Leto XXVI. Pokalna plačana T gotovini PostgebUhr bar bmhlt Ljubljana, 20. aprila 1944 Stev. 16 DOMOVINA in KMETSKI LIST Sbnvaltnng and Schrlftloitung . Uprava In nredništvo: Puecinljeva S — TeL 81-22—81-26 — Erschelnt vvBchentllch • [shaja vsak teden Festbezugsprels J&hrllch - Naročnina letno Lir M — Einzelverkaofsprels • Posamezna Številka Cent 80. Adolf Hitler Pol leta dela in borbe Z imenom Adolfa Hitlerja Je za vse čase združena usoda nemškega naroda. Toda Adolf Hitler ni samo oblikovalec Reicha, marveč ustvarjalec nove Evrope, v kateri bo po sedanji vojni tudi Slovencem priznano dostojno mesto. Ob letošnjem rojstnem dnevu Adolfa Hitlerja dne 20. aprila se Je nemški narod še tesneje kakor kdaj koli doslej strnil okrog svojega velikega vodje, da stre vse sovražne naklepe In si pridobi srečno bodočnost. PHEGLEP VOJNIH DOGO»XOV Orjaška bitka na vzhodni fronti še vedno ne popušča na silovitosti. Čeprav so sovjetske sile z veliko premočjo in milijonskimi izgubami zasedle precej ozemlja, jim je nemška vojska preprečila, da bi bili dosegli svoje strateške načrte, predvsem pa se jim ni posrečilo, da bi bili zlomili nemški odpor. Pri izpraznitvi Odese ter po odmiku na Krimu se bo verjetno izoblikovala nova strnjena vojna črta, ki bo držala od Karpatov do severnega kota Črnega morja, s čemer se bo pričelo novo obdobje vojne na južnem delu vzhodne fronte. Medtem ko na bojišču v južni Italiji ni omembe vrednih sprememb, nadaljujejo Anglo-američani svoje teroristične napade na Nemčijo in na ostalo Evropo. Značilno je, da je bilo v nedavnih osmih dneh uničenih kar 500 angloame-rlških letal, po večini štirimotornlh bombnikov. Angloamerlški vojaški strokovnjaki so prisiljeni ugotavljati, da se nikakor ni posrečilo zlomiti nemško protiletalsko obrambo. O stanju na bo- ' jiščih Je podalo nemško vojno poročilo v torek ! 18. t. m. naslednjo pregledno sliko: Fiihrerjev glavni stan, 18. apr. DNB. Vrhovno poveljnlštvo oboroženih sil Javlja: Na bojišču pri Sevastopolju so se izjalovili poizkusi sovjetskih čet, da bi zavzele neko obvladujoče višinsko ozemlje. Nad Južnim Krimom so nemški lovski letalci sestrelili 17. aprila v silovitih letalskih bojih 29 Sovjetskih letal, po večini bojnih letalcev. Protiletalsko topn'štvo je zbilo 13 nadaljnjih letal. Poročnik Lambert Je sam uničil 12 sovražnikovih letal. Pred kratkim Je minilo pol leta, odkar Je prevzel vodstvo Ljubljanske pokrajine v svoje lzku-Sene roke novo Imenovani prezident, divizijski general g. Leon Rupnik. Imenovanje v takratni zmedi, nastali po velikanskem badolljevskem izdajstvu, je med treznim delom slovenskega ljudstva zbudilo splošne simpatije, med komunisti pa poglobljeno sovraštvo, saj so se kljub takratnemu zmagoslavju, v katerem so tavali nekaj dni, zavedali, da se bodo poslej morali spoprijeti s svojim najodločnejšim nasprotnikom. Velika, zgodovinska je bila ura, v kateri je general Leon Rupnik prevzel vodstvo Ljubljanske pokrajine. Ce so celo vodilni nemški državniki izjavljali, da je Nemčija takrat stopala po ozld poti nad prepadom, tedaj lahko presodimo, kakšna usoda se je pisala tudi nam Slovencem, Id smo morali na svoji koži posebno hudo občutiti posledice bado-ljevskega zloma ln komunistične razbrzdanosti. Takrat je Leon Rupnik z odločnostjo, ki mu je prirojena kot izrazitemu slovenskemu vojščaku, brez vsakega oklevanja stopil na plan. že sam njegov možati nastop je bil odločilen. Kdor pa je še dvomil o njegovih organizacijskih sposobnostih, bi bil lahko o tem prepričan pač že po dokazih delavnosti, kl jo je pokazal general Rupnik kot ljubljanski župan. Seveda pa se je s tem, da Je prezident Rupnik v najusodnejšem trenutku naše zgodovine prevzel v svoje roke krmilo našega naroda, mogočno razširil njegov delokrog. Poteklo je pol leta — ln danes smo priče velikih uspehov prezidentovega dela ln njegovih sposobnosti. Prezident Rupnik ni prijatelj hvale, ljubša mu je duhovita šegavost. Predvsem pa ceni uspehe. Toda, ker je z njegovim Imenom tako ozko združeno vse, kar se od badoljevskega zloma dalje dogaja v naši pokrajini, in ker torej Rupnlkova osebnost daje vsemu življenju in nehanju slovenskega naroda v tako važni zgodovinski dobi svoj pečat, nismo mogli mimo tega, da ne bi izkazali prezidentu Rupniku svoje priznanje, zahvalo in zaupanje. Ljubljana je to storila preteklo nedeljo na Izredno manifestanten način. V največji ljubljanski dvorani so se zbrale množice z odličnimi predstavniki nemških oblastev ln našega javnega življenja na čelu in vsa zbrana množica je nestrpno pričakovala prezidenta generala Rupnika. Val ovacij ga je spremljal od vhoda vso pot v dvorano, kjer se je nato sprostil pravcati vihar navdušenja. In ko je potem g. prezident izprego-voril, je občinstvo z zadoščenjem sprejemalo na znanje njegove jedrnate ln jasne Izjave. General Rupnik je odličen govornik, ld ga odlikuje popolna jasnost in udarnost izjav. Z odkritosrčnostjo in Izkušenostjo starega vojščaka, ki ga je sila prilik priklicala na vodilno politično in upravno mesto, zavzame odločno stališče k vsakemu perečemu vprašanju slovenskega naroda aH — po domače povedano — vsaklkrat udari žebelj po Ob spodnjem Dnjestru In na področju pri Ja-siju je včeraj nekoliko popustila silovitost sovražnikovih napadov. Uničili smo sovražnikovo skupino, ki je prekoračila reko. V vzhodni Bukovini so rumunske čete razbile sovražne sile. Na področju Delatin-Stanislavov ter vzhodno od Stanislavova so nemški in madžarski oddelki zlomili trdovraten sovražnikov odpor ter vrgli sovjetske čete, ki so imele velike krvne izgube, nazaj. Pri Tarnopolu so se nadaljnji deli posadke prebili na povelje k oddelkom vojske in SS, ki so z uspešno podporo letalstva v hudih bojih prodrli naprej. S tem se je končal junaški boj posadke pod poveljstvom na dan pred izpadom padlega generalnega majorja Neindorffa, ki ga je medtem Filhrer odlikoval s hrastovim listom k viteškemu križcu Železnega križa. V 25 dnevnih ogorčenih glavi. Takih jasnih In odločnih izjav pa je slovenski narod potreben bolj kakor kdaj koli. Zato tudi »Domovina« objavlja najznačilnejše poudarke prezidenta generala Rupnika, saj Je to ne samo delovni obračun za preteklega pol leta, marveč važna programatična izpoved za nadaljnje delo našega prezidenta in vseh, Id Jim Je naložena odgovornosti polna naloga, da z nJim sodelujejo za obstanek in blaginjo slovenskega naroda. Kakor ob vsaki priliki, je prezident Rupnik tudi tokrat opozoril na največjo nevarnost, na boljševizem, kl skuša s svojimi koreninami lzpod-jedati plodna tla slovenske domovine. Že takoj po nastopu svoje odgovorne službe je prezident Rupnik izvršil odločilen ukrep zoper komunizem na naših tleh s tem, da je s pomočjo najmočnejše evropske oborožene sile organiziral slovensko do~ mobranstvo. Poročila z bojišč v dolenjskih ln notranjskih krajih nam odtlej neprestano govore o porazih komunističnih krdel. Predvsem pa Ideja domobranstva pripomogla k iztreznjenju ozdravljenju Ljubljane, od koder se sedaj razliva tudi po deželi luč spregledanostl in treznost presoje. Takoj potem, ko je general Rupnik prisilil slovenski komunizem k umiku na vsej črti, Je započel organizirati obnovitveno ln preureditveno delo v Ljubljanski pokrajini. Izvaja ga z vojaško doslednostjo ln premišljeno načrtnostjo. Najsi so prilike v petem letu vojne ln po že omenjenih posledicah badoljevskega zloma v naši domovini še težavne, so vendar uspehi Rupnlkovega obnovitvenega dela v kratkih šestih mesecih spoštovanja in priznanja vredni. Zdaj prevzema nov duh vse zdrave plasti slovenskega naroda ln povsod se drami volja po obnovi slovenske domovine. Poglobil se je občutek naše medsebojne na-j vezanosti. Potreba naše vzajemnosti Je bila lo-! tošnjo zimo posebno lepo izpričana z razmahom 1 Zimske pomoči, katero je zdaj nasledila Socialna i pomoč kot trajna ustanova, ki bo poslej skrbela za vse pomoči potrebne ter lajšala bedo vsem brezdomcem ln drugim siromašnim slojem, kruto prizadetim od velike vojne. To so kratke poteze velikega dela, ki ga te v pičlih