Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETN!K XHL CELOVEC, PETEK 13. FEBRUAR 1987 ŠTEV. 7 (2314) Spominska svečanost v Svečah Ostaii homo ivesti ideatom kot so mit, svoboda in enakopravno sožitje Prihodnji teden nn Biedu: Iveini koncter VmniMy ho urodno obiska! !ugos!nvijo Prvi uradni obisk, ki ga bo opravii zvezni kanderdr. Franz Vranitzky v inozemstvu, ga bo vodil v Jugoslavijo. Na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta SFRJ Branka Mikuliča se bo namreč prihodnji teden - 18. in 19. februarja - s svojim gostiteljem srečal na Bledu. V zvezi s tem obiskom je kancler Vranitzkv dejal, da se odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo dobro razvijajo, kar še posebej velja za gospodarsko področje. Glede slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji pa je kancler poudaril prepričanje, da bo avstrijska politika nasproti manjšinam tudi v prihodnje tako zasnovana, da se bodo manjšine v Avstriji počutile doma. Veruje, je menil kancler, da bosta Jugoslavija in Avstrija za odprta vprašanja pri urejanju položaja manjšin tudi še naprej kot doslej našli rešitve, ki bodo zadovoljive za obe strani. Tudi na jugoslovanski strani so poudarili pomen tega prvega srečanja, s katerim se nadaljuje praksa ustaljenega političnega dialoga na visoki ravni, ki je pomemben za nadaljnji razvoj vsestranskega in vzajemno koristnega dobrega sosedskega sodelovanja, kakor je dejal uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve, veleposlanik Aleksander Stanič. Opozoril je, da obe državi med prednosti v svoji zunanji politiki uvrščata razvoj odnosov s sosedi, pri čemer ima Jugoslavija, izhajajoč iz znanih načel, trajni interes za dobre sosedske odnose z Avstrijo. *** V luči teh izjav je vsekakor gotovo, da bo pri razgovorih na Bledu tudi vprašanje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji igralo pomembno vlogo. Seveda pričakujemo, da ne bo ostalo le pri nekaj lepih besedah in obljubah, praktično pa manjšinska politika - kakor že tolikokrat v preteklosti - spet prepuščena tistim dejavnikom, ki za potrebe manjšin očitno nimajo ne posluha in še manj razumevanja. Kanclerjevim besedam v zvezi z bližnjim obiskom in njegovim zagotovilom v vladni izjavi bi morala slediti tudi ustrezna dejanja - šolsko vprašanje na Koroškem bo v tem pogledu lahko prvi preskusni kamen. Wn!dheim še nnhufjn duhove ..Koroški Slovenci smo zvestobo narodu drago plačali. Na stotine slovenskih družin so Maier-Kaibitsch in njegovi pomagači pregnali z domače zemlje, nešteto rodoljubov so vrgli v taborišča smrti. Celovške, beljaš-ke, begunjske, graške, dunajske in mnoge druge ječe pričajo o tem, kako trpijo in umirajo ljudje, ki ljubijo svoj narod." Tako je dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser na spominski svečanosti, ki je bila minulo nedeljo v Svečah, kjer se je na globoko zasneženem pokopališču zbralo veliko število ljudi, da se kakor vsako leto v tem času ob skupnem grobišču narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in njegovih soborcev poklonijo spominu junaških borcev proti fašizmu ter izpričajo zvestobo idealom, kot so svoboda, demokracija in enakopravnost. Ko slovenska pesem ni smela več doneti po koroških vaseh in je njen glas pozdravljal domovino iz ječ in taborišč, tedaj seje oglasila iz naših gozdov in njen glas je bil iz dneva v dan močnejši in glasnejši. Po junaški borbi - je dejal tov. Wieser - pa smo s premaga-njem fašizma tudi Slovenci zabeležili najpomembnejšo zmago v naši zgodovini. Zato pa tudi danes ne moremo mimo tega, da opozorimo na dejstvo, da so na Koroškem še vedno na delu sile, ki nam odrekajo obstoj in enakopraven razvoj. „Sile, ki danes zagovarjajo ločevanje v šoli, že govorijo o ločevanju tudi v cerkvi in napovedujejo, da je njihov cilj narodnostni proporc, torej popolno ločevanje. Naša vizija sožitja pa je drugačna: želimo družbo, v kateri bosta vladali svoboda in enakopravnost, v kateri se ne bi bilo treba boriti za osnovne človekove pravice. Za tako prihodnost smo pred kratkim uspešno manifestirali v Celovcu in demonstrirali na Dunaju." Ko je govoril o sedanji razpravi o šolskem vprašanju, je predsednik ZSO dejal, da so predlogi, ki smo jih koroški Slovenci posredovali deželni in zvezni vladi, dobro premišljeni in kokretni, osnovani na sodobnih dognanjih pedagogike, didaktike in social- nega učenja. Ta načela bomo zastopali tudi na bližnjih pogovorih, zahtevali bomo, da naj o šoli odločajo prizadeti - torej manjšina skupaj s pedagogi, politični demagogi pa naj pustijo šolo pri miru. „Zato sta Wagner in Scheucher, ko sta se na Dunaju složno predstavila s Haiderjem, naredila sramoto Koroški in Avstriji. Predvsem pa sta osramotila veliko število demokratično mislečih ljudi znotraj SPO in OVP, saj vemo, da večina koroškega prebivalstva ne podpira politike ločevanja - za to politiko stojijo le vrhovi strank, ki jim gre za glasove in za oblast." V okviru spominske svečanosti so predstavniki Zveze slovenskih organizacij, Zveze koroških partizanov ter borčevskih organizacij z Gorenjske položiti vence, zgias-beno-pevskim sporedom pa sta prireditev dopolnila Koroški partizanski pevski zbor pod vodstvom Simone Rovšek in Prva šmihelska godba na pihala, ki jo vodi Hanes Košutnik. Po prireditvi pa je bilo pri Adamu tovariško srečanje, kjer sta prav tako še nastopila godba in pevski zbor. Udeleženci, ki so prišli iz številnih krajev južne Koroške, in nekdanji soborci z Gorenjske so v prijetnem vzdušju obujali spomine na čase skupnega boja proti fašizmu in se menili o vprašanjih, ki so nam skupna tudi danes. Eden izmed vodilnih izraelskih časopisov je te dni objavil faksimile pisma, ki naj bi ga bil predsednik OVP Alois Mock pisal predsednici angleške vlade Thatcherjevi. V tem pismu naj bi se Mock, ki je lani najbolj podpiral kandidaturo Waldheima, zavzemal za to, da bi bilo Waldheima treba spraviti do tega, da bi tekom leta 1987 „iz zdravstvenih razlogov" odstopil. Mock je izjavil, da gre pri objavljenem pismu za ponaredbo. Medtem ko generalni sekretar OVP Graff še ponavlja svojo znano tezo o zaroti nekaterih židovskih skrajnežev, ki hočejo škodovati ugledu Avstrije, pa je belgijski tisk objavil vest. ki skrbi še za novo razburjenje. Po tem pisanju je menda belgijski kralj Baudouin zagrozil, da bo umaknil svoje pokroviteljstvo nad festivalom Europalia, eni največjih kulturnih prireditev v državi, če se je bo udeležil avstrijski predsednik Waldheim. Vse kaže, da se valovi, ki jih je razburila kandidatura in izvolitev dr. Kurta Wald-heima za avstrijskega zveznega predsednika, še ne bodo tako kmalu pomirili. Tako v Avstriji kot v številnih drugih državah, posebno takih, katerih državljani so na lastni koži okusili ..dobrote" nacistične napadalne politike, je ob raznih priložnostih slišati opozorila, da Wa!dheimova vloga med drugo svetovno vojno še vedno ni do konca razčiščena. PREBEH!IE na strani 2 Pogovor z novo ministrico za pouk o dvojezičnem šoistvu 3 Stovenski kuiturni dnevi v Hamburgu 4 Lutkarji iz Maribora zaigraii „Tobija" 5 Tribuna braicev 6 Tiskovna konferenca koroških potitikov na Dunaju: Citati in ocene 8 Prvi smučarski dan otroške revije „M!adi rod" Spcmht/tMTto sc še Izjave pred-sedn/Aa Helmaldlensfa Teldnerja, da /e slovenščina nepotrebna, A er jo nporab//a /c 2 mlhjona /jnd! m A/ nlAomnr rte Aoristi. To prta/ tnd! Aomentator glasila AorošAe OfT Vo/Aszeltang /ngomar Tast, A; je pred neAaj dnevi ce/o „od-Arll", tla je trčenje slovenščine rtet r/raosf za Korono, česar de a a j bi .se bdi že naačlh /z zgodovine, v Aater! da .so Slovenc! ..tdda/l" na AorošTo la jo ogroža/l. Trav do Istth ..zgodo t na Adi spoznanj" se je /nlAopal deželni glavar JVagner /adl pri dsAovn! Aonjerenr! na Danaja, Ao je govori/ o ..obreme-ndvl zgodovine /čorošAe", Al da so jo povzročili AonjllAt; „po prvi 1/; po dragi svetovni vojni", de /n/ za IVagner/a nemšAl jdšlzerr; torej osvoboddno glban/e za AorošAo? /st! JVagner tad! pred.scdtnAa /1' Haiderja na Danaja niti nta/o ni oporeAal, Ao je Haider dobesedno Izjavi/. ..TaltAo bldlsAatlral; tadl o ten;, a/l se ne praAtlelra apartheid na dragi/; področji/;. Gotovo je apartheid, če je na AorošAem mla-dlnsAl don;, v Aateren; najdejo ntesto /e s/ovensA! šolarji In vajenci. An gotovo je apartheid, če se grad; po/eg AmetljsAe zadražne organizacije za vse Atnefe na Aoro-šAem tadl lastna, s/ovensAa zadražna organizacija." Če sl ogledamo Arono/ogtjo teh Izjav, se natn predstavi prav; prl-Aaz