38 konoplan
induplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXV.	ŠT. 7, JULIJ 1976	CENA 0,20 DIN
Sestanek osnovne organizacije ZK
Naša OO ZK je imela 25. 6. 1976 sestanek in sicer s sledečim dnevnim redom, ki ga je pripravil sekretariat:
1.	Podelitev zlatih značk
2.	Sprejem v ZK
3-v Razno (določeni tov. so bili zadolženi, da poročajo o posameznih vprašanjih s strani sekretariata OO ZK).
1.	Za svoje dolgoletno delo v ZK m sicer nad 15 let sta dobila zlati znački tov. Giovanelli Lovro in Jeraj Franc.
2.	Iz vrst mladine smo v članstvo ZK sprejeli tov. Lamberšek Braneta.
3.	Pod točko razno smo obravnavali več stvari in sicer:
.,— poročilo komisije za vpis posojila za ceste. Ugotovljeno je bilo, da je vpisanega posojila 85 % in nadalje predlagamo, da naj se člani ZK, mojstri in obratovodje pogovorijo s sodelavci, ki še niso podpisali za posojilo, da bi to čimprej storili.
— Tov. Breda Kurzvveil je podala poročilo o poteku obravnave osnutka zakona o združenem delu, kate-
Sekretar OO ZK izroča tov. Francetu Jeraju priznanje in zlato značko
rega smo obravnavali na zboru delovnih ljudi. Povedala je tudi, da so bili predlagani kandidati za delovno telo za org. tozdov izvoljeni.
Tovariš Lovro Giovanelli prejema priznanje za dolgoletno delo
— Tov. Ukmar je poročal (pismeno poročilo prečital Simič) kako je bil sprejet v predlog sprememb samoupravnega sporazuma o oceni delovnih mest na zborih delavcev po samoupravnih centrih. Od 1092 delavcev po samoupravnih centrih je spremembe podpisalo 835 delavcev ali 76 %. Ta predlog bo dan v verifikacijo DS DO.
—- Ker smo bili med pobudniki za pripojitev Slamnika Mengeš k naši DO nas je zanimalo kako je izpadlo glasovanje v omenjeni DO. Referenduma se je udeležilo 35 delavcev od tega je bilo 32 delavcev za pripojitev k Induplati. 3 so bili proti, kar pomeni 90% »za«. Pri nas t. j. v Induplati, pa sta bila 2 del. proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Ko to pišem z naše strani še ni bilo po-
polnih podatkov, ker sta takrat bila zbora še v konfekciji Peče in Mokronog.
— Naši kadrovski službi je bilo dano tudi vprašanje kako je s kadri v naši DO. Dobili smo odgovor, da moramo popolniti še pravno službo, obnoviti pa moramo postopek za mesto tajnika samoupravnih organov. Trenutno štipendiramo zadostno število kadrov tako, da je kadrovski potencial zagotovljen za daljše obdobje.
— Tov. Zabukovec je poročal o kvaliteti, pravilniku o kvaliteti in produktivnosti. Sekretariat OO ZK je načel vprašanje kvalitete naših izdelkov zato, ker smatra, da je zadnji čas, da preidemo vsi skupaj v akcijo za izboljšanje kvalitete. Tov. Zabukovec je mnenja, pa ne samo on, ampak tudi ostali, da imajo člani kolektiva preslab odnos do materiala in dela. To problematiko moramo začeti obravnavati po manjših skupinah in imeti sestanek z mojstri. Potrebni material bosta
(Nadaljevanje na 2. str.)
Brane Lamberšek ob sprejemu v OO ZK
Občni zbor aktiva ZB NOV
Ob udeležbi večine članov smo pregledali delo zadnjega obdobja in ugotovili, da tudi republiški odbor ZB NOV poudarja pomembnost aktivnosti ZB v delovnih organizacijah.
Tov. ing. Avgust Orehek, tajnik ZB, je podal letno poročilo
SESTANEK OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK
(Nadaljevanje s 1. str.) pripravila tov. Klešnik in Zabukovec.
— Tov. Srečko Bergant — direktor je obvestil prisotne, da bodo v prvih dneh julija organizirali zbor delovnih ljudi. Obravnavali bomo obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov. Ves material bo pripravljen pravočasno in dan delavcem.
— Sprejet je bil sklep, da se morajo vsi zapisniki s sej samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in poslovodnega organa DO (samo sklepi) dostavljati sekretariatu 00 ZK, zaradi boljšega vpogleda v samo poslovanje in na-daljne možnosti obveščanja.
— Sklepi s sej samoupravnih organov in družbeno posl. org. se morajo ponovno izobešati na oglasnih deskah, ker se je to začelo opuščati.
— Za mentorja mladini je bil predlagan tov. Jeraj in soglasno potrjen.
Toliko na kratko s sestanka naše osnovne organizacije ZK.
Sekretar OO ZK Šimic Miro
Pred leti je bilo v Induplati preko 200 članov ZB, z upokojitvijo se je to število stalno zmanjševalo, tako da nas je sedaj še 39. Pred tremi leti smo aktiv in njegovo dejavnost obnovili in sklenili, da bomo aktivno sodelovali pri graditvi samoupravne družbe, kakor tudi pomagali pri vseh družbenopolitičnih akcijah v delovni organizaciji.
Predsednik Slavko Osolin je uvodoma vse lepo pozdravil, še posebno vse predstavnike samoupravnih organovv družbenopolitičnih organizacij in predsednika zveze združenj borcev NOV občinskega odbora tovariša Franca Avblja-Lojka.
Po poročilih, plodni diskusiji in pozdravnih besedah gostov je predsednik NO predlagal razrešnico staremu odboru. Predlagal je kandida te za novo vodstvo.
Novo izvoljeni člani odbora aktiva ZB NOV Induplati so:
Predsednik:
SLAVKO OSOLIN
Tajnik:
Ing. AVGUST OREHEK Člani:
VENČESLAV PERKO PAVLE ZUPAN LOVRO GIOVANELLI
Nadzorni odbor:
JOŽE RAZPET LADO ZABUKOVEC FRANC VAVPOTIČ
Občni zbor je sprejel za svoje nadaljnje delo sledeče obveze:
1. Vključevanje v družbenopolitična dogajanja zakona o združenem delu.
Udeleženci na letni konferenci ZB
2.	Prizadevanje za krepitev delovne discipline in povečanja delovne storilnosti, kakor tudi skrbeti za socialne pravice svojih članov.
3.	Organizacijsko se povezati z občinskim odborom ZB NOV.
4.	Za sestanke družbenopolitičnih organizacij, na katerih se obravnavajo važnejše odločitve delovne organizacije, je odbor pooblaščen določiti svojega delegata.
5.	Letni izlet članov bo 19. 6. 1976 v Dražgoše.
Na koncu je predsednik Osolin predlagal, naj vse družbenopolitične organizacije naše delovne organizacije sprejmejo slep, da se v bodoče pri nas nazivamo s tovarišica — tovariš, to pa naj ne bi bila samo formalnost, ampak naj tovarištvo preveva vse člane kolektiva.
Dipl. ing. Avgust Orehek
DELOVNO TELO ZA IZVEDBO PRIPRAV ZA ORGANIZIRANJE NOVIH TOZD
predilnica — Pavli Polda tkalnica — Bleje Franc oplemenitilnica — Sevnik Ana konfekcija — Gorjup Erika Peče — Jurjevec Milena Mokronog — Repše Magda vzdrževanje — Orehek Jernej uprava — Puhan Franc trgovina — Makovec Pavla restavracija — Pavlič Tone
Dva proizvodna obrata več
S 1. VII. se bo naša delovna organizacija povečala za dve delovni enoti. Priključili se nam bosta OPEKARNA Radomlje in Obrtno podjetje SLAMNIK Mengeš. Kratek opis vzrokov in poteka teh priključitev nam bo v informacijo.