šestih mesecih opravil prezident Rupnik s svojim zvestim delovnim štabom ln ob polnem umevanju odločibilh nemških oblastev. Zato Je bila velika manifestacija, Id ji je preteklo nedeljo v Ljubljani prisostvovala lmpozantna množica, po radiu pa ves zavedni slovenski narod, pomembna v dvojnem pogledu. Bela Ljubljana ln ž njo slovenski narod sta z Izklesanim govorom prezidenta Rupnika dolrfla novih pobud za nastopajoče usodne čase, prezidentu samemu pa je bila Izražena plameneča zaupnica z najtoplejšo zahvalo. Ime generala Leona Rupnika prehaja v slovensko zgodovino kot poroštvo varnofrfi ln preroda v najtežji dobi usodnih dogodkov doma ln na vsem svetu. borbah je posadka oskrbovana kljub najmočnejši sovražnikovi obrambi s požrtvovalnim delovanjem prevoznih letalskih jat, v najtežjem topniškem ognju ln v neprestanih letalskih napadih kljubovala navalu več ko 10-kratne sovražnikove premoči ter je z vezanjem sovražnikovih sli omogočila Izgradnjo trdne obrambne bojne črte. Sele, ko je pomanjkanje municije in vode onemogočilo nadaljni odpor, Je dobila posadka povelje za izpad. V pretekli noči so napadli močni oddelki nemških bojnih letal z dobrim učinkom kolodvorske naprave Kijeva. Na področjih ciljev Je nastalo ved velepožarov ln velika razdejanja. V Italiji so vdrli udarni oddelki neke vzhodno-marške grenadlrske divizije v sovražnikove pO stojanke in pognali v zrak številne postojanke. Severnoameriški bombniki so izvedli 17. april« ponovno strahovalne napade proti mestom JuSnfl* vzhodne Evrope. Posebno v Beogradu je nastala Škoda v stanovanjskih okrajih ln Izgube med prebivalstvom. Pod težkimi obrambnimi pogoji so sile nemške in bolgarske protiletalske obrambe sestrelile 0 sovražnikovih letal. V zadnji noči je nekaj angleških letal metalo bombe na mestno področje Kolna. » 1 Ameriški zunanji minister Hull je započel novo Izsiljevanje nevtralnih držav. Pozval jih je, naj ustavijo svoj gospodarski promet z Nemčijo. V tem smislu so Se nastopili ameriški poslaniki pri vladah nevtralnih držav in so se jim pridružili tudi angleški poslaniki. Novo izsiljevanje je zbudilo v nevtralnih državah burjo ogorčenja, ki se Izraža zlasti v pisanju dnevnega tiska. * Italijanski kralj Viktor Emannel preživlja usodo vseh izdajalcev. Pretekli teden je moral Odstopiti. Imenoval Je svojega sina Umberta za Italijanskega regenta. To imenovanje pa bo postalo veljavno šele, »ko bodo zavezniki vkorakali V Rim«. Kralj in »cesar« Viktor Emanuel je Izpolnil svojo nalogo in — postal nepotreben. Sramotno Je končal svoje vladanje in izročil prestol svojemu sinu, ki ga pač ne bo nikoli zasedel. Tako je italijanska dinastija za vse čase zaigrala svojo veljavo. * Bliža se čas, ko bodo angloameriške sile morale tvegati invazijo. Vse priprave so končane, tako na nemški kakor tudi na oni strani. Vprašanje je samo še, kdaj bodo tvegali svoj pohod. Bolj kakor Nemce skrbijo posledice invazije An-gloameričane, ki po svojem časopisju odkrito za- fotavljajo, da bo to najbolj krvava bitka v zgo- ovini, katere izid je zanje povsem negotov. K temu izjavljajo Nemci: »Nekega dne bo sovražnik tu. Padala bo toča bomb in odprl se bo pekel. Pad&la bodo zastrla nebo in zemlja bo zatrepetala pod udarci bomb in topov najtežjih kalibrov. Takrat bo napočila naša ura! Bojno povelje bo Izvršeno, obdržali bomo svoje jai" e in utrdbe, gnali bdmo izkoristiti priliko ter dati vojni odločilni preokret.« D OMAČE NOVICE Izboljšanje prehrane v Jadranskem prlmcrju Na osnovi dalekosežnih trgovinskih sporazumov S Nemčijo je dana Vrhovnemu komisarju mož-Ikost sedaj veljavne obroke kruha zvišati v naslednji izmeri: za mladino od 9 do 18 let od 225 na 275 gramov, za ročne delavce od 325 na 375, za težake Od 425 na 475 in za delavce pri najtežjih delih od 625 na 575 gramov dnevno. To zvišanje stopi v veljavo na rojstni dan FUhrerja, to je dne 20. aprila 1944. Nadalje bo Vrhovni komisar na narodni praznik nemške države, to je 1. maja 1944., zvišal Obrok živil za vse potrošnike, stare nad 3 leta, od 2000 na 3000 gramov mesečno. Za težake in delavce pri najtežjih delih ostanejo dosedanji zvišani dodatni obroki še naprej v veljavi. Končno je Vrhovni komisar v položaju, da rtno izboljša kakovost moke-za testenine s tem, se odstotek menjave zniža od 90 na 80%. Poleg tega se izdeluje tudi odločba, po kateri se predvideva za mesec maj ln junij Izboljšanje položaja kmetijskih dninarjev in njihovih družin. Ti ukrepi pomenijo znatno izboljšanje položaja delavskega razreda v Jadranskem Prlmorju. * * 172.000 lir denarnih kazni. Meseca marca je bilo v Ljubljani obsojenih 134 oseb iz najrazličnejših pridobitnih poklicev na skupno denarno kazen v znesku 172.000 lir. Značilno je, da Je bilo 66 oseb obsojenih na 70.000 lir, ker so neupravičeno prejele živilske nakaznice. Zaradi navijanja cen, veriženja in skrivanja blaga je bilo 30 oseb obsojenih na 46.000 lir. Mnogi pekovski mojstri so bili obsojeni na denarne kazni, ker so pekli in prodajali žemlje brez odrez-kov za kruh. * Smrtna nesreča s plinom se je zgodila pretekli teden v Slomškovi ulici v Ljubljani. Nekje je uhajal plin, ki je zadušil dve žrtvi. To sta bila Višji železniški kontrolor Ferdinand Babšek in njegova žena Ivanka. Niti v njunem stanovanju, niti v hiši, kjer sta stanovala, nI bilo plinske napeljave. Vendar so že nekaj dni vohali tam okrog Smrad po plinu, a se nihče nI spomnil, da bi o tem obvestil plinarno. Preiskava je ugotovila, da je 80 m od stanovanja, kjer se je zgodila smrtna nesreča, počila glavna plinska cev. Plin je uhajal med drugim skozi kanal, odtočno cev in vlivalno Školjko v stanovanje obeh zakoncev. Mestna plinarna Je že pred leti opozorila prebivalstvo, naj Jo vsakdo takoj opozori, čim kje začuti, da uhaja Sadite prve znanlke pomladi Kako prijetno je človeku, ko zazre, še preden se je zima poslovila, na domači mizi ali na mizah svojih znancev ln prijateljev vrbine šibice z nežno sivimi kožuhastimi mačicami. Vrba je med prvimi, ki nam pravi: Zima se poslavlja, pomlad prihaja v deželo z vsem svojim razkošjem. Kdo bi se teh prvih znanilcev pomladi ne veselil! Mačice pa ne razvesele le našega očesa, ampak tudi naše male pridne živalce, naše čebele. Ce le sonce toplejše posije, krožijo okrog mačic roji teh sončnih tičic, da poberejo lz njih moko, ki jo potrebujejo za kruhek svojih nebogljenčkov. A za posladek se včasih najde na cvetju tudi kaka kaplja mede-člne. Nehote pa oplode čebele pri nabiranju cvetnega prahu tudi dotično cvetje, ker prenašajo prah z moškega na ženski cvet. Ni čuda, da so se v poslednjem času začeli za čebele zelo zavzemati tudi poljedelci in sadjarji. Za čebelarja pa so rastline, ki dajejo čebelam cvetni prah, še po- sebno važne, zlasti one, ki cveto v zgodnji pomladi, kakor je prav vrba. Slovensko čebelarsko društvo Je ustanovilo zaradi tega na Barju drevesnico za gojenje vrb. Svojim članom jih oddaja brezplačno, a rade volje jih odda Vsakomur, ki jih hoče nasaditi na svojem vrtu ali zemljišču. Vrba se lahko vzgoji v lepotičen grmiček. Kdor ima kjer koli kak kotiček na svojem vrtu, naj si jo zasadi. Raste pa v vsaki zemlji brez posebne nege. Lepo je videti grmiček spomladi, ka so šibice od vrha do tal polne svetlosivih kožuha-stih mačic in ko kroži krog njih roj marljivih čebel. Zlasti je priporočati saditev zaradi tega, ker je prodaja na tujem svetu narezanih šibic prepovedana. Kdor jih pa ima sam, ta vsako pomlad lahko krasi svojo mizo a to prvo znanilko pomladi. Cvetsžer In voluhar Ko se začnejo jablane razcvitati, mnogo cvetov porjavi, kakor da bi bili osmo j eni. Ako tak o smo j en cvet previdno odpremo, najdemo na dnu cveta bledorumenega črvička. prašnikov pa ni nikjer. Izglodal jih je črv in uničil cvet. Kaj se zgodi pozneje, ko izvrši tako škodljivec svoj posel? Ko se zdravi cvet oplodi, osmojenega izje črv, v katerem se je izlegel. Potem se na dnu cveta zabubi in iz bube se izvali majhen keber, rilč-kar. Ta obletava sadovnjake in objeda mlado listje. Ko se tega škodljivega dela naveliča, si poišče primerno skrivališče, najrajši