prorlmanjšlnsAe „AorošAe A/T nte". A'H/J spnst! posAnsn! balon-čeA, Anta/a navrh pa se ga oprimejo tadl najvlš/1 predstavnlA; troedinih stran A na AorošAem. /n na hrbtih manjšine In demoAraelje v deže/t' sp/oh se gredo svojo Igro posebne vrste: sAašajo se preAašat! v protlmanjšlnsAlh, /;emšAonaelo-na/ttlh Izjavah, In taAo hAratl tadl pripraviti širšo bazo za aresnlčeva-nje zahtev sArajnlh desnih sl/ po Izginotja s/ovensAe narodne manjšine na AorošAem. V sltaactj; pa, Ao so AorošAl nacionalni partnerji ATO, O FT In TT soočeni s še AaAo šlroAo demo-Araflčno jronto, Al na znanstveno-pedagošA; ravni nteme/jnje, da mer; od v deželnem zbora zastopanih stranA propagiran; mode/ deželne pedagošAe Aomlstje v apartheida podobne razmere, je Haider torej sAaša/ osamiti .Slovence apartheida. OčltA! gredo popolnoma mimo stvarnosti /oba s/ovensAa domova jasno da sprejemata tadl nemšAogovoreče otroAe, Zveza s/ovensAlh zadrag delaje v prid s/ovensAo la nemšAo govorečim Ametom na AorošAem). Torej morejo s/ažltl samo prlArlvanja lastnih hotenj. Napad na dejstvo, da se tadl AorošAl .Slovenc! pos/a-žajemo možnosti, da zgradimo to ali ono podjetje, lahAo vidimo tadl pred ozadjem, da smo blh prav -Slovenc! že dvaArat v naš! zgodo- vin! prisiljen; znova začet! gradit! našo gospodarsAo osnovo. -Saj smo bil! že po prvi svetovni vojn! pa tad! za časa nemšAega jd.sdztna oropan! vse posesti. Mar hočejo zdaj Haider jz njim vred pa tad! vs! ostal! po/ltlAl, A! se od taAlh Izjav ne distancirajo) pripravit! terc/; za tretji naval na posest AorošAl/; Slovencev? J?e povrha pod ArlnAo zavzetost! za povečanje agleda AorošAe h; /Ivstrtje? ^ T.S'.' V Isto Aategortjo sod! tad! Haiderjeva Izjava, da menda dobimo AorošAl Slovenc; 55% celotne vsote, A! jo dežela daje v podporo Aaltarne dejavnost! na AorošAem. STZ h; FAZ sta v sAapm Izjav! to Haiderjevo trditev z lahAoto zavrnili, saj je dobila slo-vensAa narodna sAnpnosf npr. v leta 79S5 Iz Aa/tarnega proračana dežele le vsega J75. bdi) šilingov, Aar odgovarja 0,25% deželnega Aa/tarnega proračana. Od napihnjenih 55 odstotAov jih preostane torej le plšAavlh 0,25. Potvarjanje zgodovine in krvi očiMu Ministrica za pouk Haw!icek o koroškem šoistvu: Pri nadaljnjih razgovorih bodo upoštevati razne šotske modete V začetku tega tedna so slovenski novinarji imeti priložnost, da se z novo ministrico za pouk, umetnost in šport dr. Hitdo Hawticek pogovarjajo o vprašanju dvojezičnega šotstva na južnem Koroškem in o njegovi bodočnosti. Povedala je, da se je v kratki dobi svojega dosedanjega uradovanja seveda te botj na hitro seznanita s trenutnim stanjem diskusije o dvojezični šoti. Predvsem pri raznih udeležencih tristrankarskega sestanka 11. novembra tanskega teta da se je že pozanimata za izsledke razgovorov. Pri tem je bito opaziti, da so si posamezni udeleženci ustvariti svojo tastno interpretacijo izstedkov; zapisnika o zasedanju žat ni, zato pa je bito ničko-tiko nesporazumov in različnih interpretacij. Razgovarjata pa se je tudi že s koroškim deželnim glavarjem in z nekaterimi drugimi vodilnimi politiki socialistične stranke. Njeno izhodišče za nadaljnja posvetovanja o reformah dvojezičnega šolstva je načelno v skupni šoli nemško in slovensko govorečih. Rešitev odprtih vprašanj naj bi bila možna samo ob upoštevanju slovenske manjšine, ustrezati pa bi morala obema narodnima skupinama na Koroškem. Wagner da je pristal na to, da bo 24. februarja vodil razgovore s predstavniki slovenske manj- .... ^ . šine in da je pripravljen razgovarjati P°"ku "'kakor ne nasprotuje obstoje- se o morebitnih popravkih („retu- Skupni pouk povezuje naroda na Koroškem Skupna šola je neobhodno potreben instrument za sožitje. Trditve o slabih posledicah skupnega pouka za eno ali drugo stran - tako ministrica za pouk - ne držijo; to dokazujejo tudi raziskave in statistični podatki. Bistvo sprememb dvojezičnega šolstva naj bi bilo torej pozitivne narave, graditi je treba na osnovi skupne šole ter na načelih socialnega, partnerskega in predvsem tudi samostojnega učenja. Načelo tihe zaposlitve v HAWL!CEK: Graditi je treba na osnovi skupne šole šah'*) v šolskem predlogu koroških strank Vsekakor pa naj bi prišlo tudi še do informativnega razgovora med predstavniki Slovencev in ministrstvom za pouk, je dejala dr. Hawli-cek, kajti razen s parlamentarnim poslancem Smodejem se doslej ni mogla razgovarjati s predstavniki prizadete majšine. čim smernicam poučevanja. „Tako je tudi jasno, da se morajo tem vprašanjem posvetiti v prvi vrsti strokovni izvedenci, pedagogi. V tem smislu bo tudi ministrstvo na Dunaju dalo pobudo za nadaljnje strokovne razprave. Mnenja sem namreč, da ravno pri pobudnikih koroškega šolskega referenduma niso bili v ospredju zgolj pedagoški vidiki..." je dejala dr. Hilde Haw!icek. Dodala je, da bi jo zanimali tudi razgovori z neposredno prizadetimi - s starši, učitelji in šolarji. Haiderjeva interpretacija pravice staršev je neustrezna Ob robu razgovora z ministrico je njen pravni izvedenec dr. Kirchber-ger odgovoril na vprašanje, ali naj bi bila tako imenovana pravica staršev dejansko argument za ločevanje v pouku po jezikovnih kriterijih. Dejal je, da starševska pravica kot del mednarodnega in tudi avstrijskega prava nikakor ne upravičuje argumentacije, kot jo na tej osnovi podaja Haider (in drugi zagovorniki ločevanja). Mednarodno sodišče v Haagu seje v primeru jezikovnega spora v Belgiji jasno izreklo proti takim interpretacijam. Vprašanje ..kako naprej v šolski razpravi?" je jasno najbolj aktualno in zanimivo. Nova ministrica za pouk dr. Hawlicek je dejala, da so za bližnjo prihodnost že predvideni nekateri konkretni koraki, ki naj privedejo do končne rešitve te razprave. Ministrstvo da bo vabilo vse prizadete na skupne razgovore, tudi predstavnike manjšine. Osnova razgovorom naj ne bi bil samo koroški predlog - „govo-rili naj bi o raznih pedagoških modelih", je dejala dr. Hawlicek. Zaželeni rezultat naj bi bil koroški konsenz, toda takšen, da bi upošteval tudi mnenja in težnje slovenske manjšine na Koroškem, kot je na dan demonstracije naglasil tudi zvezni kancler dr.Vranitzkv. Strokovnjak za manjšinska vprašanja Veiter: Poiožaj koroških Siovencev se je ogromno poslabša!" Skoraj istočasno s tiskovno konferenco poglavarjev treh koroških deželno-zborskih strank na Dunaju, o kateri smo poročali že v zadnji številki našega lista, je imel pogovor z novinarji tudi mednarodni fnštitut za narodnostno pravo in regionalizem (fNTEREG), kjer je prav tako šlo za vprašanja manjšinske zaščite v Avstriji. Medtem ko je trojica Wagner-Haider-Scheucher enoglasno ponavljala trditve o izpolnjenem členu 7 in o ..vzorni" ureditvi položaja koroških Slovencev, so predstavniki omenjenega inštituta položili na mizo neizpodbitne dokaze in statistične podatke, ki nasprotno kažejo, da je manjšinsko vprašanje v Avstriji vse prej kot zadovoljivo rešeno. Tako je zlasti mednarodno priznani strokovnjak prof. dr. Theodor Veiter opozoril, da za gradiščanske Hrvate doslej ni izpolnjeno niti eno samo določilo člena 7 državne pogodbe. Glede koroških Slovencev pa je Veiter poudaril, da seje njihov položaj v zadnjih desetih letih ..ogromno" poslabšal. Svojo trditev je podkrepil s statističnimi podatki: od leta 1971 do leta 1981 je število Slovencev na Koroškem nazadovalo od okroglo 25.000 na kakih 14.700! To ..statistično izginjanje" pa jasno kaže, da VEITER: Položaj Slovencev seje poslabšal se je njihov položaj poslabšal, je argumentiral Veiter, kajti tako močnega nazadovanja ni mogoče utemeljevati z naravnimi vzroki, temveč le z močnim družbenim pritiskom. Na tiskovni konferenci je Veiter tudi povedal, da se je Inštitut za - narodnostno pravo in regionalizem (pri katerem zavzema Veiter mesto podpredsednika - op. ured.) ponovno izjavil za ohranitev dvojezične šole na Koroškem. Sicer pa je inštitut pozval sedanjo dunajsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi, naj za obravnavanje manjšinske problematike ustanovi poseben odbor strokovnjakov; tozadevno bo konferenci posredoval tudi ustrezen osnutek resolucije. Sicer kritične, vendar stvarne in utemeljene ugotovitve na račun avstrijske in posebej koroške manjšinske politike so na Koroškem imele odziv, ki je naravnost značilen za razmere, ki vladajo v naši deželi. Sam deželni glavar Wagner se je namreč -kakor da bi ga pičile ose - zaletel v Veiterja ter ga ..diskvalificiral" na način, kakor da bi imel pred seboj porednega šolarčka, ki se je drznil svojemu učitelju pokazati