je Karel premagal prvič 6:1, 0:6, 6:2, drugič pa 6:2, 6:2, 6:1; zraven pa še Froitzheima 6:1, 6:0, 6:0. Pravijo, da je Karel trenutno najboljši igravec na svetu, še boljši kot Najuch in Burke in tudi boljši kot Tilden. Znani športni veščck Wallis-Myers sestali vsako leto seznam desetih najboljših amaterskih igravcev tenisa. Doslej je bil zmeraj prvi Tilden, letos pa ne. Wallisu služijo pri oceni za podlago igre v Wimbledonu, igre za Davisov pokal in boji za ameriška prvenstva. Tale je njegov seznam: 1. Lacoste, 2. Borotra, 3. Cochet, 4. Johnston, 5. Tilden, 6. Richards, 7. Harada (Japonec), 8. Alonso (Španec). 9. Kinsey, 10. Brougnon. V žen-skem seznamu Willsova ni notri, ker se ni udeležila ne tekem v WimbIedonu in ne onih za ameriška prvenstva. Suzana je še v seznamu, ker takrat še ni bila profesionalka. Seznam se glasi: 1. Lenglen, 2. Godfree, 3. Alvarez, 4. Mallory, 5. Ryan, 6. Browne, 7. Fry, 8. Watson, 9. Jessup, 10. Vlasto. — Lacoste pravi, da je Tilden boljši kot on ali Borotra, da je bil letos na kolenu ranjen, da bo pa drugo leto vse prekosil. Dr. Peltzer starta danes na Dunaju v teku na 1000 m in samozavestno naznanja, da bo zboljšal rekord Francoza Martina 2:26.8, postavljen pred dobrim tednom. — N u r m i je prišel nazaj domov; pravi, da bo spet začel študirati nove metode in da bo skušal popraviti svoj zadnji poraz v Berlinu. Veliko bolj je simpatičen kot Pcltzsr. — Leta 1905 je prehodil Buckler v 1000 urali 3264 km; sedaj ga je prekosil Bialoblocki s 3374.044 km; 42 dni zapored je hodil po 80 km. — Violet Pierceu se imenuje angleška gospodična, ki je pretekla klasično angleško maratonsko razdaljo Windsor—London. 42 km, v 3:40:22; seveda je to ženski svetovni rekord. Zadnji maratonski tek letos je tekel Stenroos v 2:41:29. — V Helsinkih so tekmovali dijaki baltskih držav Finske, Eslonske, Latvtije in Litve. Omenimo Pitkanenov skok na daljavo 7 m in Vitolsovo kroglo 14.24 m. — Houben je bil v Parizu trikrat poražen; ni več tisti, kot je bil. Zelo se je pa v Parizu postavila Angležinja E d w a r d s, 100 in 12.6, 200 m 26; nov svetovni rekord, če bodo pr znali. Reuterjeva je zalučila diskos 35.75 m daleč. Francozinja Morris pa kroglo 10.04, Mor risova je nekaj posebnega; moško obleko nosi in vodi sama avtomobilno trgovino. — V Szegedu: Fluck 100 m 10.8 skok v višino Kesmarki 1.84, krogla Daranyi 14.04 (v Trnovi 14.39), kopje Sze-pes 59.75, diskos Marvalič 43.50, — Avstralska prvenstva: Parker 100 y 9.8, Grehau 220 y 21.6, Norman 440 y 49.6, Whyte 880 y 1:56, kopje Lay 60.55, skok v višino Mason 1.86; drugo ni omene vredno. — Italijanska lahka atletika še ni na mednarodni višini; rekord v metu kopja je n. pr. Donninutti zboljšal sedaj na 57.31. — Nemec Hahnol je prehodil 50 km v 4:37:395; crugi je bil Sievvert, zmagovalec v letih 1924 in 1925 — Dunajski štafetni tek je gledalo nad 100.000 gledalcev. Aeschmannov obojeročni poteg 103 kg ni svetovni rekord, temveč švicarski (svetovni 105 kg Zinner). Edinger 102.5 kg tezno, svetovni rekord v kategoriji lahke srednje teže. — Haas zopet 130 leg s sunkom. — Nad vsemi je pa R i g o u 1 o t: z desnico je potegnil 105 kg, z levico 94.5, obojo nov svetovni rekord. Neki podjeten Francoz je v Sibiriji naletel na Eskima Al Generja, ki se je bil preselil z Grenlandije tja. Eskimo je 1.9 m visok, 95 kg težak, je treniral in je sedaj že med najboljšimi bokserii. Francoz ga je vzel s seboj v Evropo in bomo videli, bodo dali na popolnoma novo podlago; etap bo 24, kako se bo odrezal. Kolesarsko dirko »Po Franciji okoli« vsaka 150 do 200 km, dirkanje se bo vršilo od 19. junija do 17. julija. Na dirkališču Linas-MontLhery (Pariz) je dirkal Breton z 20 KS Panhard avtomobilom 5 km tako hitro, da bi dalo to na uro 224.215 km, 10 km pa 222.921 na uro; za 5 km je porabil 1:20.28, za 10 km 2:41.49. - Na Švedskem je 65.000 avtomobilov. — V Ameriki so izročili avto-mobilnemu prometu cesto, ki je 2400 km dolga in ki pelje skoz tri kanadske iu skoz sedem ameriških narodnih parkov. V Avstraliji pa gradijo avtomobilno cesto, ki bo 3200 km dolga in skozin-skoz 33 m široka. Vierkotter hoče 1. 