v kaki razpoki ali pod lubjem, kjer mirno prespi jesen in zimo. Aprila meseca se prebudi, zleze na dan in samica polaga jajčeca na cvet, ko je še zaprt Ena samica zaplodi 30 do 50 črvov. Cvetožer je tako hud škodljivec, da uniči polovico do dveh tretjin cvetja. Največ ga pokonča lepo vreme, ker v lepem sončnem vremenu se cvetje hitro odpira in cvetožer ne mor* dohajati. Gorje pa cvetju, če ni sonca, ker se cvetje le počasi odpira in cvetožer ima priliko, da ga uniči. Izkušnje so dokazale, da se škropljenje z arborinom tik pred cvetjem prav dobro obnese, ker se cvetožen ar-borina ogibajo, ker jim smrdi. Največ je tega škodljivca po zanemarjenih sadnih drevesih, kjer ima cvetožer dovolj skrivališč. Letos ni bila huda zima. zato se je Škodljivi mrčes vzdržal in ga bo mnogo. Torej naj bi sadjarji snažili in pazili na zdravje sadnega drevja, ker Je le od zdravega drevja odvisno lepo sadje, ki gre v denar. Lahko donaša lepe dohodke, če je sadje zdravo in sposobno za kupčijo. Zato je za kakovost sadja odgovoren sadjar sam. Dokazalo se je letos, koliko vrednost ima lepo sadje, toda še vedno se ne brigajo vsj sadjarji za svoje drevje tako kakor je treba. Na mnogih krajih se pojavljajo hudi škodljivci voluharji, ki zajedajo korenine rastlin in de- bla mladih dreves. Voluhar se najrajši zapletli v zimskem času, če sneg visoko zapade, ker pod snegom je zemlja odtajena in voluhar lahko dela rove neovirano na vse strani in zajeda korenine. Izkušnje so dokazale, da se s temeljitim zalivanjem z gnojnico po luknjah zatiranje prav dobro obnese. Zrval se zaradi smrada zaduši in pogine na mestu. Gnojnica je tudi strupena in je gotov pogin voluharjev. Boj garjean In ušivesti: V poslednjem času se po naših krajih močno razširjajo bolezni pomanjkljive čistoče, to je: garje in ušivost. Posebno je prizadeto ljudstvo na podeželju, kar je razvidno že iz tega, da je zdravstvena kolona Higienskega zavoda v nekaj mesecih preteklega leta zdravila nad 1.700 gar-jevih bolnikov. Nekaterim med temi pa je bilo treba odpraviti tudi ušL Tako prihaja sedaj v Ljubljano vedno več ljudi z eno ali drugo nadlogo in iščejo pomoči. Doslej so se bavili z odpravljanjem opisanih nadlog splošna bolnica, mestni fizikat (enkrat tedensko v zasilni bolnici) in za svoje varovance Zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani Zato je Higienski zavod po nalogu šefa pokrajinske uprave in dogovorno z mestno občino ustanovil zdravstveni ambulatorij, ki je nameščen v kletnih prostorih (kopališču) Delavskega doma v Ljubljani — dostop po cesti med Kolizejem in Delavskim domom. Ambulatorij uraduje vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek ter sprejema od 8. do 10. ure ženske, od 10. do 12. ure pa moške. Tu ima vsakdo priliko, da se brez vsakih stroškov reši nadležnih garij (srbečice), bolha in nšivoeti. Ker so garje prava družinska bolezen, je najbolje, da se pridejo zdravit vsi družinski člani, čeprav so navidezno zdravi. Potrebno je tudi, da prineso oboleli s seboj svoj« telesno perilo, brisače in posteljno perilo, radi raz-kužitve. plin. Pričujoča nesreča naj bo v tem pogledu še posebno svarilen opomin. Nesrečna pokojnika sta bila v ponedeljek popoldne pokopana ob veliki udeležbi pogrebcev. * Obrtniškega naraščaja zelo primanjkuje v Ljubljani. Seveda v Ljubljani ne manjka fantov, toda nihče se noče učiti, vse je kakor zapeljano. In kdor misli, da bo po vojni dobil na krožniku lepo službo in da bo lahko živel »sijajno« brez vsakega truda. Kolikšna zabloda! Starši, dopovejte svoji mladini, da se bo po sedanji vojni treba truditi bolj kakor kdaj koli prej in da bo uspeval le tisti, ki bo res kaj znal. Dečki, ki niso nadarjeni za šolanje, a so drugače spretni, naj se lotijo poštenega dela v obrti, pa jim bo zagotovljena lepa bodočnost. Starši, ne puščajte svojih sinov postopati po Ljubljani! * Varstvo divjadi. S podeželja ln tudi iz okolice Ljubljane prihajajo pritožbe o pokončavanju divjadi na nedovoljen način. Ljudje love divjad brez pravice, posebno Jo pa uničujejo z zankami ter se pri tem Izgovarjajo, da lovski zakon ni več v veljavi, da je lov prost ter vsakomur dovoljeno ubijati divjad na vse mogoče načine. Da se zaščiti lov in ohrani ta panoga narodnega gospodarstva, opozarjamo javnost, da so določbe zakona o lovu v popolni veljavi ter se bodo določbe tega zakona za zaščito lova tudi najstrožje Izvajale. Proti lovskim tatovom bo uvedeno najstrožje postopanje. Lastnike in zakupnike lovišč obenem Opozarjamo, naj nadzorstvo ln zaščito lovišč poverijo dosedanjim zapriseženim lovskim čuvajem ne glede na to, ali so oboroženi ali ne. * Okolica Krima je bila očiščena. Nedavno so oddelki domobrancev izvedli temeljito očiščevalno akcijo na področju okrog Krima. V smeri od Turjaka so prodrli najprej do Golega ln Skrilja, kjer komunistov sicer niso več našli, pač pa so zaplenili njihova glavna oskrbovališča z velikimi zalogami mesa in maščob. Domobranci so nato očistili tudi Ig, Iško vas in druga naselja pod Krimom in Kureščkom. * Preokret na Goriškem se opaža zlasti v zadnjih tednih. Nastopile so značilne spremembe v razpoloženju prebivalstva, ki noče več imeti opravka s komunizmom. Tudi na Notranjskem se opaža tak preokret, še zlasti pa v Idriji, kjer so se rudarji odvrnili od komunistične pogube. Preokret se opaža zlasti tudi v čitanju časnikov. Danes se nihče več ne boji Citati »Jutra«, »Domovine« ali drugih ljubljanskih listov, temveč jih ljudje komaj pričakujejo in si jih podajajo iz rok v roke. Naše zavedno goriško prebivalstvo ja spet na svoji pravi narodni poti. * Napad na Velike Lašče so uprizorili komunisti 11. aprila. Napad je trajal od večera do zore, ko so domobranci prišli v napad, vrgli komunista s položajev ln jih razpršili. V boju je padel tudi komunistični »brigadir«. * Na Črnem vrhu pri Idriji so se že nekaj časa zbiral komunisti in pripravljali napad na Hotedršico. Nedavno pa jih je napadla nemška vojaška sila s sodelovanjem domobranskih od* delkov. Komunisti so bili takoj razkropljeni iS so imeli hude izgube. Prisilni mobiliziranci so izkoristili priliko in so zbežali vsak na svoj dom. Ostanke komunističnih krdel iščejo domobranci. * Pri Grosupljem so komunisti na Veliko noc zvečer napadli neko domobransko postojanko, kef so menda računali, da bodo domobranci zaradi praznika manj pazljivi. Komunisti pa so naleteli na tako vroč sprejem, da so se naglo umaknili nazaj v gozd. Koliko so imeli Izgub, se nI dalo ugotoviti, ker so mrtve in ranjene odnesli s seboj. Prezident Rupnik govori Slovencem Na velikem manifestacijskem zborovanju preteklo nedeljo je naš prezident general Leon Rupnik med drugim izrekel naslednje pomembne besede: Zaslepljenci in Špekulanti spadajo pred ljudsko sodišče Kaši modrijani, ki računajo na angleško-ame-riško špekulacijo, da se bodo Nemci in Sovjeti do kosti zgrizli in tako naredili tako imenovanim »svobodnim demokracijam« brez boja v vsej Evraziji prostor za njihove kupčije, ali še večji neumneži, ki mislijo, da bodo Amerika, Sovjetija ln Anglija kot trije enakovredni složni zmagovalobt na male narode istočasno iz šestih rok nakopičili"r grmade dobrot, ne spadajo nič več v norišnico;1 ampak zaradi javne nevarnosti pred ljudsko sodišče. Slovenci pripadamo že 1500 let evropski družini Vsi pošteni in pametni Slovenci naj vedno mislijo na to, da naš narod že 1500 let pripada evropski družini narodov in stoodstotno živi, misli mogli kot najkulturnejši, čeprav najmlajši član, pa povsem Izdelan narod stopiti v jugoslovansko državo. Pod varstvom Nemčije Pol leta stojimo pod nemškim varstvom. Mislim, da je vsak Slovenec, ki je še zmožen trezno in pošteno misliti, spoznal, da nam Nemčija hoče ; >omagati in nam tudi izdatno pomaga nazaj k iraoe.Hiu (slovenstvu, če le sami hočemo. Kljub ne-zmernftH >inaporom in žrtvam, ki jih mora nem-iklstaavod doprinašati za svojo obrambo in za obrambo vseh evropskih narodov pred boljševi-škim navalom, skrbi tudi za košček zemlje, l^jer bivamo mi, doprinaša tudi tu žrtve in preliva kri, daje dobrine in