jezik. Toda ravno ta žolčna, vodilnega politika nevredna in za izšolanega učitelja naravnost porazna reakcija je pravzaprav najboljše potrdilo, da sta 1NTEREG in Veiter govorila resnico: ker Wagner nima argumentov, s katerimi bi ovrgel Veiterjeve ugotovitve, je očitno zgubil živce in se zatekel k ..govorici", s katero je najbolj diskvalificiral samega sebe. Wagner se dela ..osupnjenega", s kakšno „neuvid!jivostjo" da Veiter ponavlja izjave, ki škodujejo ugledu Avstrije. Očita mu neznanje, predrznost, neinformiranost, zavajanje javnosti in še marsikaj drugega; celo njegova desničarska preteklost mu je trn v peti in tudi način, kako govori o njegovi starosti, ni ravno olikan. Skratka: z vso silo se je zaletel včloveka, mednarodno priznanega strokovnjaka, ter mu očital, da ruši ugled Avstrije, ker opozarja na nerešena vprašanja. Toda bolj pošteno bi bilo, če bi samokritično vprašal, ali ne škodujejo ugledu države predvsem tisti, ki Poziv koroškim poiiiikom: Učite se pri južnih sosedih! Na proslavi ob kulturnem prazniku in dnevu prosvetnih delavcev v Gornji Radgoni se je slavnostni govornik, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije Franci Pivec, dotaknil tudi trenutne razprave o manjšinskem šolstvu na Koroškem. Med drugim je poudaril: ..Trije vodilni koroški politiki so na nedavni tiskovni konferenci v dunajski Concordiji v en glas namigovali, da pri .južni sosedi" v manjšinskem šolstvu praktično uveljavljajo politiko ločevanja. Toda manjšinsko šolstvo v Sloveniji je v mednarodni javnosti sprejeto kot vzorna rešitev, zlasti zato. ker temelji na doslednem spoštovanju pogledov in interesov italijanske in madžarske manjšine. Prav tega pa koroški politiki nočejo videti, ker se v svojem ravnanju zatekajo k nekakšnim modelom, namesto da bi prisluhnili slovenski in drugim manjšinam. Tega se lahko naučijo pri .južni sosedi"! Potem bodo lahko tudi ocene in priporočila mednarodne strokovne javnosti sprejeli kot iskreno sodelovanje, ne pa jih označevali kot sovražno propagando. Vse dotlej pa bodo ob takšnih pogledih vodilnih koroških politikov Slovenci v Avstriji v svojih zahtevah po dvojezičnem šolstvu potrebni in tudi deležni glasne in vsestranske podpore jugoslovanske in vse napredne mednarodne javnosti." Sinowatz in HawHcekova: Mimo Siovencev nobene rešitve! Neposredno po svojem troedinem nastopu na Dunaju, kjer je - vsaj po pisanju koroških listov - menda „su-vereno" in ..junaško" zastopala interese Koroške proti hudobnim Slovencem in drugim „levičarsko-ekstre-mističnim" nasprotnikom šolskega apartheida, je koroška strankarska trojica dobila zaslužen „pouk" tudi s strani, s katere ga verjetno ni pričakovala. Predsednik SPČ in bivši kancler dr. Fred Sinowatz ter nova ministrica za pouk dr. Hilde Hawlicek sta zelo jasno povedala, da mimo Slovencev ne sme biti nobene rešitve. Sinowatz je menil, da je tako občutljiva vprašanja treba obravnavati v miru in jih reševati brez časovnega pritiska. „Ne sme biti nobene rešitve, ne da bi s prizadetimi Slovenci resnično dosegli sporazuma," je naglasil predsednik SPO. S tem je nedvoumno zavrnil namero koroških politikov, ki hočejo 24. februarja sicer razgovarjati s Slovenci, toda že 26. februarja v deželnem zboru izglasovati svoj strankarsko-pedagoški model, ne da bi dopuščali možnosti nadaljnjega razpravljanja o tem vprašanju. Ravno potrebo nadaljnjega obravnavanja, in to na strokovni pedagoški ravni, pa je posebej poudarila tudi nova ministrica za pouk dr. Hilde Hawlicek (razgovor slovenskih novinarjev z no obavljamo posebej - op. ured.). V izjavi za tisk je napovedala, da bo ministrstvo po koroškem „šol-skem vrhu", ki je predviden za 24. februar, vse prizadete povabilo na nadaljnje pogovore. Sicer pa je rešitve treba iskati iz vidika skupnosti obeh narodnih skupin na Koroškem, je dodala ministrica Hawlicek, ki seje izrecno priznala k skupni šoli na območju manjšinskega šolstva. Glede tako imenovanega koroškega pedagoškega modela, v katerem koroški politiki vidijo višek svoje pameti, pa sta oba - Sinowatz in Haw!icekova - bolj ali manj skeptična: Sinowatz je menil, da je model treba vsestransko presvetliti, preden se lahko ugotovi, ali je to pravo izhodišče; Hawlicekova pa je opozorila, da gre pri modelu za predloge, pri katerih so v interesu socialne integracije vsekakor še možni popravki. so odgovorni in krivi, da manjšinska vprašanja še vedno niso rešena. Bolj verodostojno bi bilo, če bi priznal, da ugled države rušijo tisti, ki so odgovorni in krivi, da se na Koroškem manjšinska vprašanja rešujejo z nemškimi nacionalisti in ne s prizadeto manjšino - sedanje „reševanje" šolskega vprašanja je najboljši dokaz. Veiterju so ob napadih iz Koroške mnogi izrekli solidarnost in priznanje. Tako so tudi Zveza slovenskih organizacij, Narodni svet koroških Slovencev in Nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šole v skupni izjavi obsodili grobo izpadljivost Wagnerja ter poudarili, da „ti napadi predstavljajo gnusen in obžalovanja vreden poskus, od Veiterja nakazane negativne rezultate avstrijske manjšinske politike spremeniti v njihovo nasprotje". Veiter sam pa je odgovoril, da vztraja pri svojih ugotovitvah ter je dodal, da bi bili koroški Slovenci obsojeni na izginotje, če bi bil uresničen sedanji „pedagoški model" koroških strank. SmoHe: Stranke so nezmožne spremeniti žalostno koroško stanje Priprave za kongres „Ze!ene aiternative" ..Koroške stranke nimajo niti potrebe rešiti manjšinskega vprašanja, niti se ne morejo sklicevati na dejanske probleme v dvojezičnem šolstvu. Kar jih skrbi, je izguba glasov pri naslednjih volitvah. To je edini vzrok za njihovo neprestano popuščanje Haiderjevemu desnemu robu", je dejal državnozborski poslanec Karel Solle na posebni tiskovni konferenci, na kateri je ocenil dunajski skupni nastop šefov treh koroških strank in govoril o pripravah na zvezni kongres Zelenih, ki bo konec tedna v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu. Skupni dunajski nastop Wagnerja, Scheucherja in Haiderja je potrdil, da so koroške stranke „na koncu svoje filozofije", zato je Smolle dejal, da „je strankam treba pomagati iz teh težav." Začeti bo treba nov dialog, S!ovenski občinski odborniki enotno za skupno dvojezično šoto ..Slovenski občinski odborniki odtočno zavračamo trditev predsednikov koroških strank, da Stovenei podpirajo mode! koroške pedagoške komisije. Da v tej zadevi stojimo - skupno z NSKS, ZSO in s Komitejem za obrambo dvojezične šote - na istem statišču kot prizadeti južnokoro-ški občani, to ne nazadnje dokazuje tudi porazni referendum Heimat-diensta teta t985." Tako je na neresnične trditve poglavarjev koroških strank na njihovi neslavni dunajski tiskovni konferenci v posebni izjavi odgovoril predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Erič Kumer. Dodal je: ..V južnokoroških občinah imamo totiko gospodarskih, sociatnih in ekotoških probtemov. da si v nobenem oziru ne moremo privoščiti narodnostnih sporov. Očitno pa večinske stranke teh vetikih probtemov južne Koroške nočejo videti. Kaj tudi SPO in O VI' vidita, so nemškona-cionatni gtasovi, ki pa jih pobere te Haider. Po zadnji tiskovni konferenci sem totiko botj prepričan, da bosta obe vetiki stranki tudi v bodoče zgubiti pri gtasovih, še botj pa na ugledu." „na Dunaju mora priti do konstruktivnih razgovorov", v katerih morajo glavni prizadeti biti res vključeni. Pri tem je pozdravil tudi novo vladno izjavo o manjšinah, kjer je prvič tudi govora - ne samo o zaščiti - temveč tudi o razvoju manjšine. Za razbremenitev napete manjšin-skopolitične situacije pa je Smolle predlagal stalno informacijsko kampanjo o manjšini, v katero so pripadniki narodne skupnosti vključeni, za šolsko mladino pa bi bilo potrebno sestaviti „medijski kovček" kot ga poznamo glede drugih družbenih vprašanj. Ne nazadnje pa bi bila koristna uradna deželna razstava, ki bi upoštevala zgodovinsko prisotnost koroških Slovencev. Dr. Pavle Apovnik podpredsednik KEL je ob tej priliki navezal na Wag-nerjevo besedo o ..retušah", ki so možne na pedagoškem modelu. „Tudi takih retuš ni možno sprejeti", je dejal Apovnik. Ne gre za malenkostne spremembe. „Zadeva mora sloneti na bistveno drugačnih ciljih, dobiti mora čisto drugo smer." V dejstvu, da bodo Zeleni izvedli svoj prvi zvezni kongres po jesenskih državnozborskih volitvah, vidi SmoHe podporo v korist manjšinam. Zato tudi ni slučaj, da bodo na tem kongresu predlagali resolucijo, ki odklanja koroški pedagoški