1927 preplavati naj-prvo Kanal v novem rekordnem času, nato pa škotski Firth of Forth, ki ga doslej še ni nihče preplaval, tudi slavni Webb ne. — Arne Borg gre spet v Ameriko. Zadnjič je plaval 100 m v 59.4. Bratoma Arrachart se poskus ni posrečil, * meglo sta zašla in krilo na aeroplan u se je zlomilo. Bosta morala še enkrat poskusiti. — Nemci gradijo letalo, ki bo vzelo s seboj 100 popotnikov. Veliki angleški aviatik Cobham je prišel iz Avstro lije nazaj domov. Preletel je vsega skupaj 42.0(X km, več kot zemeljski ekvator. Olimpijske igre bodo prestavili tako, da se bodo glavne tekme vršile v avgustu namesto v juliju; v juniju se bo pa vršil nogomet, rugby ir hockey. O marsičem, kar smo tu napisali, smo pri občili med tednom daljše članke. Pridobivaite navili naročnikov! dokler niste proučili naših pogojev. Najpopolnejše gramofone in gramofonske plošče svetovnih tovaren morete nabaviti bodisi naravnost od nas bodisi potom našega zastopnika v Vašem mestu ProtMcto 2 letnemu odp?ace^anjy brez povišanja cen Lastniki naših gramofonov dobe mesečno plošče z najnovejšimi svetovnimi pesmimi po lastni izberi. Obrnite se na B@l8-P@nkaSa Ltd., Zagreb, (foiufuiBčeva ulica 18 ipi" ZasJedujte na'e oglase Obleka' za doma. . Obleka za doma bodi kar najbolj, pre-^psiav^utb. ne ime] Ozke oblike, kakršne so M pretočeno sezijo* in tudi rokavi. Oaj bodcJa-prinierno širokij saj je poglavitni namen take obleke ta, da. jo človek brž obleke in se počuti dobro v njej. Glede okraskov za take obleke-je ta nroda kakor nalašč: saj 50 moderne čipke in rese in to oboje dobro ■prisloja obleki za doma. Blag o vi za te obleke so zelo raznovrstni in prav tako barve. Preveč dragocene pa doniače obleke ne smejo biti. - V prvi vrsti so na mestu fianele in volneni blagovi, a ludi žamet iu ostanki kake svile, ki ti je ostala od druge obleke. — Na pričujoči sliki vidiš najprej prav preprosto Obleko za doma iz rižastega žameta, ki je na •mestu za zjutraj. Če mčreš izbirati barve, si izberi svetlo-zeleno ali sivkasto. Oblika je taka kakor za kak plašč, ovratnik in v zapestju je iz svile. — Druga obleka je pripravna tudi za .tedaj, če pride kak gost v hišo. Barva bodi temna, tudi črna. Edini okrasek tej obleki fe čipkasta pelerinca. — Tretja obleka je iz-ernega žameta in je tudi za na cesto. Životek je kakor bluza, krilo precej zvončasto. Krog Vratu je čipkast ovratnik in rokavi imajo pahljačo iz čipk. — Četrta obleka bodi iz sukna. Okrašena je z resami — pri rokavih in na pasu. Oblika je sicer vseskozi preprosta. preprostem, ravnem kroju. Dlake vsej . kožic morajo teči v eni smeri. Podloga bodi siv-kasta ali rjavkasta — pač take barve, da ne »kriči*, in moreš obleči poljubno obleko spo- •daj;.-.'': V-"' -n imfatm . Pleten kožuh je prav moderen, vendar pletenina ni resnična, marveč le navidezna: Krzno je tako prenarejeno, kakor bi bile poe-dine kožice zares spletene. Na ta način pride blestenje kožic v poštev in prav to napravi •tffk kožuh prav lep. — Kožuh je urezan po •/« K ^ Rom MODERNA KOŽUHOVINA LJUBLJANA MESTNI TRG STF.V, 9 Pretišnjen žamet, ki je videti, kakor bi bil krzno:, je posebno pripraven za klobuke, torbice in razne barele, kar vidiš na pričujoči skici. To je zadnja novost, o kateri še ne vemo, kako se bo obnesla. Zraven takega ba-ret-a in torbice prav dobro pristoja krzno vseh vrst, najbolje pa vpliva majhen ovratnik — pahpvka. — iz hermelina. (ki seveda ni treba, da bi bil pristen). Prosvetna, szvesa Sprejema čeških parlamentarcev se udeleži celotni odbor z zvezno zastavo. Zbirališče ob tri-četrt na 9. uro ob uhodu skozi restavracijski vrt na glavnem kolodvoru. Istotam naj se zbero po trije odposlanci Ljudskega odra, Pevske zveze in Slovenske krščanske ženske zveze; dalje zastava Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, zastava pevskega društva »Ljubljane«, zastava Št. Peterske prosvete. Poleg omenjenih zastav naj bo zastopstvo 2—3 članov. Samo ti imajo dostop na peron. Ostalo članstvo ljubljanskih prosvetnih društev se tem potom vljudno vabi, da se udeleži sprejema pred kolodvorom. Občni zbor Prosvetne zveze se vrši 26. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Akademskem domu. Odbori določite takoj zastopnika, dekanijski odbori pošljite svoje referente. Prosimo ponovno, da nam takoj odpošljele statistične podatke'na vposlartih dopisnicah. ---- Posvetitev Kristusu Kralju: Nekatera društva so že izvršila to posvetitev, ostala se prosijo, da iz-vrše to slovesnost v nedeljo 31. oktobra, na praznik Kristusa Kralja. O Koroški se vrši predavanje v nedeljo 10. [. m. na Homcu ob 10. uri po cerkvenem opravilu v Društvenem domu. Predavanje pojasnjujejo nove krasne skioptične slike o Koroški. Ob obletnici žalostnega plebiscita je zelo primerno, da se spomnimo bratov onstran Karavank. Prosvetno društvo v Grobljah vabi na skiop-tično predavanje o sv. Frančišku, ki bo v nedeljo 10. t. m. ob pol štirih v društvenih prostorih. Častilci in častilke tega svetnika pridite v obilnem številu na jubilejno prireditev. Quo vadiš v skioptiinih slikah. Prvič se bo vršilo predavanje z lepimi slikami danes 10. t. m. na Koroški Beli ob pol 8. uri zvečer v društveni dvorani. Člani in prijatelji tukajšnjega prosvetnega društva se vljudno vabijo k obilni udeležbi. Zveza uradnic in trgovskih nastavljeni; vabi k predavanju o Lurdu. Predavanje pojasnjuje lur-ški film in skioptične slike.' Začetek ob pol 8. uri zvečer v dvorani Alojzevišča. Knjižnica Prosvetne zveze je odprta vsak dan razen nedelj in praznikov od 9.—12. in od 2.— '/j8. ure zvečer. S tem je ustreženo onim posetnikom, ki so prosti šele ob 6. uri zvečer, da lahko za malenkostno odškodnino dobijo primerno čtivo za jesenske! ln zimske večere. Knjige se izposojujejo vsakomur, da se le legitimira.. Tiskan katalog na razpolago. . DRUŠTVOM MARIBORSKE PROSVETNE ZVEZE 1 Te dni smo razposlali vsem društvom, ki niso bila posebej revidirana, pregledniške pole, katere naj odbor sam po poročilu občnega zbora natančno izpolni in vsaj do zadnjega oktobra vrne Prosvetni zvezi- Pričakujemo, da bomo prejeli odgovore točno ter se že v napiej zahvaljujemo za požrtvovalnost odbora. Občni zbor Prosvetne zveze bo v začetku novembra. Prosvetna zveza v Mariboru. Cerlkveni vestniU Meščanska Marijina kongregaeija pri sv. Jožefu ima danes ob sedmih zvečer, svoj prvi kon-gregacijski shod in volitve. Polnoštevilno! Nagrobnica. Za moški zbor priredil Franc Marolt, izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu 20 Din, broširanemu 16 Din. Praznik vseh svetnikov in vernih duš se bližata. Lepa navada je, da pevski zbori pojo popoldne ali zvečer na praznik vseli svetnikov na pokopališču in z lepim petjem blažijo in vzbujajo spomin na naše mrtve. Tej priliki bodo zopet služile te novo izdane nagrobnice, ki so bile že več let razprodane. Zbirka obsega 20 najlepših na-grobnic slovenskih in drugih skladateljev, dalje psalm »misererec in responzorij >kyrie eleison«. Ta napeva se pojeta pri pogrebnem obredu. Naj bi naši pevski zbori peli še druge nagrobnice, ne vedno ene in iste. Kako lepe so n: pr. Foersterjeve nagrobnice v tej zbirki, ki jih nikoli ne slišimo, pač p avedno druge, znane, ki jim glasbene lepote in vrednosti seveda ne odrekamo. Priporočamo to izvrstno pesmarico vsem našim moškim zborom liajtopleje. Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 9. oktobra 1926. Višina baromelra 308*8 m • Opazovanja - Baro-melei loplola v C' Kol vlogo > 'lo Veiei ln brzina v m Obloč-nosi' 0—10 Vrsta padavin (O !g ae _ ©T - '«= a. 2S krol ras| ob opazovanju v mm do 7" 7 763-2 ! 5*2 93 W 1-5 10 dežuje 3-6 8 763-2 15-4 92 WSW 0-5 10 dežuje LJublf&ns (dvorec) 14 1 o 76 P8 17-0 89 SVV 5 10 dežujo 21 758-6 174 89 SVV 7 - 10 17-9 15-2 Maribor 761-3 15-0 98 SVV 3 7 19 9 Zagreb 763'1 16-0 84 W 5 10 24 14 Beljtrad K 764-6 16-0 60 mirno 10 14 Sarajevo 766-5 13-0 74 E 1-5 9 24 10 Skoplje 768-2 14-0 58 mirno 0 23 6" Dubrovnik 763-0 16-0 85 mirno 1 26 10 Split 7 766'1 19-0 76 ESE 3 7 25 18 Praga 757-1 11-0 — S 5 10 - 0-4 20 10 Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 •..-,■■ do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za 19. oktober: V južnih Alpah me deno in rani la celo deževno; v severnih Alpah trajno lepo vreme verjetno. Povprečni barom, nižji ko včeraj za 4.0 mm, Prepričajte se tudi Vi, da postane Vaša obleka zopet kot nova, ako jo pustite kemično čistiti, plisirati in likati v tovarni Jos* R@Sch, Mubiisna Poganski nasip 4-6 5pre!emali$Ce: ŠPlcnburgova ul. 3> Postrežba točna Cene zmerne /T Lahko v: hojo ima in polno torbo denarja si prihrani vsak, kdorgre kupit čevlje v veletrgovino K. STERMECKI, CELJE št. 18. Domači izdelek in izdelek nnjslovitejših tu-in inozemskih tvornic po sledečih cenah: iz kravine Din 1I U1—. gojzerci 180'—, it te-letine lo4"—, boksa 17 >'—, polčevlji ševro 15U'—, boks ICO, lak ali semiš 235—, otroški iz ovčine 30'—, teletine 41'—, boksa bO-—, fantovski kovani 82'—. Ilustrov. cenik s čez 1000 slikami zastonj. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. Trgovci engro cene brezplačno vzorce in cenik frfpuskife ftnjig m šolskih ziiezkou H. Janežjč, LJubljana Florijanska ulica 14 knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig 0 Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. d., ker jih tovarna PoSšasski 'nasip 4—S pobarva najlepše v različnih barvah Spreiemaiiš£e: Ssiettegova ni. 3 Postrežba točna. Cene zmerne. Znižane ceue in na:-večje skladišče dvo-i koles, motorjev, valnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneu-matike. Posebni oddelek za popolno popravo, emaj. branje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Cenik franko. „TRIBUNA" - F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovska A Gorske čevlje, navadne čevlje na zadrgo, sandale, pletene opanke, potrebščine za lov in šport Znamke „FA¥©RIT" izdeluje najsolidneje v lastnih delavnicah Domača tuornica remsua i kožne obuče d. d. Z&GAEB, Za vrtnica Poštni predal 286. Telefon št. 20-54. samo iz I a materi jala po najnižjih cenah. BiiEuas kapaciteta 330 da 400 paroo Zahtevajte ceniki a-« a' w vsakovrstna po naj- 'JiLtiLaui * ugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stoplfeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. JOS. BEKOMAN. LJUBLJANA l>oiianska cesta Stev. 85 fl!j^llg^ii8=iiS=IBI=lll=lll=|ll=MI=ill=|||=||t=||| MALI OGLASI Vsnka drobna vrstica 1-50 »In ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 3 ali S> Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. !H~mEISSES9SEIfS=9SSE8StEII$EI!9~lil=!ll=HIEtil Učenec : llehanicnoumefno vezenje jastorov, pregrinjal, perila, monogramov, oblok Itd., H fino bolo lil barvasto entlanjc.ažurlranje, prcdtlskanje 3 Maieh A Mthcš, Ljubljana Dalmatinova ulica Sfev. 13 Edinobrczkonkurenčno podjetje,najfinejša IzvrSItev. A__ najnižje ceno In najkolantnojša postrežba, za mizarstvo, zdrav, sc sprejme. — T. JEGLIČ, mizarstvo, Trebnje. zračno in svetlo, z električ. lučjo, iščeta s 1. novembrom uradnici. - Ponudbe pod: »Mirni« na upravo lista. T višio izobrazbo in stalno dobro pozicijo sc želi zaradi pomanjkanja znanja seznaniti v svrho že-nitve z resno, neomade-ževano gospodično do 25 let, - Lc resne ponudbe na upravo Slovcnca pod: »Zaupanje«. 6996 Dva mizarska ""^L ec sprejmeta v stalno službo pri Jos. SLEJKO, Zg. Šiška 82, Večna pot. Pošteno in marljivo ta vsa hišna dela išče rodbina treh eseb. Plača 400 Din mesečno. — Ponudbe naj se pošljejo na RUDARSKO DRUŠTVO, RUMA — SREM. Trgov, vajenec ja večjo manufakturno in špeccr. trgovino se takoj sprejme. - Pogoji: zdrav, močan, iz boljše hiše, po mo.":nosti znanje nemškega jezika, dober računar. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe upravi lista pod »Vajenec 6990«. Ža BEOGRAD se išče mlad, oženjen in zanesljiv H2II* k' 50 razume ililKJ tudi na vinogradništvo, Prosto stanovanje s kurjavo, - Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo »Slovenca« pod št, 9000. Izurjen na polnojarmcniku 'in venecijanki, zmožen vseh popravil in tudi tesarskega dela, z izvrstn. spričevalom, išče primer, mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Takoj« št. "6907. U&mSvCS:, hrvaščine in nemščini, se sprejme k 5 letnemu dečku in 3 letni deklici. Obširne ponudbe na: Dr. GABOR, zobozdravnik v SUBOTICI, Kraija Petra park. 0%"> Rentabilno industrijsko podjetje v Slovenji IŠČE večje število krajevnih Resnim interesentom sc nudi postranski mesečni zaslužek Din 3000. Cenj. ponudbe (z znamko za odgovor), jc poslati na upravo »Slovenca« pod šifro: »DIN 3.000«/6939. učna, zmožna šivanja, ročnega dela, kakor tudi vseh hišnih del, išče mesta, najraje k otrokom ali za sobarico, kjerkoli. Naslov v upravi pod številko 6972. Provizij. POTNIKA najraje šiviljo, krojača ali čevljarja, sprejmem za Gorenjsko, za prodajo šivalnih strojev, L. Rebolj, trgovina, Kranj. 6928 Družini aH društvu, lil si želi za glasbeno prireditve kvartet na !ok se nudi edina prilika za fo. Naprodaj sla '.! violini, vi-jola in vijolončol, ki jih igraš z lokom, s pomočjo tastuture. Kdor le pozna note, obvlada godala v 14 dneh. — Uprava Zavoda sv. Stanislava, Št. Vid nad Ljubljano. 0927 pridno in pošteno, sprejme samski gospod. Ponudbe z navedbo dosed. službovanja upravi lista pod: »Snagoljubna« 6943, Prazna sobica meblirana, posebni vhod, I. nadstr., se odda blizu Starega trga. Ponudbe na upravo pod: »A. R.