delo in je pripravljen prijeti nas pod roko in nam pomagati naprej, če le sami hočemo. Zato pa popolnoma upravičeno zahteva in čuti po evropsko. Na uničenju našega naroda j 1x1 nas> da se 13 lastne volje in po svoji zmožnosti imajo boljševikl prav poseben interes, ker naš | odkrito in pošteno vržemo na delo in gremo v boj narod — čeprav je majhen — biva na važnem za nas samc :n s tem za novo ureditev ter sreč-, prostoru in je po rasi, po krvi in zaradi svoje ! neJšo bodočnost evropskih narodov, med katere nozitivne bitnosti naravni in žilavi sovražnik ži- I se s Polno levico štejemo. pozitivne bitnosti naravni in žilavi sovražnik ži dovskega razdejanja. Preprečeni peklenski načrti Tako je bilo 8. septembra lani pri nas: s plenjenjem, ropom, požiganjem in s smrtjo okrog 50.000 ljudi, ki so bili na listi v Ljubljani in Ljubljanski pokrajini, so hoteli združeni boljševiki in laške lutke slovenski narod črtati iz seznama nacionalno zavednih in vernih narodov in ga spremeniti v mednarodno mešanico židovskih j sužnjev. Da je bilo to uničenje v zadnjem trenutku preprečeno, se moramo zahvaliti samo genialni in odločni potezi Nemčije, ki je odbila zabodljaj v hrbet Evrope in s tem rešila življenje tudi malemu slovenskemu narodu. Slovensko domobranstvo Oni najtežji čas, doba največje požrtvovalnosti naše mladine, je postal rojstni dan našega slovenskega domobranstva. Domobranstvo je v svoji mladini in v idealih, ki ga navdajajo, postalo predstavnik naše volje k obrambi, nositelj novega časa ln voditelj vsega naroda v boljšo nacionalno bodočnost. Tisočletno sožitje z Nemčijo Slovenski narod ni pognal svojih korenin neločljivo globoko samo v svojo lastno zemljo. Pognal jih je tudi v sosedni svet. Prav tako je pa neizbežne močnejše korenine svojih velikih sosedov moral trpeti tudi v svojem svetu, ker so mu vračale sad, da ni shiral in odmrl. Najmočnejše korenine so nas vezale z nemškim Rajhom, s katerim smo v različnih državnopravnih sestavah in oblikah živeli skupno življenje enajst stoletij ln pri tem navzlic vsem neizogibnim jezikovnim sporom nismo propadli. Nasprotno! Pred 26 leti smo Lepšo bodočnost si moramo sami zaslužiti Tudi mi moramo napeti vse sile, da — prvič — v tem velikem in težkem času vzdržimo, in — drugič — da si potem priborimo in izoblikujemo trajen nacionalen obstoj, pravičen družabni red, napredek in blagostanje v družbi pomirjenih in zbližanih evropskih narodov. Naši kvantitativni slabosti mora priskočiti na pomoč naša kvalitativna sila. To kvalitativno moč brez dvoma imamo in tudi ni tako malenkostna. Predstavljajo jo naši kmetje, naši delavci in predvsem naša zdrava mladina. To moramo pustiti zopet v ospredje. Zato pa je treba očistiti z nje vso svetovnonazorsko, politično in nemoralno nesnago, ki se je nabrala na nas v teku minulega četrt stoletja. Za ohranitev in povzdigo našega naroda je potreben napor vsakega Slovenca, prav tako kakor celote. Slovenci si luksuzne strankarske politike ne moremo več privoščiti Strankarsko politično razcepljenost in stanovske spore mora sedaj in za vselej narod sam in odgovorno vodstvo z vsemi sredstvi zatreti. Kot majhen narod si luksuzne strankarske politike ne moremo več privoščiti. Vsi danes vemo, da je ta politika lomila narodove sile, razbijala našo disciplino,' povzročala nered, pripravljala plodna tla boljševizmu in nas privedla na rob groba. Zato opozarjam vse one, ki še danes poskušajo z raznimi ilegalnimi sredstvi povzdigniti stranke ali za posebne namene določene skupinice! Vsak Slovenec mora zvesto opravljati svoje delo Vsak posamezni Slovenec bo moral zastaviti vso svojo voljo, da bo v svojem poklicu kolikor mogoče zvesto opravljal svoje delo. To velja za kmeta in delavca, rokodelca in industrijca, duhovnika in vojaka, trgovca in obrtnika, umetnika in uradnika, učitelja in učenca. Prav tako bo moral vsak stan usmeriti vse svoje stremljenje v to, da bo kot' stanovska skupnost doprinašal najboljši delež narodni skupnosti. Da, ves narod bo uvidevno pomagal v potrebah stanov in bo dajal tudi priznanja častnim naporom. Težka ln velika je naloga, ki jo moramo skupno izvršiti. Toda, ker jo je mogoče izvršiti, jo rešiti moramo, če hočemo doseči naš narodni preporod, socialni mir in upoštevano mesto v družbi evropskih narodov. Z novimi ljudmi v novo bodočnost Z novimi ljudmi hočemo ustvariti novo bodočnost! Z novimi Slovenci novo slovenstvo! To je dnevna zapoved našega domobranstva. To je moj svetli, veliki cilj! Po tej novi poti bomo šli odločno naprej. Naša prva in najnujnejša naloga je, očistiti mesto in deželo vseh vrst komunističnih zločincev ter vzpostaviti ln ohraniti red, ki je temelj vsemu tvornemu ustvarjanju. Drugo nujno nalogo predstavlja naše poljedelstvo. Naš kmet tvori večino slovenskega naroda. Tokrat zahtevajo hvaležnost, dolžnost in dolg vseh ostalih stanov, da kmetu z vsemi možnimi .sredstvi pomagajo. Zakaj če bo on vzdržal strašno preizkušnjo današnjega trdega časa, Jo bomo prestali mi vsi. Naša tretja naloga je, pomagati našim delavcem. Odtegniti jih je treba varljivim zapeljevanjem židovskega marksizma in jih vključiti kot dragoceno sestavino v našo narodno skupnost. Nadaljnje nalog* obstojajo v organizaciji vseh drugih stanov. Tudi ti bodo v novo narodno skupnost vključeni tako, da bodo vsa dosedanja na« sprotstva izginila. Z vso ljubeznijo, z vso skrbjo ln z vsemi silami se bomo morali vsi posvetiti naši mladini. V iskren! povezanosti s svojo izbrano, življenja željno mladino, stremečo k vsemu, kar je vzvišenega, koprnečo k Luči, Plemenitosti, Lepoti, Pravici ln Božanstvenosti, bo ves naš narod zajelo gibanje, kl nas bo vodilo naproti blagoslovljeni trajni dobi plodonosnega reda, resnične zadovoljnosti, neprestanega napredka ln prave svobode slovenskega naroda v na novo urejeni, pomirjeni ln mir ohranjajoči ter vedno znova ustvarjajoči Evropi. Naša dežela! Predvsem za tvojo obnovo potrebuje domovina starih kovin. Zato ne sme iti ničesar v izgubo. Prispevajte vse kovinske kose in predmete, kl jih ne rabite. Vinko Gabersld: 3 (P© slil cigaro Starčeva povest o mladih dneh Tega ni bilo nikjer. Izginil je. Božič in Branko sta se molče obupana gledala ln nista iz-pregovorila besede. Branko se je trudil, kakor že prej na Kleku in po poti navzdol, da bi se kako izrazil, a zaman se je boril za besedo. •»Prehiteli so naju oni tam,« se je naposled oglasil učitelj Božič. Slišali so gotovo trušč in peket kopit po pečevju, ali so pa celo videli nesrečo. Saj Je menda bolje tako; gotovo še živi, in laže je tebi, da ne vidiš očeta tukaj hudo pobitega.« Branko se je silil govoriti, a brez uspeha. S kretnjo je pokazal, da bi šla k ciganom. Zajahala sta in krenila v ono smer. TI nevabljeni gostje se niso obisku prav nič začudili. Nasprotno, takoj se jima je predstavil velikan, kl ga je bila omenila župnlkova gospodinja, in resno, a prijazno oglasil: »Vem, po kaj sta prišla. Pobrali smo ga in sedaj je tam pod odejo. Gospod je mrtev.« Branko je zagnal divji krik, ld ni bil podoben človeškemu glasu. Skočil je s konjiča in se pognal k truplu. Neopisljivi prizori, kl so se potem vrstili, so privabili solze v oči vzgojitelju, a tudi cigan z vso svojo družino, kl se je bila v tem natepla od vseh strani, je bil vidljivo ginjen. Branko je prav čutil, kaj je otroku izguba dobrega očeta. Božič ni mogel gledati Izlivov grozne dečkove žalosti, ki se je silno čudno obnašal. Toliko si je prizadeval okoli dragega trupla, besede pa ni našel nobene ... »Je že bil mrtev?« je vprašal Božič cigane. »Seveda,« je potrdil glavar, »saj takega padca ne preživiš. Gotovo si je zlomil hrbtenico, pa hudo se je potolkel na tilniku. Bil je napol pod konjem; potegnili smo ga izpod njega, in — sedaj ga vidite tukaj.« »Tako, tako; prav ste storili. Sedaj pazite na gospodovo truplo, dokler ne pridemo ponj. Saj dobite nagrado za svojo usmiljenost.