model, Hrvati pa resolucijo, v kateri zahtevajo na Gradiščanskem dvojezične otroške vrtce in gimnazijo,. Madžari pa večjezično gimnazijo in zavrnitev načrtov, da se na njihovem naselitvenem področju namesti deponija odpadkov. Kongres bo trajal od petka do nedelje, na dnevnen redu pa so precizacija statutov in iskanje nove organizacijske oblike Zelene alternative. ,Prešeren ni bi! pesnik ža!osti' ŠtevHne prestave eb stevenskem kulturnem prazniku Medtem ko je celovška skupna prestava ob stovenskem kutturnem prazniku hita tetos posvečena predvsem spominu na očeta prve stovenske knjige, Primoža Trubarja, je osrednja stovenska prostava v tjubtjanskem Cankarjevem domu tuščita pravo podobo Prešerna in se totevata trenutne usodne pre-tomniee, ki jo doživtja stovenska družba. „Po Prešernovih stopinjah" Mitoš Mikeln, predsednik sveta za kuituro pri RK SZDL Stovenije in predsednik sfovenskega kiuba PEN, je v svojem stavnostnem govoru dejal, da „bo napredek možen le v pravi demokratični družbi". Izrekel se je za pluralizem, ki ni oportunistično slogaštvo, ampak diferenciacija med različno mislečimi, toda enako spoštovanimi. Predsednik društva slovenskih pisateljev Tone Partljič pa se je na mariborski proslavi dotaknil tudi klišejske podobe Prešerna, ki so ga mnogi uporabljali za svoje politične cilje, in ga temu primerno interpretirali. „Morali bi se znova vprašati, zakaj smo iz Prešerna naredili tako klišejsko podobo, daje bil na meji eksistenčnega življenja, brezupa, da je bil preganjana žival.. .Toda dobra tretjina Prešernovih pesmi je vedrih, zelo vedrih in hočemo ali ne, ni bil pesnik žalosti, takšen, kot ga hočemo videti Sloven- ci. Ne smemo pozabiti, da je v tistih, za marsikoga težkih časih, doštudiral, dosegel naslov doktorja, da je imel advokatsko pisarno," je dejal Partljič. Prostava v Cetovcu Kot smo že zadnjič na kratko poročali smo koroški Slovenci na skupni proslavi KKZ in SPZ imeli priložnost vrniti se k prvim začetkom tiskane slovenske besede. Da pa je bil to še poseben užitek, se moramo med drugim zahvaliti gledališkemu igralcu Poldeju Bibiču, ki nam je tudi zvočno približal Trubarjeva besedila. Prav tako pa je mešanemu pevskemu zboru „Jakob Petelin Gallus" pod vodstvorh Jožeta Ropitza uspelo poslušalca zbližati s pesmimi Trubarjevega protestantskega časa. Pesmi, med katerimi je bila tudi Dalmatinova „Ena srčna inu troštljiva molitev", je na orglah spremljal mag. Franz PraB). Slavnostni govornik dr. Pavle Zablatnik pa je izčrpno in pregledno spregovoril o Trubarjevem mestu v slovenski kulturi. Pri tem ni samo podal slike Trubarjevega dela v Nemčiji in na Slovenskem, temveč se je dotaknil tudi vplivov protestantizma na Koroškem. Med drugim je dejal: „Primož Trubar je kot slovenski reformator ustvaril vsem Slovencem razumljiv skupen knjižni jezik, ki ga je nato uzakonila zlasti Dalmatinova Biblija, mimo katere tudi katoliška protireformacija ni mogla iti ... Da so se Slovenci na Koroškem prav tako oprijeli Trubarjevega skupnega slovenskega knjižnega jezika, o tem še posebej priča dejstvo, da je koroški slovenski protestant Peter Pinter. kmet v Ovčeni pri Bckštanju (Finken-stein), ob pomanjkanju protestantskih knjig še po tolerančnem patentu cesarja Jožefa IT dal na lastne stroške ponatisniti „s cesarskim dovoljenjem" Dalmatinov molitvenik iz teta 1584 z dvojezičnim naslovom ..Kristianske bukvize -Gebetbuchlein windisch" v Celovcu leta 1784 (200 let po izidu knjige) pri K!einmayrju. Primož Trubar je kot oče prve slovenske knjige, kot oče slovenskega knjižnega jezika in kot začetnik slovenske književnosti bil pobudnik slovenske narodne misli, da) je impulze za nastajanje slovenske književnosti bil pobudnik slovenske narodne misli, dal je impulze za nastajanje slovenske narodne zavesti in položil trden temelj za oblikovanje enotne duhovne podobe slovenskega naroda." Ob slovenskem kulturnem praziku je v Kranju izšla knjižica z naslovom „Po Prešernovih stopinjah", ki pomeni dragocen prispevek k poznavanju našega največjega pesnika. Napisal jo je Črtomir Zorec, publicist iz Kranja, kije že dolgo vnet raziskovalec Prešernovega življenja, snovalec Prešernovega spominskega muzeja ter pobudnik urejanja drugih spominskih objektov in obeležij v Kranju, ki so povezani s Francetom Prešernom. V kn jižici je podrobneje opisano pesnikovo življenje in delo zadnjih dveh let, ko se je naselil v Kranju, kjer je 8. februarja 1849 tudi umrl. Črtomira Zorca zanima France Prešeren predvsem kot človek. Znano je. da se pesnik za časa svojega življenja nikoli ni dal slikati. Zato je bržkone še toliko bolj zanimivo vprašanje, kakšen človek je bil. Črtomir Zorec v prvem delu svoje knjižice opisuje pesnikove težave, ko si je prizadeval za samostojno advokaturo, njegovo preselitev iz Ljubljane v Kranj z vsemi podrobnimi opisi njegovega stanovanja. opreme in dela advokatske pisarni-ce. Del zapisov se naslanja na že znane vire, del pa je avtor zbral kot kustos Gorenjskega muzeja med njegovim enajst let trajajočim muzejskim delom tudi med potomci tistih Kranjčanov, ki so pesnika osebno poznali. Podrobno se ukvarja s pesnikovimi prijatelji in znanci, vmes vpleta podobo takratnega mesta, ljudi in družbenih razmer. V zadnjem delu se ukvarja predvsem s pesnikovo boleznijo, njegovim uboštvom, usodo zapuščine in skromnega imetja. Zbrano gradivo je Črtomir Zorec že pred dvajsetimi leti začel v nadaljevanjih objavljati v lokalnem časopisu Gorenjski glas. Zaradi literarno zgodovinske vrednosti teh zapisov so se v časopisnem podjetju odločili, da jih. dopolnjene in izboljšane. izdajo v knjižici. Le ta je izšla v nakladi 3000 izvodov prav v letu, ko avtor praznuje 80-letnico življenja, časopis Gorenjski glas pa 40-letnico izhajanja. Črtomir Zorec je s popotnimi zapisi, ki jih je objavljal v Gorenjskem glasu, spremljal Prešerna v zgodnejših letih, ko je bival ali obiskoval kraje na Dolenjskem in Koroškem (ta del zapisov smo svoje-časno objavili tudi v našem listu - op. ured.). Avtorjeva želja je. da bi tudi ta del pesnikovega življenja predstavili na podoben način v knjižici, kot sta sedaj prikazani zadnji dve leti bivanja v Kranju. Kuttumi praznik v Žeiezni Kap!i I)r. Pavle Zabtatnik je bil slavnostni govornik na celovški Prešernovi proslavi V vseslovensko praznovanje Kulturnega praznika - 8. februarja, dneva Prešernove smrti - je že nekaj let vključeno tudi Slovensko prosvetno društvo „Zarja". Poleg osrednje prireditve v Celovcu (SPZ in KKZ), je to edina proslava zamejske Koroške ob dnevu, ki ga je leta 1945 Slovenski narodnoosvobodilni svet proglasil za Kulturni praznik slovenskega naroda. SPD „Zarja" se za te prireditve ni odločilo zato, ker imenovani odlok nalaga slovenskim prosvetnim ustanovam proslave in svečanosti, temveč iz stremljenja, da bi tudi ..povprečen" pripadnik naše narodne skupnosti (vsaj enkrat letno in zavestno) premišljeval in spoznaval pomen Prešerna, njegovih poezij, o vrednosti stvaritev slovenskih pisateljev, o literaturi in kulturi našega materinega jezika. Če pri tem pomislimo samo na težave, kako težko je spraviti nekaj življenja v naše društvene knjižnice, kako nimajo časa, da bi segli po slovenskem leposlovnem ali drugem branju niti najbolj zavzeti prosvetaši, tedaj se bomo gotovo zavedli, koliko naporov nas še čaka. Mnogim pač še zadoščajo udobje dnevne sobe, televizijska ponudba ter pustni plesi. Kvečjemu kakšna domača igra se jim še zdi atraktivna in obiska vredna. Pa bi vendar vzporedno s prebujanjem narodne samozavesti in z aktivnostmi na vseh področjih kulturnopolitičnega prizadevanja morali kmalu spoznati, kako potrebna nam je kultura, koliko nam lahko povedo tudi vrhunska dela naših najbolj genialnih umetnikov in ustvarjalcev. Seveda tu naša podeželska društva še dolgo ne bodo na cilju, a ravno spored letošnje Zarjine prireditve ob Kulturnem prazniku bi lahko pritegnil in o tem prepričal nekoliko več ljudi. Društveni pevski zbor je po svojem novem startu v jubilejno 80-o leto Zarjinega obstoja zapel še nekoliko neodločno, recitatorji pa so prepričljivo podajali tekste T. Kuntner ja in seje pri tem zdelo, da so nekateri kritično napisani prav za naše (koroške) razmere. Do zadnje besede prepričljiv je bil slavnostni govor Toneta Partljič a predsednika društva slovenskih pisateljev o pomenu Prešerna za današnji čas. Zanj ga je prebral sekretar ZKO Maribor tov. Tine Varl. Nastop Zlate in Dragiša Ognjanovič, solistov ljubljanske opere, ter pianista fgorja Švara pa je bil za večino