« 6948 Mis FARBER zopet poučuje. Hiša Tonnies - Obnova III., Pražakova. ZASTOPNIKE proti meseč. nagradi 1500 frankov iščemo za takoj. Najsigurnejše komisije. -Socieia »LIRPINIA« - a Montesarchio, Italia. NATAKARICA išče službo: stara let. Nastopi lakoj. Ponudbe na upravo tista pod značko: «Sposol>na« štev. 0947. W 2 krojaška FOMOČNIKA (eden za večja, drugi za manjša dela) sprejme FR. ŠEŠEK, Medvode. 6900 Mesarski pomočnik marljiv, se sprejme. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6942. IŠČEM za dobro vpeljano in v bogatem industrijskem kraju se nahajajočo trojno ključavničarsko in mehanični delavnico. Ev. jo tudi prodam. - Ponudbe pod: »Poštenost« na upravo »Slovenca«. Mesarski pomočnik išče službe; izvežban je v vseh strokah, vojaščine prost. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6902. PLETILKO za nogavice sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - FANI KAVČIČ, Zgornja Šiška 125. z najmanj štirimi dobrimi delavci, sprejme KARL SCHERBAUM in sinovi, Maribor, Grajski trg. za kostanjev les za tanin IŠČEM v vseh krajih Slovenje proti dobri proviziji. — »MANGART« — poštni predal 43, Ljubljana LOKAL SE ODDA. Naslov v upravi: št. 6910, Originalno zasnovani NAGROBNIKI rezi jan i iz trdega lesa so v zalogi po izredno ugodnih cenah pri kiparski tvrdki P EN G OV IVAN Ljubljana, Kolodvorska 20. vrtnarstvo, Maribor, Vrtna ul. 17 in Pobrežje, cesta na Brezje 62 blizu pokopališča to© se priporoča za dekoracijo, nasade ili vzdrževanje grobov, izdelavo vcncev ter vsa v to stroko spadajoča dela. TROBENTE! vse blehinštru mente. ter lovske rogove hitro in precizno popravlja in preglaSuje fj]§ ALFONZ BREZNIK 1 ' ™ Ljubljana Mestni trg štev. .1 (poleg magistr.l . Slari instrumenti 30 vznmeJo v zameno ali pa kupijo. „Dvokolesa, motorji, otroški vozički in pneumalika po zelo nizki ceni. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA" F. B. L. Ljubljana, Karlovska c 4. ,,Tovarna dvokoles in otroških vozičkov." meso prvovrstne kakovosti po izredno nizki ceni Prane ocvirke oii sloalne po Din 5"— kg, in s^nfsko mast znamke J. P. v sodih po 50, 100 in 200 kg po najnižjih diievnlli ccnalt prodaja tvrdka Evald Popovid Ljubljana MOTOR na surovo olje. Orig. Cro-sley, sistem «01to« - Mang-hesler, 12.5 IIP, prodani po ugodni ceni. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 0540. GOSPODIČNA »e sprejme kot sostanovalka na hrano in stanovanje v bližini sv. Petra. Poi>;vc se v upravi lista pod številko 6974. Kovaškega učenca krepkega, takoj sprejme MATIJA TERLEP, Šiška, Ljubljana, Sv. Jerneja 38, 2 DIJAKA sprejmem na stanovanje in zajtrk. Naslov v upravi: št. 6841. S. PETAN, Maribor. Nasproti glav. kolodvora. Mlad ključavničar 7.11 "sViiv In poš!en, ki jo vojn "' i no odslužil pri »norita :■<■ i, zrli stalno službo v bližini Ljubljano. Zmožen jo sploAmv.ru Ic 1 jučavničar-Bfva, mehaniko, avlo/ren. varjenja, voSč pri strojni jnoMin/i. Pisma na naslov: Hafner Franc, Gllnce, p. St. Vid nad Ljubljano. organist"" fn ccrkovnik, vojaščine prosi, želi metsta. Sprejo tile tudi mesto sluge ali kaj sličnega. - Naslov v upravi lista pod št. 6885. vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22. 6432 ŽELEZNO POSTELJO novo, zložljivo, ngod. prodam. Naslov v npr. St. 0099. Večja partija DVOKOLES in otroških VOZIČKOV raznih modelov, se zaradi zaključka sezije prav poceni produ. - »TRIBUNA« F. II. L., Ljubljana, Karlu ve k a cesta št. 4. 09U1 se korekt. po-F\tUVll učuje po zmer. ccni. Naslov v upr. 6991. Skoraj nov PIANINO zaradi selitve ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6997. Vsakovrstno zlito Hupistc po najvišjih cenah Gerne, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 PRODAM po zelo primerni ceni lepo zaokroženo KMEČKO POSESTVO, 14 oralov, v najlepši legi. - Vprašanja na: JAKOB KOMP ARE, Brezje St. 30, pošta Dob pri Domžalah. 6978 Razno pohištvo postelje, omare, stoli, sodi, čebri, mnogo steklenic itd. - poceni naprodaj v Metelkovi ulici 5/P, SE ODDA v prometnem industrijskem kraju - na Gorenjskem - z vsemi pritiklinami vred. — Po-izve se na Sv. Petra cesti 58, Karo - Ljubljana. manjšo katera ima poleg zele-njadnega in sadnega vrta in je na mirni, solnčni legi ter ne predaleč od centra. Plača se tričetrt vsote takoj, ostanek po dogovoru. — Ponudbe s popisom in označbo cene na upravo Slovenca pod: »Amerika«. Posredovalci izključeni. 