« Le težko so spravili Branka od očeta in ga posadili na konja. Z vzgojiteljem sta morala nastopiti strašno pot, da bi obvestila o groznem dogodku gospo Karmelo, ženo rajnega gospodarja ln mater nesrečnega Branka. Kako čudno slutnjo je imela ... Dasi je Božič spretno poskušal ln Branko razpleta prikaza drame ni motil niti z besedo, le popolnoma zmešan je bil videti, je gospodinja takoj pogodila, kaj se je zgodilo. Kako tarnanje in javkanje je nastalo po dvorcu na dvorišču, ko so izvedeli za strašno novico! In ko se je glas raznesel še po vasi ln redkih samotnih zaselkih, se je šele videlo, kako je rajnega Poparo vse rado imelo. Ko so prinesli truplo ponesrečenega gospodarja na dom, so se bali za gospodinjino pamet. Obnašala se je kakor ponorela in prav odleglo je vsem, ko je od žalosti omedlela, kar se je pogosto dogajalo. Nesreča je bila tem hujša ln groznejša, ker mali Branko sploh ves čas ni Izrazil svojih občutkov z besedo. Videli so, da je oni trenutek, ko je bil zagledal očetov padec, od groze onemel. Učitelj Božič je silno trpel, ker je bila sedaj skrb za vse na njegovih ramah, in ker si je v svoji vesti nekako očital, da je, ako ne gospodarjeve, pa vsaj Brankove nesreče on kriv. Saj je njegov vzgojitelj, a gojenec sedaj niti ne govori več! Nekoliko se je olajšal položaj, ko Je prišel iz mesta zdravnik z nekim drugim gospodom, da sta potem z domačim župnikom vred, kl je bil vešč vrač z zelmi, ugotovila, da za gospo ni take nevarnosti; pač pa je mučna zadeva z Brankom, ki je zavoljo silnega vtisa očetovega padca izgubil govor, kar se včasi dogaja zaradi ohromelosti, živcev po hudem pretresu. Medicinska znanost Je zabeležila že razne take slučaje, in ve, da Je treba za ozdravljenje dalje časa; včasi traja hro-most tedne in mesece, pa tudi leta in leta. Skoro redno mora prizadeti zopet doživeti silen dogodek, seveda vesel, da se mu razveže jezik. Jasno je, da se taka reč ne da namenoma preračunati; zato je treba vse prepustiti času in slučaju, ki se morda primeri. To je dognal posvet trojice, kl ga je bil deležen tudi Bož'č, da bi vedel, kako mu je odslej ravnati z gojencem, kl je nem. ne pa tudi gluh. Sredi žalosti se je pojavil v dvorcu sedaj tudi pokojnikov brat Milan, ki pa je po prvih neobhodno potrebnih besedah takoj zavil brez posebnih znakov žalosti in skrbi v Svojo sobo, kar so vkljub splošni zbeganosti vsi zapazili. Na zunaj je bil miren in hladen, kakor vedno,-a kaj se je dogajalo v njegovi notranjosti, to vedi Bog! Ljudem MIlanov- mir brez ginjenosti ni bil všeč, a tolmačili so si njegovo ravnanje z možatim vojaškim značajem. Skozi okno je poklical -Milan k sebi uslužbenca z dvorišča ln ga vprašal, kaj ' se je vse godilo ves čas, kar ga ni bilo doma Se- STKAN 4 ■mu UM—11 i i-ti Ženski vestnik Kolovrate v roke! Pri obnovi niših opustošenih ln obubožanih krajev sta obleka in per lo zelo važno poglavje. Treba bo poseči prve čase zopet po domačem predi vu in tkivu. Volno domačih ovac bo treba dama predelati, da se bo dobita trpežna preja za pletenje raznih trpežnih pletenin, predvsem delovnih jop in zimskih nogavic. Zato naj se goji čim več ovac. povsod po deželi. Tudi staro tvorivo je uporabno. Stare nogavice je treba dobro oprati, spa-rati in pregredešati, pa se dobi zopet materija! za prejo. Celo staro sukno se premeša in lahko predela z drugim materijalom za uporabno prejo. Za mešanje se lahko uporablja tudi "motno predlvo, ki je sicer manj trpežno, pa vendar zelo dobro uporabna Za predelavo materijala služita dve pripravi, gredeše in kolovrat. Svoj čas je vse predlo po deželi in po mestih in domači tkalci so imeli vedno dosti mleka. Kasneje se je pa razvila tekstilna industrija do takšnih mej, da je bil omogočen nakup tkanin tudi najrevnejšim. Danes je to nemogoče in bo tudi še po vojni precej časa onemogočeno redno delo tekstilnih tovarn. Zato mora vsakdo gledati, da si pomaga kaikor ve in zna, da se obleče. Da seznanimo naše žene in dekleta s tem koristnim delom, je dama zdaj možnost pouka vsem ki se zanimajo za to na Zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Dolenjska cesta 23. Tam se vrši pouk v predonju in predelavi raznega materijala ob ponedeljkih torkih, sredah ln petkih dopoldne od 8. do 12. ure. Na razpolago so novi kolovrati in vse druge priprave. Dana je tudi možnost zaposlitve po dovolino doseženi spretnosti predenja. Prijave sprejema upirava zavoda dnevno od 10. do 12. ure. Za kuhinjo Za marmeladnl kolač potrebuješ 15 dkg marmelade, 12 dkg sladkorja, 30 dkg enotne moke, zavitek pecilnega praška, četrt litra mleka, cimet in po možnosti 5 dkg orehov, 3 dkg rozin ln llmonovo lupino. V skledi mešaj najprej sladkor z marmelado, da se speni, nato iodaj cimet ln sesekljaj llmonovo lupino, mleko in moko, zmešano s pecilnim praškom, naposled pa sesekljane orehe In zrezane rozine. Testo položi v pekač ln ga peci približno eno uro. Se en recept za pripravo porove prikuhe. 1 kg pora oenažimo, zrežemo na 6 cm dolge 1 ščke m poparimo. Potem ga odcedimo, operemo in pristavimo v sveži, topli vodi. Medtem naredimo prežganje z malce masti in 3 dkg moke ln ko moka zarumeni, zarumenimo na tem prežganju Se drobno sesekljanega češnja. To zal i jemo potem najprej z mrzlo vodo, nazadnje pa še z vodo v kateri smo skuhali olupljenl ln na kose zrezani Evropsko dekle in princ z vzhoda Zelo zapeljivo je misliti si siromašno dekle, ki pride v Indijo in se tam poroči z bogatim nabobom, postane bogata in živi v razmerah, o kakršnih smo čitali samo v pravljicah iz »Tisoč in ene noči«. Koliko naših deklet bi se takoj napotilo v daljne kraje čarovnij in faikirjev ali na Japonsko, v deželo mikadov in pisanih ki-mom, samo če ba imela denar za potovanje. Toda to so sdike iz romanov. Med vsemi poročili, ki jih čitamo v domačih in tujih listih, je morda samo eno resnično, morda se samo enkrat v 50 letih posreči lepemu dekletu v Parizu ali Niža očarati arijenfcalskega kneza, da se z njo poroči, toda nobeno teh poročil ne pove, kaj se je zgodilo potem. Nobeno poročilo ne pove, kako se godi lepi Parižanki tam daleč na vzhodu v deželi haremov in starih običajev ki se niso iz-prem^nili, čeprav potujejo bogati sinovi prastarih rodbin po Evropi, da si površno ogledajo njeno kulturo in postanejo za domače razmere moderni. Ves Orient od Indije do Japonske m Kitajske je obdržal stare tradicije, zlasti kar se tiče žene, zakonskega življenja in otrok, pa naj se še tako prilagodeva evropski kulturi. Evropsko dekle, ki se odloči za zakon z orientalcem izgubi vp nrnvice. ki fih ie mela doma. To "e ?°:od) zlasti, če prestopi v budizem, kar je pravilo, žena nima v Indiji nobenih prav.c, ne more dedovati po svojem možu. kot dekle sploh nima nobene vodnosti in večinoma io ?aroče že v otroških letih s starim možem. Ind lahko svojo ženo zapusti in se poroči z drugo, žena je pa vezana na moža krompir. Zdaj pridenemo še kuhani por, malo soli in popra ter vse skupaj prevremo. Vanilni venčki. Potrebuješ 30 dkg presnega masla, y4 kg sladkorja, l/s kg mandeljnov, Vi kg moke, 1 jajce in malo vanilnega sladkorja. Ko si sladkor ln maslo dobro vmešala, pridaj polagoma vse navedeno. Testo pretlači skozi brizgo ali skozi papirnat zavitek, tvori male venčke in jih pusti neka ur ali čez noč počivati. Potem jih speci v vroči pečici svetlo rjavo .pečene potresi s sladkorjem. Mešana potic:.. Nalij najprej v lonček 4 žlice mlačnega mleka (lahko tudi iz prahu), prideni mu kopico sladkorja ln 2 do 3 dkg kvasa, to zmešaj in postavi na gorko, da vzide. Potem zmešaj v skledi % 1 toplega mleka, eno žlico sladkorja, eno jajce, 4 dkg presnega masla, pripravljeni kvas ln % kg moke, pridaj še žličko soli, skupaj s ku-halnico zmešaj in stepi četrt ure. Stepeno potresi povrhu z moko pokrij s prtičem in pusti na gor-kem vzhajati. Vzhajan- stresi na z moko potreseno desko; razvaljaj za mezinec na debelo ln polij po testo 3 do 4 žlice razpuščenega masla, potresi par pesti zmlet'h orehov pest sladkorja, pomešanega. s cimetom in po možnosti pest rozin, zvij testo kakor štruklje ln deni v pomazan model, ki ga postavi na gorko. da vzide; nato pa pomaži z jajcem ali mlekom ln postavi v peč'co 0'člo uro. Pečeno pa daj gorko ali mr^in potreseni s sladkorjem na mizo. veda je Izvedel, kako so spravili mrtvega gospodarja domov, kako je dogodek deloval na gospo, kaj je z Brankom, kaj so storili zdravniki, kako ee je odlično obnašal Bož'č, in da — Dinka ln Vinka še nI domov. MIlan je pazljivo poslušal zgovornega človeka Jn se zlasti zanimal za Božlčevo udejstvovanje. Videl Je namreč, da je sedaj učitelj točka, okoli katere se bo vse vrtelo, ln sklenil je spraviti ga s poti. »Kaj pa, Je kaj znano, kako se je zgodila nesreča?