poslušalcev najbolj dovršen in prijeten del Zarjine proslave. M.T. Dober teden - od 23. do 31. januarja -so traja!) „S!ovenski literarni dnevi" v Hamburgu Slovenska titeratura na nemškem severu „Rad bi popravil škodo, ki jo je utrpel slovenski narod v zvezi s Hamburgom" - to so bile uvodne besede Jens Uwe Kahla, organizatorja „S!ovenskih literarnih dni" v Hamburgu. Čeprav mu ime zveni nemško, je po rodu Avstrijec-Beljačan nemškega materinega jezika. Odtod - tako je povedal sam - verjetno tudi njegova osebna zavzetost. Sele tu, v Hamburgu, seje „začel zavedati svojih korenin na dvojezičnem Koroškem". In to posebej močno v trenutku, ko je zvedel za bivše koncentracijsko taborišče Neuengamme v hamburškem predmestju. Tam so nacisti uničili med desettisočimi tudi več sto Slovencev. Za otvoritev je izbral Jens Uwe Kahl hamburški mednarodni center v Altoni, ker ..ustreza zamisli sporazumevanja med narodi". Tak je bil tudi program prvega večera. Oblikovala sta ga Korošec Janko Messner - s pesmimi iz nikaragujskega cikla, ki jih je bral v obeh jezikih - in kolumbijski slikar Edgar Plata, ki je Messnerjeve pesmi o Nikaragvi na svoj način upodobil s simboličnimi figura-cijami, z labirinti linij in oblik, ki jim je tema kulturni odpor latinsko-ame-riških narodov proti zunanjemu priti- sku metropol s severa. Hamburg kot kraj srečanja pripadnikov raznih narodov - med poslušalci so bili tudi Kurdi, eksilni Čilenci in drugi - v duhu solidarnosti z Nikaragvo. Maja !včič je zapela nekaj domotožnih slovenskih in hrvaških, nek hamburški mladinec je sam od sebe začel pobirati podpise za ohranitev skupnega dvojezičnega ljudskega šolstva na Koroškem, in porodila se je zamisel slovensko-kolumbijskega sodelovanja, se pravi, skupne knjižice s Plato-vimi figuracijami in Messnerjevimi pesmimi. V nedeljo navrh bere Messner iz svojih koroških črtic v dvorani alternativnega kina Abaton. Pridruži se mu Kristijan Močilnik. Po branju se razvname živa razprava o odnosu literature do politike. Isti dan, zvečer, sodelujeta imenovana dva v literarnem centru „Ferdi-nandstor" pri podijski diskusiji o „slo-venski identiteti". Skupaj s Fulvio Tomizzo - ki je bil dospel ta večer - se temi približujeta z močnimi avtobiografskimi poudarki. Tako odpirajo poslušalcem, ki imajo polno vprašanj, pot do identitete, ki so nanjo s protislovnimi učinki vplivali tudi Nemci. Fulvio Tomizza bere v naslednjih dneh na filozofski fakulteti hamburške univerze in v literarnem centru - v italijanščini - iz svojega romana „Gli sposi di via Rossetti". To je pripoved o usodi dveh tržaških ljudi, ki ju ogroža fašizem. V njegovem italijanskem jeziku „živi slovenska duša". Italijanski kulturni institut je soprire-ditelj. V sredo, 28. januarja, bereta v literarnem centru Peter Turrini in Jani Osvvald. Turrini iz starejših tekstov in iz novega scenarija za film, ki naj bo neke vrste „Arbeitersaga" (po filmu „Alpensaga"). Oswald iz svojih zasekanih pesmi. Oswa!dovo pesniško in esejistično razmišljanje sproži razpravo o odnosu avstrijskega s slovenskim. Turrini poseže v razpravo s pripovedovanjem iz lastne mladosti na Koroškem in s citiranjem polemičnega govora o poljubnosti besed, o navideznem liberalizmu in resnično reakcionarnim ravnanjem, ki nastopata obenem. Med gosti: avstrijski konzul. V alternativnem kinu Abaton kažejo že drugi večer „Film o koroški domovini" in „Vrnitev". Janko Messner diskutira s pretresenimi, prizadetimi obiskovalci. Občinstvo mešano - slovensko, hrvaško in nemško, od uslužbencev Klinike do novinarjev hamburškega radia in do učiteljev in študentov univerze. Zgodovina koro- škega fašizma kot nepričakovano razodetje nepričakovano surove germanizacije. Lojze Krakar bere dan navrh v literarnem centru rime o svojem zgodnjem nemškem romanju v Auschwitz in kasnejšem v Kelmarajn, v strmine svojih duhovnih, moralnih in političnih preizkušenj - vse tja do domače besede, ki jo v svetkih in petkih koljejo za na raženj. Svetlana Makarovič gostuje v Aba-ton-kinu. In se znajde; kljub smoli s tehniko, saj ni bilo ne žarometov in klavirja, v pozni nočni uri pa nobenega električarja ne voljo, vsa prepričljiva, baladno, lirsko-epsko, priostreno, osvobajajoče. In to v kavarni, kamor se je preselila s svojo publiko. „Brez rekvizitov, glasbe ali katere- koli druge spremljave je spremenila kavarno v svoj oder" - jo občuduje naslednji dan poročevalec v „Ham-burger Morgenpost". Zaključek slovenskih literarnih dni v Hamburgu: Slavistka dr. Dagmar Burkhart, učiteljica na hamburški univerzi, predava o slovenski literaturi - o njeni zgodovini in sedanjosti. S posebnim poudarkom koroškega deleža. Svojčas je bil Hamburg zadnja postaja za slovenske izseljence, ki so se odpravljali čez ocean, s trebuhom za kruhom. Zadnja postaja, vendar neprimerno hujša, je bil Hamburg tudi za žrtve v Ncuengammenu. Tokrat, v letu 1987, so bili Slovenci v gosteh - in Hamburg je bil prijazen. Slovenski avtorji so se predstavili njegovi literarni publiki. Jens Uwe Kahl. skrbni organizator, je opravil pomembno in hvalevredno delo. MM Odziv v hamburških medijih je hi) precejšen. Messner in Plata pri otvoritvi Slovenskih literarnih dni v hamburškem Mtdnarodnem centru VV)R Datum kra, PRIREDITVE Prireditelj Od 12 2 RAZSTAVA DEL DRAGA DRUŠKOVIČA naprej, Mestno gledališče Celovec Nedelja, SVOJA DELA RAZSTAVLJAJO: Stanko Katoliško prosv. 15 2,11 00 Sadjak, Albert Krajger, Helmut Blažej društvo Šmihel Posojilnica (ob 80 letnici v Šmihelu društva) Nedelja, 15.2., POP KONCERT Katoliško 19.00, Farna prosvetno dvorana v društvo Šmihel Šmihelu (ob 80-letnici društva) Nedelja, 15 2 ..Lažnivizdravnik"-komedija 9.15, Farna Nastopajo igralci iz Žvabeka Farna mladina v Šentlipšu dvorana v Šentlipšu 16 2 - 22 2 RAZSTAVA ..Planine v sliki" Slovensko Otvoritev: planinsko 16.2.obl8.00 Pri Joklnu, Celovec društvo Celovec Ponedeljek. ..ISTRA - NJENA KULTURA IN Avstrijsko- 16.2,19.00 POKRAJINA" jugoslovansko Mestna hiša, Predavanje z diapozitivi (nem.) Celovec z razpravo o letnem programu društva društvo 18 2 -29 3 ..KARNEVAL V BENETKAH" - Kulturno društvo Otvoritev: fotografije Pri Joklnu 18. 2., 20.00 Pri Joklnu, Celovec Četrtek, ..SVETLOBO SLEDNJO JAZ SEM Slovensko 19. 2., 20.00 LJUBIL..." Poezija Simona Gregorčiča kulturno društvo Modestov Ljudsko petje, predavanje, recitacije v Celovcu in Dom v Celovcu Modestov dom Petek. 20 2., ..TOLMUNINKAMEN" Slovensko 19.30, Farna komedija Toneta Partljiča prosvetno dvorana v Gledališče Tone Čufar, Jesenice društvo Rož Šentjakobu Sobota. 21 2., ..TOLMUNINKAMEN" Slovensko 19.30, komedija Toneta Partljiča prosvetno Kulturni dom Gledališče Tone Čufar, Jesenice v Šentprimožu društvo Danica 4 ! * 1^ K , tii^ Prizor iz komedije ..Tolmun in kamen" Sobota, 212 RETORIČNO ŠOLANJE Katoliškamladina in nedelja, vodi: Miha Zablatnik in Koroška 22.2., župnišče v Šentjakobu dijaška zveza Sobota, 21.2 , FILMSKI VEČER Slovensko 20.00, ponovitev video-filma o Šentjanžu in prosvetno Društvena film o šentjanški mladini društvo Šentjanž soba v v Šentjanžu Sobota. 212, STROKOVNI PREDAVANJI ZA Dom prosvete od 9 00 -17 00 ČEBELARKE, ČEBELARJE IN VSE Tinje INTERESENTE (med drugim: Tinje o pridobivanju cvetnega prahu, matičnega mlečka in vzreji matic) predavata: dipl. inž. Matevž Krassnik (kmetijska zbornica Celovec) in dipl. inž. Janez Firm (Podšentjur) Sobota, 21 2 , PUSTNAPRIREDITEV Kulturno društvo 20.00, Pri Kosi Nastopajo: Trio Drava, Podhumški balet Peter Markovič, na Ravnah i. dr. Rožek Nedelja. 22. 2 ...DOSTI JE..." Kulturno društvo Pri Joklnu, Gledališka predstava v nemščini za otroke Pri Joklnu Celovec od 8 do 100 let Nedelja, 22 2 SLAVNOSTNA PRIREDITEV Katoliško 14.30, Farna ob 80-letnici društva prosvetno dvorana v Šmihelu društvo Šmihel Nedelja, 22.2.,..GUGALNIK" Slovensko 14.30 komedija Novaka Novaka, prosvetno Kulturni dom nastopajo igralci SPD Radiše na Radišah režija: NužejWieser društvo Radiše Nedelja, 22 2 SREČANJE VIŽARJEV IN KONCERT Alpski klub Obir 14.00, glavna šola v Železni Kapli na Obirskem Nedelja. 22. 