OPEKARNA Radomlje je zašla v težave s prodajo svojih izdelkov, zaradi zmanjšane gradbene dejavnosti, še bolj pa radi prehoda večjih gradbenih podjetij na gradnjo sten iz litega betona namesto klasičnih opečnih sten. Vsa ta dejstva so spravila vso opekarsko industrijo v Jugoslaviji v nezavidljiv položaj. Zaloge opeke so rastle in tudi prihodnost ni izgledala kaj dosti boljše. Več opekarn je ukinilo proizvodnjo oziroma so si poiskali perspektivnejšo dejavnost. Tako so tudi delavci v OPEKARNI Radomlje uvideli, da v klasičnem opekarstvu ni prihodnosti. Na zboru delovnih ljudi dne 30. III. 1976 so se odločili, da se pridružijo kolektivu INDU-PLATI. V naši delovni organizaciji so se člani kolektiva na zborih delovnih ljudi dne 14. in 15. VI. strinjali s pripojitvijo OPEKARNE in sprejeli sklep, da se OPEKARNA Radomlje pripoji k naši delovni organizaciji z 1. VII. 1976, oziroma po bilančnem stanju 30. VI. 1976. Delavci iz OPEKARNE so bili sprejeti v INDUPLATI in razporejeni na razna delovna mesta v matični tovarni, V OPEKARNI pa se po formalni pripojitvi z dne 30. VI. pripravlja prostore za preselitev nekaterih dejavnosti iz matičnega podjetja v bivšo opekarno.
Obrtno podjetje SLAMNIK Mengeš se je, kot že firma podjetja pove, ukvarjalo v glavnem z izdelavo slamnikov. Težave pri prodaji slamnikov in sezonski značaj dela so terjali od delavcev tega kolektiva,
da so si poiskali dodatno dejavnost, ki ne bi bila sezonskega značaja in bi jim zagotavljala kolikor toliko socialne varnosti. Tako se je začelo proizvodno sodelovanje med našo delovno organizacijo in podjetjem SLAMNIK.
Tako pogodbeno sodelovanje med delovnima organizacijama pa ni zadovoljevalo, podjetju SLAMNIK je manjkalo obratnih sredstev za pokrivanje zalog surovine kot tudi končnih izdelkov. Zato je podjetje iskalo primernejšega partnerja, s katerim bi se združilo, in si zagotovilo bolj sigurno poslovanje. Alternativa je bila: ali podjetje ZMAGA ali INDUPLATI. Odločili so se za
našo delovno organizacijo in na referendumu dne 15. VI. 1976 sprejeli sklep o priključitvi k INDUPLATI. V naši delovni organizaciji smo o tem razpravljali na zborih delovnih ljudi od 21. do 25. VI. 1976 in tudi mi sprejeli sklep o priključitvi podjetja SLAMNIK k INDUPLATI s L VIL 1976, oziroma po bilančnem stanju 30. VI. 1976. V SLAMNIK-u bodo opravljali svojo osnovno dejavnost in sčasoma povečevali konfekcijsko dejavnost, kar narekujejo naše potrebe tako, da bi lahko v bodoče opustili usluge, ki nam jih sedaj vršijo razna podjetja v Sloveniji.
Lado Zabukovec
Izlet članov DS
12. junija smo organizirali izlet članov samoupravnih organov, ki jim je potekla mandatna doba.
Ob 7. uri zjutraj smo se zbrali pred tovarno — za dva avtobusa nas je bilo — in se napotili proti Peklu. Najprej smo se ustavili v Bistri.
Bistra je bila kartuzijanski samostan, leta 1255 ga je ustanovil Koroški vojvoda Bernhaard in pripeljal menihe iz Žičkega samostana. Menihi so vzdrževali stalni promet po Ljubljanici od Vrhnike do Ljubljane. Bili so oproščeni dajatev, dobivali so velike darove, med drugim sta jih bogato obdarovala tudi grof Friderik in Veronika Deseniška.
Imeli so svojo šolo in bogato knjižnico. Samostan je večkrat pogorel in tako je bila uničena tudi knjižnica. Leta 1782 je Jožef II. samostan razpustil. Leta 1808 so cerkev podrli in grad je leta 1826 kupil Galic; last njegove družine je grad ostal do 1945. leta. Sedaj so v gradu stalni muzeji: tehniški, lovski in lesni.
Ogledali smo si vse tri, posebno sta nas zanimala tekstilni oddelek in razstavljena stara prevozna sredstva. Naredili smo kratek sprehod po čudovito lepem parku, se razveselili račk na jezeru in se odpeljali v Pekel. Dan je bil lep.
V Peklu so nam delavci Tozda restavracije pripravili golaž s polen-
to. Po tem izdatnem zajtrku smo nekateri vzeli pot pod noge in se vzpeli nad slapove, drugi pa so ostali na travniku in sc ob pijači pogovarjali o tisoč stvareh, nekateri kar niso mogli pozabiti na probleme iz tovarne in so naprej in naprej sproščeno razpredali misel o tem in onem, drugi so se pogovarjali kdo ve kaj.
Vzdušje je bilo ves dan prijetno, tudi peli smo, zaplesali malo, se poveselili na mnogo načinov.
Sonce je vse prekmalu šlo v zaton in smo se morali odpraviti proti domu.
Ta izlet nam bo ostal v prijetnem spominu.
Preberi, premisli, predlagaj!
VODJA SAMOUPRAVNIH CENTROV, IZVOLJENI APRILA ZA DVOLETNO MANDATNO DOBO
Kvaliteta izdelkov v zadnjem času močno pada tako, da so popusti, ki jih dajemo za blago slabše kvalitete, zaskrbljujoče visoki. Iz spodnje tabele je razvidno, kako so naraščali popusti iz leta v leto.
		
	>	2 c
o H ti	s2 UO 5 zj 9« c o	£ y ■8J
ti	n a	c a
1971	2,177.000	2,00%
1972	3,310.000	2,90 %
1973	3,250.000	2,30 %
1974	3,884.000	2,03 % 2,44 %
1975	6,527.000	
1976 (5 mes.) 4,684.000		3,97 %
V letošnjem letu pa		popusti na-
rašcajo iz	meseca v mesec:	
januar,	februar	1,229.000
marec	1,034.000
april	1,125.000
maj	1,296.000
Tkanin slabe kvalitete smo v prvih petih mesecih naredili 291.151 m,
od tega:
zaradi tkalskih napak	124.017 m
napak oplemenitilnice	77.839 m
usluge tujih
kooperantov	17.862	m
zmešan material	71.433	m
Po vrstah napak v tkalnici:
—	mreža	9.786	m
—	redke proge	55.411	m
—	goste proge	3.424	m
—	luknje v	tkanini	4.141	m
—	progaste	tkanine	3.004	m
—	škrobilni	zalepki	407	m
—	zvlečena	tkanina	4.196	m
—	nazobčani kraji	169	m
—	umazana tkanina	8.522	m
—	ostale napake
tkalnice	34.957	m
—	zmešan material	71.433	m
Po vrstah napak v oplemenitil-
nici:
—	zalikana tkanina	11.915	m
—	umazana tkanina	2.416	m
—	slab premaz	16.881	m
Zažgane tkanine	3.962	m
—	strgani	kraji	2.309	m
—	madeži	barve	7.778	m
—	madeži	apreture	7.676	m
—	napake	suš. razp.	stroja 7.358 m
—	ostale napake	5.558	m
—	madeži	impregnacije	394	m
—	napake	tiskarne	17.862	m
Iz podatkov je razvidno, da so napake, vsled katerih tkanina izgublja na ceni, v glavnem subjektivnega karakterja in bi jih z malo dobre volje, večjo pažnjo pri delu in odgovornejšim odnosom do materiala in do strojev lahko bistveno zmanjšali. Zmanjšanje napak pa pomeni boljše tkanine, večji ostanek dohodka in seveda večji OD.
