UVODNIK
 |  2024  |  št. 3  |  Vzgoja & izobražeVanje 5
UČITELJEVA PODPORA UČENCU V DUŠEVNI 
STISKI
Teachers Provide Support for Students with Mental Health Disorder
Letošnji letnik revije očitno začenjamo z najbolj zahtev-
nimi temami. Prejšnja dvojna številka je bila namenjena 
varnemu in spodbudnemu učnemu okolju ter prepre-
čevanju medvrstniškega nasilja, tokrat pa posegamo še 
globlje: na področje čustvenih in duševnih stisk.
D
a je teh vse več ali pa da jih 
vsaj hitreje prepoznavamo, ni 
več nobena skrivnost. Po eni 
strani se mladi srečujejo z vse večjimi 
pritiski družbe in pričakovanji okolja 
(v veliki meri izhajajočih iz razšir-
jenosti in vpliva spletnih socialnih 
omrežij) ter z negotovimi družbe-
nopolitičnimi in socialnimi izzivi, 
po drugi strani pa so ravno današnji 
mladi v zahodnih družbah hkrati že 
»proizvod« takšnih okoliščin in so 
zato toliko bolj občutljivi ter dovzetni 
za te vplive. Ni naključje, da pozna-
valec duševnih stisk mladih, J. Haidt, 
govori o »anksiozni generaciji«. 
Prav on je skupaj s kolegico J. Twenge 
eden tistih, ki so prvi začeli opozar-
jati, da so mladi, rojeni ob koncu 20. 
stoletja oz. okrog leta 2000, veliko 
bolj ranljivi in manj odporni (rezi-
lientni) na stresorje, s katerimi se 
v času odraščanja nujno soočajo. 
Kot enega ključnih dejavnikov za to 
raziskovalca identificirata sodobne 
oblike starševanja (t. i. helikopter-
ski vzgojni slog), ki ga zaznamujejo 
pretiran nadzor, izrazita vpletenost 
v vse vidike otrokovega življenja ter 
nezdrava mera poskušati zaščititi 
otroke pred izzivi realnega sveta. 
Na eni strani torej mnoge mlade 
oblikuje vzgoja, ki omogoča premalo 
svobodnega raziskovanja okolja, 
gibanja, druženja brez nadzora odra-
slih, lastne pobude in igre, na drugi 
strani pa njihovo odraščanje močno 
zaznamuje privlačni svet digitalnih 
tehnologij in spletnih socialnih 
omrežij, ki dodatno slabi nekatere 
njihove socialne veščine, zmanjšuje 
aktivno raziskovanje okolja ter spod-
buja nenehne socialne primerjave z 
vrstniki na vseh področjih življenja. 
Nizka samopodoba, pomanjkanje 
samoiniciativnosti, nezaupanje v 
lastne zmožnosti in pretirana zaskr-
bljenost glede uspešnosti, videza in 
zaželenosti v očeh drugih tako niso 
nepričakovan izid, ki ga vse pogosteje 
spremljamo pri otrocih, mladostnikih 
in mladih odraslih.
Ista avtorja poročata tudi o poveča-
nju števila samomorov in depresiv-
nosti v ameriški družbi in v številnih 
drugih državah. Podatki v Evropi v 
nekaterih vidikih sicer kažejo ne-
koliko drugačno sliko. Zaradi boljše 
informiranosti, destigmatizacije 
duševnih težav in posledično večje 
občutljivosti za duševne stiske se 
veča tudi prepoznavnost. Tudi učite-
lji se tako soočajo z vedno več vpra-
šanji, kaj lahko storijo, ko so v stiku 
z učenci v stiski. Kaj naj naredijo, 
česa pa ne? Kako naj vodijo pogovor, 
da bodo v učencu zbudili občutek 
zaupanja, ne pa občutek, da so samo 
radovedni ali celo vsiljivi? Katere 
besede naj izberejo, katerih pa naj 
se ogibajo? Kdaj se odzvati, kdaj ne? 
Kaj je njihova vloga, kje pa meje trči-
jo na šolsko svetovalno službo? 
Na ta vprašanja odgovarjamo na 
dva načina. Na Zavodu RS za šolstvo 
smo na našem zavihku https://www. 
zrss.si/stiki-s-prakso/aktualno/varno 
-spodbudno-ucno-okolje/ pripravili 
zbirko infografik, namenjenih učite-
ljem v pomoč pri podpiranju učencev 
v konkretnih duševnih stiskah (kot 
so npr. depresija, motnje hranjenja, 
odvisnost od zaslonov, samomorilnost 
idr.), ki jih spremljajo kratki videoko-
mentarji avtoric. Zbirko smo pripra-
vili s strokovnjakinjami za duševno 
zdravje, ki imajo izkušnje pri delu z 
otroki tako pri šolskem svetovalnem 
kot pri svetovalno-terapevtskem in 
kliničnem delu. Namenjena je učite-
ljem oz. pedagoškim delavcem, da se 
laže znajdejo v primerih, ko se srečajo 
z učencem s stiskami.
Nekaj najbolj aktualnih tem s tega 
področja, kot so motnje hranjenja 
in krizne situacije, pa podrobneje 
osvetljujemo v pričujoči številki re-
vije. V njej obsežneje predstavljamo 
tudi splošna izhodišča za podporo 
otrokom v stiski in okvir za vodenje 
podpornega pogovora, ki lahko služi 
tudi pri pogovoru s starši. V upanju, 
da jih boste morali uporabljati čim 
manjkrat, a da vas bodo takrat, ko bo 
to potrebno, opogumila.
V dneh pred izidom te številke se 
je nenadoma in veliko prezgodaj 
poslovil dolgoletni sodelavec na 
ZRSŠ, dr. Branko Slivar. Brane 
je bil odličen strokovnjak in velik 
človek, meni osebno pa moder 
mentor in demokratični pred-
stojnik, kolega z veliko začetnico! 
Zelo ga bomo pogrešali.
Hvaležni smo, da lahko v tej 
številki objavimo njegov zadnji 
članek.
Dr. Zora Rutar Ilc,  
odgovorna urednica
Zavod RS za šolstvo