2 .DUHOVNE IN ORGANIZACIJSKE Dom prosvete 9.00 do 17.00 SMERNICE ZA VOLITVE NOVIH Tinje Tinje ŽUPNIJSKIH SVETOV Spremljevalca. Jože Kopeinig in Peter Hribernik, Popravek V zadnji številki Slovenskega vestnika se je v članku ,,80-letnica kulturno prosvetnega delovanja v Šmihelu" nabralo toliko napak, da jih tukaj ne moremo vseh popraviti. Za eno napako pa smo bili posebej naprošeni, da postavimo stvari na pravo mesto: V zadnjem odstavku, kjer je govora o pohvali prvi godbi na pihala Šmihel, bi se moralo pravilno glasiti „s strani KPD in ne KHI) - saj take pohvale naše kulturne skupine tudi ne pričakujejo niti je ne bi bile vesele. Cenjenim bralcem pa se oproščamo za to in vse druge napake. Uredništvo Žal so morali igralci KUD „Koban-ci" iz Kamnice pri Mariboru svoje gostovanje v Globasnici odpovedati, tako da so samo otroci iz Bilčovsa in okolice lahko uživali ob nadvse uspeli lutkovni spevoigri „Tobija". Okoli 40 otrok je spremljalo malega spačenega" jazbinca Tobijo, ko je pri drugih živalih iskal navodila kako postati lepši, in močnejši. Ves živalski vrt je obiskal. Dokler ni na koncu spoznal, daje najbolje, če ostane kakršen pač je: z dolgimi uhlji kot rjuhe, z zvitimi nogami in trupom ozkim kot deževnik. Otroci so uživali ob dovršeni uprizoritvi gostov iz okolice Maribora. Res imamo srečo, da lahko koristimo znanje in spretnost amaterskih lutkarskih skupin iz Slovenije, katerih znanje neprestano raste, v okviru načrtnega pospeševanja te umetnosti. Kotmara vas Konec januarja so se prebivalci Čahorč v teku enega tedna poslovili od dveh svojih marljivih sosedov. V torek 27. januarja so se svojci in občani posloviti za vedno od Uršule Begusch (doma pri Kajžniku), ki so jo vsi poznali kot vestno šiviljo. Bila je v 78.letu. V petek 30. januarja pa je veljal zadnji sloves Maksu Michelinu, ki je umrl v 85. letu starosti. Sosedje so ga poznali kot skromnega in marljivega človeka, ki je marsikomu pomagal s svojimi mizarskimi in drugimi spretnostmi. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Srečanje pisateljev ob meji v Portorožu Z recitalom Svetlane Makarovič v Grand hotelu Ktnona na Bernardinu se bodo jutri, 14. februarja, začele prireditve ob letošnjem drugem srečanju pisateljev ob meji v Portorožu. katerega prireditelj je obalna skupnost Habjanov Koper. Lansko uspešno prvo srečanje, saj so se ga udeležili številni pisatelji iz dežel ob meji, kritiki in novinarji, je vzpodbudilo organizatorja, da na drugem srečanju pisateljev ob meji podeli literarno nagrado za najboljši esej in novelo na temo pisatelj ob meji. V natečaju, kije bil razpisan do I. februarja - najboljša besedila pa bo izbrala mednarodna žirija -, sodelujejo pisatelji iz dežel Alpe-Jadran in Italijanske Švice. Tako bo vrhunec desetdnevnih prireditev v nedeljo, 22. februarja, ko bodo v kristalni dvorani hotela Palače podelili prvo mednarodno književno nagrado ..Portorož" - Portorose 1987". Kot smo že zapisali, se kulturne prireditve ob srečanju začnejo že jutri, in bodo na sporedu vsak dan, vse do petka, 20. februarja, ko bo ob 10. uri slavnostna otvoritev 2. mednarodnega srečanja pisateljev ob meji. Naj naštejemo le nekaj tem razprave letošnjega srečanja: „Alpe-Jadran: Mitteleuropa ali Srednja Evropa? Duhovi iz preteklosti, resničnost ali upanje za prihodnost", „Narodi, narodnosti in meje - resničnost v luči naporov za združitev Evrope in sodobnega tehnološkega razvoja", ..Medsebojno poznavanje in problemi prevajanja ter objavljanja književnih del na območju Alpe-Jadran", ,.Meja kot zgodovinsko-politična stvarnost in literarna fikcija". S temo „snii-selnost in bodočnost srečanja pisateljev ob meji" pa bodo sklenili tridnevno razpravo, v kateri prireditelji pričakujejo nad petdeset razpravljalcev. Od slovenskih pisateljev s Koroške se bodo srečanja udeležili Florijan Lipuš, Cvetka Lipuš. Maja Haderlap, Fabjan Hafner in Gustav Januš, v imenu slovenske manjšine pa bo govoril predsednik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser. M.S. Senčni kraj pri Piiberku Tiho in skromno je pred nedavnim Pavia Apovnik, p. d. Zdovčeva stara mati, praznovala svoj 85. življenjski jubilej. Kot pristna koroška slovenska mati je v svojem vzornem življenju morala prestati mnogo hudega, ko se je borila za obstoj družine, grude in narodne skupnosti. Posebno hudo je bilo takrat, ko so hoteli hlapci rjavega režima izbrisati naš rod. Zato se je Zdovčeva mati. ki je imela svojo domačijo na „gmajni", korajžno postavila v vrsto tistih, ki so se borili za svobodo, s svojim pokpjnim možem, partizanom. Nikoli se ni sramovala svojega porekla in jezika; s svojim skromnim vedenjem, s svojimi modrimi in preudarnimi mislimi pa si je pridobila mnogo priljubljenosti in spoštovanja. Lahko bi tudi rekli, da je živa knjižnica naše zgodovine in besede. Priljubljeni jubilantki, ki je za svoje vsestransko narodno-politično delo pred leti prejela tudi Priznanje Zveze slovenskih organizacij, želimo ob njenem življenjskem jubileju še mnogo sončnih dni in zadovoljstva. ikej PHberk Iz samega mesta Pliberk se le redko oglašamo. Danes pa je naša dolžnost povedati, da je pred nedavnim praznoval svoj 80. življenjski jubilej priznani krojaški mojster v pokoju, Blaž Opetnik. Ta naš jubilant, kije še poln energije, načrtov in zanimanja za dogajanje, se je rodil v ponosni Zadjakovi hiši v Dobu, od koder se je zaradi pomanjkanja vsakdanjega kruha odpravil, da se bi izučil korja-ča. Vedel je, da se s pridnostjo in vztrajnostjo daleč pride in čeprav ni bilo lahko, se je še bolj zaljubil v šivanko, blago in poklic. Poglobil je svoje znanje in se s potrebnimi izpiti povzpel do krojaškega mojstra. S svojim delom ni postal znan samo v mestu Pliberk, temveč tudi v širši okolici. Zadovoljni naročniki so se vedno spet vračali v njegovo krojačni-co. Kljub skrbem za obrt, delo in obstoj pa je vedno spet našel čas za naše prireditve, saj je ostal zvest svojemu pokolenju in slovenski besedi. Številnim čestitkam za njegovo 80-letnico se pridružujemo tudi mi z iskrenimi željami in mu želimo naj srečno uživa svoj zasluženi pokoj. ikej Plesi, piesi, plesi... Kar v petih krajih južne Koroške so se minulo soboto dobro zabavali starejši in mlajši, saj so ansambli poskrbeli v Hodišah, Šentprimožu. Železni Kapli, Svečah in na Radišah za prijetno vzdušje in omogočili obiskovalcem, ki so skoraj v vseh petih krajih prišli v velikem številu, da so se do jutra vrteli k valčkom, polkam in modernejšim komadom. fz Hodiš o najbolj smešnem zadetku pri srečelovu: obiskovalka iz Škofič je odnesla s plesa SPD ..Zvezde" 25 litrov svežega mleka. Čestitamo! V zadnjih dneh sta praznovala 60-let-nico dva iz naših vrst, ki bi jima morali posvetiti nekaj več pozornosti, a se moramo zaradi pičlega prostora omejiti le na najvažnejše podatke. V Encelni vasi pri Galiciji je jubilant Jože Urank, pd. Kavh. Poznamo ga kot angažiranega pripadnika naše narodne skupnosti, ki je že v otroških letih bil žrtev preganjanja, ko je bila tudi njegova družina izseljena v Nemčijo. Kot odbornik Zveze slovenskih izseljencev si vsepovsod prizadeva, da spomin na tedanje nasilje in na krivice, ki so se godile našemu ljudstvu, ne bi šel v pozabo. Dolga leta pa se za enakopravnost slovenskih občanov poteguje tudi v domači občinski hiši, kjer ima njegova preudarna beseda veliko težo. V Cirkovčah pri Pliberku pa je praznovala Milka Kolenik, rojena Lombar. Tudi Milka je morala skozi pekel pregnanstva (njene spomine na izseijeništvo smo pred leti objavili v našem listu - op. ured.), po-osvoboditvi pa se je požrtvovalno udejstvovala v naši mladinski organizaciji in v domačem prosvetnem društvu. Odkar s svojim možem Lipijem gospodari na Lom-barjevi domačiji v Cirkovčah in na dokupljeni ..podružnici" v Šmarjeti, pa oba domova slovita po gostoljubnosti, ki je za gospodinjo Milko resnično prislovična. Obema jubilantoma iskreno čestitamo ter jima želimo tudi na nadaljnji življenjski poti vse dobro! Čestitke pa veljajo tudi Kristijani Kru-schitz iz Moščenice pri Bilčovsu, ki je na celovški univerzi pred kratkim zaključila študij pedagogike in medijske komunikacije. ,Tobija" v BHčovsu - TRIBUNA BRALCEV TRIBUNA BRALCEV Še nekaj misli k protestnemu zborovanju v Celovcu in demonstraciji na Dunaju Uvodoma izrekam veiiko priznanje vsem, ki so pripomogli k uspešnosti zborovanja v Celovcu in demonstraciji na Dunaju. Po dolgem času smo z zaupanjem v lastne sile in v samega sebe dokazali samozavest. Celovško zborovanje je pokazalo, da smo še tu in da smo vredni lepot naše zemlje, nihče ni pričakoval, da se bo zbralo toliko ljudi. Vsi govorniki in diskutanti so dokazovali in dokazali, da nočemo ničesar drugega kot skupno šolo, ki je garant življenja in dobrega sosedstva. Zelo sem se začudil, ko sem slišal, da v vseh letih prakticiranja skupne šole ni bilo nobenih pritožb na deželni šolski svet in toliko bolj mi je postalo nerazumljivo zaganjanje koroških politikov v tako šolsko prakso. Kdo jim je