« »Pravijo, da ,1e nekdo tam blizu ustrelil ln se Je potem splešil konj, da Je skočil z jezdecem v globino.« »Kdo bi tam strolial? NI n<č znano?« je preže vpraAal gospodarjev brat. »NI bilo blizu kakih prič? Kje pa sta moja sinova?« »Nič ne vemo. kdo bi bil strelec. Tudi dečkov še sedaj n', da bi kaj povedala. Morda vesta kaj, pa si ne upati domov. Lludie so sed«1 raznesli tod glas. da 1» moral biti kak cigan. Tn pravilo, da so Dinka in Vinka menda snloh cigan' ugrabili. »Cigani, cigani,« le M'lan hlastno poo^oh" ■>« besedo. »Gotovo, nihče drug ne more biti kriv. Takoj stopim sam tja, da si te lopove ogledam. Tam pod Skrbino so baje. Ubogi moj brat! Da, to mi bo prva pot, da ml ne uidejo; potem 9e pogledam k ljubemu bratu.« »Veste, pa gotovo še ni, da bi bili cigani krivi. Goeood Božič Je rekel...« »Kaj Je rekel?« ga Je prestregel MIlan. »Rekel Je, da so se cigani prav lepo ln sočutno obnašali.« »Neumnost, bedasto govoričenje. Cigan je cigan. Takoj jih grem preganjat.« MIlan Popara je imel ves čas svoj mir, zlasti ker Je ugotovil, da nihče niti ne sluti, da Je bil on tam na plani. Prav zadovoljen je bil. da mu je usoda tako naklonjena. Vse se lepo plete njemu v korist, a vendar sam ni kriv bratove smrti Saj sploh ni v nobeni zvezi. On je lovil divjačino, streljal na srno; kaj pa zadeva to njega ako je slučajno tam njegov brat z neukrotljivim konjem, ki se splašl ln z jezdecem vred strmoglavi v smrt? Človek, ki je že marsikaj ugnal na svetu, ni Imel take vesti, da bi si vendar kaj očital, ali pa da sedaj na podlagi te strašne nesreče ne bi delal načrtov za svojo udobnost ln zadovolj-nost. Nasprotno, vedel je, da je še oče Pavel bil tako določil, da Ime Popara mora ostat' na domu, in da morata biti mladim Poparam križem jeroba strica, ako bi kateri Izmed obeh umrl. Seveda je treba poudariti, da stari Popara te točke nI dobro premislil. Poznal je sicer Milana in vso njegovo nesrečno naravo, a kot oče je želel ln upal, da se popravi Zato je namenil njega vnuku Branku za Jeroba, a če bi mali Branko umrl. mu bodita naslednika Dinko ln Vinko po vrsti, oče MIlan pa je seveda njun oče in jima ostani jerob do polnoletnosti. Namen skrbnega starca, ki Je ljubil svojo grudo, je bil, da bi Ime Popara na domu ostalo lz roda v rod. Po svojem slabem značaju In v grdi skrbi za svoj blagor, da bi mogel zopet brez dela ln časti udobno živeti, je Milan sklenil, da spravi tudi Branka s poti, ne da bi si madeževal roke s sorodno krvjo. Tu mora pomagati oni cigan, velikan Hotko, ki ga imajo ti neumni ljadje za prl- do smrti. Ind ima lahko več žen. ne da bi mogla njegova prva žena proti temu protestirati. Tudi glede otrok ne more odločata in čeprav je <33 redkih izjem iztrebljeno sežiganje vdov. ni njihova usoda zavidanja vredna. Pa tudi na Japonskem in Kitajskem ni boljša. Če se belokožec poroči z Japonko aili Kitajko^ ravna z njo kakor da bi se bil poročil z doma* činko, dočim pri Japoncih in Kitajcih ni taka Evropsko dekle, ki se poroči z Japoncem ali Kt» tajcem, postane podložno njegovi materi. Mora ji služiti, jo ubogati, prenašati sitnost, ki sd Ja dovoljuje tašča, da se odškoduje za enako ravnanje, ki ge je bila deležna po poroki. Pri obtla-stvih nima nobene zasiombe. mirno mora sprejeti priležnico, ki jo privede mož domov, in mo ra ji celo služiti. Evropska civilizacija ni mogla izpremeniti teh starih običajev, čeprav se na videz zdi, da J« prevrat uredil tudi te razmere Morda se je to zgodilo v poedinih primerih, ali za nekaj časa) čim pa izgine vpliv evropske izobrazbe, čim se Japonec &Ji Kitajec vrne med svoje sorodnika, se izpremeni tudi njegovo vedenje. Japonec in Kitajec ostaneta po naših pojmih trda moža, tam žena nikoli ni deležna onega spoštovanja m obzirnost'. kakor v Fvrooi Kit^ec ie slabši od Japonca, ker je bolj konservativen. Vedno Je mrk in skr vnosten. kakor zlati maliki na njegovih oltarjih. Svojega življenja ne ceni, žrtvuje ga s pravo orientalsko udanostjo v neizogibno usodo in zato tudi življenje bližnjega v njegovih očeh nima nobene vrednosti. Drebni nasveti Marmornate plošče očist'š z zmleto kredo, ki odvzame vse madeže. Za trdovratno nesnago uporabljaj milnico, ki ji primešaj nekoliko sat mijaka. Varuj se peska, ki marmor razpraska. Madeže sveč odpraviš s svečnikov, ako Jih držiS v vroči vodi. Maroge kisline na priboru podrgni z ožgano plutovlno (zamaškom), potem s krpo. Suh grah postane skoraj kakor svež. Nama ga poldrugi dan v mrzli vodi, potem jo odlij zavij grah v vlažno volneno krpo ter položi obesi zavoj vrh štedilnika, kjer je toplo. Grah dobi dober okus in se hitro skuha. Misli Daj ženi sto nasvetov, pa bo sledila tistemu katerega ji nisi dal. * Mladenič Izgubi glavo, kadar najde dekliška srce. * Kjer je najve*** sila, tam je dober prijatelj oddaljen. ♦ Mode ne /.u i okus. jatelja. Turški ciganski glavar opravi kako, da bo vse v redu. Saj bosenska meja je blizu, ln tam .. . kaj to briga strica Milana ? S svakinjo Karmelo bo lahko delo, ker je določeno, da na domu samem mora ostati staro ime Popara. Za njo je s podjetjem in trgovino v Senju ln na Reki dovolj poskrbljeno. Sedaj je mislil Milan, da vendar mora priti na spregled. Zbral se je popolnoma in stopil je tako pobit in žalosten med ljudi, da se je marsikomu zasmilil. Delal se je, kakor da ga tare taka ža* lost, da nima besed in zunanjega Izraza za njow Globoka žalost se še bolj zajeda v človeka in na sili na dan. To je moč občutka. Zato se navzodl niso kaj čudili, da se tako malo zanima za mrtve« ga brata, vso onemoglo svakinjo m nesrečnega nečaka, pa tudi za svoja sinova ne, ki sta se 2a tudi bila vsa zmedena od nekod pritihotapila^ Kdor ima sam bridko skrb, se ne more še za druge izdatno brigati, in kogar razjeda žalost, se ne more še posebej zanimati za težave drugih. To je zlasti razumela ona trojica z zdravnikomf učitelj Božič pa je Imel svoje misli o njem, ker J« dobro poznal njegovo razmerje do pokojnega bra^ ta ln doma. Ko so mu dopovedall, da za gospo m nevarnosti, pač pa da je Branko hudo udarjen ln morda z* trajno nesrečen, se je začel močno zanimati z* nečaka, ter na drobno razmišljati o načrtu z njim, ki si ga je že bil zasnoval. Kako vesel je bil, d4 mali menda sploh nikdar več ne bo govoril! KaJMl lepo ga bo mogel Hotko spraviti kam na Turško in tako dolgo voditi iz kraja v kraj, na svoj dom in rod! Morda se mu pripeti hujšega. A zločin ne pride nikdar na ~ bo Ježka, ki bi ga mogel obtožiti. n na rursico J, da pozabi peti tudi kad dan, ker ni Učiteljeva zadrega Učitelj Kalič je sedel v parku na klopi in vzdihoval. Globoko je vzdihoval. Vzdihoval je zaradi gospodične, o kateri so vedeli vsi v mestu, da ji je ime Ana. Zdaj je sedela gospodična Ana na isti klopi kakor učitelj Kalič. Kraj njega je sedela. Na mesto je legla gosta megla, toda to seveda gospoda učitelja in gospodične Ane ni niti najmanj motilo. Nasprotno, bilo jima je zelo prijetno ln ljubo. — Ce Se enkrat zvem, da si bila s tem učiteljem, — je dejal prejšnji dan gospodični Ani njen oče, — te pošljem k teti. Ona ti bo že izbila take muhe iz glave. Očetu gospodične Ane namreč gospod učitelj m bil simpatičen in prepovedal je svoji Anici hoditi z njim. Ana je poznala 1 svojega očeta i svojo teto tako dobro, da je rajši sklenila prekiniti stike s svojim učiteljem. A gospod učitelj je prav zaradi tega vzdihoval. — Ne morem živeti brez tebe! — je dejal svoji Anici. — Jaz tudi ne brez tebe, — mu je odgovorilo objokano dekle. In ker v .bližini ni bilo žive duše, sta se objela in vroče poljubila. Kar se je zasvetila v bližini iz megle