Torej podatki so tu. Premislimo vsak na svojem delovnem mestu, kaj lahko doprinesemo k izboljšanju kvalitete. Vsak predlog, ki bo vodil do boljše kvalitete je dobrodošel. Naj še enkrat ponovim:
PREBERI, PREMISLI, PREDLAGAJ!
PREDILNICA:
Škofič Lojzka Urankar Tilka
TKALNICA:
Grošelj Ljudmila Andrejka Vika Ropič Albina Cerar Slavka Grčar Jože Ulčar Helena
PRIPRAVLJALNICA:
Žučko Francka Pirnat Milena Zalokar Draga Kveder Marinka
KONFEKCIJA:
Podboršek Terezija Učakar Helena Lebar Irena Korošec Slavka Pevc Jože
VZDRŽEVANJE:
Zupan Marjan Mali Jože Lončar Franc
UPRAVA:
Cerar Metka Zajc Fani TEH. SEKTOR:
Petaci Lidija
OPLEMENITILNICA:
Šoltič Ivan Lužar Franc
KOVINSKE KONSTRUKCIJE: Vodlan Franc
MOKRONOG:
Juvančič Breda Mikec Marija
			MF
			
		iSbC ul	
[j			
Ali smemo res kjerkoli odlagati prazne valje za osnovo? Tile na sliki so v veznem hodniku, kjer ovirajo promet in uničujejo tla, ki so iz keramičnih ploščic
KRESNA NOČ V MOKRONOGU
Pod pokroviteljstvom Induplati je Turistično društvo Mokronog 26. 6. 1916 priredilo na mokronoš-kem gradu tradicionalno Kresno noč.
Kresna noč je praznik sonca. Namen je doseči, da bi sonce ohranilo moč (»Ob kres’ se dan obes’«). Za pridobitev magične moči nad soncem kurijo kresove sončnemu božanstvu. Kresove kurijo od 13. stoletja dalje in jim pravijo ivanski ali šentjanževi kresovi.
Ta star običaj so hoteli v Mokronogu obnoviti, združili so stare navade s pionirsko folkloro, baletom, čarovnijami in ognjemetom.
In nastopil je Krjavelj, da je povedal, kako so včasih kurili kresove, zbirali v škornjih praprotno seme, da so slišali živalsko govorico.
Večer je bil prijeten, kres se je dvigal nad množico — morda je kdo imel za škornjem praprotno seme in se natiho odplazil tja, kjer so živali povedale za zaklad.
ceste v SR Sloveniji
Omenim naj še to, da bomo vsi, ki smo posojilo že vpisali, prvi obrok vplačali pri izplačilu osebnega dohodka dne 14. 7. 1976. Posojilo bo vrnjeno v petih letnih obrokih z
obveznicami, na katerih so zneski vplačanega posojila že povečani za 10 % obresti. Prvi obrok bo vrnjen 1. 7. 1979.
Metka C.
Pred našo tovarno so položili nov asfalt
Posojilo za
Veliko smo že slišali in brali o akciji za zbiranje sredstev za realizacijo srednjeročnega programa vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij in gradenj regionalnih in magistralnih cest v SR Sloveniji za obdobje od leta 1976 do 1980.
Program obsega:
—	modernizacijo 728 km makadamskih cest
—	ojačen j e 601 km moderniziranih cest
—	novogradnjo 117 km cest
—	novogradnjo 22 cestnih mostov
—	gradnjo podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanje železniških prehodov in odpravljanje črnih točk v prometu.
Za izvedbo navedenega programa je potrebnih kar 10.847,200.000 N din.
Sedanji sistem financiranja cestnega gospodarstva v Sloveniji temelji predvsem na prispevku iz prodaje goriv, domačih in tujih taksah na motorna vozila, zakonskem združevanju sredstev iz dohodka tozdov, cestnini ter domačih in tujih kreditih. Vendar pa pritok sredstev iz navedenih virov ne zadošča za izvršitev vseh predvidenih del. Zato se je skupščina republiške skupnosti za ceste odločila, da zbere okrog 900,000.000 N din z razpisom posojila za ceste. Od tega zneska naj bi občina Domžale zbrala glede na število zaposlenih din
14.231.000.	00.
V našem podjetju smo pričeli z akcijo takoj, ko je komisija za vpis javnega posojila prejela navodila od občinskega štaba za izvedbo javnega posojila. Zbrali naj bi
1.511.000.	00 din.
Na sestanku političnega aktiva in vodij samoupravnih centrov dne 8.
6.	1976 je bil sprejet solidarni sklep, naj bi v našem podjetju vpisovali posojilo na podlagi ocene delovnih mest po naslednji lestvici:
nad 1.350 točk, 100 % enomesečnega zaslužka;
od 850 do 1.349 točk, 70% enomesečnega zaslužka;
od 590 do 849 točk, 50% enomesečnega zaslužka;
do 590 točk, znesek din 1.200,00.
Večina članov našega kolektiva je Pri vpisovanju posojila pokazala veliko razumevanja do finančnih težav republiške skupnosti za ceste. Že 12. 6. 1976 je 525 vpisnikov vpisalo znesek din 865.000,00 t. j. 57%. Do 25. 6. 1976 pa je 896 vpisnikov vpisalo znesek din 1,395.800,00, kar predstavlja 92% predvidenega vpisa za naše podjetje.
Vsi, ki smo posojilo že vpisali, pozivamo, naj se nam iz SOLIDARNOSTI pridružijo še ostali, kajti samo tako bomo zbrali potrebno višino posojila. PREMISLITE IN SE ODLOČITE najpozneje do 30. 9. 1976.
Spomin na
V Dekorativni, tovarni dekorativnih tkanin, je bila 19. junija prijetna slovesnost v počastitev 40-letnice stavke slovenskih tekstilnih delavcev.
Leta 1936 je stavkalo v poletnih mesecih po vsej Sloveniji preko 3000 slovenskih tekstilcev. Med njimi so stavkali tudi skoraj vsi delavci tovarne Eifler (po vojni obrat B Dekorativne).
Zaradi nizkih plač, nerednih dohodkov, številnih neizobraženih odtegljajev, zaradi slabih socialnih razmer, trdega ravnanja z žensko delovno silo in še mnogih drugih zapostavljanj, so se tekstilni delavci ob spodbudi in idejnem vodstvu komunistične partije uprli ravnanju kapitalistov. Solidarno so stopili v stavko. Od štiri do šest tednov je trajala stavka. Delavci vseh svojih zahtev niso uresničili, dosegli pa so podpis kolektivne pogodbe med tekstilnimi delavci po Sloveniji in lastniki tovarn, Eiflerjevi delavci pa so po končani stavki še dosegli izgon češkega mojstra Dejmeka, ki je leta in leta nesramno in oblastno ravnal z delavkami in jih odpuščal za najmanjše storjene napake.
Tako smo 19. junija proslavili spomin na naše razredno zavestne
stavko 1936
delavce, ki so v tistem, za proletariat tako težkem času, znali najti pogum za upor proti stiskaškim delodajalcem.
Zbrali so se v precejšnjem številu bivši »štrajkaši«, med njimi tudi tovarišica Pepca Kardeljeva, ki je prebila dve leti med Eifler j evci kot tekstilka, kasneje pa je sodelovala in delovala kot članica KP na delavce »od zunaj«.
Slavnostni govor in govornika Franca Dragarja (enega od vodilnih v omenjenem štrajku) je napovedal z uvodnimi besedami tov. Bogo Modic, predsednik predsedstva sindikalne organizacije Dekorativne.
Tov. Dragar je v svojih spominih obudil marsikateri že pozabljeni dogodek iz stavke in tako obogatil spoznanja mladih, ki so ga poslušali.
Po končanem govoru je zbranim zapel pevski zbor »Karel Pahor« z recitacijami slovenskih pesnikov pa ga je dopolnjevala članica SNG Marjana Brecljeva.