6995 SE PRODA. — Rimska cesta 5, smrekove, 2 in 3 m dolge, prodam po 25 par za meter, franko vagon Kamnik. Vagonsko. -FRANC BORC, Kamnik. Panorama - Aparat 4 in premera, 14 m obseg, s 25 električ. luči, sc proda za 35.000 Din; dobra eksistenca. - K. Breznik, Celje, Dolgo polje štev 1. v dobrem stanju, z močnim glasom, prodam po nizki ceni. - Istotam se proda motorno KOLO 3% HP, v dobrem stanju, po ugod. ceni. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 6957. Kolosaine novosti v gramofoniji — presega vse dosedanje. Kovčeg - aparati najnovejšega lipa. Velikanska zaloga plošč. Samo v tvorn. zalogi A. Rasberger, Ljubljana - Tavčarjeva 5. Naprodaj HIŠA enonadstr., s prostornim vrtom, priprav, za vsako obrt, pri žel. postaji v Kandiji. Cena po dogovoru. Pojasnila daje gospa Mar. Gunde, Novo meslo ? Radi opustitve trgovine 20—60% ceneje. Posebno lepe kasete za šest oseb srebrno orodje (beštek), in za 12 oseb kina-srebro Jos. Šelovin - Čuden, trgovina z zlatnino in srebrnino, — Ljubljana Mestni trg št. 13. 6951 dobro ohranjena, po nizki ceni naprodaj. Istotam sc proda tudi lepa, VISOKA PEČ, Društvena ulica 38, Novi Vodmat. 6973 Sisek pricroca bolj!,, ptamburice, ftr tituro, struni, šol« in vro potrebščine :a vsa Olasblla 3S5B5 Odlikovan na pariški Cen'ki Iranko. raislavl 'f/*® pečata ^ arnvor3tvo, etiketo SITAR a SVETEK' ^v LJUBLJANA ^tfa gsžaf Premog - Drva ILIRIJA, Kralja Petra trg 8, Tclelon 220. Ujnw velik, s c išče. lilCV _ Ponudbe pod: »Hlev« na upravo lista. ic JEDILNICA, in druga oprava naprodaj v nedeljo 10, oktobra dopoldne od 9. ure naprej v garaži THALER, Tržaška cesta. oprava, stelaže, autodeli in drugo naprodaj v nedeljo dne 10. oktobra dopoldne od 9. ure naprej v garaži Thaler, Tržaška c. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Karo! Florjančič V CELJU Cankarjeva ccsta 2 (poleg davčnega urada). Instalacijo električnih naprav za luč iu pogon, telefonov, zvoncev, radio-apa-ralov. — Poprava elektromotorjev ln vsakovrstnih električnih naprav. — V zalogi: lcstenci, svetilke, llkalnlkl. motorji, štcvci, žarnice Ud. In ves elektro-materijal. Točna postrežba! Nizko cono! — Proračuni brezplačno! 5083 NAPRODAJ LEPA enonadstr. hiša z vrtom in velikim hlevom in shrambo, primer, za vsako obrt, v Logatcu, 5 minut od kolodvora. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6880. iVolno in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih ccnah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4. Žimnice modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najccneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). Sode Poslovni lokaB obstoječ iz dveh prostorov, 33 m2, pripraven za manjšo obrt, se odda v najem v hiši na Dunajski cesti št. 38 med Hranilnico kmečkih občin in poslovalnico I. del. kon-sumnega društva. Pogoje izveste pri »ZADRUŽNI ZVEZI« v I. nadstr. iste hiše vsak dan med 8. in 14. uro. 6831 IH vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno in ! Krojaška delavnica dobro FRAN REPIČ, so-| .... , , . _ darsko podjetje, Ljublja- "?.dczeh /e „ta,ko.' br"-na - Trnovo. 5519 ; plažno pod ugodnimi po- __________j goji odda. V postev pride i le dober, samostojen delavec. Prednost imajo ne-| oženjeni, ter vajeni tudi pli hišo, z vrtom v mestu ženskega dela. - Ponudbe ali na periferiji; cena ca, ! je poslati na upravo lista 100.000—130.000 Din in plačam lakoj. Posredovalci izključeni. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vila ali hiša« št. 6901. prodaja trboveljskega premoga in drva, Ljubljana, Pokopališka ul. 4, MAJHNO HIŠO prodam s 3 sobami, zidano, z opeko krito, samo, ali nekaj zemljišča zraven. Jauez Grliman, Sp. Bernik 36, Cerklje pri Kranju. 6864 Kupimo dobro ohranjen KROJAŠKI MODEL za pomerjanje moških krojev in veliko ogledalo. Ponudbe pismeno ali ust-meno na U. V. L, Šent-peterska vojašnica, soba štev. 10. 6930 Kupim 2 do 3000 kilogramov Ponudbe na: S. ZWITTER, Graz, Zinsendorigasse 20. stroj 8/35 se proda po ugodni ceni. Naslov v upravi št. 6899. krasna, 3200 m'-, deloma zasajena z drevjem, med Lilijo iu Šmartnom, se proda. - Naslov se izvo v upravi ^Slovenca« pod št. G'j41. pod: »Krojaštvo« 6807. 2 HIŠI NAPRODAJ! Dne 24. oktobra 1.1. bo naprodaj na prostovoljni javni dražbi hiša št. 96 v Šalki vasi pri Kočevju z vrtom, gospodarskim poslopjem in 1 ha 12 a 55 m2 zemljiščem. Hiša je ob cesti, solidno zidana, z opeko krito ter je pripr. za kolarsko ali kako dr. slično obrt, ker stoji v neposredni bližini tuk. rudnika. — Hiša št. 54 je pa mala stanovanjska hišica s sadnim vrtom. — Ogleda se lahko vsak dan POZOR! POZOR! Velika zaloga ZA DAME: iz filca, žameta in svile, najnovejša moda za zimsko sezono po najnižjih cenah. Tudi popravila se izvršujejo točno pri Maribor, Stolna ul. 2. 