vžigalica. Iz megle je stopila podoba dečka in v naslednjem trenutku se je že zopet razblinila v nič. Toda tudi ta kratki trenutek je presenečemu in oistro-vldnemu učitelju zadostoval, da je spoznal v dečku svojega učenca. — Seveda, kdo drugi bi pa kadil, če ne ta Len-ček... No, le čakaj, jutri ti že pokažem! — ja za mrmral učitelj sam pri sebi. DrugI dan je prišel gospod učitelj* v šolo močno prehlajen. Stopal je po razredu in pregledoval ■alcge. — Lenček, povej nam, — je dejal prehlajenl učitelj s piščečim glasom, — pridi sem in povej nam, kje ai bil včeraj. Lenček, največji falot v vsem razredu, je priSel pred kateder in mirno obstal. — Lenček, povej nam, kje si bil včeraj! — Jaz??? Nikjer! — Dobro, a kaj si počel včeraj? — Jaz 1... Učil sem se, gospod učitelj. — No, to je lepo od tebe, da si se končno lotil knjig. Kaj si pa Se počel? Pomisli dobro in poskusi spomniti se. Včeraj po četrti url? Lenček Je molčal ko grob. — Lenček, — je prekinil gospod učitelj molk, — pridi k tabli. Lenček je počasi pristopil k tabli — Vzemi kredo m napiši: Kdo je včeraj v parku kadil? —■ Kako, prosim? — Kdo je včeraj v parku kadil? — Je zarohnel učitelj. — Prosim, gospod učitelj, ne razumem niti besede. Učitelj je osupnil in uprl pogled v Lenčka. — Zares, gospod učitelj, ničesar ne razumem, — je začel Lenček zagotavljati učitelja s tako nedolžnim glasom, da bi mu človek res lahko verjel. — Vidim, da gospod učitelj govori, ne slišim trasi pa niti besede! Nič se ne sliši, gospod učitelj, čisto nič. Učitelj je strogo pogledal dečka v oči, rekoč: — Pazi, Lenček! Stopi sem k mizi, kjer stojim jaz, jaz pa stopim k tabli. Ti me boš nekaj vprašal, potem bova pa videla, ali se sliši ali ne... Ce se sliši, se pazi! Učitelj je postavil Lenčka h katedru, sam je pa stopil k tabli. — Zdaj pa pazite! — se je obrnil učitelj k razredu, potem Je pa dejal Lenčku: — No, vpi^ Saj me zdaj kaj. — Kdo se Je včeraj... — je zašepetal Lenčefe — Kaj? Kako? — Kdo se je včeraj v parku z gospodično Ano... — — Prav praviš, — ga je prekinil učitelj hitro, — Tu se ne sliSi niti besedice. Bablč ln Jerič, pridita sem, da Dostavimo kateder bliže k tabli, A ti, Lenček, pojdi na svoje mesto! loentgen in tvoj okostnjak Že leta 1851. je neki Mitchcock napisal zanimivo knjigo »Religija geologije«. V njej je med drugim napisano tudi tole: Ce položimo bakrorez na papir med srebrno ln amalgamirano ploščo ter vse to pustimo 15 minut v popolni temi, kjer potem ploščo držimo nad živosrebrnimi parami, bomo dobili lepo sliko bakroreza ,kl je torej morala priti skozi papir. Istega leta, verjetno pa Se nekoliko prej, je izšla tudi knjiga, v kateri se pisatelj Kunt bavi s spremembami, ki lahko nastanejo na telesih, če so v temi. Pisec trdi, da so si vsi učenjaki edini v tem, da so v naravi sile, ki v popolni temi lahko preslikajo obrise stvari na drugih stvareh. Kar Je ves svet leta 1895, ko se je namreč raznesla novica o uspehih Rontgenovih raziskovanj, smatral za nenavadno odkritje, kakršnega človek zmore le v daljš'h časovnih razdobjih, so Angleži po trditvah omenjenega pisca že poznali in imeli kot svojo znanstveno dognanje Nemci z nekakim posmehom pišejo o tem in pravijo, da so morali Angleži res biti jako skromni, da so svoje znanje obdržali zase in »tako dali priliko nemškemu fiziku, da je svoj izum objavil...« Veseli kmet sredi polja — smrt s koso Učenjaki in navadni ljudje so bili nemalo presenečeni, ko se je zvedelo za izum Rontgenovih žarkov. Ves svet pa se je še bolj začudil, ko se je nekemu fiziku posrečilo izumiti pripravo, s pomočjo katere je mogoče videti, kakšna je notranjost živega človeka. V Ameriki so sprva mislili, da bo odslej mogoče z enostavnim fotografskim posnetkom nared.ti sliko človeškega okostja pri tem pa so trdili, da bo po rontgenskem postopku narejena slika dosti dražja od navadne fotografije. Nekoč so nekje celo poskrbeli za tele vrste presenečenje: Sredi polja je bila postavljena slika veselega kmeta, ki je visoko dvigal svoj srp, poleg njega pa je stala rontgenska slika istega človeka, ki pa je samo okostnjak, ki kakor smrt maha s koso ... Raziskovanje novih žarkov pa se je neprenehoma nadaljevalo in seveda tudi napredovalo, že so se pojavile po izložbah prve slike: roka s prstanom, kjer so se zlasti lepo videle človeške kosti in prstan kot prevelik obroček na njih, dalje oma- Zatemnitev od 21. do 5. ure ra s ključi, kovinaste črke, ki so jih slikali skoal leseno škatljo. Prvi praktični poskus Za ugotavljanje diagnoze so se poslužili »Xc-žarkov, kakor Jih je iznajditelj sam imenoval na s neki seji berlinskega zdravniškega društva leta 1896. Zanimiv je bil med drugim tale primer. Neka krojačica se je zbodla že pred dvema mesecema z iglo v mazinec. Konica Igle se je zlomila ln izginila brez sledu, toda bolečine, ki jih je ta krojačica trpela zaradi tega zbodljaja, so postajale čedalje hujše. Zatekla se je po pomoč k zdravnikom, ki so najprej sklmavali z glavo, ker se jim je zatekli prst zdel velika zagonetka, zlasti še, ker odlomljenega konca igle niso mogli nikjer otipati. Nato pa so sklenili v praksi preskusiti novo iznajdbo. Naredili so dve rontgenski sliki. Obe sta jasno pokazali, da konec igle tiči med četrto in peto kostjo, na mestu, kjer so najmanj mislili, da bi bil. Treba je bilo potem naiediti še majhno operacijo in zlomljen konac igle je pi išel na dan, krojačica pa je bila kmalu rešena hudih bolečin. Krogla v glavi — »trajen spon.in« na atentat Pri ugotavljanju diagnoze so se rontgviiski žarki sijajno obnesli. Odslej ni niliče več dvomil o izrednem pomenu tega novega oukr.tja, zlasti še, ker so se tovrstne zdravniške priprave in načini postopanja z njimi kmalu zelo izpopolnili. To naj dokaže še naslednji zanimiv, skoiaj zabaven primer: Nek i-.etni kitajski državnik je tedaj prišel na obisk v Nemčijo. Med drugim so mu pokazali tudi novo iznajdbo. Vprašali so ga. če dovoli, da tudi na njem narede poskus z ronl^enskimi žarki. Kitajski državnik je v to tudi privolil. Naredili so rSntgenski posnetek njegove glave, na veliko začudenje pa so ugotovili, da v glavi ctga Kitajca tiči prav blizu senc majhna krogla zstreljena iz samokresa. Bil je to »trajen spomin« na atentat, ki so ga nanj nekoč vprizcrili njegov' politični nasprotniki, po poznejši pre skavi pa krogle, ki ga je zadela v glavo, niso megli nikjer najti. In ko so v Berl!nu kitajskemu politiku pokazali rontgensko sliko njegove glave in mu povedali, da tiči v njegovi glavi tudi krogla, se je Kitajeo nasmehnil in dejal: Zdaj vsaj veni, zakaj me vedno glava boli... Čeprav je od tedaj, ko so iznašli v zdravilstvu rftntgenove žarke, preteklo pol stoletja, pomenijo vendar še danes pravo čudo za marsikoga, zlasti za tistega ki prvič vidi lastni okostnjak. Ob teh mislih Je zlobni Popara Milan na zunaj mojstrsko Igral vlogo tiho žalujočega brata ln od skrbi potrtega strica. Zavoljo svakinje se mu spričo ljudi nI bilo treba skrbeti, saj sam veščak ugotavlja, da za njo nI nevarnosti. Z udano lz,-Javo, da je pač tako, kakor je, ln da ne more gledati nesrečnih ljudi, Je kakor bi blodil odjezdil tja za vas, pa v gozdove, da bi našel turškega cigana. Saj Je hotel z njim skleniti važno m dobro kupčijo po nekoliko spremenjenem načrtu. S Hotkom sta stopila v goščavo ln Sele ko sta se zanesljivo dogovorila sta stopila zopet proti taborišču. »Tako torej, Hotko; dečko mora Izginiti, za vse večne čase! Razumeš? Samo da veš, krvi ne maram,« je MIlan Popara Se enkrat kratko posnel vsebino razgovora »Vse bo v redu ln prav; to vas naj ne skrbi. Pač pa, kaj bo za nagrado? Da se prav razumeva.« »Za njo se ne boj; ko bom zopet gospod ln pa gospodar, ti za njo obilo odmerim.« »Saj veste, pogodba je pogodba. Gorje mu, kdor bi jo prelomil.