Kulturni program se je počasi iztekel, zbrani gostje in povabljeni stavkajoči so se pomešali pri mizah ter ob prijetni glasbi kramljali do večernih uric.
B. Ž. J.
Razprava o osnutku zakona o združenem delu
V	naši DO že nekaj časa intenzivno poteka razprava o osnutku novega zakona o združenem delu. Za vodenje te javne razprave je bil imenovan poseben odbor, ki ga sestavljajo predstavniki družbenopolitičnih organizacij in ki deluje v okviru sindikalne organizacije. Obenem je bila za pomoč odboru za vodenje javne razprave imenovana tudi posebna strokovna komisija. Odbor za vodenje javne razprave je skupno s predstavniki 10 osnovnih organizacij sindikata sprejel natančen načrt javne razprave. Predhodno pa je v sodelovanju z omenjeno strokovno komisijo pripravil povzetek osnutka o zakonu o združenem delu in analizo samoupravnih razmer v naši DO z vidika osnutka tega zakona ter obenem z njo tudi predlog akcijskega programa. Povzetek osnutka zakona o združenem delu ter analiza samoupravnih razmer z akcijskim programom sta bila dostavljena vsem 10 osnovnih organizacij sindikata. Obenem je odbor za vodenje javne razprave tudi organiziral obravnavo osnutka navedenega zakona ter analize za celoten politični aktiv v naši DO.
Skladno s sprejetim programom javne razprave je nato v času od 20. do 28. junija potekala na zborih delavcev oz. samoupravnih centrih v vseh združenih TOZD in delovni skupnosti skupnih služb v naši DO razprava o osnutku navedenega zakona in pripravljeni analizi ter predlogu akcijskega programa. V naši DO se je te javne razprave udeležilo 777 delavcev. V javni razpravi so se delavci seznanili z osnutkom navedenega zakona, obenem pa proučili analizo samoupravnih razmer ter potrjevali akcijski program.
V	analizi samoupravnih razmer v naši DO smo ugotovili, da je skladno z osnutkom zakona potrebno, da pristopimo k organiziranju novih TOZD, in sicer zlasti v okviru naše sedanje največje TOZD Proizvodnja. Že v naših dosedanjih akcijskih programih smo si bili zastavili nalogo, da na področju organiziranja TOZD začeto delo nadaljujemo in uresničimo zahtevo, da se TOZD organizira na najožjih področjih delovnega procesa. Ovira za organiziranje novih TOZD se nam je doslej kazala v tem, da bi tako organizirane TOZD glede na neposredno povezanost njihovega delovnega procesa (fazna proizvodnja), v katerem vse skupno proizvajajo skupen končen proizvod, predstavljale tako imenovane zaporedne TOZD, pri katerih je oteženo samostojno ugotavljanje dohodka. Za učinkovito preseganje teh težav pa nahajamo sedaj oporo v osnutku novega zakona, saj se z njegovimi določbami predvideva, da takšne »zaporedne« TOZD uveljavljajo delež v skupnem dohodku, medsebojne odnose pri ustvarjanju in razdelitvi skupnega prihodka pa uredijo z ustreznimi
samoupravnimi sporazumi. S takšnimi rešitvami osnutka novega zakona je sedaj dana nova podlaga, da pristopimo k nadaljnjemu organiziranju TOZD. Takšno organiziranje novih TOZD pa je obenem tudi naša dolžnost, kakor hitro lahko ugotovimo, da posamezni deli izpolnjujejo za organiziranje TOZD predpisane pogoje. Pri tem je odbor za organiziranje javne razprave sprejel predlog, da se prouči možnost organiziranja novih TOZD v vseh naših samoupravnih organizacijskih enotah v TOZD Proizvodnja ter enoti za vzdrževanje in investicije in oddelku EOP v delovni skupnosti skupnih služb. Možnosti organiziranja TOZD v navedenih delih pa naj pokaže analiza za organiziranje TOZD, ki jo mora pripraviti posebno delovno telo, neposredno izvoljeno iz vseh delov delovnega procesa združenih TOZD in delovne skupnosti. Delegate v to delovno telo so na zborih izvolili delavci v vseh sedaj organiziranih samoupravnih organizacijskih enotah v TOZD Proizvodnje in delovni skupnosti skupnih služb ter v TOZD Industrijska prodajalna in Restavracija in počitniški domovi.
Analiza samoupravnih razmer obravnava nato še vprašanja razmejitve družbenih sredstev na TOZD, dohodkovnih odnosov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, uresničevanje samoupravljanja, odločanja po delegatih v skupščinah DSP in SIS ter samoupravne delavske kontrole.
V akcijskem programu, ki je sestavni del navedene analize samoupravnih razmer, smo si zastavili naslednje naloge:
—	organiziranje novih TOZD
—	pregled sedanje organiziranosti samoupravnih centrov
—	dopolnitev samoupravnih aktov na področju medsebojnih razmerij v zadevah skupnega pomena za združene TOZD in delovno skupnost
—	oblikovanje in sprejem samoupravnega sporazuma o pravicah, dolžnostih in odgovornosti delovne skupnosti ter statuta delovne skupnosti
—	dopolnitev aktov na področju obveščanja
—	organizacija seminarja za vse delegate in člane delavskih kontrol.
Obenem so za izvedbo navedenih nalog v tem akcijskem programu določeni roki in nosilci teh nalog.
Naloge, ki smo si jih zastavili, so obsežne in bodo terjale za svojo uresničitev temeljite priprave ter mnogo naporov. Ža izvedbo teh nalog je še posebej odgovoren sindikat, kar posebej podčrtuje akcijski program, saj ga v skladu z njegovo novo vlogo, predvideno v navedenem osnutku zakona, določa kot njihovega najpomembnejšega nosilca. V sedanjem obdobju dograjevanja samoupravnih razmer v naši DO bo
potrebno, da že izvoljeno delovno telo čimprej pristopi k izdelavi analize za organiziranje novih TOZD, prav tako pa da strokovne službe v sodelovanju s sindikatom in odborom za samoupravne akte proučijo sedanjo organiziranost samoupravnih centrov in pripravijo predloge za dopolnitev samoupravnih aktov, še prav posebej hitro pa bo treba pristopiti k pripravam za organizacijo seminarja za delegate in člane delavskih kontrol, saj naj bi bil ta seminar po akcijskem programu že v septembru letos. Potrjeni akcijski program je sprejeta obveznost za vse določene nosilce nalog, ki se morajo zavedati, da je vrednost tega programa sedaj v celoti odvisna od njegove praktične uresničitve.
Ingo Paš
POZNATE VIATOR V DOMŽALAH?
V Domžalah se je zadnji čas začel razvijati organiziran turizem. Ljudje še sedaj ne vedo, da se lahko pri Viatorju informirajo in poslužujejo različnih uslug. Turizem še ni do konca razvit, ljudje še vedno raje hodijo v Ljubljano, ker še mislijo, da bodo tam bolje postreženi. Res je, da naša poslovalnica nima primernih prostorov; združeni smo tudi še s tovornim prometom.
27. julija na občinski praznik, bo v blagovnici odprta nova poslovalnica. Induplati bo dal material za stole, oblogo lesenih sten itd. Poslovalnica bo moderna in primerna za razširjeno delo.
Viator vam naredi vseh vrst turistične usluge.
Lahko se pozanimate za cene v turističnih objektih, rezervirate prenočišča, penzione in podobno.
Nekaj primerov Viatorjevih aranžmajev:
Letni oddih
Poreč, enotedenski paket 853.- v hotelih, 435 - privatno.
Plačan prevoz!