5 (3 v I. in 2 v HI. nadstr.) odda s 1. novembrom »POKOJNINSKI ZAVOD v Ljubljani«, Gledališka ulica št. 8. 6160 VOZOV!! V zalogi imam različne ročne, tovorno in vozove im peresih (vzmetili). - Dobro vpeljana kovaška in kolar-slta obrt. Prevzamem vsa naročila in popravila. Točna in solidna postrežba — cene ugodne! Proti računu so vzame tudi kolarski les. — Se priporoča MATIJA TERLEP, Šiška (Ljubljana 7), Sv. Jerneja cesta. 0089 KATICA! Kje pa si Tvojo kuhinjsko posodo kupila, katera jo tako lepa! — NE2IGA: Ako se boš poročila iu potrebovala, pojdi naravnost v MAHI BOR, Glavni trg 5, k tvrdki Modna trg. hiša v Ljubljani je naprodaj le z vsem inventar, in blagom. — Ponudbe upravi pod »Prima 500.000 Din«, DAMSKE PLAŠČE v vseh modnih barvah iz čiste volne od Din 350.— do 780.— nudi F. in I. GORIČAR — Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Razstava v izložbi vsak večer od 6. do 8. ure. Fižol ste kupuje Sever & Komp., Ljub-______ljana, skladišče Gosrposvetska cesta 5. Enonadstr. hiša zidana zelo solidno, v prav dobrem stanju, z velikim vrtom, se proda po ugodni ccni. Ponudbe na: IVAN HOIS, Maribor, Koroška cesta 24. 5 Kupujem stare moško obleke, perilo, čevlje, pohi-Stvo, štedilnike, peči itd. -Plačam najbolje. Zadostujo dopisnica, pridom tudi na dom. - DBA ME MARTIN, Ljubljana - Gallusovo na-urožje štev. 21». 0847 Bukova drva suha, kupi vsako množino Družbe »ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 18, Zagreb. lam dobiš najboljšo emaj-lirano - pločevinasto posodo, znamke e ulice 32 v prenovljene prostore na Jurčičevem frgtl 3 naznanja gt^geifgeb atelje za ročno in strojno vezenje T^ezonje zasforov, perila, pregrinjal, oblel? i. t. 3. Pritiskanja. Zaloga D3UG in rseh potrebščin za vezenje. Sir H. Rider Haggard: 15 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Naposled je napočil dan in z dnevom sta dospela oče in brat iz Yarmoutha na najetih konjih, ker sta bila njihova onemogla. Popoldne so prišle tudi vesti, da je slabo vreme ladje pognalo, ki so odrinile za Špancem na morje, nazaj proti obali, ne da bi bile videle njegovo ladjo. Jaz sem potem povedal vse, kaj sem doživel z materinim morilcem, ne da bi kaj zamolčal; moral sem prenašati bridke očitke in vso jezo očeta, ker sem se dal zapeljati po želji, da bi govoril z mojo drago, ko sem vendar vedel, da ima mati tolik strah pred Špancem. Enako nisem slišal dobre besede od brata, ki je bil ves besen name, ker je iz mojega pripovedovanja doznal, da moje prošnje niso bile zaman pri dekletu, katerega si je želel sam zase. Ampak tega vzroka ni omenil. In da v kupi moje žalosti in tuge tudi ena kaplja ne bi manjkala, je prišel še gospod Bozard z več drugimi sosedi kropit in izrazit očetu sočutje ob toliki izgubi; in gospod Bozard mu je hkratu povedal, da zameri, ker sem zoper njegovo voljo snubil njegovo hčer, in pristavil, da bi Škodovalo njunemu že toli staremu prijateljstvu, če bi se stvar nadaljevala. Od vseh plati so udarci deževali na-me: žalovanje po materi, ki sem jo srčno ljubil, hrepenenje po moji dragi, katere morebiti ne bom nikdar več videl, samo očitanje, ker sem pustil, da je Španec ušel, ko sem ga imel že v rokah, in jeza očeta in brata. Tisti dnevi so bili v resnici tako hudi in bridki, — takrat sem bil v onih letih, ko se sramota in žalost najbolj občuti — da sem sj želel, da bi ležal mrtev zraven matere. Ene tolažbe pa sem bil vseeno deležen; prejel sem glas od Lilije, poslan po služkinji, kateri je zaupala; presrčno me je pozdravljala in me vzpodbujala, naj držim glavo pokonci. Naposled je prišel dan pogreba in mojo mater so belo oblečeno položili k počitku v kapeli cerkve v Ditchinghamu, kamor so že pred dolgo leti položili poleg nje tudi očeta; oba ležita tik blizu podob iz medi, ki oznanjajo, kje leži Lilijin stari oče, njegova žena in mnogo njenih otrok. Pogreb je bil silno žalosten; očetova žalost je bila neskončno bridka, da je naposled samo še ihtel, sestra Mari ja pa je v mojih rokah padla v omedlevico. A tudi v cerkvi je ostalo malo oči suhih, kajti moja mati je bila vzlic temu, da je bila tujega rodu, močno priljubljena zavoljo