dal pravico, da odločajo o naši stvari brez nas. Na zborovanju v Celovcu, kjer so sodelovali tudi nemški sodeželani sigurno nismo žalili naroda soseda. In tako je tudi prav! Še večji uspeh pa je bila masovna udeležba pri demonstraciji na Dunaju. Niti ledeni zimski veter ni mogel preprečiti, da ne bi množično dokazali in izkazali svojo voljo do enakopravnega in svobodnega življenja pravtako kot tudi uradni števci in z njimi vred nekateri časopisi ne, ki so že z znano prakso, da štejejo dve osebi, ki se zavzemata za pravice manjšine za enega človeka. Prepričan pa sem, da niso samo tisti, ki so se udeležili protesta na Dunaju z nami, ampak, da se tudi velika večina avstrijskih državljanov zaveda, da ne more v lastni državi dopustiti tega, kar ves svet obsoja v Južni Afriki - apartheid. Kanclerjeva izjava, da bo treba pri vprašanju šole upoštevati vseavstrijske interese in veličastna demonstracija na Dunaju naj bo koroškim politikom, ki smatrajo, da smo koroški Slovenci ovce, ki jih lahko prega- Naivnost ati ziohotnost? „Meč in kri" sta motila ravnatelja slovenske gimnazije v Celovcu na manifestaciji za ohranitev dvojezične šole na Koroškem - „in to kar precej". Še več: puntarska pesem se mu je zdela že kar „podtalni poziv k nasilju", kakor piše in se s tem uvršča v zbor tistih, ki iz zlovoljnih in prozornih razlogov denuncirajo gibanje proti ločitvi na Koroškem kot zadevo teroristov ali vsaj levičarskih skrajnežev. V nadaljnjem gospod ravnatelj puntarsko pesem celo enači s tretjo kitico koroške deželne himne, ki niti ni nastala v času tako imenovanih plebiscitnih bojev, temveč šele leta pozneje, z edinim namenom, žaliti narodna čustva Slovencev ter ščuvati proti že tako dovolj ustrahovani in zredčeni slovenski manjšini na Koroškem. S tako argumentacijo naseda gospod ravnatelj perfidni uradni koroški zgodovinski ideologiji, ki enači napadalca z žrtvijo, ki enači nacistično agresijo s protinacističnim uporom; ali pa tej zapisani koroški ideologiji, kar bi bilo še huje, prostovoljno sledi. Trenutni napad na dvojezično šolstvo na Koroškem je samo dosledno nadaljevanje nekdanjega povelja „Macht mir dieses Land deutsch!". Pred zdaj že skoraj petdesetimi leti smo koroški Slovenci „z mečem in krvjo" ta načrt preprečili in imamo vzroka dovolj, da smo lahko ponosni na ta svoj delež v zgodovini slovenskega naroda in protinacističnega upora. Slovenski atletski klub vabi na PLES SAK v soboto, 14. 2. 1987, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici Igra: Planinski sekstet Vstopnina: predprodaja 30,-večerna blagajna 40,- Če se zdaj ponovno upiramo silam ponemčevanja, nadaljujemo s tem tradicijo upora proti nekdanjim nacističnim mogotcem v deželi in proti njihovim političnim izvrševalcem v deželnih etabliranih strankah. In če se v tem uporu spominjamo svoje bližnje zgodovine in se nanjo oziramo, potem ne zato, ker „ne bi vedeli, kaj povzroča meč", kakor nam gospod ravnatelj skuša podtikati, temveč prav obratno, ker vemo, da nas je meč, po katerem smo zgrabili v času nasilja, obvaroval še hujše in trpkejše usode - da bi bili namreč enkrat za vselej izruvani iz naše koroške zemlje. Danes so naš „meč" naše manifestacije, naša enotnost, odločnost in borbenost, naši demokratični zavezniki po Avstriji in Evropi. Kdor tega ne dojame, kdor kitico puntarske pesmi „puško, meč, (kopje v dlan) bije za svobodo se tlačan" jemlje dobesedno in to prodaja javnosti kot .,podtalen poziv k nasilju", ta je ali naivnež ali pa zlohoten in nima urejenega odnosa do narodne preteklosti. Pa še nekaj: umetnost, nastala v času NOB, in k njej sodijo tudi partizanske pesmi, je kulturna last in dediščina celotnega slovenskega naroda in zato vredna preučevanja in posredovanja prav in posebno še tudi na slovenski gimnaziji v Celovcu. Dejstvo, da se do tega spoznanja marsikateri profesor slovenščine na celovški slovenski gimnaziji še ni dokopal -ne v času mojega šolanja na tej ustanovi in očitno tudi še danes ne - me je že svojčas motilo in me še naprej moti - in to kar precej. dr. Franci Zwitter m). Premiš!jen napad Niti me ni preseneti) napad ing. Seppa Pruggerja. ki ga je objavil v rubriki Pisma bralcev v Kleine Zeitung dne 4. in v KTZ dne 6. februarja t. I. pod naslovom „Wie lange noch Scharfmacherei". Preseneča pa me, da citira podatke o meni, kot bi jih bral iz kartoteke. Kaj takega smo bili navajeni v času nacističnega vzpona pred letom 1938, ko so pripravljali izselitev nezaželenih koroških Slovencev. Moram pa razočarati predsednika Kiirntner Landsmannschaft, ker so njegovi podatki zelo netočni in napačni. Izbere naj si vero-dostojnejšega obveščevalca in jih popravi, lahko pa mu jih tudi sam posredujem. njajo kot jim paše v njihov oportunistični koncept, v premislek. Ti „prijate!ji" koroških Slovencev in avstrijske demokracije so se namreč zelo hitro spet spomnili, da se še ni uresničil Goringov ukaz „Macht mir das Land deutsch!" Takrat jim ni uspelo preseliti koroških Slovencev v Lublin na Poljsko, kjer so imeli zanje že postavljene barake. Začeli so sicer izseljevati koroške Slovence pred skoraj točno 45 leti in marsikdo se tistih dni še dobro spominja. Mladi fantje, dekleta, starci, žene, možje in tudi še napol otroci v kapelskih in selskih grapah so se uprli in njih upor je kmalu zajel celo Koroško. Ta odpor in množičen vstop v partizane je preprečil nadaljnje izseljevanje, kajti marsikateri Ortsgruppenleiter in Ortsbauernfuhrer se je zbal spremenjenih okoliščin, ker nismo stali križem rok in smo se uprli, ko je cela Evropa ječala pod esesovskimi škornji. Velike so bile žrtve. Veliki del naše zmage pa je koristila tudi Avstrija, s tem da so jo glasom moskovske deklaracije smatrali kot napadeno državo, ki se je borila proti Hitlerjevi Nemčiji. Z našo borbo smo si priborili člen 7 Avstrijske državne pogodbe, ki naj bi ščitil naše pravice in garantiral obstoj naše narodne skupnosti na Koroškem. Smo za mir in za iskrene in poštene medsebojne odnose v deželi, ne bomo pa molčali če bodo nas oziroma naše otroke ali naše vnuke porivali v geto. Preveč smo žrtvovali za svobodo. Svoboda in pravica pa sta nedeljivi. Naše veliko upanje in hkrati naša prva naloga pa je, da v hasled-njih tednih in mesecih pridobimo še več nemškogovorečih sodeželanov, da se bomo skupno borili za skupno šolo. proti ostankom nacističnega mišljenja v nekaterih koroških strankah, da bomo skupno delali in enakopravno uživali sadove našega dela, miru in svobode. inž. Peter Kuchar Dober glas! Naš tednik je poročal v štev. 4/87 dne 29. 1. 1987, o gospodu dr. Zdravku Veliku na način, ki ga spravlja ob dober glas. Že v naslednji številki se skuša opravičiti zaradi napačnih informacij. S tem pa se spomnim leta 1982, ko je Naš tednik nesramno poročal o mojem pokojnem možu Rudiju Vouku. Bralcem Našega tednika je zadeva verjetno še v spominu: Vouk je opozoril na pravila slovenske slovnice glede krajevnih imen. Iz opomina, da Zilja ni Žila, se je preko V. Gottharda ter J. Kulmeža razvila poletna nadaljevanka, polna zlobnih napadov ter nesramnega zasmehovanja. Višek afere je bil ponarejen ponatis iz „Naš tednik, štev. 32, stran 7, dne 9. avg. 1962", s katerim je Naš tednik mislil dokazati, da so že takrat pisali npr. „Matija Majar-Zilski", kar je seveda laž in manipulacija historičnih dokumentov povrhu! Rudi Vouk je poiskal zgoraj omenjeno številko, kajpada tam piše „Matija Maja-Ziljski". Naš tednik kljub opominom do danes še zmeraj tega ni popravil - nabral si je pa vsaj korajže, da se zna opravičiti. Erna Vouk. Dobrla vas Pismo je bilo objavljeno neposredno po tem, ko smo Slovenci skupaj z drugimi avstrijskimi demokrati izvedli zelo uspešno demonstracijo za obrambo dvojezične šole. Če misli Sepp Prugger z mojo prisotnostjo diskvalificirati ta protest, naj mu pojasnim, da bi bilo tudi brez mene na Dunaju preko 5000 demonstrantov. V okviru zaostrovanja narodnostne problematike na Koroškem je moja vloga skoraj zanemarljiva. Slovenska narodna skupnost bi bila tudi brez mene kompaktna in trdno odločena braniti svoje pravice. Izpolnjujem samo svojo dolžnost kot Slovenec integriran v to narodno skupnost in kot antifašist v avstrijskem demokratičnem gibanju. Tega mi tudi Pruggerjevi napadi ne morejo vzeti. Nastop učencev glasbene šote v Borovljah V soboto, 7. februarja je bil pri Bundru v Borovljah prvi nastop učencev glasbene šole v tem semestru. Igrali so na harmoniko, kitaro in blokflavto. Oddelek v Borovljah šteje med mlajše, saj obstoja zdaj tretje