Izleti
Leningrad, od petka do torka, letalski prevoz, organiziran ogled mesta, cene 2.980.,
Po Jugoslaviji, 4 dni z avtobusom, polpenzioni, cena 1345.-
Budimpešta, 2 dni z avtobusom, polpenzioni, cena 770,-
To je samo nekaj grobo orisanih primerov iz pestrega programa Viatorjevih aranžmajev. Nemogoče je na tako malo prostora več pisati o tem. Zato stopite tja, prijazni delavci v Viatorjevi poslovalnici vam bodo radi naredili kakršnokoli us-
lug°'	M. P.
***+*+*+*+*****+**+*. CRezet&itano za miade
********************.
Območje Storžiča
tem je rob Laneža z Malim Grin-	tije v prisojnih pobočjih Konjščice.
tovcem, 1818 m, ki se na nasprotno	Najbolj odprt je razgled na južno
stran spušča v Dolgo njivo, nad njo	stran, kjer leži pod nami vsa Go-
pa stojita Srednji vrh, 1854 m, in	renjska. V dvor, Mače, Basel j, Bab-
Cjanovca, 1818 m, ki prehajata na	ni vrh, Po vol j e, Trstenik. Čez Go-
jugu v plečata pobočja Zaplate s	renjslco ravan in druge dele Ljub-
Hudičevim borštom. Na zahodni	ljanske kotline je prost pogled na
strani Storžiča se greben spušča čez	Julijske Alpe s predgorjem, kraške
Psico na Veliko in Malo Poljano, za	planote Posavsko hribovje in Kam-
njima se spet dviga v Tolsti vrh in	niške Alpe.
Kriško goro. Na severni strani se Dom pod Storžičem, 1050 m, stoji vleče od Storžiča prečni hrbet, vez	na planem robu krnice, nad zgor-
med Kamniškimi Alpami in Kara-	njim koncem Lomske doline. Nad
vankami. V njem se vrstijo Škar-	njimi se dviga severno ostenje Štorje ve peči, 1691 m, Javorniški preval,	žiča. Po II. svetovni vojni so Trži-
1465 m, Ženiklovec, 1716 m, s pr o-	čani uredili za planince planšarsko
strano planino Javornik, Stegnov-	kočo na planini Podstoržič. Leta
nik, 1619 m,	s planino	Fevči, Veliki	1951 so zgradili	sedanji prostrani
vrh, 1634 m.	Pečovnik,	1640 m, ki se	dom. Upravlja	ga	PD Tržič. Oskrbo-
že naslanja na dolgo sleme Košute. van je vse leto, ima 50 p. in 18 sk. Ta hrbet je razvodje med Kokro in	1. Žig! V okolici so lepa smučišča.
Tržiško Bistrico. Globoko pod Štor- Dostopi: 1. Iz Tržiča skozi žičem, stoji	planinski	dom na pl a-	Lom 2 uri. 2.	Iz	Križ čez Gozd in
nini Jesenje	(Vjesenu),	proti zahodu	Sp. Poljano 4	ure. Dostop z a v lo-
se vleče Lomska dolina z zaselki va- mobilom,
si Lom, nad njo stoje samotne kme-	(se nadaljuje)
Obisk iz Puconcev
Baseljsko sedlo, 1631 m, je Škrbina v grebenu, ki je nastala tako, da je vreme apnenec, ki je na tem mestu manj odporen, razjedlo. Iz doline Storžiškega potoka se svet prevesi v dolino proti Bašlju. Odpre se nam razgled na Gorenjsko ravnino in na gorovje onstran nje.
Vzhodno od Bašeljskega sedla je Bašeljski vrh, 1744 m, za njim pa je Mačensko sedlo. Dalje proti vzhodu je Lanež, tega pa veže greben z Malim Grintovcem, 1812 m. Pod grebenom se na višini okrog 1700 m vijugajo Dolge njive; tam so navadno še v maju dobra smučišča.
Dom Kokrškega odreda na Kali-šču, 1540 m, stoji na jugozahodnem podaljšku slemene Bašeljskega sedla in je od tega sedla oddaljen le 15 minut. Dom je leta 1959 dogradilo kranjsko planinsko društvo, sklep o gradnji pa datira še iz leta 1899. V bližini kjer stoji danes nekaj počitniških hišic in lovska koca, so leta 1942 ustanovili II. bataljon Kokrškega odreda, po katerem se zdaj ta dom imenuje. S ploščadi je edinstven razgled na vso gorej-sko ravnino, na celotno panoramo Triglava vse tja do Snežnika in Kleka. Močan vtis napravi zlasti čisto ozračje po nevihti. Ima tekočo vodo in elektriko ter 40 1. Oskrbuje ga PD Kranj. Odprt je od srede maja do srede oktobra, zunaj sezone Pa ob sobotah in nedeljah. Žig!
Dostopi: Iz Preddvora skozi Mače 2,30 ure. — 2. Iz Bašlja čez *v. Lovrenc po »kurirski stezi« 3 ure. — 3. Iz Preddvora (grad Tu-rens) prek Sv. Jakoba (Fracijeva koca, odprta v soboto in nedeljo vse leto, Potoške gore, Zaplate (skozi Hudičev boršt — lovska koča in na zahodnem robu gozda — voda) in Pod južnim robom Malega Grintovca 4,30 ure.
Storžič, 2132 m, je najvišji vrh pogorja med Kokro in Tržiško Bistrico. To pogorje je po geološki sestavi del Kamniških Alp. Kakor navaja R- Badjura v Ljudski geografiji je staro ime Storžec, vendar je oblika Storžič toliko v rabi, da je ne bo več mogoče zamenjati s staro. Na vrhu je pritrjena kovinska škatla z vpisno knjigo Žig! Južna stran vsega storžiškega pogorja je zaradi preloma, ob katerem se je v davnini udrla Ljubljanska kotlina, odprta, severna stran Storžiča pa je od ledenika, ki je v ledeni dobi polzel skozi Lomsko ali Storžiško dolino noter do Bistrice, in od snežišč, ki se zadružujejo v osojah, preoblikovana v gole stene in strme žlebove.
Z vrha je obsežen razgled. Nad Prevalom na vzhodu se dviga Bašeljski vrh, 1744 m, za njim je Malenško sedlo nad grapo Suhe, po-
V maju sta našo Osnovno Organizacijo ZSMS obiskala predstavnik OK ZSMS Murska Sobota in ravnatelj Osnovne šole Puconci.
Pogovarjali smo se o raznih problemih naše organizacije, o novem načinu vključevanja pionirjev v obliki šolskega samoupravljanja v osnovni šoli Puconci, ter kako delajo in se zabavajo mladinci v Murski Soboti.
Ravnatelj šole Puconci:
Na naši šoli smo uvedli takšen sistem, da učenci za sedaj spoznavajo organizacijo tozda, kaj je to zbor združenega dela ali krajevne skupnosti. Zato smo na šoli ustanovili tozde, npr.: TOZD pletiljstvo in vezenje razredne skupnosti imajo delegate za v zbor združenega dela, ki razpravlja npr.: s področja gospodarstva, zbor krajevne skupnosti učencev in družbenopolitični zbor. Naši učitelji in učenci so dobro sprejeli takšen način samoupravljanja in je to nova osvežitev za naš kolektiv. Tudi sam sem sodeloval pri mladini in na drugih področjih, zato vem, kako je treba pritegniti učence k delu. Sodelujemo tudi z OK ZSMS Murska Sobota, z drugimi šolami in delovnimi organizacijami.
Predstavnik OK ZSMS Murska Sobota je govoril o njihovih načrtih in nalogah, ki jih čakajo v letošnjem letu o kulturni dejavnosti in
sodelovanju z drugimi organizacijami ZSMS po Sloveniji.
Preden pa smo se poslovili, smo obljubili, da bomo obiskali šolo v Puconcih in OK ZSMS v Murski Soboti. Ravnatelj šole pa sc nam je zahvalil za podarjene kg ostanke za vezenje.
š. T.