svoje prijaznosti in dobrega srca. Tudi tega dneva je bilo konec in španska gospodična in angleška žena fe bila položena v zemljo, da spi v starodavni cerkvi, kjer bo počivala še dolgo potem, ko bo njena tragična zgodba in celo njeno ime že davno pozabljeno med ljudmi. To se utegne kaj kmalu zgoditi, kajti jaz sem v teh krajih poslednji živeči potomec Wing-fieldov, dasi je moja sestra Marija zapustila potomce drugega imena, katerim pripadejo moja posestva in premoženje izvzemši gotova darila za bungayske in ditchinghamske reveže. Po pogrebu sem se vrnil domov. Oče je sedel v sprednji sobi ves potrt od žalosti; poleg njega je sedel brat. Naenkrat me je začel obdelavati z bridkimi občutki, ker sem bil izpustil morilca, ko mi ga jo Bog dal v roke.« »Pozabljate na nekaj, oče,<: se je rogal Geoffrey. Tom je šel snubit in mu je bilo več do tega, da je držal dekle v rokah, kakor dn bi spravil morilca svoje matere na varno. Kakor vse kaže, je tako ubil dva ptiča z enim kamnom: pustil je, da je ta španski zlodej pobegnil, dasi je vedel, da se je mati prestrašila Špančevcga prihoda, drugič pa vsejal sovraštvo med nami in gospodom Bozardont, našim dobrim so- sedom, ki ni naklonjen njegovi snubitvi, kar jo prav čudno.« »Res je tako,« je dejal oče. »Tom, kri tvojo matere se drži tvojih rok.« Poslušal sem, vendar nisem mogel več prenašati te skeleče krivice. »Laž je,c sem rekel; »in tako rečem tudi svojemu očetu. Španec je umoril mater, preden sem ga srečal, ko je jezdil nazaj proti Yarmoutliu in je zgrešil pot. Kako je potem mogoče, da bi bila njena kri na mojih rokah? Kar se pa tiče snubitve Lilije Bozard, je to moja zadeva, brat, in ne tvoja, dasi morebiti želiš, da bi bila tvoja in ne moja. Zakaj, oče, pa mi niste povedali, česa ste se bali od tega Španca? Slišal sem vas pač govoriti o tem, a prav malo in še tisto nejasno; tako nisem dosti mislil o tem, ker je bila moja glava polna drugih reči. Sedaj vam pa hočem nekaj reči. Poklicali ste na mene božje pro-kletstvo, oče, za toliko časa, dokler ne najdem tega morilca in ne končam, kar som bil pričel. Bodi tako! Naj je prekletstvo božje nad menoj, dokler ga ne najdem. Mlad sem še, a močan in bistre glave; podam se na Špansko, čimprej mi bo mogoče, in zasledoval ga bom toliko časa, dokler ga ne izsledim ali doznam, da je že mrtev. Ako mi daste denarja, da mi pomagate zasledovati ga, bodi — ako ne, grem brez njega. Prisegam pred Bogom in pred duhom svoje matere, da ne bom ne počival nc miroval, dokler ne bom prav s tistim mečem, ki je umoril njo, maščeval njene krvi nnd morilcem, ali doznal, da je mrtev. Ako pa bi se dal kakorkoli odvrniti od te prisege, naj me doleti hujši konec kot je bil njen, naj bo moja duša zavržena v nebesih in r je ime za vedno osramočeno na zemlji.« Tako sem prisegel v svoji jozi in trpljenju, držeč roko proti nebu. ki sem ga klical kot pričo svoje prisege. (Dalje.1 EillEIII > > « s N N -O ™ n a o Ž! ° o 1 Š* 3 Q n 1 ra ra S u 2 > £ m t* TO M •C£ -Si ■oc a •ep s» 1.5 Q « ^ 00 l/) _ a a > O O Tn E O O «oc a to O "S U a S ra ^ J, m a o i? us -o on > P _ D c -s « -j S o « B *T3 ■ § s 2 o > a d " a m M a O o ro ._ ra s ra o T3 N i- „ o — jO > o « 9 1 5 N * S S — a o o G* • .-o u a, -j us "" . >4 § * <1 S g lll=m~ ZE PREPOZNO! gotovo nimate ure od eksportne tvrdke švičarskih ur Jupiter", F. Kneser Maribor, Aleksandrova c- 27 e ker drugače ne bi zamudili vlaka! Zahtevajte takoj brezplačni ilustrovani cenik. Brezkonkurenčne cene I Edino najboljši Šivalni stroji in kolesa za rodbino, obrt in industrijo so le JOS. PETELINCA Najnižje cene! Gritzner, Adler Tudi na obroke! LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. VečletDa garancija. r VsEed opustitve USNJARNE so siedeii jako dobro ohranjeni STROJI poceni na prodaj 120 HP parni stroj s kotlom (12 atm., 60 mJ kurilne ploskve, Breit-feld & Danek, Blansko) Akumulatorska baterija (120 elementov, 220 volt, Accumula-iatorenfabrik Wien, skoraj nova) Entflelschmaschirte Bandmesserspaltmasch. Težka Lederwalze (Glaser-Luzzatto, Wien) „Altera" Narbenpresse (in 6 plošč) .Rapid* Auswalkmaschine Ausreckmaschine lO razlICnih strofllnlh In pralnih sodov (deloma z Umkehrsteuerung) Rlndenbrecher In toh-mUhle različni dynamostroJf in elektr. motorji za istomerni tok Interesenti naj se obrnejo pod šifro ,.606/P—345" na INTERREKLAM d. d. oglasni zavod, Zagreb, Strossmayerova 6. IVAN KACIN,