leto. Toda že pri tem nastopu se je videlo, da učenci napredujejo in da se kvaliteta igranja veča od nastopa do nastopa. Prav vsi so publiko navdušili s svojim igranjem, kar je za nastopajoče zelo važno, ker dobijo s tem spet novo motivacijo in veselje do včasih kar zelo trdega dela. Taki nastopi vplivajo seveda tudi na celotno kulturno ustvarjanje v teh krajih, kjer ima glasbena šola svoje postojanke. Sigurno se bodo razvijali glasbeniki, ki bodo pomagali pri zborovskih ali instrumentalnih skupinah, nekateri bodo take skupine celo vodili in ustanavljali. Zato je pa med drugim važno, da se učenci navadijo nastopov in da nimajo več strahu pred publiko. Pri teh nastopih nasto- pajo učenci večinoma sami ali v duetu, treba pa bo v bodoče tudi več skupinskih nastopov in sproščene igre. Mislim, da sta to dva faktorja, ki zelo močno vplivata 'na razvoj učencev, predvsem pri nastopanju. Pri vseh nastopih učencev v zadnjih letih sem opazil, da so po večini zelo nervozni in da zato trpi tudi kvaliteta izvajane glasbe. Zavedam se tega, da nervozi-tete ni mogoče popolnoma odstraniti. Učitelji glasbene šole pa bomo morali napeti vse sile, da bomo strah pred nastopi le skušali odstranjevati. Mislim, da pri tem skupinska igra in sproščeno igranje lahko precej pomagata. Dejstvo pa je, da glasbena šola vpliva na kulturno dejavnost koroških Slovencev in bo tudi naprej še zelo veliko prispevala k glasbeni ustvarjalnosti koroških Slovencev. Zato moramo napeti vse sile, da se bo šola razvijala naprej in da bo v korist celotni manjšini. Roman Verdct ŠOM M RO/KtŠ/tEM M/MMB? Mt/Sf JCSCM/ZE Prvo letno poročilo KLETNO „Glasbene šole na Koroškem" ^nPOROCILOHH^HHm za šolsko teto 1985/86 je izšto te dni. Star- T* TA TA TA TAVA TA'HA TA TAT t šem, šotarjem, vzgojiteljem in drugim nudi šolsko letno poročilo pregled delovanja, nas tet. 1985/86 ! t H seznani z učitetji in učenei šote, njihovimi izpiti, javnimi nastopi in tekmovanji ter odmevom, ki ga je detovanje šote imeto v javnih občitih. Nekaj fotografij dopotnjuje tetno poročito. „Od Gorenjske do Himalaje" Predavanje na Kotu Minulo soboto smo na Kotu zopet imeli priložnost, da smo si ogledali enkratno zbirko barvnih dia pozitivov. Slovensko planinsko društvo ..Celovec" in Slovensko prosvetno društvo ..H. Velik" sta v šoli na Kotu organizirali predavanje z diapozitivi „Od Gorenjske do Himalaje". Izvrstna predavatelja iz sosednjega Tržiča sta nas v pičlih dveh urah popeljala v najlepše in tudi najbolj divje kraje naše zemlje. Janku Meglič nam je pričaral na platno najlepše planinske kraje na Gorenjskem. Prikazal je lepoto gorskega cvetja, med njimi take rožce. ki cvetijo v čisto majhnih kolonijah samo na gotovih krajih. Videli smo vrsto divjih živali, katerih življenjski prostor so planine. V Janku smo tako spoznali človeka, ki hodi z odprtimi očmi po planinah, kateri dobro pozna utrip narave. Filip Bence pa nas je popeljal v mogočno divje gorovje Himalaje. On je simpatičen mlad alpinist, ki točno ve, kaj hoče, in kateremu noben napor ni prehud, če gre za osvojitev najvišjih vrhov na svetu. Z izvrstnimi posnetki in pristnimi O vsebini Pruggerjevega pisma ne bi polemiziral, ker se mi zdi pisec duhovno preozek, poudarim naj samo, da je polemiko začel deželni glavar Wagner s svojimi izjavami za ljubljansko Delo, jaz sem njegova žaljiva stališča samo nekoliko pojasnil. Za konec naj piscu prišepnem še tole: Slovenci na Koroškem bodo že sami znali preceniti, kdo postavlja narodnostna vprašanja na ostrino in ne potrebujejo apelov Seppa Pruggerja! Jože Rovšek, Hnlhiče P.S. Enako vsebino mojega odgovora sem posredoval v objavo tudi uredništvom Kleine Zeitung in KTZ. komentarji nas je popeljal v svet večnega ledu. V sliki in besedi pa nam je najprej predočil življenje ljudi ob vznožju teh gorskih orjakov v Nepalu. Da je na svetu še taka revščina, marsikdo ni mogel razumeti. Dejstvo pa je, da so ti preprosti ljudje v svoji revščini dosti bolj zadovoljni, kot mi v naši potrošniški družbi. V sliki in besedi pa nam je tudi prikazal življenje alpinista v večnemu ledu: premagati mora celo kopico skrajnih naporov, odpovedati se mora marsičemu, prehrana je težavna in bolezen grozi, za nameček pa še redek zrak, da človek komaj diha. Pri vseh teh težavah pa je slovenska odprava bila uspešna, osvojila je vrh osemtisočaka. Žal pa je gora zahtevala tudi svoj davek. Mladi trži-ški alpinist Borut Bergant je moral za vedno ostati tam. Prisrčna hvala lepa našima sosedoma iz Tržiča. Vsem našim slovenskim društvom pa toplo priporočam to enkratno predavanje. Franc Kropivnik IŠČEMO kvalificiranega sodelavca z znanjem slovenščine in nemščine. Praksa v bančništvu zaželena. Prijave na Posojilnico Borovlje telefon 04227 - 3235. MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 12. februarja 1987. Za 100 dinarjev dobite 2.10 šil. Za 100 dinarjev plačate 2.80 šil. Za 100 lir dobite . 0.96 šil. Za 100 lir plačate 1.02 šil. Za 100 mark dobite 694.20 šil. Za 100 mark plačate 710.50 šil. iz Ljubljane v: Beograd, Dubrovnik, Mostar, Osijek, Sarajevo, Skopje, Split, Titograd Ljubljana - Lamaca vsak četrtek adria airways adria airways iz Maribora v: Sarajevo, Skopje, Split Prodaja kart in informacije: Cartrans Reiseburo, Celovec, Paulitschgasse 7, @ 51 26 80 Karntner Landesreiseburo, Celovec, Neuer Platz 2 Reiseburo Springer, Celovec, Leutschacher StraBe 17, @ 33 5 20 Steirisches Reiffeisen R., Gradec, Kaiserfeldgasse 8, ^ 73 510 PRESSESPIEGEL - PRESSESPIEGEL - PRESSESPIEGEL - PRESSESPIEGEL HANS RAUSCHER KOMMENTAR Heute, Mittwoch, geben der Karntner Landeshaupt-mann Leopold Wagner (SPO). der Karntner OVP-Obmann Harald Scheucher und der fruhere Karntner Landesrat und jetzige PPO-Obmann Jorg Haider eine gemeinsame Pres-sekonferenz in Wien. Dabel werden sie zu erklaren versuchen, was kaum zu erklaren ist: namlich. was so entsetzlich und untragbar daran sein soli, dafS rund 1500 deutschsprachige Pflicht-schuler In Karnten ein paar Stunden slch stili beschaftlgen, vvahrend rund 800 stowenischsprachige Mitschuler aut slosvenlsch unterrlchtet werden. Denn dle drel Karntner Partelen wollen eine Trennung dleses Unterrlchts. Besonders der Landeshauptmann Wagner und der frischgevvahtte ČVP-Obmann Scheucher werden dabel t/on /n <7/e Sc/zande auch zu erklaren haben, warum sie sich wie wll)entose Zombles von Jorg Haider und selnen deutschnatlonalen Kumpanen inkluslve .Heimatdienst" und Abwehrkampfer-bund In eine uble Sache hinelntreiben lassen, die vor Intoleranz, Provinzlalltat und Unanstandlgkelt nur so strotzt. Denn Liber elnes muB man sich Im Klaren seln: Hler wird dle Situatlon der stovvenischen Volksgruppe eindeutig verschlechtert Dle Folge dleser .Apartheid In den Klassen-zimmern" ware, daB noch wenlger Slowenen Ihre Kinder zum Slowenlsch-Unterrlcht anmelden; daB damit die Sprache als Wurze! der kulturellen Identltat elner Minder-helt noch mehr zuruckgedrangt wlrd. Dles in einem Augenbllck, da Osterrelchs Ansehen ohnehln beschadlgt ist. Nun sagen die Karntner Was dle Minderheitenfrage angeht, das konnen nur wlr Karntner vvirkllch verstehen, sonst niemand. Das muB man respektleren. Nach dem Ersten und dem Zweiten Weltkrleg standen jugoslavvlsche Truppen auf Karntner Boden, Tito vvotlte sich ein Stuck Karnten holen. Aber fragen wlrd man durfen, wo. um Gottes wlllen, Ist heute die Bedrohung? Welche Gefahr sind dle 15.000 Karntner Slowenen? " Tatsachlich scheint dle Angst der Karntner nicht allzu groB zu seln. denn das von Haider getrommelte Volksbe-gehren Liber dle Schultrennung wurde nur von neun Prozent der vvahlberechtlgten Karntner unterzelchnet. Zum Verglelch: 25 Prozent der Stelrer unterzelchneten das Volksbegehren gegen den .Draken". Dle Wahrhelt ist: Die Karntner ČVP und SPČ haben sich von Haider Ins Bockshorn jagen lassen. Dabel llegen sie auch taktisch falsch: Denn der wird nie zu beschvvichtlgen sein, der wlrd mit jeder Konzesslonan Ihn nur noch frecher. Gtiick!icherwelse hangt es von der Bundesreglerung ab, ob das Volksbegehren Bundesgesetz wlrd. Und da gibt es vvohl kelne Chance, nachdem Bundeskanzler Vranltzky seine Regierungserklarung mit einem Aufruf zu .Toleranz und Weltoffenheit* schloB. Aber eine Schande ist es trotzdem, daB es mit der nationallstlschen Hetze uber-haupt sovvelt kommen konnte. ARBEITER ZEITUNG, 5.2.1987 ..Karntner Parteien beharren auf ihrern Mode)) zur Schultrennung" Aaad/e ^/cA dahe; Aca;c.s/a//.saa; e/ne DRAranuueruag der s/orven/schen AZ/a-derhed, a.H/s;;er;e Z'ZY7-OAa;