Mladinski
klub
Ker se približuje čas dopustov, smo se mladi odločili, da do jeseni ne bomo več pripravljali srečanj v klubu. Zadnjič smo se sestali 29. junija v disco klubu v Grobljah. Vstopnine ni bilo, glasba je bila dobra, vzdušje bi lahko bilo prijetnejše, če bi prišlo več naših mladincev. Ponovno se dobimo jeseni, če bo med mladino zanimanje.
Milena
Na morje - po zdravje
Od 20. do 27. junija je v našem počitniškem domu v Umagu preživljalo enotedenski dopust 22 naših sodelavcev, ki imajo take ali drugačne težave z zdravjem.
Bil je vroč soparen dan, ko sem jih obiskala in poklepetala z njimi v prijetni senci in na vroči plaži.
Najprej sem se vrinila v skupinico, ki je počivala na klopci: Milka Hribar, Zdenka Stupica, Ana Gol, Francka Stopar, Alenka Hribernik so povedale približno takole:
Počutimo se dobro, hrana ni preveč dobra... (kar so potem druge zanikale), zahvaljujemo se vsem, ki so nas predlagali in odobrili, vemo, da ljudje »zganjajo foušarijo«, pa kaj — me bi bile raje zdrave. Dobro nam je: spati imamo kje, skuhajo nam, sonce sije, dela nič, kaj bi človek hotel drugega?...
Potem sem o vtisih in počutju povprašala še druge. Takole so mi povedali:
ALOJZ FARIČ
Zaradi zdravja so me dali, če bo kaj pomagalo. Tudi ženo so poslali zdravstveno.
Sem zadovoljen. Navajen sem preprosto živeti, nisem nič izbirčen. 26 let sem v tovarni; saj je potrebno, veste, takle zdravstven dopust, ko bi vi vedeli, koliko smo včasih garali.
V bolniški sem od 5. maja.
Govorili so, da ne bo šel nihče letos na morje, potem pa sva dobila pošto.
Meni je drugače vseeno, ali grem ali ne, če bo pa pomagalo zaradi zdravja...
Jeseni grem pa v pokoj.
CILKA FARIČ
Nimam pripomb. Hrana je dobra, vreme lepo.
Da bi se zdravje izboljšalo, da bi šla lahko delat. Imela sem tako vnete živce, da nisem mogla Škarij držat. Delo ni lahko, je treba nositi blago.
30 let pa je čisto dovolj, veste. Sedaj bo pa treba še pet let dlje garat!
Po štiri ure bi rada delala.
Oba se lepo zahvaliva zdravnici in sestri Majdi, da so naju poslali na zdravljenje.
BOŽO CERAR
Zelo sem presenečen, da me je poslala na zdravljenje, ker sem tako malo časa v tovarni, še dve leti nisem.
Zaradi astme sem šel k zdravnici.
Usluge v domu so v redu, hrana dobra, čas za hrano dobro razporejen.
Dom je lepo urejen, manjka le tuš in kabine za preoblačenje.
Govorice me nič ne brigajo, že velikokrat sem dobil kakšno pod nos pa jih še bom, na primer o potrebnosti drugih, ki so dalj v tovarni — čisto vseeno mi pa le ni. Sam vem, da vsi ne morejo priti, toda, če mi bo koristilo...
ANA BARLE
Že dve leti sem v bolniški.
Letos zelo dobro, lani sem ravno nehala uporabljati berglje, tako da je bilo bolj hudo, sedaj je pa dobro. Zahvaliti se moram dr. šiški in sestri Majdi.
Celemu kolektivu želim veliko zdravja, da bi bili bolj zdravi kot sem jaz.
Da bi se vsaj toliko pozdravila, da bi po štiri ure delala.
BOŽO STUPICA
Vreme je v redu, zadovoljni smo.
Mene pa kar naprej porabijo, mizar sem že bil, ključavnico sem zamenjal, tuš zamenjal...
Bomo pa še kabine naredili, če bo treba.
Noge zdravim tu doli. Po naključju sem prišel zraven.
Govorice — oh, sama nevoščljivost! Vsi, ki govorijo o nas, naj raje malo premislijo in bodo veseli, da so zdravi.
MARIJA STAROVAŠNIK
Vsem se lepo zahvalim, da so me predlagali, imam se dobro, sem zadovoljna z vsem.
Želim si, da bi mi morje pomagalo pri revmi.
Sem sama v sobi, imam mir, da lahko spim, kolikor hočem.
Dobro mi je tu, živci se mi bodo spočili, da bom potem doma spet lahko delala.
Vse pozdravite, ko pridete v In-duplati, posebno Francija, povejte, mu, da sem zdrava.
ANGELCA KUKOVEC
Mi je kar všeč, samo kratko je. Lačna nisem, mi še ostaja, tudi doma ne jem veliko.
Nekateri kritizirajo hrano, mogoče tisti doma nimajo niti pol tako dobro. Meni je všeč, da me kdo postreže.
(Nadaljevanje na 9. str.)
(Nadaljevanje z 8. str.)
v -ZeZo Z e po bi bilo, da uredijo igrišče ali peskovnik za otroke, da jih ne bi bilo treba loviti okrog.
Zdravnici sem hvaležna, da me je poslala.
Nevoščljivost?
Ne razumem tega. Meni ni za nikogar žal, če ga kam pošljejo. Ni rečeno, če se smeješ, da si zdrav.
Lepo bi bilo, da se sodelavci ne hi drug pred drugim slabo počutili. Saj veste, opravljanje!
JANKOVIČ FRANC
,— najstarejši aktivni član kolektiva je po vrnitvi domov povedal: »Dobro je bilo, ne vem, kaj naj rečem. Zadovoljen sem bil z vsem, hrana je bila odlična, dovolj je je bilo.
Opeklo me sonce ni nič, voda je bila dobra, topla. Družba je bila dobra. Pa me tudi ni nič drugega zanimalo, samo da sem bil na soncu.
čevlji so se posušili, niso pokvar-icni. Opank nisem imel s seboj, sem bd pa kar v čevljih v vodi. Saj veste, da bos nisi varen stopit v vodo.
Teden je še prehitro minil, bi še ostal, če bi mogel. Če me bodo še kdaj poslali, bom šel rad.
Pozdravljam vse sodelavce, posebno zdravnico in sestro Majdo in se jima zahvaljujem, da sem lahko šel na morje.«
Ko sem odhajala, so mi naročili, naj vse pozdravim, kdo ve kolikokrat sem slišala, naj se v njihovem imenu zahvalim dr. Mariji šiška in sestri Majdi Škrinjar, želeli so mi srečno pot in že je prijetna skupinica ostala za ovinkom. Sonce se je spuščalo v morje, ko sem odhajala, naši sodelavci pa so se hiteli pripravit za večerjo. Po večerji bodo posedeli v prijetni senci in poklepetali, sem pomislila in si zaželela, da bi mogla ostati z njimi.
md
Kam na dopust
Julij je. Vročina nas dela nezadovoljne s hrupom, prahom in razgretim asfaltom, slabe volje smo, ker hodimo po najhujši pripeki iz službe, radi bi kam odšli — k vodi, v prostost, da bi se naužili sonca, zraka, se razvedrili in spočili.
In sedaj, ko vsi težko čakamo dopust, sem vprašala nekaj naših sodelavcev, kam bodo odšli za tisti kratko odmerjeni čas, ki nam je dan, da ga izkoristimo vsak po svoje.
KUHAR ZVONE
Na morje bom šel, v Umag. Z »mengeško mafijo« bomo postavili šotore, približno šest nas bo, sami fantje, seveda. Ostali bomo en teden, deset dni, kolikor bo pač denarja. Zabavali se bomo, hodili plesat, se namakali v vodi...
PRIVILEGGIO MARIJA
Za štirinajst dni grem z otrokom v Umag. Bronhitis ima, pa mu morje pomaga. Vsako leto je en mesec na morju, tako da se mu zdravstveno stanje izboljša.