« »Gorje,« je nekoliko! presunjen potrdil Popara »Ti veS, da imam tukaj take zveze, da te morem spraviti na vislice, ne veS pa morda, da se tudi na Turškem z denarjem vse opravi. Sicer pa sedaj zasedajo Bosno naši, In ti boš moral iti z dečkom kam globlje. Ni ti Se morda tudi znano, da začno zdaj pri nas proti ciganom hudo strogo postopati, ker je dognano, da so držali z Bosanci in s turškimi oblastmi, ter vohunili ln prenaiall pošto v Škodo našemu kralju. Zato pa vsi izginite! Za vas, ki ste blizu meje, Je to velika sreča, fceir Ste že v dveh dneh v Bosni, kjer Je sedaj velika ■meda. Tam vas nlkdo niti ne zapazi. Iz Bosne se kmalu prebijete tudi kam v črno goro ali Albanijo, ki je še turška. Nikdo se ne bo brigal za vas, oblasti ln vojaki imajo sedaj druge skrbi. Pač pa gorje onim, ki bi ostali v naših krajih. In še enkrat, jaz ne maram, da bi dečka umoril. Ko boš zahteval nagrado, bom jaz zahteval poj&snilo, kaj Je z malim, ln dokaz, da še kje živi.« Tako sta se Popara in Hotko ločila Cigan je v srcu silno obsojal brezvestnega naročnika tega zločina, a svetila se mu je obljubljena nagrada in pa tolažil se je z zavestjo in namenom, da bo Branko imel v njegovi roki in povsod drugod boljše življenje kakor hi bila njegova usoda v rokah takega strica Drugače pa je cigan bil trdno prepričan, da med potepajočimd se cigani gotovo ni zavrženega človeka, ki hi se napram žlahti tako ostudno obnašal kakor se takle gospod. Ciganu se je šele peti dan po sklepu pogodbe z Milanom Poparo posrečilo priti na samem do žrtve. Saj se je bal čakati s svojo tolpo, ker so ga Milanove besede o usodi, ki se pripravlja sedaj ciganom, precej prestrašile, a pehlep po nagradi je bil močnejši kakor strah. Zato je ostal v kraju in prežal na Branka, dočim je njegova rodbina že prej krenila proti Bosni. Peti dan torej se j« zgodili o, da je cigan, ki je bil na neki klopi na preži, sporočil glavarju, da odhajata prav počasi od dvorca dva jezdeca; eden z velikim, drugi z malim konjem. V tej zvezi drugo ni mogoče katooa- da sta to Božič in Branko, In res, bila sta. Podila sta, da bi se dečetk nekoliko razvedril. Počasi ste se bližala. Po načrtu j« glavar a pomočnikom planil iiz zasede na učitelja Botiča, oni prefoik pa j« prijel Branka, ki j« prestrašen divje zakričal. Kakor M treniti. so zagatili Božiču usta. ga pr vezali k drevesu ob cesti, z nekim tajnim sredstvom omotiii, pa se polastili obeh živali, ter so z Brankom, ki so mu tudi takoj zataknili usta, izginili po malo znani poti skoe gozd v drugo smer Seveda so vzeli s seboj tudi oba konja. V. POGON ZA CIGANI Kdaj se je učitelj Božič vzdramil iz omotice, sam ni vedel. Okoli njega je bil«, vse mučno tiho, samo veter je rahlo šušljal v listju na drevju in nekje blizu je š^mljal majhen potoček. V časi se je oglasila tudi sinica ali druga drobna ptičioa Slaba cesta sredi goi»»Wim>aaBgfflSBaaaaBWfc. ^ več tudi življenje samo. Ali pa lahko odidraviS na tisti znani način, da mine drugemu v resnici vsa volja za. nadaljnje pozdravljanje. Toda tu je seveda neumno, če se ti to zgodi s človekom, ki bi ga mogel osem dni pozneje posebno potrebovati. Tedaj, ker ne vemo, kaj se lahko zgodi: ali naj nazadnje pozdravljamo in do konca pozdravljamo? — Tega, dragi prijatelji, ne vem. Vem samo to: zelo neverjetno je, da bi bil nekdo na svetu, ki bi vztrajno in pogumno pozdravljal vsevprek do svojega konca ... dvojna stekla z ročajem, kar so spočetka nosili Imenitnejšl ljudje, pozneje pa so take naočnike uporabljale samo imenitne dame. Iz tega časa so tudi »ščipalniki«, kakršni so bili včasih silno v modi,, sedaj po vojni pa jih je vedno manj videti. Tudi monoklji, kakršne smo videli še pred nedavnim časom, so iz te dobe. Sedaj tudi ta oblika naočnika izginja ter se je poslužujejo samo kaki stari modni junaki. Velika posebnost in zanimivost so kitajski naočniki na uteži. Navadno nosimo naočnike tako, da je steklo pritrjeno v kovinastem ali roženem okviru, ta okvir pa na dva ročaja, ki se deneta za ušesi. Kitajski naočniki na uteži pa niso imeli ročajev, ampak navadne vrvice, katere je lastnik dajal za ušesa. Na koncu vrvio pa sta viseli dve težki uteži, ki sta lastnika naočnikov sicer strašno mučili, zato pa sta skrbeli, da naočniki niso padli na tla in da se niso premaknili. • Prav zanimiva je bila še ena oblika naočnikov, ki so nekako viseli na čelu. Naočniki so bili obešeni na nekako blago, ki ga je lastnik vtaknil na glavo pod klobuk ter klobuk trdno poveznil na glavo. Tako je klobuk držal take naočnike, ki pa so bili primerni samo za take velike gospode, katerim se ni bilo treba nikomur odkrivati. Ce pa se je vendarle moral komu odkrti, je bila težava. Ali se ni odkril, tedaj je veljal za suro-veža. Ce se je pa odkril, je s tem snel tudi naročnike in potem ni nič videl ter je bil neroden kakor kak slepec. Delali so tudi naočnike, ld so bili podobni nekakim cevem ter so se nosili tako kakor nekatere podmorske ribe, ki Imajo svoje ven štrleče oči. Lepo to seveda nI bilo, hvala Bogu, da to dandanes niti moderno ni več. S takimi naočniki so poskušali tudi popravljati škllaste oči. Cevkaste naočnike so tako naravnali, da so merili drugam, kakor pa je zrlo škllasto oko. Vendar se je kmalu Izkazalo, da tako zdravilo nič ne pomaga. Dandanes se je optika silno razvila. Začeli so že Izdelovati stekla, ki se prltrde kar na oko. Seveda se to pritrdi z mehkimi gumijevimi sesal-kaml, torej se steklo nekako prisesa na oko. Vendar dolgo človek kaj takega ne more nositi, ker ga začno boleti oči. Naočniki in njih zgodovina Ernest Adamič: 3 Mladost v Šempetru Kljub nazorno prikazanim neuspehom in naporom so se mladi neplavači kar prostovoljno javljali v opisane tečaje in je bil uspeh velikanski. Pozneje so se poskušali že v- jahanju vode, jezdili so tako zvane konjičke lepo pokonci s privzdignjenimi kazalci obeh rok. Potem so plavali po »marinarsko«, se pičili v vodo kot ščuka, kazali, kako se plava po konjsko, po pasje in zlek-njeni na trebuh, z rokama v bogca nad glavo, zajčka. Da o potapljanju niti ne govorim, saj to je bila do viška dognana korajža, obdana z glo-riolo posebnega spoštovanja V posebno romantični okolici je bilo drugo ljubljansko kopališče, Kolezija. Sredi divje zaraslih ledin in pod krošnjami jelšin drugega drevja je kazalo kopališče kar moderen obraz. Nahajalo se je menda natanko tam, kjer čaka do-vršltve današnje. Velik bazen s čisto vodo Gra-daščlce, tekoče skozenj preko lesene zatvornice, pod katero smo se prhali in postavljali v širok in težek pramen strmo padajoče vode. Takoj za današnjo obrtno šolo se Je vila Izhojena stfeza mimo zaraščenih bar z bistro vodo, v kateri so se Tlahajale mimo krapov tudi nekatere ščuke. Veliki črni potapnikl, obrobljeni kozaki in veslaste hrb-toplovke so poživljali zasenčeno gladino, iz katere je gledalo ostro snopje močvirne trave ln £0 se nad njo spreletavall kačji pastirji. Kupil si vstopnico pri blagajni, nfe razpolago so bile kabine, plavalne hlačke in brisače. Tu se je kopal ln flertal boljši sloj ln plavalna šola se je tu izkrivila v mehkužno plavanje na privezanem pasu, ki ga je plavalni učitelj držal s pomočjo debele vrvi in palice kot kale ribič v varni višini vodne gladine, se razume s kandidatom, zataknjenim skozi pas. Namesto skakalnega stolpa so se posluževali prožne skakalne deske, v ostalem pa je tudi tu prevladovala bravura, uvedena nt Kodeljevem. Za Kolezijo pa se je širila še prava džungla s krlvuljastim, gosto obraščenim bregom Gradaščl-ce, ki je danes smotrno regulirana, toda vsaka stvar postane na tak način jako dolgočasna. O hišah ln lepih današnjih vilah ni bilo nikakršnega sledu, bivša struga Gradaščice pa še danes kaže, kje se je previjala, nekatere osanssle jelše še danes kot žaluje stojijo tamkaj ln premišljajo nekaj, kar noben živ človek več ne razume. Za kopanje najbolj pripravni predel se je imenoval Pasji brod. Nekatere dni so tukaj vojaki kopali ta gleštali konje, kdaj pa kdaj je prikorakala četa, se slekla in kar naga kopala. Tu bi bilo najti tudi prve zarodke lahke atletike, v kateri so se poskušali ljubljanski športniki. Poznali so že disk, kopje in razne skoke. Prebivalci severnega dela mesta pa so si izbirali čiste in bistre valove Save pri Črnučah vse navzdol do Tomačevega. Pot je bite sicer dolga, kolo še pravo razkošje, toda bila je v nekaterih J>