Seveda je drago, toda za otroka se vse žrtvuje. Celo leto hraniš denar, pa je dovolj za dopust.
Potem gremo še za štirinajst dni k sorodnikom na Reko, v Lovran. Če imamo še kaj dopusta, gremo na potovanja po Jugoslaviji in po tujini. Mož je šofer, pa naju s sinom vzame s seboj.
Jugoslavijo smo preromali po dolgem in počez, vse Primorje, Beograd, Subotico, do Madžarske meje ...
Lani smo bili v Franciji. Kje sem pa mislila, da bom kdaj videla Pariz! Pokrajina proti Parizu je čudo-
vita — sami vinogradi, kamor pogledaš. Ta potovanja so res nepozabna.
Ko smo zidali, smo dopust porabili za hišo, sedaj si pa vzamemo čas tudi za druge stvari, pa otroku se bolj posvetiva.
Regres? Sevega ga še imam, ta denar bo res za dopust.
KOČEVAR LADO
Šel bom v Umag, v naš dom. Najbolj mi je všeč, navajen sem, sem
bil že velikokrat. Postrežba je v redu, hrana je dobra, družba iz kolektiva — dobro se počutim tam. Letos gre Ivan Pirc takrat kot mi, tako da bo družba v redu. Pa tudi Stane je dober — vedno poskrbi za zabavo.
(Nadaljevanje na 10. sir)
Tovariš Veider s svojimi delavci v skladišču gotovega blaga
Kam na dopust
(Nadaljevan’? z 0. str.)
IVANJKO ŠTEFKA
Plana nimam nič, rezervirano nikjer nič.
Ko smo zidali hišo, so nam sorodniki pomagali, sedaj bomo pa mi njim. Starše imam še žive, šli bomo malo k njim na obisk v Zagorje, če bo čas in denar, bomo šli še k sestri v Pulo.
Vsako leto prihranim kakšen dan dopusta, če otrok na hitro zboli, mi tako ni treba jemati bolniške, hčerka bo šla letos v šolo, pa bom verjetno kakšen dan rabila.
Seveda regres še imam. Malo je Že treba misliti na stroške, saj bodo zelo veliki.
FERLIČ KONRAD
Letos bo bolj slabo, otroke pazi moja mama, pa je letos bolna, bomo doma. Za kakšen vikend se že čas vzame.
Za dopust na morju pa tudi denarja ni, varčujemo za stanovanje. Že nisem bil na morju petnajst let. Otroci hodijo z mamo na morje, da imajo dovolj sonca, če ne gredo letos, pa tudi ne bo hudega. Nama z ženo morje ne prija preveč. Za nekaj dni greva v hribe, v Bohinj ali kam drugam.
Regres? Kar izginil je, sam ne vem kam. Kaj pa je 1000 din? Malo sem šel z otroki kupit — čevlje, pa obleke, pa se hitro porabi.
Če bi imel dovolj denarja? Na potovanja bi hodil, kam na jug, tiste dežele morajo biti zanimive. Pa tudi za turiste je tam bolje. Nekateri
zapravljajo, seveda. Pa naj — na splošno je vsega dovolj, nekateri imajo pa preveč. Vsak bi si kaj privoščil, če bi si mogel. Pa je tudi tako dobro.
DURMIŠI PAJAZIT Lani sem bil doma, v Prištini. Če bi šel za en teden na dopust na
morje, ne morem iti domov. Domov moram iti. Bratu pomagam, ker dela hišo, ko bom jaz gradil, bo pa on meni pomagal.
Sedem let sem že v Sloveniji, hodim na izlete, tako da Slovenijo poznam.
Seveda bi šel rad na morje, še nisem bil na dopustu, tako za več dni, pa verjetno spet ne bo nič. Dopusta je premalo. Ko grem domov, štiri dni samo za vožnjo porabim, tako da moram iti vsaj za deset dni, če hočem, da se sploh splača.
Regres še imam, seveda.
NARAT MILKA
že dvanajst let hodimo v Umag. Vsi smo zadovoljni z vsem: s sobami, hrano, plažo.
Mož dela pri Elmi, tudi oni imajo dom pa ne gremo nikoli tja.
Ponavadi gremo prvi teden v sezoni. Seveda je drago, pa kaj, daš, pa se imaš lepo.
Postrežba je dobra, kadar pa je v domu Stane, je še razvedrila več. Vse naredi hitro, pa še zabava nas.
Regres? Seveda ga še imam. Vzamem ga s seboj za priboljšek. Pri treh otrocih je vedno kdo žejen ali si želi sladoled...
Kar nam pa dopusta ostane, pa hodimo k Šternu, že veliko let. Zelo prijetno je tam.
Vsem sodelavcem, ki se odpravljajo na zasluženi počitek — žal je veliko prekratek, želimo lepo vreme, mnogo dobre volje in prijetnih doživetij.
v
Po dveh dneh tekmovanja posameznikov v namiznem tenisu, ki je bilo v dvorani Induplati, se je končalo letošnje prvenstvo občine Domžale v namiznem tenisu. Po ekipnem prvenstvu, ki je bilo pred mesecem dni, so se borili za naslove občinskih prvakov še posamezniki.
Kakor smo pričakovali so se člani Partizana Jarše zelo dobro uvrstili. Osvojili so tri prva mesta izmed štirih disciplin.
Med članicami je premočno zmagala Breda Kurzvveil, ki je vse svoje nasprotnice premagala z 2 : 0.
Pri pionirjih je osvojil naslov občinskega prvaka član Partizana Jarše Izidor Grošelj, ki je premagal Stare Matjaža, Stare Janeza, Jereb Mitjo z 2 : 0 ter v finalu Burjo Matevža z 2 : 1.
V disciplini mladincev je osvojil prvo mesto Korošec Matjaž član Avtoservisa Domžale, ki je vse svoje nasprotnike premagal z 2 : 0.
Najbolj prepričljiv nastop članov Partizana Jarše je bil v disciplini članov, saj se je med najboljših 8 uvrstilo kar 4, med najboljše 4 pa kar 3 člani Partizana. (Jesenšek, Jeraj, Pirš.) Naslov občinskega prva-
ka je osvojil Luka Pirš, ki je v finalu premagal kljubskega tovariša Boruta Jeraja.
Uvrstitve: članice: 1. Breda Kurzvveil (Partizan Jarše), 2. Zlata Ber-lic (Melodija Mengeš), 3. Mija Bizjak (Količevo), 4. Pančur (Partizan Jarše) — pionirji: 1. Izidor Grošelj (Partizan Jarše), 2. Matevž Burja (Partizan Jarše), 3.—4. Miran Juvan (ŠŠD Vencelj Perko) in Mitja Jereb (ŠD Radomlje), od 4. do 8. mesta so se uvrstili: Franci Strnišnik (Trojane), Bogdan Mihelj (ŠD Radomlje), Janez Stare (Partizan Jarše), Matjaž Korošec (Preserje) — mladinci: 1. Matjaž Korošec (Avtoservis), 2. Tone Ručigaj (Partizan Jarše), 3.—4. Martin Šraj (ŠD Radomlje) in Zoran Pavlin (Slob), 4. do 8. mesto: Albin Hribar (Partizan Jarše), Dušan Režun (Trojane), Tone Balantič (Avtoservis) — člani: 1. Luka Pirš (Partizan Jarše), 2. Borut Jeraj (Partizan Jarše) 3.—4. Stane Jesenšek (Partizan Jarše) in Dragan Živulovič (Lek), 4.—8. mesto: Vide Vavpetič (Količevo), Marjan Stražar (Količevo), Janez Kožar (Količevo), Rajko Kavčič (Partizan Jarše).
Rajko Kavčič
Športno srečanje Dekorativna - Induplati - Svilanit
Ekipa Induplati zmagovalec troboja
V	soboto 19. 6. 1976 smo bili vabljeni športniki Induplati na tradicionalni troboj v Dekorativno.
Zjutraj se nas je zbralo okrog 45 tekmovalcev pred tovarno in skupaj smo se odpeljali na prijateljska športna rekreacijska tekmovanja. V Dekorativni so nas sindikalni športni delavci in tekmovalci prav Prisrčno sprejeli. Po svečanem nagovoru in otvoritvi so se začela športna tekmovanja v naslednjih disciplinah: kegljanju, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, malem nogometu in šahu. Tekmovanja so se pričela naenkrat v vseh disciplinah v res prijateljskem in športnem duhu, toda vsaka ekipa se je tru-k	res vse da od sebe za čim
boljšo uvrstitev. Pokal za skupno uvrstitev, ki je bil na mizi v športnem parku, je bil zelo vabljiv. Naši tekmovalci in tekmovalke so se močno trudili in se športno borili v vseh panogah.
Tako smo po panogah zasedli naslednja mesta:
V	kegljanju II. mesto, v odbojki II. mesto, v namiznem tenisu I. mesto, v streljanju I. mesto, v malem nogometu II. mesto in v šahu I. mesto.
Ko so organizatorji preračunali rezultate in točke, je naša ekipa premočno zmagala in osvojila prehodni pokal, drugo mesto je zased-la Dekorativna in tretje Svilanit.
Vsem tekmovalcem in tekmovalkam prav prisrčne čestitke za trud m lep uspeh na troboju. Zahvaljujemo se tudi sindikalni organizaciji fn pomoč pri organizaciji in udeležbi naših tekmovalcev.
Udeleženci troboja
XIII. ObSŠI
V letošnji trim ligi v nogometu tekmuje 12 ekip iz delovnih organizacij. Tekmujejo v dveh skupinah: boljši v skupini A, slabši in novo prijavljene ekipe pa v skupini B. Vse tekme se igrajo na igrišču Induplati. Naši fantje so se letos dobro pripravili, tako, da upamo letos na eno od prvih mest, če ne bomo celo po 13 letih zmagovalci, samo če nam bo športna sreča naklonjena. Po štirih kolih vodimo v svoji skupini z 7 točkami.
Rezultate bom navedel samo za našo ekipo.
- nogomet
Prvo tekmo smo zmagali — Induplati :	8:0
Induplati : Avtoservis 4 : 2 Induplati : Mlinostroj 1 : 0 Induplati : Tosama 0 : 0
Sedaj nas čaka še ena težka tekma proti Heliosu. Tudi neodločen rezultat nam že zadostuje, da smo zmagovalci na XIII. ObSŠI v nogometu. Vsa leta se držimo na 3. ali
4.	mestu. Upamo, da letos uspemo premagati še zadnjo oviro in dosežemo res lep uspeh za barve našega delovnega kolektiva Induplati.
Pokal je bil vabljiv — sedaj je naš!
Boj je bil hud — bila je vendar odločilna tekma za I. mesto v sindikalnem občinskem prvenstvu
OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE
TOZD PROIZVODNJA	Izstopi:
ZAHVALA
Vstopu
L GJERGJEK Cvetka, previjalka v predil., vstopila 1. 6. 1976,
2.	KUZMIČ Vera, čist. prostorov, vstopila 1. 6. 1976,
3.	NAROBE Lado, pom. tkal. mojstra, vstopil 8. 6. 1976,
4.	BELOVIČ Slavica, prev. v predilnici, vstopila 14. 6. 1976,
5.	KOLBL Marta, prev. v predilnici, vstopila 22. 6. 1976,
6.	MIČIČ Dobrila, del. v konfek. m. vstopila 22. 6. 1976,
7.	UDOVČ Mojca, šivilja v obr. Mokronog, vstopila 23. 6. 1976,
8.	VRANETIČ Marija, šivilja v obr. Mokronog, vstopila 23. 6. 1976,
9.	MIKOLA Bernarda, prev. preje v pred., vstopila 24. 6. 1976.
1.	ZORE Milena, del. — šivilja iz obrata Mokronog, izstop 30. 6. 1976,
2.	ILIČ Vladimir, del. v tkal., prem. v Poč. dom v Umag, dne 21. 6. 1976.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
1.	MIŠIČ-MALOVRH Meta, kemijski inženir, vstop 15. 6. 1976,
2.	LAVRIŠA Štefan, vzdr. športnih objektov, vstopil 15. 6. 1976,
3.	STOIMENOVSKI Pavle, tekstilni tehnolog, vstopil 22. 6. 1976,
4.	PIRC Ivan, premeščen iz Rest. in poč. domovi s L 6. 1976.
POROČILI SO SE:
1.	KAVČIČ Ivana, vzorčni in GERBEC Jože, moj. izmene
2.	KOCJANČIČ Bernarda, poročena STEGNAR
POROČILA ZA MAJ 1976
Osebni dohodek za mesec maj se ni bistveno spremenil, ker je vrednost točke ostala neizpremenjena. Izračun menjajočega dela osebnih dohodkov za maj je bil sledeč: R-D-Z za TOZD proizvodnjo in DSSS je znašal 107,5 %
R-D za TOZD proizvodnjo in DSSS je znašal 102,5 11,,
Za TOZD Restav. in počit, domovi in za TOZD Industr. prodajalna je
bil izplačan menjajoči del v višini 15 o/0.
Povprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče:
TOZD proizvodnja din 3.293,75
Delovna skupnost skupnih služb din 4.383,13
TOZD Restav. in počit, domovi din 4.153,39
TOZD Industrijska prodajalna din 4.518,83.
Razred			TOZD proizvodnja						•ŽL- . 0 J P «	TOZD Rest.	TOZD Trgov.
	pred.	prip.	tkal.	opl.	konf.	Mokr.	M >	teh. s.			
Do 2100					7	1					
2100 do 2500	5	12	7	8	8	4	2		5		
2500 do 3000	39	29	58	24	79	21	4		20	1	
3000 do 3500	24	54	79	28	100	16	7	5	44	7	
3500 do 4000	7	11	33	21	26	7	14		53	3	4
4000 do 4500	3	6	16	7	5	1	3	2	32	4	2
4500 do 5000	1		7	5	2		1	1	10	5	
5000 do 5500	1		5	1	2			1	10	2	1
5500 do 6000			3			1		3	12	1	
6000 do 6500					1			2	6		1
6500 do 7000	1			1	1		1	2	4		
7000 do 7500		1	1						5	1	
7500 do 8000									5		
8000 in več								2	11		
	81	113	209	95	231	51	32	18	217	24	8
Naj nižji OD	2320	2342	2264	2160	2320	2083	2373	3243	2264	2984	3842
Naj višji OD	6823	7052	7134	6633	6823	5798	6550	10293	11273	7330	6420
Povprečni OD	3090	3191	3399	3384	3186	3051	3601	5392	4383	4153	4518
Vera Habjan
Ob smrti mojega dragega očeta
JOŽETA JAZBECA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice za izraze sožalja in denarno pomoč.
Cvetka Pogačar
Ob bridki izgubi mojega dragega moža
KEPEC IVANA
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz oplemenitilnice, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, za cvetje, tolažilne besede in denarno pomoč.
Še enkrat vsem hvala! Kepec Mihaela
Ob smrti mojega dragega moža
ALEŠOVEC
BOŽIDARJA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz predilnice in konfekcije za izraze sožalja in denarno pomoč; posebno se zahvaljujem Ivanu Knez in njegovi ženi, ki sta mi v najtežjih urah stala ob strani.
Žalujoča žena Mara in sin Darko
Ob smrti mojega dragega očeta
NIKOLAJA BAKANA
se sodelavkam in sodelavcem iz prejemarne iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarno pomoč.
Žalujoča hčerka Cilka Farič
Izdaja v 1000 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Jelka KOČEVAR, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIČ, Ingo PAŠ, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Mira DOBRAVEC — odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974)